A A arheologija na avtocestah Slovenije KO 16 Hrastje-Kronovo Mačkovec pri Novem mestu Katarina Udovč Mačkovec pri Novem mestu Petra Leben Seljak Zbirka Arheologija na avtocestah 8 Mačkovec pri Novem mestu Uredniški odbor Avtor Lektor Bojan Djuric, glavni in odgovorni urednik Katarina Udovč Martina Rotar Miran Erič, tehnični urednik Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Robert Žvokelj, likovni urednik Območna enota Novo mesto Tehnična priprava publikac^.je Boris Vičič, član Skalickega 1, SI-8000 Novo mesto Rok Kovačič Biserka Ribnikar, članica katarina.udovc@zvkds.si Miran Erič Izdajatelj Sodelavci Računalniška obdelava in priprava slik Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Petra Leben Seljak Rok Kovačič Metelkova 6, 1000 Ljubljana Zasebna raziskovalka s področja fizične antropologije Fotografije Za^j Dobračevska ul. 44, SI-2446 Žiri Borut Križ 6, 7, 11, 14, 16, 19, 21, 23, 25, 27, 29, Damjana Pečnik, v.d. generalnega direktorja petra.leben-seljak@guest.arnes.si 31, 33, 35, 37, 39, 40, 41, 44, 45 Marko Pršina 8 Recenzent Biba Teržan Načrt najdišča Oddelek za arheologijjo, Filozofska fakulteta, Franc Aš Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Geodetske izmere biba.terzan@ff.uni-lj.si Jernej Breščak za ZVKDS OE Novo mesto Restavriranje predmetov Robert Koračin (kovina, steklo, jantar) Martin Pungerčar (lončenina) Risbe grobov Maja Rudolf Markovič Risbe predmetov Anđelka Fortuna Saje Fotografije predmetov Franc Aš 1-87 Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 60 izvodov Ljubljana, junij 2009 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Sloven^.je so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4) UDOVČ, Katarina Mačkovec pri Novem mestu / Katarina Udovč ; [sodelavci] Petra Leben Seljak ; [fotografije Borut Križ, Marko Pršina ; načrt najdišča Franc Aš ; risbe grobov Maja Rudolf Markovič, risbe predmetov Anđelka Fortuna Saje]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2009. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 8) ISBN 978-961-6420-41-9 246385920 Kazalo Uvod 5 Gradivo 32 Opis pokrajine in lega najdišča 6 Raziskava 8 Opis gomile 10 Opredelitev grobov glede na spol po arheološkem kriteriju 10 Opis stratigrafskih enot 10 Opisi grobov 12 Analiza 84 Poročilo o antropološki analizi, Mačkovec - Gomila I, 2005 Petra Leben Seljak 84 Literatura 86 Grobni pridatki 24 Fibule 24 Obročast nakit 24 Steklene jagode / ogrlice Jantarne jagode 26 Bronasti scepter 26 Glinena vretenca 26 Orožje in orodje 26 Lončenina 27 24 Noša 28 Časovna opredelitev grobov v gomili 30 Sklep 31 Uvod Arheološko najdišče Mačkovec leži na trasi dolenjskega kraka avtoceste, na odseku Hrastje-Lešnica, v bližini Novega mesta (sl. 1 in 2). Na tem območju poteka trasa po razgibanem, gričevnatem terenu, ki se postopoma dviga od doline reke Krke proti Trški gori. Na enem izmed gričev je ljubiteljski arheolog Rasto Božič na robu gozda (k. o. Ždinja vas, parc.št. 2089/13) opazil okrog 1,5 m visoko kopasto vzpetino okroglega tlorisa, ki ga je po videzu spominjala na gomilo (sl. 6). Domnevo je sporočil novomeški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine potem, ko je bil poprejšnji terenski pregled že opravljen (Tica 1999) in so se zemeljska dela za izgradnjo AC že začela. Domnevo o obstoju gomile je bilo treba preveriti, kar je decembra leta 2004 storila združena ekipa ZVKDS, OE Novo mesto in PJP z izkopom 3 x 4 m velike sonde na najvišjem, jugovzhodnem delu gomile (sl. 7). Na globini 1 m smo odkrili glineno vretence, odlomke lončenine in del slabo vidnega vkopa groba. Med poznejšimi izkopavanji so bili ti ostanki označeni kot grob 1. Po ugotovitvi, da gre za arheološko najdišče, so se začela izkopavanja, ki so potekala sočasno z gradbenimi zemeljskimi deli in so zaradi časovne stiske, snega in nestanovitnih vremenskih razmer potekala pod velikim šotorom. Arheološka izkopavanja so potekala po določilih pogodbe, sklenjene med Darsom št. 306/2005 in ZVKDS št. SPD-24/05-UB. Prvi posamezni odlomki prazgodovinske lončenine so se med raziskavami pojavili od 0,40 m do 0,90 m pod vrhom gomile, kar je najverjetnejši razlog, da poprej opravljeni pregledi na zemljišču niso potrdili najdišča. Arheološka izkopavanja na najdišču Mačkovec so potekala z združenimi silami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto in Dolenjskega muzeja. Z območne enote ZVKDS Novo mesto sta pri izkopavanjih sodelovala arheologa Danilo Breščak in Katarina Udovč, iz Dolenjskega muzeja pa arheologa Borut Križ in Petra Stipančić, arhitekta Maja Rudolf Markovič ter restavratorja Miha Jakobčič in Simon Bobnar, od zunanjih sodelavcev pa Jernej Breščak. Poleg omenjenih je pri izkopavanjih sodelovala še ekipa 18 delavcev. V devetnajstih delovnih dneh (med 14. 3. in 7. 4. 2005) je bilo raziskanih 210 m2 površine in izkopanih 13 grobov. V poizkopavalno obdelavo najdb in dokumentacije najdišča so bili poleg avtorice vključeni še Franc Aš (izdelava grafičnih prilog in fotografiranje predmetov ter obdelava fotografij), Robert Ko-račin (restavriranje in konserviranje železnih, steklenih in jan-tarnih predmetov), Martin Pungerčar (restavriranje in konserviranje lončenine), Anđelka Fortuna Saje (risanje arheoloških predmetov) in dr. Petra Leben Seljak (antropološka analiza). Opis pokrajine in lega najdišča Gomila I poimenovana kot arheološko najdišče Mačkovec se je nahajala na skrajnem severovzhodnem robu Novega mesta, kjer se vrtačast svet pokritega krasa postopoma dviguje proti severu, od struge reke Krke proti Kamnemu vrhu in naprej proti vinogradniškemu območju Trške gore. Gomila je ležala ob robu gozda na nižji vzpetini. Od tod se teren proti severu postopoma dviga v 266 m visok, z gozdom porasli hrib Brezovica, proti jugovzhodu pa se zlagoma spušča proti naselju Mačkovec in naprej proti reki Krki. Geološko podlago sestavljajo bel do siv apnenec, ooli-tni apnenec, grebenski apnenec s hidrozoji, rjava ilovnata pre-perina in jerina (Osnovna geološka karta in tolmač, list Novo mesto, 1977). Prve prazgodovinske najdbe na Trški gori in Bajnofu so znane že od zadnjih let 19. stoletja (ANSl 1975, 233), so pa novejše raziskave na območju jugovzhodno od gomile (sl. 8:1), kjer se med avtocesto in lokalno cesto gradi poslovno-storitvena cona, dopolnile arheološko oziroma poselitveno sliko prostora. Območje je bilo leta 2006 zaradi bližine obravnavane gomile in zato, ker deloma posega v registrirano arheološko najdišče Novo mesto—Brezovica (EŠD 15643) sistematično raziskano z intenzivnim terenskim pregledom, pri katerem sta bili odkriti prazgodovinska in rim-skodobna lončenina (Udovč, Mason 2006, 11). Temu je sledilo preverjanje tafonomije s strojnimi jarki in nato v letih 2007 in 2008 še arheološka izkopavanja. Že leta 2005 je bila južno od gomile, na parceli 2089/12, k. o. Ždinja vas, med izkopavanji v neposredni bližini opažena majhna okrogla izboklina s premerom 8 m. Sprva smo menili, da gre za gomilo, vendar se je med izkopavanji leta 2007 izkazalo, da gre za naravno tvorbo. Izboklina je bila po vsej verjetnosti posledica neenakomernega preperevanja apnenčevih skal, ki so se v središču izbokline nahajale najbolj plitvo. Na parcelah 2089/1, 2555/1, k. o. Ždinja vas v neposredni bližini gomile so bile odkrite skromne sledi prazgodovinske poselitve (sl. 8:2 in 8:3) (Udovč 2007). Na platoju tik ob naselju Mačkovec sta bila na parc. št. 928/4, 924/4, k. o. Bršljin, izkopana rimskodobno grobišče z 89 grobovi in halštatska gomila z dvema skeletnima pokopoma. Rimsko grobišče se je gomili izognilo in je ni poškodovalo. Ponavadi so bila rimskodobna grobišča postavljena ob cestah. Na podlagi tega lahko domnevamo, da je morala nekje v bližini odkritega grobišča potekati manjša podeželska cesta - via vicinalis(Mason, Britovšek 2008, 140), (sl. 8:4). Na potek ceste v bližini kaže tudi na mačkovski gmajni najdeni rimski miljnik iz obdobja Sep-timija Severa, ki je shranjen v Dolenjskem muzeju (ANSl 1975, 233). Zahodno od Mačkovca leži v gozdu Brezovica (parc. št. 2045, k. o. Ždinja vas) še nedotaknjena gomila s premerom 30 m in ohranjeno višino do 3 m (Križ 1982, 149). 1 Geografski položaj Mačkovca na DMR100, © GURS. 2 Položaj najdišča Mačkovec; vir: Atlas Slovenije. © Mladinska knjiga Založba d.o.o. 3 Položaj najdišča Mačkovec, M1:10000 ; podlaga TTN5 G222700, G223700 in idejni projekt DARS; © GURS, © DARS. 5 Položaj najdišča Mačkovec, M1:10000; podlaga DOF G222761B, F223761B in idejni projekt DARS; © GURS, © DARS. , ' / , J Raziskava 9 Načrt gomile M 1:100 z vrisanimi grobovi, opredelitvijo po spolih, izkopnim poljem, razdelitvijo po kvadrantih, lego profilov, geološko osnovo in SE 003. / \ moški grob SE 005 ženski gro^ neopredeljen grob SE 006 rob gomile izkopani rob gomile Gomilo Mačkovec I s premerom okrog 14 m smo z 1 m širokim ze-mljenim križnim profilom oziroma linijo J (zahod -vzhod)/11 (jug - sever) razdelili na štiri izkopna polja s kvadratnim tlorisom, ta pa nadalje še na 1m x 1m velike kvadrante. Mersko izhodišče je bilo postavljeno v jugovzhodnem kvadrantu, od koder so v X osi proti severu naraščale številčne vrednosti (od 0 do 18), v Y osi proti zahodu pa vrednosti po abecednem redu (od A do S). Iz-kopno polje je obsegalo kvadrante od C/2 do C /16 in R/2 do R/17, ostalih kvadrantov pa zaradi odsotnosti arheoloških struktur in najdb ter zaradi dosega geološke t. i. sterilne osnove v zadnji vrsti kvadrantov od C do D/3 - 16 na vzhodu ter od P do R 3 - 17 na zahodu nismo izkopali (sl. 9). Pred infrastrukturnimi posegi, izravnavo terena in urejanjem dostopne poti za postavitev šotora je bil narejen digitalni model reliefa gomile in geodetsko izmerjen obseg nasutja - plašča gomile (sl. 10). Izkopavanja so zaradi nepredvidljivih in težjih zgo-dnjepomladanskih vremenskih razmer, denimo nizkeihtempe-ratur, zmrzali in snega, potekala pod šotorom, velikim 20 m x 14 m. Šotor je bil ogrevan in umetno razsvetljen. Slabša in neenakomerno porazdeljena umetna razsvetljava je vplivala na vidljivost arheoloških ostalin in vkopov ter oteževala dokumentira- nje. Izkopavanja smo opravili po metodologiji horizontalnega snemanja plasti. Rušo in nasutje gomile smo odstranjevali ročno. Meritve so se na terenu izvajale z elektronskim tahimetrom (t.i. totalno postajo) in prenosnim računalnikom. Grafično dokumentiranje in merjenje višinskih točk na terenu tlorisa izko-pnega polja, grobov, najdb v grobovih in posebnih najdb ter naravnanih struktur (preperela apnenčeva skala in kamni) je bilo izvedeno v računalniškem programu Liscad 4.1. Po izkopavanjih smo grafične priloge obdelali in dopolnili s tehničnimi podatki ter pripravili za nadaljno obdelavo v programu AutoCAD. Vzporedno z grafičnim dokumentiranjem je na terenu potekalo tudi ročno risanje. Grobne celote so bile po čiščenju izrisane v merilu 1:10 ter v tlorisu fotografirane v črno-beli, barvni dia in digitalni tehniki, najdbe tudi dodatno »insitu«. Za vse grobove smo izdelali fotoskice oziroma sestavili digitalne fotografije in jih opremili z vsemi metričnimi podatki. S koordinatami in višinami, v nekaterih primerih tudi s fotografiranjem in risanjem smo dokumentirali najdbe zunaj grobov. Vse najdbe smo na terenu primerno zaščitili in jih odpeljali v nadaljno obdelavo v restavratorsko delavnico ZVKDS, OE Novo mesto. 10 DMR posnetek gomile. 211,5 210,5 m 1 2 3 4 5 Opis gomile Gomila je imela skoraj okrogel tloris s premerom 14 m in 1,5 m visoko ohranjeno nasutje. V gomili je bilo 13 skeletnih grobov. Razporejeni so bili v dveh polkrožnih vrstah okrog centralnega groba. Po številu grobov jo v okviru dolenjske skupine uvrščamo med manjše, družinske gomile, ki so značilne za spodnji tok reke Krke. V zahodnem delu dolenjske skupine, kamor sodijo Stična in Magdalenska gora, se v gomilah nahaja do nekaj 10 grobov, večje število grobov pa štejejo tudi gomile na bližnji, le 2 kilometra oddaljeni Kapiteljski njivi v Novem mestu. Gomila je bila na severni strani nasuta na manjši greben, na južni, vzhodni in zahodni strani pa na preperele apnenčeve skale. Severovzhodni del gomile zaradi plitvejše lege preperelih apnenčevih skal ni bil primeren za pokope (sl. 11) oziroma je bila verjetno v tem delu poškodovana. S skalami oziroma geološko osnovo je bila linija grobov omejena tudi na južni strani. Na preperele apnenčeve skale je bila v nekaterih grobovih položena tudi lesena krsta. V grobovih s št. 1, 3, 4, 8, 9, 12, 13 se je pod krsto oziroma pridatki pojavil prepe-rel apnenec, v centralnem grobu 9 pa so ga uporabili kot sestavni del kamnite konstrukcije. Našteti grobovi so bili v celoti ali pa vsaj deloma vkopani v sterilno osnovo, medtem ko so bili grobovi 2, 5, 6, 7, 10 in 11 vkopani v nasutju gomile (sl. 9). Vkopi oziroma polnila grobnih jam so se slabo ločila od okolice, ker so bili po vsej verjetnosti zasuti z zemljo nasutja. Zaradi slabe vidnosti vkopov so v nekaterih primerih mlajši grobovi poškodovali starejše, npr. grob 6 je poškodoval grobova 10 in 11, grob 1 pa grob 2. Glede na najdbe so bile določene tudi meje groba 7. Da so pokojnike tudi tu pokopavali v krstah, potrjujejo ohranjene pooglene-le sledi lesa v grobovih 8, 9 in 13. V nasutju so bili tudi posamezni apnenčevi kamni. Kamnita groblja se je nahajala v kv. N, M/8, 20 - 30 m pod vrhom gomile in je ležala skoraj 1 m više kakor grob 8, v kv. I/7 in 8 nad grobom 1, dva kamna pa v kv. F/9 eden je ležal nad grobom 4, drugi v neposredni bližini. Po en kamen se je nahajal v kv. J/10 nad grobom 9 in v L/10. Kamni so verjetno označevali grobove, morda pa tudi zunanji rob gomile. Opredelitev grobov glede na spol po arheološkem kriteriju Kosti se zaradi kislosti »dolenjske ilovice« niso ohranile, razen v grobovih 8 in 13, kjer se je ohranilo nekaj zob. Sledi dolgih kosti (kosti rok) pa so bile vidne v grobu 5. Ohranjene kosti in zobe je antropološko analizirala dr. Petra Leben Seljak (priloženo poročilo). Kislost je močno vplivala tudi na ohranjenost lončenine in predmetov iz bronaste kovine. Od 13 grobov jih lahko 7 (grobovi št. 1, 2, 5, 7, 8, 9, 11) glede na najdene dele noše (bronaste na-rebrene nanožnice in zapestnice, fibule, ogrlice iz steklenih in jantarnih jagod, bronaste lasne obročke in lončena vretenca,^) opredelimo kot ženske. V grobovih 3 in 12 sta bila pokojnika pokopana skupaj z orožjem, zato domnevamo, da sta moška. Moški je bil pokopan tudi v grobu 6, ki je vseboval rokodelsko orodje: brus, železno šilo z ohranjenim lesenim držajem, železen ukrivljen nož in štiri fibule. Fibule pa so bile najdene tako v ženskih kakor tudi v moških grobovih. Kamniti brusi so bili v gomilah na novomeški Kapiteljski njivi najdeni le v moških grobovih (Križ 1997, 45 in Križ 2000, 32). Kot moški grob lahko po vsej verjetnosti opredelimo tudi grob 10, v katerem smo našli tri posode gu-banke, fibuli, železen nož in bronasto zanko. V grobu 6 in 10 so na mejah z grobom 11 ležale jantarne jagode, ki so bile sestavni del po vsem grobu 11 razsute ogrlice. Vkop za mlajši grob 6 je poškodoval grob 11. V grobu 6 je bila najdena tudi jagoda iz temno modre steklene paste. Po ena jagoda je pridana v 14 moških grobovih na Kapiteljski njivi, zato Križ sklepa, da so bile namerno pridane v grobove kot apotropejski dodatek ali v spomin (Križ 2006, 114). Da je bil v najkrajšem in najožjem grobu 13 pokopan otrok, je bilo dokazano z antropološko analizo ohranjenih zob. V grobu 4 je bila najdena samo lončena posoda. Grobovi so razporejeni v gomili v treh skupinah, v katerih so zastopani ženske in moški, kar morebiti kaže na ožjo družinsko skupnost (gl. sl. 9). Opis stratigrafskih enot Skozi gomilo je bil narejen zemljen kontrolni križni profil, ki je omogočil dokumentiranje dveh profilov. Profil 1 je bil narejen v smeri zahod - vzhod (sl. 12), profil 2 pa v smeri jug - sever (sl. 13, 14). Iz profilov je razvidno, da je bil na geološko osnovo nasut plašč gomile, pri čemer je spodnja plast (SE 004) zelo izrazita, medtem ko zgornja (SE 002) prehaja v humusno plast. 12 Profil gomile v smeri zahod-vzhod, M 1:100. SE 001 Ruša - površinski humusni sloj s podrastjo in listjem, debeline 0,05 m. SE 002 čvrsta rjava (7.5 YR 6/8) meljasta ilovica, tik pod rušo, zato je prepredena še s koreninami. V njej se pojavi bo-bovec, tj. površinska železova ruda. Debelina plasti je od 0,36 m do 0,50 m. Zgornji del plašča gomile in takratna hodna površina. SE 003 posamezni apnenčevi kamni, verjetno prinešeni od drugod in uporabljeni za označitev gomile in grobov. SE 004 čvrsta, mastna rumeno rjava (10YR 5/6) ilovica, v kateri so bili koščki lončenine in grobovi. Debelina plasti je od 0,35 m do 0,50 m. Plašč gom ile. SE 005 močno preperele apnenčeve skale, ki so del geološke osnove. SE 006 čvrsta, mastna rdeče rjava (5YR 4/4), ponekod oranžno rjava (7.5 YR 5/8) marmorirana plast, ki vsebuje manganove, kromove in va-nadijeve okside. Geološka t.i. sterilna osnova. 13 Profil gomile v smeri jug-sever, M 1:100. SE 001 Ruša - površinski humusni sloj s podrastjo in listjem, debeline 0,05 m. SE 002 čvrsta rjava (7.5 YR 6/8) meljasta ilovica, tik pod rušo, zato je prepredena še s koreninami. V njej se pojavi bo-bovec, tj. površinska železova ruda. Debelina plasti je od 0,36 m do 0,50 m. Zgornji del plašča gomile in takratna hodna površina. SE 004 čvrsta, mastna rumeno rjava (10YR 5/6) ilovica, v kateri so bili koščki lončenine in grobovi. Debelina plasti je od 0,35 m do 0,50 m. Plašč gom ile. SE 005 močno preperele apnenčeve skale, ki so del geološke osnove. SE 006 čvrsta, mastna rdeče rjava (5YR 4/4), ponekod oranžno rjava (7.5 YR 5/8) marmorirana plast, ki vsebuje manganove, kromove in va-nadijeve okside. Geološka t.i. sterilna osnova. Opisi grobov Giob 1; G1-6 V tlorisu pravokotna grobna jama je merila 2,2 m x 0,6 m. Obris groba je bil slabo zaznaven. Delno je bil vkopan v sterilno osnovo, delno pa v nasutje. V vzhodnem delu je zadel na preperelo apnenčevo skalo. Vkop groba 1 je poškodoval grob 2. V vzhodni del groba so bili položeni dva ciborija, glineno vretence in dve narebreni nanožnici. 15 Tloris groba 1 s pridatki, M1:25. 16 Fotografija tlorisa groba 1 in 2 s pridatki. V tlorisu pravokotna grobna Jama Je merila 2,45 m x 0,8 m. Obris vkopa Je slabo zaznaven. Vkopan je bil v na-sutje gomile. Poškodoval ga je vkop groba 1, zato je ohranjena le njegova severozahodna stranica, ki je bila vkopana v sterilno osnovo. Od pri-datkov so bili najdeni kosi lončeni-ne, steklene in jantarne jagode, ki so bile razsute po grobu, deloma pa tudi v zgornjem delu polnila groba 1. 18 Tloris groba 3 s pridatki, M1:25. Grob 3; G11-16 V tlorisu pravokotna grobna jama je merila 2, 40 m x 0,50 m. Polnilo groba je bilo nekoliko temnejše od nasutja, v katero je bil vkopan. Na severni strani groba so bili položeni ciborij, železen nož, železno šilo in poškodovan bronast predmet, v osrednjem delu na zahodni strani pa železna sulična ost in tulasta sekira. Na severnem delu je zadel že na pre-perelo apnenčevo skalo. V tlorisu pravokotna grobna Jama Je merila v dolžino 2 m x od 0,54 do 0,80 m in se je proti severovzhodu zožila. Grob je bil vkopan v sterilno osnovo, v jugozahodnem vogalu je zadel na preperelo apnenčevo skalo, ob severovzhodno stranico groba je bil položen lonec s stožčastim vratom oziroma buča. 21 Fotografija tlorisa groba 4. Pc; V tlorisu pravokotna grobna Jama Je merila 2,40 m x 0,80 m. Polnilo groba je bilo nekoliko temnejše od nasutja gomile, v katero je bil vkopan. Na severnem delu groba so bili položeni ciborij, latvica, vretence, čaša, na južnem šatuljica iz organskega materiala z nakitom, položena verjetno na prsi pokopanega, okoli vratu pa ogrlica, sestavljena iz 85 različno velikih jantarnih jagod. Šatuljica je vsebovala par narebre-nih nanožnic in par zapestnic, spetih z bronasto fibulo, ter železno iglo, šivanko. 23 Fotografija tlorisa groba 5 s pridatki. HZ 'xjsr.^. Mm'm y. MX ■ - w I Wfliypf» ~ V tlorisu pravokotna grobna jama je merila 1,70 m x 0,65 m. Obris vkopa je bil slabo zaznaven. Vkopan je bil v nasutje gomile. Mlajši in globlji grob 6 je poškodoval starejša, a plitvejša groba 10 in 11. V vzhodni del groba so bili položeni po dva para bronastih certoških fibul s samo-strelno peresovino, jantarne jagode, brus, železno šilo, železen nož. Pod fibulama, ki sta bili ena ob drugi, so ohranjeni ostanki lesene krste intenzivno črne barve. 25 Fotografija tlorisa groba 6 s pridatki. Obris groba je bil slabo zaznaven. Vkopan je bil v nasutje gomile. Slabo opazne sledi vkopa so bile uničene med izkopavanjem, ker je ležal pod neizkopanim križnim profilom. V grobu so bili najdeni ciborija, lonček, ročaj skodele, latvica, okrašena z bradavico, in konično vretence. 27 Fotografija tlorisa groba 7 s pridatki. J i .v V tlorisu pravokotna grobna jama je merila 2,20 m x 0,70 m. Grob je bil vkopan v sterilno osnovo. V jugovzhodnem vogalu je zadel na preperelo apnenčevo skalo. Polnilo groba je bilo nekoliko temnejše od nasutja. V osrednjem delu groba so bile ohranjene sledi lesene krste. V zahodni del groba je bila položena lončenina. Ker je bila večja posoda slabo ohranjena, nam je ni uspelo rekonstruirati, manjši odlomek pa je povsem razpadel. Ohranila sta se le skleda, okrašena z bradavicami, in z vrezi okrašeno bikonično glineno vretence. V osrednjem in vzhodnem delu je bil najden nakit: ogrlica iz jagod steklene paste in jantarna, trortasta fibula, dve tanjši bronasti narebre-ni zapestnici, poškodovan scepter in dve masivnejši narebreni bronasti zapestnici. Poleg 92 celih jagod je bilo najdenih še 13 razdrobljenih. Pod sceptrom in ob njem se je nahajalo še 6 jagod iz modre steklene paste ter ob tem pa še dva človeška zoba. 29 Fotografija tlorisa groba 8 s pridatki .y . ..Vf.i'.,. '-J. '..i,' f 'r'' :-J : • ■m- ' ^ - - if'-; '"I V tlorisu pravokotna grobna jama je merila 2,85 m x 1,15 m. Grob 9 je zavzemal osrednje mesto. Omejen oziroma označen je bil s kamnito konstrukcijo, v katero je bila v jugozahodnem in južnem vogalu vključena tudi preperela apnenčeva skala. V severozahodnem delu groba so bile ohranjene 0,48 m x 0,12 m velike sledi lesene krste. Nad njimi sta bila grob 7 in zunaj grobne celote najdena latvica z inv. št. P 4400. V severnem delu groba so bili latvica in slabo ohranjen lonec ter bronasta kačasta fibula s krilci in diskom, poškodovan bronast trakast lasni obroček in niz petih jagod. Pod posodo smo našli še drugi bronast trakast lasni obroček in niz 60 jantarnih jagod. V polnilu groba je bil najden tudi kamnit odbitek. 31 Fotografija tlorisa groba 9 s pridatki. V tlorisu pravokotna grobna jama je merila 2,40 m x 0,90 m. Obris groba je bil slabo zaznaven. Vkopan je bil v nasutje gomile. V severozahodnem delu groba smo našli dva ci-borija, skledo in dve jantarni jagodi, v jugovzhodnem delu groba pa bronasto kačasto fibulo s sedlasto uvi-tim lokom, bronasto certoško fibulo, bronasto žičnato zanko oz. atašo in železen nož. 33 Fotografija tlorisa groba 10 s pridatki. Grob 11; G70-74 V tlorisu pravokotna grobna jama je merila 2,20 m x 0,70 m. Grob 11 je bil na severni in vzhodni strani poškodovan z vkopi grobov 10 in 6. Obris groba je bil zaznaven. Vkopan je bil v nasutje gomile. Na zahodnem delu groba je bila položena skleda gubanka, v vzhodnem delu pa smo našli ogrlico iz 18 jantarnih jagod, dve narebreni bronasti nanožnici in bikonično vretence. 35 Fotografija tlorisa groba 11 s pridatki. J r V tlorisu pravokotna jama je merila 2,40 m x 0,80 m. Polnilo groba je bilo nekoliko temnejše od okolice. Grob je bil vkopan v sterilno osnovo. V severovzhodnem vogalu je grob zadel že na preperelo apnenčevo skalo. V severni del groba so bili položeni latvica, lonec in železno šilo, v srednji del železna pravokotna pa-sna spona, v južni del pa ozkolista železna sulična ost z izrazitim sredinskim rebrom. 37 Fotografija tlorisa groba 12 s pridatki. V tlorisu pravokotna grobna jama je merila 1,55 m x 0,58 m. Polnilo groba je nekoliko temnejše od okolice. Grob je bil vkopan v sterilno osnovo. Na jugovzhodnem predelu groba so bile ohranjene 0,26 m x 0,08 m velike sledi lesene krste. Na severnem delu je že zadel na preperelo apnenčevo skalo. V severni del groba je bila položena skleda na nogi, v južnem delu groba smo našli ogrlico iz različno velikih in raznobarvnih jagod od modrih, rumenih, turkiznih in zelenih. Ob nizu jagod se je ohranilo tudi nekaj človeških zob. Grobni pridatki Fibule Med grobnimi pridatki smo v petih grobovih najšli 9 fibul. Fibule so dober datacijski element, ker se je njihova oblika zaradi modnih vplivov iz Italije spreminjala. Med pridatki v grobu 5 je bil najden poškodovan bronast predmet, opredeljen kot trakasta fibula (G24). Fibula nima ohranjene noge. Pojavijo se v stopnji kačastih fibul, vendar jih srečamo tudi še v certoški stopnji (Dular 2003, 131). V grobu 8 je bila najdena trortasta fibula (G48) z gracilnim lokom, okrašenim s prečnimi vrezi in s čepastimi gumbi. Zaključek noge in igla nista ohranjena. Fibulo je Ogrinova uvrstila med tovrstnimi fibulami v VII. vrsto. Ta vrsta fibul je razprostranjena v Posočju in na Dolenjskem (Ogrin 1998, 125). V uporabi so bile v stopnji certoške fibule. V grobu 9 je bila najdena bronasta kačasta fibula s krilci in diskom na loku (G59), v grobu 10 pa kačasta fibula s sedlasto uvitim lokom (G65). Poleg kačaste fibule je bila v isti grobni celoti najdena še certoška fibula (G66). Štiri certoške fibule s samostrelno peresovino so bile najdene v grobu 6, dve izmed njih sodita v tip XIIIc po Teržanovi. Fibuli se razlikujeta po tem, kako je speljan lok peresovine pod lok fibule. Starejša (G30) ima lok peresovine polkrožno speljan preko zavojev peresovine pod lok fibule (Teržan 1976, 357), mlajša pa pravokotno (G29). V gomilah VI in VII iz Dolenjskih Toplic označujejo moške grobove certoške fibule XIII. vrste (Teržan 1976, 385). Od značilnih tipov certoških fibul odstopata fibuli (G31, 32), pri katerih se prepletajo značilnosti VII. in XIII. vrste fibul po Teržanovi. Lok zaobljeno rombičnega preseka, razčlenjen s tremi prečnimi rebri, od katerih je srednje najširše, je značilen za VII. vrsto (Teržan 1976, 325), medtem ko samostrelna peresovina označuje fibule XIII. vrste (Teržan 1976, 325 in 338). Vse fibule iz grobov naše gomile so predstavnice mladohalštatskega obdobja, kačaste fibule so datirane v stopnjo kačastih, certoške pa v stopnjo certoških fibul. Obročast nakit ma koncema. Par sklenjenih narebrenih nanožnic je bil najden v grobu 5 (G27, 28), par nesklenjenih narebrenih nanožnic v grobu 1 (G5, 6), ena nesklenjena (G74) in ena s presegajočima koncema pa v grobu 11 (G73). Dve sklenjeni narebreni zapestnici sta bili najdeni v grobovih 5 (G25, 26) in 8 (G52, 53). V grobu 8 sta bili poleg masivnih zapestnic najdeni tudi dve drobnejši narebreni s presegajočima stanjšanima koncema (G49, 50). V grobu 5 je obročast nakit v šatuljici iz organskega materiala ležal na prsih pokojnice. Zapestnice in nanožnice so bile spete s trakasto fibulo (G24). Šatulja iz organskega materiala se je ohranila kot temno rjava sled (sl. 13), na njej je bila poleg obročastega nakita najdena tudi železna igla oziroma šivanka (G23). Podobna šivanka je bila najdena na Magdalenski gori v gomili X, grob 43 (Hencken 1978, 73, sl. 334 g). Masiven narebren nakit se vključuje v t.i. rebrasti stil nošnje od začetka 6. stol. pr. Kr. (Teržan 1974, 41) in se pojavi v okviru horizonta Stična 2, priljubljen pa je predvsem v času kačastega horizonta (Gabrovec 1987, 59). V obravnavani gomili ga glede na ostale pridatke, jantarne ogrlice, trortasto fibulo in lončenino uvrščamo v stopnjo kačastih in cetroških fibul. V grobu 9 sta bila najdena obročka iz profilirane trakaste pločevine s presegajočima koncema (G56, 57). Obod je bil okrašen z vzdolžnimi kanelurami, stanjšana konca pa z vrezi v obliki smrekovih vejic. Steklene jagode / ogrlice V gomili so bili od obročastega nakita najdeni zapestnice in nanožnice ter obsenčna obročka. V grobovih 1, 5, 8 in 11 je bil najden bronast narebren masiven nakit ovalnega preseka. Zapestnice in nanožnice se med sabo razlikujejo glede načina zaključka. Lahko so sklenjene, nesklenjene ali pa se zaključijo s presegajoči- Med najdenimi jagodami iz steklene paste prevladujejo splošče-ne kroglaste1 jagode modre barve, največje jagode pa so kroglaste. Ogrlici iz raznobarvnih in različno velikih jagod iz steklene paste sta bili najdeni v grobovih 8 in 13, posamezne jagode pa so bile najdene tudi v v grobovih 1, 2 in 6. V grobu 1 je bila najdena jagoda iz zelene steklene paste z rumeno valovnico(G4), v grobu 6 modra z belo valovnico (G34), v grobu 2 pa 4 modre jagode z belo in ena z rumeno valovnico (G8) ter dve obročasti temno modri (G9). V ogrlici iz groba 8 med 83 jagodami (G47) prevladujejo različno velike sploščene kroglaste jagode iz modre prozorne steklene paste, sledijo jim mlečne in neprozorne. Ogrlica je popestrena s tremi rumenimi jagodami z modrimi očesci in dvema turkiznima z modrima očesoma ter štirimi jantarnimi. 1 Povzeto po S. Gabrovec et al. 2006, 12. Večjo barvno in velikostno raznolikost oblikuje 30 jagod, nanizanih v ogrlico iz groba 13 (G81). Ogrlica je bila v celoti najdena v nizu. K največjim sodijo 4 temno modre jagode, okrašene z rumeno valovnico, rumena s črno valovnico, 6 temno modrih z belo valovnico in 3 turkizne z modrimi očesci. Po številčni za- stopanosti jim sledijo srednje velike jagode, kamor sodi 5 temno modrih jagod, 3 manjše turkizne z modro-belimi očesci, 4 brezbarvne oziroma prozorne. Najmanjše so modre obročaste jagode. I - 40 Pogled na preplet obročastega nakita in sledi mošnjička v gr. 5. Jantarne jagode Glinena vretenca Ogrlice iz preprostih sploščenih kroglastih jantarnih jagod so bile najdene v grobovih 5, 9 in 11. V grobu 5 je bil najden niz 85 različno velikih jantarnih jagod (G22), v grobu 9 niz 60 jagod (G58), v grobu 11 pa niz 18 (G72). V manjšem številu (2 - 9) so bile jantarne jagode razsute še v grobovih 2 (G10), 6 (G33) in 10 (G64). V grobu 8 pa so štiri jantarne jagode popestrile ogrlico iz steklenih jagod iz temno modre steklene paste (G47). Razpon premera se giblje od 0,6 cm pri manjših do 0,8 in 1 cm pri večjih jantarnih jagodah. Jantarne jagode se v grobovih Novega mesta pojavijo v horizontu Stična - Novo mesto, razširjenost jantarnega nakita doživi višek v certoškem horizontu (Stipančić 2004, 57). Bronasti scepter V grobovih 1, 5, 7, 8 in 11 so bila najdena glinena vretenca. V vseh razen v grobu 7 je bil pridan še obročast narebren nakit. Glinena vretenca iz grobov 1, 5, 8 in 11 so bikonične oblike, iz groba 7 pa konične. Neokrašeni sta bili najdeni v grobovih 5 (G21) in 7 (G43). Od preostalih pa imata vretenci iz groba 8 (G46) z vrezi okrašen spodnji del, iz groba 11 (G71) pa s polmesečastimi žigi zgornji del. Pri tem zadnjem je s kanelurami okrašen tudi prehod. Najlepše je okrašeno vretence iz groba 1 (G3), pri katerem se okras vtisnjenih pik spiralno vije po njegovi celotni površini. Delno ohranjeno vretence je bilo najdeno zunaj groba v kv. N/14 (G83). Vretenca so enako kot obročast nakit predvsem atribut ženskih grobov. Orožje in orodje Med najdbami je tudi slabo ohranjen bronasti scepter oziroma kultna palica (G51). Najdena je bila v najbogatejšem ženskem grobu 8 (sl. 9). Ohranjeni del pripada zgornjemu delu kultne palice, izdelane iz votle bronaste pločevine, ki se na vrhu zaključi z okroglo ploščico. Ploščica je pritrjena na palico z zakovico. Iz predrtin na ploščici na enočelnih/enodelnih verižicah visijo trikotni obeski s po tremi iztolčenimi bučnicami. Enako okrašena palica je bila najdena v Rovišču (Stare 1973, 735, t. 4: 2). V grobovih 3, 6, 10, 12 je bilo najdeno orožje in rokodelsko orodje. V grobu 3 in 12 sta bila pokojnika pokopana z napadalnim orožjem. V bogatejšem moškem grobu 3 so bili najdeni železna tu-lasta sekira (G15), železna ozkolistna sulična ost (G14), železen ukrivljen nož s trnastim nastavkom za držaj (G12), šilo (G13), del bronaste pasne garniture (G16) ali obeska. Z najdbami skromnejši je bil grob 12. V njem so bili najdeni ozkolistna sulična ost z izrazitim sredinskim rebrom (G79), pravokotna železna pasna spona (G77) in šilo (G78). Ohranjeni rezili železnih nožev sta bili najdeni v grobovih 6 (G35) in 10 (G68, 69), v grobu 6 pa še brus (G37) in železno šilo (G36). 41 Detajl bronastega sceptra v gr. 8. ■V lončenina Lončene posode so prilagali v grobove pretežno k pokojnikovim nogam in predstavljajo najpogostejši pridatek. V obravnavani gomili je bila zelo slabo ohranjena lončenina v 12 od 13 grobov, brez nje je bil le grob 6 (sl. 43). Kosi lončenine so bili razsuti tudi po nasutju gomile. Po ena posoda je bila najdena v grobovih 3, 4, 11 in 13, lonec in latvica v grobu 12, 2 ciborija, latvica in čaša v grobu 7, enaka postavitev brez čaše v grobu 5, 2 ciborija v grobu 1, 2 ciborija in skleda v grobu 10, skleda in uničena posoda v grobu 8. Med raznovrstno lončenino prevladujejo posode na nogah, ki se delijo na obredne posode ali ciborije in sklede. Najštevilnejši so ciboriji, ki se kot tip posode pojavijo že v horizontu Stična - Novo mesto 1 (Dular 1982, 44). Po dva sta bila najdena v grobu 1, 7 in 10, po eden pa v grobu 3 in 5. Ciboriji se med seboj razlikujejo po načinu žganja, oblikovanosti trupa in okrasa. V grobu 10 sta bila najdena ciborija z nagubanim ostenjem in s tremi aplikami, značilna za horizont kačastih fibul. Ciborija iz groba 7 (G38) in eden iz groba 1 imajo hruškasto oblikovan trup (Dular 1982, 47). En ciborij iz groba 1 je okrašen s po tremi brada-vičastimi izrastki, nad njimi pa se bočita po dva rogata izrastka, ki skupaj oblikujejo glavico bovida (G2), drugi ima na rame aplicirani dve navpični, različno veliki bradavici (G1). Pokrova sta ploščata in imata čepasta držaja. Tri podolgovata rebra krasijo ostenje ciborija iz groba 7 (G38). Ciborij je pokrival ploščat pokrov z držajem, oblikovanim kot tri živalske glavice. Drug primerek iz istega groba (G39) ima zopet drugačno različico okrasa , saj je njegovo ostenje okrašeno s trikrat po tremi skupinami plitvih in kratkih reber, ki imajo videz gub oziroma nagubane površine. Pokrit je bil s pokrovom s čepastim držajem. Ciborija iz groba 10 (G61, 62) imata okrogel trup in nagubano ostenje oziroma ramena okrašena še s tremi aplikami s po tremi izrastki v obliki živalskih glav. V grobu 5 (G18) je bil najden ciborij z narebreno nogo in pokrovom z visokim ramenom, ki je bil žgan po reoksidacijskem 2). Med ciborije zaradi oblike in višine noge uvrščamo tudi ne-okrašeno posodo iz groba 3 (G11). Obravnavane ciborije Dular po obliki in okrasu uvršča v mladohalštatsko obdobje z začetkom izdelave v stopnji kačastih fibul, vendar ostanejo v uporabi še v stopnji certoške fibule (Dular 2003, 136). Latvice so zaradi široke uporabnosti najpogosteje pridana lončenina. Latvica s prstanasto nogo iz groba 5 je okrašena s tremi bradavicami (G19), prvotno verjetno s štirimi, tista iz groba 7 ima predrto ušesce (G42), iz groba 12 pa ni okrašena (G75). Kos latvice je bil najden tudi v grobu 9 (G54). Zunaj groba sta bili najdeni še dve latvici, neokrašena latvica z inv. št. P 4402 v kv. F/12 (G84) in druga latvica z bradavico P 4400 in v kv. J/12 (G82). Po številčnosti jim med lončenim gradivom sledijo sklede. Skleda iz groba 8 ima ostenje okrašeno s štirimi podolgovatimi bradavicami (G44), skledi iz groba 2 (G7), 10 (G63) imata nagubano ostenje, medtem ko ima skleda iz groba 11 (G70) po ostenju simetrično razporejene skupine s po tremi plitvimi rebri. Po velikosti in obliki se med seboj najbolj razlikujejo lonci. Najmanjši je bil najden v grobu 5 (G40), večja lonca na nogi pa v grobu 9 (G55) in 12 (G76). V grobu 13 je bila najdena neokrašena skleda na nogi (G80). V grobu 5 je bila najdena čaša (G20), v grobu 7 pa skodela s presegajočim ročajem (G41). Čaša in ciborij iz groba 5 tvorita skupaj edini pivski servis v mačkovški gomili. Edina najdba groba 4 je buča (G17). Dular je tip posod uvrstil med lonce s stožčastim vratom, vendar se je v zadnjem času za tovrstno obliko uveljavilo poimenovanje buča (Gabrovec 2006, 66, 73, 96, 114). Obravnavana posoda ima nizek in kroglast spodnji del, stožčast vrat, kaneliran okras, značilen lonec s stožčastim vratom (Dular 1982, 26), in vbočeno dno. Vbočeno dno pa je tudi po Dularju značilno za buče. Neopredeljena po obliki ostaja posoda iz groba 8, ki je zaradi slabe ohranjenosti ni bilo možno restavrirati (G45). Med raznovrstno in številčno lončenino ni bilo postopku. Držaj pokrova je gumbast. Podoben ciborij je bil najden v grobu 15 v gomili III na Kapiteljski njivi (Križ 1993, 39, t. 15. uvoženih lončenih posod. 42 Zastopanost tipov lončenine v grobovih. grob ciborij vretence skleda na skleda nogi skodela čaša lonec latvica nedol. 1 21 2 1 3 1 4 1 5 11 1 1 6 7 21 1 1 1 8 11 1 9 1 1 10 21 11 11 12 1 1 13 1 izven 1 2 Noša Ženske so pokopavali s parom zapestnic, nanožnic, ogrlico in glinenim vretencem. Pridatki so v grobu najdeni na mestih, kjer so se nosili (npr. zapestnice na zapestju, ogrlice okrog vratu itd.) Nanožnice so bile odkrite »insitu« le v grobu 1, v grobu 5 in 11 pa sta bili položeni na zgornji del telesa ali ob njega. Nanožnice v mladohalštatskem obdobju niso pogoste, saj so pri nošah iz Stične in Vač zastopane le v posameznih primerih, medtem ko jih v Dolenjskih Toplicah ni bilo. V grobovih z nanožnicami v grobovih iz Mačkovca ni bilo fibul ali ogrlic iz steklenih jagod, pač pa jantarne. Na prsih pokojnice sta bili tudi masivnejši zapestnici iz groba 8, medtem ko sta bili gracilnejši najdeni v predelu zapestij. Polaganje narebrenega nakita na zgornji del telesa ali ob njega je znano tudi z Magdalenske gore iz grobov 5/2, 7/40, Novega mesta (Kapiteljska njiva gr. 3/19 in Kandija gr. 3 /33 in 4/3), iz Metlike- Hrib iz gr. 26 in iz Ivanca pri Družinski vasi iz gr. 30/4 (Guštin, Križ 2007, 498). V grobu 8 je bil poleg lončenine, obročastega nakita, fibule in ogrlice iz steklenih jagod najden bronast scepter. Po predvidevanjih naj bi rabil kot kultna palica in statusni simbol. Oseba, pokopana v grobu 8, je sodila v višji sloj v halštatske družbe, kamor je nedvomno sodila tudi pokojnica iz groba 9. V njem so bili najdeni obsenčna trakasta obročka, ogrlica iz jantarnih jagod in kačasta fibula. Popolno - bogato žensko opravo sestavljajo uhani oziroma lasni obročki, zapestnice in nanožnice, ki so jih ženske nosile praviloma v parih, številne fibule, navadno različnih tipov, jantarne in steklene ogrlice (Teržan 1985, 88, 92). Med nošo v obravnavani gomili nismo našli popolne ženske oprave (sl. 43). Vzporednici lahko potegnemo le med nošama iz grobov 9 in 8 s tipoma noš 3 in 4 z nekropol Stična -Vače (Teržan 1985, sl. 11). Moška oprava je sestavljena iz napadalnega orožja in rokodelskega orodja, zato so kot moški grobovi opredeljeni grobovi 3, 6, 10 in 12. V grobu 3 je bil ob ciborij, nož in šilo položen bronast predmet, oblikovan kot triperesna deteljica, ki bi prav tako utegnil rabiti kot pasna spona ali obesek. Enako oblikovan predmet, le večji, je bil najden v grobu b Račičeve gomile na Libni (Guštin, 1976, 44, t. 58: 6) in je opredeljen kot razdelilni gumb. Tulasta sekira in sulična ost iz istega groba pa predstavljata standardno opravo halštatskega bojevnika. V grobu 6 so bili (gl. sl. 44) v predelu prsi položeni fibuli in nož, morda v posebnem mošnjičku. V grobu 10 je bil najden žičnat bronast predmet (G67), ki po obliki in velikosti spominja na atašo bronaste situle, vendar je bil najden v predelu, kjer naj bi bil pas, in na enaki višini kakor železen nož, zato sklepamo, da je rabil kot zanka na pasu ali za spenjanje pasu. Tezo o pasni sponi potrjuje tudi v situlskem stilu figuralno okrašeni, pločevinast bronasti pas s Kapiteljske njive iz gomile 3, 43 Zastopanost predmetov ženske in moške noše. ženski moški Nakit Orožje Orodje Razno Lončenina b bor g ^ o ^ el .ts ž. .n etr al lo ■ii ^ ^ iS ^ tn il ik (Š 3 0! aj s s n ši rb an aasns etkibd ad po m.d igon ^ ^ ^ ^ ^ ^ 1 2 1 2 1 2 7 9 1 3 1 1 1 1 1 1 4 1 5 12 2 1 85 11 1 11 6 4 1 4 111 7 2 1111 8 14 1 88 4 1 11 9 1 2 60 1 1 1 10 2 2 1 1 2 1 11 2 18 1 1 12 1 1 1 1 1 13 35 1 izven 1 2 1 9 6 6 2 1 1 132 182 2 1 3 3 1 3 2 18141131616 grob 12, na katerem sta bili pritrjeni prav taki žičnati pasni sponi, kavelj na nasprotni strani za spenjanje pa se ni ohranil (Križ 1997a, 35, priloga 4). B. Teržan je ob preučevanju moške in ženske noše z nekropol v Dolenjskih Toplicah in Magdalenski gori ugotovila, da v poznem halštatskem obdobju ženske oprave postajajo skromnejše (Teržan 1985, 94). 44 Grob 6: Fibuli ob nožu. ■ yr-m-'-ià^ • rti-.!"' C'fif^' Časovna opredelitev grobov v gomili Razporeditev grobov v gomili kaže ožjo družinsko pripadnost. V osrednjem delu gomile se nahaja grob 9, ki ga kot najstarejšega opredeljujejo kačasta fibula, obsenčna obročka in okras lonca. Časovno sodi v stopnjo kačastih fibul. Prvo skupino tvorijo grobovi 1, 2, 3 in 4. Kronološko starejšo stopnjo kačastih fibul predstavljajo v grobu 1 najdeni bronasti na-rebreni nanožnici in ciborija z apliciranim okrasom glavic bo-vidov ter bradavic. Grob 2 uvrščam v to skupino zaradi v njem najdene sklede z nagubano površino. Lončenino iz groba 1 in 2 so lahko uporabljali tudi še v mlajši stopnji, stopnji certoških fibul. Pri časovni opredelitvi bi si lahko pomagali z lego nano-žnic »insitu« in ga imamo potemtakem za starejšega od preostalih in sočasnega z grobom 9, a mlajšega od groba 2. V grobu 3 so bili najdeni orožje, nož šilo in ciborij, kar je v uporabi v obeh časovnih stopnjah. V grobu 4 je bil najdena buča. Ta tip posod Dular glede na grobne celote z Magdalenske gore, gomila 4, grob 4 in 16 uvršča v stopnjo certoške fibule (Dular 1982, 26), medtem ko so bile v stiški gomili 48 v grobovih 81, 84, 131, 162, 163 in 164, 178 buče večinoma najdene skupaj s kačastimi fibulami s sedlasto uvitim lokom, v grobovih 16, 55, 65, 149, 150 in 158 pa je bila edini pridatek (Gabrovec 2006). V drugo skupino sodijo grobovi 5, 12 in 13. V grobu 5 so bili ciborij, latvica, čaša, glineno vretence, šatuljica in jantarna ogrlica. Šatuljica je vsebovala preplet obročastega narebrenega nakita, železno šivanko in bronasto trakasto fibulo. Obročast nakit, ciborij in fibula se pojavita že v stopnji kačastih fibul, vendar pa so vse te pridatke uporabljali tudi še v stopnji certoških fibul. V grobu 12 je bila poleg lonca, latvice, šila in sulice najdena tudi pravokotna železna pasna spona. Predstavnice figuralno ali geometrijsko okrašenih železnih pravokotnih pasnih spon najdemo v grobovih, ki časovno sodijo v stopnjo certoških fibul. Izdelava nakita in pasnih spon iz železa se ponovno začne v mlajših stopnjah halštata. Grob 13 ni imel kronološko zanesljivih pridatkov, vendar ga glede na grob 5 in 12 uvrščam v isto stopnjo. Z vidika količine pridatkov tvorijo najbogatejšo in časovno, najmlajšo skupino grobovi 6, 8, 10 in 11. V grobu 10 sta bili poleg ciborijev in sklede z nagubano površino, noža in pasne spone najdeni tudi kačasta in certoška fibula. Grobno celoto po najmlajši fibuli uvrščamo v stopnjo certoških fibul. V isto stopnjo uvrščata grob 8 gracilna trortasta fibula in scepter. Najmlajši v gomili je grob 6, saj so certoške fibule na samostrel značilne že za prehod iz certoškega v negovski horizont. Groba 6 in 10 sta poškodovala starejši grob 11. Vseboval je skledo, glineno vretence, narebreni nanožnici ter razsuto jantarno ogrlico. Nare-bren nakit je značilen za stopnjo kačastih fibul, medtem ko se jantarnih jagod in glinenih vretenc ne da zanesljivo časovno opredeliti. Tudi steklene jagode in latvice so bile v uporabi ves čas starejše železne dobe od 8. stol. pr. n. št. do 4. stol. pr. n. št.. Sklep Današnji slovenski prostor v obdobju starejše železne dobe uvrščamo v jugovzhodno alpski halštatski kulturni krog. Znotraj tega kulturnega kroga je bila vodilna t. i. dolenjska skupina, ki je obsegala ozemlje med Savo in Kolpo ter med Ljubljano na zahodu in izlivom Krke v Savo na vzhodu. Glavnina najdišč leži v dolini reke Krke in na bližnjem gričevnatem svetu. Vodilno vlogo so ji omogočile naravne značilnosti, gričevnata in z vodotoki prepredena pokrajina, ki so v starejši železni dobi nudile ugodne bivanjske in življenjske razmere, ter površinska nahajališča železove rude - bobovca, kar je omogočilo gospodarski razcvet (Križ 1997, 18). V tem času so se na dominantnih vzpetinah oblikovala močna utrjena višinska gradišča. Na pobočjih v bližini gradišč pa ležijo obsežne gomilne nekropole, ki so proti koncu 8. stoletja pr. n. št. zamenjale žgana plana grobišča, značilna za obdobje kulture žarnih grobišč. Način skeletnega pokopa pod gomilo se je ohranil vse do 4. stol. pr. n. št. oziroma do prehoda v mlajšo železno dobo, ko je gomilne nekropole zamenjal žgan pokop na planih grobiščih. Obravnavana gomila sodi s 13 skeletnimi grobovi med manjše, družinske gomile dolenjske skupine. Gomile z manjšim številom grobov so značilne za vzhodno Dolenjsko, v zahodnem delu pa prevladujejo rodovno-družinske gomile z več deset grobovi. Da so bila v grobovih pokopana trupla v iztegnjeni legi, se da sklepati po velikosti in obliki grobov ter legi pridatkov. Človeške kosti in lesene krste, razen skromnih sledi, se tudi v tej gomili tako kakor tudi v večini drugih zaradi kisle in agresivne ilovice niso ohranile. Pridatki so večinoma najdeni na mestu nošnje, lonče-nino pa so položili k nogam pokojnega. Po pridatkih, značilnih za žensko (nakit) in moško (orožje in orodje) opravo, smo ugotovili, da je bilo v gomili pokopanih 6 ženskih oseb (gr. 1, 2, 5, 8, 9, 11), 4 moške osebe (gr. 3, 6, 10, 12), otrok (gr. 13), v dveh primerih pa se spola ni dalo določiti, ker je bila lončenina edini pridatek (gr. 4 in 7). V gomili so začeli pokopavati v stopnji kačastih fibul, največ pokopov je iz stopnje certoških fibul, pokop pa se preneha na prehodu v negovski horizont. Številčnost bronastega nakita in ogrlic ter kakovostno izdelana lončenina, najdena v gomili, kjer so bili pokopani prebivalci še neodkritega ruralnega zaselka, izpričujeta blaginjo takratne družbe. Gradivo Restavrirana lončenina in sulična ost iz groba 12 so bili risani v Okrajšave M 1:2, kovinski in jantarni predmeti ter predmeti iz steklene pa- dl. dolžina pr. premer ste pa v M 1:1. Gradivo hrani Dolenjski muzej. inv. št. inventarna številka rek. rekonstruiran kv. kvadrant š. širina ohr. ohranjen v. višina Grob 1 (kv. G8 - I7) 1 Inv. št. P 4321 Temno sivo (10 YR 4/1) žgana posoda na nogi s pokrovom, ciborij. Na ostenju so enakomerno razporejene štirikrat po dve vertikalno ležeči bradavici. Zgornja bradavica je večja. Držaj pokrova je oblikovan kot čep; posoda: pr. 24,5cm, v. 23 cm; pokrov: pr. 19,5 cm, v. 7,2 cm. 1 2 Inv. št. P 4325 Temno sivo (10 YR 4/1) žgana posoda na nogi s pokrovom, ciborij. Na ostenju so enakomerno razporejeni po en bradavičast in dva rogata izrastka, ki se bočita nad njim. Vsi skupaj tvorijo glavo bovida. Pokrov ima držaj oblikovan v obliki čepa; posoda: pr. 21,5 cm, v. 22,2 cm; pokrov: pr. 17,5 cm, v. 7 cm. 3 Inv. št. P 4326 Temno sivo (10 YR 4/1) žgano biko-nično glineno vretence. Okrašeno je z vtisnjenimi pikami, ki se v obliki spirale vijejo po površini; pr. 3,8 cm, v. 3,4 cm. 4 Inv. št. P 4322 Jagoda iz prozorne zelene steklene mase z rumeno valovnico, splo-ščeno kroglaste oblike; pr. 1,4 cm, v. 0,8cm. 5 Inv. št. P 4323 Bronasta masivna narebrena na-nožnica z nesklenjenima koncema, okroglega preseka; pr. 12,4 cm 6 Inv. št. P 4324 Bronasta masivna narebrena na-nožnica z nesklenjenima koncema, okroglega preseka; pr. 12,3 cm M 1:2 M 1:1 4 o- Gunmi^ cizixiiiii) 4 5 6 7 Inv. št. P 4329 Odlomek črno žganega (10 YR 2/1) ostenja glajene sklede gubanke; rek. pr. 24 cm, ohr. dl. 7,6 cm, š. 6,5 cm. 8 Inv. št. P 4327 5 sploščenih kroglastih jagod iz modre steklene paste z belo valovnico in 1 z rumeno valovnico; pr. 1,2 cm, pr. 1,1 cm. 9 Inv. št. P 4327 2 obročasti jagodi iz temno modre steklene paste; pr. 0,4 cm. # # 10 Inv. št. P 4328 6 sploščenih kroglastih jantarnih jagod in 3 kroglaste; pr. od 0,8 cm do 0,9 cm. M 1:1 8 -10 M 1:2 7 QÛ OĎ 8 9 11 Inv. št. P 4333 Črno žgana (10 YR 4/2) neokrašena skleda na nogi; pr. 23,3 cm, v. 22,7 cm. 12 Inv. št. P 4332 Odlomek železnega ukrivljenega noža s trnastim nastavkom za držaj; ohr. dl. 14 cm, š. 1,7 cm. 13 Inv. št. P 4334 Korodirano železno šilo; ohr. dl. 8 cm. □ - Grob 3 (kv. F11 - G9) Grob 4 (kv. E9 - G7) 14 Inv. št. P 4330 Železna ozkolistna sulična ost; dl. 23 cm, š. 4 cm. 15 Inv. št. P 4331 Železna tulasta sekira; dl. 16 cm, š. 3,7-6 cm. 16 Inv. št. P 4335 Bronast predmet v obliki triperesne deteljice. Mogoče del pasne garniture; dl. 2,8 cm, š. 2,8 cm. 17 Inv. št. P 4336 Temno sivo (10 YR 4/1) žgan lonec s stožčastim vratom in izvihanim ustjem, buča. Dno je rahlo vbočeno. Zgornji obod vratu obrobljajo tri ka-nelure, obod je okrašen s plitvo cik-cak linijo. Najširši del oboda je okrašen s kratkimi navpičnimi vrezi; pr. 18 cm, v. 14,5 cm. C grob 3 18 Inv. št. P 4344 Rdeče rumeno (5 YR 5/6) žgana posoda na narebreni nogi s pokrovom, ciborij. Pokrov ima držaj v obliki gumba; posoda: pr. 23 cm, v. 29 cm; pokrov: pr.15,5 cm, v. 7,8 cm. 19 Inv. št. P 4343 Rumeno oranžno (5 YR 5/8) žgana latvica. Ostenje latvice je okrašeno s tremi enakomerno razporejenimi ohranjenimi bradavicami, četrta je uničena. Latvica ima prstanasto dno; pr. 19,5 cm, v. 6,5 cm. 23 Inv. št. P 4346 Železna igla, »šivanka« okroglega preseka z dvema različno debelima koncema. Debelejši konec Je razcepljen; ohr. dl. 5,7 cm, rek. dl. 7 cm. M 1:1 M 1:2 20, 21 n j 25 Inv. št. P 4341 Bronasta narebrena masivna sklenjena zapestnica; pr. 7,5 cm. 26 Inv. št. P 4342 Bronasta narebrena masivna sklenjena zapestnica; pr. 7,7cm. 27 Inv. št. P 4339 Bronasta masivna narebrena sklenjena nanožnica; pr. 11,6 cm. 28 Inv. št. P 4340 Bronasta masivna narebrena sklenjena nanožnica; pr. 11,7 cm. o- o- o- o- M 1:2 29 Inv. št. P 4348 Bronasta certoška fibula s samo-strelno peresovino. Okras prečnih vrezov na loku, ki ima lečast presek, peresovina pa ima pravokoten presek; dl. 6,2 cm , v. 1,9 cm. 30 Inv. št. P 4349 Bronasta certoška fibula s samo-strelno peresovino. Noga je okrašena s prečnimi vrezi, prehod v lok pa s cikcak vrezom, ki ga omejujejo prečni vrezi. Prav tako je s prečnimi vrezi okrašen prehod loka v peresovino. Lok fibule ima lečast, peresovina pa pravokoten presek; dl. 6,4 cm, v. 2,4 cm. 31 Inv. št. P 4354 Bronasta certoška fibula s samo-strelno peresovino. Prehod iz noge v lok je okrašen s tremi prečnimi rebri. Noga je ob straneh okrašena z vrezi. Po loku potekata dva oglata žlebiča. Prehod iz loka v peresovino je okrašen z enim širšim in dvema ožjima rebroma. Lok fibule ima šestkoten, peresovina pa pravokoten presek; dl. 6,7 cm, v. 2,6 cm. 32 Inv. št. P 4353 Bronasta certoška fibula s samo-strelno peresovino. Prehod iz noge v lok je okrašen s prečnimi rebri. Noga je ob straneh okrašena z vrezi. Po loku potekata dva oglata žlebiča. Igla fibule je poškodovana. Lok fibule ima oglat, peresovina pa okrogel presek; dl. 6,8 cm, v. 2,5 cm. 33 Inv. št. P 4355 4 cele različno velike jantarne jagode in dve uničeni; pr. 0,8 cm do 1 cm. 34 Inv. št. P 4405 Jagoda sploščeno kroglaste oblike iz modre steklene paste z belo valov-nico; pr. 1,4 cm. 35 Inv. št. P 4352 Zelo korodiran železen ukrivljen nož; ohr. dl. 8,6 cm, š. od 0,9 cm do 1,3 cm. 36 Inv. št. P 4351 Železno šilo z ohranjenim lesenim držajem; ohr. dl. 4,8 cm. 37 Inv. št. P 4350 Kamnit brus; ohr. dl. 6,7 cm, š. 1,9 cm. M 1:1 33, 34 M 1:2 35-37 V, # A D- - U 38 Inv. št. P 4356 Temnosivo (7,5YR4/1) žgana posoda na nogi s pokrovom, ciborij. Ostenje je okrašeno s tremi podolgovatimi rebri. Pokrov ima držaj v obliki treh živalskih glavic; posoda: pr. 24 cm, v. 30,4 cm; pokrov: pr. 22,6 cm, v. 10,6 cm. ••i/ . . ''A 39 Inv. št. P 4359 Neenakomerno temno sivo (10 YR 4/2) in rumenkasto rjavo(10 YR 5/4) žgana posoda gubanka na nogi s pokrovom, ciborij. Držaj pokrova je oblikovan kot čep; posoda: pr. 25 cm, v. 26,3 cm; pokrov: pr. 18 cm, v. 8 cm. Grob 7 (kv. I11 - ]11) Grob 8 (kv. L6 - N8) 40 Inv. št. P 4358 Rumenkasto rdeče (5 YR 5/8) žgana čaša, ki ima tik pod vrhom dve pre-drtini velikosti 0,5 cm; pr. 10,5 cm, v. 6,2 cm. 41 Inv. št. P 4360 Zelo temno sivo (10 YR 3/2) žgan fragment skodele. Ohranjen je presegajoč ročaj; ohr. v. 9,7 cm, ohr. š. 7,6 cm. 42 Inv. št. P 4357 Črno žgana (10 YR 2/1) latvica. Na obodu ima predrto bradavico - držaj; pr. 19,5 cm, v. 4,8 cm. 44 Inv. št. P 4371 Rumenkasto rdeče (5 YR 5/8) žgana skleda, ki ima ostenje okrašeno s 4 bradavicami; pr. 17,5 cm, v. 10,5 cm. 43 Inv. št. P 4361 Svetlo rjavo (7,5 YR 6/3) žgano glineno bikonično vretence; pr. 3,8 cm, v. 3,5 cm. grob 7 45 Inv. št. P 4370 Uničena lončena posoda; ohr. pr. 25 cm, ohr. v. 26 cm, M 1:4. 46 Inv. št. P 4369 Črno žgano (10 YR 2/1) glineno bi-konično vretence, v spodnjem delu okrašeno z vrezi; pr. 2,8 cm, v. 2,9 cm. 47 inv. št. P 4362 Ogrlica iz 92 celiti različnoveli-kiii in raznobarvnihjagod. Poleg 92 celiti Je bilo najdeniii še 13 razdrobljetiiiiJagod. Izmed celiti Jagod Je83 modrih splo-ščenih l