LETO 1 873 - ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM [I uuiijaha!" V-J letnik CVI leto 2004 ISSN-0350-4697 SIPVtfMI C fMLflß W?4 ___ St. 3 1. marec 2004 'f: Janez Mihelič: Prva generacija čebelarjev je na ČZS prejela certifikate o nacionalni poklicni kvalifikaciji čebelar/čebelarka 65 ČZS: XXVII. državni čebelarski seminar in čebelarska razstava 66 ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA Vlado Avguštin: Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v marcu 67 Danilo Redek: Čebelarjeva opravila v AŽ-panjih v marcu 71 BOLEZNI ČEBEL Janez Mihelič: Vzroki odmiranja čebel v letu 2003 so bili osrednja tema sestanka na Upravi za varstvo rastlin RS 74 Aleš Gregorc: Tudi v Sloveniji je mogoče uspešno zatirati varoo 75 Resolucija Evropskega parlamenta o problemih čebelarstva v Evropi, predvsem zaradi uporabe nevrotoksičnih insekticidov 77 DEJAVNOST KMETIJSKEGA INŠTITUTA Janez Poklukar Rezultati dela republiške službe za selekcijo kranjske čebele v letu 2003 79 PRILOGA Pravilnik o pogojih za odobritev vzrejališč čebeljih matic, testnih postaj in priznanje dragih organizacij v čebelarstvu ter o pogojih glede reje in prometa s čebeljim plemenskim materialom - (1. nadaljevanje) 81 NAŠI ZNANI ČEBELARJI Anton Grebenšek: Franc Panker, čebelarski mojster, mentor in predavatelj 85 OBLETNICE Ivan Šuštar: Ob 130. obletnici rojstva Antona Žnideršiča 86 VZREJA MATIC Vlado hišnik: V Maribora je certifikate za kvalifikacijo čebelar prejela prva skupina 90 Franc Javornik: Redno letno srečanje kandidatov za vzrejo čebeljih matic 91 IZ DRUŠTVENEGA /,IVIJE!\JA Ludvik Kramberger: Občni zbor Čl) Peter Dajnko (iornja Radgona 92 Vlado Avguštin: Apimondia 2003 tudi v Beli krajini 93 Franc Prezelj: Poročilo za standardizacijo nakladnega panja v Sloveniji 93 ČEBELARSKI KONGRES Povzetki referatov s kongresa Apimondia 2003 95 V SPOMIN 97 MALI OGLASI 99 glasilo čebelarskih organizacij Slovenije contents Janez Mihelič: The first generation of beekeeepers have been awarded national professional certificate by the Beekeepers Association of Slovenia (BAS) - i. e. they have become Certified Beekeepers/Women Beekeepers BAS: The XXVII'1' National Beekeepers Seminar and Beekeepers Show THIS MONTH’S WORK FOR BEEKEEPERS Vlado Avguštin: Beekeepers Jobs in Modern Hives in March Danilo Redek: Beekeepers Jobs in AZ-Hives in March BEE DISEASES Janez Mihelič: The reasons for the dying honey bees in 2003 were the central point of the meeting at the Plant Protection Authority Aleš Gregorc: In Slovenia, too, it is possible to manage varroa successfully The European Parliament resolution on the problems faced by the European beekeeping sector, above all on account of the use of neurotoxic pesticides ACTIVITIES OF THE INSTITUTE OF AGRICULTURE Janez Poklukar: The results obtained in 2003 by the National Carniolan Bee Selection Service SUPPLEMENT Regulations on terms and conditions of the approval of queen breeding stations, Test Stations and concession of other beekeeping organizations as well as conditions related to propagating and trading with honey bee breeding material -(Part I, to be continued) OUR WELL-KNOWN BEEKEEPERS Anton Grebenšek: Franc Panker, Master Beekeeper, mentor, lecturer ANNIVERSARIES Ivan Štišlar: The 130lh Anniversary since Antona Žnidaršič was born QUEEN BREEDING Vlado Pušnik: In Maribor, the first group of beekeepers has been awarded Certified Beekeeper certifikate Franc Javornik: Regular Annual Meeting of the candidates for queen breeding FROM SOCIETY LIFE Ludvik Kramberger: Regular Annual General Meeting of the Peter Dajnko Gornja Radgona Beekeepers Society Vlado Avguštin: Apimondia 2003 in Bela krajina, too Franc Prezelj: Report for the standardization of modern hive in Slovenia BEEKEEPERS CONGRESS Summaries of the reports from the Apimondia 2003 Congress IN MEMORIAM SMALL ADVERTISEMENTS Slika na naslovni strani: Prva generacija čebelarjev, ki je na ČZS prejela certifikate o nacionalni poklicni kvalifikaciji. - Foto: J. Mihelič Cf Bl URŠKI MU/I} v Ulito» Iv» I A^A imuRMiiMuzci Prisotne čebelarje so pozdravili predsednik ČZS g. Lojze Peterle, člana izpitne komisije, predsednik kom.za izobraževanje pri ČZS g. Anton Rozman in praporščaka ČZS. janez Mihelič pRV/1 GENERACIJA ČEBELARJEV JE NA ČZS PREJELA CERTIFIKATE 0 NACIONALNI POKLICNI KVALIFIKACIJI ČEBELAR/ČEBELARKA V nedeljo, 8. februarja, torej na dan slovenskega kulturnega praznika, je bilo v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici znova zelo slovesno. Ob 14. uri se je prve podelitve certifikatov o nacionalni poklicni kvalifikaciji čebelar/čebelarka, pridobljeni pri Čebelarski zvezi Slovenije, udeležilo več kot sto čebelarjev in članov njihovih družin. Čebelarska zveza Slovenije je bila namreč z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve imenovana za izvajalca postopkov za preverjanje in potrjevanje poklicne kvalifikacije čebelar/čebelarka in v tem delu izvaja javna pooblastila. Poleg prejemnikov certifikatov in drugih gostov so se slovesnosti udeležili tudi predsednik ČZS g. Lojze Peterle, podpredsednik ČZS g. Franci Šivic (ob tej priložnosti je pripravil tudi razstavo svojih čebelarskih fotografij), predsednik komisije za izobraževanje pri ČZS g. Anton Rozman in člani izpitnih komisij pri Čebelarski zvezi Slovenije. Certifikate o poklicni kvalifikaciji čebelar/čebelarka je prejelo 46 čebelarjev in dve čebelarki. Pri Čebelarski zvezi Slovenije se je leta 2003 v postopek pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije vključilo 90 kandidatov, od teh pa jih je svetovalni postopek končalo 60. Komisije so na podlagi dokumentov poklicno kvalifikacijo potrdile 17 kandidatom, na preverjanje pa so napotile 43 kandidatov. Od teh se jih je preverjanja udeležilo 37 in izmed njih jih je preverjanje uspešno opravilo 31, šestim pa je bila izdaja certifikata zavrnjena. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji in pevci Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje, glasbene vložke je izvedel Šaleški trobilni kvartet, prireditev pa je izvrstno povezovala domačinka, gdč. Helena Urbanija. Vsem sodelujočim se posebej zahvaljujemo. (Nadaljevanje na str 67) Iz rok g. Lojzeta Peterleta prevzema certifikat g. Matej Blejec iz Mengša. Maj. m. Seminar ČZS VABI 27. IN 28. MARCA 2004 NA XXVII. DRŽAVNI ČEBELARSKI SEMINAR IN ČEBELARSKO PRODAJNO RAZSTAVO V CELJE Čebelarska zveza Slovenije bo v sodelovanju s Celjskim sejmom in prvič hkrati s sejmom cvetja Flora V SOBOTO, 27., IN V NEDEIJO, 28. MARCA 2004, organizirala dvodnevni XXVII. državni čebelarski seminar in MEDNARODNO čebelarsko prodajno razstavo. Za goste sejma Flora bomo na ploščadi med dvoranama prvič skupaj organizirali tudi medeno tržnico. Seminar bo potekal dva dni, in sicer v dvorani CEIJSKEGA SFJMA v CEIJU, Dečkova 1. DNEVNI RED SEMINARJA SOBOTA. 27. MARCA 8.00: Odprtje razstave 9.00: Pozdravni govori predsednika ČZS g. Lojzeta Peterleta in gostov 9.15-10.00: dr. Janez Poklukar, dr. Aleš Gregorc: Predstavitev evropskega programa razvoja čebelarstva v Sloveniji v letu 2004 10.00-10.30: dr. Jože Šnajder: Veterinarski pogoji za pridelavo in prodajo medu 10.30-11.15: Milan Meglič, Franc Grajzar: Marketinški pristop k prodaji medu 11.15-11.45: dr. Andrej Šalehar, predsednik sveta za živinorejo na MKGP: Zakon o živinoreji in določila, ki so pomembna za čebelarstvo 11.45-12.30: Anton Tomec, dr. Janez Poklukar: Pridobitev statusa čebelarske rejske organizacije in njen pomen za čebelarstvo 12.30: Okrogla miza - Oskrba s sladkorjem ter cene pred vstopom v Eli in po njem (poročal bo Vlado Pušnik) 13.00 ODMOR ZA KOSILO - Po kosilu bo mogoč ogled razstave cvetja Flora, medene tržnice in čebelarske razstave. Obe prireditvi si boste lahko ogledali z isto vstopnico brez doplačila. NEDEIJA. 28. MARCA 9.00-9.30: dr. Aleš Gregorc: Zdravljenje čebeljih bolezni in pridelava neoporečnih pridelkov, ki ustrezajo zahtevam zakonskih predpisov 9.30-10.00: Borut Preinfalk: Preventivni ukrepi pri zdravljenju noseme s sredstvi in na način, ki ne ogroža kakovosti medu 10.00-10.45: dr. Jože Šnajder: Preventivni ukrepi pri zdravljenju hude gnilobe in varoze, ki ne ogrožajo kakovosti medu - diskusija do 11.00 11.00-11.30: dr. Janez Poklukar, Janez Mihelič: Imidakloprid (Gaucho) - vzrok za propadanje čebel 11.30-12.00: dr. Janez Poklukar: Bakterijski ožig in prevozi čebel - novi predpisi 12.00-12.30: Predstavitev domačih in tujih inovacij na področju čebelarske opreme 12.30 ODMOR ZA KOSILO Referati bodo objavljeni v zborniku. ČEBELARSKA RAZSTAVA V dvorani sejma bo postavljena mednarodna prodajna čebelarska razstava, na ploščadi pa bo medena tržnica. V prvi etaži bo delavnica inovacij. Prijave razstavljavcev sprejema Celjski sejem (tel. 03/543 32 29) do 15. marca 2004. Razstavni prostor bo brezplačen samo za tiste inovacije, ki bodo razstavljene prvič, ter za regijske čebelarske zveze in komisije ČZS. Nujna je prijava na omenjeno telefonsko številko. Vstopnina za udeležbo na seminarju je 1.500 SIT za en dan, cena dvodnevne vstopnice je 2.500 SIT. Z vstopnico boste prejeli tudi zbornik referatov. Razstava bo odprta oba dneva od 8.-17. ure. 1\idi letos bo vhod za obiskovalce skozi glavni vhod na vzhodni strani stavbe. Vljudno vabljeni! Čebelarska zveza Slovenije in Celjski sejem II öbööö Čebelarjeva mesečna opravila Certifikate je čebelarkama in čebelarjem izročil predsednik ČZS g. Lojze Peterle. V kratkem nagovoru pred tem je poudaril velik pomen tega dogodka tako za ČZS kot tudi za čebelarje, saj smo slovenski čebelarji že pred vstopom v Evropsko unijo sprejeli njene standarde na tem področju in jih tudi izvajamo. Zahvalil se je vsem, ki so omogočili, da je ČZS pripravila prvo generacijo čebelarjev za uspešno preverjanje znanja, na podlagi katerega so jim bili podeljeni certifikati. Ob tem se je še posebej zahvalil predsedniku komisije za izobraževanje g. Antonu Rozmanu za njegov velik prispevek pri vzpostavljanju pogojev, ki so vsem slovenskim čebelarjem omogočili pridobitev poklica. Čebelarska zveza Slovenije bo tudi v prihodnje nosilka celotnega sistema izobraževanja v čebelarstvu. Potem se je g. Anton Rozman zahvalil predsedniku za čestitke, vsem čebelarjem pa čestital za pridobljene certifikate in jim zaželel veliko uspehov pri delu. Prizadevanja za dosego tega cilja niso bila lahka, zato smo bili vsi, ki smo sodelovali v tem projektu, z doseženim zelo zadovoljni. Nekaj let je namreč že minilo, odkar smo se na ČZS začeli pripravljati na to. Na pobudo g. Rozmana in pokojnega g. Kopača smo Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje podali pobudo, da je sprejel odločitev o pripravi kataloga znanj za poklic čebelar/čebelarka, tega pa smo potem v okviru ČZS izdelali čebelarji sami. ČZS je nato opredelila tudi standarde poklicnih znanj in bila pobudnica izobraževanja svetovalcev v sistemu nacionalne poklicne kvalifikacije. Republiškemu izpitnemu centru je predlagala člane izpitnih komisij, ti pa so potem pri njem pridobili državno licenco. Tako so priprave že pred začetkom postopka trajale kar nekaj let. Pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so kot pooblaščeni izvajalci postopkov za preverjanje in potrjevanje poklicne kvalifikacije čebelar/čebelarka poleg ČZS vpisane še tri srednje kmetijske šole, in sicer šole v Rakičanu, Mariboru in na Ptuju. Čebelarska zveza Slovenije namenja izjemno veliko pozornost postavitvi sistema usposabljanja za prakso in izobraževanja v čebelarstvu. S sprejetjem idejnega načrta organizacije in razvoja izobraževanja pri ČZS, ki ga je pripravil organizator izobraževanja g. Anton Grebenšek, so izpolnjeni pogoji za izvajanje projektov oblikovanja programske zasnove in programa izobraževanja pri ČZS, nacionalne poklicne kvalifikacije ter ustanovitve šole čebelarjenja Antona Janše. Na podlagi tega so bili v naši reviji objavljeni razpisi za različne oblike usposabljanja in izobraževanja, ki jih uspešno izvajamo tudi na terenu. Te programske usmeritve bodo v najširšem smislu podlaga za sodelovanje z javnim sistemom izobraževanja. Na to, da so čebelarji sprejeli tak način usposabljanja in izobraževanja, pa kaže dejstvo, da se je na razpis za dopolnilno usposabljanje in izobraževanje ter v postopek za pridobitev poklicne kvalifikacije čebelar/čebelarka pri ČZS prijavilo že skoraj sto novih čebelarjev. V teh dneh bo steklo izvajiuije posameznih izobraževalnih tem, ki so jih čebelarji izbrali, prav tako pa so stekli tudi drugi postopki. Pripravili smo prvi informativni dan, na katerem so zainteresirani dobili natančne informacije o postopku. Pričakujemo, da bodo postopki končani do poletja, za jeseni pa že načrtujemo dopolnjen razpis za usposabljanje in izobraževanje, prijave v postopek za pridobitev poklicne kvalifikacije pa sprejemamo ves čas. r *#[ VLADO AVGUŠTIN Bela krajina ČEBELARJEVA OPRAVILA V NAKLADNIH PANJIH V MARCU Marec je prvi spomladanski mesec. Utrujeni od sivih, hladnih in kratkih zimskih dni se veselimo prvih toplih žarkov. Čebele so iz dneva v dan bolj živahne, kajti narava se prebuja in tudi paše je iz dneva v dan več. Zacvetijo prve znanilke pomladi, ki ob sončnih dnevnih pri- vabljajo čebele iz panjev. Pravo veselje jih je gledati, kako v panje prinašajo cele koške rumene obnožine. Mesec marec je navadno še toliko hladen, da nam pri čebelah na splošno dopušča le najnujnejša opravila, pa še za ta moramo počakati, da se temperatura povzpne vsaj na 10 °C v senci. Prve preglede opravimo zelo na hitro, saj moramo paziti, da v panju ne izgubimo preveč toplote in da čebeljih družin ne vznemirjamo preveč. Ob Stanje čebelje družine v mesecu marcu, prvem pregledu nakladnih panjev izrabimo njihove prednosti, tako da od zadaj privzdignemo podnico in takoj ugotovimo, koliko hrane ima še družina. Pred odpiranjem panja snamemo streho in jo obrnjeno položimo na sosednji panj, tako da jo lahko uporabimo kot priročno delovno mizo, ter puhnemo dim skozi odprtino pokrova. Nikoli ne dimimo skozi spodnje žrelo, ker bi s tem odgnali stražarke in tako tujim čebelam omogočili vdor v panj. S panjskim dletom dvignemo pokrov, ga očistimo voščenih nastavkov in čebele še enkrat pokadimo. Staremu čebelarskemu mačku zadostuje že pogled z vrha, da ugotovi stanje čebelje družine. Jeseni pred zazimljenjem družin smo zaradi boljše ventilacije iz panja umaknili krajni sat. Tako je zdaj zamika-nje oz. listanje satov preprosto, hitro in natančno. Ne da bi čebele mečkali, ugotovimo število zaleženih satov, moč družine idr. Ob tej priliki preuredimo tudi čebelje gnez- Pogačo pokladamo v posebna korita, katerih rob je višji od višine pogače. do v panju. Gnezdo premestimo v sredino naklade, pri tem pa pazimo, da imajo čebele tudi ob slabem vremenu z obeh strani dostop do hrane. Ta ukrep čebelam olajša uravnavanje toplote in ugodno vpliva na spomladanski razvoj. Ob premeščanju čebeljega gnezda lahko natrgamo pokrovce na medenih satih. Če prezimujemo v dveh nakladah, čebelja družina pa zaseda le manjši prostor ene naklade, odstranimo nezasedeno naklado. Tudi s tem čebelam olajšamo uravnavanje toplote, to pa ugodno vpliva na spomladanski razvoj. Najprej pogledamo v panje, ki smo jih na dan čistilnega izleta označili kot sumljive, in panje, pri katerih smo pri zamenjavi podnic ugotovili pomanjkanje hrane. Prva večja poraba hrane se začenja šele zdaj, ko se je začel širiti krog zalege. V tem mesecu družine porabijo približno po 2 kg hrane. Družina se bo normalno razvijala, če bo imela v satju vsaj 8 kg zaloge hrane. Vsak dober čebelar mora imeti čez zimo vedno v zalogi Pogača za spomladansko dražilno krmljenje vsaj nekaj satov medu. V mesecu marcu postavimo tehtnico pod kontrolni panj. Če matici primanjkuje hrane, zelo omeji zaleganje, zato se družina nerazvija. Lačni in oslabeli družini dodamo rezervne medene sate s cvetnim prahom in jih zamenjamo s praznimi. Sate s hrano pred dodajanjem segrejemo na sobno temperaturo in jih z vilicami odpremo ali vsaj napraskamo, tako da bodo začele čebele med prenašati takoj. Matica dobi občutek, da so čebele nabrale med, zato začne intenzivneje zalegati. Vsak dober čebelar mora imeti pozimi vedno v zalogi vsaj nekaj satov medu s cvetnim prahom. Če pa medenega satja nimamo, priporočam toplo sladkorno raztopino, vendar le ob toplejših dnevih. Iz stanja pokrite zalege ugotovimo naslednje: - Če je zalega strnjena in ravna, je matica dobra. - Če je zalega razmetana in ravna, se je zmanjšalo zaleganje matice, to pa ne zagotavlja napredka družine. - Če je čebelja zalega razmetana in grbasta, je matica postala trotava. Taka matica je izčrpala semenčice, to pa utegne povzročiti propad družine. - Če je zalega razmetana In grbasta, v posameznih celicah na satju pa opazimo več jajčec, je to trotar. V njem zalegajo lažne matice. Pri spomladanskem pregledu več časa namenimo tistim družinam, ki niso normalno prezimile. V srednje urejenem čebelarstvu čez zimo in spomladi povprečno odmre približno 10 odstotkov družin. Naj pogostejši vzroki odmiranja so: - Stara matica je odmrla. Takšni brezmatični panji so prvi spomladanski plen roparic, ki mu poberejo vso hrano, tako da na koncu družina odmre od lakote. - Družina ni imela dovolj hrane. Zaradi prepoznega krmljenja je matica zalegla premajhno število zimskih čebel. Vzrok je lahko tudi ta, da se je jeseni, ko ni bilo več možnosti preverjati zaloge hrane, zgodil tihi rop. - Zaradi hudega kratkotrajnega mraza ter zaradi nepravilne razporeditve hrane zunaj prezimovalne gruče je družina ni mogla doseči iu je odmrla ocl lakote. - V panj je skozi podnico s previsokim žrelom vdrla rovka. Zaradi nemira se je družina razlezla, porabila več hrane in odmrla. - Čebele so bile hudo okužene z varoo, zaradi napada tega zajedavca pa so se razlezle in odletele. Posledica tega je, da so propadli panji prazni, brez mrtvic in z obilico hrane v satju. V družinah moramo varoo zatirati že po 20. juliju, ko iztočimo med, tako da zimske čebele, ki jih matica v tem obdobju zaleže, ostanejo zdrave. Čebelje družine, ki samo životarijo ali so brezmatične, združimo z močnimi. Šibkejše družine z matico moramo stisniti z ločilnim lesenim satom oz. desko na pet satov, saj s tem zmanjšamo prostor za ogrevanje ter čebelam olajšamo vzdrževanje mikroklime v panju. Te družine pozneje združimo z močnejšimi, če pa teh nimamo, jih okrepimo s čebelami in zalego iz rezervnih družin. Predvsem zadnja leta opažamo zelo velik propad čebe- PRED POSEGOM PO POSEGU MEOIŠČE 2 PLODIŠČE 1 Zamenjava naklad je najpreprostejši način spodbujanja razvoja čebeljih družin. PLODIŠČE 1 MEDIŠČE 2 Za ohranitev števila družin je priporočljivo, da imamo v srnjem čebelarstvu vsaj 20 % rezervnih družin. Z obračanjem in zamenjavo naklad povzročimo spremembo mikroklime in hitro povečanje plodišča. Ijili družin. Na propad vplivajo različni dejavniki, kot so: varoa, neugodne vremenske razmere in zastrupljenost narave s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so strupeni za čebele. Prejšnje leto je bilo tisto leto, v katerem so se združili vsi ti trije negativni dejavniki, zato se moramo letos še posebej previdno in z občutkom že zdaj lotiti nege oslabljenih čebeljih družin. Eden od ukrepov je zgoraj opisano stiskanje družine na čim manjši prostor. Za ohranitev števila družin je priporočljivo, da imamo v svojem čebelarstvu vsaj 20 odstotkov rezervnih družin. Te navadno prezimujemo na petih do sedmih satih. Praviloma imajo rezervne družine mlade matice, zato bolje prezimijo in se spomladi hitreje razvijejo kot marsikatera normalna družina. Spomladi jih uporabimo le, če matico izgubi močna družina, sicer jih oskrbujemo kot normalne, saj bodo v razvoju zelo hitro uspešnejše od preostalih. V tem mesecu postavimo na tehtnico, ki jo okoli sredine marca izravnamo, tudi kontrolni panj. Na tehtnico postavimo panj s srednje močno družino. Le tako bomo dobili realne in objektivne podatke o dnevnem donosu medičine. Na podlagi teh podatkov se bomo lahko, ne da bi odpirali panje in vznemirjali družine, odločili za nadaljnje posege, kot so dodajanje satnic, naklad, točenje itd. Staro čebelarsko pravilo pravi, da moramo dodati toliko hrane, za kolikor tehtnica pade po 15. marcu. Proti koncu marca že napoči čas 40 dni do začetka pne paše, ki je v naših krajih akacija. Da bomo cvetenje akacije čim bolj izrabili, moramo čebelje družine začeti spodbujati k čim večjemu razvoju. Pri tem moramo upoštevati, da traja razvoj od jajčeca do izlegle čebele delavke 21 dni in da začnejo čebele v normalnih razmerah izletavati na pašo šele po treh tednih (zakon 40 dni). Čebelja družina z zadostno zalogo medu in cvetnega prahu ne potrebuje nikakršnega krmljenja. Žal smo se čebelarji v zadnjem času po večini prelevili v medarje in pohlep po čim boljšem zaslužku je privedel do tega, da čebelam odvzemamo preveč njihove hrane, tj. preveč medu in cvetnega prahu. V zamenjavo jim dajemo sladkor in kvas, zato moč čebelje družine fiziološko slabi in tako izgublja sposobnost obrambe pred boleznimi. Za pospeševanje ali spodbujanje razvoja v tem obdobju lahko uporabimo: - postopke, pri katerih ne uporabljamo dražilnega krmljenja, - postopke, pri katerih uporabljamo različne načine dražilnega krmljenja. Cilj vseh teh postopkov je čim hitreje doseči kar največji razvoj čebelje družine, tako da bo ta maksimalno izrabila prvo glavno pašo. Najpreprostejši postopek pospeševanja razvoja brez dražilnega krmljenja je, da z vilicami natrgamo ali napraskamo pokrovce na medenih satih. Čebele bodo takoj začele prenašati med, matica bo dobila občutek, da je v naravi paša, zato bo začela intenzivneje zalegati. Druga dva tipična postopka za nakladne panje sta obračanje in zamenjava naklad. Spomladi ima čebelja družina zalego v najtoplejšem južnem delu panja, ki je po navadi spredaj pred žrelom, hrano pa zadaj, v hladnem, severnem delu panja. Naklado dvignemo in jo obrnemo za 180 °, tako da je zdaj zalega v hladnem delu panja, med pa v toplejšem delu. Ob prenašanju medu iz toplejšega v hladnejši del panja se pojavi intenzivnejše za-leganje matice in s tem tudi hitrejši razvoj čebelje družine. Spomladi je v plodiščni nakladi nakladnega panja poleg zalege tudi nekaj medu in cvetnega prahu, večina hrane pa je v mediščni nakladi, če je čez zimo nismo shranili in čebeljo družino prezimili le v plodiščni nakladi. Mediščno naklado z medom podstavimo pod plodiščno naklado, v kateri so čebele in zalega. Čebele ne trpijo, da je pred žrelom med, saj ga nagonsko skladiščijo nad zalego, zato bodo začele med iz spodnje naklade nositi v gornjo naklado nad zalego in poleg nje. S tem smo ustvarili razmere, podobne tistim ob dobri paši, med katero matica nenehno zalega. S takšno manipulacijo dobimo tudi do 16 satov zalege, sočasno pa je to tudi prvi korak k preprečevanju rojenja. Oba omenjena postopka je treba prilagoditi razvoju in moči čebelje družine, pa tudi vremenskim razmeram. Z obračanjem in zamenjavo naklad povzročimo spremembo mikroklime in hitro povečanje prostornine panja. Pod mikroklimo panja razumemo temperaturo, vlažnost, koncentracijo ogljikovega dioksida in kisika v panju. Največji vpliv na pravilen razvoj čebel ima prav temperatura. Če dražilna postopka izvedemo prezgodaj, čebelja družina ne obvlada več mikroklime panja, tako da namesto pospešenega razvoja dosežemo nasproten učinek, to je nazadovanje čebelje družine. Skratka, pozorni moramo biti na to, da je pravi postopek uporabljen ob pravem času. Mnenja glede spomladanskega dražilnega krmljenja s krmnimi pogačami ali s sladkorno raztopino so pri čebelarjih zelo deljena. Če se zaloga hrane ob gnezdu hitro zmanjšuje in če nimamo rezervnega medenega satja, tako rekoč nimamo druge izbire, kot da čebelam dodamo hrano z dražilnim krmljenjem. Številni čebelarji prisegajo na uporabo krmnih pogač. Pri tem pa moramo biti previdni, kajti čebele za predelavo te hrane potrebujejo več vode, ta pa utegne ob mrazu in slabem vremenu povzročiti nemalo težav. Najprimernejše so invertne pogače, ki jih lahko kupimo v tujini, najpreprostejše in najcenejše pa lahko naredimo sami doma. Za pripravo doma narejenih pogač imamo veliko različnih receptov. Sam sem preizkusil naslednjega: Vzamemo 0,5-1 kg pekovskega kvasa na 10 kg kristalnega sladkorja. V večjo posodo izmenično dodajamo sladkor in nanj nadrobimo pekovski kvas. To ponovimo še trikrat do štirikrat. Značilnost pekovskega kvasa je, da iz sladkorja veže higroskopsko vezano vodo, zato se začne ta topiti. Po dveh dneh nastalo zmes dobro premešamo in dobimo gosto lepljivo maso, tej pa dodamo še vitamine B-kompleksa (1 tableta na 2 kg pogače) ali Nu-ril SE (20 g raztopimo v 0,5 1 tople vode). Prednost te pogače je v tem, da ne potrebujemo nobenega mešalnika, za vezivo pa ne uporabimo medu, ker ta lahko vsebuje različne bakterije (spore hude čebelje gnilobe, spore poapnele zalege idr.). Pekovski kvas vsebuje tudi pomembne beljakovine ter vse mikroelemente in vitamine, ki jih čebele potrebujejo za razvoj, poleg tega pa količino pogače lahko prilagajamo potrebam. Takšno pogačo nakladamo v posebna korita, in to tako, da bo rob korita višji od pogače. V nasprotnem primeru lahko najdemo zrnca sladkorja na dnu panja ali celo na bradi. Ta korita vedno polagamo zgoraj na satnike pod pokrov, in sicer zato, ker je v zgornjem delu panja topleje. Pogačo vlaži kondenzirana voda, zato čebele ne potrebujejo zunanje vode za topljenje pogače. Takšno pogačo zaradi temperature lahko uporabljamo le do sredine aprila, pozneje pa ne več, saj kvasovke lahko povzročijo predčasno vrenje nektarja v satnih celicah. Sam čebeljih družin marca ne krmim s sladkorno raztopino, saj je zaradi vsakodnevnega vlivanja 1-2 dl raztopine dela veliko preveč, učinek pa ni takšen, kot bi si ga želeli. Čebele v nekaj minutah poberejo tekočino in jo takoj odložijo v satje. S tem v družini nismo dosegli takšnega stanja kot pri paši. Poleg tega pa čebele sladkor pomešajo z medičino. Skratka, čebelji družini je v vsem njenem življenjskem obdobju treba omogočiti boljše življenjske razmere, kot jih ima sama. To je še posebej pomembno marca, saj ji samo na ta način lahko zagotovimo pospešen razvoj. ČEBELARJEVA OPRAVILA V AŽ-PANJIH V MARCU DANILO BEDEK, Moščanci Marec je mesec, ko se začne narava prebujati, čebele pa se že vračajo s polnimi koški cvetnega pralni in tudi prve kapljice medičine že najdejo. Narava se prebuja v polni meri in pri čebelah se začenja aktivno delo. Ta mesec je vreme lahko zelo različno: dnevne temperature so lahko že okoli 20 °C, lahko pa tudi okoli ničle. Proti koncu meseca se ozračje po navadi že kar lepo ogreje. Pred panji postaja vse bolj burno, pogled na čebele, ki z vso vnemo izletavajo, je edinstven. Zame je to najlepši čas, zlasti, če vse družine dobro prezimijo in se temu primerno tudi razvijajo. Tako spomladansko dogajanje pritegne vsakega čebelarja, da posedi pred čebelnjakom, če mu le čas to dopušča. Del« pri čebelah Ob prvem ugodnem vremenu preglejmo družine, ki smo jih označili oziroma za katere smo posumili, da je z njimi nekaj narobe, pa tega nismo mogli ugotoviti prejšnji mesec. Pripravimo se za temeljit pregled proti koncu meseca (za naš prekmurski konec je to okoli 20.-25. marca), na hladnejših območjih pa bo treba še nekoliko počakati. Nekateri čebelarji so prepričani, da panjev marca še ni dobro odpirati, vendar sem sam nasprotnega mnenja. Zaradi tega nikoli nisem imel težav, saj v nasprotnem ne morem oceniti, kako so družine prezimile in kako se razvijajo. Pripravimo si zvezek, v katerega bomo pisali naša opažanja za vsak panj posebej. Sam za ta namen uporabljam liste formata A4, na katere sproti vse zapisujem. Ti zapiski segajo za nekaj let nazaj, tako da lahko ugotavljam različne parametre njev. Nikakor sc ne lotevajmo pregleda, če je vetrovno, kajti čebele najbolj moti prepih, /ato so tudi agresivnejše. Spremljajmo vremensko napoved, ta pa naj bi bila ugodna vsaj za dva do tri dni vnaprej. Pogosto poudarjajo, da hitimo počasi, da mora biti prvi kontrolni pregled čim krajši. A površno opravljen pregled je slabše, kot če panjev sploh ne bi odpirali. Obstaja možnost, da se zalega prehladi, vendar sam tega doslej še nikoli nisem doživel. Zalega vzdrži precejšnja nihanja, in če je družina močna, jo bo ogrela brez kakršnih koli težav. Pri tem imajo AŽ-panji nekaj prednosti pred nakladnimi, saj čebelje družine pregledujemo v čebelnjaku, zato bo tudi temperaturna razlika manjša. Ko panj odpremo, presodimo, kje je gnezdo; če je gnezdo ob strani panja, ga premestimo v sredino. Čebele v polni spomladanski delovni vnemi družine v daljšem časovnem obdobju. Lani sem začel te podatke voditi tudi računalniško, in sicer s posebnim računalniškim programom STOCK1 3.0, ki sem ga kupil v Nemčiji. To je pravzaprav elektronska panjska kartica. Podatke sem s papirja prepisoval v računalnik, to pa je precej zamudno opravilo. Zato sem si letos kupil rabljen prenosni računalnik, tako da bom lahko vse podatke zapisoval neposredno po pregledu družine. Program omogoča zapisovanje in vodenje najrazličnejših parametrov družine. Tako omogoča pregled družin po več vrstah meril, dobro preglednost nad posameznimi družinami kakor tudi nad stojišči. Vpisujemo lahko začetek paše, koliko časa je trajala in na katerem stojišču. Prav tako lahko spremljamo pridelano količino medu za vsako družino posebej, program tudi sešteva celoletni pridelek vsake družine posebej in tudi na stojišču v celoti. Kako se bo stvar obnesla v praksi, bom opisal ob koncu leta, ko bom potegnil črto čez celotno čebelarsko sezono. Nekateri boste ob teh vrsticah gotovo pomislili: »Pa ne bomo zdaj s prenosnimi računalniki hodili okrog čebelnjakov?« Povsem razumljivo, da se starejši čebelarji s tem ne boste ukvarjali, vendar pa mora vsak, ki ima podmladek, začeti razmišljati tudi v tej smeri. Vzrejevalci smo dobili z novim pravilnikom tudi nove naloge, te pa bomo precej teže izpolnjevali brez računalniške podpore. Prvega maja bomo vstopili na evropsko tržišče, torej meja ne bo več. Brez hitrega pretoka informacij in dobre organiziranosti nam ne bo uspelo izrabiti ponujenih priložnosti. Kontrolnega pregleda se lotimo, ko je temperatura v senci od 12-14 °C. Pripravljene in ogrete imejmo sate z medeno zalogo za primer, če kje ugotovimo pomanjkanje, saj tako lahko sproti ukrepamo brez iskanja, čakanja in vnovičnega odpiranja pa- Stanje pred posegom Stanje po posegu Slikovni prikaz ureditve gnezda družine S strani, na kateri čebele ne sedijo, potegnemo po dva sata, preostale sate pa samo premaknemo (listamo). Z vsake strani nastrgajmo sat z medeno zalogo, ki je pri gnezdu, saj bodo čebele tako začele prenašati med, matica pa bo dobila občutek paše ter povečala zaleganje. Če je vreme ugodno, lahko zasučemo vsak drug sat z zalego, saj je ta zdaj na polovici, ali nekoliko več sata; že v desetih dnevih bomo opazili občutno razliko. Ob ugodnem vremenu odpiranje medenih zalog ponovimo čez pet do sedem dni. Družinam, ki so blokirane z medom, le-tega odvzamemo in ga shranimo za na-rejence ali za dodajanje tistim družinam, katerim ga primanjkuje. Takega sata nikakor ne smemo premestiti v medišče, saj je v njem ostanek zimske zaloge. Po mojih izkušnjah je ta postopek veliko boljši od kakršnega koli krmljenja. Sam zadnje tri leta čebel ne krmim dražilno, saj takšno krmljenje pravzaprav ne pospeši razvoja Pri slabših družinah dosežemo celo nasprotni učinek; ker so čebele preobremenjene, niso sposobne predelati raztopine, to pa povzroči stresno situacijo. Še teže čebele predelujejo pogačo, zato jih spomladi, če je to le mogoče, ne obremenjujmo z. umetnimi viri hrane. Zdaj jih moramo spodbujati k temu, da porabijo ostanke zimske zaloge, zato v panje ne vnašamo sladkorja. Dodajanje kakih čajev ali kakršnih koli zdravil je najslabše, kar lahko naredimo, saj njihove sestavine lahko preidejo v med. Postopek je uporaben pri družinah, ki so pomlad Zalega na polovici sata; tak sat lahko, obrnemo, med pa nastrgamo. Del sata, kije bil obrnjen nazaj, naj gleda naprej. dočakale močne, kot tudi pri slabših, vendar moramo pri slabših delati v manjšem obsegu. Vse družine, ki okoli 20. marca zasedajo manj kot šest satov (v 9- in 10-sat-nem AŽ-panju, seveda v naših krajih), v hladnejših krajih bo to seveda pozneje, si označimo kot slabše. Zapisujmo si stanje družin, presodimo, ali je neka družina nadpovprečna, povprečna ali podpovprečna, saj nam bo to v veliko pomoč ob izenačevalnem posegu prihodnji mesec. Če naletimo na izjemno slabo družino, za katero presodimo, da ni sposobna samostojnega razvoja (družina zaseda tri sate ali manj), jo pridružimo močni, nikoli pa ne združujmo slabičev. Z združitvijo dveh siromakov dobimo samo še eno večje siromaštvo in nič drugega. Taki družini lahko odstranimo matico in ji pridružimo rezervno družino, če jo imamo. Velikokrat smo že brali o zakonu 40 dni vendar je zame teh 40 dni vedno. Zadnja leta narava zelo prehiteva, kajti ob času, ko naj bi akacija šele začela cveteti, smo pri nas med že iztočili. Nikoli ne ravnam po nekih pravilih, ampak skušam imeti čebele ves čas na vrhuncu. Ne glede na to, kdaj se pojavi paša, morajo biti moje družine pripravljene, tudi če bo češnja cvetela 10. aprila in bo vreme to dopuščalo, morajo nabrati, kolikor je mogoče veliko medičine. Zaradi tistih nekaj odstotkov družin, ki bodo izrojile, ker bodo pač prešle optimalno moč, bo izpad pridelka še vedno manjši, kot bi bil, če bi družine zaostajale v razvoju. Zelo težko je predvideti, ali bo npr. medila ogrščica, kljub temu pa morajo biti čebele pripravljene. Težave bo- do, če ogrščica ne bo medila oziroma vreme ne bo dopuščalo donosa, vendar bodo te še vedno manjše, kot če družine ob dobrem medenju na to ne bi bile pripravljene. Pridobitnim družinam nikoli ne pomagam z zalego iz rezervnih družinic, ampak uporabim metodo izenačevanja, ki jo bom opisal prihodnjič. Matica, ki ni sposobna zagnati 12-satnega AŽ-panja, da o 9- in 10-satnem niti ne govorim, v našem čebelnjaku nima česa iskati, seveda, če smo naredili vse in ji omogočili nemoten razvoj. Vsaka matica oziroma družina se mora zadovoljivo razviti glede na čas, povedano drugače, bolje je, da jo krotimo, kot silimo. Obljubil sem, da se v zdravljenje ne bom vmešaval, kljub temu pa naj opozorim na nekaj dejstev. Večkratna uporaba mravljinčne kisline, sploh pa pretirana uporaba le-te se nam bo maščevala v razvoju in moči družin, saj nam jih nikoli ne bo uspelo razviti tako, kot bi si želeli. Najmanj priporočljivo je spomladi kar koli početi v tej smeri, niti s kemijo niti z »alternativo«! V vseh tistih družinah, ki so prezimile dovolj močne, ni toliko zajedavcev, da jim ne bi brez težav kljubovale vse do končane kostanjeve paše. Prvi pogoj za to pa je seveda skrbno opravljeno poznopoletno in zimsko zatiranje varoe. Ker pospešujemo razvoj družin in zaleganje matic, poskrbimo da bodo imele družine dovolj vode. Če v bližini ni čistega izvira vode, poskrbimo za napajalnik, kajti kolikor več bo zalege, toliko več vode potrebujejo čebele. Če smo družinam vstavili pogačo, bodo čebele še pogosteje izle-tavale po vodo, ob neugodnem vremenu pa jih to lahko požene tudi v smrt. Z raziskavami so ugotovili, da so dol-gožive zimske čebele sposobne na sto odmrlih vzrediti 110 mladih čebel, zato se zavedajmo, kako pomembna je spomladi vsaka čebela. Kaj moramo ta mesec še postoriti? Ta mesec je zadnji čas za oddajo mrtvic za pregled na nosemo in pršico. Očistimo in razkužimo vse panje, v katerih so družine odmrle, in jih pripravimo za vnovično naselitev. Temeljito čiščenje in ožiganje s plinskim gorilnikom bo zadostovalo, če družina ni odmrla zaradi kakšne hujše bolezni. Lahko se lotimo tudi popravila takega panja, če je to potrebno. Morebitne nove panje pobarvajmo z barvami, ki so prijazne do okolja, da se barva dobro posuši, in jih pripravimo za naselitev. Če prejšnji mesec nismo zažičiU satnikov in vtrli satnic, bo zdaj zadnji čas, saj jih bomo potrebovali že prihodnji mesec. Zdaj bo tudi čas za vse tiste, ki šele začenjajo čebelarsko pot, da si priskrbijo oziroma se pozanimajo za nakup družin. Vsem, ki nameravajo kupiti čebelje družine, naj ne bo odveč opozorilo, da jih kupujte pri čebelarjih, ki vam bodo pokazali veljavno veterinarsko spričevalo. Preden družine prevzamete, zahtevajte veterinarski pregled, saj boste na ta način zanesljivo preprečili morebitne poznejše nesporazume. Posebno pozor- nost je treba nameniti tistim družinam, ki jih lastniki prodajajo po zelo ni/ki ceni. Prepričajte se tudi, da območje, na katerem kupujete čebelje družine, ni v kužnem območju hude gnilobe! Tisti, ki družine kupujete prvič, storite to ob navzočnosti izkušenega čebelarja mentorja. Za vse, ki preizkušamo zakladno čebelarjenje ali AŽ-maksi sisteme, bo zdaj pravi čas, da pripravimo vse potrebno za te namene. Kako postopati, je v svojih člankih lepo opisal g. Marjan Debelak, opravila je treba prilagoditi le geografskemu območju, na katerem čebelari-mo. Ne obupajmo ob prvem neuspehu! 'I\idi sam sem bil na začetku razočaran, vendar se je pozneje izkazalo drugače. Za prevažalce, ki imajo prevozne čebelnjake (specialna tovorna vozila), ne bo odveč nasvet, naj poženejo motorje. Vemo, da dolgotrajno zimsko mirovanje ni dobro za motor, zato mu kakšnih 10 minut delovanja ne bo škodovalo. Preglejmo vse potrebno in pravočasno odpravimo ali dajmo odpraviti morebitne napake, da ne bomo v zadregi, ko bo treba čebele prepeljati na pašo. Po končanem testiranju z akumulatorjev snemimo kable. Poskrbimo za vso potrebno dokumentacijo za prevoze. Kot vemo, je lani izšlo nekaj novih pravilnikov tudi za to področje. Najpomembnejši za prevoznike je pravilnik št. 4271: Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja. Omenim naj še odnose med čebelarji, saj ti niso povsod takšni, kot naj bi bili. Klicalo me je kar nekaj čebelarjev in me opozorilo na vse mogoče težave, zato naj ob tej priložnosti vse čebelarje pozovem k strpnejšim odnosom. Vsi, ki čebele prevažamo oziroma jih pripeljemo na območje, na katerem je več stacionarnih čebelnjakov, svoje čebele odpeljimo takoj po končani paši. Zavedati se moramo, da so ti čebelarji v slabšem položaju, saj se v brezpašni dobi pogosto spopadajo z ropanjem. Po mojem je zelo nečebelarsko, če je čebelar, ki ima ob svoji zidanici že desetletja 30 družin, le-te prisiljen umakniti zaradi nekoga, ki mu pač ni mar za druge. Vodstva društev morajo poskrbeti za pašni red na svojem območju in pri tem upoštevati novi pravilnik Za konec naj vse čebelarje in čebelarke povabim na razstavo in posvet, ki bo 27. in 28. tega meseca v Celju. janez Mihelič VZROKI ODMIRANJA ČEBEL V LETU 2003 SO BILI OSREDNJA TEMA SESTANKA NA UPRAVI ZA VARSTVO RASTLIN Kot smo napovedali že v prejšnji številki Čebelarja, je bil 9. februarja letos na Upravi za varstvo rastlin Republike Slovenije sestanek predstavnikov ČZS, Uprave za varstvo rastlin, VURS-a, Kmetijskega inšpektorata, Kmetijskega inštituta Slovenije, Nacionalnega veterinarskega inštituta, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predstavnikov proizvajalcev spornih insekticidov, katerih aktivna snov sta imidakloprid in fipronil, saj čebelarji sumijo, da sta lani povzročila množično odmiranje čebel v Sloveniji. Čebelarji in predstavniki podjetja Bayer, proizvajalca sredstev, ki vsebujejo aktivno snov imidakloprid, smo po skoraj štirih urah razprave in dokazovanj ostali na nasprotnih bregovih. Strokovnjaki Bayerja so vztrajno trdili, da je količina imidakloprida v nektarju in cvetnem prahu, manjša od 20 ppb, za čebele neškodljiva. V cvetnem prahu koruze in sončnic so na francoskih inštitutih ugotovili, da vsebuje cvetni prah sončnic in koruze približno 3,5 ppb imidakloprida, kar naj bi bilo, po njihovih rezultatih, že dovolj za zastrupitev čebel. Če bi bila trditev strokovnjakov proizvajalca imidakloprida resnična, imidakloprid ne bi bil odgovoren za velik pomor čebel v Evropi. Zaradi ugotovitev raziskav neodvisnih francoskih strokovnjakov pa se nam poraja dvom o verodostojnosti rezultatov analiz proizvajalca imidakloprida družbe Bayer, ki pa smatra za neverodostojne francoske rezultate analiz. Predstavnika ČZS, podpredsednik g. Franc Šivic in avtor zapisa, sva predstavila ugotovitve analiz, ki so jih opravili francoski inštituti in po katerih je pri kronični (dolgotrajni) zastrupitvi za čebele smrtna količina že 0,1 ppb, pri akutni (hitri) pa 1,5 ppb. Ker naša praksa to potrjuje sva vztrajala, da je naš sum glede imidakloprida kol poglavitnega vzroka za povečano umrljivost če- bel zelo verjeten, saj je za to zelo veliko dokazov, od nenavadnega vedenja čebel do odmiranja le na določenih kmetijskih območjih, na katerih je bil uporabljen imida-kloprid. Zal VURS in Kmetijski inšpektorat še nista predstavila ugotovitev analiz odmrlih čebel in cvetnega prahu niti ugotovitev o lokacijah, na katerih je bil uporabljen Gaucho, ker le-te še niso končane. Od predstavnikov države oziroma Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sva na koncu razprave zahtevala, da ugotovi poglavitni vzrok izjemno povečanega odmiranja čebeljih družin, prizadetim čebelarjem pa denarno pomaga ne glede na vzrok odmiranja, saj so lanske velike izgube čebel za prizadete čebelarje prava naravna katastrofa. Predstavniki proizvajalca spornega insekticida naših sumov niso mogli z ničemer ovreči, saj so imeli njegovi predstavniki za verodostojne le svoje lastne analize in tiste študije, katerih izdelavo so naročili sami. Zato čebelarji od pristojnega ministrstva pričakujemo, da bo skušalo bodisi potrditi bodisi ovreči trditev proizvajalca o neškodljivosti imidakloprida za čebele, če je njegova vrednost v cvetnem prahu ali nektarju manjša od 20 ppb. Pričakujemo vnovičen sestanek vseh pristojnih takoj, ko bodo znane ugotovitve analiz odvzetih vzorcev odmrlih čebel. Na njem bi morali ugotoviti, ali obstajajo upravičeni razlogi za začasno prepoved uporabe imidakloprida ali ne. Predlagala sva tudi vsaj začasno prepoved uporabe spornega insekticida in prometa z njim, vendar takšen sklep ni bil sprejet z obrazložitvijo, da postajamo del skupnega trga Evropske unije, da je uporaba imidakloprida dovoljena v vseh zdajšnjih in prihodnjih državah članicah in da za prepoved še nimamo pravih argumentov in znanstvenih dokazov. Pripravljeni pa so prepovedati prodajo, ko bodo to storile tudi druge države članice Evropske unije. Žal primer Francije, kjer so zaradi katastrofe v čebelarstvu začasno prepovedali uporabo imidakloprida pri sončnicah in olji ogrščici, ni bil dovolj močan argument, da bi predstavnike našega pristojnega ministrstva prepričal o sprejetju vsaj začasne prepovedi. Bojimo se, da bo zato pri nas letos odmrlo še več čebeljih družin, saj so nas nekateri čebelarji pred kratkim obvestili, da slovenski prodajalci semenske koruze nimajo v zalogi semena koruze, ki ne bi bilo namočeno v Gauchu. Verjetno, kot domnevamo, zaradi pojava novega škodljivca koruze v Sloveniji, t. i. koruzne zlatice. Glede na to se bodo torej zelo povečale kmetijske površine, na katerih bo uporabljen Gaucho, zato bodo čebelarji, ki ne bodo pravočasno umaknili čebel z ogroženih območij, po naših predvidevanjih zelo verjetno ostali brez čebel. Ker je verjetnost, da je povzročitelj odmiranja čebel imidakloprid, zelo velika, in ker je že doslej nastala zelo velika škoda, smo pričakovali, da bo Uprava za varstvo rastlin (MKGP) začasno prepovedala njegovo uporabo za toliko časa, dokler pristojne institucije ne bodo ugotovile, kolikšna količina imidakloprida v nektarju in cvetnem prahu je za čebele škodljiva. Naša pričakovanja za zdaj še niso bila uresničena. Pristojno ministrstvo si bo, kot je bilo razumeti, s svojimi službami prizadevalo rešiti ta problem in ugotoviti vzroke odmiranja čebel. Podprlo bo strokovne institucije, ki naj bi opravile dodatne raziskave in monitoring stanja čebel na ogroženih območjih, ter skušalo zagotoviti pomoč prizadetim čebelarjem. Že v prihodnjih nekaj mesecih se bo pokazalo, ali so bili pri tem uspešni. DR. ALEŠ GREGORC, Veterinarska fakulteta v Ljubljani (Ivod Zatiranje varoj v čebelji družini je odločilnega pomena za njeno preživetje. Družine, v katerih zajedavca ne zatiramo, ali družine, v katerih zmanjševanje števila varoj v poletnem obdobju ni bilo dovolj učinkovito, praviloma v določenem obdobju propadejo. V naših podnebnih razmerah traja obdobje brez. pokrite zalege v čebeljih družinah od enega meseca (na Primorskem) do vsaj dveh mesecev (na Gorenjskem). To je najugodnejše obdobje za preprosto in zanesljivo uničenje varoj v čebelji družini. Popolnoma drugačen pa je pristop k zmanjševanju šte- TUDI V SLOVENIJI JE MOGOČE USPESNO ZATIRATI VAROO vila varoj v preostalih obdobjih, torej takrat, ko je v družinah pokrita zalega. Prav v zvezi s tem se tako med čebelarji samimi kot tudi med čebelarji, strokovnjaki in raziskovalci vnemajo največje polemike in burne razprave. Pri reševanju problematike je treba upoštevati zelo različno intenzivnost čebelarjenja, prevoze čebel na pašo, vzrejo matic, različno gostoto naseljenosti čebeljih družin v okolju in s tem povezano reinvazijo. Poleg tega na uspešnost reševanja problema vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so zavzetost čebelarjev in njihovo znanje, možnost organiziranega delovanja čebelarjev v okviru če- belarskih društev in ne nazadnje tudi dostopnost do strokovnega svetovanja in ustreznost sredstev, ki jih imamo na voljo za zmanjševanje števila varoj. Normativna ureditev Leta 1995 je začel delovati nov evropski sistem za avtorizacijo zdravil. Ustanovljena je bila Evropska agencija za priznavanje zdravil (EMEA) s sedežem v Londonu. Naloga skupine za veterinarska zdravila, ki je sestavni del agencije, je med drugim tudi določanje največje dovoljene količine ostankov različnih terapevtskih sredstev v živilih živalskega izvora (MRL). Navadno da pobudo za postopek pridobitve in določitve MRL za posamezno zdravilno substanco farmacevtska industrija, ki zdravilo z določeno aktivno substanco potem tudi registrira. Agencija torej daje soglasje za različne industrijske izdelke, za nove kemične spojine, ki jih želijo uporabljati pri živalih, namenjenih za prehrano ljudi. Veterinarska zdravila za uporabo v čebelarstvu Od 1. januarja 2000 je dovoljena uporaba tistih zdravil, ki imajo določen MRL. Pridobivanje podatkov o lastnostih posameznih substanc, vrednotenje podatkov in določitev MRL pri agenciji EMEA so zahtevni postopki in zanje so potrebna velika finančna sredstva. V državah Evropske unije zaradi lega tudi niso izvedli potrebnih postopkov za legalno uporabo kemičnih sredstev v čebelarstvu. Zato številnih zdravil, ki so jih v čebelarstvu uporabljali do leta 2000, zdaj ni več na trgu (antibiotiki). Nekaj terapevtskih sredstev, katerih uporaba je v Evropski uniji dovoljena, pa zaradi pojava odpornosti (rezistence) pri varoi ni več mogoče uspešno uporabljati. V posameznih državah so že ugotovili tudi odpornost na apistan, bayvarol in perizin. S sprejetjem Council Regulation št. 1804/1999 v Evropski uniji in sprejetjem slovenskega Pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Ur. I. RS, št. 31/2001), ki govori o sonaravnem kmetovanju, je uporaba organskih kislin in eteričnih olj kot zdravil, ki hi se pojavila na trgu, v neskladju z določitvami o legalizaciji na podlagi določil MRL. Zato bi bilo treba morebitno zdravilo, ki bi se pojavilo na trgu in bi vsebovalo te snovi, registrirati za veterinarsko uporabo. Leta 1998 je Evropska unija podprla projekt razvoja integralnega zatiranja varoe. Pri tem so sodelovali najpomembnejši evropski čebelarski inštituti. Namen projekta je bil razvoj uporabe organskih kislin in eteričnih olj, ki bi lahko zamenjali (bi bili alternativa) sredstva s substancami, ki pri varoah povzročajo rezistenco. Poleg tega obstaja možnost pojavljanja ostankov kemičnih substanc v pridelkih. Dejavnost inštitutov je tako preprečila kritično stanje, ki bi ga lahko povzročila zmanjšana učinkovitost zdravil. Nove zdravilne substance ali registrira- nega zdravila ni pričakovati iz farmacevtske industrije, ker so razvojni stroški in stroški registracije za obstoječi evropski čebelarski trg previsoki. Zato bodo večino zdravilnih substanc za čebele tudi v prihodnje predvidoma razvijali v raziskovalnih inštitutih. Uporaba organskih kislin in eteričnih olj, ki je v rabi v sistemu integralnega zatiranja varoe, je glede na pomanjkljivo zakonodajo Evropske unije lahko v nekaterih državah prepovedana, v drugih dopuščena, v večini držav pa se pristojna državna uprava do teh sredstev ne opredeljuje. Tako so nekateri čebelarski inštituti spodbudili tudi pridobitev dovoljenja za uporabo oksalne kisline, ki je za čebelarstvo še posebej zanimiva, pri Agenciji EMEA v Londonu. Glede na pomembnost problematike v čebelarstvu in zaradi dobro pripravljene dokumentacije je postopek pri agenciji potekal gladko in je bil decembra 2003 tudi končan. Oksalna kislina jc bila uvrščena v II. aneks direktive (EEC) 2377/90, to pa bo omogočilo legalno uporabo oksalne kisline v čebelarstvu. Oksalna kislina kot tudi druge organske kisline in nekatera eterična olja ne potrebujejo MRL, ker so v medu navzoči tudi sicer. Posebej koristen primer je uspešna poskusna uporaba oksalne kisline. Tildi po večkratnem kapanju v čebeljih družinah (seveda po zadnjem točenju medu) količina oksalne kisline v medu naslednje leto ni bila večja od sicer naravne vsebnosti te kisline. To so dobri obeti za uporabo kisline v čebelarstvu in za pridelavo varne hrane, to pa je prav tako zelo pomembno za naše porabnike. Sklep Metodo uporabe organskih kislin in eteričnih olj za zmanjševanje števila varoj v čebeljih družinah ter vpliv teh snovi na razvoj čebelje družine preučujemo tudi na Nacionalnem veterinarskem inštitutu. Glede zatiranja varoe, bodisi z uporabo kemičnih pripravkov, z integriranim zatiranjem ali s sonaravnimi metodami, pa se morajo čebelarji organizirati v okviru čebelarskih društev. Spremljanje razvoja varoj v čebelji družini in učinkovito zmanjševanje njihovega števila je ne glede na izbiro metod in sredstev izjemno zahtevno opravilo. V nekaterih evropskih državah ponujajo čebelarjem ustrezno podporo državni čebelarski inštituti, zato tako ureditev upravičeno pričakujejo tudi slovenski čebelarji. Za izvajanje nalog na področju zatiranja varoe je potrebna ustrezna organiziranost. Pri strokovno in organizacijsko zelo zahtevnih projektih je na omenjenih področjih nujna pomoč ustrezne institucije, še posebej ker v Sloveniji pripravljamo programske osnove razvoja čebelarstva kot pomembne osnovne ali dodatne kmetijske dejavnosti. Te usmeritve pa podpirajo tudi programi Evropske unije. ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s. p. Gabrje 42, 1356 Dobrova ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA Delovni čas: pon.-petek od 8.-12. ure in od 15.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Smo družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo na področju čebelarstva in izdelovanja čebelarske opreme. Vsa oprema je izdelana na podlagi znanja in izkušenj, pridobljenih v domačem čebelarstvu. IZDELUJEMO: žične matične rešetke, plastične odtočne pipe, čebelarske lopatke, lovilce rojev, plastična obešala in razstojišča, testne mreže, sladkorne pogače in rogljičene satnike. Izdelujemo tudi kakovostne hladno valjane satnice vseh velikosti. Vosek je steriliziran pri 12$ "C. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Odprli smo trgovino z vso preostalo čebelarsko opremo. Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico priznamo popust! Na voljo sta vam tudi naši storitvi: kuha voščin (od 1. 10. do 15. 4.) in mletje sladkorja. tel./faks: ++386(0)1/ 364 11 06, GSM: 031/351 964 e-pošta: robineli@sint.net RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA 0 PROBLEMIH ČEBELARSTVA V EVROPI, PREDVSEM ZARADI UPORABE NEVROTOKSIČNIH INSEKTICIDOV (imidakloprid in fipronil) Resoludja št. 0410/2003, Evropski parlament je zaradi izjemno velikih problemov, ki so v zadnjih nekaj letih hudo prizadeli evropsko čebelarstvo in mu prizadejali velikansko škodo, na pobudo dveh francoskih poslancev, Astrid Lulling in Dominika F. C. Soucheta,(). oktobra 2003 sprejel resolucijo št. 0410/ 2003, v kateri je ugotovil, da je na nekaterih območjih članic Evropske unije (najhuje je v Franciji) odmrlo že 80 odstotkov čebeljih družin. V trinajstih točkah resolucije je nato navedenih več ukrepov, ki jih je priporočil Evropski komisiji. Že v pni točki parlament od Evropske komisije zahteva preventivne ukrepe pri uporabi novih generacij ne-vrotoksičnih proizvodov, kot sta imidakloprid in fipronil, prav tako pa zahteva tudi reševanje vprašanja odškodnin čebelarjem za nastalo škodo, nov način preverjanja škodljivosti sredstev za varstvo rastlin pred izdajo dovoljenj za uporabo itd. Zaradi pomembnosti resolucije za evropsko čebelarstvo jo objavljamo v celoti. oktober 2003 Kcsolucija evropskega parlamenta o problemih v čebelarstvu Evropski parlament, - sklicujoč se na svojo resolucijo, sprejeto 13. decembra 2001, o poročilu Komisije glede izvedbe odloka Sveta (Eli), št. 1221/97, s splošnimi izvedbenimi določili ukrepov za izboljšanje proizvodnje in trženja medu1"; - sklicujoč se na svojo resolucijo, sprejeto 30. maja 2002, o poročilu Komisije glede ocenjevanja učinkovin v sredstvih za varovanje rastlin1-', predvsem odstavek 20; - sklicujoč se na svojo resolucijo, sprejeto 27. marca 2003, o tematski strategiji glede dolgotrajne uporabe pesticidov1-predvsem odstavka 38 in 39; - sklicujoč se na pisno vprašanje E-1578/02 glede nadzora nad razmerami v čebelarstvu v Evropski uniji; - sklicujoč se na pisno vprašanje P-1804/02 glede takojšnjih ukrepov v čebelarstvu; - sklicujoč se na ustno vprašanje 11-0892/ glede skrb zbujajočih razmer v evropskem čebelarstvu: A) ob upoštevanju, da se je evropsko čebelarstvo že od nekdaj spopadalo s težavami zaradi podnebja, bolezni (že 25 let z varozo) in težavnimi tržnimi razmerami; B) ob upoštevanju, da se čebelarji že več let spopadajo z velikimi težavami zaradi odmrtja čebel (do več kot 80 %) in velikega zmanjšanja pridelka medu, posledica česar so velike izgube dohodka; C) ob upoštevanju, da se izgube čebel iz leta v leto povečujejo; D) ob upoštevanju, da v številnih državah Evropske unije čebele odmirajo zaradi enakih simptomov; E) ob upoštevanju, da so se ti simptomi pojavili na istem kraju in ob istem času kot posledica večje odpornosti proti pršici varoi in sočasnega povečanja sekundarnih okužb (npr. virusi in spiroplazme); F) ob upoštevanju, da so se ti simptomi v zadnjem času okrepili, da so se pojavili nekateri novi, zaradi česar jih čebelarji zelo težko nadzirajo; G) ob upoštevanju mnenja čebelarjev na nekaterih območjih Evropske unije, da bi lahko obstajala vzročna povezava med temi simptomi in pesticidi, ki jih uporabljajo za zaščito semen; H) ob upoštevanju, da so za sredstva za zaščito rastlin obvezni zapisniki o dovoljenju, ki morajo vsebovati tudi ugotovitve poskusov pri čebelah, ki jih izvajajo v sodelovanju s strokovnjaki za čebelarstvo, ter ugotovitve analize morebitnih ostankov v živilih; I) ob upoštevanju, da je treba za vsako ceno preprečiti, da bi kmetom pripisali odgovornost za okuženost živil, za katero niso odgovorni in zaradi katere so tudi najbolj prizadeti; J) ob upoštevanju, da zdravje čebel ni zgolj skrb čebelarjev, saj nam posreduje tudi splošne podatke o stanju okolja in še posebej o stanju opraševalcev; K) ob upoštevanju, da potrebuje evropsko čebelarstvo veliko podporo pri razvoju primernih ukrepov v čebelarstvu, s katerimi bi premagali zdajšnje težave in trajno izboljšali zdravje čebel; I.) ob upoštevanju, da visok standard kakovosti medu povečuje konkurenčnost evropskega čebelarstva; 1. zahteva preventivne ukrepe pri uporabi novih generacij nevrotoksičnih proizvodov; 2. poziva komisijo, da analizira ključne dejavnike, tj. bolezni čebel, postopke v čebelarstvu, kmetijsko prakso, sredstva /,a varovanje rastlin, podnebne razmere itd., ki vplivajo na zdravje čebel; 3. zahteva podporo priznanim postopkom v čebelarstvu v skladu s smernicami in izobraževalnimi programi, da bi tako okrepili zdravje čebel in izboljšali standard kakovosti evropskega medu; 4. poziva komisijo, da imenuje odbor, katerega člani bi bili mednarodno priznani čebelarski strokovnjaki; 5. zahteva, da so člani tega odbora tudi predstavniki evropskih čebelarjev; 6. poziva komisijo, da določi pristojnosti tega odbora, med drugim za izdelavo čebelarskih postopkov in prihodnjo pripravo poročil o dovoljenih sredstvih za varovanje rastlin glede na njihov vpliv na zdravje čebel in okuženost živil; 7. poziva komisijo, da vzpostavi evropsko sodelovanje pri raziskavah več dejavnikov, ki vplivajo na zdravje čebel; 8. predlaga pripravo ukrepov za povečevanje števila čebel in drugih opraševalcev na kmetijskih površinah; 9. zahteva zlasti hitro rešitev vprašanja odškodnin čebelarjem, ki so jih prizadele znatne izgube čebel in pomoč pri obnovitvi čebelarstev; 10. meni, da je odmiranje čebel verjetno znak številnih težav v čebelarstvu, in izraža zaskrbljenost zaradi velikih izgub, ki so posledica odmrtja žuželk, predvsem opraševalcev; 11. zahteva določitev posebnih meril, s katerimi bi nadzirali najnovejše razmere in razvoj evropskega čebelarstva na splošno, še posebej pa zdravje čebel; 12. je zaskrbljen zaradi posledic obsežnih gozdnih požarov minulo poletje za čebelarstvo, predvsem na Portugalskem; prosi komisijo, da oceni neposredno in posredno škodo, ki so jo na tem območju povzročili gozdni požari, in predlaga potrebne skupne ukrepe; meni, da mora biti to območje vključeno v strategijo boja proti gozdnim požarom; 13. pooblašča predsednika, da to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, kot tudi vladam in parlamentom držav članic ter držav pristopnic. ČEBEIARSKA RADIJSKA PREDAVANJA V MARCU 2004 Marca 2004 boste v oddaji Kmetijski nasveti na prvem programu Radia Slovenija lahko poslušali: • v torek, 16. marca ob 12.30, bo Pavle Zdešar govoril o pripravi čebel pred pašno sezono ter odgovarjal na vprašanja čebelarjev. Vaša vprašanja lahko sporočite tik pred oddajo, od 12.10 do 12.30, po telefonu, številka 01/475 22 22. Urednica Ivanka Polanec DR. JANEZ POKLUKAR, Kmetijski inštitut Slovenije REZULTATI DELA REPUBLIŠKE SLUŽBE ZA SELEKCIJO KRANJSKE ČEBELE V LETU 2003 Zakon o živinoreji (Ur. I. RS, št. 18/02) ureja področje čebelarstva na podlagi zootehniške zakonodaje. Tako med drugim določa, da je treba posamezna določila dopolniti z ustreznimi izvedbenimi pravilniki. Leta 2003 smo koordinirali pripravo petih izvedbenih pravilnikov, in sicer Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja (Ur. 1. RS, št. 94/03), Pravilnika o pogojih za priznanje rejskih organizacij, ki vodijo ;di ustanavljajo izvorno rodovniško knjigo za plemenske kranjske čebele (Ur. I. RS, št. 94/03), Pravilnika o označevanju čebel (Ur. I. RS, št. 94/03), Pravilnika o zootehniških standardih za plemensko kranjsko čebelo (Ur. 1. RS, št. 94/03) in Pravilnika o pogojih za odobritev vzrejališč čebeljih matic, testnih postaj in priznanje drugih organizacij v čebelarstvu ter o pogojili reje in prometa s čebeljim plemenskim materialom (Ur. 1. RS, št. 125/03). Na podlagi sprejetih pravilnikov smo pripravili vso potrebno dokumentacijo za prihodnjo registracijo statusa Kmetijskega inštituta Slovenije kot druge priznane organizacije v čebelarstvu. S Čebelarsko zvezo Slovenije smo podpisali posebno pismo o nameri in se zavezali, da bomo v prihodnje sodelovali pri skupnem delu na področju urejanja in izvajanja čebelarskih rejskih programov v Sloveniji. Pripravili smo tudi predlog rejskega programa za leto 2004. Drugi veliki projekt je bilo strokovno delo pri organizaciji 38. kongresa Apimondie v Ljubljani. Prevzeli smo koordinacijo programskega dela kongresa, poleg tega smo se vključili tudi v proces reorganizacije Apimondie, ki postaja vse pomembnejša v mednarodni strokovni javnosti, zato želi še izboljšati organizacijo prihodnjih kongresov. Slovenija je tako rekoč že del Evropske unije. Na področju čebelarstva bo to po eni strani velika tržna priložnost za slovenske čebelje proizvode, po drugi pa bodo bolj ogroženi genetski viri avtohtone kranjske čebele. S strokovnim delom pri selekciji čebel želimo pospešiti genetski napredek in povečati konkurenčnost naše avtohtone kranjske čebele v primerjavi s čebelami iz tujine. Težišče našega strokovnega dela temelji na organizaciji in izvedbi proizvodnega testiranja matic. Za ta namen smo leta 2002 odkupili 1.212 matic iz 29 registriranih vzrejališč. Matice smo preizkusili leta 2003. Matice smo testirali v proizvodnih pogojih pri pogodbenih čebelarjih. Vsak od zainteresiranih čebelarjev je v sredini ali konec junija po pošti prejel serijo 10 ali 20 označenih matic. Vsaka od teh matic je bila skrbno vnesena v centralno bazo podatkov. Čebelarji so matice dodali v pridobitne družine in jih prezimili. Naslednjo sezono so merili količino pridelanega medu ter ocenjevali mirnost in rojivost čebel. Vse podatke smo zbrali jeseni 2003. Iz analizirane skupine čebeljih matic smo po metodi selekcije mati-hči iz- brskali najboljše matičarje in čebelarjem vzrejevalcem matic predlagali nadaljnje postopke odbire. Če je obravnavana matica odmrla, so čebelarji vzrejevalci matic dobili informacijo, kje naj iščejo vzrejno gradivo najboljših hčerk matic v testu. Ko analiziramo podatke za nazaj, je naravnost neverjetno, kako so nekateri nekdaj povprečni vzrejevalci matic kakovostno preskočili povprečje preostalih vzrejevalcev. Na žalost pa je za nekatere redke vzrejevalce sodelovanje v testiranju še vedno neko nujno zlo. V teh primerih tudi ne more biti primernih rezultatov. K sreči pa leta 2003 takih primerov ni bilo veliko. Povprečna proizvodnja medu 5.938 matic je bila ocenjena na 20,30 kg, povprečna proizvodnja matic, testiranih leta 2003, pa na 26,23 kg. Povprečni pridelki medu se vztrajno povečujejo, in to v celotnem obdobju testiranja kar za 0,9994 kg na leto. Povečevanje je še posebej izrazito od leta 1996 naprej, ko smo v selekcijo uvedli metodo linijske odbire matic. Od takrat zaznavamo neverjetno povečanje proizvodnje medu na panj, in to kar za 1,7430 kg na leto. Resnici na ljubo je treba dodati, da so te številke zgolj fenotipsko povečanje. Realnega genetskega napredka namreč ne moremo izmeriti, ker je pri čebelah nemogoče sočasno proizvodno primerjati več generacij. Videti pa je, ek je pri nas uporabljen način selekcije čebel zelo učinkovit in da v prihodnje lahko pričakujemo še večji uspeh. Pri analizi vedenjskih lastnosti čebel, to je mirnosti in ne-rojivosti, pa podobnega napredka kot pri proizvodnji medu ni zaslediti. Ocena rojivosti zelo niha iz leto v leto, mirnost je v zadnjih petih letih stalno pri vrednosti 3 in se po večini ne spreminja. Rojivost in mirnost čebel sta se do leta 2001 za malenkost poslabšali, od tedaj naprej pa opažamo stalno in počasno izboljšanje obeh parametrov. Videti je, da se pri teh dveh lastnostih počasi približujemo vrednostim iz obdobja začetka testiranja. V vsakem primeru so opisane vrednosti zelo ugodne in glede na začetno stanje ni opaziti nobene statistično značilne razlike. 'l\idi to je uspeh - zlasti če upoštevamo za skoraj 70 % povečano proizvodnjo na leto na čebeljo družino. Še vedno pa smo precej negotovi pri oceni tolerance čebel na čebeljo varozo. Uporabljena metoda kontrolnih plošč ne daje uporabnih rezultatov, zato jo bomo v prihodnjem letu dopolnili z metodo spremljanja populacije varoe na odraslih čebelah. Področje pašnega katastra in napovedovanja medenja na terenu je leta 2003 izvajala Čebelarska zveza Slovenije, Kmetijski inštitut pa je izvajal strokovni nadzor dela. Opazovalna služba je jeseni začela modernizirati opazovalne mreže z Dejavnost Kmetijskega inštituta 30.00 25.00 20.00 15.00 10.00 5.00 0.00 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Ocene pridelanih količin medu v kg na malico med testiranjem v časovnem obdobju 1993-2003. novimi 15 avtomatskimi terenskimi postajami. Delo je potekalo v sklatiti z letnim načrtom. Pod mentorstvom doc. dr. Janeza Poklukarja so nastala tudi štiri diplomska dela: ZORKO, Alberta. Določitev vsebnosti peloda v medu lip (Tilia sp. I.) s pomočjo pelodne analize v letih 1998-2001: diplomsko delo: visokošolski strokovni študij. Ljubljana: |A. Zorko], 2003. XI, 43 f., ilustr. [COBISS.SMD 14562321; DREV, Mateja. Ugotavljanje oblik ožiljenosti prednjih kril pri čebelah delavkah Apis mellifera carnica: diplomsko delo: visokošolski strokovni. Ljubljana: [M. Drev], 2003. VII, 36 f., ilustr. |COBISS.SI-ID 1420680]; BURSAČ, Milenko. Uspešnost prezimovanja malega smrekovega kaparja Physokermes hemicryphus dalm.: diplomsko delo: visokošolski strokovni. Ljubljana: [M. Bursae], 2003. VII, 55 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 1472872]; KOKALJ, Nika. Vpliv časa in temperature skladiščenja na kristalizacijo medu: diplomsko delo: univerzitetni. Ljubljana: |N. Kokalj], 2003. IX, 39 f., ilustr. (COBISS.SI-ID 1420168]. Delo Mateje Drev je prejelo Prešernovo študentsko nagrado Biotehniške fakultete za leto 2003. To je že druga Prešernova nagrada za diplomsko delo na področju čebelarstva v zadnjih dveh letih. Prvo je predlani prejel Peter Kozmus, ki se zdaj že uspešno vključuje v raziskovalno in strokovno delo v čebelarstvu. Leta 2003 smo končali projekt: ČOKI., Andrej; POHLEVEN, Franci; POKLUKAR, Janez; SUŠNIK, Simona; BLEJEC, Andrej; REP, Gregor (ur.). Pesticidi in ogrožanje biodiverzitete v Sloveniji: zaključno poro- 4.00 0,00 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Ocene vedenjskih lastnosti v točkah od I do 4 pri 5.707 maticah med testiranjem od leta 1993 do 2003. čilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu ciljnega raziskovalnega programa (CRP): CRP Zemlja (Kmetijstvo in podeželje), j Ljubljana]; Nacionalni inštitut za biologijo, 2003. 1 zv. (loč. pag.). [COBISS.SI-ID 1105545]. In kako naprej? Delo v tem letu bo potekalo v skladu z rejskim programom za kranjsko čebelo. Pri tem bo treba upoštevati določila Zakona o živinoreji in vseh petih sprejetih zootehniških pravilnikov. Štirje čebelarski pravilniki so bili že objavljeni tudi v lanski 11. številki revije Slovenski čebelar, zadnji Pravilnik o pogojih za odobritev vzrejališč čebeljih matic, testnih postaj in priznanje drugih organizacij v čebelarstvu ter o pogojih glede reje in prometa s čebeljim plemenskim materialom pa je izšel konec minulega leta v Uradnem listu RS, št. 125. V nadaljevanju si ta pravilnik lahko ogledate tudi v tej številki Slovenskega čebelarja. Pravilnik podrobneje ureja delo odobrenih vzrejališč čebeljih matic, drugih priznanih organizacij v čebelarstvu in testnih postaj ter podrobneje ureja promet s čebeljim plemenskim materialom. Posamezna določila pravilnika bo gotovo spoznal vsak čebelar v Sloveniji, nekateri tudi v okviru testnih postaj oziroma rejskih okrožij. Pravilnik pušča številne zadeve še odprte in predvideva njihovo rešitev v okviru vsakoletnih potrjenih rejskih programov. V enajstih letih testiranja čebeljih matic smo zbrali skupino 150 natančnih in vestnih čebelarjev za proizvodno testiranje matic. Letos želimo skupino še okrepiti, /ato vabimo vse čebelarje, ki bi želeli testirati matice, da sc za nadaljnje informacije čim prej javijo g. Marjanu Kokalju po telefonu št. 041 961 866. SEMINAR ZA PREGLEDNIKE MEDU Komisija KBZ pri ČZS vabi preglednike za med na seminar, ki bo 12. marca 2004, ob 12.30, v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici. Na seminarju bomo med drugim obravnavali spremembe državnega pravilnika za med in njihov vpliv na KBZ »Slovenski med kontrolirane kakovosti«, upoštevanje smernic dobre čebelarske prakse, spoznavanje različnih vrst medu in kakovostnih razlik medu, ugotavljanje napak medu, svetovalno nalogo preglednikov za med Itd. Čebelarskim društvom priporočamo, da pregledniku za med omogočijo udeležbo na seminarju. Komisija za KB/ pri ČZS Na podlagi petega odstavka 48. člena, tretjega odstavka 54. člena, desetega odstavka 61. člena, tretjega odstavka 62. člena, petega odstavka 68. člena, tretjega odstavka 70. člena, tretjega odstavka 96. člena in drugega odstavka 98. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02 in 110/02 - ZUreP-1 in 110/02-ZGO-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano PRAVILNIK o pogojih za odobritev vzrejališt iebeljih matiIk_r_ž_eJcJ£i IDRIJSKA 10, 1360 VRHNIKA, TEL: 01/755 13 17 GSM: 041/420 200 V 7ALOGI: • AŽ-panji (9s, lOs. 12s) • pru.vilčki (Ss, 7s) • lipovi satniki • zaklade Debelak (()s. 1 Os) • pitalniki Frančič • distančni vložki • vehe za povezavo AŽ-panjev • trietažni AŽ (10 s) • AŽ-Kozinc 11+3 Po želji izdelamo tudi druge vrste panjev. - Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičem (cinkani). - Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. Razpis Čebelarska zve2a društev Streliška 150, tali 02/320 53 46 fax: 02/33'l 80 10 Sekdja pridelovaUev medenih pijaf RAZPIS za 2. vseslovensko otenjevanje medenega žganja in medenega likerja in RAZPIS za 4. vseslovensko otenjevanje medite Rok za prijavo in dostavo vzorcev z izpolnjeno prijavnico jc: - za medena žganja in likerje najpozneje do 10. aprila 2004, - za medice najpozneje do 50. aprila 2004. Za medene likerje in medena žganja je treba oddati dve enoti po najmanj 0,5 1, za medice pa tri enote po najmanj 0,375 ml. Razglasitev rezultatov in podelitev odličij bo v soboto, 12. junija 2004, v Čebelarskem centru Maribor, Streliška c. 150. Ob prijavi je treba plačati 8.000 SIT za vsak vzorec medenega žganja ali medenega likerja, vsak vzorec pa bo prejel analizo, potrebno za javni promet. Za vsak vzorec medice je treba ob prijavi plačati 10.000 SIT (v zameno bo vzorec prejel analizo, potrebno za javni promet) ali 5.000 SIT za vsak vzorec medice (v tem primeru bo vzorec prejel delno analizo - alkohol in sladkor). Na razpis se lahko prijavijo vsi člani čebelarskih društev, vključenih v ČZS, in pravne osebe. Pravilnik o ocenjevanju prejmete ob prijavi (če ga še nimate), na ogled pa je tudi v ČCS, Brdo pri Lukovici 8, in v ČC Maribor, Streliška c. 150. Prijavnice lahko dobite: v ČCS, Brdo pri Lukovici S, ČC Maribor, Streliška c. 150, ali na srečanju čebelarjev na Celjskem sejmu na stojnici CZD Maribor (1. nadstropje) 27. in 28. marca 2004. Na teh krajih lahko oddate tudi svoje vzorce. Kontaktna oseba za vse dodatne informacije je g. Marjan SLANIČ, tel. 041 699 554. Čebelarska zveza društev Maribor , V MARIBORU JE CERTIFIKATE ZA KVALIFIKACIJO ČEBELAR PREJELA PRVA SKUPINA V Čebelarski zvezi društev Maribor smo veseli, da je prvi skupini čebelark in čebelarjev uspelo pridobiti kvalifikacijo čebelarja. Priprave so trajale kar celo leto in ugotovili smo, da napori za izobraževanje čebelarjev v preteklih letih niso bili zaman. Ker v Čebelarski zvezi društev Maribor vsako leto organiziramo čebelarske tečaje in druge specializirane tečaje s področja čebelarstva ter že leta sodelujemo s Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, je bilo 23. januarja letos bolj praznično, saj je certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije prejelo pet čebelark in 50 čebelarjev. Predsednik komisije gospod dr. Stanko Kapun, ravnatelj g. Tone Krajnc in vodja izobraževanja za Certifikat je prejelo tildi pet čebelark. Vzreja matic odrasle gospa Kristina Šket so se zelo potrudili, da je velika večina kandidatov iz prve skupine pridobila certifikat. Še posebej pa so se izkazali tudi štirje svetovalci, od katerih je dva usposobila Srednja kmetijska šola, dva pa Čebelarska zveza društev Maribor. V zadnjih treh letih je tečaje v okviru Čebelarske zveze društev Maribor uspešno končalo: - začetne tečaje čebelarstva 47 kandidatov, - tečaj iz higienskega minimuma 66 čebelarjev, - tečaj o gozdnem medenju 26 čebelarjev, - tečaj o vzreji matic in pridelovanju matičnega mlečka 35 čebelarjev, - tečaj o izdelavi medice 26 čebelarjev, - več kot 100 čebelarjev se je udeležilo specializira- nih delavnic. Tudi v tem letu 2004 bomo pripravili tečaj za začetnike, čebelarski tečaj ter delavnice, za katere smo prepričani, da bodo za čebelarje zanimive. Predsednik ČZDM Vlado Pušnik MG. FRANC JAVORNIK REDNO LETNO SREČANJE KANDIDATOV ZA VZREJO ČEBELJIH MATIC V Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici je bilo 22. januarja 2004 redno letno srečanje kandidatov za vzrejo čebeljih matic v tem letu. Srečanja so se udeležili skoraj vsi vzrejevalci matic, ki so matice vzrejali tudi v minulih letih, večina članov strokovne komisije za pregled vzrejališč matic, člani komisije za selekcijo kranjske čebele pri ČZS, predstavniki Nacionalnega veterinarskega inštituta in Kmetijskega inštituta Slovenije. Na začetku je dr. Poklukar na kratko predstavil na novo sprejete pravilnike, ki urejajo pogoje in odnose v čebelarstvu. Ne bom jih našteval, saj so bili v celoti objavljeni v eni lanskih številk Slovenskega čebelarja. Posebej podrobno je bil predstavljen »Pravilnik o pogojili za odobritev vzrejališč čebeljih matic, testnih postaj in drugih organizacij v čebelarstvu ter o pogojih glede reje in prometa s čebeljim plemenskim materialom«. Kot že sam naslov pravilnika pove, so v njem opredeljeni pogoji za odobritev in nadaljnje delovanje navedenih čebelarskih organizacij. Za vzrejavalce matic je posebej pomembno, da poznajo tisti del pravilnika, ki opredeljuje pogoje za odobritev vzrejališča in naloge odobrenega vzrejališča, da vedo, katere vrste evidenc morajo voditi, kakšna mora biti dokumentacija, komu so dolžni poročati in kdo vse bo to delo nadziral. Pravilnik tudi natančno določa, ka- tere podatke in dokazila mora kandidat za vzrejevalca čebeljih matic navesti v vlogi oziroma dokazati z ustreznimi dokumenti. Živahna razprava, ki se je razvila ob tem, je pokazala, da bo pred uveljavitvijo tega pravilnika v začetku leta 2005 treba opraviti še precej dokaj zahtevnega dela. Predstavljeni so bili tudi predhodni neuradni rezultati testiranja matic v letu 2003. Čeprav ti še niso dokončni, je opaziti, da se je tudi lani nadaljeval trend povečanja pridelave medu na panj. Predstavljen je bil tudi Rejski program za leto 2004, izkazalo pa se je, da bo treba nekatera poglavja še nekoliko dopolniti. Udeleženci so obravnavali tudi program dela strokovne skupine za pregled vzrejališč v tem letu. Pri tem je bilo poudarjeno, da bo imela komisija v letu 2004 zelo veliko dela, saj bo morala za vsakega kandidata posebej ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje, ki jih določajo novi predpisi. Komisija bo začela delati v prvi tretjini aprila, svoje delo pa bo morala končati do 30. aprila. Uspešnost dela komisije je odvisna od tega, kdaj bo veterinarjem NVI uspelo pregledati vsa vzrejališča in izdati ustrezna potrdila o zdravstvenem stanju. Če bi bilo vreme slabo, se lahko ti pregledi tudi nekoliko zavlečejo. Z ustreznim usklajevanjem dela med NVI, vzrejevalci in komisijo bo delo tudi letos pravočasno opravljeno. Živahna razprava se je razvila tudi ob poskusu določitve enotne cene matic v prodaji na drobno. Dr. Poklukar je poudaril, da evropskemu trgu naših matic ne smemo ponuditi po nizki, t. i. dampinški ceni, ker to v očeh Evropejcev nekako namiguje na slabšo kakovost. Evropi moramo ponuditi kakovostne matice, z vsemi dokazili o kakovosti in poreklu, kakovost pa mora biti očitna že v ceni. Če bomo na evropsko tržišče vstopili s prenizkimi cenami, lahko pričakujemo neprijetne povratne odzive evropskih vzrejevalcev. Po drugi strani pa so nekateri vzrejevalci poudarili, da so evropske cene matic za naše čebelarje previsoke in da se bo zaradi tega precej zmanjšalo tudi povpraševanje po maticah naših čebelarjev. Končno je bil sprejet kompromisni predlog, da je letošnja najnižja cena matice v prodaji na drobno 3.000 SIT. Že od nekdaj je namreč veljalo, da je cena matice v prodaji na drobno pri čebelarju enaka vrednosti treh kilogramov medu. Vsak vzrejevalec lahko na podlagi ponudbe in povpraševanja po njegovih maticah sam določi višje cene svojih matic. Spet pa se je pokazalo, da bo pri nas težko uveljavljati enotne cene matic, saj imajo tisti vzrejevalci, ki za prodajo vzredijo le manjše število matic, drugačne težave kot tisti, ki jih vzredijo večje število. OBČNI ZBOR CD PETER DAJNKO GORNJA RADGONA Radgonski iebelarji želijo v svojih vrstah vet mladih; bojijo se hruševega ožiga in insektitida »Gatho« za zašiito semen. Sredi januarja so se na občnem zboru na turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici zbrali člani Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona. Od 70 čebelarjev, kolikor jih je članov našega društva, se nas je zbralo kar 40. Občnega zbora so se kot gosti udeležili predstavniki Čebelarskih družin Negova, Videm in Zgornja Velka, pa tudi predsednik Zveze čebelarskih družin Pomurje dr. Stanko Kapun in dr. Litija Matavž, ki v okviru kmetijske svetovalne službe skrbi za zdravje čebel na območju Pomurja. Po poročanju predsednika in tajnika društva Stanka Korošca in Franca Pižmoha je društvo lani dobro delovalo. Posebno skrb so namenili zatiranju čebeljih bolezni, zla- Prejemniki priznanj in odličij Čebelarskega društva Mer Dajnko Gornja Radgona sti varozi, saj prav ta povzroča čebelarjem največ preglavic. Kot je bilo slišati v razpravi, se čebelarji bojijo tudi hruševega ožiga, predvsem zato, ker bi bil po morebitnem izbruhu le rastlinske bolezni prepovedan prevoz čebel na pašo. Po mnenju dr. Stanka Kapuna je velika nevarnost za čebele tudi uporaba insekticida »Gaucho«, s katerim pred setvijo zaščitijo semena. Bojijo se ga zlasti zato, ker je to sredstvo moč prosto kupiti v sosednji Madžarski, tako da ga nekateri tudi uporabljajo. Tone Tropenauer pa je predlagal, da bi si čebelarji kupili stanovske uniforme, saj bi na ta način ob priložnostnih slovesnostih propagirali čebelarstvo. Zadovoljni so, da se za vzgojo mladih čebelarjev zavzema tudi OŠ Gornja Radgona. Pri tej šoli deluje namreč čebelarski krožek, ki ga vodi čebelar, dr. Jože Matavž. Na občnem zboru so izvolili nove organe društva. Društvo bo še naprej vodil dozdajšnji predsednik Stanko Korošec, tajniška dela bo opravljal Franc Pižmoh, blagajniška pa Marija Korošec. Ob koncu zbora so najzaslužnejšim čebelarjem podelili društvena priznanja in odličja Antona Janše lil. stopnje. Pisna priznanja so prejeli Danilo Bur-jan, Mirko Frelih, Ljuba Ivanek, Janez Rajh, Ljuba Rajh, Marjan Vrbnjak, Ivan Lebar in Ivan Zver, odličja Antona Janše III. stopnje pa Anton Breznik, Stanislav Železnjak in Viktor llegetliš. Kot zanimivost omenimo, da sta se občnega zbora udeležila tudi najstarejša člana društva - 84-iet-ni Anton Novak iz Gornje Radgone in 95-letni Franc Časar iz Plitvice. Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger VLADO AUGUSTIN APIMONDIA 2003 TUDI V BELI KRAJINI V okviru lanskega čebelarskega kongresa APIMONDIA v Ljubljani smo tudi v Beli krajini sprejeli na obisk poln avtobus gostov iz tujine, pravzaprav z vsega sveta: iz Avstrije, Nemčije, Švice, Kanade, Ukrajine, Rusije, Belgije, Švedske, Kanade, Velike Britanje, Etiopije, Argentine, Brazilije, Nepala, Indonezije in Združenih držav Amerike. Res pisana druščina. Belokranjski čebelarji smo jih sprejeli pri Badovinčevi gostilni najugorju, kjer smo se najprej okrepili z malico, nato pa smo odšli na čebelarski pohod po Beli krajini. Ogledali smo si prevozni čebelnjak semiškega čebelarja Jožeta Severja, na njegovem domu pa še tehnologijo pridelave medu. Ob tem je pripravil tudi degustacijo medice in medenega peciva. V Semiču smo si ogledali razstavo slik z naslovom Čebele na medovitih rastlinah, ki sta jo postavila naša čebelarja Stane Plut in Vincenc Petaina. Pol smo nadaljevali na Tančo goro in obiskali našega čebelarja Martina Adlešiča. Tam so nas že čakali člani upravnega odbora Čl) Črnomelj, polna miza dobrot in seveda Martinova in Vincenčeva dobra kapljica. Po pozdravnem govoru črnomaljskega podžupana g. Zajca in predstavitvi čebelarstva g. Adlešiča so si obiskovalci z velikim zanimanjem ogledovali Martinove inovacije in njegov prevozni zabojnik za nakladne panje. Z veliko težavo smo obiskovalce prepričali, da so se poslovili od čebelnjaka, čebel, dobrot in dobrega vina ter nadaljevali pot v Metliko. V tem mestu smo goste popeljali v Belokranjski muzej in vinsko klet, po kosilu pa smo jili povabili na degustacijo belokranjskih vin, ob kateri sta posebej zanje nastopila folklorna skupina in tamburaški orkester. Obiskovalci so se nato siti, dobre volje in z lepimi vtisi, normalno, da tudi z litrom metliške črnine, vrnili v Ljubljano. Naj pripomnim, da sta bila med našimi gosti tudi predsednika avstrijske in etiopske čebelarske zveze, na kosilu pa se nam je pridružil še naš belokranjski rojak in čebelarski prijatelj prof. dr. Josef Starc. francPRtztu POROČILO ZA STANDARDIZACIJO NAKLADNEGA PANJA V SLOVENIJI Vse od začetka spoznavanja čebelarjenja v nakladnem panju se pojavlja potreba po standardizaciji panjskega sistema, ki omogoča do čebelje družine prijazno čebelarjenje. Predsednik komisije za tehnologijo pri (.ZS inž. arh. Marjan Debelak je v zvezi s tem problemom za 16. ja- nuar 2004 sklical sestanek sekcije za nakladni panj. Po razpravi smo se dogovorili, da Upravnemu odboru ČZS priporočimo standardizacijo nakladnega panja, v kakršnem že vrsto let uspešno čebelari inž. Uroš Vidmar iz Bohinja, z zamenjano podnico. Panj je sestavljen iz: • podnice, • naklad normalne višine, • naklad dvotretjinske višine, • pregradne deske z veho, ki jo lahko zapremo ali uporabimo za vstavitev begalnice, • matične rešetke, • Milerjevega pitalnika, • satnikov in • strehe. Podnica je izdelana iz lesa iglavcev (najbolje smreke), goste rasti, debeline 20 mm. Zunanje mere so 412 mm (širina) in 504 mm (dolžina). Dno podnice je spredaj podaljšano za 30 mm. V celotno površino dna je vgrajena mreža za zračenje. Pod mrežo je vgrajeno vodilo za lovilni vložek za preverjanje odpada varoj. Vzdolžno je na obeh straneh vgrajena letev iz hrastovega lesa, velikosti 20 x 20 mm, ki podnico dvigne od tal. Stranice podnice so visoke 120 mm. V zadnjo stranico podnice je vgrajena odprtina s pokrovom, velikosti 372 mm x 65 mm. Ob zgornjem notranjem robu prednje in zadnje stranice je izžlebljen utor 10 x 7 mm za vodilno letvico, vgrajeno na spodnji rob naklade. V notranjosti podnice so na obeh straneh vgrajena vodila, odmaknjena 25 mm od vrhnjega roba podnice, za gradbeno zaporo. Gradbena zapora je izdelana iz vodoodpor-ne vezane plošče, debeline 3 mm, dolžine 440 mm in širine 370 mm. Zaporo uporabljamo v obdobju gradil-ne vneme, pomaknjeno do zadnje stranice, da imajo čebele spredaj prost dostop v plodišče, v obdobju krmljenja pa jo pomaknemo do prednje stranice, da čebelje družine zavarujemo pred roparicami. Zunaj teh dveh obdobij gradbeno zaporo umaknemo iz panja. Na prednji stranici je večnamensko žrelo. Veliko »ameriško« žrelo je visoko 20 mm in sega prek celotne širine panja. To žrelo uporabljamo med glavno pašo oz. pri večjih donosih. Dokazano je, da v takih primerih velikost žrela občutno vpliva na donos. To žrelo spremenimo tako, da ga zapremo z letvico, ki ima na eni strani vdolbeno letno žrelo, ki je visoko 10 mm in dolgo 120 mm, na drugi strani pa zimsko žrelo, ki je visoko 6 mm in dolgo 60 nun. To žrelo uporabljamo tudi v obdobju večje nevarnosti ropanja. Naklade normalne višine so izdelane iz lesa iglavcev goste rasti, debeline 20 mm. Dolžina naklade je 504 111111, širina 412 mm, višina pa 242 nun. Na zunanji strani prve in zadnje stranice so 20 mm pod vrhnjim robom po vsej dolžini pritrjeni ročaji v obliki vzdolžnih letvic, velikosti 20 x 14 nun. Na notranji strani zgoraj je izdolben žleb, velikosti 11 x 14 mm za ležišče satnikov. Na spodnjem notranjem robu je po vsej dolžini prilepljena letvica za vodilo, velikosti 10x5 mm. Na prvi stranici je v sredini izvrtana luknja s premerom 25 mm, ki jo čebele uporabljajo kot pomožno žrelo. Na vogalih so stranice spojene z rogljičenjem ali s spaks-vijaki. Vse opisano, razen višine (ta je 170 mm), velja tudi za dvotretjinsko naklado. Pregradna deska je izdelana iz lesenega okvirja iz letvic velikosti 20 x 30 mm, vanj pa je vložena lesonitna plošča debeline 3 mm. Prva in zadnja letev imata z gornje strani izžlebljen utor, s spodnje strani pa letvico za vodilo. Na zgornji strani plošče iz lesonita izdolbemo pomožno žrelo, ki ga uporabljamo ob narejanju vmesnih narejencev. V sredini lesonitne pregrade izdolbemo veho in zamašek zanjo, uporabljamo pa jo tudi za vstavitev begalnice. Matična rešetka je lahko kovinska ali plastična. Tako kovinska kot plastična ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Pri kovinski je boljša prehodnost čebel, pri plastični pa je manjša toplotna prevodnost, ki je predvsem pomembna pri nižjih zunanjih temperaturah. Rešetko uporabljamo občasno, včasih tudi več kot eno. Milerjev pitalnik je izdelan iz obodnih desk debeline 20 111111 in širine 70 111111 ter iz poda iz vodoodporne vezane plošče. Zunanje mere pitalnika so 412 mm x 504 mm. V notranjosti je predeljen na dva različno velika prekata, ki jih uporabljamo za krmljenje čebeljih družin s pogačo ali sladkornim sirupom. Z notranje strani mora hiti prebarvan z vodoodpornim premazom in vodotesen. Odprtina za dostop čebel je z letvijo za 50 mm dvignjena nad nivo poda ter s pločevino ali mrežo zaščitena pred izletom čebel. S spodnje zunanje strani so po vsej dolžini zunanjega roba krajših stranic prilepljene letvice, velikosti 10x5 mm. Uporabljamo ga tudi kol vmesni pokrov. Satniki so izdelani iz najkakovostnejšega lesa, ki se ne zvija in ne kolje. Zgornja letvica je dolga 478 mm, debela 15 mm in široka 22 mm. Ušesca ima debela 7 mm in na koncu nekoliko ošiljena. Stranske letvice so debele 8 mm, dolge in široke pa 35 mm. Spodnje letvice so dolge 448 mm, debele 8 mm in široke 22 mm. Zunanje mere satnika normalne mere so 448 x 232 mm. Satnike žičimo navpično s šestimi žicami, nekoliko zamaknjeno, tako da je kot med vertikalo in vstavljeno žico približno 5 %. Krajni dve žici sta v čisti vertikali, približno 3 cm odmaknjeni od roba. Utorov na letvicah ni, ker so nam samo v napoto. Samice vlagamo na spodnjo letvico, tako da čebele zgradijo sate od zgornje do spod- nje letvice, saj na ta način dosežemo tudi občutno večjo nosilnost satnikov. Za satnike dvotretjinske višine velja isto pravilo, le da je njihova zunanja višina 160 mm. Streha je izdelana iz 20 111111 debelih desk in z robom z višino 18 mm. Deske so prekrite z aluminijasto 0,5 mm debelo pločevino. Zunanja mera strehe je 550 111111 x 455 mm, visoka pa je 38 mm. Panji morajo biti kljub svoji preprostosti narejeni ze- lo natančno, tega pa izkušenim čebelarjem ni treba posebej razlagati. V komplet panja vsekakor sodi tudi vez- • ni trak za spojitev panjskega kompleta. Biti mora primerno dolg, da z njim lahko povežemo panj, pripravljen za prevoz, imeti pa mora tudi sponko s samodejno zaporo. Sestanka se je udeležil tudi predstavnik čebelarjem dobro znanega podjetja Mizarstvo Polštajner iz Šempetra v Savinjski dolini. Zagotovil je, da bo mogoče pri tem podjetju še pred čebelarskim srečanjem v Celju konec marca kupiti takšne panje in njihove dele. V Celju bodo panji tudi razstavljeni, prav tako pa jih bo mogoče tudi kupiti. POVZETKI REFERATOV S KONGRESA APIMONDIA 2003 TERAPIJA PARKINSONOVE BOLE/M L APITOK-SINOM Sestavili: Igor Krivopalov - Moskvin, S. Rosen-feld, J. Korol, E. Varnavska, A. Krivopalov; c- pošta: api-center@chel.siiriiet.ru (Zbornik Apimondia 2003, članek št. 255) Parkinsonova bolezen je multifunkcijsko obolenje s široko simptomatiko, številnimi zunanjimi znaki in številnimi notranjimi spremembami. Zdravila, ki bi bolezen vsaj zaviralo, za zdaj še ni. Proces postane kroničen in dinamika napreduje. Za izboljšanje stanja so potrebni veliki odmerki zdravil, ki ustavijo delovanje nekaterih organov in sistemov; pri tem je najbolj izpostavljen imunski sistem, zdravila pa povzročijo odvisnost. Brez dvoma je za zdravljenje Parkinsonove bolezni potrebno močno in vsestransko zdravilo. Zdravniki lahko posegamo zgolj z uporabo apitoksina (sestavina čebeljega strupa), ker leta sprošča biogene amine: dopamin, serotonin itd. V ate-rosklerotični genezi, pri visokem krvnem tlaku in discir-kularni encefalopatiji apitoksin razširi (zaradi navzočega kardiopepa) žile in v tkivo vnese obogateni prostaglandin. Prav tako tudi melitin, poglavitna sestavina čebeljega strupa, deluje trombolitično in antikoagulantno. Vse to izboljša pretok krvi v možganih in krvni tlak. Sočasno čebelji strup izboljša živčni pretok skozi živčna vlakna, in ker vsebuje 18 nenadomestljivih aminokislin, znova vzpostavi trofične procese. Zdravljenje poteka v bolnišnici, pa- cienti pa v okviru fizične rehabilitacije obnovijo tudi svojo motorično dejavnost, tako da bi lahko normalno hodili in usklajevali gibe. Pomembno vlogo pri tem ima tudi psihološka rehabilitacija, s katero se lahko oblikujejo novi refleksi, poleg tega pa pripomore tudi k pozitivnemu odnosu do boja z boleznijo. PRIMER ZASTRUPITVE ČEBELJIH DRUŽIN S FIPROMLOM V ROMUNIJI Sestavili: Daniel Nica, Elisabeta Bianu, Gabriel Chioveanu (Zbornik Apimondia 2003, članek št. 215), e-pošta avtorja: nica.daniela@idah.ro Aprila 2002 so na severozahodu Romunije ugotovili odmrtje (78-100 %) številnih čebeljih družin. Čebele so odmrle dan po fitosanitarni obdelavi oljne repice. Raziskave so pokazale, da je bila smrtnost pašnih čebel 11a območju paše v prvih 24 urah kar 100 %. Pri 80 % čebel so bile ugotovljene spremembe barve hitinskega oklepa in nervozni sindrom, na primer krčenje telesa, ohromljene noge, razširjena krila, nesposobnost za letenje. Te čebele so odmrle v 48-72 urah. Na podlagi teh ugotovitev smo raziskali navzočnost pesticidov pri prizadetih čebeljih družinah. S plinsko kromatografijo smo tako v oljni repici kot tudi 11a čebelah ugotovili fipronil. Iz tega sledi sklep, da so čebele odmrle zaradi zastrupitve s flpronilom. NOVO!!! Oglejte si akcijsko ponudbo na naši internetni strani: www.logar-trade.si Vabimo vas, p si ogledate naš izstavni prostor na II. Čebelarski razstavi v Celju j 27. in 28. marca 2004. ODBUm ČEBELARSKE opreme m moomm NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme v vrednosti nad 10.000 SIT priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4% popusta. LOGAR TRADE, d.o.o. Zupanova 1, 4208 Šenčur, tel.: 04 25 19 410, faks.: 04 25 19 415 e-pošta: info@logar-trade.si Delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ob sobotah od 9.00 do 12.00 NOVO!!! Polavtomatski stroj za etiketiranje steklenic, kozarcev,... IGNAC HORVAT Na drugi dan novega leta smo se čebelarji Čl) Črenšovci na pokopališču v Dolnji Bistrici poslovili od dolgoletnega člana Ignaca Horvata. Rodil se je leta 1928 v Dolnji Bistrici, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Že kot mlad fant je pri starem očetu, ki je bil velik čebelar, rad opazoval čebele. Poklicna pot ga je še bolj povezala z naravo, saj je bil kot lovski čuvaj zaposlen pri Gojitvenem lovišču Fazan Beltinci. Čebelaril je s šestinpedesetimi družinami, nekaj časa je bil tudi kooperant Medexa. Pozneje sta z ženo Marjano čebelarila s tridesetimi družinami. Ignac se ni vdal bolezni; svoje ljubljenke je še pospremil na zimski počitek, ob njih je pozabil na bolečine, ki mu jih je zadajala bolezen. Njegove čebelice bodo še naprej pridno izletavale iz panjev, saj bo zanje skrbela žena Marjana. Družina, čebelarji, tvoji prijatelji in vsi, ki smo te poznali, te bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Čebelarsko društvo Črenšovci ALOJZ GOMZI Kmalu po novem letu nas je pretresla novica, da se je po hudi bolezni ustavilo plemenito srce našega čebelarja Alojza Gomzija. Lojzek se je rodil leta 1921 v Boračevi. Čebele je vzljubil pri svojem očetu in jih od njega tudi prevzel. Čebelaril je z 20 panji, v mlajših letih pa jih je tudi vozil na kostanjevo pašo na Pohorje. O teh dogodivščinah nam je velikokrat pripovedoval in mlajše čebelarje opozarjal na različne nevarnosti pri teh opravilih. Lojzek je bil tudi ustanovni član Čebelarskega društva Radenci in gonilna sila pri zgraditvi čebelarskega doma, za to pa smo mu še posebej hvaležni. Alojz Gomzi je za svoje delo s čebelami in v čebelarskem društvu prejel odličji Antona Janše 111. in II. stopnje. Njegov veder značaj, njegova moč za premagovanje življenjskih težav in njegova ljubezen do narave nam bodo še dolgo za zgled. Čebelarsko društvo Kadenc HERMINA DRNOVŠEK »Kam se odpravljaš, pridna čebela?« -Pojdem k Hermini, na zadnji njen dom; ker z vsem žarom za nas je skrbela, zdaj jaz ji drtdbo delala bom.« Veliko prezgodaj nas je po hudi bolezni zapustila članica našega društva Hermina Drnovšek. lipidi smo, da bo s svojim velikim optimizmom tako kot številne prejšnje premagala tudi to bolezen. Toda tokrat je bila bolezen močnejša in je Hermino iztrgala iz njene družine, ki jo bo najbolj pogrešala. Na njeno zadnjo pot na zagorskem pokopališču jo je v začetku januarja letos pospremilo veliko število prijateljev in znancev, to pa dokazuje, kako zelo priljubljena je bila. Hermina je bila res prava čebelarka, saj je možu Lojzetu pomagala pri vseh čebelarskih opravilih in ne samo pri točenju medu. Pregledovala je samice, ugotavljala vedenje čebel, pa tudi, kaj vse je treba postoriti. Čebele na balkonu njenega doma so ji delale družbo, rada jih je opazovala in kmalu je ugotovila, kakšno je razpoloženje v panju. Skupaj z možem sta uspešno zdravila tudi nadležno varoo in ugotavljala, katera zdravila so učinkovitejša. Zelo dejavna je bila tudi v našem društvu. Rada se je udeleževala predavanj, ekskurzij in družabnih srečanj. Vsa leta je dejavno sodelovala tudi pri pripravi Čebelarskih dni v našem domu na Izlakah. Bila je prijetna sogovornica in svoje izkušnje je rada delila z drugimi. Draga Hermina, mirno počivaj v domači zemlji. Čebelarsko društvo Zagorje FRANC KOLENC Avgusta lani nas je zapustil nekdanji tajnik in duša Čebelarskega društva Vojnik Franc Kolenc. Čebelarji smo se od njega z govorom in praporom poslovili na celjskem pokopališču. Francetova življenjska pot se je začela v Franciji leta 1925 v rudarski družini. Ko mu je bilo devet mesecev so se starši preselili v Vače pri Litiji. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju in do vojne ostal doma na kmetiji. V Celje se je preselil leta 1948; tam je nadaljeval šolanje in uspešno končal višjo Upravno šolo v Mariboru. Potem se je zaposlil in služboval v Celju. Leta 1954 sta si z ženo Faniko začela graditi hišo, a ju je zelo prizadela poplava. Za čebelarjenje se je pokojni France navdušil že v otroških letih, saj je imel na kmetiji njegovih strašev v Potoku pri Vačah čebelnjak duhovnik iz Vač. France mu je pridno pomagal, v dar pa je dobil panj čebel. Od tod njegovo uspešno čebelarjenje. V svoji karieri je čebelaril tudi s šestdesetimi pridobitnimi panji. Pri tem delu mu je pridno pomagal vnuk Matej. Za srečanje mladih čebelarjev leta 1977 je izdal skripta z naslovom Izobraževanje mladih čebelarjev. Leto pozneje (1978) je skupaj z Martinom Mencejem pri ZČDS v Ljubljani izdal knjižico Priročnik za čebelarske začetnike. Za glasilo Slovenski čebelar je pisal tudi strokovne članke. Bil je tudi član upravnega odbora ZČDS v Ljubljani in predaval v številnih čebelarskih društvih po vsej Sloveniji. Na osnovnih šolali na Hudinji v Celju in na Frankolovem je zelo uspešno vodil čebelarska krožka. Leta 1978 je Čl) Vojnik priskrbel prapor in organiziral razvitje prapora, več mandatov pa je bil tudi tajnik društve. Vsako leto si je prizadeval, da je društvu priskrbel sladkor za zimsko in pomladansko krmljenje čebel. Brez dvoma je strokovno vodil naše društvo. Za vso požrtvovalnost in delo je prejel visoka odličja in priznanja tako ZČDS kot tudi našega društva. France, hvala Vam za trud in delo v našem Čl) Vojnik. Slava Vašemu spominu in delu. Rudi Čebule za Čl) Vojnik ]£&• Slovenski čebelar 3/2004 97 ■W V spomin IVAN GROBOIJŠEK Mimo počivaj v zemlji domači, kot zdaj počivajo tvoje čebele, spomladi, ko sonce ogrelo bo trate, pa bodo pozdravit' te spet priletele. Konec novembra 2003 smo se na pokopališču v Šentlambertu poslovili od našega člana Ivana Groboljška. S čebelami je živel od rane mladosti, saj je čebelaril že njegov stari oče. V Jaršah, manjšem zaselku v bližini Šentlamberta, je imel ob svojem domu čebelnjak z 12-16 družinami. Vsa leta je bil tudi član ČZ Slovenije in redni naročnik »Slovenskega čebelarja«. Z nasveti in izkušnjami je rad pomagal mlajšim čebelarjem v svoji okolici. Redno je obiskoval strokovna predavanja in se udeleževal ekskurzij. Dejavno je sodeloval pri graditvi našega doma na Izlakah. Ko smo se začeli spopadati z varoo, ni obupal kot številni drugi, temveč si je prizadeval ohraniti čim več čebel. Dočakal je zavidljivo starost 93 let, kdo ve, morda je k temu pripomogla tudi njegova ljubezen do čebel. Za njegove čebele zdaj skrbi njegov sin Lado. Zagorski čebelarji ga homo ohranili v prijaznem spominu. Čebelarsko društvo Zagorje SLAVKO ROZMAN Decembra 2003 smo se čebelarji Čl) Tržič poslovili od našega člana Slavka Rozmana iz Loma pod Storžičem. Pokojni Slavko je bil rojen leta 1919 v kmečki družini. S čebelami se je začel ukvarjati že kot 13-letni fantič. Za čebelarstvo ga je navdušil takratni šolski upravitelj na lomski šoli, ki je bil tudi sam čebelar. Po vojni si je ustvaril družino, si zgradil hišo in ob njej tudi čebelnjak, ki ga je postopno razširil. Čebelaril je s približno 30 panji. Njegove čebele so nabi- rale medičino visoko pod plazom Kriške gore, kjer rastejo planinske rože in plazeči bor. Prideloval je zelo kakovosten gozdni med. Pokojnik je bil po vojni tudi ustanovni član ČD Tržič. Dolga leta je bil član UO in poverjenik za naselje Lom. Za njegove zasluge in vestno delo pri ČD Tržič je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Po upokojitvi se je še z. večjim veseljem ukvarjal s čebelami. Čebelaril je kar 71 let. Prav čebele so mu dajale življenjsko moč vse dotlej, dokler ga ni premagala huda bolezen. Z njegovim odhodom je naše čebelarsko društvo izgubilo dobrega in prizadevnega čebelarja. Ohranili ga bomo v trajnem in lepem spominu. Čl) Tržič - Janez Meglič KOMRVD KOREN S tesnobo v srcu se spominjamo lanskega novembra, ko smo se poslovili od našega dolgoletnega čebelarja Konrada Korena. Kratkotrajna zahrbtna bolezen ga je iztrgala iz naših vrst v najlepših letih, polnega načrtov in pričakovanj, saj mu je bilo le 59 let. Konrad je bil kot elektroinženir zaposlen v Železarni Štore in bil tudi član železarske godbe na pihala. Dejaven je bil tudi v Elektrotehniškem društvu Celje. Ob vseh drugih dejavnostih mu ni zmanjkalo časa niti za čebele. Od njega smo se čebelarrji poslovili z. društvenim praporom. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. ČD »Henrik Peternel'« Celje JOŽEF LORENČIČ Kljub svoji močni volji in vztrajnosti je moral Jožef Lorenčič kloniti pod težo krute bolezni, s katero se je spoprijel v drugi polovici minulega leta. Novica o njegovi nenadni smrti nas je presenetila in pretresla. Rodil se je v kmečkem okolju leta 1932 v Stanetinclh. Po končani osnovni šoli v Cerkvenjaku se je izučil za strojnega ključavničara. Ustvaril si je družino in lep topel dom. Po končanem delu je rad zahajal v naravo, postal član zelene bratovščine in bil od zgraditve lovskega doma več desetletij njegov gospodar. Med pogovori s kolegi je večkrat izrazil željo, da bi postal tudi čebelar. Svojo željo je uresničil pred tremi leti. Kupil je nekaj panjev s čebelami. Kol začetnik je za nasvete rad vprašal starejše čebelarje, obiskoval organizirana predavanja, lani pa je končal tudi tečaj za čebelarje začetnike. Kot mlad čebelar v zrelih letih je že prvo zimo dobil grenke izkušnje. Te mu niso vzele volje, ampak se je še z večjo vnemo lotil dela in življenja s čebelami. Že prvo leto se je včlanil v Čebelarsko društvo Sv. Trojica - Lenart in ČZS. Pri svojem delu je bil redoljuben in deloven kot čebele. Enak odnos je imel do čebelarskega društva, tako da je bil marsikomu vzor. Hitro je povečeval število svojih čebeljih družin, saj jih je lani jeseni že 16 pripravil za prezimovanje. Z njegovo smrtjo smo tako čebelarji kot čebelarsko društvo izgubili človeka, ki je z vso zavzetostjo skrbel za ohranjanje in razvoj čebelarstva. Od dobrega člana in prijatelja smo se člani ČD Sv. Trojica - Lenart s praporom poslovili konec decembra 2003 na pokopališču pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Pogrešali ga bomo pri našem delu in na naših srečanjih. Ohranili ga bomo v trajnem in lepem spominu. ČD Sv. Trojica - Lenart IVAN LIPNIK Sredi decembra lani smo se na limbuškem pokopališču poslovili od čebelarja Ivana Lipnika. Rodil se je leta 1931. Iz naših vrst ga je še polnega življenja iztrgala huda bolezen. Čebelariti je začel že kot mlad fant. Leta 1982 je prejel društveno priznanje, ker je za graditev društvenega čebelnjaka pomagal zbirati les. Kot vesten čebelar in dolgotrajen član nadzornega odbora je leta 1986 prejel odličje Antona Janše III. stopnje, leta 2000 pa še odličje Antona Janše II. stopnje. Za vse, kar je storil za slovensko čebelarstvo se mu iskreno zahvaljujemo. Skrbnega čebelarja in dobrega prijatelja bomo ohranili v lepem spominu. Čebelarsko društvo Kamnica - Brestrnica M PRODAM čebelje družine na 7 in 10 AŽ-satih in mlade matice letnik 2003. Čebelarstvo Švigelj, Kamnik pod Krimom 27, 1352 Preserje, inf. ffi 01/ 363 13 94 in GSM 041 202 621. KUPIM osemnajst 10 S AŽ-panjev novejše izdelave, inf. ffi 031 370 134. PRODAM petnajst čebeljih družin z 10 S AŽ-panji ali brez njih in 10 praznih AŽ-panjev I0S, inf. ffi 031 664 520. PRODAM čebelnjak za začetnike - hišico za štiri 10 S AŽ-panje, inf. S? 040 852 316. KlIPIM večje število rabljenih in dobro ohranjenih 10 S AŽ-panjev, inf. ffi 041 606 013. PRODAM družine na LR-satju, inf. ffi 041 559 279. KIIPIM ali najamem zemljišče (lahko tudi večje) za postavitev čebelnjaka ali najamem prazen, že postavljen čebelnjak in zemljišče z gozdno pašo kjer koli v Sloveniji, inf. ffi 040 209 004. PRODAM deset čebeljih družin na l) S AŽ-panjih, inf. Ludvik Žitko, Podlipa 13, Vrhnika, inf. ffi 01/ 750 52 91. KIIPIM mešani gozdni, kostanjev (lahko mešan) ali cvetlični med, inf. ffi 031 427 959. PRODAM potopni grelec za med z rebrasto glavo in nastavljivim termostatom, inf. S 01/ 286 36 21. PRODAM dvajset malo rabljenih LR-panjev, inf. S 07/ 49 20 288, zvečer. PRODAM štirideset čebeljih družin na AŽ-satju, inf. ffi 02/ 546 15 12. PRODAM dvajset čebeljih družin na AŽ-satju, inf. ffi 02/ 546 17 58. PRODAM petintrideset čebeljih družin na 5 in deset družin 10 AŽ 10 S, inf. inž. Uroš Vidmar, Bohinjska Bistrica, ffi 04/ 572 12 71 ali GSM 031 707 231. PRODAM več čebeljih družin s panji ali brez, inf. ffi 05/ 364 61 56. PRODAM zabojnik s čebelami 54 AŽ 10 S, inf. ffi 031 808 944. PRODAM štirideset čebeljih družin na 7 S AŽ, inf. ffi 01/ 56 47 363. PRODAM nekaj čebeljih družin na AŽ-satju in prikolico za prevoz čebel z dvanajstimi naseljenimi 10 S AŽ-panji, inf. ffi 07/ 30 44 140. PRODAM zaradi bolezni prikolico za prevoz desetih panjev, štiri posode iz aluminija za med po 50 1 in dva soda za med po 100 I, inf. ffi 041 501 123 ali 05/ 639 54 16 PRODAM deset čebeljih družin na LR satju. Čebele imajo mlade matice in so veterinarsko pregledane, inf. ffi 07/ 818 45 98 ali GSM 031 434 506 PRODAM več čebeljih družin v 10 S AŽ-panjih, inf. ffi 03 734 08 60. PRODAM zaradi starosti (tudi na obročno odplačevanje) štirietažne rabljene panje na 12 ali 7 S AŽ, možno čebelarjenje po principu nakladnega panja z vstavljanjem satja od zadaj. Rezultati primerljivi z nakladnimi panji. Informacije ffi 01/ 3611 173 ali 051 306 258. PRODAM več zdravih pregledanih čebeljih družin na 7 AŽ S, matice so lanske. Prodam tudi cvetlični med, inf. ffi 041 639 612. PRODAM deset naseljenih 10 S AŽ-panjev, družine so močne, zdrave in pregledane, ter točilo na tri sate, inf. ffi 031 685 908. PRODAM 30 K) S AŽ-panjev z močnimi čebeljimi družinami, z vgrajenimi «smukači za cvetni prah, ali samo čebele na satju, inf. ffi 03/ 587 48 59. PRODAM marca ali aprila čebelje družine na 7 in 10 S AŽ, inf. ffi 03/ 572 73 43 in GSM 031 766 533. PRODAM čebelje družine na 5 in 6 S AŽ družine so pregledane, močne in zdrave, prevzem aprila, inf. ffi 041 752 352. PRODAM štirisatno točilo za med z dve leti starim motorjem, inf. ffi 074 968 330 ali GSM 051 341 321. PRODAM 10 čebeljih družin, pregledane na 6 in 7 AŽ, inf. ffi 041 548 856. PRODAM 5 družin na 9 S AŽ. Prodam tudi plemenilčke za vzrejo matic, inf. ffi 03/ 579 31 47. KIIPIM 10 čebeljih družin na AŽ-satju, inf. ffiGSM 041 552 426. PRODAM v kompletu kamion TAM 5000 z 50 naseljenimi in 16 praznimi panji, inf. ffi 051 356 286 ali 04/ 512 29 44. PRODAM TAM 125 za prevoz 72 9 S AŽ s praznimi panji ali brez panjev, informacije ffi 01/ 780 42 22 ali 051 333 716 OBVESTILO TAJNIKOM DRUŠTEV Prosimo tajnike društev, da nam za objavo v Čebelarju pravočasno oz. čim preje pošljejo naslove poverjenikov za pašo. Uredništvo Sl. Čebelarja POVERJENIKI ZA PAŠO ČD MORAVSKE TOPLICE sprejema pisne prijave za akacijevo pašo do 20. aprila 2004 na naslov - ČD Moravske Toplice, Lešče 4, 9226 Moravske Toplice. ČD CERKNO: Poverjenik za pašo je Marjan Lapanja, Oreh 37 a, 5282 Cerkno, ffi 05/377 98 18. A APIS M & D, d.o.o. MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel., faks: (01) 755 12 82 Odprto: ob delavnikih od 9.-12. in od 16.-18. ure, ob sobotah od 9.-12. ure KIHA VOŠČIN IN TAKOJŠNA MENJAVA VOŠČIN ZA SATNICE PREVZEM VOŠČIN SAMO V PROZORNIH PLASTIČNIH VREČAH DO 31. MARCA 2004 • IZDELUJEMO POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL, PO ŽELJI Z DODATKOM TERAPEVTSKIH SREDSTEV • APNENOGEL - NOSEMAGEL - STIMULANS - VAROGEL NAROČENO BLAGO POBIJEMO TUDI l>0 HITRI PAKETNI POŠTI. • Vse čebelarje in čebelarska druStva obveščamo, da izdelujemo hladno valjane, nelomljivc samice vseh velikosti. Vosek steriliziramo v oljnih sterilizatorjih pri 125 °C. • Vosek odkupujemo po 680 do 800 SIT za kilogram. PRIZNANO VZREJEVALIŠČE MATIC Sprejemamo prednaročila 7,a kakovostne, izbrane in označene matice kranjske pasme. Konec maja in junija lahko pri nas dobite čebelje družine na petih in sedmih satih. - Čebelarje in vzrejevalce matic obveščamo, da izdelujemo tri vrste PVC matičnic, PVC LR razstojišča in PVC vijake za AŽ zapore. Za vse vzrejevalce matic nudimo še dodatni 5 % popust za PVC matičnice! PVC, MATIČNICE PVC ItlATIČNICA ŽICA CINK 100 R - 199 SIT 250 r - 399 SIT PREDELAVA VOSKA V SATNICE samo 180 SIT/kg Kakovostna izdelava po ugodni ceni. NIZKONAKLADM, LR-, AŽ-panji 10-, 7- In 5-satni Pozimi in spomladi, ko čebelarska društva sklicujejo občne zbore, organiziramo strokovna predavanja in nakup čebelarske opreme v potujoči čebelarski trgovini. PRVA POTUJOČA ČEBELARSKA TRGOVINA V SLOVENIJI v katerem vam bo skuhal tudi golaž in marmelado! LOVILNIK ŽGANJA Franc BID ER s.p., 3332 Rečica ob Savinji 104 m 8190 00 J(ebrček SONARAVNO ZATIRANJE VAROZE BS-05 • UČINKOVITA BREZ ROČNEGA URAVNAVANJA PRI SPREMEMBAH TEMPERATURE • PREPROSTA UPORABA V STANDARDNIH AŽ- IN NAKLADNIH PANJIH • POČASNO POVEČEVANJE KONCENTRACIJE MRAVLJINČNE KISLINE • ZA VEČKRATNO UPORABO NANOKEM, d.o.o. Rečna ulica 6, Ljubljana Tel./Faks: +386 1/ 251 16 53, GSM: +386 41 863 876 PAKETNA DOSTAVA Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko« leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Tel.: tajništvo (01) 729 61 (K), uredništvo: (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks: (01) 729 61 32. Elektronska pošta: tajnik Anton Tomec: anton.tomec@cebelarska-zveza-slo.si - pisarna Barbara Zajc: barbara.zajc@cebelarska-zveza-slo.si -urednik Janez Mihelič: cebelarska.zveza.slo@siol.net Izdajateljski svet: Lojze Peterle, Marjan Debelak, dipl. inž. arh., Janez Mihelič, univ. dipl. biol., dr. Jože Šnajder, dr. Janez Poklukar in dr. Aleš Gregorc. Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., dr. Jurij Senegačnik, doc. dr. Janez Poklukar, Marjan Debelak, univ. dipl. inž. arh., čebelarski mojster Franci Marolt in dr. Aleš Gregorc. Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2004 za nečlane je 9 500 SIT. Posamezna številka slane 850 SIT za člane oz. 900 SIT za nečlane skupaj z 8 % DDV. Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 8.000 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 60 SIT. Reklamni oglasi: Cela barvna stran na ovitku 120.000 SIT, v sredini 72.000 SIT, pol strani 36.000 SIT, tretjina strani 24.000 SIT, četrt strani 16.800 SIT, pasica 4 .(KM) SIT. Popust pri ceni m 3- do 5-kratno objavo je 10%, za 6- do 10-kratno objavo 20%, za celoletno objavo 30%. Splošni oglasi po 50 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV. Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120. Za naročnike iz tujine - devizni račun: IJ BA Sl 2X-900-27260-6274/0 - je letna naročnina 50 USD. Priprava za tisk: Prepress, d.o.o., Ljubljana, tisk: Tiskarna Ljubljana, d.d., 1295 Ivančna Gorica. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debelak, dipl. inž. arh. Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici 8, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585. Čebelarska društva, po predhodnem naročilu vam brezplačno* pripeljemo sladkorno pogačo, embalažo, satnike, satnice, okvirje..., na celotnem območju Slovenije. * minimalni znesek naročila je 100.000 Sit. Tel. št. za naročila: 02/320 64 52, e-mail: embalaza@vema.si ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliška 150, Maribor Tel: 02 / 320 53 46; Fax: 02 / 331 80 10 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. Razstavno prodajni salon ČEBELARNA v čebelarskem centru Slovenije - Brdo pri Lukovici 8 Tel: 01 / 729 61 18; Fax: 01 / 729 61 31 e-mail: cebelarna@siol.net Delovni čas: Od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, v soboto od 8. do 13. ure, v nedeljo zaprto. Priporočamo vam, da se letos preskrbite s sladkorjem pred 1. majem V čebelarskih centrih vam nudimo: * veliko izbiro medu * cvetni prah > matični mleček » propolis » vosek » kozmetiko na osnovi čebeljih pridelkov » izbrana darila in spominke s poudarkom na čebelarski tematiki ► aranžiranje spominkov v darilno embalažo po želji ► čebelarsko opremo in pribor » sonaravna sredstva za zatiranje varoe * darilno embalažo » stekleno, kartonsko in leseno in keramično embalažo... » plastične satnice Pierco za nakladne in Kirarjeve panje » voščene satnice vseh velikosti > lesene okvirje za satnice » čebelarsko literaturo Vabimo vas na čebelarski sejem, 27. in 28. marca 2004 Možnost naročanja prodajnih artiklov (po telefonu, faksu, e-pošti) po povzetju, na vaše stroške. VELETRGOVINA Tržaška 65, 2000 Maribor Telefon: 02 / 320 64 52 Faks: 02 / 320 64 38 e-mail: embalaza@vema.si Delovni čas: pon. - pet.:.8" -19" sobota: 9" -13" www.vema.si