ŽELITE NA OLIMPIJSKE IGRE V RIM?
V Beograd na nogomefno tekmo JugosiavijaPortugalska?
Aii pa na mednarodne opaUjske avto -motojJirke?______
Na te prireditve boste lahko potovali, če...	Berite na 2. strani
CENA [ZVODA 20 DIN Poštnina platana v gotovini!
Leto XVI - Št. 6
V Ljubljani, ?. februarja t%0
Prvenstvo Slovenije v smučarskih tekih
Zmaiivaici: Seiial, Rekarjeva, Pogačnik, Bavce in Kačičeva
V sfcsfeiah najbdjšg Enotnost
Boh. Bistrica, 7. iebruarja. — Letošnje republiško prvenstvo v tekih jo bila prav gotovo eno izmeti najbolj množičnih prvenstev v zadnjih letih, saj je na njem nastopilo 131 tekmovalcev. To je ponoven dokaz, da ne drži trditev, da nimamo mladega kadra za to smučarsko disciplino. Borbe v vseh kategorijah so bile izredno ostre in tudi presenečenj ni manjkalo. Prav gotovo ni nihče pričakoval, da bo Koman Seljak osvojil prvo mesto s takim naskokom, pa tudi nepoznana tekmovalka iz Lovrenca na Pohorju — sicer državna prvakinja v metu kopja — Kačič Marjeta je nepričakovano, toda povsem zasluženo osvojila naslov republiške prvakinje.
Vreme je bilo tekmovalcem izredno na- 4. in 5. mesto, saj so tudi odločale le Idonjeno, sneg sicer dober in hiter, ven- sekunde.
dar nekoliko pretrd, da bi prizadevni Kot po navadi, je tudi danes Rekar-Bohinjcl in naš veteran Zemva lahko jeva brez težav osvojila naslov repuhii-res odlično pripravili progo. Vsekakor ške prvakinje v tenu na 10 km. Druga je je bila organizacija odlična, pa tudi za bila kot vedno Celjanka Belajeva, toda
ie 15 sekund pred mlado Cer.drlčevo iz
V Garcii srh Partenkireheiiu se je danes končalo evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. 16-let-na Markai Kilius in 18-letni Hans BaumleT iz Zah. Nemčije sta že drugič zapored osvojila naslov najboljšega evropskega para. Sedaj ju čaka še težja preizkušnja: Squaw Valley
Zvezna hokejska liga
Partizan že drugi?
Ljubljana bo verjetno tretja # Segesta ie brez točke
vilu. Glavna borba za prvo mesto je tekla med Bavčetom iz Raven, Kobilico iz Gorij in domačinom Tišovom. V £i-nišu je bil Bavče le nekoliko hitrejši in je samo za 13 sekund pustil za seboj Kobilico. Mladinke, ki so startale na Isti progi, so pokazale izredno požrtvovalnost, saj je časovna razlika med njimi minimalna. Državna mladinska prvakinja v metu kopja Marjeta Kačič iz Lovrenca na Pohorju sl je torej priborila še eno lavoriko in to na smučeh. Njena klubska kolegica pa Je ostala za njo samo za 17 sekund. Pohvaliti je treba »Partizan <dz Lovrenca, ki jk vzgojil tako dober naraščaj.
Pri starejših mladincih je Bogdan Po-Ljubljana: Cerar, Radin ,Osrečiti, Bla- gačnik že takoj po startu prevzel vod-
• i t • > •	• i •!„ .	;.,.p Ireno ie f!n iinnn ipspnirmi ži<!' in*' Jane*i{> Boškovič, inž. Cucek, stvo, katerega Je od kilometra do klicni hokejski hgi je b lo vreme na- ček. Jasno je, Oa not o Jesen ca n v Vadna), cesar, Zupančič.	metra večal in prišel na cilj več kot
klonjeno tudi tistim klubom, ki se tudi letos brez posebnih težav osvo-
dobro hrano in primerna prenočišča je bilo preskrbljeno.
Najprej so sbartali na 5 km dolgi pro- __________ ^__________
gi mlajši mladinci^ in to kar 42 po šte- na v scsjav0 skupne nemške repre-,	....	=, zenjance na podlagi sporazuma
Moj st a ne
(Nadaljevanje na 8. strani)
0kh.n,ima
zkipa
Squiiw Va!Sey, ?. febr. Kakor poroča AP iz Squaw ValTeya t5 članom nemške olimpijske ekipe iz Vzhodne Nemčije niso dali vizumov za vstop v ZDA. Ameriški konzulat v Zahodnem Berlinu je odbil izdajo vizumov petim novinarjem in desetim članom uradne olimpijske ekipe, ki je bila uvršče-
Za zaključek tekmovanja v zvez- tekmi s Crveno zvezdo ves izkupi-
■ .........je bilo vreme na- ček. Jasno je, da bodo Jeseničani
_________ ____ ..stim klubom, ki se tudi letos brez posebnih težav osvo-
lahko ponašajo samo z naravnim in jili najvišjo lovoriko, toliko bolj pa ne z umetnim drsališčem. To velja je bila zanimiva vse do današnjega seveda predvsem za Ljubljano, ki V. kola borba za drugo mesto, kjer je bila glavni tekmec za drugo me- so se potegovali za stopnico pod vrsto na prvenstveni lestvici, takoj za hom kar trije klubi: Partizan Ljub-moštvom Jesenic. Kot kaže, pa bo Ijana in Beograd. Včeraj je Beograd letos drugo mesto pripadlo beograj- v povratni tekmi ponovno klonil skemn Partizann samo zato, ker Partizanu, ki si je s to zmago »ko-Ljubljančani na svojem gostovanju raj dokončno zagotovil drugo mesto, v Beogradu niso mogli pobrati v Naj bo tako ali drugače,, to mesto
Partizan tudi zasluži, saj je moštvo, ki bo marda že čez leto ali dve Jeseničanom najtrši nasprotnik. Segesta si je na začetku obetala mnogo več, kot -doživlja danes. Ostala je na dnu, brez dobljene točke.
Ljubljana : Crvena zvezda 9:1 (2:0, 3:1, 4:0)
Ljubljana, 7. februarja - Ljubljansko občinstvo je po daljšem času vendarle imelo priložnost videti svoje ljubljence na domačih tleh. Mrzlo vreme je..omogočilo hokejistom Ljubljane, da so si uredili naravno^ ledeno ploskev pod Muzejem NOB, tako da so lahko v V. kolu povabili moštvo Crvene zvezde na svoje igrišče Občinstvo se je zbralo v velikem številu in je bilo ob zaključku zadovoljno predvsem z rezultatom, ne pa z Igro Ljubljane.
Crvena zvezda:	Georgijevič, Beležič,
Matajkovlč, Cokič, Zivkovič, Prohaska, Mihajlovlč, Zečevič, Bogdanovič, strellč, Manič, Perovič.
(Nadaljevanje na 8. strani)
minuto pred Kranjčamon Grašičem. Toliko bolj pa je bila ostra borba za 2., 3.,

■m.
PREELP0S
1 r- , v -.g •	-'i,-
pip
■n
Najboljši alpski smučarji pa starta
® V Četrtek se bodo zbrali v Kranjski gori najboljši alpski smučarji iz vse Jugoslavije. Prireditelji — Gorenjska smučarska podzveza nam je že posredovala nekaj informacij v zvezi s tem velikim tekmovanjem. Na startu bo okoli sto tekmovalcev, ki bodo tekmovali na progah z Vitranca. Proge bodo trasirali znani smučarski strokovnjaki Megušar, ing. Bizjak, Štefe in Kunšič. V četrtek bodo poskusni starti, v petek bo na sporedu smuk z vrha Vitranca (ob 10, uri), v soboto bo veleslalom, v nedeljo ob 9. uri pa slalom na Bukovnika. Slovesna otvoritev bo v četrtek ob 16. uri pred šolo v Kranjski gori. Zanimivost letošnjega prvenstva bo tudi merjenje časov, ki ga bodo v Jugoslaviji merili za napravami tvrdke Longines.
O Kranjska gora bo precej spremenila svoje lice. Za to prireditev bo slavnostno okrašena, za kar bo poskrbelo Turistično društvo. Pokroviteljstvo nad tem tekmovanjem je prevzel, član Izvršnega sveta LRS tov. Miran Košmelj. Pošta v Kranjski gori je za to prireditev pripravila poseben spominski poštni žig. Ce povemo še to, da bodo predvozači na državnem prvenstvu, naši znani alpski tekmovalci Mulej, Cvenkelj, Kunšič in Krmelj, potem je to samo dokaz več, da bo ta prireditev zares izredno zanimiva in si jo gotovo velja ogledati. Kot smo obveščeni, bo to tekmovanje obiskalo veliko število dijakov iz raznih krajev Slovenije. Vse zanimivosti in rezultate s tega tekmovanja boste lahko brali v prihodnji številki Poleta, na kar še posebno opozarjamo.
olimpijskih komitejev Vzhodne in Zahodne Nemčije. Izdajo vizumov so odbili neposredno pred odhodom letala, s katerim so iz Vzhodnega Berlina odpotovali v ZDA drugi člani nemške ekipe.
Gustav Ericseti Vaša
m nasišififiiBii
Pred stoletji je živel na švedskem legendarni junak, ki mu ie uspel nad vse pomemben vojaški podvig na smučeh. Pozneje je postal švedski kralj — Gustav Eric-son Vaša. Se dandanes prirejajo tekmovanje v njegov spomin — Vaša tek na 90km. Včasih imajo do 900 udeležencev.
Zato se ne smemo čuditi, da so Švedi tako dobri smuški tekači na dolge proge Ko so na zimskih olimpijskih terah v Garmischn leta 1936 končali tek na 50 km, bi morali izobesiti kar štiri švedske zastave. Vitki možje v belih oblačilih s modroTumeno zastavico so dosegli prva štiri mesta.
V Gortini švedii sicer niso tako uspeli, kakor v Garmischu, vendar so imeli človeka, ki je spet vzbujal pozornost — Sixtena Jernberga! Priboril si je zlato kolajno na 50 km, vrh tega pa še drugo mesto na 15 km in na 30 km. Ko so ga športni zdravniki preiskali, so strmeli: njegova pljučna kapaciteta je znašala 8.1 liter — dvakrat več kakor pri normalnem človeku — pulz 179, pljučna ventilacija !46 litrov, telesna teža pa 5 kg izpod normale. Pravzaprav sami zanimivi podatki. Če vemo zanje laže razumemp tako sijajne uspehe.
Kaj več o nekdanjih smučarskih tekmovalcih ter o zimskih oilimpi-adah berite na 3. strani.
Ze ssla j iiiii m Inasirsiold
Načrtne priprave številnih naro- zvezni kapetani adi tehnična kouii-dov z manjšo ali .večjo smučarsko sija ali kdor belili pri Smučarski tradicijo so za letošnje zimiske dim- zvezi Jugoslavije, ki je predvsem piijiske igre v Squaw Valiteyu kon- dolžna sknbeti tudi za kvaliteten čarne. Modema potniška letala so že raisvoj tega. športe. Vemo, da ta prepeljala smučarje iz »tairega na dolžnost terja veliko požrtvovalue-inio-vik ontinent. Jiuigaslmiaini ostane- ga dela. večkrat nenadnega posega jo torej doma in ne preostane jim v dogodke in ker nam je preteklost nič drugega kot tolažba, dia se bodo pokazala, da je temu kriva tudi od-imorda udietežili maisledinjiiih olimpij- dafljenost zveze v Beogradu, .zato
»kih iger, kd iboido čez 4 leta v so- predlagamo, da se ta sedež preseli
1	’ ' v Ljubljano, kjer je dovolj stro-
kovnjakov, ki bodo imeli vse mož-
sodmji Avstriji. Mnenja smo, da bi
bilo treba gaJčeti e pripravami že Kovnja kov, ki dooo imen vse moz-eediaj, da se ne bi zgodito kot pred niositi dokazati svoje organizacijske igrah v Čoritini, ko in druge tehnične sposobnosti. Ob
4 leti, takoj po igrah v Čoritini, ko in druge tehnične smo le na papirju terjali pravico veliki podpori in še večjem rai/.u-— —*---------sr7_i- -------•---------- mevanju številnih delovnih kolekti-
vov, kd sita jim nsoda in uspeh smučarskega športa zelo pri srcu — to
za naše smučarje, da moramo nanje >rav taikib militi, . kot na druge portnike, ki imajo mnogo boljše	_
pogoje za priprave na velike med- smo videli prav letos, ko je šlo za
odločitev olimpijskega komiteja, da smučarji me potujejo v Squaw Vatle v — bomo prav lahko tudi kvalitetni smučarski Šport postavili na trduej-Kaj torej želimo? Nič drugega, že temelje. Hočemo, in to želi vsa kot simo želeli pred štirimi leti in javnost, da maši smučarji čez štiri so želeli naši smučarji takrat in h
uainodne prireditve. Takrat smo opominjali, kolt cipominjiamo danes, žal ipa je ostalo le pri opozorilu in pri obl jubah.
kot so
želijo'še danes. Prav bi bilo, da v masliednjili štirih letih nudimo vsem
leta v Innsbrucku nastopijo pripravljeni, tako da bi vendar enkrat dokazali, da imamo nadarjene smu-
iistian kandidatom, ki jih moramo čarje, ki so jim doslej le slabi po-doiločiiti že datneis, vse moižinos^ta mo- gioji preprečili stopati v korak z dem ega treninga'. To naj opravijo najboljšimi smučarji našega planeta.
L. M.
Ekipno žensko kegljaško prvenstvo LRS
GRADIS na ielu
Republiška moška kegljaška liga
NE GROM - AMPAK RAKEK!
Včeraj se je začelo republiško moško ekipno prvenstvo, kjer sodelu- žale 6319 (Janežič ses, Vavpetič 893, Del je 20 moštev. V prvem kolu je nastopijo 10 moštev, pri čemer so posa- BeUo 802, Zupančič 755, Januš 757, vui-mezni kegljači, pa tudi moštva, pokazali zelo solidno formo. Zlasti lep ^a^-786;TVoli;ini 8^: Kranjska gora (naj-rezultat je dosegel Rakek, ki je podri skupno 6662 kegljev in, ce bo (najbolJšl Hajhtajer 826), Ljubelj 6242 tako nadaljeval, se bo prav gotovo lahko potegoval za najboljša mesta, (najboljši Košir aio).
Treba pa je poudariti, da so kegljači Rakeka zaigrali vsi zelo dobro
in so nekateri celo prekosili svojega trenerja Groma. Torej sedaj ne ^Jesenice, 7. februarja. Danes je moremo govoriti samo o uspehih Groma, temveč lahko pohvalimo mo- “ilo na Jesenicah tekmovanje za štvo Rakeka kot celoto. Tudi ljubljanska Zveza je presenetila z zelo ekipno kegljaško prvenstvo Slove-solidnim rezultatom, omeniti pa je treba še dokaj solidna rezultata B3je- omagali so Tržičani.pred Dom-Ljubelja iz Tržiča in Domžal na Jesenicah. Vse kaže, da bodo borbe za Žalami. Rezultati: Ljubelj Tržič 6444 končno uvrstitev zelo ostre in se bodo morali zlasti favorizirani klubi močno potruditi.
Ljubljana, 7. februarja. Na keglji- Kranj, 7. februarja — Na kegljišču šču Gradisa sta včeraj nastopili mo- Triglava so se včeraj in danes sestale
šivi Zvezde in Rakeka. Najprej smo ke*“ ekipe' Med vseml zla-- -	•	-	-	siti presenetila ekipa Domžal, ki leto«
Ljubelj Tržič 6444 (Koši 881), Domžale 6427 (Volčini 84®), Kranjska gora 6395 (Žerjav 897), Rudar Trbovlje 6336 (Drnovšek 837).
bili ugodno presenečeni nad uspe-	^
I.™.	b: ________L. O m Vič naetopa v republiški kegljaški Hgi.
Moštvo je zelo homogeno in zato lahko
upamo, da se bo kar dobro uveljavilo
liom Zvezde, ki je »potegnila« na
65?5 kegljev, kasneje pa so kegljači ____________ _________________ __ ^ _
Rakeka 'dosegli še _ za 87 kegljev v tekmovanju. Nekoliko je zatajila ekipa boljši rezultat. Pri Zvezdi je treba Kranjske gore, največ zato, ker sta bi-posebej omeniti Zalarja in Kavčiča 'a njena najboljša tekmovalca Pečar in
Ljubljana, 7. febr. Na kegljišču Gradisa je bilo danes odigrano II. kolo ženskega ekipnega kegljaškega prvenstva. Posebej je treba poudariti, da so bili doseženi zelo <lobri rezultati, k čemur so pripomogle odlično urejene steze, pa tudi razpoloženje posamenzih tekmovalk. Zanimivo je, da se Gradisu na domačem kegljišču danes ni posrečilo zmagati, ampak so dosegle najboljši rezultat kegljavke Triglava iz Kranja s povpreekom 405.6. K temu je največ pripomogla dobra igra 4 tekmovalk, ki so podrle nad 400 kegljev, najboljša pa je bila Engelmanova, ki je dosegla najboljši rezultat današnjega še-steroboja s 443 keglji. Pri Gradisu sta se izkazali Erjavčeva s 4t8 in Smrajecva s 414 keglji, Branik pa je to pot nekoliko zatajil in dosegel v današnjem tekmovanju 3. mesto, hkrati pa je izgubil v Mariboru priborjeno vodstvo. Ugodno smo bili presenečeni nad mladimi igralkami Fužinarja ter Ingrada ter Krilatega kolesa, saj so nekatera dosegle kar solidne rezultate, ki so zanje celo odlični, če pomislimo, da so skoraj vse začetnice.
Skoda je le, da tekmovanje ni potekalo v redu. Sodniki so povzročili zamudo, ker niso bili pravočasno na mestu in so jih morale posarnenze ekipe čakati, vmes pa je bil tudi prekinjen električni tok m nekaj časa niso mogle kegl javke nastopati.
Rezultati današnjega kola: Triglav 2434 (Ribnikar 382, Engelman 443, Rozman 400, Mihelič 387, Čadež 407, Kavčič 415), Gradis 2388 (Klemenčič 386, Smrajc 4i4, Satler 392, Tome 595, Som*enwaId- 383, Erjavec 418), Branik 2309 (Pire 392, Lipovšek 396, Šiiftar 372, Sušnik 381, Novak 379, Kokelj 389). Fuži-nar 2203 (Ažman 550, Hafner 573, Španke v 356, Jezeršek 381, Homan
[§pši gg§j
za »PRIMI« Vransko
Prod nedavnim je bil na Vranskem občni zbor Par-Uzana. Poročila fumkcio-mrjev so poka-zaJa, da je biče društvo dedavno, vendar dejavnost nikakor ni btoa zadovoljiva .Godili so naslednje športne igre; retkorryet, odbojko, atletiko, nogomet, naim.iz.rii tenis in smučanje. Večije uqpche je društvo doseglo le v smučanju, kjer je bila vsa dejavnost na 25 m skafoainici in na okefliških terenih. Priredbi so več meddruštvenih tekmovanj in se udeležili tekmovanj v Zagorju, Taboru in Celju. Splošne vadbe niso imeli, ker društvo nima pokritega prostora, orodje pa je shranjeno po različnih hišah. Tako je bilo okoli 400 učencev, učenk In članov Partizana brez vsakršne' vadbe že celo vrsto let. Letos kaže, da bo vendarle bot,j e. V osemletni šoli bodo uredili zasilno telovadnico v razredu, id jo bo tudi uporabljalo društvo Partizan. Prav tako bodo v sodelovanju s šolo dokončno uredili še igrišča ,talko da bodo lahko vadili vsd tisti, ki Imajo veselje za posamezne športne igre.
Za glavno panogo — smučanje — bo tudi poskrbljeno. Mimo 25 m skakalnice bodo zgradili še 50 m v skakalnico ter priredili tečaj za alpske dieti pline. Ob koncu so izvolili za predsednika tovariša Pucnerja, smučarje pa, ki jih je v tem kraju veliko, bo vodil znani Joško Ku-sovnlk iz Vranskega).
K.

395, Kogelnik 348), Krilato kolo 2190 (Ekart 341, Vertnik 368, Zavrti 367, Lešnjak 365, Puklič 385, Tomažič 364), Ingrad 2127 (Turnšek 324, Fonda 348, Gošnjak 344, Zorko 381, Benedičič 367, Jeras 363).
Vrstni red po II. kolu: Gradis 4593, Branik 4591, Triglav 4512, Fu-žinar 4274, Krilato kolo 4220, Ingrad 4048.	-gs
star., le-ita je dosegel svoj osebni rekord — pri Rakeku pa Kuma in Štruklja.
Rezultati so bili naslednji: Rakek 6662 (Kum 874, Janež 854, Homovec 815, Mlakar 803, 'Štrukelj 862, Groim 835, Urbas 816, Nabergoj 805), Zvezda 6575 (Cavlovič 819, štele 869, Trček 807, Kavčič ml. 804, Šuštar 835, Zalar 859, Perko 764, Kavčič st. 844).
Celje, 7. febr. Začetek slovenske kegljaške lige je bil za oba celjska predstavnika Ingrad in Elektro-Celje dokaj uspešen. Dobro so se izkazali tudi kegljači iz Ljutomera, pri katerem je Steržaj dosegel najboljši rezultat 890 podrtih kegljev.
Rezultati: Ingrad 6596 (najboljši posamezniki Cafuta 869, Marinček 860, Vanovšek 838) Ljutomer 6558 (Steržaj 890, Nedl 831, Martinušič 828) Elektro-Celje 6432 (Druškovič 849, Zagorc 815, Pavič 811), Kovi-nar-Maribor 6244.
Žerjav pod povprečjem. Rezultati: Dom-
Maribor, 7. februarja. V Mariboru so nastopili kegljači Kovinarja, Partizana iz Ljutomera. Elektro-Celje Ingrad-Celje. Doseženi so bili tile rezul ta tli: Kovinar (Mrb) 5954 ( 3 legi 779), Partizan - Ljutomer 619« (Zagorc 854), Ingrad 6510 (Marinček 857 im Šmon 844).
bm mm
Jugoslovansko moštvo je nastopilo v postavi: Ivkov, Džuraškovič in Parma. Vsi smo z nestrpnostjo pričakkovali kako se bo odreži! Bruno. Njegov prvi nastop za barve A •nopdsn	jtq of nd aftAnisoSnf
družbi izkušenih šahovskih borcev Ivkova in Djuraševiea je prav Parma doprinesel naj-tem pa noben Jugoslovan ni bil poražen, več k zmagi jugoslovoanskega moštva, dosegel je 35 točke od štirih možnih. Dju-
prvenstvu SSSR Petro«jan vodi na XXVII.
Po sedmem kolu odigrannju nekaterih prekinjenih partij je stanje na lestvici naslednje: Petrosjan 4 (1/2),	Kor enoj in Krogius
4 1/2, Polugajevski Simagin in Tajmanov 4, Spaski, Averbah, Bagirov, Geller Liberson in Lutikov 3 1/2 itd. Poleg Petrosjana, ki igra
raškovič je dosegel 3 in Ivkov 25 točke, pri izredno zanesljivo so glavni konkurenti za
Krepim kkoijss Odredu
Nova Gorica : Odred 4:1 (3:0)
Nova Gorica, 7. februarja. Za prijateljsko srečanje med ligašem Odredom in Novo Gorica je vladalo veliko zanimanje. Okoli Igrišča v Šempetru se je zbralo nad 1090 gledalcev.
Srečanje ni prineslo nobenega užitka, saj je moštvo Odreda popolnoma razočaralo. Vad so pričakovali, da se bo Odred krepko maščeval za lanskoletni poraz, toda to mu niti najmanj ni uspe-
in neubranljivo streljal — 2:0. Samo minuto poezmeje in spet ja bil Tinunin tisti, ki je ukani! vratarja iz Ljubljane in talko povišal na 3:0. Preostale minute do konca prvega polčasa so napadalci obeh moštev hoteli izkoristiti kar najbolje, toda to ni uspelo niti enim, niti drugim.
Tudi začetek drugega polčasa je bil zelo mlačen In neezanimiv. V 29. min. je sodnik določil kazenski stre! v korist Ne-
lo. Res pa je, da se igralcem Odreda ve Gorice. Ostro streljano žogo je cbram-
pozna utrujenost zaradi zadnjih ostrih treningov. Na drugi strani pa so doma-
ba Odreda odbila, toda zopet se je znašel na pravem mestu Tinunin in še em-
čini zaigram z neverjetnim poletom in z krat pognal žogo v mrežo. V zadnjih
eno as mo željo — zmagati.
minutah igre so gostje hoteli na vsak
Začetek tekme je bil zelo nezanimiv, način znižati razliko. Toda uspelo jim Je
Oba napada sta bila neučinkovita in sta izvajala nepotrebne kombinacije. V 39. minuti pa so napadalci Nove Gorice prodrli pred vrata Odreda, tu pa je razpoloženi Timuinin ukanil Odredovega vratarja — 1:9 za Novo Gorico. V 26. min. je isti igralec preigral obrambo Odreda
le enkrat prelisičiti vratarja Nove Gorice, in še to potem, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko v njihovo korist.
Najboljši na igrišču je bil brez dvoma Tinunin, poleg njega pa še Leban pri Novi Gorici, pri Odredu pa Brezigar in Berginc.	A. Franko
tem pa noben Jugoslovan ni bil poražen. Jugofclovainsko moštvo je zbralo 9 točk — osvojil prvo mesto in pokal prijateljstva mladine jadransko-balkanskega področja. Vsak član moštva mladine jadransko-balkanskega področja. Vsak Član moštva pa Je dobil že posebej doplomo za dosežen uspeh. P oeebno nas veseli odlična forma mladega Parme in vse naše, da mu mojsterski nadov na državnem prvenstvu ne bo ušel. Končni vrstni red: Jugoslavija 9, Bolgarija 7, Al-baniaj 6:5 (vsekakor presenečenje), Bolgarija 6 in Grčija 15' točke.
* * *
Pc tretjem kolu moštvenega prvenstva Ljubljane vodi moštvo DSNZ s 13 točkami pred Elektroprojektom H 1/2 (1) Ptt 11, Inštitutom »Jožef Stefan« 10 (1) točk itd.	2
100 telovadcev med seboj
Zrenjanin, 7. febr. Končano je dvodnevno tekmovanje telovadcev za tretji pokal Jovana Trajkoviča, na katerem je poleg 80 telovadcev in telovadk iz Zrenjanina sodelovalo še mnogo tekmovalcev iz Beograd Zagreba, Ljubljane, Skoplja, Novmfa Sada, Maribora, Trbovelj itd. Prvo mesto si je priboril Karači (Part.-Skopije), med ženskami pa je to uspelo Simonovičevi iz Beograda.
prvo mesto svetovni velemojstri Korčnoj, Taj-manov, Spaaki in Bronštein. Bivši svetovni prvak Smislov je očevidno še vedno v težiti laizi- Govori se, da je tema vzrok njegovo nmaaj- ' ...	- -
banje med glasbo in šahom.
IICRIOM
ŽREMIJE
Ste čitali obvestilo na prvi strani? Torej se boste prav gotovo ndeležili nagradnega natečaja, ki ga bo v kratkem — podrobno — razpisalo naše uredništvo. Kako bomo to naredili? Objavili bomo več nagradnih kuponov, nato pa bomo pripravili žrebanje! Kako bo potekalo to nagradno tekmovanje med vami, spoštovani braki, vam bomo v prihodnji številki podrobno razložili.
Vedno živahne j e pod kosi
Tckmonrauje v zimska košarkarski K.gi Ijnlbljansikega okraja je Že v potnem te)ka. Do sedaj so bilki odigram« že štiri kola. Zaradi pomanj-
Gorenjska zimska košarkarska liga
v prvi in drugi Mansik! ligi: Rezultati: I. liga: Triglav II : Skorja Loka I 4tt:35 (32:17), Trtglaiv I : Medvode I 62:44 (34: 16), Triglav II : Jesenice 1 66:52 (31:22), .	.	, Kranj, 7. februarja. — V telovadnici Medvode I : Škofja Loka I 45:38 (21:17);
Kanja časa traja vsalka tekma samo	srednje tekstilne žoie eo bile odigrane	n. liga: Škofja Loka	II : Jesenice	II
d v« kraj po 15 minut, -namesto dva-	prve tekme v zimski kofe.rkairnki lig}. Na	47 (26:2i7), Medvode n	: Skorja Loka	II
krat 20 minut. To sae seveda odraža	prvenstvu, ki ga je organizirala gorenj-	48:29 (26:17), Radovljica : Jesenice II	48:
tudi na receultaifih ki so temu pri-	sfc5 koSarkarska podzveza, nastopa 23	99:35 (48:12), Medvode	II : Triglav	m
meruo nižji. Kljub temu pa so vse	Danes 80 Ma «ja«rana tri Ma 55'32 <2S:I3).
tekme zelo borbene in napete.	i
V vsakem kolu je na sporedu devet tekem, nastopajo pa vse ekipe od pionirjev do članov ter mladink in članic. Do sedaj je bilo tudi že nekaj presenetljivih rezultatov. Vsekakor je največje presenečenje na-
ZamufeiiG priložnost
Odred : Grafičar 13:13 (7:8)
Na lestvici vodi Dinamo s 7 toč-
Prmmajska in
Zagreb brez točke.
M. M.
Namiznoteniški pokal Jogoslavije
tem poteg re-tudi neregi-
.	. .	-	Zagreb, 7. februarja. V hali 20. za- kami, glede mu Gradiča* 6, Vihar 5,
pravila članska ekipa Slovana, ki je grebšicega velesejma je ljubljanski Lokomotiva n Odred 3, Slolboda 2, premagala v dramatični tekmi liga- Odred v tekmovanju za zimsko pr- " ško ekipo LjuMjaiae z 42:37 (23:29). venstvo Zagreba pred 60© gledalci Največje presenečenje prvenstva pa igral z zagrebškim Grafieaa-jem nese vsekakor mladinci Olimpije, ki odtočeno 15:13 (7:8). Tekmo je so-tekmujejo v članski skupini. V treh dal Martimč iz Zagreba, tekmah so bili dvakrat uspešni in Strelci: Papež 6, Levstik 1, Ovse-premagaii člane Svobode ten sloven- nik 1, Vojska 1, Sever 3, Teeon'1, za »k ega članskega prvaka Slovan. V Odred im Ver h at 6, Vicem 3, Srko-tekmj z ligaško ekipo Ljubljane pa vie 1, Malič 3 za Grafičar. so podlegli šele v zadnjih minutah Moštvo Odreda, v katerem-so igra-igre.	ii Albrecht, Zakrajšek, Levstik, Pa-
Dames je bilo odigrano že V. kolo. P«ž, Ovsenik. Globokar, Vojska, Se-Na sporedu je bilo devet tekem. V yer\ Tozon, Strehovec, Jeras, je za-času, ko to poroičamo, je bilo od- mudilo priikužuost za zmago nad zaigranih sodem tekem, ostali dve pa grobškim Grafičar j era. Odred je v bosta odigrani šele pozno zvečer, zadnji minuti vadil s 13:12, toda po Med današnjimi izidi preseneča nepazljivo izgubljeni žogi se je ak-edino poraz pionirjev Slovana, Obe cija napada zagrebškega Grafičar in zadnji tekmi pa bost« prav gotovo komeako-z golom Verhata in moštvi n*ajzanimavejši, saj bodo igrali člani ^ ®' ra®ddt9i točki.
Ljubljane proti 'Svobodi im člani Grafičar je vodil ves čaa tekme,
Olimpije proti svojemu mladinske- tako da je Odred prišel v vodstvo mu moštvu.	šele e 13:12. Moštvi sta bili enako-
vredni in sta obe ekipi z neodloče-Rezultati — člani: Olimpija - Old nim rezoMatom zadovoljni. Pri Od-Boy : Partizan (Vrb) 61:52 (22.19), redu ee je poznala odsotnost Čret-članice: Ljubljana : Rudar 45:18 nitka, 'ki je na pripravah državne (19:8), Svoboda : Rudar 32:24 (14:11), košarkarske reprezentance. Pri Od-mladinei: — Rudar : Slovan 40:37 redu so bili najboljši Papež, vratar (23:19), mladinke; Olimpija : Slovan Albrecht in Sever.
88:7 (61:0), pionirji: Partii-zan (Trno- Ostali rezullati IV. kola: Slobo-vo) : Slovan 20:12 (17:10), Rudar : da (Var) : Lokomotiva t3:9, Djaiamo Partizain (Vrh) 20:0 p.f.	: Viihor 13:13.
Nafnovejše
iz Squaw VcHeya
Veliko število tekmovalcev je včeraj prvič treniralo v Squaw Valleyu. Francozi, Italijani, Avstrijci, Norvežani in drugi so vče-raj trenirali na pobočju za slalom. Pričakuje se, da se bodo jutri na treningu pojavili Angleži, Nemci, Japonci in Rusi.
. V San Francisco je danes prispelo 54 članov sovjetske olimpijske ekipe. Skupino sestavljajo ženska ekipa za hitrostno drsanje in smučanje in moški za klasično kombinacijo. Ekipa je takoj z avtobusom nadaljevala pot v Squaw Valley.
S posebnim letalom je dopotovalo včeraj v San Francisco 58 čla-bov japonske olimpijske ekipe in 11 funkcionarjev.
Mednarodno zveza za hokej na ledu je določila program tekmova-nja v hokeju na ledu na olimpij-
NamfzSnike^^ngosfS	« "v Squaw” Valle^T Nh
je ^cT^današnjem2 sestankif^dločil,	^fh ^
da bodo že letos zaceli tekmovati	’ £.ailada3 Švedska, češko-
za jugoslovanski pokal. Na tem Ijj^^apo^ka^8’ ^eintl^a’ ^vs*ra‘
OLIMP : TOMOS 4:1
tekmovanju bodo gistriranih nastopali štrirani igralci. •	'
Na sestanku so se tudi dogovo- Celje, 7. febr. Letošnjo nogomet-rili, da morajo do septembra t. 1. bo sezono, so v Celju začeli nogo-izdclati perspektivni plan za raz- metasi Olimpa, ki so zasluzeno prevoj namiznega tenisa. Ta šport si 2JaSn*1 nicstvo Pomosa iz Kopra, mora utreti pot med šolsko mladi- lehmo je motil mraz in veter, no, v podjetja, mladinske domove
in fakultete.	'	1	•*”——**— .......——
Slabo za Beograd
Budimpešta, 7. febr. Beograjski namiznoteniški igralci Markovič II,
Markovič I, in Djurišie so včeraj
niso igrali znani madžarski igralci, ampak bolj ali manj drugorazredni igralci. Edino zmago za ekipo Beograda je priboril Markovič II. _	, To srečanje je bilo v okviru iger,
zvečer morali kloniti pred repre- ki jih igrajo reprezentance Beogra-zentanco Budimpešte, ki jih je po- da, Zagreba in Budimpešte. Pred-razila s 5:1. Ta poraz naših zastop- včerajšnjim je Zagreb premagal nikov je toliko večji, če upošteva- Beograd, danes pa se bodo srečali mo, da t reprezentanci Buclimpešfe še igralci Zagreba in Budimpešte.
Medalje zimskih r olimpijskih iger
Od Chamonixa do Squaw Valleya © 2S let zamude za zimske olimpijce ® Thor-leif Hang, Sonja Henie, Ivan Batlangrund in Toni Sailer — vsak po tri zlate
medalje
Najboljši športniki zimskih panog so se pričeli sestajati na olimpijskih igrali precej kasneje, kot predstavniki letnih panog. Ce hočemo hiti natančni: imeli so točno 28 let zamude. Prve zimske olimpijske igre so bile leta 1924 v- Chamonixu, potem pa so se vrstile takole: 1928 St. Moritz, 1932 — Lake Plaeid, 1936 — Garmisch-Partenkirchen, 1948 — St. Moritz, 1952 — Oslo in 1956 — Gortina d’Ampezzo. Pred VIII. zimskimi olimpijskimi igrami — prizorišče Squaw Valley —bomo napravili kratek sprehod mimo dosedanjih iger ip nekaterih njihovih junakov.
Birger Ruiid - ATLET IN POL
trikrat
To, kar je pomenil Toni Sailer za Avstrijce, je bil Birger Rund v letih pred drugo svetovno vojno za Norvežane.
Pet sinov je bilo v družini Ruudov, pet zdravih fantov: Tormod, Sigmund, Birger, Oivin in Asbjorn. Njihov prvi smučarski trener je bil očka Kemmer, naprej so se sami prebili.
Ko so prišli Norvežani leta 1932 na zimske olimpijske igre v Take Plaeid, se niso bali za primat v skokih, pač pa Je bilo v tistih časih veliko ugibanja samo o vprašanju, kdo med norveškimi skakalci bo prvi?
Birger Ruud, stari znanec in prijatelj Planice, je bil mnogo let nedosegljiv. Njegov najbolj fantastični dosežek pa nista bili niti obe zlati olimpijski medalji, ampak njegov uspeh po vojni, ko je leta 1948 dosegel v St. Moritzu srebrno medaljo takorekoč na stara leta. Od leta 1928 pa do leta 1948 je 20 let — neverjetno dolga doba za vrhunskega športnika
Norvežan H. Beck je potegnil na 71.5 metra, dosegel je najdaljši skok, rekord skakalnice v Lake Placidu. Tisočeri gledalci, željni senzacije, so vriskali v navdušenju. Toda mladi Birger ja skakal lepše. Smuči je držal skupaj kakor prilepljene, krivine je za spoznanje dvignil, v pasu pa se je precej izrazito prelomil. Sodniki so mu zasluženo priznali prvo mesto.
Dve leti pozneje je bil v Planici isti razplet dogodkov. Brat Sigmund je imel daljše skoke, vendar je pade!, Birger pa
je elegantno potegnil na 92 m in spet je pritegnil pozornost smučarskega sveta nase. Po. svetu so začeli govoriti o prvem svetovnem rekordu v Planici.
Planica ga je navdušila. Ko se je vrnil domov, je začel trenirati še z večjo zavzetostjo. Za tiste čase je bil s svojimi brati in smučarskimi tovariši v Kongs-bergu presenetljivo iznajdljiv: telovadil Je na orodju, deial salte na tleh, metal polena v cilj (zaradi preciznosti), delal cirkuške skoke na različnih skakalnicah na suhem, vrh vsega pa si je napravil še skakalnico iz umetne mase. Seveda
na 109 m in prvi v skoku v daljino. Kdor hoče uspeti v skakanju v daljino, mora biti hiter v teku; kdor hoče skakati na smučeh, mora biti mojster v smuku. Pravzaprav poučen primer!
Birger Ruud Je bil trgovski sotrudnik, v zimskem času je prodajal smuči. Ce ni bilo kupcev, Je mimogrede napravil tudi kak salto, kar v vsakdanji opremi in v trgovini. Tudi na smučeh je deial salto naprej. Bil je atlet in pol. Za 29-letnico Planice nas je spet obiskal. Dolgo je molče gledal proti vrhu zaietišča, potem se je odločil, zlezel na vrh in skoči!. Dolžine kajpada ni bilo več — še enkrat pa je pokazal, da je bii v mladih letih zares atlet in pol.
tičju&ka dehdica
V OLIMPIJSKEM DRESU
Za u me trias tao drsauje je bilo nekoč veliko več zanimanja kakor dandanes, ko se navdušujemo največ za hokej na ledu, za alpsko smučanje in za smuške skoke. Bilo je na prvih zimskih olimpijskih igrah v Chamoaixu. V umetnostnem drsanju je vzbujal občudovanje švedski mojster Grafstroem, med ženskami pa se je že uveljavila dunajska šola. Avstrijci so dosegli dvoje prvih mest in eno dni,go. Toda kdo je bila mala, ljubka punčka, ki je z 12 leti dosegla osmo mesto? Poteni' so brali, da se piše Sonja Henie. Mar je kdo slutil, da si bo čez 4, čez 8 in čez 12 let priborila kar tri zlate kolajne? Mar je kdo slutil, da je že na usodni poti, ki jo bo zanesla iz toplih norveških familiarnili razmer v daljnji svet, v Ameriko, k filmu?
ZLATI TONI
Cortma 195S Vil. olimpijskih igrah so veljali avstrijski alpski smučarji za absolutne favorite. Tekme so se pričele z veleslalomom. Favorit številka 1 Toni Sailer je opravičil svoj sloves. 19-letni fant iz Kitzbiihla je za 6.2 s-ekum*? prehitel svoje slavne rojake in v * ostale najboljše smučarje sveta. Presenečenje? Ne. Vendar tako prepričljiva zmaga le ni bila pričakovana.
Nekaj- dni kasneje: megla, težka proga, 171 vratc za obe vožnji, 92 tekmovalcev. Avstrijci so zopet favoriti. Niti ne Sailer, kajti on ne velja za specialista za slalom, pač pa Molterer in Rieder. Toda že prva vožnja temeljito preseje tekmovalce. Kdor je preveč tvegal, je padel. Toni vozi previdneje in vodi po prvi vožnji. V drugi vožnji se veliko padanje nadaljuje. Toni ničesar ne tvega. Vozi zanesljivo, vendar še vedno toliko hitro, da je tudi v drugi vožnji prvi, na koncu pa celo 4 sekunde boljši od Japonca Igaye.
Štiri dni kasneje gre Sailer po svojo tretjo zlato medaljo. Zaledenela proga za smuk je izredno hitra, pa še bolj nevarna. Več kot polovica tekmovalcev pade in odstopi, ne tako Sailer. Zopet briljira z izredno zanesljivo vožnjo in na cilju je za 3.5 sekunde pred drugim* Torej tretja zlata, zraven pa še četrta
Norveška
ZDA
Finska
Švedska
Avstrija
Švica
Nemčija
SZ
Kanada
Francija
Italija
Belgija
Nizozemska
Madžarska
CSR
Jajpomska
Poljska
zlate srebrne bronasta 32	27	28
19
15
13
11
8
7
7
6
4
3
1
21
17
13
16
9
5
3
3
1
2
1
3
1
1
1
12
13
15
13
8
6
6
9
5
1
2
4
1
za prvo mesto v alpski kombinaciji, ki velja samo za svetovno prvenstvo, ne pa za olimpijske igre. To so bili v pravem pomenu besede zlati dnevi Tonija Satlerja, kajti podobnega podviga ni dostej napravil še nihče, zlasti pa se ni Še nikomur posrečilo, da bi dosegel kombinacijsko oceno »0« s tolikšno prednostjo.
Junak Gortine Toni Sailer čaka na po~ smemalce!	«
2 ekipi 20! v St. Moritzu
Doslej največji škandal na zimskih olimpijskih Igrah so zabeležili leta 1918 v St. Moritzu. Tam sta se kar nenadoma znašli dve hokejski ekipi ZDA. To je bila posledica odkrite ali pa prikrite borbe dveh amaterskih hokejskih zvez AHA in AAU. Seveda bi se dalo tudi o tistem A, ki v obeh naslovih pomeni amaterski, precej govoriti. Zlasti za tedanjo AHA so vsi vedeli, da ima profesionalne igralce, toda dolarji tedaj zainteresiranih finančnih krogov so omogočili tudi potrdilo, da so vsi igralci amaterji. Ker so bili ameriški finančniki tedaj v zvezi tudi s švicarskimi organizatorji iger, so uspeli doseči, da so Švicarji sprejeli kot predstavnika ZDA ekipo AHA. Druga zveza, včlanjena v nekakšni vrhovni amaterski zvezi za vse športe v ZDA, AAU pa je poskušala doseči svojo udeležbo na igrah s pomočjo olimpijskega komiteja. Vse skupaj se je
končalo tako, da sta nazadnje prispeli v Švico obe ekipi, da je prišlo med ekipama in še zlasti vodstvoma obeh ekip do besednega pa tudi dejanskega spopada, tako da se je moral mednarodni olimpijski komite v času iger »zabavati« z ameriškimi hokejisti. Prepovedali so nastop prikritim profesionalcem zveze AHA, toda Švicarji so se malo menili' za prepoved in dovolili ekipi ZDA, da igra prvo tekmo s Švico. Na tej tekmi so člani Mednarodnega olimpijskega komiteja takoj, ko so videli, kdo bo igral za ZDA, vstali in demonstrativno zapustili stadion. Nov sklep je bil, da ZDA sploh ne smejo nastopiti v hokeju in vse tekme, ki so jih igrali, so bile izven konkurence. V dneh St. Moritza je polni! stolpce časopisov predvsem ta škandal in mnogo manj vrhunski dosežki smučarjev, drsalcev in ostalih hokejistov.
IlllSiO f mmmm Ire šteiiiffi tiče
ni imel polivinila ali kaj takega, temveS je natrosil na zalet in doskočišče koše borovega Igličev ja.
Na četrtih zimskih olimpijskih igrah v Garmischu leta 1336 se je spet pojavil v norveški reprezentanci. Kot zmagovalec v Lake Placidu in Planici je bil že zelo popularen. Toda v Garmischu jo je zagodel, kakor še nikoli: zmaga! je tudi v smuku, ne samo v skokih, tako nekako, kakor nekaj mesecev pozneje črnski sprinter Jesse 6vyens, ko je bil na berlinskih olimpijskih igrah prvi v teku
H CHAMONIX — 1924. Konec januarja leta 1924 so se zbrali o Cha-moni.ru '>()4 tekmoDalci iz 16 driao. Po znanju in opremi so bih kaj pisana športna druščina. Norvežani so nastopali kot mojstri, ki imajo nekak monopol na vse smučarske discipline, nekateri drugi pa so bili daleč, daleč zadaj.
Posebno popularen je bil tiste dni 2 horleif Ilaug (Norveška). Priboril si je tri zlate kolajne: za prvo mesto v smuškem teku na 18 km, za za prvo mesto na 50 km in za prvo mesto o nordijski kombinaciji.
>Ja, Norvežani so bili res hitri. Kar švigali so mimo nas, ko so nas s klicem ,skol’ prehitenalic, pripoveduje o dogodkih o Chamonixu naš takratni reprezentant dr. Mirko Kaj-zelj. »Spominjam se pa, da so bili Angleži za nami. No. zaključnega banketa pa smo se kljub vsemu udeležili, celo v smokingih — jaz o izposojenem.i
Še to naj dodamo, da so se naši udeležili prvih zimskih olimpijskih
iger kar z jesenovimi smučmi, z lesk o okami in vojaškimi stremeni tipa Dilgeri.
H ST. MORITZ — 1923. Na kratko povedano: po smučarskih tekmovanjih so dvignili na jambor norveško zastavo osemkrat, švedsko trikrat. To je bilo pravzaprav vse. Švedi so se izkazali v teku na 50 km — dosegli so prva tri mesta.
Vidna mesta v hitrostnem drsanju so si razdelili Norvežani in Finci — nekaj malega (3. mesto) je odpadlo tudi na predstavnika ZDA. Oboževalci dunajske drsalne šole so debelo pogledali, ko je o umetnostnem drsanju zmagala Norvežanka Sonja Henie.
Na hokejskem turnirju je sodelovalo It moštev. V treh zadnjih igrah je bil rezultat za Kanadčane 38:0.
Jugoslovansko reprezentanco za St. Moritz je treniral inž. Hansen iz Noroeške. S kakimi vidnimi uspehi si ni postavil spomenika, pač pa je ostala za njim skakalnica v Bohinju — naša prva večja skakalnica, ki so jo zgradili po njegovih načrtih. Za-
Norvežan Thorleif Haug je osvojil na prvih zimskih olimpijskih igrah 3 zlate in 1 bronasto medaljo. Zmagal je v teku na 18 in 50 km in v klasični kombinaciji, tretji pa je bil v skokih
to še dandanes govorimo o Hanseno-oi skakalnici o Bohinju.
H LAKE PLACID - 1932. Prve zimske olimpijske igre v ZDA!
Utlerstroem (Švedska) je zmagal na 18 km, Saarinen (Finska) na 50 km, Groettumsbraaten (Norveška) o kombinaciji, Ruud (Norveška) v skokih. Vsa prva tri mesta o smučarskih disciplinah so pripadla Norvežanom, Švedom in Fincem. Zato je bilo razumljivo, da niso bili kaj prida navdušeni za uvedbo novih smučarskih disciplin, za smuk in slalom.
Sonja Henie je nastopila že na tretjih olimpijskih igrah. Seveda je bila tudi tokrat prva. V hitrostnem drsanju so si delili zmage Američani.
V	hokeju na ledu so zmagali Kanadčani že tretjič. Razlika o golih je znašala 32:4.
Jugoslovanski smučarji se zimskih olimpijskih iger v Lake Placidu zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso udeležili.
■ GARMISCH PARTENKIRCHEN — 1955 V smuških tekih in skokih so pospravili vse kolajne, — zlate, srebrne i n bronaste — Nordijci. Na skakalnici je presenetil Poljak Ma-rusarž, bil je peti. V štafeti 4 Y, 10 km so se uvrstili za Nordijci Italijani (4. mesto).
Prvič so tekmovali tudi n alpski kombinaciji. Med ženskami je zmagala Christel Cranz, med moškimi Franz Pfniir (oba Nemčija).
V	hokeju na ledu so morali Kanadčani prepustili prot) mesto Angležem. V umetnostnem drsanju sta še enkrat zablestela 24 letna Sonja Henie in Dunajčan Schafer. V hitrostnem drsanju je triumfiral loar Ballangrund (Norveška) — tri zlate kolajne in ena srebrna so bile njegov izkupiček.
Jugoslovanska reprezentanca je bila o Ga-PA že precej vidna. V smuku je bil Praček 16., o slalomu 17., o alpski kombinaciji 13. L Klančnik je bil v teku na 18 km 23., Smolej pa n teku na 50 km 10.
Prepiri rezprtlje in jok«.« Brez bistvenih sprememb
Takoj in z vso strogostjo je treba kaznovati povzročitelje nešportnih izpadov na državnem prvenstvu v umetnem drsanju.
Jeseničani so že prvaki £ Drugo mesto je še vedno odprto Vsi klubi še nimajo istih pogojev za vadbo
■	Letos so strokovnjaki v umetnem drsanju pohiteli s pripravami za državno pr-B venstvo in tako prejšnjo sohoto in nedeljo na Jesenicah organizirali tekmova-
■	nje. Nastopili so redki drsalci iz Ljubljane, Jesenic, Celja in Maribora, med-m tem ko tudi letos ni bilo zastopnikov iz Beograda, kjer imajo vse pogoje, da
■	bi umetno drsanje razširili med mladino in ga postavili na trdne temelje.
Kljub temu, da je v drsalni panogi za zdaj še vedno tako malo drsalcev, je vendar prišlo na zadnjem državnem prvenstvu do velikih prepirov in razprtij, ki mečejo slabo luč na ves drsalni šport, posebej pa kažejo klavrno podobo našega umetnega drsanja.
V soboto, prvi dan prvenstva, ko so bili na sporedu obvezni liki, je potekalo vse v najlepšem redu. Nihče se ni pritoževal, sodniški zbor, funkcionarji, tekmovalci in gledalci, vsi so bili z vsem zadovoljni. Do nešportnih izpadov pa je prišlo v nedeljo, ko je bilo na sporedu prosto drsanje. Ne moremo razumeti, zakaj je sploh prišlo do teh izpadov, ko je vendar na dlani in ko so že obvezni liki pokazali, da bo ob koncu prvenstva takšen vrstni red, kot ga je že pokazal prvi dan tekmovanja. Nenadoma so funkcionarji HDK Ljubljana prepovedali svojemu- članstvu nastop na prvenstvu, češ, da imajo popolno nezaupanje do sodnikov, ki jim zapirajo vrata pred nosom. Seveda je nastalo veliko razburjenje v vrstah funkcionarjev in med sodniki, ki niso vedeli, za kaj gre. Funkcionarji Ljubljane pa so šli še dalje. Prigovarjali so tudi funkcionarjem Celja in Maribora, naj tudi oni odstopijo od nadaljnjega tekmovanja in tako demonstrativno pokažejo, da se ne strinjajo z odločitvami zbora sodnikov. In tako so se začele valiti intrige, izbruhnili so osebni prepiri, otroci, ki so hoteli nastopiti, pa niso smeli, so se spustili v glasen jok — skratka, nastala je tolikšna zmeda, da se občinstvo in vsi, ki
Svojo organizacijo, ki šteje sedaj pr.ibfižno i25X) članov nameravajo povečati za novih 2000 ki naj bi še letos napravili tečaje in izpite. !V Sloveniji naj bi cTobiii vsaj 350 novih sodnikov. Do konca letošnje sezone bodo opravili tudi že prvi izbor najboljših sodnikov za evropsko prvenstvo. V »polfinale« bo prišlo približno 500 sodnikov iz vse države. Pozimi 1961 bodo izpopolnjevali svoje znanje v seminarjih in do polovice leta 1%1 pa bodo po večkratnih preizkusih in stalni kontroli sojenja že določili 250 sodnikov za prvenstvo. Ta sodniški zbor se bo do prvenstva večkrat sestal ha skupnih sojenjih in sicer na vseh večjih prireditvah v Beogradu. Že izbrani sodniki se bodo specializirali za posamezne panoge. Lahko računamo, da bo iz Slovenije prišlo v dokončni izbor 30 do 40 sodnikov.
Oprema sodnikov bo izpopolnjena. Iz zveznih sredstev bodo kupili 100 štoperic, ki bodo šle v večja »od n iška središča. V Slovenijo bomo dobili dve garnituri, to se pravi 24 štoparic. V inozemstvu bodo nabavili tudi startne pištole ter naboje, medtem ko naj bi si primerne merilne trakove omislile sodniške organizacije na terenu same. Iz sredstev evropskega šampionata bo-
do nabavili tudi enotne obleke za vseh 250 sodnikov. Ob tej priložnosti lahko omenimo že, da se organizacijski odbor prvenstva pogaja z dvema švicarskima tovarnama ur Omega in Longines za ureditev električnega merjenja časa na prvenstvu.
Atletski sodnki in tisti, ki se bodo za to odločili v prihodnjih mesecih, ko bodo po mnogih krajih pripravili tečaje, imajo sedaj pred seboj lepo stimulacijo. Boljši sodniki in seveda tisti, ki bodo tudi dovolj aktivni pri sojenju, imajo možnost, da se uvrstijo v sodniški zbor za evropsko prvenstvo, kar je menda več kot lepa nagrada za njhovio požrtvovalno delo. Zato upamo, da bo odziv starih in novih sodnikov ž’e v letošnjem letu mnogo večji kot doslej, novim pa velja še to, da imajo vse možnosti uvrstitve v sodniško »reprezentanco« evropskega, prvenstva v atletiki leta 1962. Prednost bodo imeli seveda tudi oni sodniki, ki znajo vsaj enega, še bolje pa več tujih jezikov.	M. R.
n«r«c«Ste •n* n«
šno stanje, Kat je trenutno prav zdaj, ne more več trajati, Ker vodi do sovraštva in razvnema mladino k najhujšemu klu-baštvu. Mnenja smo, da morajo merodajni z vso odločnostjo posredovati in izločiti iz vrst drsalnega športa vse tiste, ki škodijo ugledu športnih organizacij.
Lipar M.
Klubi zvezne ho&ejssike lige so že pre-hodidi pol potd v letošnjem tekmovanju, ki je morda v marsičem precej različno od prejšnjih let, v bistvu glede kvalitete, pa skorajd^. brez sprememb. Jeseničani, ki so bili že pred prvenstvom glavni favoriti za prvo mesto, tudi letos brez težav premagujejo oviro za oviro, čeprav so imeli v Beogradu manjši spodrsljaj. Poraz, ki jim ga je pripravil Beograd, je samo nekolilko povečal zanimanje ob-
so spremljali dogodke pod Mežakljo, niso mogli načuditi tolikšni zmešnjavi in spletkam. Končno so vendarle nekateri tekmovalci HDK Ljubljana, kjub prepovedi klubskih funkcionarjev, nastopili, nekateri pa so poslušali nasvete povzročiteljev nereda in niso hoteli nastopiti. Da je bila mera polna, pa so tisti tekmovalci Ljubljane, ki niso hoteli nastopiti na državnem prvenstvu, v nedeljo popoldne sodelovali na reviji Dunajčanov, ne da bi vodstvo državnega prvenstva o tem sploh vedelo in ta nastop odobrilo.
Zaključek:	Takoj po zaključku
drž. prvenstva je bila seja sekretariata Zveze za drsanje in hokej na ledu Jugoslavije. Po poročilih vodje tekmovanja in delegata so člani sekretariata takoj suspendirali tekmovalce in funkcionarje HDK Ljubljana.
In naše mnenje? 2e vrsto let spremljamo razvoj umetnega drsanja in, kot kaže, se razmere v bistvu niso spremenile. 2e pred leti smo ugotovili, da je v tem športu vse polno bolnih ambicij, prepirov in razprtij. Vse doslej je nost, ki je odločno zmanjševala športno stran umetnega drsanja. Vemo tudi, da so se pred leti nekateri drsalci ločili od matičnega kluba in ustanovili svoj klub HDK Ljubljana. Ce so imeli namen dvigniti kvaliteto in množičnost z ustanovitvijo novega kluba, potem je bila ta poteza pravilna, če pa so ustanovili klub izključno zaradi osebnih razprtij, potem je bilo to zgrešeno in, kot kažejo dogodki, bo ta ugotovitev prav blizu resnice. Tak-
CILJ atletskih sodnikov:
evropsko prvenstvo 1362
V i lob rili dveh letih do evropskega prvenstva atletov v Beogradu bo treba opraviti ogromno dela. Več kot odgovorno nalogo imn pri tem tudi sodniška organizacija. Nekaj spodrsljajev na prvenstvu in po svetu bo šel glas, da je bilo prvenstvo slabo, pa čeprav bo sicer vse v redu. Atletski sodniki se zavedajo svoje odgovornosti, zato so pripravili velik načrt razvoja svoje organizacije.
Klinar, Zupančič in Čuček v borbi za puek
Lešek je obogatil
ATLETSKA PRAVILA...
Pred tednom dni je kratka vest govorila o mednarodnem tekmovanju v Dortmundu, kjer sta Jugoslovana Lorger in Lešek odpravila vsak v svoji panogi vse nasprotnike. Kako in kaj, to je bilo vprašanje,- ki smo ga postavili Stanku Lorgerju.
tlakih ležao kol tokrat, nisem imel še nikoli. Pred tednom dni sem gonoril o poskodonmii tetivi in ta neprijetna poškodba me je v Dortmundu močilo ovirala. Že v predtekmovanju me je noga tako bolela, da sem se resno bal, kaj bo o finalu. Pred odločilnim tekom sploh nisem poskusil leči čez nekaj ovir, ampak sem si rekel ,kar bo. pa boP Praktično sem vso progo pretekel po petah. To se mi je primerilo prvič. Pri vsem lem pa sem še celo zmagal, sicer v konkurenci, s katero se ne bi mogel posebno, pohvaliti.«
>Kaj pa Laurer? Ali se je morda ustrašil?«
TTočno, ustrašil se je. Sicer ne mene, pač pa svoje nepripravljenosti. Zadnje čase je precej študiral, opravljal izpite in se za tekmovanja v dvoranah ni nič pripravljal. Zato je nastop r> Dortmundu, kjer bi moral biti seveda ena od glavnih atrakcij, odklonil. V pomanjkanju kakršnekoli mednarodne konkurence, petem seveda nisem imel težav.«
»Koliko pa je pravzaprav skočil Lešek? V Jugoslavijo sta prišli namreč dve inačici. Prvo poiočilo je govorilo o 4.10 m, drugo pa o 4.40 m.«
»Velja 4.40 m. Pri tem pa si je privoščil Roman še posebno šalo. Ko je bila lestvica na višini 4.10 m. jo je ob preskoku močno zadel, luko da je visoko poskakovala ob stojalu, nazadnje pa se je umirila tako, da je na eni strani bila na običajnem mesili, to je na palčki od stojala, na drugi pa nekoliko vrše na vrhu samega stojala. Sodniki niso vedeli, kaj bi. Glavni sodnik je iz žepa potegnil pravila, dolgo listal po njih in, ko končno ni ničesar našel o lem posebnem primeru, je skok priznal. Menda je napravil napako, vsaj celjski sodniki so mi zatrjevali, da oni takšnega skoka ne bi priznali. Sicer pa je vseeno, Roman je potem skočil še 10 cm više in osvojil prvo me-
sto v nekoliko močnejši konkurenci, kot je bila moja. Med ostalimi je odpravil tudi Poljaka Gronoroskega in Nemca Mdhringa.«
»Kaj pa sicer? Kako sta bila zadovoljna?«
»Prav nič se ne moreva priložiti. Jaz sem dobil za svojo zmago izredno lepo nagrado — Grundigov magnetofon modernega tipa. Z najinim nastopom so biti organizatorji zelo zadovoljni in so ponovno zatrjevali. da naju bodo še povabili. Meni so že čisto določeno rekli, da bi me radi videli 10. aprila in t. maja na velikem mitingu v -Hannovru, toda tedaj proti Lauerju.«
Prvi odhod slovenskih atletov na tuje je bil v olimpijskem letu zelo uspešen. Dve lepi mednarodni zmagi z dobrima rezultatoma! Ne smemo pozabiti, da je tudi Lorgerjevih 7.1 dober rezultat, še posebej, če upoštevamo okoliščine. Sicer pa je Stane izjavil, da čuti tolikšno pripravljenost, kot Je v zimskem času-ni zabeležil še nikoli. Nadaljni potek sezona gleda z velikim optimizmom.
činstva za hokejsko ligo, na drugi strani pa pomeni izguba dveh točk za državnega prvaka le opozorilo, da je treba zaigrati proti vsakemu nasprotniku z vso voljo in požrtvovalnostjo.
Ce že poznamo novega državnega prvaka, je toliko bolj zanimivo vprašanje, kakšna bo razvrstitev ostalih klubov na končni prvenstveni lestvici? 2e pred prvenstvom je bilo tekmecev za prvo mesto več. Ti so bili Ljubljana, Partizan, Beograd in Crvena zvezda. Dogodki na ledu so to borbo precej zaostrili in danes še ne moremo določno pokazati na moštvo, ki bo zasedlo prvo mesto pod vrhom. Ljubljana mora premagati Beograd in Crveno zvezdo — kar verjetno ne bo velika težava •— in tako bo osvojila 13 točk. Ce Partizan tudi v drugi tekmi — čeprav prva tekma še ni registrirana z doseženim rezultatom 5:2 v korist Partizana — premaga Beograd, potem bo nabral 14 točk, kar mu bo zadostovalo za drugo mesto. Tudi Beograd ima še možnosti za drugo mesto, vendar bo to teže dosegel kot Partizan ali Ljubljana, Crvena zvezda pa je izpadla iz konkurence. Segesta je na dnu. To smo ji napovedovali pred začetkom in to se bo tudi uresničilo. Zvezna liga bo sprejela novega člana, ki ga bomo dobili v. kvalifikacijah med prvaki republik. Mnenja smo, da bo novi član zvezne lige Zagreb, ki je lani precej nesrečno izpadel iz lige.
Ko govorimo o kvaliteti letošnjih udeležencev zvezne hokejske lige, lahko ugotovimo le to, da se v bistvu ta ni menjala. Toliko časa, dokler bodo imeli samo nekateri klubi vse možnosti za vadbo, drugi pa bodo odvisni od muhaste zime, vse dotlej bistvenih sprememb v kvaliteti ne bo. Konkurenca ni torej tolikšna, da bi lahko dvignila kvaliteto našega hokeja na mednarodno raven.
Veseli smo ugotovitve, da je lete« prav malo pritožb n>a račun discipline. Klubi so si sicer Iskali pravice na Zvezi Jugoslavije zaradi registracije posameznih srečanj, drži pa, da se igralci v letošnji sezoni niso tolikokrat pregrešili, kot prejšnja leta.
Na začetku tekmovanja nismo bili zadovoljni z nekaterimi sodniki. Ugotovili smo, da niso kos svoji nalogi samo zalo, ker ne stopajo v korak z razvojem hokejske Igre. Drži pa tudi, da so naši sodniki premalo odločni in da večkrat ne kaznujejo z vso strogostjo vsakega poizkusa grobosti. Tako se je zgodilo prav na zadnji tekmi med Ljubljano in' Jesenicami, da je prišlo do medsebojnih obračunavanj med Zupančičem na eni ter Klinarjem in Novakom na drugi strani. Ne bi se spuščali v podrobnost] Reči n^or^mo le to, da bi morala sodnika takoj . posredovati m pravega krivca kar znova ti. Morda je Zupančič povzročil edini neprijeten dogodek na sicer fair tekmi, toda, če sta sodnika izključila Klinarja le za dve minuti, ko je zamahnil s palico po Zupančiču, le-ta pa se je ubranil udarca s svojo palico, sta grešila. Pri vsej stvari je važen namen, ki se kaznuje, ne pa učinek, ki je lahko le plod ne-spretnostd in neznanja Irt prav pri presoji takšnih prekrškov naši sodniki nimajo jasnih predstav ali pa se bojijo odločati tako kot zahtevajo pravila hokejske igre. Na splošno pa je sojenje od nedelje do nedelje boljše- in prepričani smo, da bodo sodniki svojo nalogo prav do zadnje prvenstvene nedelje opravili na splošno zadovoljstvo.
Trgovsko podjetje na veliko in malo
SLOVENIJASPORT
pripravlja £a zimsko sezono veliko zalogo smuči, sani, flnsalk in ostalih zimskošportnih potrebščin
Novost sezone: kovinske smuči domače proizvodnje
Obiščite poslovalnice v Ljubljani, Mariboru. Kranju, Celju in na Jesenicah
CVETKA KLANČNIK-BELIN 4
1UUU ur med ng&<Hn in
DVE NESREČI
Sedaj pa sta na vrsti dva dogodka, kd m,i nista zapustila lepega spornima. Najprej se je ponesrečil tedaj najbolj zmami jadralec Milam Borišeik, ki smo ga pokopali 25. avgusta. Dva dmi zatem pa smo se odzvali povabilu za na-stop na miitiingu v Celju. S »Trojko« sva se peljala pilot Hadži, ki je »zagrešil« tudi moj prvi motorni polet, in jaz — spet kot padalka. V soboto sva odletela v Celje, oba vesela nastopa. Pred velikim številom gledalcev je Hadži poletel, prešel v »brisuči let« im menda pozabil dodali plim. Najbrž je menil, da ima dovolj hitrosti, da bi dvignil letalo. Istočasno je šel tudi v ovinek im premajhna hitrost letala je imiela za posledico, da se je letalo takoj zavrtelo in treščilo na tla prav blizu nas.
Vsi smo bili zaprepaščeii, seveda še posebej jaz kot ženska in kot prvič prisotno pri takšni' nesreči. V prvih trenutkih sem mislila, da je sedaj vsega konec. Ne bom več letela! Prav nič čudnega ni bila takšna reakcija na'nič kaj lep pogled. Razbito letalo in precej razbito telo nesree-nega pilota, četudi je padel samo z višine 30 m.
Bila sem žalostna in stari piloti so me poskušali spra-
viti v boljšo voljo. Eden od njih mi je rekel takole: »Cvetka, vidiš tako gre. Danes on, jutri jaz, pojutrišnjem ti. Tako je to pri nas letalcih.« Ne. vem. če so bile te besede dovolj vzpodbudne, toda krizo sem hitro prebolela. To je tisto značilno za letalce. Velika žalost za tovariši, v spominu vedno ostanejo, toda vsak trenutek se ne spominjamo na nesrečne slučaje, ker bi sicer menda tudi sami iežko leteli. Zdi se mi, da sem pravi letalec postala prav na ta nesrečni dan, ali še točneje povedano, na ta večer.
Kmalu zatem se je vsa naša motorna šola iz Ljubljane preselila v Celje, kjer smo nadaljevali z letenjem, seveda še vse pod zanesljivim vodstvom inštruktorja.
BREZ SPREMLJEVALCA
28. septembra 1950 pa je bil zame tisti posebej pomembni dan, ko sem dobila nalogo, da prvič letim sama, prav v svoji ptici. To je zopet za vsakogar veliko doživetje, ki ga je v vseh podrobnostih kar težko popisati. Seveda tudi to ni šlo brez posebnih dogodivščin. Naše letalo je bilo lahko in pri »Trojki« je že precejšnja razlika, če sta v letalu dve osebi ali ena. Zato pri prvem samostojnem letu nisem znala upoštevati te razlike. Po približno 60 letih skupaj z inštruktorjem ni bilo to res nič čudnega.
Po kontrolnem letu skupaj z upravnikom šole je ta zapustil letalo in mi dovolil, da prvič sama vzletim in letim. Vse je šlo po sreči. Letalo sem uspešno spravila v zrak. Pa so so začele težave. Poskušam pristati, pa pridem previsoko. Tistih 70 ali nekaj več kilogramov »žive tfeže« in-
struktorja mi je manjkalo. Najmanj 30 metrov sem bila še nad zemljo, ko bi morala po pravilu že najti tla pod kolesi. Drugič sem odvzela plin prej, pa spet ni šlo. be vedno sem bila 8 m visoko. Pokazali so mi rdečo zastavico — pristajanje prepovedano. Sele tretji »poskus« je končno uspel. Vzeto v celoti — moja prva lastna predstava ni bila najboljša, Proračun za zletanje je bil slab.
Po povratku v Ljubljano smo vsak napravili še po nekaj letov in z 22 urami letenja in 115 starti smo končali svoje prvo leto letenja in seveda tudi motorno šolo
SLABA LETINA 1951
V naslednjem, to je 1951. letu, pa sem bila v vsej svoji letalski dejavnosti najmanj aktivna. To prevsem zato, ker sem bila v maju na smučanju in sem imela smolo, da sem si zlomila nogo. Za 6 iednov sem morala v mavec, vendar čisto nisem pustila letalstva. Ves čas sem namreč vodila padalski tečaj v Litiji, seveda poleg običajnega dela ob večerih v Aeroklubu.
Če pogledam v svojo knjižico letenja, ugotovim kaj žalostno bilanco: samo 24 minut letenja v skupno 4 poletih na »Trojki«. V času svetovnega padalskega prvenstva v Lescah sem s svojimi tečajniki tam taborila. Od jutra do večera smo lahko iz neposredne bližine opazovali svetovne mojstre padalstva in vsipamo bili navdušeni. Kmalu zajem smo videli še eno svetovno prvenstvo — tokrat v moddar-stvu. Obe prireditvi sta nam dali mnogo izkušenj za nadaljnje delovanje v Aeroklubu.	(Dalje)
£& s&efa&M jfUr&ite-i Planice
pričakujemo najboljše Skd


Na startu zmagovalec Squaw Valleya? ® Tudi turistične priprave so potrebne
K Samo mesec in pol nas loči od jubilejne prireditve v Planiški
■	dolini. Čez šest tednov se bo svet pod Poncami odel v praznično
■	oblačilo za sprejem najboljših evropskih skakalcev in mnogih do-
■	mačih in tujih gostov. Priprave so v polnem teku. Organizacijski B komite, ki iraa v svojem sestavu več pododborov, je opravil precej B dela, kar je poroštvo, da bo prireditev stekla morda tako, kot še H nikoli doslej.
Poglejmo, kako potekajo te priprave. Seveda nas najbolj zanima udeležba tujih tekmovalcev. Zvedeli smo, da je organizatorjem uspelo dobiti prijave danes najboljših evropskih skakalcev iz naslednjih držav: Vzhodne in Zahodne Nemčije, Italije, Švedske, Norveške, Finske, Švice, Francije, Poljske in Avstrije. Na tekmi, ki je bila prejšnjo nedeljo v ■ Klingenthalu, kjer se je tako odlično izkazal Jugoslovan Pečar in je prvič v zgodovini našega skakalnega športa v ostri konkurenci nabral več kot 220 točk, so se zanimali za Planico tudi Madžari, Organizatorji se še niso odločili, da bi povabili še madžarske skakalce. Povabilo so poslali še ruskim tekmovalcem, vendar doslej še niso dobili odgovora. No, če k temu številu kvalitetnih skakalcev dodamo še Jugoslovane, potem ne bo težko uganiti, da bo letošnja Planica doživela prav za svoj srebrni jubilej najlepše priznanje. Zbrali se bodo tudi vsi strokovnjaki za skoke pri FIS, ki jih bo verjetno vodil Sigumnd Ruud.
Tekmovalci, novinarji in člani Organizacijskega komiteja bodo nastanjeni na Bledu. Slišali smo, da bodo v tem turističnem kraju za to priložnost pripravili pravi športni praz-
nik. V dneh prireditve bo na Bledu več zabavnih nastopov, kar je doslej vedno manjkalo. Zmagovalca bodo nagradili na Bledu in mu izročili zmagovalni pokal, pa tudi razdelitev nagrad bo na prostem ob zvokih poskočnih koračnic. Tako delajo drugod po svetu in to bomo prvič tudi pri nas. Zmagovalno moštvo bo prejelo poseben pokal za tako imenovan »Bloudkov memoriali., ki bo odslej tradicionalen na planiški velikanki.
Ker imamo že nekaj lei slabe zime, so organizatorji ob prvem snegu mislili na skakalnico, ki jo bo treba najbolje pripraviti. V ta namen že danes kopičijo sneg in če bo potrebno, ga bodo s kamioni pripeljali iz Tamarja ali od drugod, tako da bo o vsakem primeru skakalnica dobro pripravljena.
Veliko zanimanje domačih in tujih turistov za planiške dogodke~ se vedno bolj stopnjuje. Naše turistično podjetje »Kompasi ima že rezervirane posebne vlake iz raznih krajev Jugoslavije, povprašujejo pa tudi
Vejeslolom v Črnomlju
Partizan iz Črnomlja je s sodelovanjem Svobode iz Kanižarice in Garnizona JLA priredil pred dnevi smučarsike tekme v veleslalomu. Na startu je bilo nad 30 smučarjev, članov, mladincev in pionirjev. Med člani je zmagal ing. Bole (Jan) pred Cerkom, Urbaisom, Foiovičem itd. Med mladinci je bil najboljši Bajt (P. Črnomelj) pred Laiknerjem in Gladkom, medtem ko se je pri pionir j ib najbolj izkazal Ko®, ki mu sledita Šuštaršič, Kutar in drugi.
•KRAN
Nagrada Dneva mladosti
MED NAJBOLJŠIMI
V zvezi z našim pozivom o našem listu so se že prijavila k tekmovanju z »Nagrado dneva MladostU nova društva. Med njimi tudi »Partizani Slovenj Gradec, ki je poslal zelo obsežno, izčrpno in seveda tudi zanimivo poročilo. Iz njega posnemamo najpomembnejše ugotovitve.
»Partizani v Slovenj Gradcu je nosilec telesne kulture v Mislinjski dolini. Kraj šteje le 2200 prebivalcev, društvo pa ima 751 pripadnikov — 517 telovadečih in 454 podpornih — to je 54 % vsega prebivalstva. 'To društvo je postalo močan družbenopolitični činitelj pri graditvi socializma in utrjevanja socialistične zavesti naših ljudi. Načelo prostovoljnosti članov je povsem uveljavljeno in le-ti na najbolj demokratičen način odločajo o oseh pomembnih vprašanjih. Društvo se tudi trudi, da bi telesno kulturo približalo najširšim plastem delovnih ljudi, pri tem pa ne daje samo poudarka telesni krepitvi človeka, ampak tudi vzgoji državljanov. Zato privzema takšne načine dela s svojimi pripadniki — izleti, razgovori, družabni večeri, čajanke^ prostovoljno delo — da je njihovo življenje čimbolj pestro, razgibano in vabljivo.
Poleg telovadbe goji članstvo tudi razne športne panoge. Rokomet je v Slovenj Gradcu šport št. 1, razen njega pa se uveljavljajo še plavanje, namizni tenis, atletika in odbojka. V minulem letu je društvo organiziralo tudi sindikalno prvenstvo v rokometu, in odbojki, s tem pa je poživilo razmah telesne kulture v delovnih kolektivih in hkrati pridobilo v svoje vrste izredno število delavske mladine. Na raznih drugih tekmovanjih in prvenstvih so si društvene ekipe pridobile častna mesta.
Vsi društveni odbori — upravni, prednjaški in gospodarski — štejejo 48 članov, razen njih pa deluje o posameznih delovnih kolektivih še 20 društvenih poverjenikov, ki se trudijo za razvoj telesne vzgoje med delavci. In kako je z vodniki? ti so izredno mladi in po večini vzgojeni doma. Obiskovali so društveni seminar. nekaj pa se jih je udeležilo tudi tečaja »Partizanai Slovenije. Vaditelji in trenerji so čisti amaterji, torej neplačani strokovni
delavci.	.	...
Ob 40-letnici ustanovitve prve ielesnovzgojne organizacije n Mislinjski dolini je društvo izdalo posebno spominsko brošuro pod naslovom »40 let telesne vzgoje Mislinjske doline«, ob festivalu pa so pripravili prvo športno razstavo, ki jo je obiskalo nad 1000
j Živahna je tudi gradbena dejavnost ,saj so pripadniki društva v minulem letu popravili dom s prostovoljnim delom — 2450 ur __ si uredili novo rokometno igrišče, igrišče za odbojko ter letno
telovadišče.	,	,	, v .
Rekli smo že, da je poročilo tega društva zelo obsežno, ob njem pa lahko sklepamo, da se bo »Partizani Slovenj Gradec — če bo na tak način nadaljeval z delom — resno potegoval za naj-oišja mesta v tekmovali ju za »Nagrado Dneva mladosti«.
gostje iz Avstrije, Nemčije in Italije. Vsem bo težko ugoditi, kajti planiška dolina ima le lepo in veliko skakalnico, nima pa potrebnih komunikacijskih naprav. Prav ob tej priložnosti vidimo, kolikšnega pomena so ceste, hoteli in ose druge usluž-nosti, ko gre za športno prireditev velikega obsega.
V tisku sta brošura in spominski lepak, ki bosta v najkrajšem času v javnosti. Pododbori Organizacijskega komiteja kot propagandni, tehnični, dalje poseben odbor za darila in ceremonial so zastavili vse svoje sposobnosti, da bo tudi zunanji okvir o slogu velike prireditve.
Tj. M.
Letric prei Martinškm
Prvenstvo kegljaškega centra OKZ Ljubljana za moške posameznike se je nadaljevalo na kegljišču Gradisa v četrtek. Posamezni tekmovalci so pokazali precej borbenosti in požrtvovalnosti in zato dosegli tudi dokaj solidne rezultate. Za presenečenje je poskrbel član Ljubljane Lotrič, ki jev dosegel 849 kegljev ter s tem prehitel člana Gradisa Martih-ška. Dokaj solidna rezultata . sta dosegla tudi še član Obrtnika Bergant z 817 in Modic (Lj) z 830 keglji.
Vrstni red je trenutno naslednjiii: Lotrič (Lj) 849, Martinšek (Gr) 821, Birsa (II) 819, Bergant (Obrt) 817, Janežič (Domž) 816, Strekclj 811, Lipušček (Oba Obrtnik) 810, Tekauc (Elektr) 809, Kranjc (Obrt) 808, Kavčič ml. (Zv) 807 Volčini (Dom) 803, Modic (Lj) 803, Januš Domž) 802, Za-viršek (Grosup) 8(H, Križaj (Pošt) 800 itd.
A
Veselje Duviliardovih prijateljev je bilo nepopisno, ko je v KHzbuhiu zmagal v smuku in slalomu. Dvignil; so ga na ramena, smeh na njegovem licu pa je dovolj velik dokaz njegove sreče

DUVILLURD
sirar
sezone?
Ouvillard, francoski alpski smučar, |e prav gotovo največje presenečenje letošnje zimske sezone. Zmaga v Kitz-biihlu je krona njegovih uspehovJ Vfnogi trdijo, da bo tudi v Squaw Valleyu prav on mešal štrene Avstrijcem. Sedaj so prav Francozi njihov tiajvečji strah! Seveda — z Duvillar-
|	dom na čelu ...
v______________________________________
i-
Tudi ieseniški mladinci prvaki
V ponedeljek: in torek je bil na Jesenicah turnir v hokeju na ledu za mladinsko prvenstvo Slovenije. Med 4 moštvi Jesenic, Ljubljane, Maribora in Celja so bili najboljši Jeseničani, ki so sd priborili republiško prvenstvo za letošnje leto. Rezultati: Celje : Ljubljana ll:l„. (3;i, 5:0, 3:0), Jesenice : Maribor 15:2 (4:0, 4:2, 7:0), Ljubljana : Maribor 7:2 (2:2, 2:0, 3:0), Jesenice : Celje 11:1 (2:1, 4:0, 5:0),.
Turnir je potekal z izločanjem poraženih moštev. Letošnje mladinsko prvenstvo dokazuje veliko vesolje mladine do te športne igre. Prepričani smo, da bi se kvaliteta prav kmalu dvignila na naj višjo raven, če bi imela nekatera mesta v naši republiki umetna drsališča.
In kdo so zmagovalci? Mlado jeseniško moštvo so sestavljali: Knez, Pirc, Robič I., Robič II., Jan I., Jan II., Eržan, Hribar. Mlakar, Horvat, Oblak Gale, Svetlin in Razinger.
Danes se morda čudimo uspehom tega francoskega smučarja, pričel pa je s smučanjem Ko je imel komaj štiri leta. DuviUard prvič na smučeh
Takle obraz je naredil DuviUard, ko so ga vprašali kaj misli o olimpijskih Igrah. Prav gotovo mu ri vseeno, kako se bo izteklo na pobočjih Squaw Walleya .. •
Odtlej je preteklo mnogo let. Leta 1955 je služil v francoski armadi v Alžiru, tri leta pozneje se je poročil, na sliki pa ga vidimo skupaj z ženo, ki je seveda vesela njegovega uspeha v Kitzbiihlu. Na radijskem aparatu je pokal zmagovalca tekem v Kitzbiihlu, kar je za zdaj brez dvoma njegova najdražja športna trofeja. Morda bo tam zraven kmalu tudi olimpijska kolajna ... ?
Mulo kusno - u še vedno zanimivo
Deseterica najboljših mariborskih športnikov @ Med vsemi na prvem mestu Skerbinjek
Izbrati najboljšega športnika je popularna oblika mnogih športnih uredništev, novinarjev in seveda tudi ljubiteljev športa. Tudi v Mariboru smo imeli to izbiro in prepričani smo, da ta sestavek ne bo šel mimo nas, saj bo marsikoga zanimalo, kako so se razvrstili športniki Maribora.
Kandidatov za izbiro najboljšega športnika v tem severnem mestu Slovenije je bilo kar precej. Na seznamu jih je bilo 23 in razporeditev ni bila enostavna. Sele po kritičnih analizah in posvetovanjih s tem ali onim športnim delavcem, ki seveda ni vedel, da bo vse to prišlo kdaj na papir, smo sestavili približno Lestvico in izluščili zrna.
Od 10 najboljših jih je kar 8 članov različnih panog. Na prvem mestu je odbojkar inž. Skerbinjek, čeprav ni nastopal v klubu zvezne lige. To mesto brez dvoma zasluži zaradi odlične igre v državni reprezentanci na GR v dvoboju s sovjetskimi odbojkarji, sedaj pa pridno vadi moško vrsto Branika in upa, da bodo belo-črni ponovno zaigrali v najvišjem tekmovanju. Za njim so se uvrstili šahisti Maribora, ki so lani osvojili pokal maršala Tita, prišli pa so celo v finale ekipnega državnega prvenstva. Morda je nenavadno, da je kar vsa ekipa tako visoko na lestvici, toda pri najboljši volji posameznika nismo mogli izbrati, ker so za take uspehe zaslužni prav vsi.. Naprej ne bi naštevali,' morda bi omenili le to, da je med desetorico le en nogometaš, čeprav je ta panoga najbolj priljubljena. Tudi znani motorist Bauma j bi lahko zasedel lepše mesto, vendar 3 ‘ je pred zadnjimi nastopi za državno f venstvo hudo poškodoval.
In da bi ls,i potolaženi tudi tisti, ki so prišli v ožji krog, vendar jim ni usi>elo prodreta med desetorico, poglejmo njihova imena: nogometaš Branika Plaznik, veslač Lipokatič, boksar Maribora Šibila, atlet Branilka Fošnarič, kandidat za mladinsiko državno reprezentanco, vratar nogometašev Branika Marguč, mladi veslači Branika, ki so že dve leti zaporedoma državni prvaki, košarkar Branika Stražar, namiznoteniški igralci
Maribora Rehar, Godina in Zidar, hokejista Maribora Giber in inž. Hočevar ter končno telovadka Križmanova.
Sedaj pa poglejmo desetorico najboljših športnikov Maribora:
1.	inž. Vlado Skerbinjek: član OK Branik, stalni državni reprezentant, za reprezentanco Jugoslavije je odigral 59 tekem. Strokovnjaki trdijo, da "je šele sedaj v pravi formi. Med številnimi ljubitelji odbojke je zelo priljubljen. 1
2.	ZSK Maribor:	finalist državnega
ekipnega prvenstva in lanski pokalni prvak Jugoslavije. Doslej so pripravili največje presenečenje med šahisti v naši državi. Člani so tile: Puc, Krivec, Ger-mek, dr. Smigovec, Hočevar, Guzelj, Nje-govan, Malešič, Piberlova in Ltljekova.
3.	Monika Švare, mlada odbojkarica
vrste Maribora, ki se je izkazala na vseh tekmah jesenskega dela ženske zvezne lige in v tekmi v Ljubljani proti Sovjetski zvezi. Obetajo ji lepo bodočnost, saj je stara šele 17 let. Je marljiva in skromna.	 .
4.	Franc Baumanu, član Avto-moto društva TAM, reprezentant in tekmovalec, ki je lani najbolj presenetil. Po poškodbi je že okreval in v letošnji sezoni lahko pričakujemo od njega še lepe uspehe.
5.	Ančka Lubej, članica Atletskega kluba Maribor in državne reprezentance. Ima vse možnosti za nadaljnji razvoj in bo skoraj gotovo zastopala Jugoslavijo na olimpijskih igrah v Rimu.
6.	Evgen Kobal, kegljač Branika in član reprezentance Jugoslavije, ki je lani v Bautzenu dosegla naslov svetovnega prvaka. Je najboljši mariborski kegljač im upa še na vidnejše rezultate.
7.	Irena Ostrovska, atletinja Branika in članica državne reprezentance na 80 metrov z ovirami. Težave ima s trenin-
gom, ker študira v Ljubljani, tekmuje pa v Mariboru.
8.	Franc Vabič, komaj 17-letni vratar nogometašev Maribora, je eden najbolj perspektivnih igralcev. Se ni dosegel svojega vrhunca, Maribor pa mu dolguje precejšnjo zahvalo ze 3. mesto v SCL.
9.	Alenka Brandner, članica Brodarskega društva Sidro, je nepričakovano osvojila naslov državne prvakinje. Lipo-katič je njen najboljši trener, od nje pa pričakujemo novih presenečenj, ker je izredno nadarjena.
10.	Jože Kramar, judoist Kovinarja, star 17 let Na lanskem državnem prvenstvu v Beogradu je presenetil z 2. mestom, prav tako pa na nedavnem državnem prvenstvu in tekmovanju za Brand-nerjev pas.
15 let košarke v Sloveniji
N skromnih začetkov do evropskega vrha
Začeli so Kosec, Klojčnik in Kokot • Prvi klub je bil Svoboda
tega najmlajšega športa
širok razmah
■ V času velikega razvoja naše telesne kulture smo praznovali
■	že precej obletnic različnih športnih panog, društev in organizacij
■	od začetkov njihovega delovanja po -osvoboditvi. Vsaka takšna ob-
■	letnica je pomembna, še posebej pa tedaj, če gre za kakšno športni no panogo, ki je v kratkem času naredile ogromen korak. To velja
■	predvsem za košarkarski šport.
Košarka v Sloveniji je zares nova športna panoga, ki se je začela razbijati šele po osvobodifvi in je naredila prve zamahe leta 1946, torej pred 15 leti. Odtlej se je v našeth košarkarskem športu že marsikaj spremenilo. Klubi so začeli rasti kot gobe po dežju, število članstva se je podeseterilo, hkrati pa je zrasla tudi kvaliteta, ki je na zares zavidljivi ravni. Slovenski košarkarji, na čelu z Olimpijo, igrajo . že nekaj let vodilno vlogo v jugoslovanski košarki in tako lahko rečemo, da smo se v kratkih 13 letih prebili pd skromnih začetkov do evropskega vrha, saj nal državni prvaji, Olimpija, letos že drugič tekmuje ža pokal evropskih prvakov.
In kako se je pred 13 leti začelo? Profesor telesne vzgoje fla T8$ V Ljubljani Milo§ Kosec, je že pr^j vojno, hkrati s prof. Adijem Kloh nikom in Slavkom Kokotom on Okoval beograjski DIF. Tam so trije dobili prve osnove v igri košarke, ki danes s svojo dinamičnostjo razveseljuje na tisoče in tisoče naše mladine. Po osvoboditvi so le-ti začeli propagirati košarko vsak V svojem kraju: Kosec v Ljubljani, Klojčnik v Murski Soboti, Kokot pa v Celju. Njihovo delo je teklo skoraj vzporedno, toda največ razgibanosti je bilo v našem republiškem središču. O tem govorijo nekateri zanimivi podatki:
■ Prvi moštvi? Sestavljali so ju
Olga Sikovec-luncer:
»Ostala bom zvesta liladivariu*
Štirikratna j ugoslovanska * rekorderka v tekih na kratke proge, Olga Sikovec-Iaincer, je že več kot mesec
v Zagrebu, pač odtlej, ko je svojemu prvemu priimku dodala še drugega. Ljubitelje športa seveda močno zanima, če se je naj hitrejša Jugoslovanka preselila v Zagreb, kajti to bi po registracijskem pravilniku Atletske zveze Jugoslavije pomenilo, da mora spremeniti klubski dres, zapustiti matični klub Kladivar In pristopiti k enemu od zagrebških klubov.
»O tem ni govora,« je na tako postavljeno vprašanje odgovorila plavolasa atletinja. »V Zagrebu bom ostala samo do začetka aprila, potem pa se bom vrnila na svojo staro relacijo Radeče—Celje. V Zagreb se bom dokončno preselila šele spomladi 1561. Za zdaj sploh ne mislim, da bi zapustila Kladivar in trenerja Fedorja Gradišnika, ki ima največ zaslug za vse moje zmage in rekorde!«
»Kako pa ste se kaj znašli v Zagrebu?«
»No tako, še kar gre. Več kot mesec dni sem bila bolna in nisem mogla trenirati. Pričela sem šele prejšnji tederv Treniram s trenerjem Susdčem na igrišču Mladosti, dvakrat tedensko pa grem tudi v dvorano k Dinamu. Vsi so z menoj zelo ljubeiznivi in pozorni in se trudijo, da bi mi bilo bivanje v Zagrebu čim prijetnejše.«
»Slišali smo, da bi se morala ženska olimpijska Štafeta 4 X 100 m pripravljati v Makarskl?«
»Res je, tako smo dogovorjene z zveznim kapetanom Lenertom. V Ma-karski bi morale trenirati v drugi polovici marca. Zase menim, da Je moj glavni letošnji cilj 200 m. Moj soprog, sicer tudi moj najbolj navdušen »navijač« meni, da bi morala 100 metrov teči v U.9, 200 m pa 24.3. No, on je novinar In novinarji vedno nekoliko pretiravajo .. .«	M. M.
MOŠKE NOGAVICE C R E P P E N V l 9 N
dhjaki I. in III. gimnazije. Prvi klub? Svoboda, v okviru I. gimnazije, takoj za njim Triglav v okviru III. gimnazije. Koliko članstva? Vsak klub približno po 20 članov? Svoboda je imela tedaj 3 ekipe in je bila s svojo kvaliteto daleč najboljša.
■ Prva tekma? Nastop košarkarjev obeh gimnazij v dvorani na Taboru pred prosvetnimi delavci. Ob tej priložnosti so gledalcem najprej
Soboti. Kot nasprotnika sta igrala tudi Klojčnik in Kosec, vsak v svojem moštvu. Rezultati so bili tedaj nizki, prav smešni z današnjimi stolicami in visokimi rezultati.
■	Kako je tekel nadaljnji razvoj, se bo morda kdo vprašal. V začetku ni bilo sodnikov in so sodili tekme igralci sami, zelo zgodaj pa so začeli s tečaji za vaditelje košarke. Prvi takšen tečaj je bil od 12. do 17. novembra 1945 za prosvetne delavce.
■	Leta so pretekla in danes lahko ugotavljamo zares velik napredek v številu klubov, članstva in tudi glede kvalitete. Danes šteje košarkarska organizacija 35 klubov z 1447 registriranimi člani. Od tega je članov 484, članic 138, mladincev
MUm ^

DENIKOTINIZIRANA	^
TIPIZIRANA CIGARETA V V OKUSNEM	\X
IN PRAKTIČNEM OVITKU
V?,'/c	• '
TOBAČNE TOVARNE LJUBLJANA
razložili najnujnejše osnove igre ter nekaj najvažnejših pravil, nato pa so odigrali tekmo. Povedati pa je treba, da gledalci tedaj niso pokazali preveč naklonjenosti tej igri. Bi se kaj čudili? Ne, zakaj to je bil šele nov šport, ki je začel orati prve brazde na slovenskih tleh. Tudi igralci niso pokazali kdo ve kakšnih elementov, vse skupaj je bilo še precej začetniško. Zmagala je I. gimnazija nad III. gimnazijo, žal pa vam ne moremo postreči z rezultatom te tekme.
B Prav je, da povemo tudi, kdaj je bilo prvo prvenstvo Slovenije. Organizirali so ga leta 1947 v Murski
365, mladink 133 ter pionirjev 327. V raznih klubih pa deluje 19 trenerjev in 72 vaditeljev.
Ko torej slovenska košarkarska organizacija z vsemi klubi in igralci praznuje svojo 15-letnico, je treba prizadevnim funkcionarjem, igralcem in vsem tistim, ki imajo zasluge, da sc je košarka pri nas začela in naprej tako močno razvila, iskreno čestitati. Košarkarska zveza Slovenije bo imela ob tej priložnosti prihodnjo nedeljo svečano zasedanje svojega upravnega odbora.
T. B.
Slika je bila posneta na tekmi med Mladostjo in Odredom, ko je Odred še prepričljivo vodil in si nenehno utiral pot k zmagi. Tudi ko je sodnik dal znak za konec prvega polčasa, je bilo še vedno 11:10 v korist Odreda. Prav nerazumljivo pa nam je, kako so mogli igralci našega ligaškega prvaka v drugem polčasu tako popustiti. Od nekdaj odličnih igralcev Čretnika, Papeža, Pavčiča je ostala samo še senca. Tudi vratar Albrecht ni bil v običajni formi, pa čeprav je tudi na tej teknil rešil Odred še večjega poraza. Mladost je posebno v zadnjih minutah kar »sipala« žogo v mrežo domačih. Končni rezultat 23:16 v korist Zagrebčanov je popolnoma realen.
Veliki zanimanje za lekmi ASK Riga
Po zmagi nad prvakom Avstrije se je Olimpija uvrstila v četrtfinale tekmovanja za pokžll evropskih prvakov. Žreb pa takrat našemu prvaku ni bil naklonjen, saj se bo srečal z dvakratnim evropskim prvakom in večkratnim prvakom ZSSR ASK Rigo iz Rige. Obe ekipi sta se že sporazumeli za termin prve tekme, ki bo v Ljubljani v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča. 23. februarja 1960 ob 20. uri zvečer. FIBA je za to srečanje odredila mednarodna sodnika Elio Lugli-nija iz Italije in še sodnika iz CSR. Glede povratnega srečanja pa imata obe ekipi še razgovore in bo verjetno 6. ali 12. oziroma 13. marca 1960 v Rigl. To srečanje pa bosta vodila Kiril Haltov iz Sofije in sodnik Iz Finske.
Zaradi velikega zanimanja za tekmo v Ljubljani, je Olimpija uredila vse potrebno, da bi omogočila ogled kar največjemu številu ljubiteljev te športne igre. Pripravila Je 1084 sedežev, stojišča pa bo dopolnila z dodatnimi montažnimi tribunami v dvorani in na balkonih, tako da bo v prodaji 4.000 stojišč. Vhod za rezultata s teni odličnim nasprotnikom.
sedeže bo na zahodni strani pri kinu Soča, vhod za stojišča bo pa, kot običajno, s čelne strani GR skozi kletne prostore. Tudi takrat bo organizirana predprodaja vstopnic In sicer sedežev od torka 9. U m. dalje, stojišča pa bodo v prodaji od 20. t. m. dalje v Gradišču 3, vsak dan od 10. do 14. ure. Cene vstopnicam pa so višje kot običajno, kar pa je razumljivo, saj mora Olimpija kriti visoke stroške gostovanja v Rigi in velike stroške organizacije tekme v Ljubljani.
Seveda pa se za ta tekmo najbolj vestno prapravlja ekipa sama. Pod vodstvom Kandusa in Filipana trenira vsak dan, rasen sobote in nedelje, ko tekmuje v zimski košarkarski ligi. V kolikor bo upravi‘kluba uspelo urediti vse potrebno, bo v ekipi Olimpije nastopil tudi Kristančič. Vendar pa večjega uspeha Olimpije v tej tekmi ne moremo pričakovati. Prepričani pa smo, da bo Olimpija napela vse sile za dosego častnega
za zimske Športe uporabljaite ^lf
NAjKVALITETNEDSE m]{ ismr REKVIZITE Z NAŠIM ZAŠČITNIM ZNAKOM
UUBLJANA
To je prvo slovesnko košarkarsko moštvo, ustaonvljeno pred 15 leti. Nekdajna Svoboda je bila prednica današnje Olimpije. Mnogi od igralcev na sliki so še vedno akti vin. Od leve proti desni: Kosec, Počkar, Zakrajšek, Tavzes, Breznik, F. Škerlep, Supančič, Cigler, D. Mravlje
ODRED v zvezni ligi
največja želja S. Papeža
—*	Ze ena j sito leto nas v Igri z žogo
===== navdušuje ali pa spravlja v sflaibo voljo igralec rokometa Stane Papež. Brez dvoma je to naš najboljši igra-lec rokometa, zato ne bo odiveč, če ===== na kratko opišemo njegovo pot po ro-=== kom etn ih igriščih.
Prvič se Je srečal z rokometaio igro na V. gimnaziji pred 11 leti. Po srednješolskem prvenstvu leta 194« pa so ga povabili v vrsto Enotnosti. Kmalu se je uvrstil v prvo moštvo in se ves predal tej igri. Pa Še kako! Ko je njegovo moštvo odpotovalo v Kranj, lej er Je moralo odigrati prvenstveno tekmo, Papež ni mogel z njimi. Prav tedaj so imeli srednješolci prvenstvo v odbojki. In ker je Stane tudi v odbojki več kot doma, mu je njegov telovadni učitelj preprečil odhod z rokometaši. Tebi nič — menil nič, zaklenil ga je v telovadnico. Toda Papež se je takoj, ko je Izpolnil svoje obveznosti med odbojkarji, odpeljal s tramvajem do Šentvida, tu pa poskusil srečo kot eden prvih avto-sitoparjev. Posrečilo se mu je, da je le prišel v Kranj. Da, prišel Je, toda ni igral, ker je bila tekma zaradi visokega snega preložena.
čaran, kdaj najbolj vesel in kakšne so njegove želje
»Najbolj razočaran? Trenutno zaradi Izgubljene tekme z Mladostjo, žal ml Je gledalcev, ker smo jih verjetno razočarali. Ne morem pa pozabiti leta
Leta 1955 pa se je v rokometnem ===== društvu Odreda pojavilo tudi njegovo == ime Sele tu je pokazal svoje prave sposobnosti. Po uspelih nastopih Odre-da v Igrah za jugoslovanski pokal 1. ==	1956., ko se je moštvo uvrstilo na 4.
== mesto, si je Papež utrl pot med dr-žavno reprezentanco. Ze naslednje le-===== to je na turnirju narodov trikrat za-== stopal našo državo. Tudi v lanslkem tekmovanju za jugoslovanski pokal je Papež s svojo odlično igro opozoril === na svoje vrline, toda ko je prišel čas, === da bi spet lahko zaigral med najbotj-širni, se je poškodoval In se tako moral odpovedati tej častni nalogi.
Po nedavni tekmi z Mladostjo smo . ga prosili, da nam odgovori na tri vprašanja: kdaj je bil najbolj razo-
1958. Bil sem kandidat za državno reprezentanco, ki naj bi igrala na svetovnem prvenstvu. Hoteli pa so me še enkrat pr e i skusi ti in so me v ta namen na turnirju republik uvrstili v moštvo Bosne. Tu sem moral igrati levo krilo. Seveda se na tem mestu nisem izkazal, saj ne igram levega krila. Zato sem bil določen za rezervo in sem bil na svetovnem prvenstvu )ra*zaprav le opazovalec. Najbolj ve-*el? Ob zmagi nad državnim prvakom Borcem v tekmovanju za jugoslovanski pokal v minulem letu Moje želje? Osvojiti republiško prvenstvo, po tem premagati svoje nasprotnike v kvalifikacijskih igrah in se končno vendarle uvrstiti v * zvezno ligo. Pa to nekaj. Želim si večjega sodelovanja med ljubljanskimi klubi«.
..	za evropsko
ptef&V namiznoteniško prašiti
Organizacijski odbor za evropsko namiznoteniško prvenstvo že dobiva prve prijave za to veliko tekmovanje. Do sedaj se je prijavilo 10 moških in 10 ženskih ekip. Države, ki so prijavile te svoje zastopnike, pa so Nizozemska. Anglija, Belgija, Irsiku, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Švica, Danska, Romunja in Sovjetska zveza. Seveda pa to niso še zadnji, saj je rok prijav do 15. marca. Prireditelji pričakujejo, da se bo prijavilo še najmanj 15 držav.
NAJUSPEŠNEJŠI ODRED
V tekmovanju za Strojnikov memorial je zbral največ točk ljubljanski Odred — kar 136. Sledijo mu Fužinar 70, Triglav 62, Mladost 55, Ljubljana 27. Maribor 25, Krim 14, Jesenice 13. itd. Odredu je največ točk prinesel mladi naraščaj. Medtem ko je Mladost iz Kranja
imela najboljše zastopnike med mladinci, je Triglav imel najboljše člane.
Rezultati finalnih srečanj: člani
—	Odred : Ljubljana 5:3, članice
—	Triglav : Fužinar 3:0, mladinci Mladost : Fužinar 5:2, mladinke Mladost : Odred 5:2, pionirji — Odred : Jesenice 5:0, pionirke — Odred : Fužinar 3:0.
?0 pionirjev na Podljubelju
Smučarski klub »Novinar« je organiziral v sennestralmh počitnicah na Podljubelju smučarski tečaj, ki ga je obiskovalo 70 pionirjev tega kluba. Na 10-dnevnem tečaju, ki so ga vodili klubski učitelji pod vodstvom Jožeta Uršiča, so se pionirji naučili vseh prvin osnovne smučarske šole. V tem pestrem programu so organizirali tudi tekme, v Domu Staneta Žagarja pa so prirejali razne kulturne nastope. Tečaj 90 poživljala tu-predavanja, ki jih je vodil Marjan Je-ločnik. Pionirji »Novinarja« želijo še v bodoče čim več takšnih tečajev.
športniki uporablfalte
Vemad - Rapid
odlično sredstvo za suho čiščenje tkanin v tubah in
Tokalon - kremo
VELEDROG E RIJA, LJUBLJANA
Eld*>e za oJimpijsfce Igre v Squaw Val-leyu so doloiene. Ne-kateri tekmovalci so že odpotovald in prispeli v olimpijsiko mesto, nekateri se ztoiraijo na evropskih letališčih, da odlete preko velike luže na letošnje največje zimskošportno tekmovanje. Tik pred odhodom pa so ponekod priredili še državna prvenstva v smučanj«, tako da so se reprezentantje še zadnjikrat pred velikim obračunom pomeri« Se na domačih terenih.
Molterer med Avstrijci
Avstrijci so imeli prvenstvo v Saal-feMenn. V veleslalomu je zmagal Anderl Molterer, vendar so se tesno za njim zvrstili vsi favoriti. Le Schranz, ki je nesrečno končal tekmovanje v Kitzbuhlu, ni prišel na start, v ženski konkurenci ee je ponovno odlikovala 1 ''-letna Traudl Hecher, ki je zmagala v slalomu in kombinaciji, medtem ko je v veleslalomu zasedla tretje mesto. Rezultati: moški.
Olimpijska bakla že potuje
Olimpijska, bakla, s katero bodo prižgali olimpijski ogenj na visokem stolpu »Ledenega stadiona«, je že prispela z letalom v Los Angeles. Toda prvotni program pota je bil nekoliko spremenjen. Organizatorji, ki so hoteli prižgati baklo vrh Olimpa, so prišli navzkriž z grškim oUmipideklm odborom in tako so odšli Američani po olimpijski ogenj na Norve-ško. V kraju Sondre Norheim, odkoder so prinesli plamenico že za olimpijske Igre v Oslu leta 1962, je kot prvi ponesel baklo nek norveški smučar. Z letalom so pozneje ogenj prepeljali v. Los Angeles, od tam pa sedaj' nosijo štafeto najboajši ameriški športniki proti dolini Squaw Walleya.
Hvtsgraai na hlače
Na svetu imamo vse vrste zbiralcev od onih, ki zbirajo znamke in škatlice od vžigalic pa do onih, ki zbirajo auto-grame” slavnih športnikov. Na vsakem velikem tekmovanju srečamo take zbiralce, katere nekateri športniki ravnodušno prenašajo, drugi pa se njihove nadlež-nosli nervozno otresajo. Pravijo, da je bil avstrijski smučarski reprezentant Schranz najbolj radodaren v delitvi auto-gramov. Ravnodušno je podpisoval vsakomur in prav vse kar si mu pomolil pod pero. Toda v originalnosti pri lovu na BUtograme so bile prav gotovo najbolj prizadevna tista mlada dekleta, ki so ponujala Karlu kar svoje Mače, da je nanje vtisnil svoje ime. Tajke si na zadnji »modni reviji« v Ičitzbtihlu srečal marsikatero lepotico, ki je imela svoje svetle živobarvne smučarske Mače vse popisane z imeni najboljših Svetovnih smučarskih mojstrov.
veleslalom: 1. Molterer 1:51,1, 2. Hinter-seer 1:51,7, 3. Obereigner 1:51,8, 4. Stie-gler 1:52,0, skoki: 1. Leodolter, 2. W. Eg-ger, nordijska kombin.: L A. Leodolter,
2.	Kohl, ženske: veleslalom: J. Hofherr 1:28,®, 2. Netaer 1:27,3, 3. Hečhner 1:27,6, slalom: 1. Hechner M,3, 2. Netzer 94,2,
3.	Hofherr 94,3, kombinacija: 1. Hecher 0,68, 2. Hofherr 0,81, 3. Netzer 1,11.
LeHner med Nemci
Nemški alpski tekmovalci so se zbrali v Le-nggriesu. Tudi tu ni bilo večjih presenečenj, saj so bila na prvih mestih tudi sama znana imena. Ludtvig Leitner je osvojil dve prvi mesti, mladi Bogner pa je bil zopet najboljši v smuku. Pri dekletih pa je tudi med Nemkami zmagala v slalomu njihova naj mlajša reprezentantka 18-letna Heidi Biebl. Prvaki: moški: slalom: 1. Leitner 128,1, 2. Lanig 130,4, 3. Bogner 130,5, veleslalom: 1. Leitner 1:28,2, 2. Lanig 1:29,6, 3. Frank 1:31,3,
4.	Bogner 1:31,5, smuk: 1. Bogner, 2. Wa-
genbergef, ženske: slalom: 1. Biebl- 99,3,
2.	Meggl 100,3, veleslalom: 1. Heckmeier 1:20,0, 2. Meggl 1:20,2,	3. Speri 1:20,5,
smuk: 1. Biebl, 2. Speri.
Bolkart premagan
Prvenstvo v nordijskih disciplinah so imeli Nemci v Schwarzwaldu. Največje presenečenje tega dela prvenstva so tnli prav gotovo samostojni skoki, kjer je glavni favorit Max Bolkart, ki ga mnogi štejejo za najboljšega, srednjeevropskega skakalca, obstal žele na drugem mestu. Prvenstvo je osvojil doslej malo znani 22-1 etui poštar Georg Thoma. Čeprav je Bolkart v drugem skoku dosegel rekord skakalnice z 91,5 m mu to ni zadoščalo za prvo mesto, ker si je Thoma že v prvi seriji pridobil preveliko prednost. Rezultata: skoki: 1. Thoma 227,8 (83 , 90), 2. Bolkart 225,5 (79, 91,5), 3. Kurz 225,5, tek na 15 km: Hagg, 30 km: Maier, nord. kombinacija: Thoma.
Staub med Švicarji
Tudd Švicarji so v Wil(ikausu zaiklju-člii pred odhodom v Squaw Vailley svojo prvenstvo. V slalomu si je »stari« Schned-der še vedno priboril častno drugo me-
sto, medtem ko je bil v kombinaciji najboljši ROlger Staub. Rezultati:	slalom:
Mathis 131,8, 2. Scbneider 1:32,2, 3. Staub 1:34,1, kombinacija: 1. Staub 3,75,,2. For-rer 3,96, 3. Arduser 6,45; ženske: slalom: 1. Miehel in Waser 122,5, 3. Gertsch 127,8, kombinacija: 1. Waeser 8, 2. Miehel 11,11, 3. Gertsch 12,36.
Duvillard zmagovalec Allaisovega smuka
Francozi so prirediti na pobočjih Mč-gčve Allaisov smuk, katerega se je udeležila vsa francoska alpska elita z nekaj tujimi tekmovalci. Res da mednarodna udeležba ni bila močna, saj so imeli Avstrijci, Švicarji in Nemci svoja državna prvenstva, zato pa so sami domačini poskrbeli za odlične rezultate. Zmagovalec Adrien Duvillard je za več kot 4 sekunde izboljšal rekord proge, ki je doslej pripadal Avstrijcu Moltererju. — Rezultati: 1. Duvillard 2:34,4, 2. Perillat 2:33,5, 3. Bozon 2:35,6.
Drugi dan so priredili še tekmovanje v slalomu, kjer je zmagal Perillat 122,5 pred Bozonom 123,5 in Bonlieuom 123,8.
Nogometaši Nice so sredi tedna priredili največje presenečenje s svojo zmago 3:2 nad večkratnim evropskim prvakom Re. alom. Tudi eden najboljših madridskih igralcev Fr. Gento (na sliki) ni mogel rešiti poraza španske nogometaše.
VAvstraliii

V Avstraliji so pretekle dni končali prvi del svojih prvenstev v plavanju. Doslej so bila na programu pokrajinska tekmovanja, zadnje dni februarja pa se bodo na avstralskem prvenstvu zbrali vsi najboljši plavalci te dežele. Toda že ta uvodna tekmovanja so dala nekaj presenetljivih rezultatov in kopico novih imen med elito svetovnega plavanja. Tu ne mislimo samo na brata in sestro Konradsa, ki sta s svojimi skorajda fantastičnimi rekordi zablestela v svetovnem plavalnem merilu. Za njima raste kader novih 'plavalcev, tako da vse kaže, da Avstralci ne bodo imeli težav pri sestavljanju svoje olimpijske ekipe za Rim.
Poglejmo nekoliko, kdo so ta nova imena v avstralskem plavanju, ki vzbu-
Favoriti so sledili noge
Službena objava
Občinskim sindikalnim svetom in sindikalnim podružnicam Ljubljana
Občinski sindikalni svet Ljubljana-Siška razpisuje 14. februarja odprto ai-n-dikalno prvenstvo za moštva in posameznike mesta Ljubljane, prvenstvo občine Šiška in prvenstvo Litostroja v smučarskem teku. Proga za moške bo dolga 8 km, za ženeke pa 4 km. Tekmovanje bo na Sorški planini. Odhod iz Ljubljane 13. februarja z avtobusi, zborno mesto bo loti dan oto 16. uri pred letnim kopališčem Ilirija na Celovški cesti. Drugo zborno mesto bo ob 16.10 izpred remlze, tretje pa ob 16.2« uri V Šentvidu izpred ObLO. Vsd tekmovalci naj vzamejo s seboj po 1 odejo. Tekmovanje bo v naslednjih kategorijah: L verificiram smučarski tekmovalci, 2. neverificirani smučarji, 3. skupina nad 35 let, 4. ženske posamezno, 5. moštveno tekmovanje za moške, vsako moštvo pa sestavljajo po 3 tekmovalci ene sondikaane podružnice, ne glede na kategorijo, v kateri nastopajo, upoštevajoč le dosežen čas.
Pravico nastopa imajo vsi člani sindikalnih podružnic mesta Ljubljane. Pismene prijave sprejema Občinski sindikalni svet, Ljubljama-Siška, Jesenkova 1, telefon 22-917 do vključno 9. II. 1960.
V kolikor bo padel sneg v Ljubljani, bo to tekmovanje v Ljubljani in sicer s startom in ciljem pred domom »Parti-zama« na Vodnikovi cesti. V kolikor bo tekmovanje na Sorški planini, bo na sporedu še veleslalom, zato prosimo, da se prijavljajo Se tekmovalci za to disciplino v vseh kategorijah.
Pravilne rešitve
Polcttfvega nagradnega natečaja
Med 2743 udeleženci Poletovega nagradnega natečaja, odrezek št. 41 imajo po 11 pravilnih rešitev Pavlin Hermina, Ljubljana, Zeljarska 1, Luznar Niko, Ljubljana, Titova 14 (dvakrat). — Vsak prejme 500« din.
Dve veliki mednarodni smučarski tekmovanji pred olimpijskimi igrami v Wengen.u in Kitzbtihlu sta prinesli glavnim favoritom pravzaprav precejšen neuspeh. Prav oni avstrijski smučarji, ki
PA PA B0G1ER
opozerga
Willa Bogner je novo ime med naj-boJjšdmi smučarji na svetu. Sami Nemci pigejo, da se je ta 18-letni visokošolec v 14 dneh prerinil med svetovno smučarsko elito. Toda po senzacionalnih uspehih mladega Bogner j a se je oglasil tudi njegov oče, ki je bil v mladih letih tudi sam športnik in večkratni nemški prvak. Papa Bogner je dejal nekako takole:
»Nič se ne prenaglite! Nikar ne prištevajte Wi,llya med olimpijske favorite. Prevelika odgovornost, ki bi jo nosil kot eden Olimpijskih favoritov, ne bi ugodno vplivala na obnašanje tega mladega moža. Wiily mora voziti tako,'kot je dosfiej, brez veldkiii odgovornosti, in samo takrat lahko pričakujemo od njega še večjih uspehov v poznejših letih.«
Tako opozarja stari Bogner športne funkcionarje, trenerje in novjnarje, ki so po velikem uspehu tega mladega smučarja na tekmovanju v Wengenu želela napraviti jz njega drugega Sailerja.
so imeli potni list za Squaw Valley že skoraj v žepu, so na tekmovanju najbolj odpovedali. Tu imamo v mislih avstrijskega reprezentanta številka 1 Anderia Molterer j a. Kaj je bil temu vzrok?
Avstrijci pojasnjujejo slab start Molterer j a nekako takole: Mladi smučarji> za katere sta veliki tekmovanji v Wen-genu in Kitzbiihlu pomenili vstop v reprezentanco, so morali voziti na »biti ali ne biiti«. Ce so s svojo vožnjo uspeli, so si priborili potni list za Squaw VaUey, če pa niso, tudi s tem niso nič izgubili, ker tako niso bili še med reprezentanti. »Stari« Molterer pa trdi, da je imel vedno pred očmi ameriškega tekmovalca Budda Wernerja, ki se je pred nekaj tedni tako težko poškodoval, da letošnjo sezono ne bo stopil na smuči. Anderl pravi, da je žtediS noge raje za Squaw Vatle}' in da bo pač tam pokazal, koliko velja.
jajo presenečenje zaredi svojih odličnih rezultatov in istočasno izredne mladosti.
V eravflu so se na zadnjih tekmovanjih najbolj uveljavili: Geoff Shipton, 18 let (55,9 na 190 m prosto), Robert Dey, 17 let (2:07,1 in 4:32,4 na 200 in 400 m prosto), Alan Wood, 18 let (2:08,5 , 4:32,8 in 18:29,3 na 200, 400 in 1500 m prosto), John Rigby,
16 let (2:08,9 in 4:31,9 na 200 in 400 m prosto) ter 14-letnd Robert WintUe z rezultatom 18:34,0 m 1600 m prosto. Nič
v
Jf&Ač po smtu
Angleški atlet Derek Johnson, ki je
na dimpijs-kah igrah v Melbournu osvojil srebrno medaljo v teku na 896 m, se je moral poslovita od športa. Pred nekaj dnevi se je namreč napotil v nek pljučni sanatorij, ker je zbolel za tuberkulozo.
Na avstralskem prvenstvu v tenisu je v finalu zmagal Bod Lav er, ki je premagal po težki borbi Fraserja. Borba je v petih setih potekala takole: 5:7, 3:6, 6:3, 8:6 in 8:6. Med ženskami je zmagala Margaret Smith.
Maurice Richard, ki so mu vzdeli ime »hokejska raketa«, ne bo imel skrbi na stara leta. Kot najboljšemu hokejistu vseh časov mu je njegov klub ponudil 56.006 dolarjev za dobo petih let, če bo ostal — Četudi pasiven — zvest svojemu matičnemu klubu. To je doslej edinstvena in tudi najboljša ponudba, M jo je dobil katerikoli »upokojeni« športnik.
Ameriški metalec krogle in svetovni rekorder Parry O Brien je osvojil Sulli-vanovo nagrado za leto 1S59. To je najvišje amatersko športno priznanje, ki ga vsako leto podeljujejo najboljšemu šport-. niku v ZDA. O'Biten je zbral 176 glasov, medtem ko je drugo mesto zasedel dvigalec uteži Tomy Konno s 113 glasovi.
manj nista presenetila najboljša plavalca metuljčka, komaj 15 let stari Nevflle Rayes (2:21,5 — 2tK5 metrov metuljček) in
16-	1 etni Harry Turner (2:25,6 na isti progi). V hrbtnem slogu sta sc »starima« olimpijcema 21-letnemu Moncktonu in 22-Ietnemu Theilu pridružila še dva »mladinca« 18-letnt John Hayies (1:04,9) in
17-	letni Julian Carroll (1:06,7).
V ženskih disciplinah so letnice zmagovalk še nižje- Nekdanja svetovna rekorderka Lorraine Crapp je s svojimi 22 leti prava »mama« med to »otročadjo«. Za liso Konrads vemo, da je stara 15 let. Njej pa so se pridružile 15-letna linth Everuss (1:05,4 in 5.06,8 na 106 in 400 m prosto), 14-letna Marico Foye (1:13.2 — 106 m metuljček), 15-letne Jane Andrew (1:13,4 — 100 m metuljček), Kay Brunes (1:14,4 — 106 m hrbtno) in Marlyn Wilson (1:15,9 — 300 m hrbtno). Prav gotovo bo olimpijsko leto dalo v Avstraliji zopet nove zvezde plavalnega športa.
flllRGH 2:42,6 m IM m prsno!
Na velikem mednarodnem tekmovanju v plavanju v Bremenu je pripravila največ j e presenečenje nemška plavalka Ur-selmanuova, ka je na 100 in 209 m prsno dosegle najboljša rezultata na svetu vseh časov. Čeprav je bilo tekmovanje v 25-m
1.	Bari : Spal
2.	Genoa : Fiorentina
3.	Juvenitus : Palermo
4.	L. R. Vicenza : Sampdoria
5.	Lazio : Alessandria
6.	Milan : Atalanta
7.	Napoti : Injternazionaie
8.	Padova : Bologna
9.	Udinese : Roma
10.	Liverpool : Manchester U.
11.	Chelsea : Aston Vilki
12.	West Bramwich : Bol ton
x
x
1
1
1
1
X
1
X
2
2
1
Poletov nagradni natečaj
Odrezek St. 43
1. Jesenice : Beograd		
2. Crvena zvezda : Partizan		
3. Ljubljana : Beograd		
4. Manchester U. : Preston		
5. Everion : Wolverhampton		
6. West Rromwich : West Hamm		
7. Birmingham : Burnlcy		
8. Chelsea : Fnlham		
9. Blackpool : Arsenal		
10. Napoli : Fiorentina		
11. Roma : Milano		
12. L. R. Vicenza : Spal		
13. Juventus : Padova		
14. Bologna : Genoa		
15. Udinese : Lazio		
Priimek in ime:
Kraj:
Ulica, hišna št.:
bazenu, ste lezuiteta Ursdmazmove pravo presenečenje, saj je svetovna rekorderka de Haanova zaostala za njo kor za 6 sekund. Se bolj pa nam potrjuje njeno izredno vrednost dejstvo, da i>i se na tem velikem tekmovanju uvrstila v moški konkurenci s svojim rekordom na 3. mesto. Boljši rezuitati: moški: 108 m proste Zierold (Nem) 57,4, 200 m Vertmrgt (Niz) 2:07,5, Fugger (Nem) 2:08,5 , 400 m prosto Verburgt 4:34,9, Fugger 4:35,4, 200 m prsno Desmit (Bel} 2:39,0, IM m hrbtno Christophe (Fr) 1:03,4, Verbauwen (Bel) 1:04,8, 100 metrov metuljček ZierMd (Nem) 1:01,8, Dennerledn (I) l:0e,6, 200 m metuljček Pazdirek (CSR) 2:18,2, Deimer-iein (I) 2:20,0, ženske: 100 m prosto Gasto-laatrs (Niz) 1:04,2, 400 m prosto Schimmel (Niz) 4:55,0, IM m prsno Urselmann (Nem) 1:16,8, de Haan (Niz) 1:26,1, 200 m prsno Drsetmann 2:42,8, de Haan (Niz) 2:46,3, 160 m metuijček Lagertterg (Niz) 1:09,6, Heemskerk (Niz) 1:10,3, 10« metrov hrbtno Dobber (Niz) 1:11,9, 209 m hrbtu" ~ •'her 2:34,3.
f ■
Teran
in Kern
i a f a i 11 a
Na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Bukarešti; na katerem je sodelovalo 21 romunskih, turških, bolgarskih in jugoslovanskih igralcev, je zmagal Romun Negulescu. Jugoslovanska igralca Teran in Kern sta s povprečno igro dosegla 5. in 6. mesto. Na prvenstvu je nastopila tudi bivša svetovna prvakinja Ro-se-anu, ki zaradi suspenza dalj časa na nastopala.
Opomba: 1.—3. zvezna hokejska liga, 4.-9. angleško nogometno prvens&vo, 16.—15. italijansko nogometno ' prvenstva
SunmcnthaJ je še vedno nepremagano moštvo italijanske košarkarske lige. V zadnjem kolu so milanski košarkarji premagali Reyec z 82:35. Po 17. kolu vodi Simmenthal 34 točk, njemu slede Oran-soda 33, Ignisa 23 itd.
V Buenos Airesu sta dva argentinska plavalca plavala bolje od južnoameriškega rekorda na 166 m metuljček. Ni-cotlau je dosegel čas 1:03,5, Fanjul pa 1:03,5. Oba rezultata sta bila dosežena v 50-metrskem bazenu.
Trening
olimpijskih kandidatov
V času od 7. do (8. februarja 1960 bo v Beogradu trening jugoslovanske košarkarske reprezentance. Pozivu so se morali odzvati vsi olimpijski kandidati. Od Slovencev sodelujejo, kot je znano, tudi trije igralci državnega prvaka Olimpije in sicer Kand us. Daneu in Lokar. Treninga pa se bo verjetno udeležil tudi Boris Kristančič.
Zaradi priprav z.a tekmo v tekmovanju za pokal evropskih prvakov z ASK Riga je uprava Olimpije zaprosila Košarkarsko zvezo Jugoslavije, da dovoli Kandusu, Danevn in Lokarju izostanek od treninga. Poleg tega pa so tudi igralci sami zaprosili r sporazumu s klubsko Upravo KZJ, naj jim dovoli, da tokrat izostanejo od treninga, ker morajo opravili v seme-stralnem izpitnem roku nekatere izpite, od katerih so morali odstopiti že ob odhodu na Mediteranske igre v Libanon. Zal pa KZJ ni upoštevala nobene od obeh utemeljenih prošenj in je danes telefonično pozvala upravo Olimpije, da uredi vse potrebno, da bodo igrale: odpotovali na trening v Beograd.
Bodimo, da bi KZJ včasih morala upoštevati tudi upravičene zahteve klubov, kar bo v tem primeru bistveno vplivalo na načrine priprave Olimpije za srečanje z ASK Biva Končno imajo pa igralci tudi
osnovno obveznost do
študija.
— ro
Mednarodna študentska športna organizacija je na zadnjem zasedanju sk!e-nila, da bodo prihodnje ietne svetovne študentske igre v letu 1961 v Sofiji, zimske igre pa leta 2962 v Davosu,
V osmini finala za evropski košarkarski pokaj je bolgarski prvak Akademik v Carigradu premaga! turškega prvaka Fe-nerbache z 72:60.
judo z?eza ostane ? Mariboru
.(Naidaljeivaiije s 1. str.)
Strelci: Zupančič 4, Čuček s, Baškovič in Vadnal po 1 za Ljubljano ter Bogdanovič za Crveno zvezdo. — Sodnika Po-gačnik in Lombar iz Ljubljane.
Prva tretjina ni mogla ogreti gledalcev. Crvena zvezda je imela v svojih vrstah odličnega vratarja, ki je kljuboval najirujlšemu naCetu • ljubij anslkih napadalcev. Kljub 'temu, da sama igra ni bila v tej tretjini kdo ve kako zanimiva, so vendarle Ljubljančani dosegli dva gola, kar je predvsem razveselilo gledalce, nikakor pa ne tehničnega vodstva Ljubljane.
V	drugi tretjini smo videli najlepše dogodke današnje igre. Domačini šo se tiekodiko razživeli in pred vrati gostov jje bila vrsta razburljivih dogodkov, v katerih pa domači napadalci niso znali pokazati vseh odlik odločnih strelcev. Kljub temu so domačini dosegli tri gole, ki so bili bolj plod razigranosti posameznikov, kot pa homogene igre.
V	začetku zadnje tretjine ni šlo tako, kot je nakazal drugi del. Domačini so bili sicer precej boljši cd gostov, vendar golov ni bilo. Končno se je prizadevanje celotnega moštva le odrazilo v golih. Naj lepšega je dosegel inž. Janežič, kar so tudi gledalci pozdravili z burnim odobravanjem.
Zmaga Ljubljane je povsem zaslužena. Prepričani pa smo bili, da bomo od Crvena zvezde videli več in da bo borba med obema nasprotnikoma mnogo bolj zanimiva. Tako pa pove že rezultat, kdo je bil pravzaprav gospodar na igrišču!
Jesenice : Crvena zvezda 14:2
(2:1, 6:1, 6:0)
Jesenice, 7. febr. — Včeraj zvečer se jc zbralo na umetnem drsališču pod Mežaikljo okrog 3500 gledalcev, ki niso bili v celoti zadovoljni. Rezultat ustreza poteku igre, gledalci pa so hoteli več, namreč lepo igro in šo večje število golov. Dogodki na igrišču so pokazali, da Jeseničani tokrat niso bili najbolj razpoloženi.
Crvena zvezda: Georgijevič, čokič, Mata)-Konic, Vukov, Žiokoo, Prohaska, Mihajlooič, Zečeoič, Bogclaonvič, Marič, Brelič, Perooič.
Jesenice: Novak, Brun, Kristan, Turnšek, Klinar, Valentar, Felc, Tišler, Smolej, Čebul) B., Čebulj N., Ravnik, Vrbovšek.
Strelci: Valentar 6, Klinar 4, Smolej 2, Tišler in Kristan za Jesenice, ter Marič in Bogdanovič za Crveno zvezdo. Sodnika Gorše in Kerkoš.
V	prvi tretjini so bili gledalci skoraj razočarani. Videli so namreč slabo igro in, kar je bilo še bolj zanimivo, gostje sd prišli celo v vodstvo po nenadnem strelcu Manica v 5. minuti. Tri minute kasneje je Valentar izenačil, odlični Klinar pa je v 12. min. povišal rezultat na 2:1. Tudi začetek druge tretjine ni mogel navdušiti številnih gledalcev. Bogdanovič je že v prvi minuti izenačil na 2:2. Vse je kazalo, da se bodo morali domačini prav pošteno potruditi in oznojiti, če bodo hoteli zadovoljiti domače gledalce. In res, po drugem golu gostov se je Jeseničanom odprlo. Zaigrali so tako, kot znajo. Rezultat te igre je bil, da se je šestkrat potresla mreža gostov. Strelci pa so bili Valentar v 4., 8. in 9., Smolej v 6., 15. ter Klinar v 13. minuti. Zadnji del tekme je pripadal Jeseničdnom, ki so vzeli v svoje
80 SKAKALCEV V PLANICI
Pišnica, 7. februarja. Danes je bilo na 35 metrski skakalnici okrajno prvenstvo Ljubljane v skokih, katerega se je udeležilo nad 80 tekmovalcev, članov in mladincev. Med člani je v konkurenci zmagal Oman Miro s skokoma 36 m pred klubskimi tovariši Rojino, Šlibarjem, bratom Angelom Omanom itd. Izven konkurence pa je zmagal Gorjanc prod Tesarjem, Langusom, Frankom itd. Med mladinci je zmagal Koprivšek, čelprav je skakal lepše Giacomelli!, vendar je padel.
Naši skakalci so te dni na posebne:;! treningu v Planici.
iifi,r ii.pt #
DRŽAVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU NA LEDU
Jesenice med moštvi in Blejci med posamezniki
Bled, ?. febr. Včeraj in danes je bilo na Bledu V. državno prvenstvo v kegljanju na ledu. Na zamrznjenem blejskem jezeru se je kljub slabemu ledu nemoteno odvijalo v organizaciji Bleda državno prvenstvo, na katerem je sodelovalo 80 tekmovalcem in 20 moštev, iz Bleda, Jesenic, Ljubljane, Celja in Kočevja. Mimo moštvenega prvenstva je nastopilo tudi 20 članov v posebni disciplini in sicer v metu na cilj, zbijanju in metu na daljavo. Štiri prva moštva se bodo udeležila evropskega prvenstva v Zah. Nemčiji.
Rezultati: moštva: Jesenice L 34, Jesenice II. 29, Jesenice III. 26, Bled L 25, Jesenice IV. 22 itd.; posamezniki: Knaflič (B) 90, Vovk (B) 89, Vidic (B) 88, Kobler (J) 80, Langus (J) 79; met na daljavo, mlajši: Potočnik (B)	130.70, Ulčar (B)
130.20, Žirov (B) 129.85, Vovk (B) 129.40, Hribar (B) 128.30; met na daljavo, star.: Kokalj (B) 118.60, Žbontar (J) 113,20, Kuraš (B) 112.80.
roke tako, da gostje sploh niso prišli do besede. Domači napadalci so nasuli še šest golov, iu sicer Klinar v 1. in 7., Valentar v 2. in 31., ter Tišler v 3. in Kristah v 15. mi, nuti. To so bili tudi najlepši trenutki včerajšnjega srečanja. Najboljša igralca sta bila Valentar in Klinar.	U. P.
LESTVICA		PO	V.	KOLU:		
Partizan	9	6	0	3	38:33	12
Ljubljana	8	5	1	2	49:29	11
Jesenice	6	5	0	1	63:18	10
Beograd	7	4	0	3	32:26	8
C. zvezda	8	1	1	6	25:49	3
Segesta	6	0	0	6	5:61	0
V lestvici nista vračunani tekmi V. kola Segesta : Crvena zvezda ter Jesenice : Segesta.
Tekme med tednom: Beograd : Segesta 13:0, Partizan : Segesta 8:1, Beograd : C. zvezda 2:1, Partizan : Beograd 5:3.
HOKEJ - REPUBLIŠKA LIGA
Maribor : Jesenice B 7:9 (1:5, 4:3, 2:1)
UDK CELJE : MARIBOR 9:2 (2:1, 3:0, 4:1)
Celje, ?. febr. V prijateljski tekmi so maldi igralci Celja zasluženo zmagali. Igra j c bila polna začetnih napak, moštvoma se pozna, da sta šele stopili na led.
HDK CELJE : PAPIRNICAH 8:3
Celje, 7. febr. Mladi celjski hokejisti so poskrbeli za prijetno presenečenje z zmago nad lanskoletnim prvakom Slovenije, Papirni-čarjem iz Vevč. Gole za Celje so dosegli Jenko 3, Ratej in Jelenko 2, Kolenc 1, za Vevče pa Dornik M. 1 in Pečar 1.
Maribor, 7. februarja. Danes je biila tukaj teitoa skupščina judo zveze Slovenije. Od skupno 12 klubov z nad 712 registriranimi tekmovalci so bili prisotni dosedanji osemčlanski upravni odbor in po dva delegata iz It klubov. Triglav iz Kranja se skupščine ni udeležili.
Predsednik Vrabl je prebrali poročilo in nanizali številne uspehe, ki jih je judo odbor dosegel v preteklem letu. V diskusiji, ki je bila zello burna, pa je bilo precej pikrih izrečenih na račun samega odbora, kakor tudi biltena, ki naj bi bil strokovni časopis slovenskih judoistov. Delegati se s člani dosedan jega odbora tudi niso mogli stporazu-meti glede glasovanja o tem, ali lahko za'novi odbor glasu jejo stari člani odbora. Po glasovanju je ta predlog propadal z 18:9. Od posameznih klubov v Sloveniji je treba pohvaliti Kovinarja iz Maribora m tudi »Alpino«, Žiri.
Na splošno je kvaliteta slovenskega juda precej padla, izgubili so naslov ekipnega prvaka, kakor tudi naslov šampiona in prvaka Jugoslavije za posameznike. Trenutno je v Sloveniji-12 klubov s 700 tekuio-vailoi in 8 mojstri.
(Nadaljevanje s 1. str.)
Pri startu Slanov na 15 km so gledalci ugibali, kdo bo zmagal in mnenja so bila deljena. Mladi Kranjčan Seljak Je atartal taiko silovito, da se mu Je prekaljeni borec Janez Pavčič lahko upiral le do 4. km. Koman , je v zadnjem delu proge tako potegnil, da se Je otresel tudi še najprej Hlebanje in na koncu Cveta Pavčiča ter zmagal preprUJJivo z 1.30 minute naskoka. Cveto Pavčič' ni tekel ravno najbolje, saj 14 dni sploh ni videl snega. Isto velja tudi za njegovega brata Janeza, medtem, ko Hlebanja trenutno ni v najboljši formi. Prijetno sta presenetila mlada tekmovalca Mojstrančan Lakota in Jeršič, saj sta pustila za seboj reprezentante Gašperja Kordeža in Roibača.
drugo mesto zasedla štafeta Mojstrane, tretje Triglav Kranj, Četrto Enotnost n. Izredno dobro se je držala tudi štafeta Maribora.
arfez.^tzkrjaStatbadd-agjiirefl-TtumJ iriiav/ Rezultati: Elani IS km: (35 tekmovalcev): 1. Koman Seljak (T) 47.33, 2. C. Pavčič (E) 48.50, 3. Hlebanja (Mojstr) 49.03, 4. J. Pavčič (E) 49.33, 5. Lakota (M) 50.23, 6. Jeršič (E) 50.44; članice 10 km (1 tekmovalke): I. Rekar (M) 40.14, 2. Belaj (C) 42.00, 3. Cindrič (M) 42.15, 4. Grilc (Part. . Lovrenc) 50.10, starejši mladinci — 10 km (27): 1. Pogačnik (Gorje) 36.53, 2, Grašič (T) 38«35, 3. Mencinger (Boh) 38.23, 4. Šoštarič (Maribor) 33.45, 5. Šteharnik (Fu-žinar) 33.15, 6. Žumer (T) 33.48, mlajši mladinci — 5 Um (42); 1. Bavče (Fuž) 19.54, Z. Kobilica (G) 15.07, 3. Tišov (Boh) 16.28, 4. Kalan (G) 16.41, 5. Praprotnik
(T) 16.56, mladinke — 5 km (12); 1. Kačič (Part. Lov) 21.17, 2. Pungart (Part. Lavr) 21.34, 3. Lipovšek (E) 21.53, 4. Karničar (G) 21.06, 5. Grintal (E) 22.16; štafete — čiani 4 X10 km: (9 štafet); 1. Enot-nost-Ljubljana .1. (Pavčič, 32.56, Brezov-šek 37.37, Jeršič 3135 in Pavčič 34.07), 2. Mojstrana (Lilitinger, Potočnik, Lakota, Hlebanja) 2:27.22 , 3. Triglav-Kranj (Kor-dež M., Nunar, Kordež G., Seljak) 2:29.12,
4.	Enotnost II 2:29.13, 5. Jesenice 2:30.47, mladinci: 3X5 km (15 štafet): 1. Fu-žinar (Umaut 16.52, Stehatnik 16.12, Bavče 16.00) 49.04, 2. Triglav 49.03, 3. Ropinj I. 59.30, 4. Partlzan-Gorje, 5. Partizan-Dol, članice 3X5 km: (3 štafete) 1. Mojstrana (Cindrič 17.15, Kosmač 21.42. Rekar 17.44) 56.4,1, 2. Pairtizan-Lovrenc 1:94.56, 3. Enotnost 1:08.07.
Janez Pavčič
Delegati so določiili sistem tekmovanja. Ustanovljena je prva slovenska liga, v kateri bodo M‘610 leta tek-movaili Ljubljana, Olimpija, Mari-
Trgovsko podjetje
Svita
j
LJU BLJANA Trubarjeva 1
vam nudi veliko Izbiro tapetniškega baga, tekačev In preprog! Oglejte sl našo zalogo
bor. Branilk in Triglav, le ekipe boido nastopale dvokrožno. Nato sta bili ustanovljeni še zahodna in vzhodna liga. V zahodni bodo nastopali i Ljubljana II .in III, Olimpija II, i\!lipina, Kamnik, Litostroj in Trbovlje, . v vzhodni ligi pa Branik II, Mariboir H, Kovinar Celje, Murska Sobota in Lendava. Prvaka teh dveh skupin se bosta še med seboj pomerila in zmagovaj]ec se bo uvrstil v prvo ligo. Zadnji iz prve lige pa bo izpadel.
Poglavitne zanimivosti letošnjega koledarja so: člansko prvenstvo bo 13. marca v Celju, mladinsko prvenstvo 3. aprila v Kranju, šarupionat Slovenije v Ljubljani in turnir mest v Mariboru.
Na dnevnem redu je biti spet predlog za sedež judo odbora, ki pa je povsem propadel in bo ostala zveza še naprej v Mariboru. Ne moremo trditi, da v Mariboru ni pogojev, lahko pa rečemo, da bi judo zveza vsekakor imela več uspeha, če bi delovala, v središču ostalih športnih zvez.	D. L.
Tudi za štafete je značilna množična udeležba, saj je st ar tale 16 mladinskih, 9 članskih in 3 ženske štafete. Pri ženskah je po pričakovanju zmagala Mojstrana v postavi Cindrič, Kosmač to Rekar pred »Partizanom« iz Lovrenca na Pohorju in Enotnostjo Ljubljane. Pri mladincih je potekala za prvo mesto ogorčena borba med Fužinarjem in Triglavom iz Kranja. Zadnji tekač ravenske štafete Bavče je le za prša pretrgal ciljno vrvico pred Izredno borbenim. Grašičem iz Kranja. Na 3. meoto se ja uvrstila štšfeta Bohinja in šele kot četrti mladinci iz Gorlj, ki so bili sicer favoriti. Upajmo, da je 4. mesto Gorjanov le nesrečen primer, vsaj tako nam je zagotavljal njihov trener Zemva.
Pri članih je bil položaj že vnaprej, vsaj kar glede prvega mesta, jasen. Enotnosti v normalnih razmerah ni mogel ogrožati nihče, medtem ko se za uvrstitev od 2. do 6. mesta ni moglo ničesar prognoziratl. Vodja ekipe Enotnosti sl je hotel že v prvi predaji zagotoviti naskok pred ostalimi štafetami, zato Je poslal na start kot prvega Janeza Pavčiča, ki je dosegel najboljši čas dneva in pustil za. seboj ostale tekmovalce za skoraj 3 minute. Ostali trije tekmovalci Enotnosti So se borili la še za dober čas. Mnogo trša pa Je’ bila borba za 2., 3. in 4, mesto. Nekaj časa se je na 2. mestu držala druga štafeta Enotnosti, vendar sta v zadnji predaji Hlebanja in nato še tik prod ciljem Seljak prehitela četrtega tekača Enotnosti II. Peternela in tako je
Kajpref množičnost!
Split, 7. februarja. Na skupščini Vesilašike zveze Jugoslavije je bilo praivizaprav osrednje vprašanje udeležba naših veisilaoev na oiliiiiiipijskih igrah v Rimu. Nelkaieiri delegati, med njimi tudi predstuvnilk Savoza športom Jugoslavije SaudlL so bili mnenja, da je 'treba več skrbi posvetiti množičnosti, kot pa peščici veslačev, ki nais bo zastopala na olimpijadi v Rimu. In prav je tako! Zavedati se je treba, da s 30100 veslači, kolikor jih je v Jugoslliaiviji, še nismo zadovoljni. Letos bo treba predvsem doseči, da se bo veslaški šport razširili med mladino.
»Veslanje,« je dajal znani strokovnjak prof. And ra Žežolj, »ni le to, da se pokažejo vrhunski; tekmovalci, ampak tudi, kar pokaže mladina v navadnih čolnih. Imeli smo prilo-žnosl, da smo se o tem prepričali, saj so tovrstne tekme zbudile največ zanimanja.« Za veslaški šport bo tudi zelo važno, da je na novo ustanovljeni Srednji šoli za telesno
Hali nogometaši na tiiem
Atene, 7. febr. Včeraj je bila prijateljska tekma med spitskim Hajdukom in atenskim Apolonom. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (0:1). Gol za Hajduk je dosegel Vidoševič.
Hajduk : Panamlaikos 3:0 (:0)
Tel Aviv, 7. febr. Pred 10.000 gledalci je Partizan premagal moštvo Hakoel iz Tel Aviva z 1:0 (0:0). Gol je dosegel na predložek Kalopero-viča Čebinac.
Istambul, 7. febr. Svojo najtežjo tekmo je Crvena zvezda na turneji po Bližnjem Vzhodu odigrala proti moštvu Bašiktaš. Beograjčani so zmagali s 3:1 (1:1). Gole za Zvezdo so dosegli Zebec in Rudinski 2.
Liege, 7. febr. Na gostovanju po Belgiji je moštvo zagrebškega Dinama premagalo v Liegeu moštvo »Standard« s 7:2 (5:1).
SS B ■
ti doma
Zadar, 7. febr. Nogometaši varšavske Legije so danes odigrali drugo tekmo, odkar so na treningu v Jugoslaviji. Premagali so moštvo Zadra s 3:0 (0:0).
Sarajevo, 7. febr. Danes so bile odigrane povratne tekme L kola nogometnega kupa Oslobodjenja, na katerem sodelujejo najboljša moštva BiH. V teh tekmah je Sara-
jevo igralo neodločeno z Igmanom 2:2, Sloboda iz Tuzle je odpravila Željezničarja z 1:0, Velež je premagal v Zenici Čelik 4:1, Borac pa je v Banja Luki odpravil Bosno iz Sarajeva 3:2.
Grafiear : Ilirija 2:1 (0:0)
Ljubljana, 7. febr. V okviru priprav za novo prvenstvo SC lige sta se danes srečala na igrišču v Zg. šiški domača Ilirija in Grafičar. Obe moštvi sta preizkušali nekaj novih moči na splošno pa so gledalci videli dokaj povprečen nogomet. Skozi vso tekmo je imel pobudo Grafičar, predvsem je bil boljši v tehniki in taktiki igranja.
V	vrstah Ilirije sta manjkala Roji-na in Čretnik, kljub temu pa k zmagi Grafičarja ni kaj oporekati. Pri Grafičarju je bil najboljši napadalec Regally, pri Iliriji pa prodorni Pic.
V	sredo — Ljubljana : Jesenice
Hladno vreme, ki je zavladalo te dni, bo po vsej verjetnosti omogočilo ljubiteljem hokejske igre v Ljubljani, da si bodo lahko ogledali povratno prvenstveno srečanje med odličnim moštvom Jesenic in Ljubljano na igrišču pod Muzejem NOB. Tekma bo v sredo, 10. t. m. ob 19. uri, seveda, če bodo takrat še dopuščale vremenske prilike.
vzgojo v Mariboru uvedeno tudi veslanje, ki ga bo dijakom posredovali inž. Gaspari.
V letošnjem načrtu, ki ga je pripravil sekrefeiriiiait Veslaške zveize, je na prvem mestu gradnja veslaških prog. Znano je, da imamo pri nas le eno progo, ki povsem ustreza pogojem telkmovtaija. Tej blejski progi se bosta pridriuMi še progi v Beogradu iu Zagrebu.
Drugo važno vprašanje so rekviziti, ki so piogliavitai za množično veslanje. Delavnica v Splitu bo sposobna izdelati 100 veslaških čolnov na leto. Če k temu dodamo še nekaj čolnov, ki jih uvozimo, bomo prav kmalu razpolagali z lepim številom čolnov. Treba pa je poskrbeti tudi za navadne čolne za šolsko mladino. Skupščina je namreč sprejela sklep, da bodo mnraii klubi poskrbeti, da bo srednješolska mladima del časa, namenjenega telesni vzgoji, uporabila tudi za veslaški šport.
Zelo pomembno je bilo vprašanje koledarja. Letošnje olimpijBke igre namreč zahtevajo posebne priprave. Zato bodlo v večini držav začeli z regatami že aprila. Pri nas bo prva regata 1. maja na Bledu. Mednarodna regata pa bo 26. junija prav tako na Bledu. To bo hkrati tudi zbirno tekmovamje za olimpijske igre. Po tekmovainju bo tehnična komisija izbrala tekmovalce, ki ne bodo sodelovali na državnem prvenstvu. Le to bo 22. julija v Beogradu. Izbrane vršite bodo imele tako do 30. avgusta, ko se bodo začele olimpijske igre, dovolj možnosti, da se bodo skrbno pripravile.
Predsednik Veslaške zveze Slovenije tovariš Boris Kocjančič je bil na skupščini mnenja, da admini-Sitrativiii sklep, do katerem se naše ženske posadke ne bodo udeležile letošnjega evropskega prvenstva v Londonu, ni na mestu. Dejal je, da bi se posadke le morale udeležiti tega prvenstva, saj je bila Jugoslavija pobornik ženskega evropskega prvenstva v veslanju.	M. G.
ANGLEŠKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Arsenal : Blaekburn 5:2, Burnly : Nevvc.astle 2:1, Fulham : Boltou 1:1, Leeds : West Brormvieb 1:4, Lei-cester : Birmingham 1:3, Nottingham : Luton 2:0, Preston : Totfen-ham 1:1, Sheffield : Chelsesa 4:2, Wolverhampton :	Blackpool 1:1,
Manchester U. : Manchester C. 0:0.
Thomas izenačil svoj rekord
Boston, 7. februarja. Na atleifekeM tekmovanju v dvorani v Bostonu je Osemnajstletni Amerikanec John Thomas izenačil svoj lastni svetovni rekord v skoku v višino z rezultatom, 216 cm. Na istem tekmovanju je Amerikatnec Mike Herman skočil v daljino 7.40 m.
Branik : Kovinar 4:1 (1:1)
Maribor, 7. febr. Občuten mraz in zaledenelo igrišče je precej oviralo igralce Branika in Kovinarja, kljub temu pa je 500 gledalcev bilo kar zadovoljnih z dogodki na igrišču. Oba kluba sta preizkusila vse svoje moči in ves čas menjala igralce.
ZBIRALCEM FOTOGRAFIJ »ŠPORTNI ALBUM«
Vse naše bralce, ki so zbirali slike »Športni album«, objavljene v lanskem letnika našega lista, obveščamo, naj pošljejo fotografije ali kupone na naslov 'našega uredništva do prihodnje sobote, 13. t. m., nakar bomo izžrebali nagrajence.
UDELEŽENCI NAGRADNEGA NATEČAJA!
Ker smo prejeli nekaj vprašanj, ali lahko reševalci Poletovega nagradnega natečaja pošiljajo tudi po več odrezkov in do kdaj je -rok oddajo za ljubljanske reševalce, poudarjamo, da glede tega ni prišlo do nobenih sprememb — iorej pošiljate lahko po več odrezkov, ljubljanski reševalci pa morajo oddati kupone v Upravi Poleta v Pasaži nebotičnika vsako sobota najkasneje do 12. ure opoldne!
Izdaja Tiskovni svet »Polet« - Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Franček Mirtič — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani - Uredništvo in uprava v Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 - Čekovni račun uprave 600-791/3-84 — Telefoni: uredništvo: 21-281 (ob nedeljah tudi 20-552 in 21-281 — uprava: 21-821 — Letna naročnina 800 din, polletna 400 din