Komisija za turno kolesarstvo (KTK) je povabila na vrtenje pedal na tretjem dogodku Slovenska turno- kolesarska pot v enem dnevu, ki so jo 11. septembra prevozili skupaj na 41 etapah v skupni dolžini 1850 kilome- trov, premagali so več kot 50 tisoč vi- šinskih metrov in obiskali več kot 50 planinskih koč. Planinska založba (PZ). Izšel je nov planinsko-zgodovinski vodnik Meja na razvodnici izpod peresa prizna- nega publicista Dušana Škodiča. Gre za posebnost med slovenskimi pla- ninskimi vodniki, saj so v tej publi- kaciji, za razliko od večine planinskih vodnikov, opisani dostopi do vseh glavnih mejnikov rapalske meje, ki se nahajajo na ozemlju Slovenije. Iz- šel je tudi dopolnjeni ponatis plezal- nega vodnika Moderne večraztežaj- ne smeri, ki je izšel lani, a je bil hitro razprodan. Izšel je tudi novi zemljevid Julijske Alpe 1 : 50.000, ki pokriva praktično celotno območje visokogorja Julij- skih Alp. Preventiva. Planinska zveza in Gor- ska reševalna zveza Slovenije sta opozarjali na varnejše obiskova- nje gora, na upoštevanje vseh var- nostnih ukrepov, trenutnih razmer v gorah glede vremena in poseb- nosti na poteh ter na dobro pripra- vo na turo, ki naj jo obiskovalci gora izberejo svojim psihofizičnim spo- sobnostim primerno. PZS je povabila na festival Zunaj, gorniško druženje ob filmih in knji- gah, ki je potekal 3. in 4. septembra v Ajdovščini, Vipavski dolini in na Vi- pavskem Križu. Povabila je tudi na petdnevno pohodniško avanturo Hi- ghlander Adventure, ki se je v Slove- niji odvila prvič. Promocijski dan umirjanja prometa do planinskih izhodišč pod Košuto je potekal 14. in 15. avgusta, in sicer kot del projekta Outdoor doživetja v Ka- ravankah. Zdenka Mihelič NOVICE Na Koroškem nova ferata V Črni na Koroškem, natančneje v Žerjavu, je bila 7. avgusta odprta nova pridobitev za vse navdušence zelo zahtevnih planinskih poti in fe- rat. Po spustu po eni najdaljših jekle- nic v Evropi, imenovani Olimpline, s katero se Črnjani ponašajo od lan- skega leta, so se v Črni na Koroškem odločili, da uredijo še ferato Muče- vo, ki poteka po izraziti divji hudo- urniški soteski (imenovani tudi Hudi graben). S tem so razširili pestro turi- stično-adrenalinsko ponudbo za obi- skovalce in domačine. Nova ferata Mučevo je nastala na pobudo PD Črna na Koroškem, gra- dnjo je omogočila občina Črna na Koroškem, zgradilo pa jo je podje- tje Karbid. V soteski se nahajata dve zavarovani plezalni poti, in sicer laž- ja poteka na začetku po desni strani soteske, nato pa po izrazitem grebe- nu. Težja ferata poteka po soteski in čez steno soteske. Izhodišče je na parkirišču na desni strani ceste Mežica–Črna na Koro- škem, približno petsto metrov pred naseljem Žerjav. Do vstopa v fera- to pridemo s parkirišča po pločniku dvesto metrov proti Mežici do smer- ne table za ferato. Nato po gozdni poti v sotesko do manjšega lesene- ga mostička, kjer se ločita lažja (mo- dre oznake) in težja ferata (rdeče oznake). Od parkirišča je deset mi- nut hoje. Za obe različici, lažjo in težjo, je ob- vezna oprema za ferate in zelo zah- tevne planinske poti: čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, pripo- ročljive pa so tudi rokavice za pleza- nje po jeklenicah. Lažja ferata je na terenu označena z modrimi oznakami. Ocena je B, me- stoma C, višina: 150 metrov, dolžina: 250 metrov. Pot vodi čez lesen mo- stiček in po blagih serpentinah do podstenja. Plezamo po izpostavlje- nem in razglednem grebenu nad sotesko. V zgornjem delu se ferata položi, pot pa nas pripelje do viseče- ga mostu. Tu se združita obe različi- ci. Sledi še prečenje visečega mostu, na njegovi drugi strani pa se ferata konča. Čas plezanja je predvidoma 45 minut. Težja ferata ima na terenu rdeče oznake. Ocenjena je z oceno D, me- stoma E, a se da teh delov izogniti in obhoditi. Višina: 150 metrov, dolžina: 350 metrov. Od lesenega mostička nadaljujemo po soteski navzgor pri- bližno 80 metrov do vstopa v ferato. Vstop in prvih 10–12 metrov je zelo zahtevnih (ocena E, možen je ob- hod po soteski), težavnost pa v mo- krem in spolzkem še naraste, zato se nanjo podajte le v suhem vre- menu. Ferata je v nadaljevanju spe- ljana po lažjem terenu z manjšimi Informativna tabla nove ferate Mučevo izpostavljenimi prehodi in s preče- njem v levo do prvega visečega mo- stu. Od tega mostu dalje plezamo po zahtevnih ploščah navpično navzgor (ocena E, možen je obhod pred mo- stičkom desno navzgor) do drugega visečega mostu. Čezenj in po nekoli- ko lažjem terenu do previsnega dela (ocena E, možen je obhod previsa). Sledi še plezanje po različnem tere- nu do roba stene do zadnjega vise- čega mostu, ki je skupen z lažjo raz- ličico. Vsa najtežja mesta je možno obhoditi, tako da dobi ferata skupno oceno D. Čas plezanja je predvidoma 1 uro in 30 minut. Sestop z obeh ferat traja približno 20 minut po označeni gozdni poti. Za vi- sečim mostom nadaljujemo po gre- benu do gozdne vlake. Sledimo ji v desno do električnega daljnovoda in po stezi pod njim nazaj do parkirišča. Zdenka Mihelič Nova krožna turnokolesarska pot Juliana Bike Slovenija ima novo krožno kolesar- sko pot Juliana Bike, ki na sedmih etapah okoli Julijskih Alp združi na- ravno okolje in rekreacijo, namenje- na je različnim ciljnim skupinam, njena dolžina je 290 kilometrov, ima okoli osem tisoč metrov višinske razlike. Je nov turistični produkt sku- pnosti Julijske Alpe, ki se je pridružil pri obiskovalcih in turistih zelo prilju- bljeni daljinski pohodniški poti Julia- na trail. Predstavniki Občine Kranjska Gora, Planinske zveze Slovenije (PZS) in skupnosti Julijske Alpe so pot odpr- li konec junija v Mojstrani. Na odprtju so v kulturnem programu udeležen- ce pozdravili in nagovorili junaki Tri- glavskih pravljic, direktorica STO Maja Pak, župan občine Kranjska Gora Ja- nez Hrovat, direktor Skupnosti Julij- ske Alpe Klemen Langus in predse- dnik PZS Jože Rovan pa so slovesno odkrili usmerjevalno tablo za novo turnokolesarsko pot Juliana Bike. Za- tem so se vsi zbrani s kolesi in e-kolesi odpravili na pot proti Krmi ter simbo- lično preizkusili del druge etape Julia- na Bike, ki gre čez Goreljek in Zgornjo Radovno do Kranjske Gore. Juliana Bike sledi filozofiji starej- še sestre Juliana Trail in je v osno- vi del Slovenske turnokolesarske poti (STKP), vendar je krožno za- ključena, zato jo lahko razumemo kot samostojen krog po robu Julij- skih Alp. Turnokolesarska pot Julia- na Bike vsebuje sedem etap, dolgih po okoli štirideset kilometrov, ki si v obratni smeri urinega kazalca sledi- jo takole: Bohinjska Bistrica–Gore- ljek, Goreljek–Kranjska Gora, Kranj- ska Gora–Bovec, Bovec–Tolmin, Tolmin–Zakojca, Zakojca–Podbrdo, Podbrdo–Bohinjska Bistrica. Sku- pno merijo 290 kilometrov, njihova višinska razlika pa znaša slabih 8500 metrov. Poleg osnovnih etap se na Juliana Bike navezujejo tudi pristo- pne etape iz treh smeri (Radovlji- ca–Bled–Gorje, Žirovnica–Jesenice– Mojstrana, Goriška Brda–Tolmin). Pot pelje po lokalnih cestah, kole- sarskih stezah, gozdnih poteh ali kolovozih in terja od obiskovalca (še posebej v občutljivih naravnih ha- bitatih) spoštovanje do narave, ra- stlin, živali in zasebne lastnine do- mačinov, ki trajnostno sobivajo z Zemljevid nove turnokolesarske poti Juliana Bike Zbrani kolesarji na odprtju turnokolesarske poti Juliana Bike Arhiv občine Kranjska Gora PLANINSKI VESTNIK september 2021 79