ISSN 0350-5561 9 I I u J J u J J UU I za konsc tedna Petek in sobota pretežno oblačno in deževno, v nedeljo izboljšanje 53 let številka 31 četrtek. 3. avgusta 2006 300 SIT- I.SSEUa IÍAIIIO Sele prebujamo? Mira Zakošek Zadnji vikend Je minil v Soštaryu v znamenju smalifesta. Splošno gledano je festival uspel, čeprav Jo Je organizatorjem močno zagodlo vreme. Žal se niso mogle izkazati vse skupine pa tudi obiskovalcev Je bilo manj. Je pa pozitivno že samo dejstvo, da prireditev kot ta^ obstaja. Spada med dogodke, kjer miadi lahko pokažejo, kaj ustvarijo v prostem času, hkrati pa daje možnost zabave. i za referendum dobljene pravico diplomantov 1er tako krši naCelo pravne države. Prepričani so tudi. da bi lahko uveljavitev zakonske novele t razvrščanj em stariii in novih diplomskih stopenj razvrednotila prvo diplomsko stopnjo. Referendumsko vprašanje jc: Aii sređ očmi prečudovito jK)dobo t mojih otroških dni. Velenjsko jezero je bih nekuj nepopisno lepega, bogatega, predvsem pa oblegano luko od domačinov kot mnogih tujih gostov. Žal so se objekti oh rjem inigreznili. Zgrajena je bila nova sodobna restavracija. IhstavUi so œinarnn (kije nikoli niso dokončali), uredili številna igrišču, sprehajalne poti, konjerejo, pa kamp z visokimi štirimi z^'ezdicami. V jezeru, vsaj na videz lepem, pa se žal, še po vseh letih lahko kopamo le na lastiui odgororno.tt. Nihče mu ni znal ali hotel dahniti življettje in m:i ustvariti čar, ki l)i ga lahko imel. Pa so hodile naše delegacije i udi na oglede k sosedom, v stri/o in drugam, kjer izkoristijo za turizem r.sako mlako! Pripravljali so .se projekti, vrstila številna ghlmkoumna razmišljanja, le tistega, ki hi zmogel kanček več smehviti. nikoli ni bilo. Nam 1X1 oh našem lepem jezeru, kije kljub vsemu naštetemu ob lepem vremenu .še kako oblegano in očitno vsaj med domačini odlično sprejeto, ne uspe postaviti niti bifeja, v katerem bi .î/ lahko obiskovalci gasili žejo. Ihč počxtkajmo princa, ki bo to znal naredili! Monta se.sedaj le nekaj premika. Sliši se, da bo vendarle kmalu sklenjen halj obvezujoč dogov.v o gradnji vodnega parka ob velenjskem jezem. Ta /xi bo morda le nekaj kar ho predramilo Trnjul-člco. da ho znala pravilno pcnezati in usmeriti niti, da bo razdroly Ijetta turistična ponudba dobila svojega nmilca. ki bo lahko spletel zgodlx) o razvoju te dejavnosti na našem območju in ustvari! iz tega nekaj, kar bo morda dovolj zanimivo ne le za domačine, ampak tudi za obiskovalce od drugod, ki bodo morda napolnili naše luristične želje in morda še kamp, ki sedaj kljub svo/i prijemi urejenosti ialo.stno same^v.. jseMPRi; GARANTiRAMO GLÁVNJGÓj jn.zé- ďóšezéňěďónoš- Zavarovalna« Maribor dd.. PREDSTAVNIŠTVO VElI «Mte&ane »^er^iN» I , «kapteiiWcewKJlA REMOPLAST Saimtiaki allca 1 RiQg ok Drtri Proiivodnji PVCokan in vrftt. 1tl;imM»441,arKMT17W,nmi»ltmLll munn EVROPSKA HIŠA MODE . Stan trg 35,3320 Velenje. -50% HDRA CENTER NOVA Velenje, âaleika 31. VelesJ« HUSA, Glavia trg 19c, Maribor/naaprotiBlektro Maribor/ Mesto Velenje pred popolno ^ prostorsko ^ preobrazbo? ^^ • ...... Smeti bodo drage in vse bolj dragocene "Si^;!? Ko udari strela Narava je prav čudežna. Ob hudi vročini v mesecu juliju smo kar nekajkrat lahko v živo vidcE in slišali strele. Vroč io pregret zrak tako ni naelektril le ozračja, ampak tu in tam tudi nas. Udari strele so seveda lahko mdi nadloga, ki povzroča škodo, po drugi sirani pa so še en čudež narave, ki ga je včasih prav lepo opazovati, Ce si le na suhem to varnem. Foto; B. Pirečnlk 9770350556014 lokalne novice Od danes do nedelje brez tople vode Velřnje - Od danes do nocJcIje bodo gtf^podirystva v Šaleški dolini, ki so priključena na sistem daljinskega toplovodnega sis-lema, brez tople vode. Komunalno poUjeije Velenje bo namreč v icni času izvedlo nujna obnoviiveno-v/drwvalna dela. Miran Zager. vodja poslovne enole Energetika Komunalnega ptîdjeija Velenje. Je povedal, da so tudi lokral uskladili termin Lfr vajanja z vsemi največjimi odjemalci toplotne energije v Šaleški dolini, najmanj moteč pa je ta čas tudi za ostale občane. Ti imajo predvsem potrebo po topil sanitarni vodi. »Renionl bomo poskusali opravili v najkrajšem mo/nem času in v nedeljo kakšno uro prej zagotovili odjemalcem toploino energijo.« Obse/na obnovilvenivv/.drževalna dela bodo opravili na napravah, ki jih med obratovanjem ne morejo opraviti, ker jib je pturebno izločiti iz omrežja. Po ocenah bodo dela veljala .10 milijonov lolatjev likrati pa bodo v tem času opravili še potrebna prcd-dela za nacrtovansiajc. mtp Iz obiiine Šmartno ob Paki Pokriti prosfori za avtomobile stanovalcev / izgradnjo dveh stanovanjskih objekiov v središču občine vse več stanovalcev obstoječih blokov zanima možnost postavitve gara/, ali vsaj pokriiih prostorov pred in med obema blokoma. Leta 2001 so namreč nekateri stanovalci v bloku številka X0 že pnsiavili montažne garažne objckle, a so jih morali odstraniti- /anje namreč niso mogli pridobili ustreznih dovoljenj, ker v prostorskih aklih garaže niso bile predvidene. Na občinski upravi želje sianovalccv proučujejo, reševanja pa se bodo loi ili lakoj, ko bos la dograjena nova bloka. Takrat bo obstoječe parkirišče manj zasedeno, s tem pa dane večje možnosti /a rešitev težav stanovalcev o pridobil vi pokritega parkirnega prostora. Po ter-minskem koledarju se bi lalikt) tega lolili v dnigi polovici prihcjdnjega leta. Seveda, poudarjajo ob tem na tukajšt\ji občinski upravi, bodo morale biti vse rešitve v skladu z obstoječim prostorskim redom. V drugi polovici avgusta pričetek obnove zdravstvene postaje Pred nedavnim je posebna komisija opravila pregled nujnih v/.drževalncvobnovitvenih del v tukajšnji zdravstveni piistaji. V teh dneli bo izi^el raz.pis /a izvajalca del. v drugi polovici lega meseca pa naj bi najugodnejši ponudnik /e pričel predvideno obnovo sanitarij, vhoda v zdravslveno postajo, uredili naj bi prostor za izolirnico, previ-jalnico 1er obnovili del fasade. Vrednost del so ocenili na 11.5 milijonov tolarjev, /a naložbo bo ministrstvo za /Jravje prispevalo 7,5 milijona tolarjev, ostalo bo dal Zdravstveni dom Velenje, Obnova avtobusnih postaj v tukajšnjem okolju so se pred nedavnim lotili obnove avtobusnih postaj. Nekatere med njimi danes že kažejcj novo podobo. Kot marsikatera novost tudi ta poraja med občani precej komentarjev. Nekateri so nad drznostjo oziroma njihovo svetlejšo barvo navdušeni, po mnenju drugih pa barva preveč bode v oči. Po mnenju nekaterih občanov nova podoba avtobusnih postaj preveč bode v oči, drugi so nad novostjo navdušeni. Ko smo îîa občinski upravi preverjali, kdo je izbral takšno barvo, so povedali, da so k sodelovanju pri izvajanju projekta j. Poimensko so se ji predstavili in med drugim povedali, da se je evropski del Teka svetovne harmonije pričel 2. maa'a 2006 v l.izbonl na Portu- galskem, končal pa se bo 10. oktobra v Londonu. V tem delu teka sodeluje 14 mednarodnih udeležencev, ua trasi pa se jim vselej pridružijo ludi lokalni ljubitelji leka, Žal se jim v Velenju niso. saj so bili tekači i/ Šaleške doiine ta dan na tekmovanju v Mariboru. Nedeljsko iraso so pričeli na K?v roškem. Pot jih je v hudi vročini vodila od Radelj ob Dravi preko Dravograda. Raven na Koroš- Udeleženci mednarodnega teka, ki s seboj nosi sporočilo miru, imajo tudi svojo himno, tii so jo zapeli tudi pred velenjsko mestno hišo. Tek svetovne harmonije jo neiekmovalna prireditev, na kaieri tekači v skupini tečejo s plamenico. Plamcnicaje simbol prizadevanja po bolj prijaznem in harmoničnem sodelovanju med ljudmi in tiarodi. Od leia 19X7 je Tek miru, ki se zdaj imenuje Tek svetovne harniímije. polekal v 126 držiivah sveta, tekači so pretekli več kol 500.000 tisoč kilometrov, sodelovalo pa jih je žc več' milijonov. kem. Kotelj. Slovenj CSradca in Mislinjc do Velenja, kjer so jih v mestni hiši tudi pogostili. Tek so nadaljevali proti Zgornji Savinjski dolini in ga ta dan končali v Kamniku. ■ bs Andreja, slovenska udeleženka mednarodnega teka: ^Tek svetovne harmonije je globalen tek. To pi>meni, da poteka po vsem sveiu, po vseh sedmih kontinentih, Hkipa, ki je prišla v Velenje, je L-vropska ekipa, ki je pot začela v Lizboni. Tekla bo skozi 4H evropskih držav in pretekla celih 27 tisoč kilometrov, Do Velenja so preiekli žc malo več kol 20 lisoč kilometrov. Plamenica, ki jo nosimo s seboj, ponazarja naše notranje stremljenje po sožitju med ljudmi, harmoniji, prijateljsivu in miru. Vsak od nas si želi, da bi bilo v svetu več miru. da bi se ljudje boije razumeli med sabo, Na tej poti srečujemo ljudi, predajamo plamenico iz roke v roko in s tem onitigočamo, da vsak doda kapljico v ocean želja. Stremimo k temu. da bomo nekoč bolj povezani in bolj strpni drug d{> drugega. Ce lahko lečemo skupaj v harmoniji. potem lahko tudi živimo skupaj.« Vladina pot v blaginjo posuta s trnjem Bloka V Šoštanju in Krškem ter otok v Jadranu - Vladino preddopustniško darilo EOaoju - Predsednik države se je glede ministra Viranta »zaletel« - Se država res umika iz gospodarstva l^ekaiehm pa re^ ni nikoli praxi Komaj so vjavnosl píicurijaii pni po-dulki o nacionalnem razwjnem programu vse tja do lefu 2023, ki naj hi Sloveniji prinesel pravo /)laginJo, ie se Je vsi/l val krinke o nereal-nabili jmlark le^a pro^f rama. Vreden Je kar nekaj milijard, in lo, kol se za «OKÏ članico družine evra spodohi, milijard v evrili! V^l pa naj hi prinesli ludi okoli 20 tisoč delo\nih mesu Med več kol rrídesei nimi projekti Je tudi nekaj takih, ki naj M Jih uresničili na našem ol>-mačjii. Med cesiami (železf}ice in cesfe naj bi sploh »požrle^ naj\eč de-farja)je seveda pi)vezo\'aiua cesta tretje raivi^ne osi. med večjimi ener%etskimi objekti iilok 6 šo'^anjske termoelektrarne (na preseneče-týe nekaterih, ki so prollJedrski energiji, tudi dru^i blok krške nttkle-arke), med projekti, ki naj bi jih uresniči h y začetku le^a obdobja. Je tudi celjski Tehnopolis^ V načrtu je utdi več medicimkih centrov, pa ludi uov pravi pravcati slovenski otok, in to v Jadranskem morju. Nekaterim se zdi 10 utopija, a pri vsej zadevi tuij ne bi .Uo zn nikakrhio šah. amimk za resen prt^ekt. s katerim naj bi deželica na južni strani Alp dobila mah več morske obale. .SV preden pa je sla vlada na dopust (sama pravi, da na zaslužen, of}ozicifa se s tefu sestrda ne .'^trh nja). je še raz\-e.\elila nazarski El kroj Dttdelila tmi je namreč .skoraj pol mili/arde(v tolarjih!) pomoči za prestrukturiranje pn^izvodnje. S tem Je potrdilu začrtano pot te družbe, ki verjame, da lahko premaga sedanje težave in zadrži v.'saj 2s''0 zapos/ettih. Vroče pa je bilo te dni v Šentjurju. In to zaradi .stare zgodbe v idilični kozjanski vasK Planln.'ikI vasi. kjer je zasebnik uredili asjahno bazo. famkaj.^nji krajani in .še mnogi drugi, ki jim Je mar za naravo in zdravje ljudi, pa se z njo nikakor ne strinjajo. In ker menijo, da pri vsem niso prav ravnali tudi ustrezni državni or%ani. so sklicali protest. Ob tem se Je oglasil ludi predsednik države in voditelj gibanju zu pra- vičnost in razvtý in med drugim okrcal ministra Viranta, ki da naj hi bil posredoval za izdajo ustreznega dovoljenja. A se mu Je, ko mu Je obdoiženi pojasnil, da ni tako, tndi javno opravičil. Seveda pa vsi čakajo. da se izteče mi pravna pot. ljudje na tem konai so namreč prepričani, da taka baza na vas ne sodi in naj Jo prestavijo na lokacijo, kjer ne ho úgrožt^a okolja in ljudi. Lastnik pa pravi, da ima vse i>o-trebne papirje. Celjanom, ki so .ve zadnji čas fK>dali na usf>ešno razvojno jxit. Je ustřel se en »veliki met«. Država oziroma ministrstvo za okolje in prostiyrje jmstala, da ho za Smartinsko jezero pri Celju naredila državni lokacijski načrt. Celjani imajo pri urejanju tega Jezera (podobno kot Ve-lenjčani okoli svrej umaknila. In zdaj je res (že spet) shsali najtovedi. da se bo država nmaknila iz gostnydar-stva. V veliko družbah je namreč preko skladov še vedno močno prisotna. Ibgosti so očitki, da se to čuti tudi pri kadrovanju, pri katerem državni fmgosto vleče svoje poteze. A Je tudi res, da zdaj mnogi naix>-vedi vlade, da se država res resno pripravlja na umik iz gosj)^jdarst\'a, ne Jemljejo resno. Preveliko Je že bilo gowra o tem! Sicer pa Je zdaj čas, ko so vlada fn t^osfancf na dopustu. Upajmo, da si bodo vsi nabrali dondj moči za delo, ki Jih čaka. Da bomo res čim f)rej prišli v deželo blaginje. In bomo vsi ljudje to res čutili! ■ Tp L m NA$ ČAS UA!»: časopbna-ziložDliki le RTV družbi, ita. Wui». l2ita|s (A čiirUlL Cena posameznega cvo« je 300 STT e) iSi % af^oçri ODV. 23.SÛ ST {0.1 e), cena >7vođa brez DDV 276.50 SIT (1,14 i)). Pii pi^ilu i»ine naroinne 20 %. ocilsim 15 K, feUlletne M % in mesečne 7 % popust UridnišlvK 6onsZaJva}ec) Protaginto: Jug (^ja piopagarids), Sašo Konečník. Jure BerlčniK ipropagandltia). Sri« uridnHtv« lo vpmt: 3320 liK«. KUnetvt 2a. p. p. 2C2. telefon 10^ m 17âû.lilaiu m)9ffJiÍAX TRR- Ncp^ LB. Velenja: 02426«020133d54 E-nilfc presstnascas^i Obf kwai^a In graf. prlprnt: f4ai řas n&Tskarra SET dú. MíMkS 400 «zvcO^r Nanarmtiih fatograll lo nAofHm oa «ačuiol Po zdfccnu o DDV le "N^ is' uvrščen maď poi7k>o4e iniiynajKifiega ;rtačap kalere se ptAnfi davdk po zri^ stocnj. lB!nolzi(]e52^t&vflk. AKTUALNO Šoštanjski trikotnik se lahko pozida Prva izredna seja šoštanjskega občinskega sveta v tem mandatu ni minila po pričakovanjih prisotnih - Spodletele namere večine svetnikov iz vrst opozicije Tatiana Podgoršek Soštary, 27. julija • Pred iejndloka obravnavali na redni seji občinskega sveta nekaj dni kasneje, vendar zaradi dopusiov svetnikov ne hi mogli zagotovili potrebne sklepčnosti. Ćc bi pa sklicali redno sejo pred ledntmi dni, bi zaradi nepravočasno zagotovitve gradiva dejansko kršili poslovnik.* Da zadeve niso mogli pripra^^îi za obravnavo prej, so - po njegovih besedah • krivi razlogi, na kalere občina ni imela vpliva. aN» z.adnji redni seji občinskega sveta sem sveinike obvestil o možnosti sklica seje z omenjeno točko dnevnega reda. saj želimo Investitorjem, ki so pripravljeni vlagati v Šoštanju, omogočil L da ujamejo vsaj del letošnje gradbene sezone. Je pa razprava pokazala, da bo potrebno čim prej prevetriti zastareli odlok, ki smo ga doslej vedno spreminjali v skladu s pobudami občanov,« Je §e pi>udaril šošianjski župan MIlan Kopušar, Milena Krstič - Planine Poletje je čas dopusiov. Dt)bro pa je, če ob načrtovanju di)pustov v tujini pravočasno preverile, ali imate za potovatije ustrezen do-kumeni, pa tudi, če jc ta še veljaven. Rok za izdelavo potnega lista in osebne izkaznice je najmanj deset dni, zjio z vložitvijo vloge nov dokument ni priporočljivo čakati na zadnji trenutek. «Kadar pa je nuja velika, tudi to se včasih z.godi, ko pride do česa nepredvidenega, pa lahko državljani dobijo polni lisi oziroma osebno izkaznico tudi na nam bližnji Upravni enoti v Celju. Će podajte vlt>go do 11. ure, nov dokument dobijo še isti dan. v vsakem primeru pa naslednji. Priporočam pa. da to nn>žnosi koristijo res izjemoma. da to ne postane praksa,« pravi načelnica Upravne enote Velenje mag. Milena Pečov-nik. Kadar otrok, star do 15 lei, pt> tuje v tujino aH Iz tujine brez spremstva zakonitega zastopnika, potrebuje za to njegovo dovoljC' nje. Dovoljenje lahko potrdi katera koli upravna enoia (ludi vlogo za potni list aH osebno izkaznico lahko vložite na kateri koli upravni enoti). »Zakoniti zastopnik mora imeli pri sebi identifikacijski dokunwnt, številko orroko vega pol ova In ega dokumenta in enotno matično številko ter številko potovalnega dokumenta osebe, s kalcro ho oirok potoval Ce otrok potuje v tujino in iz tujine sam, brez spremstva tretje osebe, pa se to na dovoljenju ustrezno označi,« pravi mag. Pc- Kam z osebno izkainuo? z veljavno osebno Izkaznico lahko sliïvenski državljani potujejo v vse članice Evropske unije in v države 1'vropskega gospodarskega prostora (Islandijo, Lichlenstelu, Nor-vei^ko) 1er na Hrvaško in v .^vico. Za obisk drugih držav je treba imeti polni list. roku osmih dni na upravni enoti sialnega prebivališča. Oe se lo zgodi v tujini, morate dogodek prav tako naznaniti takoj, oziroma najkasneje v roku osmih dni po prihodu v Slovenijo. Će Izgubile stari dokument, lahko za novega zaprosile šele po objavi preklica v Uradnem listu Republike Slovenije.« Veliko se v zadnjem času govori o noviJi biomelričnih, polnili listih. »Projekt naj bi predvidoma Koj je btomctrijû? Biometn jû je metodo avto mots ke p repo zna ve osebe no podlagi njenih fizičnih in vedenjskih značilnosti, kot so oblika obraza, prstní odtisi, vzorec Šorenice, strukturo 91o$u itd. Strojno in programska opremo lohko na podlagi teh značilnosti osebo identificira, Biometrični elementi posameznika imajo zato lahko na nek način funkcijo posameznikove EMŠO. EVROPSKA UN^A REPUBLIK A SLOVENIJA Fotogrgfiig platnice novega, biometriČnego potnega lista, s posebno oznako za Čip, čovnikova. Taka izjava velja eno lelo, če pa je veljavnost dokumentna krajša, pa do izteka otn)-ko veg a i )se bnega d ok u me nt a. »Posebej bi rada poudarila, da je treba s potnim listom In osebno izkaznico skrbno ravnati, V primeru pogrešitve. Izgube ali kraje potnega lista ali osebne izkaznice je treba to naznaniti Čimprej, najkasneje pa v stekel 28. avgusta. Dt>govorjeno je, da bi 25. avgusta do 11. ure dr-ž daja ali zahteve lujili držav, in bo morda v določene države brez »biometrijc« težko potovati. Tako da če ni nujno, je vredno počakati. Nov polni list bo stal, tako se vsaj (ocenjuje, tolikfj kol slane sedanji. Koliko za potni list, koliko za osebno izkaznico? Za potni list za odrasle z veljavnostjo 10 let je ireba odšteti 9.235 tolarjev; za otn>kc do tretjega leta 7.195 in za otroke od tretjega do osemnajstega leta 7.960 tolarjev. Za osebno Izkaznico za odrasle je ireba plačati 4.005 lo-laijev, za otroke do osemnajstega leta starost r pa 3J 55 lev la rje v. VELEKJG Odmev Odgovor na pojasnilo v prejšnji številki Našega časa je ob dveh odmevih na (verjamem, da nenamerni) novinarski spodrsljaj Bojana Spegel objavila svoje pojasnilo. Žal seji je tudi tokrai zapisalo nekaj trditev, na katere želim odgovoriti. Sicer sem prepričan, da ni nič hudega ali nenavadnega, če se komu primeri napaka, pomota ali kaj podobnega. Sploh kakšna zaiip-kana beseda ali stavek ne bi smela bili prevelik problem, saj lahko spodrsljaj hitro primerno popravimo. /avedam se. da je delo ni)vinarjev, sploh listih, ki svoje delo opravljajo vestno in odgovorno, izredno zahievno. Menim, da je ntwinarka Našega časa Bojana Spegel ena od leh, zato jo cenim in spoštujem. Tako sem bil presenečen, kljub naknadnomu pojasnilu o dosedanjih dobrih izkušnjah z zanesljivim informatorjem, da si je v oblikovno poudarjenem okvirčku privoščila objavo neprevedene informacije. Bilo je toliko bolj nerodno, ker so muf^gi vestičko, objavljeno v okviru pogovora z menoj, razumeli, kakor da sem vir informacije jaz- Pa še to. Vesel sem, da Btijana Spegel našo službo za odnose z javnostjo uvršča med močne. Dela služb za odnose z javnosijo, ki ob drugih komunikacijskih nalogali skrbijo za posredovanje pomembnejših aktualnih novic v obliki sporočil za javnost, pa ne moremo enačili z novinarstvom. Slednje je dosti zahtevnejše, saj mora bili neodvisno, objektivno, raziskovalno, teníclječe na preverienih informacijah iz različnih virov. Sporočila za javuosl služb za odnose z javnostmi so ie eden od teh. Zemljišče pred KSC ni v lasti občine, občina ludi ni investitor del, zato menim, da v občinski upravi dejansko nI bilo moč najti dovolj kompelenlnega sogovi^uika o delih, ki se tam odvijajo. Sicer pa sem, kar Bojana Spegel gotovo ve. vedno pripravljen podati informacije, ki jih imam. in odgovarjati na najrazličnejša vprašanja. Tako jaz, kakor (o tem sem prepričan) tudi moji sodelavci. Torej, /a vse. ki jih zanima kaj, kar je v pristojnosti uprave Mestne občine Velenje, so vrata na ruovem trgu 1 ludi v prihodnje odprta, Vabljeni in lep piîzdrav! ■ Srečko Meh Gospodarske novice Sod prodal svoj delež Gorenja Kadu Velenje-Gorenje in Kad sla sredi ledna v celoti izčrpala prodajna pogodbo o nskupu nekdanjega Sodovcga dcle/a v Oorenju. Po ccni 6.464.05 tolarja (26,^7 evra), kar je hilo kar 16,4 odstotka već od ta-kraincga cnolnega lecaja. si a překuj i^i la po 233.075 delnic oziroma po 1,9 odstotka cclotnega kapitala Gorenja. Skupna vrednost posla na kupca je /nasala 1,51 milijarde tolarjev ali 6.29 milijona evrov. mz V ustanavljanju novo podjetje PUP-PV Veleitje- fik pred kolektivnimi dopusll sla se Premogovnik Velenje m PUP podpisala pogodbo o usianoviivi novega podjcija v večinski lasti PUP-a in sicer PllP-PV, J. o. o. Podjelje bo skrbelo za koniunaln<^ urejanje rudniških površin. Računajo, da ga bodo rcgisirinili prihodnji mesec. ■ mz HSE v Bosni in Hercegovini LJubyana - Cfeneralni direklor IISF dr. Jože Zagožen je z 'Elektroprivredo Republike Srpske podpisal spora/um o dolgoročnem poslovno-lehnicnem sodelovanju. Sporazum predvideva sodelovanje USE in ILPRS pri i/gradnji novega. 600 MW bloka v Termoelektrarni Ugijevik, modernizadjo stare '['\l Ugijevik, izgradnjo li i dro elektrarn in nckacere druge oblike pošlo vno-tehnicnega sodelovanja. Predvidena veli kosi skupnih vlaganj HSE in EPRS je ocenjena na 600-700 milijonov HUR- Poleg tega je bilo dogovorjeno, da bodo ra/rešene ludi dosedanje terjatve Republike Slovenije do 11; Ugijevik. Pri določitvi vi:^inc sedanje vrednosti dosedanjih vlaganj Republike Slovenije v TE Ugijevik bi) siv delovala neodvisna strokovna inšliiuclja. ■ mz S stanovanjskim kreditom tudi do opreme Ljubljaua. Veleiye • Volksbank v prvih šestih mesecih letos najhilreje rasle na področju kreditiranja prebivalstva; rasi obsega posojil je bila kar 59 odstotkov večja v primerjavi z enakim obdobjem lani. V polel-ncni, običajno nekoliko bolj sušnem obdobju, v bančnem poslovanju znova pripravljajo ludi iv)sehno promtJcijsko akcijo za okrepitev povpraševanja po stanovanjskih posojilih. Akcijo bodo /jaùcW avgusta, to-kral v sodelovanju z velenjskim Gorenjem, in sicer s klimatskimi napravami. hišnimi kini in dcvedeji. ■ mz Izpopolnili ločeno zbiranje odpadkov Podčetrtek - Družbe Kostak, Slopak in Terme Olimia so kot novost v slovenskem prostoru vzposta^le infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadkov. (îosii Term Oliniia ob prihodu v hoielsko sobo, apartma, kamp in na vhrxiu v bazen obveščeni z letaki (v slovenskem, hrvaškem, ruskem, ilalijanskem. nemškem in angleškem jeziku) o pravilni razporediti odpadkov po zabojnikih. Terme Olimia letno obišče preko 66.000 goslov. ki skupaj ustvarijti okoli 500,000 kg odpadkov. / urejeno infrastrukturo za ločeno zbiranje bo njihova pot okolju bolj prijazna, ■ mz V Engrotušu tudi letos pričarali nasmeh 500 otrokom Celje - 500 otrok iz socialno ogrí»žemh družin v Sloveniji bo po zaslugi trgovske družbe ïÀiigroius iz Celja ludi leic)s okusll<5 morske počitniške radosti. Za dobrodelni projekt Pričarsjmo nasmeh bo Engnv tuš letos namenil 22.3 milijona tolaijev. V 4 lelih naj bi popeljal na moije 2100 otmk. Program leuivanja jc zasnovan lako, da otroci ob po moči vzgojileljcv, pedagogov in proslovoljcev v pesirih izobraževalnih zabavnih in ustvatj^Inih programih pridobijo boljšo samopodobo C3zi-roma na najboljši način družijo prijelno s korislnim. Doslej so letíwale na Debelem Riiču tri skupine otrok, do konca avgusta naj bi še tri. V četni - od 5. do 12. avgusta - bo tudi leios 10 ledanji finančnik /iga Debeljak prevzel vodenje Mercal(îrja), se ima s čim pohvaliti. Cjorenje raste tudi v pogojih vse bolj zaos-irene konkurence in rasti cen pločevine. Te so se v zadjîjem obdobju več kot podvojile irî s tem dodatno obremenile Gorenje za več kot 20 milijonov evrov. V staja zaenkrat po» slovna skrivnost. Ambicije Gorenja so mnogo višje, kot jim zagotavljajo obsioječi Hnančni viri, zalo za jesen napovedujejo do kapitalizacij o, »Sedanji viri financiranja nam ne zagotavljajo razvoja, ki ga ima v mislih la ekipa. To pomeni, da skrilo na- Bîterm zapira vrata Se pred letom smo lahko pisali, daje proizvodnja lermosiaiov v tovarni Bilerm v Bisirici ob St)ili (75-odsioinj lasinik je Gorenje, preostanek pa dansko podjetje Danfoss) zgodba o uspehu. Tudi sedanji rezultati so lakšni. da la trditev še vedno velja. A se je na žalost dansko podjetje (jd-ločilo, da proizvodnjo proslavi na Slovaško, kjer so slroški dela kar šlirikrat nižii. «V Gorenju smo se znašli v težkem položaju, lahko bi ohranili proizvodnjo za lastne potrebe, a bi bila la prenizka, da bi bila reniabUna. lahko bi hodili od enega do drugega, kar nekateri počno, m jokalL Izbrali smo drugačno rešitev. Potem ko bomo septembra tam prenehali omenjeno proizvodnjo, bomo v teh pn)siorih proizvtîdnjo nadaljevali, in sicer bomo tam oblikovali obrat programa Mekom,« je povedal Franc Košec. črtujemo pri sebi višjo rast, kot smo zapisali v strateškem razvojem načrt,« Nadaljnji dokapi-talizacijski načrti pa bodo odvisni od tega, ktv liko denaija bodo za načrtovana vlaganja p(v irebovali. Zaenkrat imajo izkušnje s prevze- kar za 40 odstotkov, za prav toliko pa seje v lem obdobju povečala tudi dodana vrednost. Gospodinjski aparati ostajajo njihova strateška usmeritev, nenehno pa uvajajo ludi nove programe, med katerimi so v tem času v Nov dosežek Gorenja: pametna mizica Kar navajeni smo že. da , da so zgolj promocijski, na vse b že /obeležili 2,6 milijonov evnw dobička, proizvodnjo so povečali na 500 tisoč aparatov lelno, ciljna proizvodnja pa je milijon aparatov. Pi>leg omenjenega gradijo in bodo gradili ludi v prihodnje svoje nove tovarne. Že v jeseni (predvidoma že sredi prihodnjega meseca) bo slekla proizvodnja hladilno-zamrzo valnih aparatov v Valjevu v Srbiji (tovarno zelo uspešno gradi velenjski Vegrad, dela so v glavnem zaključena, tako da vanjo že nameščajo opremo). Tovarna se razprostira na kar 2,7 ha površine in ima tudi 350 metrov lastnega industrijskega lira. Tatn naj bi letno proizvajali milijon gospodinjskih aparatov, v sklopu tovarne pa bo ludi prodajni center. Gradnjo tovarne pa načrtujejo tudi v Rusiji ali Ukrajini. Gorenje ima okoli 10.000 zaposlenih, od lega približno 2.000 v tujini. Njegovi najpomembnejši trgi so Nemčija (lelno lam prodajo za 150 milijonov evrov), Hrvaška (100 milijonov), Rusija in Slovenija (po 80 milijonov evrov) ter Skandinavija (75 milijonov evrov). V zadnjih štirih lelih so dosegali povprečno desetodstotno rast. od leta 2002 so tako zrasli ospredju energetika (trženje električne energije in prenioga), ekologija (so 27-odstolni lastniki Surovine - z njo stopajo na področje reciklaže odpadkov, velik posel imajo na področju gudrona) ter strojegradnja, omdjarslvo in specializirana industrija (sem sodijo seveda ludi oklepniki, za kalere pravijo, da so sposobni orgajiizirati proizvodnjo in montažo, a pri tem zaenkrat nimajo aktivne vloge). »Gorenje jc raslo z ljudmi in za ljudi in tako bo tudi v prilK^dnje,* pravi odgovorni za kadrovsko področje in delavski direktor Drago Bahun. Prav zato namenjajo veliko aktivnosti boljši notranji organizaciji, načinu m učinkovitosti dela 1er dodatnemu usposabljanju, tako da zaposlene pravočasno pripravijo na nove izzive. /e več kol 6 odstotkov zaposlenih ima več kol visoko izobrazbi^, med njimi pa je kar 40 doktorjev oziroma magistrov znanosti, prav loliko pa se jili v tem času še uspi>sablja. Štipendirajo 127 dijakov in študentov in 400 svojih delavcev, ki študirajo ob delu. V različne obhke izobraževanja vključujejo lelno 7500 zaposlenih, vsak zaposleni pa se povprečno izobražuje IX ur letno. AKTUALNO Mesto Velenje pred popolno prostorsko preobraibo? V Velenju bo kmalu še več gradbišč -Uradno še ni znano, kaj bo zgrajeno ob Šaleški cesti, neuradno se sliši marsikaj - Slovenci radi dograjujemo, sedaj je to možno tudi čisto do meje s sosedom Bojsns Spe^ei Velenje - V zadnjili niesccih sc na področju proslorskcga urejanja inesla veliko Uoiwja, Na /adnjlli šojah niesinih svetov «50 sveiniki dali zeleno luč kar za nekaj sprememb in di prej. Vsaka sprememba in dopolnitev prostorskega akta U'aja od 6 do 8 niescccv, saj je potrebno pripraviti projekt z ixllokom. javno razgrtiiiev. javno razpravo, obravnavo v krajevnih skupnostih na koncu pa se dvofazni postopek na svetu MO Velenje. Pobude /a spremembe prostorskih aktcw dajejo večinoma občani. Urad za okolje iii prostor MOV pobude prouči, če so tehtne in razumljive in na podlagi sklepa župana začne p<«itopek «prejemanja sprememb in dopolnitev prosi ornega akta.« ^ť* /ireva po p rede U fj mesta Vefe-nja, začnii'a vStarem lehnju. Tam je kar nekaj stavb, ki me^u niso v ponoi, med drufiim naj bi sedaj kili dani pogoji za pontskev MayvF' holdove hise. Jo bo rei mogoćc kar podretit •To drži. A stvar ni le v tej stavbi. Na splošno je zazidalni načrt za Staro Velenje, ki je bil sprejet leta 19X8. že povozil čas. Zato smo predlagali nekaj sprememb in dopolnitev lega zazidalnega načrta, potrebe po prostoru za trgovino, obrt in storitvene dejavnosti so v mestu velike. Staro Velenje pa je bilo že od nekdaj zasnovano tako, dii bi ga lahko šc bolj oživili s trgovsko. servisno in podobno dejavnostjo, Žal takrat, ko so bili izdelani zazidalni načrti« se ni bilo prave vizije, kaj bi v tem delti mesta naredili. Zato se proslorski akti mtjno spreminjajo s časom. Na piv hudo nekaterih domačinov smo pripravili iri bistvene spremembe, Mayeriioldova hiia. kije šc vedno pod spomeniškim varstvom, je v zelo slabem gradbenem stanju, a je zaradi veljavnega odloka o zazitlal-nem načrtu (ZN) ni bilo mogoče podreti. S sprejetjem s-prememb in dopolnitev /N so dane možnosti za porušitev dotrajanega libjekta in izgradnja nadomestnega objekta enakih velikosti, z vsemi arhiteknir-nimi značilnostmi starega mestnega jedra. Hnako velja za objekt na Ljubljanski cesti 3, ki ga je bilo ptw trcbno zaradi dotrajanosti in nevarnosti za okolico porušili, kar pa v starem ZN ni bj|(j preiivideno, Sedaj smo z odlokom 10 rešili (ako. da je možno na tem mestu zgraditi nadomestni objekt ali pa dodatna parkirišča, ki so v tem delu mesta nujno potrebna. Odlok o /N predvideva tudi gradnjo tuivega ob-jeJaa (ši. 7) z^ Mayerholdovt) hišo, kjer je sedaj precej neugleden del z nads t resnicami in provizoričnimi Marko Vučina delavnicami, ki niso v ponos Staremu Velenju. Tu smo predvideli siavho. ki bi lahko bila enake velikosti kol Mayerhodlova hiža, druga možnost pa je. da tudi lam tiredimo dodatna parkirišča. ludi lastnik ho tela Razgoršek je vložil pobudo, da bi se omogočila dozidava in gradnja parkirne hiše vkopane v hrib nad holelom. Močno mu namreč prinianjkuje parkirišč, ludi 10 je s spremembami in doptilnilvami odloka o ZN sedaj mogoče, lako se bo lahko Staro Velenje razvijalo naprej. kar je bil ves čas naš cilj.« yekaj •ipnmemh ste sprejeii ludi zaSeh, kjer ho kmalu vetikORrad-ôivcV. «Sefo je področje, kjer snu) načrtovali izgradnjo nove stanovanjske soseske malo bolj strnjenega tipa, ker so komunalne ureditve v mesiu dokaj drage, Zato smo na tem predelu zelo racionalno načrtovali sta-novanj^o gradiîjo. lam tiaj bi zgradili 16 individualnih stanovanjskih Krii označuje cerkveno 2e/n//isće, ki na} bi z zamenjavo po&tato občinsko. V ozadju Pirgtj kjer naj bi zgradili novo cerkev. Na travniku za pošto ne bo frgovin? Na tiho rwm je prišlo, da naj bi po dokončancíu denacionalizaci-jskem postopku država vrnila zemljiSče med glavno pošlo in teko Pako dedičem nektlanjih lastnikov, drtizini Valcnčak. Slišali smo tutli. da naj bi večji zasebnik / njimi žc sklepal dogovor za odkup tega velikega travnika, ki kar kliče po investiciji, Marko Vučina nam je povedal, da je 72% zemljišča ostalo v lasti MO Velenje. pa jebilt) vrnjeno dcnacionalizacijskim upravičencem. Zemljišča še niso razdelili, bo pa MO Velenje predlagala, da bi dobila v last predel, kjer so že urejena obstoječa parkirišča. Po veljavnih prostorskih aktih bi bilo na lem mestu mogoče graditi objekte za t.i. centralne dejavnosti ( javni objekti, poslovni objekti, upravni objekti, šole, itd.) Zaenkrat ni predvidene gradnje trgtsvskega objekta na tej lokaciji. Seveda pa je mogoče veljavne prostorske akte tudi spremenili, skladno z zakonsko predpisanim postopkom, o čejner je se prezgodaj govorili. Preverili smo še. kaj pooieni ma jhno športno igrišče, ki so ga na tem travniku postavili pred kralkim. Gre za začasne» igrišče, ki ga je na prošnjo Mestne četrti financirala MO Velenje, da bodt> mladi lahko tam v miru igrali košarko. P<»hvalno. hiš na manjših parcelah in .^1 vrst-nili hiš. ki še bolj racionalno izrabljajo prostor. Prav zaradi boljše ekonomičnosti smo predvideli delno prestrukturiranje gradbenih parcel. Del javnih površin smo pridružili k posatneznim gradbenim parcelam, lako da bodcj parcele večje, občinske zemlje bo manj, proračun pa bt) delno razbremenjen Ziiradi manjših vztirževalnih del na lem področju. Ib je velika priložnost za mesto, saj odhîk o ZN omogoča gradnjo 47 stanovanjskih (Objektov in pel manjših blokov, v katerih bodo kvali-tetoa stanovanja in garaže. Smo zelo blizu temu, da objavimo razpis za prodajo gradbenih parcel, kjer je MO Velenje že lastnik.« Koliko zeinljist' pa je MO Velenje tam uspelo odkupiti. Kaj vemo, da je bilo področje v zasebni lasti? -Okoli 17 lisíK m2 zemljišč je že v lasti MO Velenje, kar zadošča gradnjo Štirih večsianovanjskih objektov. v katerih bo od 8 do 12 stanovanj in 9 vrslnilt hiš,* Kaj ve ostafi lastniki občini ne bodo //oteii prodati zemlje. Se bodo morali pri prodaji držati zazidalnega načrta za Sdo. ki je te spre-jet^ ^Vsekakor. Občina verjetno ne bo mogla odkupiti vsa zemljišča v mestu, ki so primerna za gradnjo. Lastniki lahko zemljišča prodajajo tudi sami, vendar je pogoj, da se gradnja izvaja ločno po sprejetem letu 2U01 v Velenju urbanistično delavnico, kjer so šttidenti l-akitltele /2 arhitekturo iz Ljubljane izdelali številne prostorske rešitve urejanja tega območja, ki so bile zelo različne. "ležko bi med njimi izbraii le eno. to pa tudi ni bil namen te delavnice. Ker smo iskali še dodalne kvalitetne prostorske rešitve, smo pred dvema letoma izvedli še javni natečaj. Zal smo dobili le dve rešitvi, ki sta si bili spet popolnoma nasprotni. Hua je bila popolnoma »zelena« in (ihranja celoteii pas ob Šaleški cesti kot parkovno ureditev. Druga rešitev pa je popolnoma zapolnila ta predel mesta z nov<»grad-njami. Prava rešitev je verjetno nekje vmes. s čemer se je strinjal tudi predsednik strokovne komisije, ki je ^Kenjevala rešitve, dekan Fa-k u he te za arhitekturo proť. Peter Crabrijelclc. Variant, kako urediti ta predel mesta je veliko, dokončne odločitve pa še ni.« Kaj pa /Jatigrič, torej predel nad nekdanjim letnim haz/^nom. Je se w'dno nervšen? Mayerboldova hiša je že dolgo ne ie sramota» ampak prava nevarnost v mestu. Končno jo bodo lahko porušili. Avtobusna postaja je prodana. Govori se, da naj bi tu zrasel nov Mercatorjev center. zazidalnem načrtu oziroma drugih sprejetih prostorskih aktih, ki p(v krivajo določeno območje. Ce tie bi bQo iako. prostorsko načrtovanje ne bi bilo potrebno.» Veliko vprašanj odpira področje strogega eenira Velenja. Ugibanj, kaj vse ho "zrasioH oh Šaleški cesti, torej od sedanje avtobusne postaje pa do odeepa za (iorieo, ni malo. AH se že kaj uradno ve, kaj w naj hi zi^radiU na tem predelu? •Odločitev o tem, kaj bo zgrajeno na tem področju, šc nil Vsaj dokončne ne. Treba je preučiti vse mož* nosti. tudi tiste, ki ze krožijo po mestu; da bi se prestavila glavna avtobusna postaja, da bi se zgradil večji nakupovalni center in cerkev. Trenutno smo v fazi. ko pripravljamo t.i, posebne strokovne podlage. Proučujemo vse vrste možnosti in vse možne scenarije na tem področju. Prostor južJio od Šaleške cesle. kot ga imenujemo tirbanisii je zelo občutljiv del mesta, saj je edini večji nepozidan kompleks, ki ga mesto Velenje ima za nadaljnji razvoj, zato je potrebno predvidene prostorske ttreditve skrbtio načrKv vati, še posebej z vključevanjem javnosti. Da nismo kar na hitro sprejeli urbanističnereâtve za ta predel mosta govori že to. da smo Imeli v »Da. Območje je s spremembami in dopolnitvami prostc^rskega plana MO Velenje leta 2004 postalo stavbno zemljišče znamenom gradnje stanovanjskih objektov. Rvjive so še z lastništvbiva gradbeno dovoljenje, fo naj bi bilo tik pred izdajo, vsaj po mojih informacijah, MO Velenje in investitor pa sta sklenila urbanistično pogodbo, v kateri so ročno določeni pogoji za gradnjo inrra,slrttkture na tem področju. Največ težav je bilo v fazi pridobivanja gradbenega dovtv ljenja s soglasjem Agencije ARSO. ki zahteva koi pogoj za gradnjo predvidenih objektov šlevihte, tudi zelo drage, posege za urejanje potoka Lrebušnica na tem področjti. Invesiilor bo porabil znatna sredstva. da bo to uredil in to pred in med gradnjo predvidenega objekta. Pričakujemo, da ho gradnja objekta. ki bo dolg cca 500 metrov in šircík (kI 25 do fifi metrov, pričela leta 2007. Med policijsko ptfstajo in področjem. kjer ho gradi! zasebnik Tum-Kek. pa je še kar veliko zemlje. Tam so danes pn'dvsem vrtički. Kaj bo tam? •Zal so 10 podrtíčje na Agenciji RS za okolje določili kot poplavno območje, kol neke vrsie razliviuï in poplavno območje v primeru večjih voda. Na tem področjti Iahk<ï uredimo le park, kar predvideva tudi veljavni zazidalni načrt. Pri gradnji zahodnega dela t>N močja Lrebuše, kjer velja že od leia 19X9 ZN I rebuša - 2. varianta, pa šc zdaj niso rešeni de nacionalizacijski postopki, ki trajajo že več kol deset let. zato je to p^idročje popol-noma zablokirano za gradnjo do razrešitve teh postopkov. Oudne odločitve po vrnitvi zemljišč v naravi nemalokrat NT'livajo na veliko povečanje cen zemljišč, šc posebej pa nemalokrat posegajo v javne površine, ki bi morale pripasti oN čini. pa so odločitve dostikrat prav nasprotne. Lu snui načrtovalci pnv štora in celotna uprava Mestne občine Velenje popolnoma nemočni. .S strani občanov pa očitno dohii-ate tudi vse več predlogftv za manjše od-mike od me/a sosedov, kadarzelijo powčatiali adaptirati obstoječe ob-jekte. Na zadnji seji ste to sprejeli zo Ka^čein Podhraj. Zakaj prihaja do tega? »ležave nastanejo, ker ljudje ptv navad O do L5 metra od meje, V tem primeru pa mora investitor pridobiti t.i. pravico graditve, ki jo pridobi odsosetla. S tem so zaščitena tuili sosednja zemljišča. Bo pa to v praksi mogoče le lam, kjer medsosedski odnosi niso skrhani. V naspromem primeru je morebitna takšna gradnja nedovoljena. Pri tem je potrebno povedati, da naj bi bili tuanjsi odoiiki od 4 m od sosednje parcele bolj iziema kot pravQo. Gradnja IL faze CĆN se odvija po načrtih Šaleška dolina bo z dokončano II. fazo Centralne čistilne naprave bistveno bolj čista, kot je bila - Za naložbo, vredno 2.340.000.000 milijonov tolarjev, veliko primaknila Evropa - Inve- v stitorja Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj sta pripravo in izvedbo zaupala Komunalnemu podjetju - Delavci, povezani v konzorcij Hidromontaže in Primorja, hitijo Miiena KrstiČ • Planine Šoštanj • PripfHVc nn gr«idnjo bi-ološke^ia dela Cenlralne čisiilnc naprave Šaleške dolino v Šo^ianju in rckonslfoikcijo obsltyečcga mehanskega dela. invcsiiiorja sla Mestna občina Velenje in Občina Î^oîiianj. ki sla projekl oU priprave do iiivcdbe zaupala Komunalnemu podjetju Velenje, so bile Uol^e. Idejni pmjeki /a gradnjo (Í. faze CC'N je siar /e celih devci let. Šele s približevanjem Slovenije l'.vn)pski uniji so sc poka/aie niožnosli, da občini kandidirata /a potreba sredsiva /a gradnjo v »pristopnih« skladih, ki so za naložbo dejansko nameniJa znalen del sredstev. Cîradnja pa seje pričela avgusta lani in bo, vsaj za /daj dobro kaže, končana do konca avgusta lotos. Šaleška dolina bo z drugo fazo Centralne čisiilnc naprave bistveno bolj čista, kot je bila. Reka Paka, ki zdaj sodi v irctji oziroma četni kakovostni razred bo. ko bo celotna naprava začela delovati, trdno pristala v drugem kakoviîsi- hen prostor, na gosto posejan z industrijo in ljudmi, v preteklo!>ti pa en hezijskcga sklada (930 milijonov), lastnih sredstev (50 milijonov) in kreditov (522 milijonov tolaijev). Pogodbeni rok za dokončanje II. faze je eno leto in se bo iziekel konce avgusta letos. KJjub izredno neugodnim vremenskim pogojem, spomnile se dolge in ostre /ime, deževnega zaključka po- Nov laboratorij. Prva z desne vodja laboratorija Nataša Ura- njek - Ževart. Beton^ beton ... V objekte CCN ga je vgrajenega okoli 3.000 kubikov. nem razredu. To pa je razred, ki po najsiareji: klasifikaciji velja za »kopalne* vode. [1. faza bo namreč omogočala vse iri stopnje (primarno, sekundarno in terciarno) čiščenja komunalnili vod. kar je Slovenijo še redkost, »Vedeti morate, daje odpadnili komunalnih voda več, kot je susni pretok Pake. To dejsivo jc narekovalo tudi oslrejše zahteve po čis-u>sii Pake, kot jih leijajo veljavni predpisi. Šaleška dolina je maj- kov nesnage iz odplak, sedan^ja jih bo več kot 90 odstotkov. To pa je bistven napredek tako za reko kol za dolino,« jc ob vodenju po gradbišču pripovedoval Marjan Jedovnicky, direktor Komunalnega podjetja Velenje. Naložba bo stala 2 milijardi milijonov tolarjev, fmančna konstrukcija pa je sestavljena i/, taks za obremenjevanje vode (320 milijonov), soHnanciranja minisir-stva za okolje in prostor (608 mi- mladi in vročega začetka poletja, ki še kar traja, bodo z gradnjo zamujali morda le kakih stirinajst dni, lorej bodo vse pZa september je predviden lehnični pregled in začeiek poskusnega obratovanja celotne naprave,« pravi Jedov-tiicky. Marko Agrež. ki bdi nad ele-kro delom projekta, avtomatizacijo in cenlralnim vodenjem, pravi, da so z vsemi Siîdelovali žc v fazi projektiranja. »Največ dela pa imamo sedaj, koje strojna oprema žc zmonlirana,* je povedal. ®Maio rezav nam povzroča, ker nismo vajeni delali skupaj z gradbinci. Navadno ti najprej kcmčajo sv^ye. polem pridejtï sirojniki in /ii njimi mi. lil pa delo zahteva svoje, delamo vzpt)redno in lovimo rok izgradnje.« Danilo Dolinar iz Ilidn> inženiringa (družba ima na po* dročju gradenj čisiilnih naprav bcv gale reference, gradi jih že 35 let) je prepričan, da bi lahko sredi septembra že prišlo do zagona čistilne naprave v eelotl. »Kar se nas tiče. imamo za opravili še kakšnili petnajst odstoikov predvidenih del. Najtežje je bilo zimsko obdobje zaradi izredno nizkih lem-peralur.« V sklopu CON Šaleške doline pa že deluje sodoben (nov) laboratorij, v katerem izvajajo analize za lastne potrebe, pojavljati pa so se začeli tudi na trgu. predvsem s kontroliranjem pitne vode za manjše občine. Nataša Uraiijek -Ževarl. vodja laboratorija, pa je povedala, da je seveda njihova osrednja naloga nadzor nad kakovostjo pilne vt)de, odpadnih vod. sistemskih vod daljinskega ogrevanja in tehnologije blala icr drugega, kar je povezano s čistilno napravo. Ob tem vrtijo tudi analize reke Pake. Laboratorij povsem zadostuje standardu 17.025, kar je pomembno akredilacijo. »Minniiiiiii ••• Gremo na sladoled!« "»Sladoled, heseila deluje magično, sladoled, brez njega bilo bi tragično ...,« pripoveduje ena od otroških pesmi. Pa še prav ima. kajli sladoled jc tisti, ki nam najbolj pomaga prcmagovHli polcino vročino, hkrati pa nas li:di malce posladka, lako se Slovenci najraje razvajamo ob velikih kepicah sladoleda, se raje pa imamo, čc si lahko okuse izberemo kar sami. To pa nam med drugim omogoča slaičičama Ohrid, ki smo jt> tîbiskali. liden od zaposle-ûih je Alajdín Muharcm, ki ga bomo imenovali kar Dino, saj ga večina pozna s icm vzdevkom. bV Velenje so prišli moji predniki iz Makedonije, iz ene od tamkajšnjih večjih vasi. Dobrega Dola, ki ima okoli 7000 prebivalcev.« je prigovor 7&čq[ Dino in dodal; »?.c leta je prišel sem moj ded, slašči-čamlcdom. ■ Vesna Giinsek ZANIMIVO Smeti bodo drage in vse bolj dragocene s pilotnim projektom okoljskega informiranja in svetovanja naj bi ljudi pripravili na drugačen način ravnanja z odpadki - Ločeno zbiranje bo nujno - Za Evropo zaostajamo za 20 let Bojana Špaga I Vfleive • Ni več daleč čas. kř> se bosla oúvoi in odlaganje odpadkov iz g jeki osvc^Canja prebivalcev na p, da odpadke začnemo ločevali in s leni pridobivati nove suro\ine Ta razgradnjo. V projekt je vključena ludi Mestna občina Velenje, kakšni so cilji projekta, kako se ijh btido lotili in kdaj lahko občani pričakujemo krepko povišanje cen za smeti na položnicah, pa smo izvedeli na obširni predstavitvi projekta. ki je v sejni dvi^rani MO Velenje pritekala prej^njt) sredo. Udeležili so se je tudi predsedniki ne-katerili krajevnih skupnosti, ki so nb kiincu imeli kar nekaj pripomb. Tudi l polnijo, vpliv takšnega odlaganja na okolje pa je slab; nastajajo toploti red ni plini, smrdi... >^Korak nazaj, da lahko gremo naprej« Direktorica Okoljsko raziskovalnega moda (sedež ima v Slovenskih Konjicah) dr. Marinka Vovk je tudi vodja pilotnega projekta osvečanja in informiranja prebivalstva. Povedala nam je: »Os-niïvni cilj lega projekta, ki ga izvajamo v okviru Ministrstva za okcv Ije in prostor, je. da se količine odpadkov. ki nasiajajtJ v gt>spodinj-stvih. pa tudi v podjetjih in so še vedno mešani odpadki, bistveno /manjšajo. Statistične anali/e iz leia v leto potrjujejo, daje teh od- Celotna problematika izhaja iz lega. da se odlagališča polnijo, novih ni in jih tudi dolgoročno ne bo, saj bodo v Sloveniji urejali le še odlagališča regijskega značaja, na katerih bo treba odltJžiti čim manj odadkov. Savinjska regija ga bo dobila v Celju. »Gre za uresničevanja prednostnega reda ravnanja z odpadki, žal pa smo izpustili 10, da je treba preprečiti naslajanje odpadkov. Tu za Evropo res zaostajamo 20 let. Tega v Sloveniji doslej razen nevladnih organizacij nihče ni izvajal. Nihče se ni vprašal, ali v resnici moramo v naših domovih ustva- Kmalu rumene vreče za embalažo ljudje smo razvajeni, žal je iHko, da tudi zaradi tega odpadkov mnogi še ne ločujejo. Malce pa k temu pripomore tudi to, da vsa infrastuktura, torej otoki za ločeno zbiranje odkadkcîv. še nisi) tako blizu naših domov, da bi jo resnično uporabljali. Pa čeprav jim imamo v MO Velenje po informacijah Mirjam Britovsek, ki skrbi /a to področje na MO Velenje. že \QĆ kot 180. Poudarila je še, da je ljudem zelo pomembna povratna informacija, kaj se je z Kje bo kompostarna? To še vedno osiaja vprašattje. Lokacijo zanjo še iščejo. Dokler je ne bodo našli in tudi zgradili, ne moremo računati na lo, da bi ( nekateri spel) dobili posode za biološke odpadke. Teh v gospodinjstvih prav tako ustvarimo precej, kar bi skupno količino tnešanih odpadkov še močno zmanjšalo. mož nt «ti še ne izkoriščamo prav veliko, čeprav se količine lt>čeno zbranih odpadkov iz leta v leto povečujejo. Žal ne dov(új. Kako se bodo v projektu lotili prepričavaiya ljudi, da naj začnejo odpadke ločevali? Dr. Marinka Vst<»r. Osnovni namen pisarne je. da bodo y udje lahko vedno dobili Tudi po svetu so spoznali, da prinašalni sistem ni učinkovit, zato preko Ministrstva za okolje in pHJStor pripravljamo idejo o tako imenovani rumeni vreči, ki bi jo imela vsa gospodinjstva brezplačno na Ko bo rumena vreča napolnjena z embalažo, jo bomo lahko (Oddali zraven zabke iz vrtcev In osnovnih š zavedajo tudi v velikih in manjšili podjet-jijK Pil mojem se lega zaveda vse več Slt^vencev in Slovenk. To, da je Evropa na določenih področjih res pred nami 20 let.je motiv, da seji približamo. Zagotovo ne bo irajalo 20 let. da di^sežemo i^jihov današnji niv^j. Imamo že dobro komutiaino infrastrukluro, manjka še dobra volja ljudi in uporaba vseh možnosti, ki so že dane. Ce ne bomo kv čcvaii odpadkov, bodo udarci po žepu krepki.« 24 pasjih stranišč je premalo Veleiye - MO Velenje je doslej kupila in postavila kar 24 tako imenovanih pasjih stranišč, torej košev, ob katerih so tudi vrečke za pasje odpadke, kar je res p(^hvalno. Prav razveseljivo je tudi dejstvo, da jih lastniki psov zelo veliko uporabljajo. Tam, kjer jih še nI sijih želijo in lo tudi sporočajo na občino. Vrečke v pasja siranišča nameščajo dvakrat tedensko, prav tolikokrat jih tudi praznijo. Ves čas pa pasja stranišča tudi dokupujcjo in nameščajo na nove lokacije. Tako naj bi v prihodnje k(»še - vsak je vreden kar 84 tisoč tolaijev - namestili tudi na Lipi v KS Gorica, kjer kažc. da so 4 pasja stranišča, ki so že po stavljena. premalo. Postavili ga bodo tudi ob sprehajalni ptui ob jezeru, pri Domu za varstvo odraslih in pri starem kinu v neposredni bližini Sončnega parka. Da je to, da lastniki psov za svojimi ljubljenčki pobirajo iztrebke, zelo dobra navada, pa pove ludi dejstvo, da lahko pasji iztrebki ob stiku z ljudmi povzročajo tudi nevarne okužbe. Najbolj nevarno je, če i/trebki ležij. Janez Janša je dejal, da si vlada ne poskuša podrejali predsednika drŽave in da ne bo od^jovarjal na p<^samičrie po/ive civilne družbe. Kot jc povedal, je predsednik republike samo eden od subjektov, ki skupaj / vlado in državnim zborom sooblikuje zunanjo politiko Slovenije. Napelosii z Drnovškom ne doživlja kot spor. opiv innil pa je. da k sreči ni bilo strateške ^ode glede zuna nje poli ličnih u smeri lev. Medtem ko 3K-lelnemu Silvu Plulu sodijo za umor, se je Mirko Ulčar» ki je ost al sam z dvema mladoletnima oini-koma, odločil, da ho 0(1 države zahie-val 25 milijonov tolarjev odškodnine in po 30 iisoć tolarjev mesečne odškodnine za vsakega od dveh oi rok. LJlčar seje za odškodnino odločil, ker policija in tožli-sivo po njegovem mnenju nisia storila dovoli, da bi preprečila umor njegove žene februarja letos na Jančah. Da ne bi tako rudi ostalo. se trudi psihiater dr. Janez Rugelj, ki je sodišče pozval, naj mu odobri poskus Plutovega uč-lovečenja. Četrtek; 27. julij Miuistr^lvo za zdravje je vlado zaprosilo, naj državni revizijski komisiji predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila za nabavo in namesiiiev IX operacijskih miz nadsljuje, čeprav sta Me-dicoengineering in Sanolabor vlo- Za cfč/ovečen/e Sliva Pluta bi psihiater Rugelj^ kot pravif potreboval IS tet. Aii nam bo vendarle uspelo kupiti operacijske mize? žila zahtevka za revizijo. Minister Andrej Bručan je podjetji obvestil, da njuna zahtevka za revi4io nista utemeljena, na ministrstvu pa menijo, da Soča Oprema iz-p<^lnjuje vse pogoje in da njena oprema u s: reza specillkaciji. Jošku Jorasu ni uspelo odstraniti korit» ki zapirajo njegov dovoz, saj prometni inspektor avtomobilskemu dvigalu ni dovolil prestopili meje. Avtomobilsko dvigalo je imelo po navedbah slovenskega prometnega Inšpektorja potni nalog te do Portoroža, ne do Sečovelj, kamor je bilo name- njeno. Iz urada predsednika republike so sporočili, da so v prvi pokwici letošnjega leta porabili 61,X odstotka vseh namenjenih sredsiev in potrdili, da so na ministrstvo za rman ce posredovali predlog za povišanje razpoložljivih sredstev, in sicer v skupnem znesku 1X0 milijonov tolarjev. Petek, 28. julij Strokovni svet za splošno izobraževanje je potrdil predlog meril za izbiro kandidalov/a vpis v srednje § števanje zaključne ocene obveznih predmetov 7.. X. in 9. razreda osnaj z /i/alčki M njl/mvm mamica tnî pihajo swke na vvť/í príhodtyih o/?/eř-nicah lepeza Jo^oiika. Rojshwmii dtmit sleđi hoiić, novo íeto, pusino imreuje, vefika noC in še milijon limgili šegavi/i ohičíoe^\ Na nekatere med njimí se prípra\'ljamo celo po već tednov, na primer večmesečno popotow-nje na vzhod - zma§,ovaiťc me J /ifirni pa je íříířa«? (Ktroka. od stnmi in vseeno dovolj od blizu wn slabo leto ojhizovala poročne priprave sodelavke. Si lahko mislile, eno leto pred poroko je u^oiovila. da se mora podvizali, če želi iw izpeljati, kol se sika. In ko sem zuàidena .mnela vanjo med nie ni m prvim rtaiHjdom pa/ilke, je kar hrrihalo iz f^/e: obleka, cerkev, dnliovnlk, čevlji, mafii.^ tru t, dvorana, carering, IV, vainla, darila, poročno potovanje, frizura, mejkap, seznam gostov, šopek, dekliščina.,. Nisem je nKh glo mu/vili. iiidi potem ne. ko sem ji s koledarjem dokazala, da jo čaka Še desetdolgi/i mesecev, kijih bo lahko dodobra izkoristila za nučrlovanjť in pripravo čudovite sanjske poroke, pravzaprav kjer ifi kakor koli /w zazelela. In polem je gowrila o poroki v dvigalu, na kavi. med kosilom, na kolegiju, po siutbi.., Saj ne. da bi mi šlo na i/vn' - nasprotno - r veseliem sem Jo /HKshišala. Poroka Je zame nekaj/H)i>olnoma novega, ker nikoli nisem zares razmišljala, da bi lak dogodek organizirala zase. Prav z zanimanjem sem spremljala njene pisane tabele časovnict, "probe^pri frizeju, tekanje po obleko v London, preizkušanje okusov vseh mogwih ion in še in še. Lahko bi rekla, dd sem z varne razdalje s/X)znala vse i^asli načrtovanja poročnega slavja. Nikoli ni.sem bila pod vplivom romaniične predsiave o tem, da bom nekoč ctidovita nevesta v Ikdem in bo to moj najlepši dan. Sj}oznala sen: prav nasprotno, da takega dneva nœeni Sploh pa ?ie za ceno več nfesecev irqiajočih živčnih bojev, prerekanj z go.stil-ničarji aH frizerji in podobno. Bodoči zakonci si radi obljuliljajo. da ho njihova /if)roka preprosta in srčna, obsijana z ljul)eznljo In čaščenjein mladoporočmega para. Kliub temu velikokrat slišim, da sia se îenin in nevesta zaradi na!>ettKtti skorajda ra^šhi iik pred jH>roko. Projekt Poroka, koi se ga loievam[> danes, je resnično veiik organizacijski zalogaj, ki si gd {>risiljen voditi sam. teliš, da bo kolikor toliko ustrezal ivqjí predstavi o iKfpoinem dnevu. 7Mkaj se sprašujem Ali ni neumno trpeli zmedo in napetosti toliko časa. tako intenzivno, zaradi enega tura, ki ti ga običajno tako ali tako pokvari/o sorodiiikl Oziroma listi 'tabrihmi' med njimi, ki se pojavijo s celo skladovnico primitivnih igric in po vrhu še ugrabijo nevesto, lako dd je reva celo po več ur odsotna s svoje zabave. Tudi primitivne i^range so samo Se en ocvirk s f>orok: obi-čajno pod komando ijubo.'iumnih bivših nevestinih ixirlnerjev. na katerih ti oderuško îrplnàjo svate in kvarijo vzdušje, y čem je poteunakem smisel? Ima la obred r« tako močijn sim-boličJii pomefi. igra res tako jxymemhno vlogo v človekovem tiv(/e-niu. da nikakor ne moremo brez dntge cewmoni/e. ki se i>o for-maiiiostih sprevrže ť ceneno vesehco? Poroka? Morda - a ne za vsako ceno! Spravo aH pravim, če si bom zazelela, lako kot ho-čiim jaz in izključno meni v veselje. Oglašujte na Pokličite 03/ 898 17 50 Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjsfev Ponedeljek: Uter 95-oktdnske^d bencina seje podraži! za Hf3 tolarja. PPForiFaShion munn EVROPSKA HISA MODE Prešernova cesta la, Velenje (NASPROTI S0DIŠÍ!A|, V mesecu avgustu z nakupom Munnih izdelkov sodelujete v nagradni igri MED NAMI »Kar namalam^ vse raztalam« Tako pravi ljubiteljski slikar Roman Kralj iz Velenja, ki najbolj uživa v risanju portetov Velerijf - Zagotovo so vsi obisktwalci nnve velenjske knji/.ricc žc opazili ra^^uvisčc v či-lainici knjižnice. Ra/slavisčeje zelo primerno za manjše ra/î:iave» polejî lega jih vidi veliko ljudi, ^aj je Knji/nica v noviK prostorih še ho Ije obiskana kol prej. Vse Uo konca avgusia si lahko v leni majhnem ra/.siavjšču ogledale dela domačina Romana Kralja. Več o svojem delu in ra/slavi nam je povedal avtor sam. Razslavlja namreč krokije, male porircie, narisane bolj na hilro, kar jc značilno za kroki, vse v crnobeli lehniki. Zanimalo nas jc, zakaj mu je najbližje prav poriei. »Porlel mi jo blizu že od najslniških ]el dalje. Od K), lota naprej sem jih risal, danes jih jc velikih po vsej Sloveniji. Res pa je, da nikoli nisem risa! velikih porireiov, vedno mije bil bližji manjši format. Krokiji, ki jih ra/siav-Ijam, so naslajali v lokalih, na vriovih. marsikje. Narisal sem jih že loliko, da bi se lahko, če bi jih dal na kup, zakopal v njiii. Lansko leio sem prvič razsiavljal ludi rïckniiko večje slike, ki so nastale ob moiju/lako da ne rišem le kro kij o v, ampak mije bli/u tudi drugačno likovno izražanje- Kulturnike sem pravzaprav začel risali v KuUurnici. na lilerarnili večerih. Gosîe rišem med dogodkom samim, l.eios sem zelo veliko porlreiov uslvaril na llcrber-Stein skill dnevih.« Da se je <îdloèil usivaijali krokije prav na kulturnih dogodkih, ni prav posebnega razloga. »Razlog je morda le v lem, da če narišem Jurija Součka ali Franceta Slano, vsi vedo, kdo je po rt retira nec. Če rišeš kar nekoga, ki ti je padel v oči, jc malce drugače, čeprav to počnem ves čas. Jaz ireniram, portreiiranec pa dobi slikico. Velikokrat podarim sliko tudi Roman Kralj pred portreti znanih stovenskih tiuliurniiioVf vsi so nastali v Velenju. gostom na literarnih večerili. To, da bi s tem kaj zaslužil me ne zanima.« Roman je sicer sin^jni tehnik. Že 15 lei v Cîorenju dela na področju prezcniacij in riše skice za navodila uporabo bladilno-zamrz^o-valnih aparatov. *Rišem že celo življenje, v mladosti sem si želel tudi na akademijo, pa sem si premislil. Res pa je. da sem poskusil naredili sprejemne na srednjo oblikovalsko šolo, pa jih nisem naredil Pa ne zaradi risa- nja, zaradi slovensčinc. Je pač lako. Kar sem namalal sem razialal. To počnem že ves čas in bom verjetno še naprej. To delam /aio. ker v risanju uživam. Vesel sem, če mc kdo oU široke pohvali, in kar nekaj akademskih slikarjev mi jc že reklo, da imam dobro risbo. Zato seje ludi «držim«. Naokoli hodim tudi s člani Drušiva šaleških likovnikt>v. Oni rišejo naravo, jaz pa njih,« nam je povedal. ■ Bojana Špeget Tudi kravje dirke so se začele na tem mestu V Gaberkah pripravili otvoritev kozolca - Vreme tokrat naklonjeno -Zasadili tudi gaber - V Kulturnici že imajo načrte za naprej Mojcs Krajne Ideja o prireditvi, ki bi nadomestila znane kravje dirke, se je slišala komično: otvoritev ktv zolca. Mamljiva vabila, raztresena po vsej velenjski koiliiii, niso povedala veliko, so pa ilustrativno ponazorila kozolec. ^Ko rečem otvoritev kozolca, si lahko ljudje predstavljajo marsikaj. Kdo ve, kako bodo sprejeli povabilo,« je v skrbeh dejal Franc âteharnik. predsednik org an iza l o rs keg a društva. Kulturnicc Cíaberke. Nasproti velikega travnika, kjer so še pred dvema letoma dirjale krave, seje neprenehoma premikalo okoli dvajset ljudi Na mestu starega gasilskega doma v Gaberkah so se v nedeljo trudili pripraviti poseben dan. Kozolec je bil okrašen, v njem jc bil pripravljen oder, na prizorišču so očitno skrbeli za hrano in pijačo, pripravljal se je ludi ansambel, skrbno so bile pripravljene mize za obiskovalce. Ob napovedani uri uradnega začetka je bilo zbranih nekaj manj kol 200 ljudi, ki so uživali v klepetu. Živahne razpravljavce je zmotila pesem, ljudske pevke (iaberški cvet SÍÍ zapele dve skladbi, v prvi so zbrane pozdravile na prireditvi v domači vasi. řínako je v besedi storila ludi napovedovalka, takoj za njo pa še gostujoča skupina ljudskih pevcev in godcev porini pa počini iz Miklav/a pri Ormožu. Ob njihoveni igranju pa so zbrani frfen slovesnih trenutkov je bit rezanje traku, ki ga je opravit župan. g(jstjc spel /.apadli v debato. Prekinil jo je šele gospod starejših let. ki je z odličnim igralskim talenlom včasili z in včasih brez ozvočenja znal pritegnili gledalce. Prve vrsie klopi so bile povsem polne, ljudje so so stoje zbirali ludi ob straneh odra. otroci pa sozodprilmiastičakali. kajse bo še zgodili Igra, ki jo je predstavilo Kulturno-prosvetno društvo Bazovica z Reke na Hrvaškem, je hitro minila. Z dobro glasbo seje prcdsla\il ^e Konov-ski oklei, nalo pa je besedo dobil Franc Šteharnik. »Vesel sem. da imamo kozolec, kije bil nekdaj v lasti družine Lesjak. od njih ga je odkupil Premogovnik in ta ga je podaril nam.« jc dejal Povedal je, da je hvaležen za vso pomoč, ki jo je prejel in se nekaterim ludi posebej zahvalil Kriiv ni sez<5na za sajetye. so ga vsaj posadili uspešno. Tako ko: so uspešno pripravili program, četudi se je otvoritev kozolca slišala komično. Pa ai bilo v njej. razen komedije, nič pretirano ko mičncga - nasproino.v Kuliumo-turističuem društvu Gaberke so dokazali, da mislijo tudi pod tem kozolcem delati resno. Morda jim čez nekaj lei glede šicviia obisko valcev uspe. kar jim je uspevalo s kravjimi dirkami. Tudi te so se namreč začele na tem prizorišču. Bronast na matematični olimpijadi Peter Lendero je prinesel domov bronasto priznanje z matematične olimpijade -Sodelovalo okrog 90 držav - Slovenija na 36. mestu, zbrali 90 točk od 252 Vésfia Gtinsekf Mirjam Turner Vjuliju je v Ljubljani piHe-kala 47. Medna rod nan a ma-lematična olimpiiada, ki velja za naj prest ižnej še matematično lekmovanje. Vsako lelo se ga udeleži več sto najboljših mladih matematikov iz vsega sveta. To je predvsem priložnost, da mladi dopolnjujejo svoje znanje matematike, si ogledajo lepote države, v kateri se tekmovanje odvija, hkrati pa spoznajo nove prijatelje in čas izkvoljcu in dodaja, "upam. da mi bo bronasta medalja kdaj v přihodil osli še koristila, mogoče pri študiju matemalike, kamor sem se po opravljeni gimnazi> ski maturi tudi vpisal« Matematika Petra zanima, saj mu veliko pomeni zadoviili-slvo, ko razreši kakšno zapleteno naliïgo. (îre namreč za drugačne naloge kot v šoli, kjer je saïutî učenje na pamet, lu je potrebno razmišljali. »Uspeh je zame sa m o pot rdi lev, da sem dober matematik. To sem ludi že večkrat dokazal že prej v osnovni šoli sem d(»segal uspehe, v srednji pa sem bil tudi dvakrat državni prvak.« Še zadnji krog razstav Velenje - Včeraj zvečer so na ploščadi pred bivšim KSC-iem odprii še zadnjo iz cikla razstav v projektu Razstavišče 360. Svoja dela predstavljata Liicyan Jost in Domen Rupiiik, razstavo pa sta poimenovala not.si. Danes bodo v Mariboru, na Trgu Borisa Kraigherja, odprli razstavo \1ika Malleja. V Celovcu pa. 'čezme-jno', na Kjm>plaz 3 pred poslopjem Neutien Volkskino že razstavlja Nataša Kriiert, ki se je v Velenju predstavila v mesecu juniju. »^Približujemo se finalu, zato nas projekt še loliko bolj zbli^je in čezmejna mreža se utrjuje. V ciklusu razstav Razstavišče 36Û smo odprli kar 18 razstav, kar pomeni, da smo v vsakem mestu -Velenju. Mariboru in Celovcu - odprli šesi razstav. Doživeli in preživeli smo marsikatero lepo in prijetno muliikuUurno izkušnjo, ki je vse sodelavce itî partnerje še tesneje povezala.« pravijo v Mladinskem centru Velenje, kjer so nosilci projekiH. V času Kunigundc. letošnjega festivala mladih kultur, ki bo že 9. po vrsti, pa bodo pripravili še zaključno razsiavo in druženje vseh umetnikov in njihtmh kustosov, ki so v projektu st>dclovali. ■ bs 1117 MHz FM . '..43Ldcm. s. Konec septembra bo vse »pikasto« Letošnji Pikin festival, ki bo potekal od 24, do 30. septembra, bo že 17. po vrsti - Glavno prizorišče TRC Jezero - Tema festivala bo uganka Bojana Špe^ef Matjaž Cernovèekf vodja festivala: '»Pr/prave na fe&iiyat tacajo skoraj ce/o letOf v zadnjem mesecu pa nas čaka največ deia." Veler\je - v nicsccu juliju je Festival Pike Nogavičke ý:c i/dal bogalo progrdmsko knjižico icu^šnje^a Pilcincga lesuvala, ki bo konec sep-lembra Šaioto dolino ^pct spremenil v pravo pravljično dc/elo. Orjia-iii/.alorji so prepričani, da hr) leios obisk ^ večji kol prejšnja leia. Lani je po njihovih podatkih leden dni dolg Pikin festival obiskalo okoli 70 liso č obiskovalcev. Več o letošnjem festivalu pa namjtfpavecal vodja les-livala Matjaž Cernovsek. «Kakorkoli obraćamo in ilcjcmo leta. klos res pripravljamo 17-Pikin fcsiival. saj leta hilro tečejo. Vsako leto je prireditev bolj zasidrana tako v domačem okolju kot vsej iir/avi, saj je tradicionalna in največja otroška prireditev v Sloveniji. To povedo ludi statistike. Lani je fesiival obiskalo več kol 70 iis(îc obiskovalcev, kar so rxlo realne sievitke. Glede na logistiko in organizacijo festivala imamt^ mo/.nost. da dokaj natančno spremljamo obisk. Kar se tiče gtedaliskili predstav, govorimo o skoraj 30 gledaliških predstavah vsako leto. Pripravili smo 9 koncertov. nekaj glasbenih in plesnih prireditev, 1)5 ustvarjalnih delavnic...« l'estival bo tudi letos potekat zadnji teden v septembru. >To je tradicija zadnjih let. zato smo na ta termin že navajeni tako organizatorji kot obiskovalci. Šole in vrtd, ki nas obiščejo. to načrtujejo že v šolskih kofodaijih. Festival bonuî tudi leUîs /ačeli v nedeljo z veliko otvoritvijo, dvigom zastave in prevzemom oblasti. Pika bo torej ves teden glavna v mestu. Nekaj dogodkov pripravljamo že prej. ko bomo odprii nekaj razstav In pripravili Pikin planinski pohod,« Velenje in pravzaprav cela Šaleška dolina se v času festivala spremenita v Pikino de/elo. Prav na vsakem koraku se pozna, da je Pika priSIa in da so je vsi veseli. Glavno prizorišče pa tudi letos ostaja TllC Jezero. Ornovšek pravi: »Tam snio dobrodošli, prt)Stor pa je idealen za postavitev vseh objektov in izvedbo festivala, saj je prostor ludi zelo varen, Zahteva pa veliki) logisiičnih rešitev in dodainih postavitev objektov, zato začnemo delati na prizorišču že 14 dni pred lesiivalom.« Tudi letos hodo v Beli dvorani in na travniku ob njej deliTvale številne Pikine delavnice. »Njihovo število se vsako leto še povečuje, letos pa bodo povezane s lemo fesiivala, to pa je uganka. Teme nikoli ne izberemo na hitro, tudi laliko jih ni izbrali, saj jih ne ponavljamo. Poskušamo poiskati temo. ki je aktualno pih vezana z dogajanjem inje otrokom blizu. Tematika ugank je široka, zato se lahko vsakdo najde /Jioiraj nje.« Mojca Horvat vesela naziva častne pokroviteljice Tudi letos bo fesiival dobil časino pokroviteljico, Zanimalo nas je. /akaj prav poknv viteljico. »Taki^ je že od začetka testivala in zdi se nam prav. da je tako. Okoli nas živi veliko uspešnih dam, ki si ta naziv zasluzijo. Tudi Pika je deklica, in ko se pogovarjamo z našimi pokroviteljicami in kasneje Pi-kinimi ambasadorkaml. so vse doslej povedale, da je del njihovega otmšiva ali mladosti bil povez.an s Pik(j Nogavičko. Će ne drugače, jim pomeni simbol svjo kariero posvetila mladim in delu /. njimi v plesnih šolah. Številne slovenske mlade plesalce je popeljala ludi na svetovne odre, kjer je postavila veliko uspešnih projektov, /aiije je bila ludi velikokrat nagrajena. »Sprejem vloge letošnje Pikine pokroviteljice je vzela zelo resno, z velikim veseljem. Prav v času festivala pa bo v Velenju pripravila tudi premiéro nove plesne pravljice Martin Krpan.« V času Pikiiiega festivala pa bo potekalo tudi republiško srečanje plesnih skupin Pika Miga. ki jo festival pripravlja skupaj z velenjsko izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS. Cernovšek dodaja: ^ treha je povedati, da je plesne dejavnosti v Sloveniji vse več. plesne točke pa so dobro sprejete tudi med na§iml obiskovalci. Smo festival, ua katerem želimo dali možnost predstavitve ustvarjalnosti mladih, le je res veliko, sploh na plesnem in glasbenem področju.« Pišite uganke! Tudi letos je Pikin fesiival razpisal literarni natečaj. Tema je seveda uganka. Te še ne smejo biti objavljene v nobeni od revij, biti morajo torej nove. Strokovna komisija bo lued prispelimi izbrala pel najboljših. Mmed temi pa bodo najboljših izbrali obiskovalci festivala, saj jim bodo pet izbranih ponudili tudi v reševanje. Razstave, ki bodo postavljene na več lokacijah v mestu, bodo med seboj povezali. V galeriji Mladinskega centra ohranjajo tradicijo predstavljanja domačili umetnikov. Tudi letos bodo festival obiskali otroci iz Sarajeva, ki pa bodo tokrat prvič bivali pri svojih vrstnikih iz OŠ Ciorica. S tem bodo k poglo bili lani začelo sodelovanje s io šolo. Skratka, festival bo tudi letos pripravljen do podrobnosti natančno, zanimanje zanj je veliko že sredi poletja, šc več ga pričakujejo v začetku septembra, ko se začne novo šolsko leto in bodo šole in vrtci hiteli s prijavami organiziranih skupin. Testival pa bo tudi letos največja priložnosi za otroke iz doline In bli/nje okn-lice, ki ga hodo lahko brez ležav obiskali prav v^ak dan. Večina prire ditev bo tudi letos brezplačnih, za kar so najbnij Islandska saga Urška Šramel Vučina Letošnje jx>lefje niije uspeh julijsko vročino zii nekaj časa ^ame-niatí za bisler isía/idski zrak. Ne/iavadfia dečela me Je s swjimi fmehmstmi lakc^ prevzela. Pokraji/ia /)(>lnd krasnifi barv, čislo sveiie fioči. ffSier veier. vzpetine fmmvuiJniii obfik. drugačen ka-men. polja skrepenele lore, ledeniki in modrikaste letiene ^ore, \ \ IÎ tundra, skromne rasiline in redke tivalis Taka nora pokrajina, ki '^v^ i/ na mesilli daje občutek, kol da si vstopil na en drug planet. ^ Kol Qe rekei nu^ prijaielj Marko) du bi bog se nedokončan izdelek puHtii na mizi in sel na nmliai hlandija Je nujredkele poseljena evriipska drtava. ^aj na njej kljub teuni. dii Jo Je za pribliino pet Sloven ff. nima več kot SOOMDO prehisalcen. Da preíiví/o dolge in iemne zime. morajo biii precej vzdrtljid. Med drugim Je zanimivo, da Islandci nimi^o priimkov, ampuli uporabljajo palnmime. TI so sesia\'ljenl Iz očetovega ( včasih /f/t/Z materitiega) imena, ki se mu doda pripima son ali dotiir (sin ali hči). Tako so /lecnl r^iliovi telefonski Imeniki, v katerih so posamez/dki razvrščeni po lasuiih imenih, ali pa nagrobni kamni na pokofmiiščih. saj niii zakonci niti njihovi otroci nimajo enakih priimkov. Ortava je do stari!} navad in do jezika zelo zaUitni^ka. Tako je tam prepovedano dajati otrokom neis-iandska ali Utje zveneča imena in ludi itnlgranti morqjo, preden dobijo drtavljansivo. prevzeti islandsko ime (edina Izjema dosltij nql bi bil dirigent Vladimir Ashkenazi ) Prav tako budno skrbijo za jezik in hitro uvajajo za vsako novo stvar novo islandsko l)e-sedo. Njihova kultura je posebej močno povezana z jezikom. Prvi stalni prebivalci ofoka so bili Skandinavd. ki so s seboj prinesli staro skandinavsko kulturo. Ker za mnoge umeinosU ni bilo pravih po-g(^ev (vulkamki kamen ni bil primeren za dleta kiiHtrjev, zlatarji so se znaSIl nj oioku brez r7idnega bogastva, rezbarji so se zama/i ozirali po drevju), je postalo airednje umciniško sredstvo beseda. Pesmi in zgodbe, ki so jih prine.sli iz stare domovine, so tu vneto čitvali. rjekatere so pozneje napisali v skoraj neokrnjeni obliki in .so /Histale neprecenljiv vir za .Uudd island.<>ke kot tudi druge rjor-dt/ske kulture. Nekaj najstarej.^e poezije se Je ohranilo v znamenitem rokopisu i/nenovanetn Edda. v katerem so zbrtuie pesmi o poganskih bogovih. škratih in junakih rteznanih avtorjev. U krati so gojili zapleteno dvorno poezijo skaldov in namesto bogov opevali čast mogiK-nih. na/p/)puluniejše pa so do danes ostale islandske prozne zgodbe - sage. Napisane so bile med 12. in 14. slolef/em, po tem. ko naj bi kar nekaj časa ustno krotile s pomočjo pripovedovalcev zgikib. Vfdih so zbrane zgodbe o islandski zgodovini, priseljevanju. iivljenju tladarjex. Junakov, svetnikov, družin. Ohranilo se je na stotine rokopisov sag na pergamentu, in ker seje islandski Je^ zik od vikinških časov le malo spremenil, jih lahko brez težav l)e-rejo .^e danes. Veliko gradiva so s jmnoijo kofïïodukcijskih pnyek-lov uspeli digitalizirati in je dostopno na svetovnem spletu (saga-net). Zgodbe 'm sam naàn njihovega pripovedovanja Je čisto dru-gaà'n od vajenega. Tako se lam lahko hitro potopis tako v srednjeveški (s pomočjo zgodb) kol predzgitdovinski (s pomočjo iKikra-Jine) čas. Ali pa ob kakem pravljičnem brl)oti^očem fwtoku i^kaš, kako se počasi f>rebuja palček Smuk. nikoli sami 107.8 MALA A M K E: TA Velenje -kulturno mesto? Družba dandanes pripisuje velik pometi izobrazbi. V povezavi s tem naj bi poznavanje kulture in zanimanje zanjo predstavljalo vedno večji del posameznikovega življenja. S kulturo se namreč spoznavamo že v samem otroštvu, ko nas starši učijo ustreznega ravnanja in govoijenja v določenih situacijah. Kasneje se v času šolanja srečuiemo z nek dobno. In o tej veji kulture so razpravljali naključni sprehajalci po velenjskih ulicah. ř^ ^^^ Jernej Rogina: »Kul-^ turnih prireditev se 1 ideležuiem bolj redko, saj mi primanjkuje časa. Če pa imam kakšno urico prosto, najraje obiščem gledališče. Posebej so aú všeč tiste bolj klasične predstave, kot je Romeo in Julija. Moje mnenje je. da v Velenju ni dovolj kulturnih prireditev, manj kaj t) pa ravno gledališke predstave,« Rasim Salkič: »/a obisk kulturnih prireditev nimam veliko časa. vseeno pa si ga tu in tam vzamem in si skupaj z otroki ogledam kakšno gledališko predstavo. V Velenju je veliko taksnih priredi-lev» saj .ie to pač mesto in kol tako mora delovati tudi na tem področju. Moti me le cena obiska takšnih dogodkov. Mladi, predvsem sedaj v počitniških dneh. bi si gotovo radi kaj ogledali, a je vse potrebno plačati. Nič ni zastonj. Zato je morda ludi obiskovalcev manj. Tanja Glavnik: »^Sâma zelo rada liodim na vse dogodke, povezane s kulturo; velikokrat jih obiščemo kar v okviru šolskega pouka, saj pri- pisuje .Šolski center Velenje kulUiri vehk pomen. Mene (^sebno pa najbolj zanima kultura domačega mesta, stari običaji, folklora in vse, kar imamo tu tradicionalnega. Obiščem tudi muzej in zbirke de( na gradu, od predstav pa na.i-bolj uživam v baletu. Mislim, da je v Velenju kar dobro ptiskrbljeno za podn^čje kulture, vendar bi lahko bilo šc boljše. V prvi vrsti so nam namreč vzeli kino in sedaj se moramo vozili v Celje, za kar pa velikokrat nimamo prevoza. Veliko stvari bi labko naredili tudi hitreje, saj kulturni dom obnavljajo že skoraj celo leto.« Petra Koplar »Mene kultura nitj ue zanima preveč, recimo, da neka.! sredluega. Vseeno pa so mi všeč kulturni dogodki, namenjeni otrokom. Redno namreč obiskujem Pikin abonma. / dejavnostmi, ki potekajo na kulturnem področju v Velenju. sem zadov{)ljna in mislim, da je pcv-nudbe zaenkrat dovolj.« Mario Ba novic: •Tudi mene zanima kultura, mojo pozornost pa pritegnejo predvsem teme, povezane s človektjvim obnašanjem in delovanjem v določenih kulturnih skupinah. Kadar priredijo v kulturnem domu kakšno prireditev, jo tudi sam obiščem, sajjih je v Veleniu dovoli. T • I 107,8 MHz R/J^DDsSKD IDO Č/i\S®P05D0l Glasbene novičke Da nas boste lažje našli! IJrcdiuslvi Nai^^« časa in Radia Velenje sia na Kidričevi 2 a v Velenju, to je v sîavbi pošte, vhod pa je z glavne ccsic. Ob njem smo posiavili dve zastavi, taku da »nas« vidite žc od daleč in nas bosle na^li. VaSih obiskov smo seveda /elo veseli. Dogajanj ludl v teli dneh. ko je velil:^ večina na kolektivnih dopustih in so se velenjske ulice močno izpraznile, nc manjka. To seveda vidite ludi v lej števitki Našega časa,in lahko shšite vsak dan med 6. in 10.1er med 14. in 19. uro na Radiu Velenje, kjer smo sicer uvedli poletno glasbeno siiem.o, bogatejšo s sproščujočimi prispevki in veliko glasbe, a na aktualne informacije seveda nismt) pozabili, Vsako uro pripravljamo bogata po ročila, v programu pa seveda ostaja ludi oddaja Aktualno (na sporedu je ob 15. uri), v kateri skušamo strniti najaktualnejše dogodke dneva. Ponedeljkovi popoldnevi so še naprej športno obarvani. Teh dogodkov je sicer manj, pa je zato več priložnosti /a predstavitev posameznih klubov. Sredino oddajo ležava je vasa. rea-tevje naša, smo sicer poslali na dopust, a vam ob K. uri vajeno dajemo prilo;.m)si. da nam zaupale svoje težave (iskreno sicer upamo, da jih je v počitniških dneh čim manj), ki vam jih potem pomagamo razrešili. Včasih nam uspe, spet drugič, Včasili namreč še svojih ne moremo. (Klima nam na primer spel ne dela - kol vedno, kadar je vroče, scrviseijev pa ni in ni!) V programu pa ostajajo seveda ludi vse oddaje iz pro- jekta Srce T.vrope. Naj spomnimo, da ho srečni nagrajenec meseca avgusia odpotoval na Ni/i v zemsko, zato jo vredno sodelovali! Pa šc to: če morda ne veste, vsakemu novo poročen emu paru poklanja uredništvo Našega časa enoletno brezplačni) naročnino. Seveda pa se nam mora oglasiti (sporočili naslov). imenom. Nov parfum se bo na prodajnih policah najprej pojavil v Avsiraliji in Veliki Britaniji, nato pa šc v ostalih delih Evrope in ludi v Aziji. Po operaciji raka na dojki je Kylie uspešno okrevala in napovedala vrnitev na glasbeno sceno ob koncu leta. Kol lahko preberemo na njeni spletni strani, so vse vstopnice za dva ki)nceria v Londonu poSle v rekordnem času. zalo so napove-dali še dva dodatna nastopa. Britney poje uspavanko Ameriška pevka Britney Spears je napisala pesem za svojega sina Sea na Pres t ona. ki bo septembra pra/Jioval svoj prvi nýstni dati. Pesem, kjjo je napisala posebej /anj. Britney svojemu sinku poje vsak večer pred spanjem. Uspavanka ji je tako vseč, dajo bo najveijelneje uvrstila med pesmi na svojem naslednjem albumu, Pevka Je sicer poročena s p le sal com in pcvccm Kevinom Federlinom, irenuino pa par pričakuje drugega otroka. Bděn od njunih bližnjih prijatdjev trdi. da ji je prav druga nose^^nosi dala velik navdih. ^ -•no Visoki U2 Znana irska rock skupina U2 je dobila gradbeno dovoljenje za na kratko SIMPLY RED 6. avgusta bodo v Ljubljani nastopili člani skupine Simply Red. To ne bo njihov prvi slovenski nastop, bodo pa prvič nastopili v zanimivem okolju ljubljanskih Križank. G-SPOT Njihova uspešnica Lepljive misli se je v tem poletju zelo dobro prijela, uspešno pa $e vrti tudi video spot istoimenske sMddbe. Že v nekaj tednih skupina napoveduje novo presenečenje, BULDOŽER Po desetih letih se bodo spet zbrali člani legendarne kontroverzně skupine Buldožer. 23. septembra bodo odigrali koncert v Križankah, napovedujejo pa tudi ponovne izide vseh svojih albumov na cede-jrh. GRAND ROCK SEVNICA Jutri in pojutrišnjem bo v parku srednjeveškega gradu v Sevnici potekal četrti festival Grand rock Sevnica. V petek bodo nastopile skupine NON. Stranci. Da Phenomena, Srečna Mladina, Dan D in Elvis Jackson, sobotni večer pa bodo popestrili A d Libitum, Žurdov, The Litt, Kafka (Francija), The Tide in Lai-bach. MARJAN NOVINA že četrtič zapored je nastopil na festivalu v Bihaču. Kljub temu. da je občinstvo navdušeno sprejelo njegovo skladbo Moja mata ljubavi, se je tokrat v domovino vrnil praznih rok, brez nagrade. Nov album Jessice Simpson Po težavah v zasebnem življenju (ločitev od Nicka l.acheya) se Jessica Simpson spet obrača h glasbi. 28. avgusta bo po treh letih izšel njen novi album z naslovom A Public AlTair. Na albumu bo zbranih dvanajst pesmi, kol soaviorica pa je Jessica podpisana kar pri devetih pesmih. Prvi singl z albuma je kar naslovna skladba, ki sta jo skupaj ustvarila Jcssica in Johma Austin, nakazuje pa nove glasbene smernice Jessicinega ustvarjanja in s svojo melodičnostjo spominja na Ma-donnino mega uspešnico Holiday. Vidcospoi /a prvi singl je prav tako že posnet pod režisersko taktirko Brelia Ratnerja, v njem pa sc pojavi kar nekaj znanih zvezdniških imen - Eva Lon» goria. Christina Applegate. Christina Milian in drugi. Dišescnico, ki je bila prava velikanka. Velika jc bila kar 9,5 cm. ko se je razi ognila. pa skorajda 13 cm. Nekdo je v šali celo pripomnil, pri rem seje spomnil nedavnega nenavadnega krprednjini vcirobranskini steklom nevarno vijuga po velenjskih ulicah, l^eket in (»reživel Vlado Vrbič, ravnatelj Knjižnice Velenje, ko si je gri obi* ranju sliv pri sestopu z lestve poškodoval nogo: »Ze celo življenje imam težave s češpljami.« & Inteligentno in pametno Po inteligentnih gospodinjskih aparatih smo iz Gorenja dobili še pametno mizo. Le kaj bodo po kuhinjah še lahko delali moški?! Zalcon je že Veljati je začel novi zakon o javnem redu in miru. Kdaj bomo tudi dobili več reda in miru? Proti morju Tuûï šaleški gasilci so se podali na pot tja proti morju. A ne na morje »gasit« vročino, ampak na Primorsko gasit požare. Suša in moča Menda še vedno velja^ da vzame suša en kos kruha, moča dva. Da o državi sploh ne govorimo. Barvanje v Šoštanju so se najprej lotili pročelij stanovanjskih blokov^ zdaj so začeli barvati še ograje. Pri tem sodelujejo ljudje različnih vrst. Menda še najmanj politiki, ki so sicer »HEubanjatf vajeni. Bolj milo Jožetu Kavtičniku se minister za šolstvo naenkrat ne zdi več tako huda zver. Kratelc korale Od začetka do konca popisovanja nepremičnin menda ne bo dolga pot. Od popisa do davka le kratek korak. Bolj ugioseni Nekateri pravijo, da bodo v Spodnji Savinjski dolini odslej delovali bolj uglašeno. Složno so odprli novo glasbeno šolo. Energija Draži se električna energija, pa naitna ... Le energija navadnih delavcev pri nas, kot da nima prave cene. Zverinsko Vpis v nekatere srednje šole bo v novem šolskem letu bolj zverinski. No, bolj po ministru Zveru. Le stewike čeprav naj bi tudi pri nas še vedno veljal tisti pesniški verz »nismo le številke, smo ljudje«, se Slovenci vendarle vse bolj spreminjamo spet v številke. REPORTAŽA Za zdaj odlično poletje v Naravnem zdravilišču Terme Topolšica glede zasedenosti hotelskih zmogljivosti prednjačijo med vsemi 16 slovenskimi zdravilišči - Ob delavnikih na bazenih od 700 do 1000 gostov - Junija porabili pet ton sadja - Letos še prenova kuhinje in začetek priprav na izgradnjo apartmajskega naselja Tatjana Podgoršek V Naravnem /dravillj^ču Terme 'Ibpoliica se nad Iclosiijo poieino lurisiićiio swano ne moroja prilože val L Direktorica zdravilišča Lidija Fijavž Špeh z /adovoij- poleil prevladujejo domači gosije, jesenski In zimski ias pa lujci.« Pcmudha i/ medicinskega programa (z napotnicami in ludi brez njih) korisii na dan več kol [00 ljudi- Oh delavnikih ^ hladi na hazenih zdravilišča od 700 do cejc Slovenije.« Kol je ^ poudarila, postajajo poleg lurisiicnega ponudnika zaradi dobrega obiska gostov ludl velik polrošnik. to med drugim polrjuje podatek, da so v mesecu juniju porabili pri pripravi obrokov kar 5 ion sadja. Hotelski gostje so v leio§nji p(v lelni lurisiicni sezoni kol novost lahko zasledili razširjeno ponudbo animacijskih akiivnosti, predvsem vec tehnik sproscatya. Animalorki v zdraviliskeni parku se vsak dan pri lem pridruži kar lepa skupinica ljudi. V vodnem parku /ora pa so ohogaiili gostinsko ponudbo, kopalci lahko koristijo ^e vodno aerobiko, na voljo jim je noćno kopanje. Do konca leta se nameravajii v Bazenske zmogljivosti zdravUisča koristi ob delavnikih od 700 do 1000 kopalcev na dan. sivtjm ugolavlja. da za zdaj beležijo odličen obisk. »Naše hotelske zmogljivosti, 400 postelj, so bolje zasedene kot lani v leni času. Julija lani smo zabeležili nekaj manj kot 7900 nočitev, letos pa so zmogljvosii v tem mesecu zasede približno 95-odsiota(>. Konkretno danes (pred tednom dni) imamo polna še dodatna ležišča. Po /.branih podatkih tudi tokral glede tega precej prednjačimo med V5;emi 16 sl<»venskimi zdravilišči- Pri nas že nekaj let iOOO kopalcev, ob vikendih ludi do 1200. Na vprašanje, ali je k temu pripomoglo sodelovanje s trgovski) družbo lus. je i-ijavževa odgovorila: »Sodelovanje s Tušem. njegova akcija zbiranja zvezdic. seje ludi za nas Izjemno di> bnD iztekla. Kupci izdeiki'v v Tu-^evih trgovinah /.zbranimi petimi zvezdicami zaupanja lahko pri nas koristijo bazenske zmogljivosti iiî kosiJo. Podpis pogodbe o tovrstnem sodelovanju nam navrže tudi po 200 kopalcev na dan iz zdravilišču loiiti letošnjega največjega projekta • prenove hotelske kuhinje. Finančno in organizacijsko zahteven projeki bo He-zak« 150 milijonov tolariev. Poleg se nekaterih drugih investicijsko-vzdrževalnih del bodo pričeli še aktivnosti za Izgradnjo apartmajskega naselja na Ocepku. Letos na.i bi uredili dokumentacijo, uresničitve naložbe, vredne milijardo tolarjev, pa se bodo lotili spomladi prihodnje leto. Za ohladitev v Šoštanj Če že Velenje nima zunanjega bazena (ki bi bil v uporabi) za kopanje, ga ima pa Šoštanj - V letnem bazenu, za katerega občina Šoštanj vestno skrbi, vsak dan čofota od 150 do 200 ljudi Glede na lo. da imamo letos res pravo vroče poletje, se lu in lam prileze skok v mrzlo vdstopa-nja manjša od priporočenih vred-fio^vti /a pts pol) ali badmintom. meiala sem ludi na koš. Še ko je bilo slabti vreme, smo počakali, da je dež nehal padali, polem pa smo se igrali naprej.« Ker delavnice poiekajo le do konca julija, je ostalo Ic šc malo časa, da se jih udeležite. Oe se za to le odločite, bo vsaka minula dobro izkoriščena. Priporočamo! Alma se dkt/vností udeležuje vsak dan. Svingerji imalo orgije na plaži pri Rovinju Divja plaža Punia fCriva. kije zgolj (ri kilometre oddaljena od Rnčenjc strogo odsvetujejo, če pa se soncu res ne miv remo izognili, je priporočljiva uporaba kreme za sončenje, ki ima zaščitni laktorvišji kol 15. Trava in voda vpliv sončnih žar- kov zmanjšajo za lO odstotkov, peščene plaze in pena pa za 25 odsioikov. Sončenje ludi po 15. uri ni priporočljivo brez uporabe kreme sončenje. Veliko bolj zdravo je ležanje v senci, zdravniki pa odsvetujejo tudi obiskovanje solarijev. Znanstveniki ludi opozaijajo, da ljudje temnejše polti prej umreio zaradi kožjicga raka kol tisti, ki imajo svetlejšo polt. Čeprav je bolezen pri temnopoltih ljudeh redkejša, jo je, če se pojavi. mnogo težje odkrili in je veliko nasiJncjša, zato tudi povzroči več smrlnih žrtev. Znanstveniki so raziskavo izpeljali, da bi doka-zali. da tudi ljudje s lemno polijo. čeprav jih več barvila delno zaščiti, niso iîuutii pnHi rakavim obolenjem in se morajo prav tako dobro zasčkili pred Simčnimi žarki. Hčerke za lepe lepi siarši imajo več možnosti, da bo njihov prvi otrok deklica, je pokazala neka brilanska raziskava. Kol kažejo rezuUati le raziskave, je verjetnost, da bodo lepj siarši kol prvega oiroka dobili hčerko, za 26 odstotkov večja od možnosti, da se najprej razveselijo moškega polomca. Rezuliale nove raziskave je objavil britanski časnik The Sunday Times. Kol poroča hrvaški Index, razlago u lo teorijo avtofji študije črpajo iz spoznanj evolucijske teorije človeške rase. "Lepi siarši bodo imeli več hčera od grdih, ker je telesna privlačnost dedna in za dckiice veliko bolj pomembna k kih- Ker sem lo hišo obiskal že ludi po/inii, lahko rečem, daje ta-kral naval večji. V pravljični hiSi 'Junibacken' je na desetine diHavnic za oiroke vseh starosti: čolnarna, star traktor, hlev s konji in kravami, vse mogoče spravljanje, sekanje in zlaganje drv, viseči m os lov i in tobogani, oinv ška galerija, razjie trgovinice. kjer otroci sami prodajajo, odprtine na povečanih slikah. kamor otroci potiskat) svoje glavice in nastajajo smešne podobe, predvsem pa Vila Čira-ćara s kcv njem. kjer Pika Nogavička občasno íídigra prizor, v kaierenî jo policista neuspešno lovita po strehi. V spodnjem prostoru je ogromna samnposirežna mlečna restavracija in slaščičarna, kjer si lahko sami nalijeie kavo in spečete kekse ali rogliiče ali pa si v restavraciji naložile vse mogoče sladkarije, palačinke (oh tem jedo marmelado posebej) ali popijete kozarček "socka dricka', siammodiie švedske pokalice, ki spominja na naš krahcrl. 'Socka dricka'je bila lisia opojna pijača, ki joje Pika našla ob četrtkih vvotlem drevesu. Vse delavnice in igrala bi bile za bujno otn)ško domiš]jii<5 premalo, če ne bi skozisvet pravljic, ki jih je dahnila Astrid Mndgren, vozil pravljični vlak. Izreden tehnični podvig, ki čisto malo spominja na Disneyland. Deželo, v katero z-a-pelje vlak. je mojstrski) oblikovala artiitektka Maril lorngvist, in u> tako, da se potovanje prične na železniški postaji v starodavnem Vimnierbyju. rojstnem mestu Asirid Lindgren, in da na tej vož- 1. Lolo, ki se vi)zj z ukradenim ki'jle-soni, kar naenkrat si na gradu med strašno miroljubnimi razbojniki, ki jim poveljuje Ri>î]ja, in končno prispeš šc v posmrtno Nangijalo. sanjsko deželo bratov l.evjesrčnih. \fendar pjakL odpotoval v štiristo kilometrov oddaljeno Deželo Asirid Lindgren v Vimmerbyju. Taje v celoti dosegljiva tudi po že- leznici iz Slockholma. s presedanjem v LInkôpingu. Vožnja traja slabe štiri um. Prenočim v počitniškem domu v Lonncbergi, krju se najprej poklt^ nim spominu Aílrid Lindgren, ki počiva v grobu svojih staršev. Samo podpis na Umnu in dve vrtnici. imenovani po Astrid Lindgren, označujeta mesto zadnjega počivališča velike pisateljice. V tualem mestu je še vse tak(v kol je bilo pred leti: velika cericvica na hribčku, v kateri je mežtiaril oče A. Lindgren. ulica Batmans- backen, v kateri je bit doma mali detektiv Ulomqvisi. slaščičarna, kjer je Pika kupila kilogram kara-melnih bonbonov, stara realka, ki joje obiskovala mala Astrid. velika nova šola z njenim imenom, ulica Storgaian, kjer je Lmil na konju nepričakovano obiskal župana, in zna meni I o voilo drevo ob cesti, ki nastopa v več knjigah Astrid Lindgren, V bližini votlega drevesa je rojstna hiša Asirid Lindgren. ki jo le redko odprejo za obiskovalce. jaz pa sem imel lo srečo, da sem nekoč prej v njej prespal, Ki)l vse druge je tudi ta lesena. rdeče obarvana in belo obrobljena z obvezno verando spredaj. Številne ulice v okolici spominjajo na knjižne junake Asirid Lindgren. kot so Lmil, Ida. Ronja. Bullertryn. Kljutec. Hrazem in drugi. Končno vstopim še v 'Deželo A^rid Lindgren'. Fa se nahaja nedaleč stran od tijene roj n ne hiše in se razpro stira na približno 120.000 kvadratnih meirih. Tja vsake pol ure pelje vlakec iz starega dela Vim-nierbyja. Dežela je bila Zgrajena lela 19X1, vsako leto jo s čim obogatijo ali pcjvečajii. Lani so v zgradbi, podobni švedskemu hlevu, odprli muzej 'D dela aidi većina članic in članov sveta Mestne občine Velenje, najpomembnejšega organa v lokalni skupnosti, torej tisti, ki sprejemajo sklepe- ki odločajo in so mandat /.a odločanje debili na podlagi legalnih, legitimnih, demokratičnih vo-Dtev. Ôanice in člaJii s'vela so lisii, ki ste in smo jih izbrali občanke In občani mestne občine Velenje. 'tlidi pri usLantmtvi Komisije za oceno škode zaradi posledic rudarjenja v mestni občini Velenje so so-delt)va]e vse svetniške skupine: sktepje bil na seji sveta sprejet zve- liki) večino (od 28 prisotnih članic in članov jih je glasovalo za. le eden pa je bil proli). Olanice in člane sveta je t)b ustanavljanju komisije vodila skrb za prihodnost občine, za prihodnost Sakške do line. Izražali so pripravljenost na sodelovanje, na pomoč pri iskajiju odgovorov na pt>menibna vprašanja, kakršna so mdi: kakf) do novih programov, kako do novih delovnih mest, kaj z obstoječimi objekti. kaj s tehnično dediščino, kako zag zelo verielno -glede na lo. da je bil na podlagi programa izbran in potijei za direktorja zji naslednje štiriletno obdobje že tri mescce pred iztekom sedanjega mandata. Spoštovani rudarji, cenjcne občanke iu občajiL Zagotovo je skrb, kaj se bo dogajalo do takrat, ko bomo v naši dolini zaključili odkv pavanje lignita, in ka,i bo po lem, skupna vsetn nam. Zato je več kol razumljivo, da smo v upravi Mestne občine Velenje želeli pridt> biti infomiadje o aktivnostih in načrtih Premogovnika Velenje ter Holdinga Slovenske elektrarne. Seveda ne zaradi gole radovednosti, ampak predvsem mo. ker želimo in (lako vsaj razumemo našo vlogo) moramo pri oblikovanju prihodnosti ttaše lokalne skupnosti aktivno sodelovali, Strali, da žeh svet Mestne občine Velenje škodovali podjetjem s področja energetike, ki gaje izrazilo vodstven Parniogovnika Velenje, je ne le pi> polnoma neutemeljen, temveč je milo rečeno smešen. Tako kíH je nera>!umljiva samozadostna drža vodstva Premogovnika Velenje, ki. kot - vsaj navzven - kaže, da z lokalnimi skupnostmi z območja njibo vega del<5Vanja ni potrebno sodelovati, ampak da zadoščajo obvestila o tem. kaj bodo naredili. Seveda sem dobro seznanjen z vsem. kar je bilo na področju odpravljanja posledic premogovni-šiva in pridobivanja električne energije v Šaleški dolini narejenega. In sem na dosežke okoijske sanacije ter na rekulliviran premogovniški prid<'bivalni prostor ponosen - kol bivši član kolektiva velenjskega premogovnika, kot občan in nenazadnje kol župau. Vsem. ki so sodelovali, se zahvaljujem in čestitam. Kljub tetnn pa se ne morem strinjati, da lokalna skupnost !ie bi smela sodelovali pri načrtovanju razvoja tako pomembnega področja, kakor je eneigetika v Šaleški dolini, saj gre pravzaprav za oblikovanje lastne, naše skupne priliodnoai. Tega ne morem sprejeli ludi zato. ker pri reševanju sedanjih ic/JAv intenzivim sodelujemo. hi zato. ker so občinski sveti in občinske uprave zaenkrat edini legitimni predstavniki okolja, v kale-rcm podjeija delujejo, ga sooblikujejo. nanj močno vplivajii. Naj našo skrb utemeljim s tem. da se je število zaposlenih v Po slišnem sitemu Prenujgovink Velenje ob novoustanovljenih hčerinskih podjetjih in programih ter obetih za nova delovna mesta v z> dnjih treh letih in devetih mesecih zmanjšalo Zui 6.^5. V prihodjýe nai bi se število delovnih mest zmanjšalo še za nadaljnjih lisoč in več. Pred kralkiin smo v Mestni občini Velenje prejeli dopis ene od hčerin-skill družb Premogovnika Velenje, v katerem nam predlagajo odkup tribun na stadionu. Lep čas se Že ukvarjanu) z iskanjem ncjvega prostora /a delovanje kintJloškega društva. O novih parmeriLli, ki naj bi vlagali v Golte, ne vemo nič. čeprav smo eni od družbenikov. Premogovnik Velenje stavbna zemljišča znanim kupcem pn>daja po nera^mno nizkih cenah - ko se /ja odljup na podlagi predkupne pravice prijavi Mestna občiua Velenje. p<«iopek usiaviji). tjihko bi naštel še več primerov, ki kažejo, da vse le ni tako. kakor skuša prikazati vl bi moralo biti, po svoje priča tudi dc> stvo, da so podobno koiniajo kakor vVdenju ustanovili tudi v Šoštanju. Zavedam se, da se bližajo lokalne volitve, in verjeinoje to lahko eden od razi (»gov za zanimive odločitve in ravnanja ter pogostejše odmeve vodstva Premogovnika Vrtenje na aktivnosti sveta in župana MeSne občine Velenje. Zavedam pa se tudi. da bomo po volitvah še vedno vsi tu, skupa,] - v isii lokalni skupno Sli. v naši doliiîL Utemeljene zahteve novim lastnikom Holdinga Slovenske elektrarne bomo lahko postavljali le usklajeni. Prav tako bomo samo ob dtihrem sodelovanju dovtîlj mcíčni za uresničitev po membnih razvojnih načrtov, /ato si želim in predlagam, da poli lo kalne skupnosti in podjetij še naprej tečejo vzporedno. Morda bomo tako lahko preprečili, da naša usi»da ne bo enaka ust^di NK Rudar. Premogovnik Velenje in Holding Slovenske elektrarne ponovno pozivam k sodelovanju, prav tako pa bodo predstavniki obeh družb pova:)ljeni k delu v k(v mislil, ki ste jo neupravičeno napadli, še preden je bila usianovljena. ne da bi prislutmili argumentom ti-siih. ki so dali pohudo. Z iskrenim SRIX'NO zaključujem s'voj prvi in - upam - zadnji od-gijvor na reakcije vodstva Premo govnika Velenje, ki so bile ob ustanovitvi Komisije za oceno ški)de zaradi posledic rudarjenja v mestni občini Velenje razvidne iz medijev. Dopisovanja ne želim nadaljevati tudi zaradi »higiene« pred jesenskimi lokalnimi volitvami, prav tako pa ne morem in ludi ne želim nasprotovati odločitvam sveta Mestne občiiie Velenje, legitimnega in legalnega organa raše skupnosii, ki je odgov(>ren tudi za vprašanje o našem, verjamem skupnem »jutri«. Ta jutri so znali dobro uskladiti in poenotili v nekaterih drugih sredinah, na primer v Zasavju in Posavju. Skupaj z lokalnimi skupnosimi. Naredimo tako tudi ml v Šateški dolini. Postavimo skupaj temelje za julri, Brez izključevanj. ■ Srećko Mefi - KOMUNALNO PODJETJE VELENJE. PE ENERGETIKA, obvešča svoje odjemalce toplotn e energije, da bomo v času od 3« 8* do vkl|u. ■ Otmar Fijavž, Bogdan Makovšek in Bogdan Podpečan Za zaključek še tri medalje Letošnja državna prvenstva so se končala. Še zadnji so od petka. 2S, 7., Ú0 nedelje. .^0. 7. 2006. v Kranju imel: svoje prvenstv(ï dečki (Slari 13-14 let) in deklice (-stare 11-12 let). «O dečkov in 106 deklic je tekmovalo po sistemu prediekmovanja in finalov. Tudi skupina 11 velenjskih plavalcev seje izkazala. Med deklicami je Tina Meža osvojila dve in Kaja Vrhovnik eno medaljo. Med dečki Sla se z uvrstitvami v A finale izkazala Žiga Hudournik in Jan Verdnik. V mlajšem letniku je Kaja Vrhovnik osvojila štiri prva in dve tretji mesti lerAna-marija Siukovnik eno drugo mesto, To so zelo dobri obeti u prihodnjo tekmovalno sezono. V ekipnem vrstnem redu. v katerem so upoštevali uvrstitve do 16. mesta, je ekipa Plavalnega kluba Velenje med 20 klubi osvojila zelo dobro 6. mesto. Rezultati (do 16« mesta): Dcklicc • 50 m prosto: .1. Kaja Vr» hovnik -^0,56:100 ni prosto: 12. Kaja Vrhovnik 1:1U,54; 200 m prosto: 8. Kaja Vrhovnik 15. Anama- rija Štukovnik 2:40,14; 50 m prsno: 3. Tina Mc/a .^8,09; 100 ni prsno: 4, Tina Me/a 1:24.79: 200 m prsno: 2. lina Mcža 2:54,91, 14. Sara Bauk .^:10,72; 50 m dcllln: 15. Kaja Vrhovnik .V>,S2:2CH) m delfin: 6. Trna Mcža 2:55,79, 15. Nastja Koslanjštik 3:22,21; 50 m hrhlno: 6. Kaja Vrhov-nik .'^5,87: 1(H) m lirbino: 4. Km Vr-hovnik t: 10. Nasija Kosianjšck 1:21,44; 200 m mešano: 4. Tina Mtv-a 2:36,57:400 m ineî^ano; 5. Tma 5:39.7í}, 14. Na st ja Kostanj sek prsno: 5. ž.iga Hudournik 2:52,64, 14. Alcn Bauk 3:10,72; 50 m iirbtno: II. Borni l.ampret 3.3.54, 12, /iga lliuloumik .H2I: 100 m hrbuio: 11. Borut l.aniprel 1:14,57: 50 mdcllm: 9. Jan Vcixinik 31,28; 100 m deirm: l.l Jan Verdnik 1:18,01: 200 m me-šano: 10. i^iga Hudournik 2:40,19, 1.'. Jan Verdnik 2:45,33; 400 jn mešano; 5. /iga Kudcximik 5:31,18: šia-fcia 4 X 100 ni prosto: 9. Velenje 6:27.86: štafeta 4 x iiV ni pnwto; 5. Velcf^e 4:26,94 (Tina Meža, Anama-rija Štukovnik. Nasija Kostanjsek, Kaja Vrliovnik); štafeta 4 x 2(K) m prosto: 6. Velonjc 10:21,50: šuifeia 4 x 100 m mešano: 6. Velenje 5:2ii,97. Rezultati Uočki - 50 m prosto: 8. Jan Verdnik 27,83: lOO m prosio; 7. Jan Verdnik 1:02,97; 50 m prsno: H. /iga Hudournik .37.44:100 m prsno: 9. /iga Hudoiunik 1:19.77; 200 m 4:26,94 (/iga Hudoiunik, Borut Lampret, Men Bauk, Jan Verdnik); štafeta 4 x 200 m prosto: 9, Velenie 9:57,5.3; štafeta 4 x 100 m mešano: 6. Velenje 4:57,60. Itkipni vfsini red: 1, Merit Triglav Kranj 1.074 uwk, 2. Fužinar Ravne lOAl točk. Ilirifa 1 juh^iana 438 lock, 4. OUnipija Ljubljana 394 ločk ... 6. Vcknie 310,5 ločk iid. ■ Marko Primožič Seme prvi v Kopru // ^ !■ \z /i f il . tv. * >> Im V soboto. 29. julija, seje v sosednjem /alcu odvijala dirka v kri)su za gorske kolesarje. Suvereno je zmagal domačin Luka Novak pred Janijem Podmiljšakom in Borutom Rožičem. Solidno se je odrezala prava ekipa iz Velenja, med katerimi je bil najboljši Jaka Seme na 14. mesiu, sledili so mu Primož Omerzu 21„ Klemen ArliČ .30., Nace Seme 32. in Luka Karlič. ki se na žalost nI uspel kvalificirati v Onaie. Takoj pij tekmi v Žalcu pa sta se Seme in Omerzu odpeljala v Koper, kjer sta se udeležila še nočne tekiue v sklopu Kop rske r u me ne noči. Tu je Jaka Seme suvereno ugnal konkurenco in prvič stopi) na najvišjo stopničko, Primož Omerzu pa je bi! 12. ■ Društvo za rekrcaciji) Cîorenje je tudi letos pripravilo tekmovanje v odbojki na mivki za družine zapo-slenili v Gorenju. Kljub pripeki in vn)čini seje tekmovanja na igriščih ob jezeru zadnjo sredo pred kcv lektivnim dopustom v Gorenju udeležilo sedem ekip oziroma družin. Udeleženci so že /jiradi težavnih pogojev postali zmagovalci lurniija. ki je tudi sicer postregel z lepimi medsebojnimi dvoboji dvojic, predvsem v sestavah oče/hči in oče/sin. Tuje prišla do izraza Iz- Odbojka na mivki je prIWacna, druzlnsiio tekmovanje ja /epo uspeio. kusenost in mladostna zagnanost. Izkazala sia se tudi dvojici brai/sesira in mati/hči. Za prvo aieslo sta igrala sestava oče/hči, in sicer družina /alozjiik proii družini Strici, rezuliat je bil 2:0 (-I7.-1X), Za tretje mesto sta brat in sestra Zaje ugnala mater in hčer družine Globačnik (2 : 0), na peto mesto pa sta se presenetljivo uvrstila oče in sin Pruš, ki sta premagala družino Sipura z 2 : 0. Končni vrsti red: 1. Založnik, 2. ítrigl, 3. Zaje, 4. Globačnik, 5. Pruš, 6. Šipura... ■ SPORT IN REKREACIJA Na vrhuncu Atletski klub Velenje z nami skoraj 40 let -Odlični tekmovalci - Kokotova in Mihalinčeva izpolnili normo za svetovno prvenstvo - Med tremi najboljšimi klubi v državi Nekaj najvefiih uspehov, Majo: Dr/avni rekordi na 60 m, 100 n) in 200 m, klubski re-k<»rd na 4x100; na mednarodnem prvenslvu IS. mesU) in poirinalc na svetovnem prvenstvu /a mlajše mladince... Vesna Gfîniefc Mirjam Turner >>Ailelika je kraljica športov.« je nam. vsem dobro poznano reklo. I.c-tej^a sošekako zaveda Atletski klub Velenje, ki je zadnje čase med najuspešnejšimi v državi. Ustanoviiev kluba je zaznamovala lelnica 1968. Vsa ta lela so aklivni in delajo na njihovi osnovni dejavnosti • atletiki, predvsem se posvečajo delu z mladimi teknu)-valci. Mesto predsednika zaseda Marjan lludej, vodja strokovnega sveta je Martin Steiner. gonilno silo pa predstavlja vec trenerjev: Profesionalno je za-posleji 'lomo Popetnw, ki skrbi srednje pmge. Boris in Sergej Sa ta mon /a kratkoprogaše, torej za Sprinte, ovire in skoke, pravkar pa je nastopila službo Natalija Mraz, bivša atletinja. Poleg niih so tu it trenerii, ki delujejo v selekcijah. Tanja Sala-mon in Matija Mt)lnar. »Atletski klub ponuja poleg strokovno usposobljenih trenerjev ludi zelo dobro infrastrukturo. saj imamo moderen sia-dion, vso opremo, kije atleli potrebujejo za dober Ircning. najboljšim plačujemo priprave in jim Nekaj najboljših reultotov, Nina: Državtm rekorderka pri pionirkah in starcjah mladinkah. 14. mesto v Maroku na sveiovTicm mlajšem mladinskem prvenslvu, 15.mesto v Kanadi članska prvakinja v dvorani in na pn^stcm Krivanek. odličre pa so ludi štafete. Srednje pr osvajali medalje rudi na velikih tekmovanjih. Prva je tu Jolanda C'eplak. ki jo vsi poznamo. Predstavlja svetovno znano atletinjo, vzgojili so jo velenjski trenerji in osvojila je olimpijsko kolajno. Izredno talentiran je ludi Boštjan Buć, lokač na 3000 m z (wirami. lu pa jc 5o obetajoč mladi rod tekmovalcev, med katerimi sta najboljši Nina Kokot in Maja Mihalinec. Tu so še nadarjeni sprinierji: Matic Ne-žinah, Matic Lenari. Ado Ahmc-to\ič na ovirah. Urška Kralj, tekmovalec v mnogoboju Gr)razd Mîya Mihalinec: »Sprva sem igrala odbojko, kjer sem na treningih kazala izredno hitrost, zato sem se želela preizkusiti i>e vaileliki. da viJim, če jeiisia hi-in)St kaj veljala, /acnkrat jc. Sedaj sem lu ř.c tretje Icio, in ni mi žal, da som se preusmerila. Tekmujem v več disciplinah, in sicer v dvorani na 60m, na prostem pa 100 ni. 200 m in štafeto 4x100, Najraje imam 100 m in štafeto. Pri ilafeti mije še posebej vseč, da je prisotnega ludi nekaj ekipnega duha in sc jc potrebno potrudili šc za ostale iri članice, ne samo zase. Tu je tek vcdn:> zanimiv In bolj adrenalinski. Pred nedavnim som se udeležila državnega prvenstva, na katerem sem osvojila jnesto v teku na 200 m. Rczuliaii niti niso bili najb{»ljši. saj smo irc-nutno v pripravljalni fazi. ker veliko treniramo za Peking, kjer bit sveicndijo za športnike, s katero j i jc dehio poplačano trdo in vztrajno delo, saj trenira tudi da 5 ur dnevno,« Dobro pa je na državnem nivíýu uvrščena ludi članska ekipa, ki lekmnje v 2. slciven-ski ligi. in siccr so leli)s dose- gli četrto mesto. Za prihodnost ^e jim prav tako ni potrebno bali. saj imajo veliko podmladka. Nekateri med njinii ze kažejo odlične Icniske sposobnosti in na njih v prihodnosti še računajo, »[enis je namreč speciri-čen šport, ki zahteva motorične in fizične sposobnost ter visoko siopnjo koncentraciie, Zanj je potrebno veliko odrekanja in časa. kot pri vseh drugih vrhunskih športih. Poseben pa je, ker nc gre za ekipen ampak individualen šport, zato jc igralcem težje in je vsa odgovornost na posamezniku, ne na celotni ekipi.« dodaja Grosman. Poleg treningov in meseciïih tekmovanj v klubu potekajo šc druge aktiv-nosi. v okiobni vsako leto organizirajo skupne priprave v Hesi. ki jih vodi kondidjski irener Davorin Viđali. Letos prirejajo odprlo prvenstvo Slovenije do 14 let, za dečke in d^ klice, ki bo od 9. do II. septembra. Pričakujejo, da sc ga bo udeležilo okoli 100 ickniovalcev. Deklic«, stare do 14 lei. pa bodo klub zastopale tuJi v ligi. ki se začne k(mcc avgusta, ■ Diana Nakič, trenutno najboljia igratt(a v klubu Obisk sosedov - Naravni park Riedingtal ?0 HRIBIH m VOUWM /a »pnboljšek« v poletni sezoni je Planinsko društvo Velenje načrtovalo izlet v Naravni park Riedingtal v sosedini Avstriji Vodniška ekipa ga je skrbno načrtovala in ga ob pomoči lepega vremena tudi izvrstno izvedla. Za irud ji prisrčna hvala. V zgodnjih jutranjih urah sm magalo sočloveku pri ohranitvi zdravja ali rešitvi življenja 4552 krvodajalcev iz občin Velenje, Sošianj in Šmarlno ob Paki. Danwali sojo za potrelxj bolnišnic Celje. Maribor. Slovenj Cîradcc ter za Zavod R-S m transfuzijsko medicino Ljubljana Rešujejo življenja Ilunianitarna dejanja so danes vedno bolj pogosta. Tako je organiziranih velik(^ dt)brodclnih akcij in eno od njih, darovanje krvi. smo obiskali tudi mi. Zanimalo nas je. zakaj se človek odloči za kaj takega, ()dgov!>r so nam ponudili kar darovalci sami. Alojz Slemenšek: »To je humanitarno delo. zalo sem se za darovanje odločil že velikokrat, danes sem 10 sforiJ že 50. Strah ine ni bilo niti prvič, sploh pa ne danes, ko sem celega postopka tako ali tako že navajen. Pred odvzemom vsakema najprej pregledajo kri. določijo krvno skupino U\ nato sledi še pregled pri zdravniku. Vsak mora izpolniti ludi anketo. Mislim, da bi se za kaj takega moralo od očiti še več ljudi, predvsem mlajî^i.« Vojko Seme: «V akciji sem sodeloval žc velikokrat, zato mi je ves postopek dobro poznan. Akcija je vedno dobro organizirana, zdravnii^ko osebje je prijazno. Darovanje krvi razumem kot neko plemenito dejanje» saj ljudje vsak dan potrebujejo velih) krvi in nikoli ne veS. mogoče bo pa ludi kdo od nas kdaj rued njimi. Poleg tega je to zdravo za lelo. saj se kri na ta način obnavlja. Po končanem odvzemu se počutim bolj zdravega in nekoliko lažjega.^^ Nataša Tratnik: »Za darovanje sem se odločila, ker se zavedam, da lahko s tem nekomu pomagam premagati bolezen ali celo rešim življenje, (îre /a humanitarno in vedno dobrodošlo dejanje. ki bi ga moral opravili vsak. Počutim se odlično in po nekaj darovanjih sem se tudi sirahu pa^d Iglo znebila.« Dejan Žnidar: «»Kri sem danv val že 24-kral. Predvsem sla me pritegnila dva prosta dne^^a. ki nam pripadala. Na splošno pa se mi zdi 10 koristna akcija, s katero pomagamo drugim. Danes, preden sem lahko daroval kri, sem moral opraviti zdravniški pregled, kjer so mi znie-rili pritisk, vzeli so mi vzorec krvi. izpolnil sem anketo in to je bilo vse. Zdaj, ko je vsega konec, se počutijii odlično.« ■ tPr Vtf mi gramu pa tudi legendarni Velenj-čan Miha Valenci. Po uradnem delu prireditve, na katerem sta zbranim spregovorila predsednik Zve/e ZŠAM Slovenije Igor Pipan ter minister za lokalna samo upravíí dr. Ivan Žagar, so Vclen> čani lepo vreme in pogoje za rekreacijo izkoristili za »piknik« na prostoru 1er pohod po poteh v okolici Rogle. Vzdušje ob rekordni udeležbi je bilo zares odličnt), s tem pa tudi doslojno /akijučeno praznovanje »zlatega« jubileja ZŠAM Velenje. ■ Jože MikiavCf fotografija: Marija MiMavc VELEKJE Ki« 4.1.« . ItilriNvi 2«, if«l«Rft V Sumahovih dvakrat osemdeset Kako je, ko jih imaš osemdeset? «V redu«, pravi Slavko Sumah iz Šentvida nad Zavodjijami. njegova žena Slavica, ki jih ima ravno toliko. pa dodaja: »Delo še nikoli ni škodilo!« Zagotovo se strinjamo z njima. Oba pri osemdesetih, še vedno zdrava in delovna, dobre Viilje, čeprav imata o woji mladosti in kasnejšem življenju, kjer sla se s še-siimi otroki ubijala na listem bregu, povedali marsikaj trpkega. .Slavica je k Ddopsiom, kot se pri Sumahu po domače reče. prišla iz Belih Vod razmeroma po/JKî za /ieve?ao, a dovtJlj zgodaj, da sta z možem Slavkom, kije Zitgospodaril dcmia, pridno poprijela /a delo in skr- bela (udi Zii njegove starše. Rodik) se jima je sedem otrok, žal je Ivan umri vrani mladosti. Stanki), Maija)ia, Tončka. Ivica. Andrej. I lelena in Danijela, pa so /rasli na tej domačiji, sprva še v leseni koči, prislonjeni v breg, kasneje pa že v zidani, ki sla jo Slavko io Slavica začela graditi. O svojem žjvljenju vesta oba povedali marsikaj. Seveda se v osemdesetih letih velike nabere. Sreča je, da se človek oklepa le lepih spominov in v teh obí preživljata svojo siarosi. Lepšajo jo njuni otroci in vnuki, ki prihajajo, in sinova, ki jima pomagata doma. Za njun rojstni dan so jih obiskali tudi predstavniki krajevne skupnosti Šentvid in pa župan Občine Šoštanj Milan Kopušar. ki jima je s štípkom rož izrazil priznanje in žcije po zdravju in dobrem počutju tudi v prihodnje. ■ Milojka Komprej Hofer Smo del vodilnega mednarodnega oodletja na Mdročju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami u svetu. Poslovno sKupinotvonjo podjetja vsiovenljl, Avstriji, zahodni m južni Nemčiil, Švici, ter tudi Zdnčenin driavah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem In v Avstraliji. Nas uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine. Za naSe poslovalnice na Siriem obmo^u Velenja Bčeino kandidateZ-ke za poslovodje/poslovodkinje VaSe delovno podraze bo obsegalo: • organizacijo in razporejanje de a v poslovalnici. ■ oagovarj^anje za doseganje poslovnih ciljev poslovalnice, ■ vodenje In razvoj sodelavcev, ■ aktivno sodelovanje pn delu v poslovalnici (tudi delo na blagajni in zlaganje blaga). Od vas pri&kujemo: • občutek za odgovornost In nadpovprečno zavzetost za delo, • odprtost, komunitetivnost In vodstvene sposobnosti; • veseljepridelusstrankami, • končano ustrezno poklicno izobrazbo V. stopnje oz. opravljen poslovodski izpit. • pripravljenost na večmesečno izobraževanje v Avstriji, • znanjenemščlnejeprednost. Ponujamo vam: • vecmesečiotemeijlto uvajanje v delo, • zagotovljenodelovnomestovmednarodnouspešnempodjetju, • dinamično In pestro delo, ■ možnost postati poslovodja. • nadpovprečnop ačo tud) v času uvajanja v delo. Kandidatke In kandidate, ki vas delovno mesto zanima, vabimo, da nam na spodnji naslov v roku 15 dni od objave oglasa pošljete prošnjo vsi o venson) ali nemšoni z ročno napisanlmžlvljenjeplsom, fotografijo ter z vsemi zaključnimi spričevali In delovnimi dokazili. Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen Čas z možnostjo podaljšanja. „Z veseljem delava V timu in se počutiva osebno odgovorna za naše kupce." Hofer trgovina d.o.o. Brnčlčeva ulica 1231 Ljubljana-čmuče MODROMEILA KRONIKA Divja mačka na pokopališču Podkraj Našo radijsko sodelavko je v petek zvečer na pokopališču Podkraj napadla (verjetno) potepuška mačka - Menda se ni zgodilo prvič -Veterinarji pravijo, da stekline v Sloveniji že nekaj let ni Velenje • V času susc. ki jc bila v lorek končno »prekinjena«, so m nog j hodili zalival ludi rože na grohifve na mesineni pokopališču v Podkraju. Tudi naSa radijska so delavka Karolina Desiovnik. Kar se ji jo /^odlJn, jo zagotovo /cIj) iieprljeino in ludi boleče. V peick zvečer je na pokopališče res prišla zelo pozno, po 11. uri. tako da je ludi na grobu zaradi teme oiipavala, ali jc zemlja suha ali jo jc morda kdo ^e zalil. Ze lakral jc nekaj za-j^umelo, sliSala je hrup in malo pozneje v soju obcesinili luči videla, da je mimo nje stekel rumemv rjav ligrasi maček. «Polom sem zalila grob in se pn lemi vrnila do avtomobila, kjer me je čakala so-rod niča. ki me je ludi pripeljala. Ko sem se ze spravljala v avio, pravzaprav sem ^.e sedla na so-vozuikov sedež in v avto dvignila levo nogo, sem bolela še desno. Takral pa me je nekaj močno zagrabilo za nogo. Nič mi ni bilo jasno, zalo je voznica prižgala luči, saj sem se močno presirasila. Ob železni ograji vrai, ki vc>diio na pokopališče, sva zagledali mačka, kije oú avî(v mobila odskočil do ija. Stal je lam in se ni prav nič bal. Mene pa je noga začela boleli že po poli domov. Sama sem razkužila rano • poleg ugriza jc na nogi še nekaj prask. V sobldne sem vseeno obiskala dežurno ambulanto velenjskega zdravstvenega doma. saj sem imela občutek, da mi noga dreveni. Poslali so me v Celje, na zav{)d za zdravstveno varsivo. Tam so me cepili v ramo. dobila pa sem ludi auli- bioiike. Rano imam sedaj oskrbljeno ijî zaščiteno, vseeno pa me skrbi, zakaj moje maček napadel. Tudi sama sem namreč laslnica mačke in poznam njihovo obnašanje, Po mojem maček ne napade kar tako. razen, če je bolan,»( pripoveduje Karolina, ki ji je noga tudi precej otekla. Poklicaii smo direklorja Veterinarske postaje Šoštanj dr. Franca Blatnika in ga vprašali, kaj bi lahko bilo narobe z mačko, ki je napadla Karolíno. Povedal nam je: »To ni normalno obnašanje za mačko. Tako lahko odreagira, če se ške narave. Možnosti je vsekakor veliko, kar je pri poiepuških živalih zelo težko ugotoviti. Ce recimo koga napade in ugrizne pes, odredimo obvezno opazovanje, preventivno cepijenjc in tako naprej. Vsekakor pa mora o lakem napadu prlsiojne veterinarske službe obvestili zdravnik, ki strokovno presodi, kakšne so lahko posledice takega ugriZii,« nam je povedal. Karolina pa jc od sosede v lem času i/vedela, da naj bi pred približno mesccem dni mačka na po kopališču Podkraj napadla tudi Mariborčana, ki je skupaj z ženo obiskal grob somdnika. »Nisem se Rana počasi ceii, tudi boti ne več. Karolina je bila cepijena in uživa antibiotike, vseeno pa jo skrb/, če Je bilo za njeno varnost dovolj poskrbljeno. počuti ogroženo, časih so malo bolj napadalne ludi v času paijo nja. Lalikt> pa bi ^lo zji bolezen. Stekline v Sloveniji žc nekaj let nimamo, k čemur jc veliko pripomogla ludi preventiva. Včasih smo, recimo, cepili tudi govejo živino, ki se je pasla na prostem, danes to ni več potrebno, /a steklino namreč lahko zbolijo vse toplokrvne živali, teoretično tudi ptice. Lahko pa da ima mačka kakšno drugo ob<5lenjc nevrohv uspela priti v stik z njim. vendar so nn povedali, da naj bi mačka skočila iz grmovja in ga ugriznila na ruko. ludi njemu naj bi se rana vnela in naj bi imel kar nekaj ležav zaradi ugriza,« je še povedala, /al ne vemo. koliko slednje drži, saj je bil dovalo 5 udeležencev. Policisti Policijske postaje Velenje pa so ta dan pridržali državljana Hrvaške, kije píívzročil prometno nesrečo in s kraja pobegnil. Prijet, Icer je hotel kaditi Velenje - V nedeljo tîkrog čcirte ure zjutraj je neznanec iz gostinskega lokala na Cesti na jezero v Velenju odnesel 25.000.00 goto vine in nekaj zavitkov cigaret Marllboro. Lastnika je z dejanjem oškodoval z.a približno 50.000,00 tolaijev. Manj sreče pa je imel 4.V letni Velenjčan. ki se mu je tako zaliotelo cigaretne omame, da je vlomil v kiosk, vzel le škailo cigaret in pri tem imel še tako smolo, da so ga prijeli policisti. Neprijeten padec Solčava-v nedeljo, malo po 14. uri, se je na regionalni turistični ccsti Solčava-Podolševa z.godila huda prometna nesreča. 39-letni voznik in 35-leina sopotnica sta se z motornim kolesom peljala proti Solčavi. Pri vožnji po makadamski cesti po klancu navzdol sta med zaviranjem padla. Pn padcu si je sopotnica hudo pi> škodovala nogo in je bila s kraja odpeljana v Klinični center v Ljubljano. Označite bakrene žlebove! Velerýe - Kraja bakrenih žJebov jc očUno v Šaleški dolini pravi »^hil poletja*. Čeprav so policisti doslej prijeliže nekaj storilcev, ki pa zaradi premajhne leže kazjiivega dejanja niso bili priprti, se kraje iz tedna v teden nadaljujejo. V tioči na sredo prcjšiiji teden jc zaenkrat ie ncznancc vlomil v garažo v llrastovcu, v naselju» kjer živijo predvsem I^mi. Vlomilec je s seboj odpeljal okoli 200 kg bakrene žice, vredne okrog 200.000.00 colaijev. V noči na sredo je nepridiprav z mriiške vežice v Skalah odtujil nekaj odločaili ce^ in bakrenili žlebov v skupni vrednosti okoli 170.000,00 îolatjev. Morda je bil storilec celo isti policisti pa še zbirajo obvestila. Hkrali pa policisti vse, ki imajo bakrene žlebove, obveščajo, da bi bilo dobrt>, čc bi si jih dobro označili. Kar nekaj žlebi»v so storilccm namreč zasegli, težko pa jih vmgtv, saj nc vedo, lýe natančno si> bili odmontiranL To velja predvsem za cericvcne in kulturne objekte, od koder najpijgosiejc izginjajo žlebovi. Siccr pa je bilo nekaj kraj sloijc-nili ludi na zasebnih hišah in morda ne bo odveč, čc označile ludi te. Priprt še en velenjski »dilerper podjetnega Velenjčana. ki naj bi drogo prodajal predvsem v bli/tîji okolici, odredil pripor Da velenjski policisti zelo uspešno delajo na ptidročju prepovedanih drog, pove podatek, da je U) žc peti Velenjčan, ki so ga zaradi preprodaje drog privedli pred preiskovalnega sodnika. ■ POVRAČILO ^ s poskodcvau v pflounui nesreC;. ka deiovnem mestu. javnem prostoru? ŽELITE OD^KOOMtMOY Motoristi še kar brez čelad Celje - Veleiye • v petek so p(Hicisti na širšem i>bmočju prisuy-ntjsii Policijske uprave Celje izvedli poostren nadzor prometa nad vozniki enoslednih vozil, torej motoristov in kolesarjev. lisiavili so .^52 različnih motornih vozil in zaradi slorieoih prekrškov izrekli )57 ukrepov. Izdanih je bilo 79 plačilnih nalogov, v štirih primerih so lujci globo plačali na kraju, v 23 primerih so policisti napisali obdolži lne pred)znike moiondh koles in koles z motorjem znova opoza-ijajo na dosledno uporabo zaščitne čelade in ustreznih oblačil. Na podlagi zakona o varnosti v cestnem promelu sta bili dvema kršiteljema zaseženi predelani kolesi z moioijem, za katera bo prckrškovni organ v skladu s 25. členom Zakona o prekrških odločil, ali naj se uničita ali prodata. Ki>l zanimivost naj povemo, da so samo na Policijski postaji Velenje v letošnjem letu zasegli že 9 motorjev, večinoma skuterjev. Zakon namreč timogoča tudi la ukrep, ki zagotovo lastnike, ki kršijo prometne predpise, najbolj estrczni»!, Nasveti kolesarjem Na območju Policijske uprave Celje se je v mesccu juliju zgodilo več prometnih nesreč, v katerih so se hudo poškodovali kolesarji. Žal so bile med njimi ludi smnne žrtve. Statistike kažejo, da je okrog 10 odstotkov vseh mrtvih in poškodovanih v prometnih nesrečah prav kolesarjev. Najpogosteje so v nesrečah udeleženi kolesarji starejši oć 65 let in otroci^ Ker so kolesarji poleg pešcev in drugih voznikov enoslednih vozil najbolj izpostavljena in i)gro-žena skupina prometnih udeležencev, smo se odločili, da kolesarje ponovno opozorimo, na kaj naj bt>do pri vožnji šc posebej pozorni - Vozile po kolesarski stezi in kolesarskem pasu, če ga nL pa ob desnem robu vozišča. - Promet skrbno opazujte, skrbite za svojo var-nosl in predvidevajte ravnanje drugih udeležencev v prometu. - Pdošlo je. da bi kolesarsko čelado zaradi zaščite glave uporabljali tudi ostali kolesarji. Poskrbite, da bo vožnja na kolesu pryetna in varna. ■ SOBOTA, 5. avgust PONEDEUEK, 7. avgust SU»VENIJA 1 06.?D Kuiuira G6.3D Odriiuvi (]/.Dn IgrairnosesIsMS^.S/IS 07.2Ô pnljuljljtiriih pravljic. O/.'IO Sola prvakov. 3/?8 08.05 IMa 08.15 Berlin.l3sfiio71/39 OMO PBplVSl2VU0plS^l£l|SlVU. /ahsvfia od(l3{a 09.QU Puit^an|a:ce$œO/1/ 09.30 Bpflin, Berlin, 3/39 (I9.5& Ciciban poifl mple^», iv Maribor 10A 6 {}?'m l(apl|i ca, Spa a a n;n i. f. 17.GD P«l^aio((iuLoii^ 13-QD Porai'j1a,špori,vrGfiis 13.15 Myanmar Giirina.ildkiim. Iiirsi M.D5 Ka]^e . .,iiok,oiirF3ia Ib-DD Poro&la, prnmcl Mositivi lWn KfasiaCÍ3painíf|a.2/13 16.(15 Mali Krali bnbn». igrani film 16.25 Su^a. pnniMicv 1/.0[I NuVICi!. VIHHIK 17,30 Jasminglasnr) 18.20 Duhnvniuinp 16.<1D Merlin. čial^nikiL^a.nsankft 19.0D Dnavnik, vrcma. špori 20.QU Mladv?abo|ih.dok.oti(ia|a Osmi dan 22,Qn OdmeviJpoa vreme 22,50 KiijigHiHt^nebnsd 23.10 ClisbÊfiivfiô&r 23.55 S(*drtiRmrjî^.rsanir]svu|iivD.iv t{nKvnik3.8.1991 00,1b Dncvriik, vrBTic. niagnei. §f]Qri 01.10 Jasiu) in glasno 02.D5 Iniokanai SLOVENIJA 2 (]6.3i) Intoi n9.ilQ /abavni mí oka na I 11,30 GUR§ki iManal 12.30 /abavni mfokanai 15.35 Imrjriji 16.05 Bafbari.?/4 16.55 f.Pvplavanju,prenosi? Buril nip^ le ia05 Bngada.B/)5 20.D0 loylovavo)iia.b/0 21.40 CoiilHliicávfinic.?/? 23.10 Urris^an kni angel. Irm }ilni 00.50 {mmi. 16/16 Ol.lb DnGvriik;a(iiG|sk£tv 0U5 Infnbmi pop 06.50 ?4 ur. prmnvilBV 07.50 Rickilake 08.40 Vihar (lubmiiail, 09.35 PoUBode.nsd. 10.30 Ivprortaia 11,(10 Cisianndal^nosinatl. 11.50 Barva grs ha. riRtl 12.45 Divifpsfvra^^ajt) udarec. dukuni. oddaja 13-45 Ivpřrjsíaia 11.15 Ririilake 15,10 Barva gr.° ha. nad 16.05 tisia nerfolJnost. nad. l/.OO PoJusude nad. 17.b6 24 ur 18.00 Viharijtibmriad. 19.00 24 ur 20.00 Na^a niald klinika, nan. 20.55 N^kraiiiMna.nan. 21.50 Predr/nakn.nan. 22.50 Vr^jjunRmic.ilnkijm.senia 23.45 /godbo mrivih. dokuiti. nddaja 00.45 ParCkani?. nan. 01.?5 24 ur. pnnoviiev 0275 Noi^na panorama © 09.00 OQhrojuui],infnrniaiivno udrlaja 10.00 Vabimokoiiledii 10.05 (Jdprifl IK0I8, ponuviiev 11.05 Naj spol dni'va ll.lfl DFOCI/MOHEJO.posneiek?. diila krjmMa Aiviroiit Silri;r|a ; gosli M.OO Vidaasirem. obvniild 17,55 Vabirimkogindii 18.00 Mladi i]|řntn:ákariddí?ia. mladinska oddaja, 3. IVmre^a 16.40 BbgionalnR novice 18.45 loiialka. satintiia oddaja, puri. 19.10 Naj spol dneva 19.15 Nerkljski Slol, potopisna orldaji^ 19.25 SlfJVBiiskcoiniSkB ljudske pesmi 19.35 Viden^lrani, obvestila 19.55 Vabimo k oijlndii 20.no I/oddaje Oobrojuira, inlnrmsiivnrj ra^vednina odd. 20,55 Regionalne novice 21.00 V harmoniji 2 naravo, kniDiifska oddaja 21.75 Vabinmkogliidu 21.30 Nr^tjcsTjsšakoniakina glasbena oddaja. 3. IVmr&^a 22.45 Ickrrnjvsr^u íianniinikarjKv na Vranskam. posnetek 4. ríeía 23,30 Vabjmu k ogledu 23.35 Naj spol dnnva 23.40 Videusirani, obvestila SLOVENUA 1 06.70 Kiilinra 0B50 UdiuFîvi 07.00 Igrajmo se gladali^i^.^. fn/13^13 07.25 PrgiSCe jxiljiibljenili pravijti; lť/13 07.40 âi^a prvakov, 4/7B 08.05 Berlin. tíeiíin.2?/39 0830 Kr3S{aCf3p3irii[|a.2/13 08.55 i^f^nka 09.05 Mali kralj bobna, igram film 09.7 b So£a, po novi lev 09.50 Kaznrwana trilcsfiVinsL liilkoviia predsiova 10.25 Kako livijo Slovtinski giadovi 10.55 Dvasvelova. dokum.ndrfsja l!.4b Drievniknekaga namd?. S/8 1736 to dan 13,00 Poročila, âpori. vreme 13.15 Qb/or)aduba 13.45 nnhnvin (jtnp 14,00 Vi^lika imena niHÎL'gaukr^n» 16.00 PonDĎlí. pmniei 15II5 Moslovi IMO H8fnan.5/13 16.00 Hfsanka 16.10 I/prqjotnp. lorbe 16.30 Hnllyjini junaki, 6/13 17,00 F^nvicB.vieme, Spon 1 /.30 ^ II onal g e ographic. 7/1 b 18.75 ?feb3fije detelj n:a 18.35 kanikovfon^oknsaHka 19110 Dffîvnik, vrsms.^pori 70.00 9ovRnsk;VbinM,/god. namdno/abavmi glasbe 71.05 iunslikfl 77,00 Odmevi,5pna vreme 77.50 Polnoi^m kinb 00.05 Sedma močo^^amosvojiive. IV dnevnik4.B.1991 00.35 Dnevnik, vrems.^porl 01.30 f^iinnalgfiogr3phic.7/lb 07.30 Sovenski vBniek. ;gmi. naroíjno/sbíivne glasbe 03^0 Iníokanal SLOVENIJA 2 0B.30 íníokanal 12II0 Naima mama ii^drugařna. nemokl film 133D Ja »m in glasno 14.25 /rqania 14.55 ÍPvkaiakthmkamjjihna div[ihvndafi.ImaleKI (Mj áipno, preiws 1B.55 f.P V j^avanju. prenos iř Budim peSU) 18.45 Uíficl( louis Myissonmer, 6/6 19,50 íUanbnr: mednarodni knSarkar^kmr. Slovenije libanon, prenos 72.00 Sovenskimaya/in, Ko/jaisko 77.25 Poleiniíjblaki.ápanskililm 00.Q0 [Jtyhílk, 13/13 Sirah pred sueliar^er^. nemški 07.10 Dncvnik/smiíjske IV 0235lntnkanal pop 06.50 07.50 08.40 09.35 10.30 IfilO 1Î.50 12.45 13.15 14.1^ 15,10 16,05 17.00 17.55 18.00 19.00 70.00 71.00 72.55 73.50 01.50 02.50 24 ur Rrcki Lake Vihar ljube;ni. nad. Pot usndii. nad. Iv pruflaja CmanRdoIjnosinsd. Barva greha, nad. (t^ slorij^m lirbtn, dokům, ndd^ia Iv prodaja íklu Lake Baiva greha. nad. Čisia nodnlilnrfsi. nad. Pot osude. nad. 71 ur vreme Vihar Ijiibe/m, nad. 71 ur Na^a male klinika, naii. OamBjevvrl). amer, film Pod lupo pravi r:o. nari. VfSja sila. arner. film 71 ur, ponovitev Nořna panorama © j 09.00 Dobro jutro.inlormauvíio : ra^vritrílna oddaja j 10.00 Vabimo k rjtjlnriu i 10.05 PolBij» s Itaèo, glas. oddaja j 11.20 fejspoidnava j 11.25 V harmomif r naravo, kmetijska I oddaia i 11.00 VidecBtram. obvesula i 17.55 VabimnkngNu j 18.00 Mi^ms^.olroš.odd, letalstvo i 18.40 OegionalnR novice I 18.45 tekmovanje harmonikarjev na i Vratiskenr. jiusnsii^k 4. dela i 19.30 sptjt dneva I 1935 Videostraru, nbvesiila j 19.55 Vabimo k ogledu i 70.00 l/tjdíla(BOobmjutro.iní. I ra^vrririlna oddaja j 70.50 Regumalnn novice i 70.55 Nafspocdneva j 71.00 Razgledovanja, dok.oddajs j 71.30 Jesen iivljenja. oddaja/a trcije i ^vljorqsko obdobja j 22.15 PopouuSkc razgliHinjce, t potopisna oddaja Kuba i 73.10 Vabimu k ogledu i 73.15 i^ajspnidneva i 73.20 Vidunstrare, obvestila SLOVENUA 1 06.20 Kultura 06.30 Udmiîvi 0/,0n /goiSiRi;§knljkR 0/30 Mal8Sivcceiica.kvi/ 08.15 t? popotna torba 08.40 Umko 09.25 Kino Kekac: indijan^k pat)iiu?iio.af[]enLlilm 10.45 PalnoiSni klub 12.00 Midnarndita ob;ori;i 13Í10 PorDřiía.^pnrLwrme 13.20 Pesenikanrita, dok. oddaja 13.45 SlovensJjutnnki 14.10 William in Mary. 7/17 15.00 /aiii. amer, film 16.25 Sloverski mage/in. Ko/jan^ 17.00 PuroCiia. ipori, vreme 17.15 O/ars 17.75 So?it|3,tvManbor 18.40 Prihaja Nodi. nsanka 19,00 Dnevnik, vreme, špori 70.00 Umor vM^?ojiotami[i. any. Iilii 71.411 Cfl/plankfl:lslandi(a 72,40 PnroCířa. ^ori. vfEme 73.15 fiabuSki. B/IO 00.05 ^lin dooiiilivii^ine fbjinRUe in Mir^beíll^ (ram:, filin 01.40 Sfidma moč osamosvojitve, IV dnijvnik 5.8.1991 07.10 Onevnik.vrcms.^port 07.50 í:0^plank2?:lslandi|3 03.50 iniokanal SLOVENUA 2 06.30 (nlokana) 08.00 Spv(ioyomutu.llć»lija /DA. pisne tel 10X0 Sf^vnoDooietu.Svina logo, prisrtelcl; 17.00 Skadias 12.10 Dtyhlk 16.55 FPvpíavaojii,pmnrs 18.40 P v kajakih m kartujih na diVjih vodah, prsne tek 19.50 Man bor: mednarodni ko&^rkarski turnir. Slovenija Vef)9;uBla. prenos 72.00 Glasbeno poletje li!slival Ljubljana 7006 23.00 Otok srudivqriu, 4/6 00.15 Sob olia noč OUb Dnevnik/ameiske tv 01.10 Iniokanal pop 0730 fv prodaja 08.00 Navali svet 08.10 Najlepše pravilice bratov Gnmm, ns. him 08.3b Moipnjacel|Roki.ns.s9nja 0B.45 Mais Kuty. rfs. 08,55 Harold in vijoliôna vo^^anka. ris. senje 09,20 Mah rdeči traktor, ns.senia 09.35 Niip^e^e.ns.s'cirija 09.55 Jernej m praćiovek, ns.lilm 1I.Í5 TominJeny.nssnaserija 11.30 Prevedeno 17.15 Barva poguma, amer, nim 13.55 Formula I. p^BnDskvalll.7aV^ Madžarske 15.10 Hans Chnsuan Andersen, 3/4 16.05 Ceo spo/najte$vuidok.odd. 17,10 71ur,vreme 17.15 Roj 23 sinovo časLam^r. film 19,00 71 ur 70.00 Grol Montp Cn.sto. ang. amer, film 72.20 Alias, amsr. nam?. 23.16 MrH.^3, amer. Film 01.15 PiBdator2.amnr.film 03.10 71ur.pnmivitp,v 04.10 NoČnti panorama © 09.00 Mi$ mal oimška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k rigÍRdu 09.45 Naj spot dnsva 09.50 Jesen ^(vijenia, oddaja ^trn^e hvljunjsko ubdobje 12,00 Vlitem, obvGsiifa 17.55 Vabimo k ogfedii 18.00 Vabimr) k ogledu 18.00 MIhiIi upi. otr<ćka oddaja 18.40 Najspotdneva 18.45 V harmoniji i naravo, kmetijska oddaja, ponavitcrv 19.15 Virieos tram, oglasi 19.55 Vabimo k ugledu 70.00 Novice t^aterjria. luiomtativiiA odrlaia 70.20 Nai spot dneva 70.25 ViH^^ jubilantov. posni;tijk pnreditve na Vransko; m / nastopi nao)dni;abavnih ansamblov jubilantov. I.did 71.55 Odprta tema, pogevorvsuAiiu 22.55 KomM Novi Fosili, posnetek l.riRiB 23.40 Naj spot dneva 73,45 Videostrani, djvtsuia SLOVENIJA 1 o/.00 ^ivîav 09.25 /ogarija 09.55 Nedeljska ma^ lino i/vir|n|i 11.30 Ob/ona duha tV.OO I judie m/emija 13,00 Poročila, Spori, vreme 13,10 Slovenski v^čck, ponovitev 11.10 NrKtalgi]>r 7 Alenko Pinturič 15,05 NaSa krajevna skupnost, nan. 16.00 Ieator paradižnik 17,00 Poročila,Spurt, vreme 17.15 Komninesbvemkslipe i;.10 Stiu?enskainpoyrBb.8/10 18,30 2rebanjti lota IQ.40 Kravica Kalka, nsarika ÎB.45 /akaj?. risanka ia.55 Vreme 19.00 IJn^ik 19.75 /rcaloterina 19.40 Vreme 19.15 Spon 20,00 Krvnevfi/i.1/7 21.10 intervju 27,05 iVočila,špnrt. vreme 2230 Druga rtomrwina. 10/13 110.40 Surima moi^reamosvnjitve.Lv dnevnik 6.8.1931 01.10 Omtvnik. vn^mu. špwi 01.55 InííM SLOVENUA 2 0830 Iniokanal 08.00 SpvnoijomelJi, Llkra|ina Savska Arabiia. posnetek 09,55 Zabavni ml nkanal 11.05 Sko/ičss 11,15 l.mDdnarodni tamburaški liîsiivsl Dragatu^ 700B.3/3 11.55 íe; planke:lslanriija 17.55 EPvkajakihinkanuphna divjih vorfah. posnetiik 16.55 EPvplavarijti.prenos 19.00 finaleSP dvojir^,reportaža 19,50 Manbor: mpilnerndm košarkarski turnir. Slovenija Kanada, prenos 27,00 Umetnost glasbe m plesa 23.10 8l3cl(poDl,6/6 00.10 Odbojka (Mi, svetrwna liga. Francija • I tafija, posneU3k 07.10 i)nfivnik?amyjsketv 07.10 Iniokanal pop 0/30 Ivprodsja 08.00 f^ašmal^sveiniscrita OBJO Najinejiiavljiœbiatuv dri mm. ns. him 0835 McqpniatiiljRoki,ris,senia 08,45 Mala Kitiy.ns. serija 08.55 Hamldinvijolířnavolčenka. ns, serija 09.75 f\^alirdehuaktor,iis.sBnja 0935 Nin|3 ?elve. ns. seoja 10.00 Iranslormt^rj], ris.s^nia in.75 Dogndivâi^iieJn^teia Ghana. m. siirija 10.50 Vodovnikova vœina. ns. senia 11.15 Mumija, ns.senja 11.10 Naša srîdnici, amer. nam?. 1235 /godhaQJackiB,amBt.nad. 13.30 rnrmuial,prenosdukfi/aVN Mad/irske 16.00 l^esiiiCnisveLdok.ix{daja 16.35 Kuhinjska avantura, dukiini, oridaia Î/.10 74 ur vrtmie 17.15 Mornarski jirekišpk, amer. Iilm 19.00 24 ur 20.0D Jerry Mai]una amer, film 22.20 VttiunciVNMadíarske. oddaja ûFl 2735 Neviht3Stolp,i3a,3/6 2330 Krali nrudernega stepa, am. f Ol.iO 24 ur, ponovitev O7J0 Noi^napanorama © 11.35 12.00 PONIMTWODDM TEDENSKEGA SPO(%DA 09.00 MiUiaš. otroška oddaja. fiunovitev 09.40 MeO.VÎVmiigami.re;jionalni inlormauvni program 10.05 Kultura, inlormaiiviia oildaja 10.10 Športni torek, Suorina iníuriiiativna oridaja 10,35 Oobervučer, gospod predsednik.Cost: pnil.dr. Vladislav Peoan. predsednik Zdravmške ;í)ooi;ce Slovani [e Športni dogodek tedna, reportaža Vabimo k ogludii 12.05 Večer fubilamcrv, posnetek pnreilitve na Vranskem; nastopi narodno/abavnih ansamblov jubilantov, l.del 13.35 Vdeostram, obvestila 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Cas/an3s.mladinskaodv i 07.50 Rickilak» i 08.40 Vifiarljube^m \ 09.35 Potusmle. nad. i 1030 Ivprodaid i 11.00 Cista neiiol7nosL nad. j 11,50 Barva ijrelia, nad, : 12.45 Kamelji impenj. dokum. odilaja j 13.45 ïvprodaia i 14.15 RifJiilake j 15.10 Barva grnha, nad. i 16.05 Cista nedotei, nad. I 17.00 Prniisode,nad. i 17.55 24 ur vrcriie \ 10,00 Vihar l|tto. nad. i 19.0 0 24 ur i 20.00 Naša mala klinik», nan. \ 20.50 Prpvrtrjimo 1 2135 l/dana l|nbe/en, 3mer. him i 23.15 Zskon in red, nan. I 00.10 Nakraju/lotiiia.nan j 01.05 Par^kanje. humor, nanizanka i 01.45 24 ur. fjonovitiiv j 02.45 Nočna panorama j © 09.00 Dobro ]UU0 10.00 V3bimoknnledu 10.05 l7arhivaVfV:S0A^;dza otroke, posnetek 4. riola purnditvn. Nasiopaio: Ravor Baddfi, Helena Blagns, Čuki. Bi>bi!kal)remel|, IfimpaKt.'sovita 10.55 Bober ve^er. gospa jjredsj^dnica. (iostja: fatiana /argi. predserinica slovenskega dnjštvaHOSRC 11.55 Naj spot dneva 14.flil Vuleostrani. obvestila 17.55 Vabmiokogledu 18.00 Mala potepanja, ouoškd oddaja. 3. IVmre?a 18.40 Nsj spot dneva 18.45 Vredno je stop)U noter dokumentarna oddaja Dolenjski mu^ej Htm mesio 19.15 Videostrani. obvsula 19.55 Vabiinokogledu 20.00 IIBl.VTVmagazin.regionalni informaiivnI program 20.25 Kultura, luiorniativna odda{a 20.30 Wtni torek, športna ml. odi 20.50 Športni dogoitek tedna, repcrtaža 2130 Asova gibanica, inLomialivna oddaja. 3. IV mntía 22.00 îusmodonia.inl.oddaja 22.30 l/OfldajROobrojuuo 23.70 Vabimo k ugledu 23,75 Naj spot dneva 23,30 V ideostrani. obvestila SLOVENUA 1 06.70 Kuitura 0630 Odmevi 07.D0 Igrajmo se glp.d3ljši6.13/13 07.75 l\ítu|oči škrat, 1/20 07.45 Šola prvakov, 7/28 08.10 Risanka 08.15 Beriin.ferlin. 25/39 OB.40 Poganja koigrasemularija 09.05 Obisk v akvanjn, 10/17 09.10 Ali me po/naš; la/ sem /godnja pomlad 09,70 Fliper m I opaka, 5/13 09.45 Ciciban pojmuj^eše. 2. r»5f 10.40 National geographic, 7/15 1135 PnJotaJzNatahtu 13.00 PoroCila. špcFt. vreme 13.75 Nekaj minut?domaČogla^o 1335 Ljud|em;emlja 11.25 Bila sva mlada oba: I oj/e Slak 15-00 Porořila, pror^et 15.05 Mostovi 15.40 ŠrjJa prvakov. 10/26 16.05 Podklobtikom 1B.45 inlorlko supers 17.00 Novice, ŠporL vreme 17,40 /»spbno7rvlji^njiv dokum. senja 1830 /rebanfe Astra m lota 18.40 /ogica. nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, Šport 2030 Padajoči angali. kanad, him 22,00 Odmevi, šport, vreme 77.55 ka4^vpHSti.lraiic.Fi]m 0035 Sedma noč osamosvojitve, tv drjwnik 9.8,1991 00.55 O liuvi I ik, vre me, špn rt 01.50 SsnirtjOs&m/ačeUivRti, dokum. oddaja 07.45 Infokanai SLOVENUA2 0630 Infokanai 03.00 SP v nogometu. Španija lunini) 3, pnsnetd 10.00 Zahavm mlnkanal 11.30 Otn)šknnlokanal 17.20 Leeloojamais, posn.koncerta 13.15 Brane Rondel jZ7a odra 14.45 lekma. debatna oddaja mlade 15,35 Vi2um?8pnhodnosLB/30 1B.25 Doher dan. Knroška 1B.5& Mostovi 17.30 I.Pvadetiki.prenos 20.S0 Špori 7730 Slovenska j a77 scena 2330 Dnevnik/aiiiujsketv 23.55 Infokanai pop 0B.5D 24urpmoviiBv 07.50 Rickilake 06.40 Vihar ljubezni, nad. 0935 Pot usode. nad. 1030 IV prodaja 11.00 Cista nedolžnost, nad. 11.50 Barva gre[la. nad. 17.45 Vrni t evv Alpe. ilokum. oddaje 13.45 IVprorfâja 14.15 Rickilake 15.10 B^rvagrefia 16.05 Cisia n[idolinosL nad. 17,00 Potnsod>;.tiad 17.55 24 ur. vreme 18.00 Vihar ljubem nad 19.00 24 ur 70,00 Naša mala klinika, nan. 70.55 Pošienjakova rlru7in3. am. film 7735 Zakon in rod: Enota/a j)osebne primere, nan. 73.25 Na kraju/ločina, nan. 00.20 24 ur. pwiovitev 01.20 Notna panorama © 09.00 Dolirojutio, inlonnauvno- ranednina oddafa 10.00 Vabjiiiukogledu 10.05 Športni lomk, iniormatrvna 'ulddja. poiovitJ^^v 10.20 Športnidogodekiudrta. reportaia 10.55 Naj spat dneva 11,00 Vmrliiojfistopitinotcr, rinkum entama rjddaja Dulerqsknnu/ei Novo me^trj 11,00 Videosiram. obvestila 17.55 Valmno kogleiiu 18.00 Cas^a nas. mladinska oddaia 1835 Regionalna novicB 18.40 Nedaljsk^ tjlei: fn j^aniitF, doktimentama odilaja 18.50 Asova gibanica, ml. nditaia 19.70 Naj spot dnava 19.75 Vi ilHostra m, obvestila 19.55 Vabimo koglerlu 70.00 I/oildaie Dohro jutro. ml.- ra/vednln a oddaja 70.50 Regionalne nnviCB 20.55 Naj spot dneva 71.00 Odprta tema, pi^ovnrvsiudiu 77.00 ívropskJí^ektakfllv/alcu: SIhjw vokaln^pop skupine Hyímt Pickets, pusn. konreria 7330 Vabjmokogledu 73.35 Naj spot dnRva 73.40 Videostrani. obvesula PRIREDITVE (i.Moroskon Kdaj - kje - kaj Lunine mene I Koledar imen Oven od 21.4. Težko « boste zedttevsil da ne boste presUogi i nekom, ki vas je ra-mčaral in izgubil vaâe zaupanje. Ker mu bo to dobrs Sala^ boste kmalu ^ ^ ugoiovili. lia ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle povsem dru-V O^č^' ^cli ^ l'i^ste telesno počutiii vsak dan bolje. Tudi zato. ker ste se vzeli v toke in sami naredili več za dobro počutje. Da seto si^aca, pabo^te spoznaliíe v nadednjih dneh. ko boste potrebovali přece] energije zadelo, ki Qd tio več. kot ste si mislili. Počitnice pač ne trajajo večno, a ne? Bik od do 20.5* ■ " ^ Čaka vas nekaj ra^urljivih dni. Po tem. ko se nikakoi niste mogli od-^^^^ ioćili, kalu} preliveti preostanek vročega poletja, se botio stvari odvi> ^^^ jdle z neverjetna naglico. Ponudila se vam boodlična priložnost, da ve> H liko prostega časa preživfte z znanci, Id bodo kmalu postali vaši pri-^^^^^^ jatelji.tJekdoodnjihpa nwrr^ale več kot le to. To sle tudi potrebovali, sdj ze nekdi časa zeb trpita, ker se r^ič v vašem življenju ne odvija tako kot ste leteli. Slabo obdobfB te la vami. pred vami pa povssm ravo. polna larbiitljivih doživetil. Tudi ljubili je treba znati« kar dobro veste. Vi pa ste včasih preveč zagledani vase. Dvoičko od 21«5* do 21*6. Naleteli boste na manj§o težavo, ki bo povezana z nekom iz bfilnje drtiline. Sicer bo težava večja zanj kal za vas. pa vseeno ne boste mogliostari ravncdu§ni. Spartnerjem bosta zdrulila moii in pomagala po svoji vest in zmernostih. To vama bo dalo tudi nov pofei razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjSa. Pa ne po va^ krivdi - vt boste fe relevaii, kar se bo resiti dalo. Kot 2e velikokrat do sedaj, zato vas to ne bo vrglo iz tira. Rak od 22.6« do 22.7* Prve rini naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki ;tm sami ne boste kos. Splr^, ker si baste želeli veČ pomoči Dstih. ki bodo po svoje krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno kot kale. se vam zna. če ne boste previdni, sesuti se ena Jivl-jeniska zelja. Boste pa le v nekaj dneh prejeli zek: dobro novico. Od scapase vam bo odvalil velik kamen V ljubezni se boste ie naprej iskali, saj še sami ne boste vedeli, kaj bi spIrA radi. Sploh, ker se nič kaj radi ne prilagajata. Lev od 23.7* do 23.8« ^^^^^^ Kar naenkrat boste spoznali, kako zeto ste se odtujili od partnerja in ©družine. Če se ne boste vzeli v loke. bo hudič, saj partnerju ze krepko prekipeva. Saj ne. da bi bil zahteven, od ves pravzaprav pričakuje zelo malo. Telava je v vas. Več Časa silelite zase in za svoja mala veselja. ^^^^^^ ob tem pa pozaUjste. da je vaš partnertudi zato marsikdaj za vse sam. Odkrit pogovor ne bo relil lelav. treba bo začeti ludi z deli. ki bodo dokaz dobre vcdje. da se ^ren>enite. Ik lalite si. da boste lo la^je storili jeseni. Začnrte takoj. Devico od 24*e. do 23.9. ^^^^ S parinerjembostevelibčasa preživeli skupaj, Odkirlibostenekdaiijo flfe strast, ki je že skoraj umrla. Kot dva mlada sveza zaliubfjenca bosta. tK kar bo ugajalo oben^a. Kljub temu vam bodo oil in misli marsikdaj ^^ pobegnile drugam, saj si pri tem sploh ne znate pomagati. A do kaj več ^^^^^ ne bo prišk3. preveč cenrle to. kar imate trenutno doma. Poslovno se vam obeta mrtev teden. Pogrešali boste prijatelje, pa tudi pravega delovnega elana ne boste imeli, A ze gre na boljše. Spkih tistim, ki ste s rta počitnicali Že napolnili baterije. Tehtnica od 24.9. do 23*10* Denar ne gre lahko od vas. pa vendarle veste, da ga imate dovolj, da si prrvoščrte. karvam srce poželi. Zakaj ste potem tako skopuškrdosebe? PiivQš6tč si več stvari, ki vam boda dale novo energija za dek} In pomirile tudi vase načete Svce, Zadnji tedni so bilr za vas tudi delavno precej naporni, zatoje res skrajni čas, da se spočijete. Pa četudi si privoščite le podaljšan konec tedna. Ravno v tem času boste spoznali n^rsikaj odločilnega za prihod* nost. kar bo vplivalo tudi na nekatere poslovne odločitve, kr jfh boste potegnili jeseni. Skorpllon od 24*10. do 22*11. ■ _ ^ Skovali boste lep načn o bogatem koncu tedna, ki naj bi ga preživeli točno tako. kot si že dolgo želite. Zal vam ne bo uspelo. Krivi bodo prijatelji, na katere ste se čisto preveč zanašali. Sedaj boste končno f^UÊ^ spoznali, da je bolje organizacijo vzetí v svoje roke, sicer se stvari ^^^^^ nikamor ne premaknejo. Boste pa zato našli več časa zase in za v ^ ^ v svoje telo. Razvajali ga boste kot že dolgo ne. kar vam bo godilo. In vam vlilo novo samozavest, ki pa ste jo tudi potrebovali. Ker ste bili zadnje Čase. kljub poletju, soncu m vročini precej depresivni in brezvoljni. Strelec od 23*11. do 21.12* Kwično bo prišel čas, ko boste svoje íinančne luknje spravili na pravo AA^ mesto. Denar seveda ne bo padel z neba, nekdo vam bo poravnal dol-TKf^ gove. vi pa boste lahko svo^e. Priznajte, da baste poslej lažje dihali. ^^ Znano je. da ste iznajdljivi, a tako zelo. da bi opazili eno od redkih oriličnih priložnosti, ki se vam ponuja, spel ne. K sreči vas bo nanjo opozoril dober prijatelj, ki bo tudi sant imel interes, da razrešite situacija. Nekaj dni še ne boste najbolj delavni, sicer pa vam tudi treba ne bo. Koxorog od 22.12. de 20*1* Ne bo se vam lahko odločiti, a vendarle se čas izteka. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Za vsakim dazjent pa posije sonce in tudi vam bo ze kmalu posijala jf sonce sreče. Odrekli ste se preteklosti, tla bi imeli leploprittodnost Pri ^^^^^ tem ste stavili na marsikaj negotovega. Že v teh dneh pa se bo izkazalo, da ste ravnali prav. Še kako boste srečni, ko boste to ugotovili. Osrečili pa boste tudi partnerja, ki je že ^laj obupal nad vami. Vodnorod21*1*do 19.2. ^^^^^^ Razpeti boste med donjom in delom. Po eni strani boste srečni, ker J vam delav teb dneh resne bo zmanjkalo, po drugi pa si boste želeli, da bi lahko več lenarili Letošnje poletje vam res ne pusti lenaril, predvsem zato. ker ste sami tako hoteli. Ob temsi boste znali vzed čas tudi ^^^^^^ zase in za svoje najbližje, pa čeprav ne v takih količinah, kot si želijo drugi Vam bo naravnost godila da boste čisto zasedeni, tako vas ne boste mislili na neko stvar, kivasze nekaj tednov krepko muči. Pa se bo tudi ta razrešita kar sama od sebe. Ribi od 20*2. do 20.3. Nekdo vam bo natrosil novic, ki vas ne bodo spravile v dobro voljo. Razmišljali boste, kaj delate narobe, da vam skoraj nič ne gre tako kot bi želeli Morda pa bcimelznanec v svojih ugotovitvah prav. Preveč namreč poslušate partnerja, ta pa zna nursikdaj stvari videti čisto Črne in jih tudi postaviti na pesimistične osnove. Več opti mizma ne vam in ne vašemu partnerju ne bt Škodilo. Sploh, ker si želite ze knialu zaživeti drugače, bolj sproščeno. In i manj obveznostmi, ki si jih nalagate skorajda nepreiiehonta. Nič pa ne odložite. Velenje Četrtek, 3. avgusta Kotalkalilče Velenje Poletje na ko talka liscu: Družabne igre in glasba Ponedeljek, 7* avgusta 17.00 >21 00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkalilču; Družabne ^re Ml glasba Torek, 8. avgusta Kotdikaliiće Velenje Poletje na ko talka liscu: Drulabne igre in glasba x Različne lokacije po Velenju Zelena barva na drugačen nacrn. Pričeteh S-dnavne mednarodne mladinske izmenjave vorganizaeijr Mladinskega centra Velenje Sreda, 9. avgusta 15.30-19.00 Kupalilka 3{nad bazenom} Poletna šola šaha 17.QD-210Q Ko ta lkal išče Velenje Poletje na kotalkallsču: Družabne [gre in glasba Za dodatne informacije d prireditvah in dogodkih lahko pokličets Turistično-iniormacijski in promocijski center Mestne občine Valanje {03/8961860), SosfanJ Turistično društvo iajše In bar Kavnik prirejata v nedeljo. 6. avgusta 13. srečanja mladih harmonikarjev. Vabijo vse. ki imajo radi harmoniko. Prijave pobirajo eno uro pred začatkom. vsak nastopajoči pa prejme priznanje ter blok za malico m pijačo. Organi2ator|i so poskrbeli tudi za srečobvin veselico po uradnem delu prireditve, ki se začnaob 15-ih. avgusta, sreda, ščip ali polna luna, ob 12:54 Vremenski pregovor SoRce srpana grozdje meči« z medom navdana ajda diši. Smortno ob Poki Koncert skupini MUNCHMELOW. ki bo v okviru naše mladinske izmenjave MEDKULTURNI DIAL^ v soboto 5. avgusta, ob 21:0QvHi$jmladihV$martnemobPakj. Organizator je Matafir. Društvo zs medkultur^iB povezave. Vstopnine ni. Vljudno Vabljeni. ovgust* veliki srpan 3o četrtek«Udija, Pepe 4« petek-Janez,Tajda, Dominik 5o sobota - Marija, Masa 6o nedelja * Ljubo, Nusa 7« ponedeljek-Kajetan, Gojko, Donat mednarodni dan pravic transseksualcev 8o torek - Miran 9# sreda -Jaro. Roman, mednarodni dan avtohtonega prebivalstva niu11 s kakibove mirrve^a skrinja tF«mafttaCul)b«ft MU Man« Omt 11:30 SO. ME l^tOO so, NE 17:00 ia:00 tOtOO 21:00 tStOO n.so t M «h. M}* omvitftttiig H^fCVpO. Ofl)M»iloo^ •MKRifnUy. MMpr» jictOnv'Wd Hrnu m drzmi: tokio drift (The FiKf aiM Fuilous: TdUo drlfQ 11:00 SO. NE 16:30 19iOO 21t20 23:AO PE.SO mcbiul Vttm •«■•«« tiahMeteDfV. bnrfm. U5«f1»tC*l UIJČHITAN60 Crekcd\sUad3 ttinhi. Bdl|rOU)iA(Woiiaa>i Ig^ A(ttDe*9 Sanmt. ftsft I'Bwn. ijn wsmmd. oik» »mtb, tev imb 19>20 SO, H£ lTt¥i rvcn SR 20l20Ctra.TO.$R 22iS0 PI, SO TRISTAN« ISOLĐA (Tdsttn 6 Isolde) 12%' ijniwutf IBUBTSVIItM. imiMMte, «MIM*« jtutw Wi»f>ow. Paiáta»^ Jan KOTO ''asT' - j S15PDUÉAN SE VRAČA t^uperman returns) IMnriil. IftsOC s« ■ r i • 11 5REČAPATAKA " OuSmyludO mata. 17tl0 ftnMMntMl^ «aacBor». Fwuanos. s«« «hriVipov 20:30 23:20 PtSO Mall. '«•MBNM PUĐPftEMiEMO ACEKTNASCGU (Th« S«r>iIneD 11 McM Oout^ en itfifau. MiWlttM»«. Mh Csot únmm'^ 19:10 ^Pfi.PO.TO.SR 22:10 10:30 so. NE 13:00 so. NE 16:00 SO. NE lOslO SO. NE GRBAVICA (Grbavtcâ) Ml 20:10 iniim» !<. MMMCmhi. ■tn« tfMTiyiM ímbuIOM. «MU h«*. ■ ■ ■ « I 12:00 SO. Ne 17:30 20:50 23:10 pe.50 OIVIINA CTheWlId) VU» Tinia>itiii fiMailW 12:30 SO. HE 17t20 r Í ; » I TRIKRAT POKOPANI Cîhe Three burials of MdqutadesEsti^ Ulnhi. < HÉtlIWl^^^t. 19:30 22s20 PE.SO WI» ^nriamb DrtpuTpate mZitl^ riti______ ________________________ ^ informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 fn 03/42 41722 wvkqp.ptanet'tus.com ayatidaaft, CBawyTmatfie ^ n jjaji r. tmmr^^ Ran^ >2B 5* ff TO a ^ a ťř iS If II o 3 3 O o® TO Zgodilo se je • • • (j od 4. do 10. avgusta -v tnesiu LexùiglOD v ameriški zvc/ni dr/avj Kentucky je 4. a>gus(a leta 2001 Katarina Srcboliiik a5:vojila svoj seJnil lurnirv posamični konkurenci: • v /iičclku av^usia leta 1982 so lahko občani začeli v hhgo vnici LRA SiandarJ v Velenju za devize kupovali proizvode Gorenja, ki jih /a dinarje skorajda ni bilo mogoče kupili: v Velenje so se zalo /ačelc siekaii reke ljudi i/ celoine bivše Jugoslavije, ki so tako lahko uresničili svoj sen in kupili zamrzovalno omaro ali zanirz(walno skriîjjo; - avijusia leta 1981 je bila na Golteh mladinska delovna akcija, na kateri je brigada Karla Desjovnika • Kajuha, ki s<î jo sestavljali mladi iz Kikinde. Pucareva. Subotice in Velenja, urejala smučišča: • okraj Šoštanj so 8. avgusta leta 1945 razdelili na 42 krajevnih ljudskih odborov, spadal pa je v okro/jc Celje; 2, marca leta 1946 jc bil okraj Šoštanj ukinjen ter skupaj z okrajem Ciornji Grad preimenovan v Šalesko-savitijski okraj s sedežem v Mozirju, ki je bil razdeljen na 41 krajevnih ljudskih odborov; predsednik okraja je bil Vlado mi-klavc, tajnik pa Rudi Jesen-sek: - 8. avgusta leta 1998 sta rit-dio Velenje in teduik Kaj v Dravogradu izvedla veliki li-nale pevske prireditve »Poletnih 13«. na kateri je nagrado /lato sonce osvojila Vclcnj-čanka Natalija Verboten; -Jolanda Čeplakje 8. avgusta 2002 osvojila zlato medaljo na evropskem prvensivu: na- Saieškd dotina v začetku petdesetih (ArMv Muieja Velenje) slednji dan soji Velenjčani na Tilovem Irgu pripravili veličasten sprejem, ki se ga je udeležilo og remi no ljudi; - 9. avgusta lefa 1995 je na iib-močju občine Šoslanj že drugič listo poletje divjalo silovito neurje; potiîki Velunja. Strmina in Slanica so presto pili bregove In povzročili pravo razdejanje, na^slalo materialno škodo, ki jo je povzročilo neurje, so ocenili na 500 milijonov tolarjev: - avgusU leta 1953 so po načrtih arhitekta Otona Gasparija in inženirja Stanka Blo-Qdka začeli z udarniškim delom gradili velenjski stadion oh jezeru: -10. a>gusta leta 1962 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesmča, ki je zahievala življenja štirih rudarjev; -od 2. do 11. avgusU leta 1996 je v Velenju polekalo svetovno prvenstvo Naviga, to je svelovno prvenstvo v daljinsko vodeni!] modelih čih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880. Zoboxdravnikí: 5. in B. avgusta • Mojca Pusovnik, dr. dent nied..vdežLrnizobni ambulanti ZĐ Velenje. Vodnikova 1, od 6. do 12. ure. Veterinorskfl postaja Šoštanj: Od 4. do 10 avgusta - Simon Miklav-hn. dr. vet. med. gsm; 041/833-676. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7 do 14. ure; Ambulanta za male živali In izdaja zdravil • ponedeljek, sreda in petek od 8, do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. i KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA Tel.: 03/89612 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/889 1420,03/88914 00 POSREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Tel.: 03/891 91 S3,03/891 91 54 GSM: 031/041 390 138,031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za Individualne hiže:_ 03/89611 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/89611 4631189611 48 Za industrijo: 03/89611 44 Nograjemi križanke '^Poštajner", obiavljene v tedniku Naš los 20«7.2006, so: Vlado Caœvtc. Zadrei^ g. 21 3331 Nazarje. Ivica Srša, Topolšica 37. 3326 Topolšica, Danica Štukovnik. foitova 4,3320 Velenje. Nagrajenci prejmejo potrdila za dvig nagrade {70 IHrska vreča zemlje za roze) po pošti. Čestitamo! Oglašujte na Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospoginjsi Pokličite 03/898 17 50 CITRT!K, 3. ovgusi: S.OO Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današnji dan: 700 Horoskop: 7.15 Cestne informa-cije-poročilo Avto moto zveza Slovenije; 7.30 Poročila: 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika: 9.00 V srcu Evrope [ponovitev); 9.30 Poročila: Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije: 10.IDO Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Ma današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj. 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evrope; 17,30 Zdravnici nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. fETEK. 4. avgust: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6,30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.Q0 Športni utrip; 8.30 Poročila: 9.00 Na srcu Evrope Iponoviiev); 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15 45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 1700 Glasbene novosti. 18.00 Mladir>$ki boont; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. SOBOTA. 5. ovgust: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Po-ločila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7,45 Današnji kulturni utiip; 8.00 Polepšajmo si sobolno jutro: 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in V srcu Evrope: 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 V iirrenu Sove: 1700 V srce Evrope; 18.00 Rock šok; 19.00 Ns svidenje. NEOEUA, 6. ovgust: 6.00 Dobro jutroin veselo v nov dan; ď.SOPo-ročila in Iz srca Evrope: 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije:; 8.00 Duhovne iskanja: 8.30 Poročila; 8.45Ddnašnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 1000 Na svidenie,' 14.00 Pozdrav; 14,10 Na današnji dan; Čestitke; 16 00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 1700 Minute z doiriačimi ansanrbli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUIK. avgust: 6 00 Dobro jutjo in veselo vnov dan: 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Por oči ia; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Gospodarski utrip: 8.30 Poročila; 8.45 Polici]ska kronika: 9.00 107^8 Avto moto bercov; 9.30 Poročila: 10 00 Na svidenje; 1400 Pozdrav; 14.10 Ns današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.20 Poročila; 19.00 Na svidenje TOREK.S.ovgvst: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 7.00 Horoskop.' 7,15 Cestne informacije Avtomotozveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kuiiuini utrip; 8.00 Ka dogaja (vodi Sebastjan Volavc); 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Izsrca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Na srcu Evrope; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SReDA,9.(rvgvs]: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9,3G Poročila: 10.00 Na svidenje: 1400 Pozdrav; 14,10 Na današnji dan; 1430 Poročila in Iz srca Evrope: 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 15.45 Na srcu Evropa' 16.00 Kdaj. kje. kaj: 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 24 julija 2006 do 30. julija 2006 niso povprečne dnevne koncentracije SÛ2. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTfUA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUEIN PROSTOR r^AKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE 302 od 24. julija 2006 do 30. julija 2006 (v mikio-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka Î (24. Jul «25, Jul aafi.jui ■27.ÍUI ■29.^1 129. (ul «30. jul OBVESCEVALEC JJ} II VlJ/jJlJ jJj-JjJíjJjJDJi 7 j'UiJlJj'jiVU ÉtosíJa (iMfemi] Byrnccul Mining ic Vddiino avj^iral^^ko pojieije pri pod/cmncm nidarjcaju. ki svojim page )d be ni in pannerjcm nudi kviililciíie in ra/ruivrsinc sioriive(tiajvcćjim rudnikom v Avslraliji, A/iji in Tvropi). / več kirt 1..100 zaposlenimi se ponašamo s sirokoviûni /nanjcm. ki se /ahieva /a delo v obćuiljivcni okolju p()godbenili parincriev. Icmcli našega uspeha jc cjdvisen od iruda naših ljudi. iičcmo i/Jcu^nc in motivirane osebo za /asedbo spodaj opisanih pmsiih delovnih mosi /.a opravlja-nje dela v Avsiraliji. Prosia delovna n^esia ustrezajo posameznikom, ki uživajo v hiiro ra/.vijajnčcni se okolju, so sajnoslojni hi dobn) deliiio tudi v skupini. PrlCakujomo. ún bodo uspešni kandidaii imeli delovne i/Jcusiije pri |»dobnih delovnih niesiih znotraj rudarske stroke. ]E(šii]sn3ihS M líaSíks pytoimi® iHislliamisiS^ Uspešni kadîdoli naj íitiajd: • Primerne izkušnje na področju vzdri^evanja pi^dzennjc ruitórske opreme • Poznavanje podzemne mehanizacije 'ramn>ok vrtalne mobilne opreme, Caterpillar in Toro kamicv nov 1er Caterpillar / riphision nakladalcev Kondidoti morojo imeti: • potrebne in primerne strok Sodelovanje z naročnikom na področju /^l»čite. zdravja, varmxsti. okolja in delovnega pconi POGKEBMA SLUŽBA Parižlje 11 C, Braslowie MORAHA Tel.: 03/ 7000 640 FOmt FIRMAM. PODJETNIKOM. tUi£nlm uebim: sme sprniollzlranl zi rvisvanje nHtvtih ftontsv. Kroditi - a Investi^ v DMiMÍemmí van posrsdujeno £b vam B'Qfi IZ^SA. DRAŽBA m iUAH tXlLŽNIKE. 2i pomoS pri rsznlevinju vim nudi Podletni^ ponovi» sv9tovan]â Zrnň JoIbÍ« s.p., Catovi S, 200Q Msrífcor, 6SM; 051/213-273 KAMIUQSMPQDPEIÍIUII Šíít);2{lj6l.: 03/897 09 00.041/eS2-108 Izdelava naplinikov m klosaojo napisov ZAHVALA Ob boleči i/^nbi našega dragega moža, očeta, tasta, brata, svaka in strica antona tratnika iz Šaleške ceste 2/c 7. 2. 1945-20. Z 2006 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc, darovano cvetje in svuce. Iskrena hvala vsem. ki sie^a pospremili na njegovi zadnji poti. Žaiupča: zcna Katarina, hčerka Kanuen in zel Tomat Kfj^t ijfuiš râà, nikoh ne umre. /e úúieč je... ZAHVALA Zapustila nas je draga mama marija bervar iz Šmartnega ob Paki 137 12. 4. 1936 • 27. Z 2006 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znanccm. sodclavcem PS Mercator. Gorenje Notranja oprema za darovano cvetjc. sveče in izraze sozalja ter vsem» ki sie jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju oddelka abdominalne kirur^je Splošne bolnišnice Celje, pevcem in gospodu župniku. Žalujoči; sinm Srec/nf, Pohla in Darko Dodaine informacije dobite po tel. 04/ 251 54 21 oz. 041/ 821 210 Bvrnecut Mining Pt> Ud ■ Cloverdale Per(h WA6985 ZAHVALA K svojemu nebeškemu Očetu je odšel naš ljubljeni vlado cigaia 12. 1934 + 21 Z 2006 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Hvala za besede sožalja, cvetje in sveče ter darove za svete maše. Posebno zahvalo izrekamo g. .lovanu Stuparju, dr. med., in sestram ZD Smanno ob Paki ter zdravnikom in osebju internega oddelka Bolnišnicc Slovenj Cîradcc. Toplo se zahvaljujemo duhovnikom Ivanu Napretu. Frančku Kraneiju in Janku Cigalu /a besede tolažbe in pogrebni obred z ma§o. Prisrčna hvala tudi obema govornikoma • županu Alojzu Podgoršku in prijateljici Slavíci Pečnik ter cerkvenim pevcem, Šempetrskiin paurom in godbenikom. Zahvaljujemo sc Planinskima društvoma Šmarmo ob Paki in Dravograd. Društvu upokojencev .Šmartno ob Paki. Javnemu komunalnemu podjetju Dravograd ter predstavnikom Gorenja. Hvala vsem, ki sle nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena arija, sin Borut z ženo Marjano, vnukinja Anja Šmartno ob Paki, Dravograd. 24.7. 2006 Zà zdaj nûcrt oslanqo vsrí. upâpje. ljuijejen. lo Iroja. In največja od ieh je ljubezen. 0 Kor! 3. J J) Smallfest letos srednja žalost »... Vedno so samo tri možnosti: da bo cel čas sonce, da bo cel čas dež ali da bo srednja žalost...« - Festival bolj ali manj uspel Dan št. 1 - petek 28. 7. Prvi pogled; ob Dru/niirskem jc/eru so za dva dneva ki){ gobe po tležju zrasli šotori, v katerih b nekateri bre/ ptistanka jioro ÀJrali (beri: pili) do nedelje dopoldne. Prav fajn! Druiii pogled: vse je lu - pokril oder na svojem mesiu, sank blizu odra, kaj se pIMnilom. da ni bila popolnoma premočena... Pa je šel k vragu cel večer .„ No, vsaj tako je, mislim, marsikdo ravno zato ostal doma. Napaka! Po 15 minulah je dež ponehal in člani skupine Sus so se odločili. da bodo igrali za vsako ceno. Namesto kitar so v roke vzeli metle in v najkrajšem možnem času pospravili oder, spravili vodo z i^dra in vgaaaasaaaaa«!!!! Kitari, bas in bobni so »žgali« 20 minul in skupina je prišla do težko pričakovanega nastopa. Tudi gledalcev seje že nabralo, populacija je bila starejša kol prejšnji dan. Glede na slabe vremenske razmere je padla odločitev, da bo vsak bend igral krajši čas. ampak lo sploh ni bilo važno. Ta dan je 'dogajalo'!! Menjava! Oder so okupirali The Tugiiives, se predstavili s svojimi avtorskimi skladbami in večer prepustili nebu ... Ja. dež ni mogel več zdržali v zraku In je raje padel do tal. Nič zato. Vsi pri-soini so ušli pod sircho, potem pa čvek čvek čvek pozno v noč.. Splošno gledano je festival uspel, /al se niso mogle izkazali vse skupine, pa tudi obisk činski proračun. Iz občinskega proračuna so v celoti zagotovili sredstva ć'a posodobitev ceste in komunalnih pri-ključkciv proti pokopališču Rosulje in za naložbo odšteli 7 milijonov tolariev. To- w Častni občan Jože Mermal ml. Osrednja prireditev v počastitev občinskega praznika bo jutri (v petek) v kulturnem domu na Ljubnem. Na njej bo županja Anka Rakun podelila nekaterim ziislužnim občanom občinska priznanja in nagrade. Priznanja pa bodo prejeli tudi učenci tamkajšnje osnovne šiile, ki so bili vsa leta šolanja odlični. /lato priznanje bo prejelo PGD Okonina, srebrno I ranc Stiglic in družina Ugovšek, bronasto ohčijiskt^ priznanje Darko Ermenc in nonet Lipca. Naziv časini občan bodo pi'delili Jožetu Mcrmalu mL. posebno priznanje za velike dosežke v kulturi pa bo županja namenila Poloni Rihter. rek si bo zapomnilo sedem družin, saj so lega dne dobili ključ od stanovanja. Občina Ljubno jih je zgradila v sodelovanju 2 republiškim stanovanjskim skladom v Okonini. Veljala so preko 40 milijonov lolarjev, od lega je polovico denarja prispeval slanovanjski sklad. Prav V /ve/1 s pisanjem v Direktu, da je županja na srečanje prebivalcev I jubnega in avstrijske Ki>roške, ki je bilo minuit) nedeljo na osrednjem prireditvenem pro štoru na Ljubnem pod naslovom Gradinto mostove - sosedje bodimo prtiatclji. povabila društva, ki podpirajo I le'imatdinsi. nam je Anka Rakun ptwedala: "Odločno zanikaiu kakršno koli povezavo, očitano mi namene. S kulturnimi društvi iz sosednje Železne Kaple sodelujemo že vrsto let. Naša društva so že kar nekajkrat nastopila na tamkajšnjih prireditvah, njihovi kulturniki pa so minula leta obogatili naše kulturne dogodke. Med drugim smo skupaj naslopili že na festivalu Alpe Jadran» Mo ne vem, od kod sedaj la očiiek, predvsem pa komu in zakaj koristi laksno pisanje. Udeleženci oaienjenega srečanja so bili povsem drugačnegii rajienja in so gostom iz avstrijske Koroške z navdušenjem prisluhnili ter zaploskali.« tako je občina prispevala 2 milijona tolarjev za izdajo knjige o življenju ter delu flosarjev, vlcarjev in Žagarjev. Predstavili jo bodo dreW (v čelrlek) ob 18. urivFašunovi hiši. 46. nosarski bal pa bo ludi tokrat minil v znamenju ohranjanja tradicije oziroma prikaza dela splavarjev in opravU. s katerimi so ti marsikateri kmetiji v Zgornji Savinjski dolini zagotavlali dokaj di> ber vir zaslužka, iako bodo v soboto po-pjildnc člani flosarskega društva pripravili tekniovanje v splavljaitjj lesa in pripravi flosa, v nedeljo pa bodo na cjsred-njem prireditvenem prostoru • v Vrbju -prikazali siare običaje iz življenja flosarjev, olceijev in nekatera druga kmečka opravila. Tako kol običajno bodo prireditev sklenili s prikazom udiranja flosa, vožiuo po Savinji in s flosankini krstom. Tradicionalno srečanje lovcev in kmetov Lovska družina Skale, ki gospodari na območju od Velenja do vrha CJraške gore ter od Pake do Velenju, neguje ludi zelo dobre slike s krajani oziroiua kmeti. K temu gotovo prispevajo tudi njilKîva vsakoletna srečanja. Prejšnjo sobcHo so lovci povabili na vsaktïleino srečanje, tokratno je bilo že dvan^sio. kmete na njihovo priljubljeno Lubelo. kjer imajo tudi svoj lovski dom in ob lovskem golažu so vsi skupaj pozabili na vsakodnevne skrbi, Urvin Miklavžina. starešina družine, je ob tem povedal: »Tudi s tovrstnimi srečanji negujemo dobre odnose z lastniki zem- ljišč. Vsako leto si prizadevan^o, da jim vsaj delno povrnemo škodo, ki jo povzroča divjad na njihovih p(^sevkih. /.» ta namen imamo ustanovljeno tudi pose h no komisijo. Škode je bilo zadnja leta sicer manj, na žalosi pa je po letošnji hudi /imi zaradi damjakov spet večja. «Spodbudno je, da se vsaki> leto srečžmo kmeijc iz sosednjili krajevnih skupnosti in lovci, ki nas pogostijo z brezplačnim golažem. 7. lovci dobro sodelujemo in med nami ni posebnih sporov,« pa je dejal kmetovalec Branko Britovšek iz Cirkovc. ■ vos, foto: T. Kontić