8. štev.
Avgust. — 1886.	Letnik IX.
CERKVENI GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold. za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vrednlštvo in opravništvo sta na mestnem trgu št, 10.
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši.
(Dalje.)
Introitus naznanja pomen praznika ali praznične dobe-Pojasnimo ta stavek. Poleg navadnega solnčnega leta poteka tudi cerkveno leto, ki se prične z adventom. Z vsakim vekom odmota se tudi kos zgodovine; v našem cerkvenem letu pa se nam predoči in spominu ponovi vsa zgodovina našega odrešenja. Masna knjiga ali missale je velikanska zgodovinska knjiga, cerkvena letna knjiga, katera vse dobe in dogodjaje našega odrešenja in posvečenja natanko po isti vrsti v sebi hrani in pred nas postavi, kakor se je nekdaj resnično vršilo. Katoliški kristjan naj bi na podlagi le-te zgodovinske knjige vse čine našega odrešenja zopet preživel leto za letom, da bi jih ne pozabil, marveč da bi se jih vedno spominjal in se zanje zahvaljeval. Mašna ali letna knjiga je razdeljena po prazničnih dobah; imamo advent z božičem, post z velikonočjo, binkoštno dobo in praznik vsih svetnikov kot do-žetke. Vsakemu prazniku, ki je ponavljanje tega ali onega čina iz zgodovine našega odrešenja, in vsaki praznični dobi naj bi z nekim gotovim razpoloženjem in z izvestno pobožnostjo naproti prišli; nek poseben in gotov duh naj bi se v nas vzbudil in človek naj bi prav za gotovo dobroto Boga hvalil; in ravno v tem sestoji naš spomin. V adventu je pričakovanje in hrepenenje po obljubljenem mesiji, o božiči otroško veselje nad Ježuškom, o velikinoči so radostna alleluja zarad vstajenja Gospodovega itd.
Kakor je naravno, je sv. cerkev tudi spomine in praznike svetnikov v cerkveno leto vpletla, saj ravno nad svetniki se je razodela zdatnost prihoda Sinu božjega.
Kje in pri katerih prilikah naj katoličan te svete spomine obhaja, kje naj zgodovinsko knjigo odpre in Bogu hvalo izreka za razne čine njegovega odrešenja? Mari v temnem gozdu, na zeleni trati ali na visoki planini, slič-no kakor izletajoča pevska društva ali nedeljski hribolazci? — Ne, katoličani zbirajo se po cerkvah, obhajajo sv. daritev, katero obdajajo z branjem in petjem. Tako zapoveduje Gospod. Daritev sv. maše je največja zahvala; džt, njeno notranje bitje je ravno to, da je zahvala, prav zato mnogi cerkveni očaki imenujejo sv. daritev ivinotmia t. j. zahvalo.
Duh sv. cerkve je cerkveno leto prepletel se sv. mašo, ter spomin na prejete milosti božje ž njo sklenil, kako da so razni godovi in prazniki ž njo v najtesnejši zvezi. Prav zato je pa tudi prišla v obhajanje sv. maše tolika različnost in tako dobrodejno zgodovinsko življenje, ki se razodeva o obredih, branjih, molitvah in pesnih. Imamo toraj adventno, božično, velikonočno itd. — mašo, v kateri obhajamo spomin na gotov čin našega odrešenja, in se zahvaljujemo za gotovo milost, ki nam je tisti dan došla.
Po razlaganju vsih liturgikov pa že introitus, koj začetkom maše pomen praznika označuje in verni srenji naznanja, katera glavna čutila naj jo navdušujejo, v kateri praznični dobi da se nahaja, katerega čina našega odrešenja naj se spominja in zanj hvalo daje, n. pr. o božiči za rojstvo Kristovo itd. Tudi v mašah svetnikov kaže introitus na svetnika, preslavljajoč kako posebno milost, ki jo je Bog izveličanemu skazal ali pa povdarjajoč kako posebno misel, ki je bila izveličanemu gaslo za vse življenje. Da bolje razumimo, kar smo rekli, postavimo tu nekoliko introitus -ov. „Antiphona ad introilum" 4. adventne nedelje se glasi: „Rosite nebesa pravičnega in vi oblaki dežujte ga doli". (Iz. 45, 8.) Božični praznik 3. maša: „Dete nam je rojeno, sin nam je dan, na čigar ramah počiva oblast in ime mu je: prečudni, svetovalec". (Iz. 9, 6.) V maši binkoštnega praznika: „Duh Gospodov napolnuje zemlje krog, in njemu, ki vse skupej drži, je znan vsaki glas". (B. modr. 1, 7.) V mašah apostolov: »Prijatelji tvoji, o Bog, so od mene visoko češčeni, njih oblast je jako mogočna postala". (Ps. 138.) V mašah spoznovalcev: „Usta pravičnega premišljujejo modrost, in njegov jezik govori pravico". (Ps. 36.) — Že iz teh izgledov sprevidimo, da je introitus v tesni zvezi z vso mašo, ker se že v njenem začetku vzdigne solncu enak ter razsvetli naš um in naše srce; pa tudi njegovo stanje ga dela častitljivega ter vrednega da se prepeva.
A to še nij ves njegov pomen, kajti introitus hrani v sebi še drug dragocenejši biser. Ne samo missale, ampak tudi vsaka maša za - se posebej je zgodovinska knjiga, in to še v širjem okviru, kakor ga ima cerkveno leto. Povzet je v mašo tudi stari zakon se svojimi prerokovanji, se svojim kopr-nenjem, upanjem in krepostnimi izgledi. Cerkev hoče nam v sv. maši vso zgodovino izveličanja, od stvarjenja začenši, predočiti, in je za introitus ravno one reke iz sv. pisma stare zaveze porabila, kateri na izvestne praznike in milosti nove zaveze proroška kažejo ali taka vodila dajejo, kakoršna so že svetniki pred Kristom svojimi smatrali. Komaj 30 maš se nahaja v celem mis-salu, ki ne bi imele introitusa iz sv. pisma stare zaveze; isto velja tudi v skoro enakem obsegu o graduaki, ofertoriji in comuniji.
Vsiluje se nam vprašanje, zakaj da je cerkev daritvi nove zaveze vpletla toliko molitev iz stare zaveze. Za odgovor na to vprašanje ne zadostuje, ako rečemo, češ da apostoli in prvi kristjanje niso imeli druzih molitev na razpolago in so psalme za to rabili, ker so še kot židje med prepevanjem psalmov vzrasli. Golo mrtvo izposojevanje molitev stare zaveze za daritev nove zaveze se nikakor ne strinja z živim krščanstvom; te molitve ne morejo v sv. maši biti goli molitveni obrazci in senčne podobe zamrlih porokov, n. pr. kakor citati iz starih klasikov v ustih kakega parlamentarca: razmerje je tU vse drugačno, ono je živo. Kjer je Krist, ondi je življenje, resnica in sedanjost;
v njegovem solnčnem žarku nij temnih podob. Krist obsega obedve zaveze, v njegovi navzočosti so proroki in apostoli zedinjeni v resnično živo bratovščino. In ravno pri sv. maši je Krist v odličnem pomenu vedno kot veliki duhoven pričujoč; svetniki obeh zavez pa so z verno srenjo, dasi tudi le dušno a vendar resnično in bistveno prisotni, drug drugemu podajajo roke ter skupno zvršujejo sv. daritev. Srenja ne posnema le slepo molitve očakov, marveč očaki stare zaveze sami pridejo k daritvi, molijo in pojejo se srenjo in jo podpirajo s pri-prošnjami na razne načine, kar daje introitus-u oni globoko-skrivnostni pomen, o kojem so cerkveni očetje mnogo pisali n. pr. sv. Ignacij, sv. Efrem, sv. Ata-nazij i. dr. — Pomen introitus-u je toraj vzvišen in po njem naj bi se vernik takoj v začetku, sv. maše v višje občestvo vpeljalo. Naj bi se pa tudi ta molitev vernemu ljudstvu, kolikor možno, razlagalo in povzdignilo do časti li-turgične pesni ter tako uresničil pomenljiv nauk sv. Ireneja*): „Kajti, kakor so bili proroki podoba za nas in so nas že naprej oznanjali, tako jih tudi mi upodabljamo v sebi t. j. v cerkvi in dobivamo plačilo njihovega truda".
^ ______(Dalje prih.)
Nekaj o naših sprednikih, nekdanjih cecilijancih, in
starih pesnih,
(Spisal Jan. Tavčar.)
Da so bili že davno pred nami možje cecilijanci, t. j. možje, ki so se mnogo prizadevali za zboljšanje cerkvenega petja in cerkvenih pevcev, ter odpravljali posvetno petje od službe Božje, kdo tega ne ve? Vsaj so si že glasbeni mojstri 16. veka izbrali sv. Cecilijo za varuhinjo; ko vzor in zavetnico navdušenosti za sveto petje. Ne da bi bila sv. Cecilija kaka posebna umetnica ali cerkvena pevka, vsaj legenda nam kaj tacega ne pripoveduje, pač pa, kako nedolžno, deviško, čisto je živela, ne zmeneč se za posvetni hrup, kako je gorelo njeno srce le za čast Božjo, za zveličanje duš. Prav ta navdušenost je gnala tudi sv. Gregorija Velikega, kateri, dasi je imel kot papež skrb za vso cerkev ter bil delaven na vse strani, zbiral je nevtrudljiv boljše cerkvene pesni in, akoravno vedno bolehen, poučeval je sam nedolžne fantiče, ter jih uril v cerkv. petju. Se v 9. veku kazala seje v Rimu palčica, s katero jim je pri petju taktoval, ali jih morda tudi strahoval neporedne. Sv. Ciril in Metod, slovanska apostola, ali nista zlasti se svetim petjem pri službi Božji vabila naše pradede v sveto kat. cerkev. In naši bližnji prednamci v preteklem stoletji, se niso-li bavili tudi s pobožnim petjem? Pa kako! Prav tem se imamo zahvaliti, da je naš narod bil in je še vedno tako vnet za cerkveno sveto petje. Oglejmo si nekoliko teh mož in njih prizadetje, pri katerem so sebe in druge navduševali, najbolj z zgledi iz svetega pisma starega in novega zakona. Zbirka Kasteličeva, iz katere je že I. letnik „Cerkv. Gl." prinesel nekaj pesni, mi nij pri rokah. Naletel sem pa nedavno polovico neznane mi stare pesniške zbirke, v kateri sem našel eno izmed starih pesni, ki so jih spomladi obelodanili vrli cecilijani Goriške nadškoiije. Knjigo pregledovaje mikalo me je bolj in bolj izvedeti njenega očeta. Našel sem ga s pomočjo gosp.
Marn-ovega „Jezienika" v Steržinarji, kateri je leta 1729. „pogmerane" na svitlobo dal: „Katholiš keršanskega ukaPeissme", katere se per keršanski-mu uku, Božjih potyh per svetem Missijonu; in zlasti per svetem Francisco Xaverio na Straži Gornega Gradu fare nucno pojo v Nemškem Gradcu — latinski, nemški že prej, zdaj pa slovenski." Popolni iztis iz licealne knjižnice Ljubljanske pa ima na želu: Ex libris Maximili Redeskini, presb. curati. Ta je izdal 1. 1765. v pervo 68 svetih pesni, ki so bile potem še dvakrat natisnjene 1. 1800. in 1802. Vmes ima tudi nekatere napeve iz Steržinarje-vih pesni, toda, žalibog, ne malo spremenjenih. Nespremenjene glede nape-vov z enakimi notami pa še nekolikimi dobrimi napevi pa pomnoženimi teksti dal je ponatisniti misijonar P. Primus Lavrenčič 1. 1752. v Celovci. Gorečnost teh mož za sveto reč, kažejo naj njihove lastne besede, posnete iz predgovorov imenovanih zbirk. Steržinar pričenja svojo knjigo:
„Juvenes et virgines, senes cum junioribus laudent nomen Domini. Ps. 148".
„Mladenči in deklice, starejši in mlajši hvalite ime Gospodovo".
„Kraljevi prerok in psalmist David, akoravno je imel veliko skrbi, kraljeva opravila in težke vojske, vendar je vsaki dan sedemkrat Boga hvalil, psalme ali svete pesni Bogu na čast pel, kakor sam spozna rekoč: Septies % die laudem dixi tihi. Sedemkrat na dan sem tebi, o Bog, čast in hvalo dajal. Zato je sto in petdeset psalmov skupej zložil, iz katerih so duhovske molitve svetega brevirja večidel sostavljene in na sedem ur na dan razdeljene.
„Toliko je bil ta sveti prerok zaljubljen v čast in hvalo Božjo, da je angele z nebes, nebo in zemljo, vse ljudi, vse stvari in reči vabil, opominjal na pomoč klical, da bi ž njim Boga častili, hvalili, njemu čast in hvalo peli. Zato je tolikokrat v svojih psalmih besede postavil: Laudate-hvalite, cantate-pojte, psallite, jubilate-prepevajte, slavite, čast in hvalo dajte. Laudate eum eoeli coelorum. Hvalite Boga vsa nebesa. Laudate cum omnes angeli. Hvalite ga vsi angeli. Jubilate Deo omnis terra. Hvali Boga vesolen svet. Can-tate Deo canticum novum. Pojte Bogu novo pesem itd. itd. Posebno pa je sv. David klical, skupaj vabil in opominjal mlade ljudi mladenče in deklice, da bi ž njim Boga hvalili in častilili, njemu na čast svete pesni vedno prepevali. Juvenes et virgines . . . mladenči in deklice, stariši in mlajši hvalite ime Gospodovo. Zakaj on je dobro vedel, da mladih ljudi, mladenčev in deklic, ker so nedolžni, njih čast in hvala, njih sveto petje Bogu najbolj dopade, kajti modri pridigar pravi: Non est speciosa laus in ore peccatoris. Ni prijetna (Bogu) hvala v ustih grešnikovih . . .
„Kakor je pa sv. David v starem testamentu opominjal nedolžne mladenče in deklice, naj bi Boga častili in svete pesni prepevali; tako je v novem testamentu sv. Janez videl v svojem razodenji (Ap. 14. c.), da je v nebesih sto, štiri in štirideset tisuč pevcev pred Božjim tronom pelo novo pesen. Pevci pa so bili zgolj hlapčiči (fantiči) ali device. Kakor je tedaj sv. David opominjal in sv. Janez videl in slišal Boga hvaliti, njemu na čast svete pesni peti, tako vas tudi jaz opominjam, da bi mladi ljudje radi svete pesni peli in tako Boga hvalili. Vaše petje, vaša hvala in vaše pesni, ker jih iz dobrega namena, iz nedolžnega srca ponižno pojete, bodo Gospod Bogu najbolj dopadle".
„To je prvi vzrok, da so le-te pesni zložene in tiskom na svitlobo dane, namreč, da bi prosto mlado ljudstvo, ki se rado veseli, in veselja vsakovrstne pesni prepeva, še raje svete pesni pelo in tako Boga častilo in hvalilo. Kajti na trojen način se Bog posebno časti in hvali".
„Prvič, ko človek z dobrim namenom vse djanje in nehanje Bogu v čast daruje".
„Drugo, kadar človek pobožno moli zlasti če premišljuje, kadar moli in molitvi obuja lepe čednosti, kakor vero, upanje, ljubezen, ponižnost, stanovitnost i. dr.".
„Tretje se Bog posebno časti in hvali se svetimi pesnimi, kadar se ne iz hvaleželjnosti „s štemanja" ali k videzu ljudi, ampak Bogu na čast in bližnjemu v tolažbo ali v poduk pobožno poje. Zato si zapomnite, mladi ljudje, dva nauka Kristusova: Vos mundi estis, sed non omnes — vi ste čisti, toda ne vsi; zakaj Kristus je dobro vedel za svojega izdajalca. Tako Bog tudi ve za le-te, kateri so že v svoji mladosti svoji nedolžnosti zavdali in čistost zgubili. Tu je res s krvavimi solzami vredno objokovati mladost, da tako veliko mladih fantov in dekličev hudič z nečistostjo v večno pogubljenje zapelje, da tako rekoč postanejo (ratajo) „hudičeve pečenke in peklenske p r a te."
Drugi uk Kristusov je iz Izaija, preroka, Mat. 15. Populus hic labiis me honorat, cor autem eorum longe est a me. To ljudstvo me z ustmi hvali in časti, njih srce pa je daleč od mene. Zato ne pojte le iz navade, ampak večkrat dober namen obudite in s kraljem Davidom srce povzdignite. In conspectu Angelorum psallam tibi. B. 137. V pričo angeljev hočem Bogu čast in hvalo peti; da, kakor angeljiv nebesih večno Bogu čast in hvalo poj o, tako tudi vi na zemlji vedno Bogu na čast svete pesni pojete".
»Drugi vzrok, zakaj so te pesni storjene, je le ta, ker so večidel od kršanskega uka, katerega vi mladi ljudje največ potrebujete, da, kar se dru-gači morebiti neradi učite, s petjem se bodete rajši in lahkejše naučili, in tudi trdnejše v glavi obdržali. Vendar ne, kakor una tica papagaj imenovana ktera se človeških besedi navadi, ali nič ne razumi; glejte tedaj, da bote tudi razumeli, kar pojete; nekateri fant ali deklič dobro zna božične in velikonočne pesni peti in vendar ne zna skrivnosti Kristusovega včlovečenja i. dr. katere skrivnosti pesne razločno dopovedujejo".
»Tretji in zadnji vzrok, zakaj so le-te svete pesni storjene, je ta: da bi druge, prazne, nekoristne, napačne pesni opustili, ter namesto tistih svete pesni peli. Kaj pomaga, če se nekteri fant ali dekelce veliko pesen nauči, ki so „od godcev storjene", če tudi od svetnikov, vendar napačne, zoper Božjo vero, in bolj v zasramovanje — „k špotu" — kakor v češčenje svetnikov. ..
Zlasti pa, da bi mladina hude, nevarne, nesramne pesni opustila, katere so grešne in za vse pohujšljive. Le-te svete pesni pa vas in druge zboljšajo in tolažijo" . . . Nekatere pesni so zelo dolge — zato so tiskane, da se naprej bero ali pojo, — in če se jih kdo ne more na pamet naučiti, ne vsega uka v glavi obdržati, vendar po zaslišanji kaj dobrega v glavi ostane pevcem in poslušalcem. Kakor ko bi kdo z reščetom vode zajemal, vendar pa reščeto se zmoči in opere: tako tudi pri petji ali poslušanji kaj dobrega y
srcu ostane, srce omeči, gane . . . Zadnji uk pa dam le tem, ki naprej pojo, da z lepo srednjo mero, ne prehitro ne prepočasno, prepevajo; kajti s prehitrim in prepočasnim petjem se besede in uk ne more prav razumeti . . .
Leti so tedaj moji nauki in vzroki, zakaj sem lete sv. pesni zbral, v tisk dal in mladini daroval, namreč: da bi s temi svetimi pesnimi Boga častili, kršanskega uka se ložej naučili, veliko hudega opustili in še več dobrega storili".
„K zadnjemu vas še opominjam, da se bolje slovenskega tiska — či-tanja — učite, radi drugim naprej pojete, vselej se ene viže — napeva — držite, da se bodo drugi od vas ložej učili".
„Ne opušajte petja zavoljo tega, ker se vam posmehujejo, ali peti branijo; ker hudič jih šunta, da bi toliko dobrega s tem petjem ne storili, ampak želi, da bi namesti svetih pesni grešne misli, besede in djanje doprinašali. Kakor sem tedaj začel vas opominjati k svetemu petju s kraljem Davidom, tako tudi ž njim sklenem. Juvenes et virgines . . . mladenči in deklice, starejši in mlajši hvalite ime Gospodovo. Quia exaltatum est nomen ejus solius, zakaj njega samega ime je največ povikšano: in tudi od vas samih, ker ste nedolžni, bode največ češčeno. Amen.	(Konec prih.)
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
ob nedeljah in zapovedanih praznikih 1.1886. (po direktorici ljubljanske škofije).
(Dalje.)
8. avgusta. VIII. nedelja po Binkoštih (Dom. VIII. p. Pent.), De ea, sem.
Introitus.
Suscepimus, Deus, misericdrdiam tu-	Sprejeli smo, o Bog! tvoje usmiljenje v
am in medio templi tui, secundum nomen sredi tvojega tempeljna; kakor je tvoje ime, tuum, Deus: ita et laus tua in fines terrae: o Bog; tako je tudi tvoja slava do pokrajin justttia plena est d£xtera tua. Ps. Mag- zemlje; pravice polna je desnica tvoja. Ps.Ye-nus Dominus, et lauddbilis nimis; in civi- lik je Gospod, in vse hvale vreden; v mestu tate Dei nostri, in monte sancto ejus. fr. našega Boga, na svoji sveti gori. V. čast Gloria Patri. Tonus I.	Očetu. Ton. I.
Graduale.
Esto mihi in Deum protectorem, et in	Bodi mi Bog varuh, in hiša pribežališča,
locum refugii, ut salvum me fdcias. fr. Deus,	da mi pomagaš. V. O Bog, v tebe sem
in te speravi: Domine non confundar in	upal: o Gospod, vekomaj ne bodem osra-
aeterum. Alleluja, alleluja. fr. Magnus	moten. Alleluja, alleluja. V. Velik je Go-
Dominus et lauddbilis valde in civitate Dei	spod, in vse hvale vreden v mestu našega
nostri, in monte sancto ejus. Alleluja.	Boga, na svoji sveti gori. Alleluja.
Offertorium.
Populum humilem salvum facies, Do-	Ponižnemu ljudstvu bodeš pomagal, o
mine, et oculos superborum humiliabis: quo• Gospod , in oči prevzetnih bodeš ponižal: niam quis Deus praeter te Domine ?	zakaj kdo je Bog razen tebe, o Gospod ?
Communio.
Gustdte et videte, quoniam sudvis est	Pokusite in glejte, kajti sladak je Go-
Ddminus: beatus vir, qui sperat in eo.	spod: blagor človeku, kateri upa v njega.
15. avgusta. Dom. IX. p. Pent. Vnebovzetje B. D. Marije (Assimptionis B. M. V.), dup. 1. cl. eum Oct. Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 66.

22. avgusta. Bom. X. p. Pent. Sv. Joahim, spozn., oče B. D. Marije (S. Joacliim C., Patris B. M. F.), dup. 2. cl. Glej „Cerkv. Gl." 1884. L, str. 67.
39. avgusta. Bom. XI. p. Pent. Sveti angeli varuhi (Ss. Angelorum Custod.),
dup. 2. cl. cum Oct.
Glej „ Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 67.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Blagovice. — Toliko lepega sicer ne bodem mogel zabilježiti, kolikor sem v zadnjem listu čital iz Rudnika, a nekaj bodem vendar, in to, kar morem in smem. — Tudi tukaj se gibljemo. Cerkveni pevski zbor šteje 6 grl, 2 soprana, 3 alte, tenor poje orglavec g. K. Brvar sam in 1 bas. Pri slovesnih mašah pomagata še gg. org. Ziherl iz Krašinje in Gostič iz Češnjic, katerim za to ljubav lepa hvala gre. Stalni zbor je zvežbal domači orglavec sam ter podučeval ga vsako nedeljo in po potrebi tudi med tednom. Smem reči, da je petje tako, da mora vsakateremu dopasti. Slovenske pesni se jemljejo iz „Cecilije" in „Cerkv. Gl.-a". Čemu bi pa tudi po drugih segali, ker le-te zadostujejo vsem potrebam. Pri slovesnih mašah pa poje Missa s. Caeciliae zl. A. Foerster, Kind Jesu-Messe zl. Schweitzer in znana Molitorjeva (katera ? Vr.); Bequiem P. Ang. Hribarja in Ign. Hladnika; poleg tega še koralna maša iz Ordinarium Missae. — O veliki noči smo slišali Begina coeli laetare od F. in Confitebuntur od Zangl-a. OJertoriji in Gloria Patri pri introitu so iz „Cerkv. Gl.-a".
Kakor sem Cul, bode nas g. orglavec radi vojaščine kmalu zapustil. Ne vem, bode-li še dalje ostalo to petje, ki smo ga jako veseli; vendar upam, da ne pridemo na slabše nazaj, ker se tudi preč. g. župnik, Lj. Škufca za lepo petje zelo brigajo in njihovi skrbi gre posebno priznanje in prelepa hvala.
Nij bila moja volja, drugih cerkvenih zborov tu omenjati, ker bi bilo želeti, da se tudi kdo drugi oglasi; vendar pa ne morem zamolčati, ker sem že tako blizo, lepega napredka v Krašinji in da se tudi v Češnjicah gibljejo.
Tolikrat je bilo že v „Cerkv. Gl.-u" brati, kako potrebno da bi bilo, tudi male po-manjkljeje pri orglah takoj popraviti dati, ker sicer orgle same trpe, pa tudi ušesa pobožnih vernikov in napredovanje pevskega zbora. Saj pri pokvarjenih orglah nij mogoče ubranega petja. V bližnjem Čemšeniku, kjer so imeli hudo bolne orgle, poklicali so izvedenega zdravnika v osebi g. Ernesta Petrič-a, orglarja pri sv. Pavlu v Savinjski dolini, in reči se mora, da jih je g. Petrič popolnem ozdravil. Tudi v Št. Gothardu jih je dobro uglasil. G. E. Petrič je nad 10 let služboval pri domačem umetniku g. Fr. Goršič-i v Ljubljani, in vidi se, da nij zastonj delal pri njem; zato ga smem čč. gg. župnikom za enaka dela vrlo priporočiti.	L. G.
Iz Ljubljane. (Konec.) — L. 1885/86. se je v frančiškanski cerkvi v Ljubljani sledeče pelo pri slovesnih sv. mašah pod vodstvom preč. g. P. Angelika Hribar: Preis-Messe Salve Begina zl. G. E. Stehle, Missa in hon. Ss. Innocentium zl. Joh. Christ. Bischoff, Missa „Maria Clara" zl. Fr. Hamma, Missa in hon. Ss. In-fantis Jesu zl. Joh. Schvreitzer, Missa Cunibert zl. Pancr. Rampis , Missa in hon. S. Fidelis a Sigmaringa zl. J. B. Molitor, Messe zu Ehren des heil. Aloisius zl. F. Schwei-tzer, Missa in hon. S. Francisci Xaverii zl. Fr. X. Witt, Missa „Stabat Mater" zl. J. Singenberger, Missa zl. Feliks Uhl, Missa. in hon. S. Caeciliae zl. A. Foerster. Missa in hon. Ss. Angelorum Custodum zl. J. Schweitzer. Večkrat koralne maše, orga-num comit. zl. Witt, Missa zl. Baldassare Galuppi, Missa zl. Antonio Lotti, Missa zl.
Giuseppe Antonio Bernabei, Missa Aeterna Christi munera zl. Giovanni Pierluigi da Palestrina , Missa super Cantu Romano zl. Piedro Ileredia. — Introitus in Communio do-tični koral. — Gradualia in offertoria večidel iz „Lauda Sion" na svitlo dal Emil Nikel.
Razne reči.
—	Skušnja učencev orglarske šole v Ljubljani vršila seje dne 14. jul. dopoludne v navzočosti odbora »Cec. društva" in drugih čč. gg. gostov, ki se za cerkveno glasbo zanimajo. Vspehi celoletnega podučevanja, kakor je konec pokazal, smejo se dobri, pri nekaterih celo prav dobri imenovati; in ako bi izšolani orglavci na tej podlagi marljivo ter brez druzih zunanjih ovir dalje zidali, bi smeli upati, da bode duhovna stavba cerkvene glasbe pri nas vidoma in če dalje hitreje rasla. Sposobnimi za orglarsko službo bili so letos spoznani nasledni učenci: Če ti na Josip, Inamo Filip, Ličar Mihael, Peternel Anton, Rems Ivan, V urnik Matej. Želimo jim, da pridejo kmalu do služb, ter da jo tudi v pravem duhu opravljajo Bogu na čast in v povzdigo vernih src.
—	Cerkveno-glasbeni nadaljevalni kurz za pevovodje, orglavce in učitelje je bil od 26. julija do 2. avgusta v Solnogradu. Ker obsega celih 8 dni, ne moremo načrta natančneje tu priobčiti; le toliko rečemo, da je gradiva za gg. vdeležnike in njih gg. učitelje jako veliko. — Koral je podučeval znani mojster v tej stroki, č. g. P. Ambrozij Kienle, benediktinec emauske opatije v Pragi.
—	„Cyrill-a" 7. štev. vabi češke cecilijance k tridnevnim vajam cirilskim, katere napravi »obecna jednota Cyrillska" v Pragi dne 10., 11. in 12. avgusta. Teorija in praksa, koralno in figuralno petje, skladbe starih in novih mojstrov — vse je pri teh „eksercijah" tako lepo uredjeno, da se sme mnogo dobrega sadu pričakovati. So pa tudi bratje Čehi navdušeni za cerkveno glasbo! čujte, kar piše izvrstna »Krščanska akademija" (1886, str. 39) o »Jednoti Cyrillski", da ima namreč v 44 poddružnicah 2480 članov. V cirilskih pevskih šolah je 1187 gojencev; v vsih društvih deluje toraj v poveličanje 1 iturgične službe božje ogromno število — 3667 grl! — In pri nas? — Sram nas bodi.
—	Tudi v Ameriki so napravili letos od 27. jul. do 6. avg. v Quincy Ills, mesto letnega občnega zbora podučevalen kurz, zlasti za koralno petje in za dirigovanje cerkvenih zborov. Poduk je brezplačen in so se vdeležnikom prosta stanovanja preskrbela.
—	Melodija francoske „marseillaise" je posneta iz Credo-e neke maše, katero je dvorni kapelnik Holtzmann 1. 1776. zložil in jo je pred kratkim g. Hamma v knjigarni mestne cerkve v Meersburg-u našel.
—	Vis. čast. škofijski ordinarijat v Linc-i zahteva od vsih župnij zapisnik cerkvam lastnih muzikalij, pa tudi zapisnik onih skladeb, katere se po cerkvah pojo.
—	Občni zbor (6.) nizozemskega gregorijanskega društva bode v četertek, 9. sept. v Utrecht-u, in sta pevska zbora stolnice in cerkve sv. Martina petje prevzela.
—	Več francoskih škofov je potrebno ukrenilo, da se zopet osnujejo pevske šole za koral.
—	V Benetkah seje dne 24. jul. slovesno obhajala 200 letnica rojstva imenitnega mojstra Benedetta Marceli o. Sin stare patriciške družine učil se je glasbe pri Gasparini-ju, in gojil jo je vkljub visokim službam do konca svojega življenja, katero je poteklo na 53. rojstni dan (24. jul. 1739.) Njegova najboljša skladba, katera mu je pomagala do tolike zaslužene slave je 50 psalmov, kateri obsegajo skup 8 folijantov.
—	Preskušnja novih pevcev za cerkveni kor čč. oo. frančiškanov v Ljubljani bode 13. septembra ob 10. uri dopoludne. Zahteva se čist posluh in znanje not vsaj v vijolinskem ključi.
Listnica vredništva prilog. 1) „0 sanctissima11 nij za tisk; 2) Prejeli smo dve skladbi s tekstom „Assu'mpta est", in dve s tekstom „Beataes", da si tudi je »Cerkv. Gl." že po dve na enake besede prinesel; prosimo toraj potrebnejših skladeb. 3) Tudi je težavno, takoj na željo take skladbe donašati, kakoršnih niti nimamo na razpolago. Vred-ništvo samo bi moralo vedno le skladati, ako bi hotelo vsem željam vstreči, kar pa nij mogoče. Tudi število naročnikov in udov »Cec. društva" ljubljanske škofije nij tako, da bi moglo vrednika (lista in prilog) posebno navduševati.
U^" Opravništvo „Cerkv. Gl.-a" vljudno prosi zaostale naročnine.
Pridana je listu 8. štev. prilog.