NAŠ ČASOPIS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA Letnik I Številka 2 20. junij 1973 Kdo glasuje? Vsi prebivalci občine, ki imajo volilno pravico ali so zaposleni Kje in kdaj? Nedelja, 24. junij 1973 Vsi občani, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela izven občine, upokojenci, kmetovalci, obrtniki, gospodinje, študenti itd. volijo na običajnih voliščih v volilnih enotah. Ponedeljek, 25. junij 1973 Vsi občani, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela v občini volijo na voliščih v delovnih organizacijah. ina Vrhnika 24.25YI.73 zasole in vrtce m REFERENDUM10 samoprispevek občanov Zakaj in kaj je samoprispevek Doslej poznamo samoprispevek v naši občini le v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer so ga izglasovali za reševanje predvsem lokalnih komunalnih potreb. Sosednje občine so se morale že pred leti zateči k samoprispevku. Vrhnika je ostala med občinami nekak otok, saj je zadnja v Sloveniji razpisala referendum za samoprispevek za šolstvo in otroško varstvo. In tega ni storila iz sramu aH zaradi očitkov, češ, samo vi nimate samoprispevka, pač pa iz preprostega razloga, ker drugega izhoda ni. Samoprispevek je izraz solidarnosti ljudi, zbranih v komuni, izraz zavesti, da z odvajanjem dela osebnih sredstev omogočamo obstoj in porast družbenega standarda. Opozoriti moramo na nevarnost, da bi naš družbeni standard začel nazadovati. Nizka proračunska sredstva in premajhni skladi ne morejo zadovoljiti naraščajočih potreb po šolah, vzgojnovarstvenih ustanovah, cestah itd. Če ne bomo hitro in učinkovito ukrepali, bo nastalo resno neskladje med osebnim in družbenim standardom. Življenjsko raven posameznika bi tako kljub naraščanju osebnih dohodkov ogrozil nizek družbeni standard. V takem stanju je akcija za samoprispevek povsem razumljiva in trenutno celo edini izhod za reševanje nujnih potreb šolstva in otroškega varstva. Samoprispevek ima seveda tudi politični pomen. Morda bi veljalo na ta način razdeljevati celo tista sredstva, ki jih po zakonu moramo odvajati od osebnih dohodkov, seveda le v ' primeru, da dokažemo z udeležbo na referendumu svojo željo, na takšen način neposredno odločati o sredstvih. Važno je namreč, da občan pri odločanju postane subjekt, ki je vprašan in ki se sam odloča za odgovor. Samoprispevek ni akcija, v kateri odvzamemo ljudem del njihovega denarja, temveč je nova oblika neposredne demokracije v podpiranju in reševanju družbenih potreb. To je oblika, ki jamči, da bodo v prihodnosti lahko z vsemi družbenimi sredstvi odločali in razpolagali občani neposredno. Ko se bomo na referendumu odločili za samoprispevek, bomo s tem potrdili željo, da sami vodimo družbene posle, da se osvobajamo skrbništva tudi tistih naših predstavnikov, ki so doslej imeli pravico odločati v imenu ljudstva. Še vedno le Naš časopis Osebno se zavzemam za samoprispevek, ker bomo z njim najhitreje omogočili svojim otrokom normalen in zdrav razvoj, pa tudi zato, ker predstavlja tak način reševanja skupnih potreb novo kvaliteto in napredek v družbenih odnosih. Ob vsem tem torej predlog, da prihodnjih pet let pobiramo 1 °/o od čistih osebnih dohodkov, ni navadna računska operacija, s katero bi zagotovili potrebna sredstva, temveč je svojstvena oblika družbenega obstoja, s katero lahko dokažemo, da načela o neposredni demokraciji in o družbi, ki usklajuje interese skupnosti, lahko izvedemo tudi v naši praksi. Jože Saj« Urednikov stolpec Led je prebit. Prve, začetni-ške težave so za nami. In težav ni bilo malo — tako smo tudi pričakovali. Odziv s strani bralcev na vsebino časopisa je bil skromen — tudi to smo pričakovali. Časopisa smo se lotili trezno in trezno ga bomo urejali tudi v prihodnje. Nihče izmed članov uredništva si ne gradi gradov v oblakih. Upoštevali bomo resnične možnosti in svoje sposobnosti. Naš časopis bo vsekakor izraz enega in drugega — in vašega sodelovanja tudi seveda. Prva številka je izšla pravočasno pred občinskim praznikom. Vi ste jo prejeli (vsaj večina) prepozno oziroma z zamudo. Naša pošta ima namreč nenavadno čudne pravilnike za pošiljanje časopisov. To je le en del krivde. Drugi del krivda je seveda na naši strani ali bolje rečeno, pri tistih, ki so nam posredovali naslove gospodinjstev, ki naj jim pošiljamo Naš časopis. Kdo vse ga je dobil! Že nekaj let odseljeni, preseljeni in celo mrtvi — nekateri med njimi celo po dva izvoda. In kdor se ga ni prejel? V zadnjih letih priseljeni in preseljeni, pa tudi takšni med njimi, ki po »čudnih naključjih« preprosto niso prišli v te čudne sezname, ki smo jih dobili od skupščine občine. In če skupščina občine nima seznama svojih občanov ... Komentar je najbrž nepotreben. Ostaja le upanje, da bo v prihodnje bolje ali da najdemo način, kako drugače učinkoviteje razpečati Naš časopis. Želimo le to, da bi ga dobili v roke tisti, ki jim je namenjen. To števlko so vam najbrž dostavili na krajevno običajen način. Sklenili smo namreč, da bomo tokrat za pomoč zaprosli vodstva krajevnih skupnosti, ki naj časopis razdelijo gospodinjstvom v svojem kraju na način, ki ga sicer uporabljajo za razdeljevanje vabil in podobno. Za pomoč se jim uredništvo iskreno zahva-1 jedje. Vas, bralci, pa prosim,da nam sporočite, če ste časopis prejeli pravočasno in na ustrezen način. Doro Hvalica Kakor vidite, nosi naše glasilo še vedno le svoje delovno ime, ki smo mu ga nadeli v prvi številki, ko smo bralce tudi zaprosili, da bi nam pomagali pri iskanju pravega imena. Mnogi so se odzvali pismeno ali po telefonu. Sklenili smo, da bomo vse predloge objavili in prosimo vas, da nam sporočite, kateri izmed predlogov se vam zdi najprimernejši. Predlog, ki bo dobil največ glasov, bom i sprejeli in ga v tretji številki glasila že uporabili. Bralci nam torej pišejo: Z velkim presenečenjem in začudenjem sem prejela Naš časopis. Veseli me, da sem občanka Vrhnike, ki je uspela dobiti kar svoj časopis. Drugega predloga nimam, kot da bi se imenoval »Cankarjev list-«, kar se mi zdi dovolj preprosto in lahko izgovorljivo. Pa še nekaj. Naš časopis ste naslovili na ime Kogovšek Marjana, Smrečje 4. Prosim, da naslov popravite in napišete Kogovšek Marija, Smrečje 4. Vsem sotrudnikom Našega časopisa pa obenem čestitam in želim veliko uspehov v bodoče. Moj pozdrav Kogovšek Marija, Smrečje 4 Vljudno sporočam sledeče: pri razmišljanju za nekak resen naslov Našega časopisa sem po moji presoji ugotovil: R. G.~v~. (to pomeni) Razvoj občine Vrhnika. Obrazložitev: Če lahko v Ljubljani izhaja TT ali Tedenska tribuna, potem smo Vrhni-čani še bolj upravičeni do na-naslova ROV, ker bi po nekaj letih zasnovanem načrtu dobili po rovu iz Cerkniškega jezera veliko vode in z njo električne energije. Obojega pa nam velikokrat primanjkuje. Če pa pogledamo v prihodnost, ugotovimo, da bo do uresničitve tega načrta prišlo in bo zato potrebno izkopati približno 10 km dolg ROV in zgraditi elektrarno. Več o tem ne bom pisal, ker bo- Kaj menijo Javno mnenje v občini Vrhnika je nedvomno za sklic referenduma in za izglasovanje samoprispevka za šolstvo in otroško varstvo, saj o tem prepričljivo govorijo dogovori zadnjih zborov občanov po posameznih krajevnih skupnostih. Vsi brez izjeme so bolj ali manj kritično sprejeli pobudo za referendum o samoprispevku. Družno smo pač spoznali, da je to edina in najkrajša pot do ureditve problema šolstva in otroškega varstva v naši občini. Pa smo kljub temu povprašali nekatere občane (po čisto slučajnem ključu), kaj menijo o referendumu za samoprispevek: Ing. Marjan KRMAVNER, predsednik skupščine občine Vrhnika: S samoprispevkom nam bo omogočeno v prihodnjih letih ste o vsem že sami presodili, ko bo na razpolago dovolj sredstev. In oprostite mi še pripis: če se ne motim, ste potomec slavnega Toneta Koširja, poštarja, ki je pogruntal poštno znamko in tako dosegel neminljiv sloves. Veselim se vašega napredka v vse smeri in vas to-variško pozdravljam Simon Franc, .Telovškova 5 Vrhnika V zvezi z vašim obvestilom v Našem časopisu za novo ime predlagam, naj bi se v bodoče imenoval »Vrhniški vestnik« ali na kratko »V. V.«. Morda bi se s to kratico najhitreje udomačil. Tistim, ki menijo, da ima »vestnik« hrvaški prizvok, naj povem, da so »vesti« tudi prava slovenska beseda. Marica Petkovšek, Stara Vrhnika 52, Vrhnika Za ime Našega časopisa predlagam »Vrhniški list« ali »Glasilo Vrhnike«. Kenk Jakob, Sivkina 13, Vrhnika Prejel sem prvo številko Našega časopisa. Lepa hvala. Tak časopis je bil na Vrhniki že zelo potreben. Vsebina je za prvo številko kar zanimiva. Upam, da bo tudi v prihodnje ostala taka. Moj predlog je, da bi doibil Naš časopis ime »Vrhniški glas« ali »Vrhniški vestnik«, morda tudi »Glasilo občanov Vrhnike«. V njem naj bi po možnosti vsekakor bila tudi rubrika: Iz življenja upokojencev v občini Vrhnika. Upokojenci nimamo nikakršnega časopisa. Veliko uspehov pri nadaljnjem delu vam želi Franjo Ogrič Ko sem bil doma, sem prejel tudi prvo številko časopisa, ki naj bo v prihodnje glasilo občine Vrhnika. Bralce naprošate, naj predlagajo ime časopisa. Moj predlog: Vrhniški znatno povečanje prostorskih kapacitet šolstva in otroškega varstva, ki je trenutno zelo kritično in nujno kliče k rešitvi. Naš namen je, da s povečanjem kapacitet in posodobljenem pogojev šolstva in otroškega varstva poskrbimo, da bi se naši otroci vzgajali v skladu z zahtevami sodobnega pouka. Od samoprispevka je tudi odvisna izgradnja prepotrebnih telovadnic, saj je trenutno stanje nevzdržno: 1856 naših otrok ima namreč na razpolago le 144 m2 lastnih telovadnic. Občani prevzemamo na referendumu veliko družbeno odgovornost, odgovornost do uresničitve začrtanega programa, ki naj zagotovi mladini boljše pogoje vzgoje in izobraževanja. Kovačič Edo, strojni ključavničar vestnik ali morda celo Barjanski vestnik (da bodo bolj zadovoljni cukelburgerji). Lokalni listi, naj bodo občinski ali tovarniški, imajo imena, ki se mnogokrat ponavljajo iz kraja v kraj. Npr. Naše delo je tudi v Papirnici Vevče, Novice so na Primorskem in v Logatcu, Vestnik pa je samo v Obmurju. Glas je kmečki in tudi gorenjski. Vrhnika z okolico ima mnogo svojih rojakov po svetu, v domovini in tujini. Spodbudite domačine, naj dajo naslove svojih sorodnikov, da bi jim lahko poslali časopis. Tisti, ki niso doma, bi lahko plačali naročnino. S tem bi pripomogli k utrjevanju stikov z domačim krajem. Objavite tudi kak odlomek iz povesti Ivana Cankarja. Pred 50 in več leti so izdali staro-vrhniški gasilci dve številki »Podkurenskih novic«, če so vam dosegljive, jih le poglejte. Na Vrhniki so doma slikarji Petkovšek, Sternen in Ogrin. Radio jih omenja v sestavkih »Na današnji dan«. Sternen ima na hiši v Groharjevi ulici marmornato spominsko ploščo, ki opozarja, da je tam živel in delal. Petkovšek ima ime ulice na levem bregu Ljubljanice od Zmajskega do Šempeterskega mostu. Predlagam, naj dobijo ti možje na svojih rojstnih hišah ali tam, kjer so delali (Ogrin), spominska obeležja. Za tokrat dovolj. Glasilu želim veliko uspeha in dolgo življenje. Pozdrav Matic Koprivec, Krakovski nasip 10, Ljubljana Poslal' sem vam že pismene predloge za ime Našega časopisa. Tokrat pošiljam še predlog »Razvoj«. Obrazložitev: Še pred prvo svetovno vojno je že izhajal na Slovenskem list s tem imenom. Točnejših podatkov nimam. Pred drugo svetovno vojno pa je v ČSSR izhajal časopis »Razvoj«. Beseda po- Samoprispevek morda ni najboljša oblika reševanja problema šolstva in otroškega varstva. Je pa nujen, če hočemo zagotoviti svojim otrokom sodoben pouk v sodobnih prostorih in dati najmlajšim možnost primernega varstva — s tem pa. tudi staršem vero v uspešno napredovanje svojih otrok. Mole Ivan, odbornik in obrtnik Samoprispevek je nedvomno nujno potreben, vendar se mi zdi, da so želje v programu nekoliko prenapete. Bojim se, da s samoprispevkom ne bomo megli uresničiti celotnega zastavljenega programa. Delna rešitev je morda le v tem, da ne gradimo več objektov hkrati, ampak resnično zagotavljamo dovolj sredstev za finalizacijo posameznih predvidenih objektov po sprejetem prioritetnem redu. meni po naše isto. Upam, da boste zbrali veliko predlogov in odločitev najbrž ne bo lahka. Matic Koprivec Naj strnemo vse te in še druge predloge v seznam, da bo bolj pregledno: 1. Cankarjev list 2. R. O. V. (Razvoj občine Vrhnika) 3. V. V. (Vrhniški vestnik) 4. Vrhniški list 5. Glasilo Vrhnike 6. Vrhniški glas 7. Glasilo občanov Vrhnike 8. Barjanski vestnik 9. Razvoj 10. Občan Cankarjevega kraja 11. Občan Cankarjeve Vrh- nike 12. Občan — Cankarjevec 13. Cankarjevcc 14. Komuna 15. Barometer 16. Občinski glas 17. N^.ša pot 18. Opazovalec 19. Razgledni stolp 20. Občan 21. Štampetov most 22. V. A. M. (Vrhniški aktu- alni mesečnik) 23. Naš časopis Torej kar 23 imen imamo. Morda je med njimi pr^.vo. Glasujte za katerega koli izmed njih ali predlagajte novega. Še vedno nudimo vse možnosti, da le pridemo do imena, ki bo odgovarjalo namenu in željam večine. Kakor ste opazili, smo na zadnje mesto zapisali tudi sedanje delovno ime glasila Naš časopis. Nekateri člani uredništva so namreč mnenja, naj bi ime kar ostalo, češ da je dovolj izvirno in tudi navadili smo se že nanj. Dokončna odločitev naj bo pa vendarle v rok-h bralcev. Vsem, ki so že doslej pomagali pri iskanju ustreznega imena, se uredništvo iskreno zahvaljuje in pričakuje, da bodo ostali tudi v prihodnje zvesti sodelavci. Doro Hvalica Novak Albin, kmet Samoprispevek je potreben. Žalostno je edino le to, da je v naši občini tako pozno prišel na vrsto. Doslej bi že lahko začeli reševati problem šolstva in otroškega varstva, kakor so to uspešno storili že v prenekateri slovenski občini. Ljudje so v glavnem za samoprispevek in bodo tako tudi glasovali, le program naj bi se uresničeval resnično po obljubljenem vrstnem redu in v obljubljenih rokih. Naš časopis, glasilo Občinske Konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Doro Hvalica (odgovorni urednik), Rafael Jaklič, Miloš Mauri, Smilijan Ogorelec, Janez Pečar, Janez Usenik in Janez Znidaršič. Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. občani o referendumu STRAN 3 Končno gradnja vrtca na Vrhniki Reševanje vzgoje in varstva otrok je zelo pomemben del socialne politike, je sestavni del prizadevanj za večjo produktivnost vseh zaposlenih, Predvsem žena-mater. Urejeno otroško varstvo je pogoj za fizično in psihično zdrav in nemoten razvoj otroka. Je pogoj za družbeno-politično aktivnost ne. samo žene-matere, ampak tudi očeta, je pogoj za ublažitev socialne neenakosti, je pogoj za mnoga druga pozitivna gibanja v vsaki, posebej pa v naši socialistični družbi. Občani, ki se nenehno srečujejo s problemi otrok in družin, pedagoški, socialni, zdravstveni, družbeno-politični in drugi delavci mnogokrat srečujejo otroke, ki so sicer fizično in psihično še zdravi, so pa že bolj ali manj podhranjeni, so že bolj ali manj vzgojno in moralno ogroženi. Mnogo teh bi še bilo možno rešiti s skromnimi sredstvi, pa niti teh nimamo ali jih imamo premalo. Posledice so zelo hude — sorazmerno veliko število fizično, Psihično in moralno šibkih otrok, kasnejših občanov, veliko število ljudi, nezrelih za naloge samoupravljavcev, slabih staršev, veliki izdatki za socialno kurativo. Kaj bi zdaj to naštevali, poglejmo raje na kratko, kakšne so potrebe po varstvu predšolskih otrok v naši občini. Večina otrok, za katere je potrebno urediti varstvo, je vsekakor med otroki, ki imajo zaposlena oba roditelja. Po podatkih o vpisu otrok v prvi razred osnovne šole v preteklih petih letih, je v naši občini nad polovico otrok (51,2 %), katerih starša sta oba zaposlena, 35,4 odstotkov jih je z enim zaposlenim roditeljem, 10,9 % je kmečkih, 2,5 °/o pa drugih (otroci upokojencev, nezaposlenih in drugih.) Sorazmerno najvišji odstotek ojtrok z obojestransko zaposlenimi starši je na Vrhniki z bližnjo okolico (61,7 %), sledijo pa: Borovnica (61,3 %), Breg, Drenov grič, Log, Dol itd. Sedaj imamo v naši občini le slabih 6% otrok v organiziranem varstvu. Da bi za vse otroke, ki rabijo urejeno varstvo, zagotovili prostor, bi morali sedanje kapacitete (110 otrok) zvišati na 800 do 900. To pa še dolgo ne bomo zmogli. Da bi lahko rešili le najnujnejše, je bilo leta 1971 ob sprejemu programa razvoja otroškega varstva odločeno, da se v desetletnem obdobju zagotovi prostor za 410 predšolskih otrok. Če bi to zagotovili, bi po realizaciji programa v varstvu imeli blizu 25 % otrok. V sprejetem programu razvoja otroškega varstva je tudi določeno, da se najprej gradi vrtec na Vrhniki za potrebe Vrhnike in delno tudi bližnjih naselij. V programu je predvideno, da naj bi vrhniški vrtec imel kapaciteto 200 otrok. V zvezi s tako zastavljenim programom so se v letu 1972 začele resnejše priprave za gradnjo vrtca na Vrhniki. Temeljna izobraževalna skupnost Vrhnika je imenovala gradbeni odbor in ga zadolžila, da pripravi vse potrebno. Gradbeni odbor se je dela takoj lotil in o ugotovitvah sproti poročal organom TIS-a (skupščini ali izvršilnemu odboru). Gradbeni odbor je moral pripraviti predlog za lokacijo, predlog za odločitev o tem, ali naj se gradi klasičen objekt ali montažen, predlog za izbiro izvajalca del in drugo. Med tem časom se je Izvršilni odbor resno ukvarjal s problemi financiranja. Odločili so se, naj se vrtec gradi na šolskem vrtu osnovne šole Janez Mrak. Odločitev ni bila lahka, ker se nam lokacija ni zdela najprimernejša. Lokacijo bi bili radi dobili nekje na Klisu, saj se mesto močno širi ob Idrijski cesti in bi v tem primeru mnogo manj otrok prečkalo glavno cesto. Ker pa vrtec rabi precej zemljišča, smo se marali odločiti za šolski vrt. Istočasno pa je tudi določeno, naj se na šolskem vrtu gradi vrtec za 152 otrok, pozneje pa še eden manjši ob Idrijski cesti (v bližini bloka IUV). V programu razvoja otroškega varstva je sicer določeno, da se gradijo montažni vrtci, ker jc takrat, ko smo o programu razpravljali in ga sprejemali, vse kazalo, da je montažni objekt za 20-—30^% cenejši kot klasična gradnja. Ponudbe so pokazale, da bi montažni vrtec bil cenejši, vendar ne toliko, kot so kazali prejšnji podatki. Še bolj odločilno pa je bilo dejstvo, da je bil rok za začetek in konec gradnje pri montažni gradnji dokaj ugodnejši. Ko smo se že odločili za lokacijo in montažno gradnjo, pa je nastala najtežja ovira. Kot strela z neba nas je udaril zvezni zakon, s katerim je bankam prepovedano dajati posojila za gradnjo vrtcev (tudi nekaterih drugih objektov infra- strukture). Financiranje gradnje je bilo planirano tako, da bi bila vsa potrebna sredstva zagotovljena na ta način, da je TIS vsa sredstva zbrana v zadnjih letih, pogodbeno vezala pri Ljubljanski banki na več let in si na ta način zagotovila potrebna kreditna sredstva ob dokaj ugodnih pogojih. Ko se je zvedelo, da s temi sredstvi ni nič, smo onemeli in ugotavljali, da vrtca na Vrhniki vsaj še tri leta ne bo. O prepovedi dajanja posojil za vrtce smo v dnevnem časopisju lahko brali proteste slovenske javnosti, zaleglo pa ni nič. Iskali smo rešitve in načrtovali razne variante. Tovarna »Marles« iz Maribora nam je ponudila posojilo v znesku 2,000.000 din, 2,000.000 pa smo imeli lastnih sredstev. Posojilo »Marlesa« nas je rešilo iz finančnih težav, moram pa reči, da je zelo neugodno. Odplačati ga moramo namreč v dvajsetih mesecih z 11% ob- Gradnja novega vrtna na Vrhniki PRISPEVKI NAŠIH MLADIH DOPISNIKOV Štafeta mladosti To leto je pot vodila štafeto mladosti tudi skozi Vrhniko. Pripadniki JLA ter učenci osnovne šole Ivan Cankar in Janez Mrak smo predajo pričakali pred Domom JLA. Nestrpno smo pogledovali na uro in proti cesti, saj smo se bali, da bi štafeta zakasnila. A prav kmalu smo zaslišali sireno, ki je naznanila njen prihod. Pripadnik JLA je štafeto mladosti izročil predsednici vrhniške mladine Blanki Leskovec, ki je zatem imela govor, v katerem nas je ponovno spomnila na obljube, ki jih vedno znova dajemo tovarišu Titu. Spomnila nas je, da je ta zemlja, na kateri stojimo, prepojena s krvjo tistih, ki so nas ljubili. In prav ta ljubezen jim je dala moč, da so nam priborili svobodo. Učenci obeh osnovnih šol pa so z recitacijami v imenu vseh pionirjev povedali, da smo ponosni na naše očete in čeprav imamo zdaj le lesene puške, bomo, če bo treba, znali pravilno uporabljati pravo orožje. Po recitacijah je pionirka osnovne šole Janeza Mraka prebrala pismo, ki ga je vrhniška mladina namenila tovarišu Titu. V njem so bile zbrane vse želje, ki mu jih poklanjamo za njegov 81. rojstni dan. Nato je predsednica mladine izročila štafeto mladosti pionirki z željami, da jo varno prinese do naslednje predaje. In štafeta je krenila naprej. Dolgo pot je imela že za seboj in dolga pot jo je še čakala. A ta pot je pot sreče in veselja, svobode in trdne volje, ki nam vedno znova pravi: »To je naša domovina in naša bo vedno!« Majda Celarc 7. b OŠ Janez Mrak Kurirčkova torba Tudi letos — bilo je 14. maja — smo pripravili proslavo ob tej proslavi so sodelovali učenci so pionirji osnove šole Ivana sprejemu Kurirčkove torbe. Na obeh vrhniških šol. Na začetku Nadaljevanje na 4. strani restmi, začetek odplačevanja pa je določen za avgust tega leta. Ko smo imeli zagotovljena sredstva, smo začeli iskati ponudnike za izvajanje gradbenih del in dobavo potrebne opreme. Z najugodnejšo ponudbo je gradnjo temeljev in ostalih zidarskih del dobilo domače gradbeno podjetje »Igrad«, poleg tega podjetja pa je bilo resen kandidat tudi »►Gradišče« iz Cerknice. Ostali so bili precej dražji. Za gradnjo montažnega dela in za izvajanje drugih obrtniških del pa srno sklenili pogodbo z »Marlesom« iz Maribora. Pogodbena vrednost gradbenih del je 3,490.000 dinarjev, ponudba za opremo pa znaša G50.000 din. S tem pa vsi finančni problemi še niso rešeni. Vemo, da med gradnjo vedno pride do nepredvidenih del, da so tu tudi podražitve, da je potrebno urediti igrišča, da je potrebno nabaviti igrače in razno drugo drobnarijo. No, upamo, da resnejše ovire ne bo, kajti nekaj sredstev bomo z rednimi prispevki do začetka odplačevanja posojila še nabrali. Če pa tudi to ne bo dovolj, bomo pač morali na drug način zbrati manjkajoča sredstva. Računamo tudi na samoprispevek. Kakšen bo naš vrtec in kdaj bo dograjen? Vrhniški vrtec bo imel 9 oddelkov za 152 otrok. Kuhinja bo imela večjo kapaciteto, tako da se bo v njej lahko pripravljala hrana za vrtec ob Idrijski cesti in morda še za enega na severnem delu mesta. V vrtcu bodo trije oddelki za dojenčke (36 otrok), ostalih šest oddelkov pa je namenjenih za otroke v starosti od 2 do 7 let. S temi prostori pa še ne bomo mogli zadostiti vsem potrebam. Že sedaj je skupaj z otroci, ki so že v vrtcu in tistimi, ki so že prijavljeni, več interesentov, kot je v novem vrtcu prostora za otroke v starosti od 2 do 7 let, za dojenčke pa bo prostora dovolj. Zaradi tega bo najbrž nujno, da bo sedanji vrtec moral' še naprej poslovati, saj je poleg navedenih interesentov še vedno pereč problem male šole. Iz razlage o finančnih sredstvih lahko sklepamo, da cb Idrijski cesti ne bomo kmalu gradili vrtca, razen če bi gradnjo financirala katera od vrhniških delovnih organizacij. Potrebnih bi bilo okrog 1,500.000 din. Vrtec, ki je sedaj že v gradnji, bi po sklenjenih pogodbah moral biti dograjen do konca meseca novembra. Izvajalci del zagotavljajo, da se bodo rokov držali. Potem pa je na vrsti še opremljanje, vmes pa ureditev okolice in igrišč. Zaradi tega lahko računamo, da bi prve malčke v nov vrtec lahko sprejeli v začetku meseca februarja 1974. Na koncu naj omenim še to, da je TIS Vrhnika že razpravljala o potrebnih kadrih. Upajmo, da ji bo uspelo zagotoviti vse, kolikor jih bo potrebno, in to takšnih, ki jim bomo otroke lahko zaupali ter jim zaupali v upravljanje tudi objekt, ki ga bomo težko dogradili. Franc Žužek STRAN 4 Nadaljevanje s 3. strani so pionirji osnovne šole Ivana Cankarja predali kurirčkovo torbo predsednici našega pionirskega odreda Celarc Majdi. Pionir Cankarjeve šole je prebral pismo, ki smo ga namenili tovarišu Titu. Za njim je Celarc Majda prebrala govor, ki je vseboval vse želje, ki smo jih učenci Mrakove šole preko ku-rirčkove torbe poslali tovarišu Titu. Zatem so bile na programu recitacije, ki so jih pripravili učenci obeh šol in pripadniki JLA. Dve partizanski pesmi sta skupno zapela pevska zbora osnovne šole Ivan Cankair in Janez Mrak. Po končani prireditvi je Majda predala kurirčkovo torbo učencem naše šole, ki so jo prinesli v šolo. Tam smo nacrtali pot, po kateri so nosili kurirčkovo torbo kurirji osnovne šole Janez Mrak. V torbo smo dali pismo za tovariša Tita. Z željami, da bi kurirčkovo torbo srečno prinesli na cilj, so kurirji odšli na pot. Irena Oblak 7. b OŠ Janez Mrak Občinska konferenca SZDL Vrhnika podeljuje občinska priznanja OF. Letos so bila priznanja podeljena na slavnostni seji Skupščine občine Vrhnika na občinski praznik 6. maja v Kulturnem domu v Bevkah. Izjemoma (počastitev 30. obletnice AVNOJ) je Občinska konferenca SZDL letos podelila kar 8 priznanj OF. Prejeli so jih: Krajevna skupnost Bevke, Gasilsko društvo Verd, Novak Matevž, Ogorelec Jože, Palčič Polde, Sedmak Ivanka, Verho-vec Franc in Zeleznik Franc. Krajevna skupnost Bevke Približno pred desetimi leti je Svet Krajevne skupnosti Bevke začel z akcijo za obnovitev in dograditev bivšega zadružnega doma. Pri tem je sodelovala vsa skupnost s prispevki in materialom Na ta način so dom uspešno usposobil in v njem uredili kino dvorano in trgovino. Z lastnimi sredstvi in delom je Krajevna skupnost uredila javno tehtnico in telefonsko napeljavo. Takoj zatem so razpisali krajevni samoprispevek za obnovo in ureditev (asfaltiranje) ceste skozi naselje. Pomembno je to, da je Krajevna skupnost v Bevkah prva v občini Vrhnika, ki je začela aktivneje delovati, in prva, ki je uspela s krajevnim samoprispevkom, s čimer je dala vzgled vsem ostalim krajevnim skupnostim v občini, kako se da z lastnimi silami reševati komunalne in ostale probleme v okviru krajevne skupnosti. Samo za asfaltiranje ceste so občani zbrali skoraj 20 milijonov starih dinarjev in še prispevali v obliki osebnega dela. Tolikšni uspehi pomenijo za tako majhno krajevno skupnost zelo veliko. Trenutno nadaljujejo z akcijo za asfaltiranje ceste do Loga. Pionirji naše občine smo sprejeli kurirčkovo pošto 14. maja. Taborniki smo pripravili kurirjem zasedo pri Starem mal-nu. Precej časa smo čakali na kurirje. Nenadoma smo zaslišali glasove. Previdno smo se jim približali. Ker smo bili preglasni, so nas opazili, opozorili še druge kurirje in zbežali. Tekli smo za njimi, a smo kmalu izgubili sled. Slišali smo le še odmev njihovih glasov. Ko smo prišli do naselja, smo zagledali skupino kurirjev, ki je nosila torbo. Spoznali smo jih po rdečih irutkah in modrih kapah. Obkolili smo jih in jim torbo zaplenili. Na Vrhniki pa smo zvedeli, da ta torba sploh ni prava. Torbo s pozdravnim pismom tovarišu Titu so kurirji po skrivnih poteh v nahrbtniku varno odnesli kurirjem pionirskega odreda Janez Mrak. Vesna Živadinov 5. c Vsako leto krenejo iz raznih krajev Slovenije pionirji — kurirji, ki nosijo pozdrave sloven- Gasilsko društvo Verd Gasilsko društvo Verd praznuje letos 90-letnico nepretrganega in aktivnega delovanja. Vedno, tudi v težkih pogojih in s slabo opremo je svojo vlogo opravljalo dosledno in hitro. Društvo je pomagalo pri gašenju požarov doma in tudi v oddaljenih krajih, kamor je nemalokrat prvo prišlo na ogroženi kraj. Za veliko požrtvovalnost je prejelo tudi priznanje Gasilske zveze Slovenije. Svoje človekoljubno poslanstvo je opravljalo tudi med vojno. Tako je doslej rešilo veliko materialnega bogastva posameznikom in družbi. Novak Matevž Novak Matevž, rojen leta 1920 v Ligojni, borec v NOB od leta 1942 in vseskozi dober in aktiven član SZDL, vztrajen in uspešen organizator delovnih akcij na vasi, je predsednik Krajevne skupnosti Ligojna. Veliko je prispeval k ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva v Ligojni, ki deluje pod okriljem SZDL. Organiziral je tudi civilno zaščito. Nova napeljava elektrike in vode v Mali in Veliki Ligojni je v veliki meri prav njegova zasluga. Ogorelec Jože Aktiven udeleženec NOB od leta 1942 v Dolomitskem odredu, Sercerjevi brigadi na TV 11 in TV 17. Po osvoboditvi je bil v Beogradu, v Narodni skupščini kot miličnik, nato v službi na železniški postaji Drenov grič. Na Drenovem griču se je vključil v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, Zvezo borcev, Zvezo komunistov, Rdeči križ in nato še v gasilsko organizacijo. Delal je v vseh organizacijah in poleg skih pionirjev tovarišu Titu za rojstni dan. Letos so torbo ponesli iz Kočevja, Osankarice, Mežice, Ilirske Bistrice in Planice. 14. maja smo se med drugo šolsko uro na hodniku zbrali vsi kurirji našega odreda. Najprej so nas porazdelili v skupine. Bila sem v prvi. Nato so vse skupine razen zadnje, pete, ki naj bi ponesla torbo od šole do doma JLA, odšle proti Za-plani. Z nami sta šla tovariš učitelj Kalič in vodja tabornikov tovariš Branko Istenič. Po dolgi hoji po kolovozih in travnikih smo se ustavili ob grmovju in tam pustili četrto skupino. Nato smo hodili po gozdu, kjer je listje na drevju trepetalo v vetru. Z vsakega drevesa pa se je slšal' ptičji koncert, nekje v duetu, drugje pa v kvartetu in oktetu. Ko smo prišli do stolpa na Planini, smo malo pod njim pripravili tretjo javko. Spet smo prehodili kos poti in ob skalovju pripravili drugo javko. Talko nas je do Zaplane koračilo le še šest: oba tovariša in naša skupina, v ka- tega je bil še tri leta tajnik Krajevnega ljudskega odbora. Nekaj časa je bil tudi sekretar osnovne partijske organizacije ter tajnik in blagajnik v nekaterih drugih organizacijah. Palčič Polde Pied vojno je sodeloval pri lesni strokovni organizaciji delavcev in pozneje pri društvu »Vzajemnost« v dramatskem odseku. Ob kapitulaciji Jugoslavije je postal vojni ujetnik in bil odpeljan v Nemčijo, kjer je dočakal osvoboditev. Po vrnitvi domov je takoj postal član krajevnega odbora in odbora OF. Takoj se je tudi vključil v društvo Svoboda v Borovnici. Sedmak Ivanka V njeni hiši na Logu so že leta 1941 organizirali sestanke OF, ki jim je tudi sama prisostvovala in dobivala naloge. Kasneje, ob organiziranju NOV, se je v njeni hiši vzpostavila zveza med terenci iz Ljubljane in partizani na položajih. Z možem sta vodila novince v partizanske enote na terenu. Leta 1942, ko sta bila že preveč v nevarnosti, sta odšla v partizane v Dolomitski odred. Leta 1943 je odšla v ilegalo v Kožarje. V ilegali je ostala do konca vojne in vseskozi pomagala pri zbiranju hrane in drugega materiala za partizane. Po vojni se je na Logu takoj vključila v organizacijo OF in AF2. Verhovec Franc Izhaja iz delavske družine. Med vojno je po svojih močeh pomagal NOB. Po vojni je bil trikrat udarni, leta 1945 sprejet v SKOJ in leta 1948 v KP. Bil je sekretar osnovne organizacije KP v podjetju Igrad Vrh- teri smo bili Borut, Zmago, Saška in jaz. V Zaplani smo se ustavili pod skednjem, ki je bil najbliže gozdu in tam pričakali pošto. Prinesli so nam jo pionirji iz Zaplane. Ko so se malo oddaljili, smo se skrili pod skedenj in tovariš Branko je iz nahrbtnika, ki ga je nosil s seboj, potegnil' lažno torbo in jo zamenjal s pravo. Zaželeli smo si srečno, nato pa smo šli vsak svojo pot: tovariša skupaj, naša skupina pa posebej. Sli smo po travniku, ki je bil poln prelepega cvetja. Ko smo prehodili travnik, smo jo mahnili kar po cesti. Sonce je pripekalo, pot pa je bila naporna. Čeprav nismo nosili prave pošte, smo se zelo bali zased, saj bi bila prava sramota, če bi nas ujeli in nam pošto vzeli. Zato smo prisluškovali vsakemu šumu, ki bi lahko izdal zasedo. In slednjič smo pošto srečno prinesli do naslednje javke. Povedali smo geslo karavla— kurir in predali pošto z željo, da bi kurirji varno hodili mimo zased. Dragica Iskrcnovič ii. a nika, kjer je obratovodja. Je član Občinske konference ZKS, predsednik krajevne organizacije SZDL Blatna Brezovica, član Sveta Krajevne skupnosti v Blatni Brezovici, član delavskega sveta Igrada in aktiven Še v vrsti drugih organizacij. Povsod se zavzema za uveljavljanje samoupravnih odnosov. Zeleznik Franc 2e od leta 1941 je aktivno sodeloval v narodno-osvobodil-nem gibanju. V neposredni bližini njegovega doma so aktivisti imeli skrivališče — bunker. S hrano so se oskrbovali večinoma pri Železniku. Velikokrat so Zeleznik in člani njegove družine sami nosili hrano v bunker. Takšno pomoč je dajal vse do konca vojne. Po vojni je bil šest let predsednik Krajevnega odbora v Zaplani, pozneje pa dve mandatni dobi član Občinskega odbora na Vrhniki. Bil je tudi član in predsednik Krajevnega odbora OF. Iz dela enot civilne zaščite v Industriji usnja Vrhnika V letošnjem letu se je odbor za splošni ljudski odpor v Industriji usnja konkretneje lotil svojega dela. Predvsem se konkretna aktivnost odraža pri intenzivnem teoretičnem in praktičnem delu enot civilne zaščite. nas Časopis Med vojno partizanska pošta ni potovala z vlaki, avtomobili, avioni, pač pa so jo prenašali partizanski kurirji. Ta naloga je bila zelo težavna. Opravljali so jo mladi, pogumni fantje in dekleta. Pogosto so kurirji zašli v zasedo in sovražnik je z njimi nemilostno ravnal. Veliko jih je tudi padlo. V spomin na te pogumne mlade kurirje, vsako leto prirejamo kurirčkovo pošto. Letos je krenila na pot Iz Ilirske Bistrice. Na sprejem smo se vrhniški pionirji že prej pripravili. Imenovali smo štab, ki je določil pot in javke. Manjše skupine so pripravile zasede. Meni je tovarišica že prej povedala, da bom bral pozdravno pismo tovarišu Titu. Pred lepo okrašenim Domom JLA smo učenci obeh šol pričakali kurirčkovo torbo. Načelnica pionirskega odreda šole Janez Mrak je torbo sprejela, jo odprla, vzela iz nje pozdravno pismo in mi ga izročila. Mislim, da sem ga lepo prebral. Ponosen sem, da so to nalogo zaupali meni. Jelovšek Miran Štab civilne zaščite je sprejel program dela in tudi materialno opremil najpomembnejše enote. V okviru teoretičnega izobraževanja sta bila pripravljena dva uspela tečaja prve pomoči. V tečaje so bili vključeni vsi, ki so razporejeni v ekipe za prvo pomoč in tudi vsi neposredni vodje dela iz proizvodnih in pomožnih oddelkov. Tečaje sta zelo uspešno vodila dr. Umek Matija in medicinska sestra Zdešar Milka. 20-urni tečaj daje udeležencem teoretično in praktično znanje za uspešno nuđenje prve pomoči v primeru različnih poškodb, bodisi v mirnem ali vojnem času. Člani gasilske enote pa si pridobivajo teoretično in praktično znanje z organiziranjem občasnih strokovnih predavanj in na rednih mesečnih praktičnih vajah. Da bi preizkusili praktično uporabnost enot civilne zaščite, so morali vsi tečajniki po končanih tečajih opraviti teoretični in praktični izpit. Uspešno je opravilo izpit (po prvih dveh tečajih) 33 članov enot CZ. Po končanih tečajih so bili udeleženci razporejeni v 5 šestčlanskih ekip (3 v usnjarni, 1 v ščetinami in 1 v konfekciji). Ostali člani pa po potrebi dopolnjujejo bodisi eno ali drugo ekipo. 12. maja je bila izpeljana skupna vaja enot prve pomoči in gasilcev. Vaje enot za pivo pomoč so bile obenem tudi tekmovanje v hitrosti in pravilnosti izvedbe oskrbe poškodovancev. Gasilci so uspešno izvedli postavitev raztegljive vreče in reševanje ljudi s spustno vrečo iz višjih nadstropij, nato pa še tridelni napad na »Korejo«. Vaji so prisostvovali tudi člani štaba CZ občine ter predstavniki štabov CZ iz nekaterih krajevnih organizacij. PP Občinska priznanja OF Prva akcija V maju mesecu je skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada Sob Vrhnika izvolila svoj devetčlanski upravni odbor. Sklad razpolaga v letošnjem letu tudi s sredstvi, ki so ostala od stanovanjskih skladov borcev NOV in upokojencev. Ta sredstva bodo razdeljena namensko za borce in upokojence. Sam sklad bo letno razpolagal s približno 300 milijoni dinarjev. Vse potrebne akte za uresničevanje programov sklada bodo izdelali do konca tega leta, kakor tudi prve načrte za blokovsko gradnjo, ki je predvidena že v letu 1974. In komu bodo dodeljena stanovanja, oziroma kdo bo dobil delno nadomestilo stroškov? Sestavljena bodo posebna merila, ki bodo upoštevala socialno stanje družine, mlade družine in stare družine z nizkimi osebnimi dohodki. Upravni odbor je na svoji drugi seji dne 7. o. 1973 sprejel sklep za nakup prvega stanovanja v pritličju enega od sedanjih dograjenih blokov na KLISU na Vrhniki in sicer z udeležbo ELEKTROTEHNE iz LJUBLJANE, ki bo prispevala 50 % potrebnih sredstev, ostalih 50 % sredstev pa bo prispeval solidarnostni stanovanjski sklad. Lastnik tega stanovanja bo postal stanovanjski sklad skupščine občine Vrhnika. In komu smo namenili to stanovanje? Prevzela ga bo sedemčlanska delavska družina z Loga, ki sedaj živi na 39 m2 stanovanjske površine. Družini želimo prijetno in toplo bivanje v novem domu. Andrej Grampovčan Nekaj o čistoči Vrhnike Naša vrhniška pokrajina s svojo okolico in barjem je znana daleč kot lep in zgodovinski kraj. Smo na zelo pomembnem turističnem kraju z lepimi in znamenitimi točkami ter zvezami na vse strani. Zato ni čudno, da privabi v naš kraj marsikaterega tujca, ki občuduje lepoto vrhniške narave, kar je nam lahko v ponos in čast. Morda bi se bilo dobro zaustaviti pri besedah lepota in Ponos ter se zamisliti, kako bi lahko pripomogli, da bi to dvoje tudi obdržali. Mnogo lahko pripomoremo sami, brez finančnih izdatkov s pozornostjo, dobro voljo in primernim vedenjem. Če je že narava sama bila radodarna, zakaj ne bi še mi občani nekaj primaknili k temu, Qa bi vse to olepšali ali vsaj obdržali. Mar ni res? Mi pa imamo mačehovski odnos do naravnih lepot. Kamor- koli se ozreš, povsod polno papirja, raznih olupkov, črepinj in ob vodah in jarkih vidiš celo odvržene štedilnike, hladilnike in podobne smeti. Greš v Mo-čilnik, proti Staremu mlinu, Razglednemu stolpu ali kamorkoli že, povsod ista slika. Najbolj žalostno pa je okrog poti, ki se odcepi od Tržaške proti Močilniku in ob Hribskem potoku na Klisu in Gradišču. Tudi po samem mestu je okrog mnogih hiš zelo nečisto in neurejeno, še posebno okoli blokov ob ulici 6. maja in na Klisu. Zakaj tako? Kdo je za to odgovoren? Kdo vse to lahko spremeni? Mi sami! Seveda se moramo za to odločiti vsi ter smeti in odpadke odlagati v za to pripravljene posode. Vsi, ki živimo na območju občine, lahko s svojo vestnostjo pripomoremo, da bomo obdržali čistost, narave, nevestne pa opominjali. Komunalna skupnost je zagotovila posode za smeti, odrejeno je mesto za odlaganje odpadkov in vsi vemo, kje je javne odlagališče. Torej imamo vse možnosti, le zavzeti se moramo in ne le čakati, da to naredi nekdo drug. Pa še nekaj: dovoz smeti je mogoč mnogokrat po cesti samo do smetišča, po smetišču pa ne, ker so po praznem prostornem smetišču mlakuže in blato, ob vhodu pa kupi smeti. Naredimo vse, da očistimo Vrhniko in bomo nanjo lahko ponosni. Pavel Dobrovoljc Anketa med člani ZRVS Občinski odbor ZRVS je želel slišati odgovore svojih članov na vprašanja, za katera je menil, da so pomembna za organizacijo ZRVS na Vrhniki. Želeli smo namreč zbrati podatke, ki naj občinskemu odboru koristijo pri nadaljnjem delu — zlasti še pri pravilnem usmerjanju dejavnosti organizacije na področju idejno^poli-tične in strokovne vzgoje članstva in družbenega dela nasploh. Da bi občinski odbor dobil odgovor, je sklenil, da med svojimi člani opravi anketo (na katero je odgovorilo 78 % RVS) in tako prišel do naslednjih podatkov: 1. Da so akcije, ki jih izvaja ZRVS, družbono-političnega pomena, je izjavilo 87% anketiranih, 1,6% je bilo nasprotnega mnenja, medtem ko se 11,4 odstotkov ni izjasnilo. 2. Dosedanje delo organizacije pri izvajanju praktičnega in teoretičnega pouka je 21 % anketiranih ocenilo kot ZELO DOBRO, 67 % za DOBRO, 4 % da je bilo SLABO, medtem ko se 8 °/o anketiranih ni opredelilo za nobeno od zgornjih ocen. 3. Na vprašanje, kaj pričakujete od svoje organizacije v prihodnje, so se odgovori glasili takole: — več praktičnega dela, vključno s streljanjem z več vrst orožji in seznanjenje z novimi vrstami orožja si želi 34 odstotkov anketiranih, — da je zadovoljno s sedanjimi oblikami in načinom dela, je izjavilo 22% anketiranih, —■ druge oblike dela ter več sodelovanja z drugimi organizacijami posebej z mladino predlaga 12% anketiranih, — 32 % anketiranih članov RVS na to vprašanje ni odgovorilo. 4. Na vprašanje, če so v naslednji mandatni dobi pripravljeni sodelovati v vodstvenih telesih organizacije ZRVS je 96 rezervnih vojaških starešin odgovorilo pritrdilno. Peric Stanko Nuđenje prve pomoči Poročilo predsedstva občinske skupščine V tem obdobju se je predsedstvo sestalo le enkrat n to zaradi preobremenjenosti v akciji za referendum. Tudi delo predsedstva je bilo usmerjeno prvenstveno v delo okrog referenduma. Zbori volivcev in zbori delovnih kolektivov po delovnih organizacijah so bili do današnjega dne izvedeni po vseh krajevnih skupnostih in v večini delovnih organizacij skladno s sprejetim sklepom Skupščine občine Vrhnika na pretekli razširjeni seji. Ocena zborov volivcev in zborov delovnih ljudi je zadovoljiva. Udeležba sicer ni bila vedno najboljša, vendar še vedno v mejah, ki omogočajo sklepanje na pripravljenost občanov za obravnavanje predvidenega šolskega programa. Vprašanja in predlogi, ki so jih občani postavljali, so pozitivni in so na ta način prispevali k dopolnitvam srednjeročnega programa vzgojno-varstvenih ustanov. Dne 24. 5. je razpravljal upravni odbor sklada za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti o finančnem programu za leto 1973. Dokončno je sklepal o pogodbah za izvedbo del po posameznih področjih in sprejel naslednji vrstni red del: 1. asfaltiranje ceste v dolžini 750 m v Zaplani v času od 8. junija do 20. junija, 2. ureditev cestišča ter ostalih pripravljalnih del na odcepu ceste Borovnica—Brezovica v dolžini 2600 m v mesecu juniju ter- asfaltiranje od 20. junija do 15. julija, 3. asfaltiranje odcepa ceste proti »Jelam«, v dolžini 300 m, 4. ureditev del na cesti skozi Verd v dolžini 1.000 m v mesecu juliju ter asfaltiranje od 15. julija do 1. avgusta, 5. asfaltiranje ceste skozi Blatno Brezovico v dolžini ] .400 m od 25. junija, do 20. julija, 6. pripravljalna dela na Do-bovičnikovi cesti v dolžini 1.327 m v mesecu juniju in asfaltiranje v mesecu avgustu, 7. priprave in asfaltiranje Kurirske ceste v dolžini 350 m v mesecu avgustu. Nadalje je upravni odbor razpravljal tudi o sredstvih za financiranje krajevnih skupnosti in sklenil, da bo glavna razprava za razdelitev sredstev v mesecu juniju na razširjeni seji upravnega odbora, kateremu bodo prisostvovali tudi predsedniki in tajniki vseh krajevnih skupnosti. Solidarnostni stanovanjski sklad je mel 7. 6. 1973 že drugo delovno sejo v naslednji sestavi : 1. Stanko ing. Ilija, predsednik, IUV 2. Andrej Grampovčan, namestnik predsednika, KS Vrhnika 3. Dušan Troha, član, obrtnik 4. Rado Ogrin, član, LIKO 5. Miloš Rijavec, član, ZZB 6. Boža Novak, član, Kovinarska 7. Dolfe Malavašič, član, upokojenec 8. Momčilo Radič, član, Do-nit 9. Andrej Mihevc, član, Igrad Razpravljal je o izdelavi srednjeročnega programa in in drugih splošnih in konkretnih aktov, potrebnih za nemoteno poslovanje sklada in sprejel sklep, da morajo biti omenjeni dokumenti pripravljeni za javno razpravo do 15. 9. 1973. Med ostalim je tudi sprejel pogodbo o prenosu sredstev posebnega računa za gradnjo stanovanj udeležencev NOV, razpravljal je tudi o nakupu prvega stanovanja iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada. Dejavnost Zveze komunistov v občini Ugotavljamo, da je prišlo v občini po Titovem pismu in 29. seji CK ZKS do določenih premikov, čeprav z akcijami ne moremo biti v celoti zadovoljni. Akcijo za realizacijo pisma smo pričeli z razširjeno sejo komiteja, na kateri je bilo dogovorjeno, kako naj izpeljemo konkretne naloge, ki nam jih nalagajo obveze. Zadolženi so bili vsi člani komiteja in ves politični vrh v občini, da gredo v vse OOZK in se na sestankih dogovorijo za nadaljnje delo. Sestanki, na katerih smo obravnavali pismo, so bili po vseh organizacijah do določenega roka in tudi razprava na teh sestankih je bila zadovoljiva. Ugotovili smo, da se bodo naloge izvajale uspešno le, če jih bomo opravljali na vseh nivojih ter z vsemi odgovornimi člani ZK. Zlasti največji delovni organizaciji sta. vzeli pismo in 29. sejo zelo resno. Sprejeti so bili akcijski programi. Programi zahtevajo zaostreno kontrolo delavcev proizvajalcev o gospodarjenju in o trošenju sredstev. Tudi ostale delovne organizacije, ki imajo svoje OOZK, so ukrepale na enak ali podoben način. Postavlja se tudi vprašanje, kako je tam, kjer ni v delovnih organizacijah nobenega člana ZK, ali pa so le posamezniki brez aktivov. V teh organizacijah v večini primerov tudi na vodilnih delovnih mestih ni komunistov. Razprave o teh vprašanjih so bile tudi na 4. konferenci ZK, zato se bo treba jasno dogovoriti o kadrovskih vprašanjih in rešitvah. Naloge v zvezi s to problematiko so jasne in za komuniste obvezujoče. Četrta seja Nadaljevanje na 61. strani Plaketa pisatelja Ivana Cankarja Nadaljevanje s 5. strani konference ZK je sprejela sklep, da se ti problemi v nekaterih delovnih organizacijah čimprej ustrezno rešijo. Komite občinske konference se je v času po pismu tov. Tita in IB ter 29. seje CK ZKJ sestal desetkrat. Obravnaval je priprave na II., III., IV. in V. konferenco ZK Vrhnika. Skupaj z občinsko konferenco ZMS je obravnaval tudi problematiko mladine in pozneje sprejel tudi program dela z mladino. Na 12. seji komiteja smo obravnavali odgovornost bivših delavcev v občinski upravi. Zadeva se je reševala zelo dolgo in na zahtevo konference je komite izrekel kazni. Tretja konferenca je obravnavala vprašanje šolstva in vzgoje. Konferenco je pripravil aktiv komunistov prosvetnih delavcev skupaj s članom komiteja, ki je zadolžen za šolstvo in prosveto. Na konferenci smo kritično obravnavali problematiko vzgoje in izobraževanja ter sprejeli več sklepov; med njimi tudi sklep o pripravah za izvedbo referenduma za samoprispevek. Osrednja tema 4. konference je bilo kadrovsko vprašanje komiteja ter poročilo o dejavnosti organizacij in izvajanju nalog po pismu predsednika Tita in IB predsedstva ZKJ. Na tej konferenci je bil izvoljen nov sekretar, namestnik sekretarja in 3 člani komiteja. 5. konferenca ZK je bila v celoti posvečena kadrovski problematiki v občini. Sistematično smo pristopili k usposabljanju sekretarjev in vodstev organizacij. V obdobju od 1. 10. 1972 do danes je bilo več seminarjev: 1. seminar za sekretarje in namestnike, 2. sem'nar za SLO, ki so ga obiskovali vsi sekretarji, namestniki, člani komisije za SLO in člani komiteja, 3. seminar za popis članstva, V našem taborniškem odredu smo z veseljem prejeli novo glasilo Naš časopis, s"!J se nam 7. njim odpira možnost za dopisovanje in informiranje širše javnosti o našem delu. To je seveda tudi velika pridobitev za vse občane, ki niso več zadovoljni le z novicimi iz svoje neposredne bližine, ampak želijo biti obveščeni o vsem, kar se dogaja v naši občini. Prepričani smo, da bo časopis željam večine tudi ustregel. Taborniki smo zadovoljni z vsebino Našega časopisa, želimo pa; da bi tudi naši prispevki našli svoje mesto v njem. Želimo vam, da bi pri urejanju naslednjih številk Našega časopisa imeli mnogo uspeha. Taborniški zdravo! Branko Istenič Na pobudo tov. Rudija Če-mernika in v dogovoru z ravnateljstvom obeh osnovnih šol na Vrhniki, smo 13. januarja 1973 imeli ustanovni občni zbor 4. razširjena seja komiteja z vsemi sekretarji OOZK. Ostali organi konference (komisije) so imeli naslednje število sej: kadrovska komisija 4 seje, komisija za DEO 2 seji, komisija za SLO 2 seji, komisija za statutarna vprašanja, 1. sejo in častno razsodišče ZK 2 seji. V občini so koordinacijski sestanki redna oblika dela. Tako smo imeli v tem obdobju 4 seje za koordinacijo družbeno političnega dela in enkrat politični aktiv ter enkrat sejo aktiva gospodarstvenikov. S slabostmi v lastnih vrstah se je ZK spopadla s pregledom sklepov. To naj bo v bodočo redna oblika dela. Prav tako bomo zahtevali tudi od OOZK, da temu posvetijo posebno pozornost. Vse preveč funkcij kopičimo na enih in istih članih, drugi pa so še vedno pasivni. Zaradi starostne strukture je precejšnji del članstva premalo vključen v tok dogajanj. V obdobju po pismu ni izstopil noben član ZK. Med tem časom sta bila 2 člana izključena. Sprejetih je bilo 44 članov v 9 osnovnih organizacijah. Od 1. 10. 1972 do danes so bile na novo ustanovljene tri OOZK v OZD in ena OOZK v krajevni skupnosti. Aktiv delavcev neposrednih proizvajalcev je formiran in ima svoj 3-članski sekretariat. V pripravi je program, ki ga bo v kratkem obravnaval aktiv na svoji seji. Idejno politično izobraževanje: V tem obdobju je komite organiziral seminar za mlade člane ZK. Kadrovska politika: Po pismu je bil zamenjan v komiteju en član in trije na novo izvoljeni. Sekretar' občinskega komiteja ZK Vrhnika Jože Sojer taborniškega odreda Ivana Cankarja. Na zboru je bil sprejet program dela za letošnje leto, statut odreda, finančni proračun za 1973. leto in izvoljena nova uprava odreda. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili poleg tabornikov še njihovi starši in predstavniki družbenopolitičnih organizacij naše občine, ki so pozdravili pobudo o ustanovitvi taborniške organizacije in izrazili željo po sodelovanju s taborniki. Taborniški odred sestavljata dve družini medvedkov in čebelic, ki delujeta na obeh osnovnih šolah. Medvedki in čebelice osnovne šole Janeza Mraka so si nadeli ime Tarzan, medvedki in čebelice osnovne šole Ivana Cankarja pa nosijo ime Lastovke. V odredu deluje še vod Sokoli, njih člani pa so taborniki od 12. do 18. leta. Naša želja je seveda, da svoje vrste še okrepimo, zato bomo razširili svoje delovanje še na ostale osnovne šole v občini, če Na svoji slavnostni seji, 6. maja 1973 v Bevkah je skupščina občine Vrhnika podelila priznanje občine Francu Dobrovoljcu, Emiliji Bradač, Vinku Podobniku in Temeljni organizaciji združenega dela »Parke-tarni« Verd. OBRAZLOŽITEV Od leta 1970 podeljuje Skupščina občine priznanja občine Vrhnika -PLAKETO PISATELJA IVANA CANKARJA« na slavnostni seji, na dan občinskega praznika. Priznanja podeljuje za dolgoletno izredno uspešno druž-beno-pomembno in življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, političnem, kulturno-prosvetnem, pedagoškem ter drugih področjih. Priznanja podeljuje Skupščina posameznikom, delovnim in drugim organizacijam, ki so s svojim delom izpolnili enega ali več omenjenih pogojev. 1. Profesor FRANC DOBRO-VOLJC, ravnatelj Slovenske knjižnice v Ljubljani. Rojen je bil v vrhnški občini leta 1907. Profesor Dobrovoljc je zbral obširno gradivo ter poskrbel za izdajo Cankarjevega albuma, knjige, ki je leta 1972 izšla pri Mariborskem Obzorju. Veliko je moral storiti, da je zbral slikovito gradivo iz življenja in dela Ivana Cankarja. Dela se je lotil že leta 1949-50, vendar je kmalu spoznal, da nima na voljo dovolj gradiva. Kasneje, zlasti pa leta 1965 je nadaljeval z delom in ga v treh letih dokončal'. bomo le imeli dovolj kadra in razumevanja s strani staršev in vzgojiteljev. Zavedamo pa se, da bo odslej najboljše priporočilo za našo organizacijo delo, ki ga bomo opravili. Že po doslej opravljenem delu lahko sklepamo, da bomo svoje želje tudi uresničili. V našem odredu je včlanjenih 62 tabornikov. V preteklih petih mesecih delovanja so naše tri skupine (Tarzan, Lastovke in Sokoli) imele kar 38 sestankov, izvedle 4 delovne akcije, 7 izletov in 5 tabornih ognjev, podohov in proslav. Na sestankih so obravnavali zgodovino taborništva, taborniško uniformo, taborniške veščine, vozle, potne znake, orientacijo, taboriške pesmi in igre. V delovnih akcijah so uredil spomenik Ivana Cankarja na Vrhniki in izvedli nabiralno akcijo odpadnega materiala (1300 kg železa in 760 kg papirja). Petkrat so naši taborniki odšli na izlet v bližnjo okolico, enkrat v partizansko bolnico Krvavice pri Igu in enkrat na Ključ v Polhograjske Dolomite. Namen knjige je, da kolikor mogoče vsestransko prikaže Ivana Cankarja, velikega Slovenca: njegovo življenjsko pot, literarno dediščino, ki jo je zapustil slovenskemu narodu, prizorišča in ljudi iz življenja, ki so mu dajali ideje za oblikovanje lastnih, največkrat izjemnih literarnih postav, njegove izvirne risbe, ki razodevajo več, kakor samo povprečen talent upodobitve domačih in tujih umetnikov v sliki in karikaturi in nazadnje, kako so se Slovenci oddolžili svojemu velikemu rojaku za njegovo delo, ki je bilo plod duševnih naporov, samozatajevanja, pomanjkanja in trpljenja. Cankarjev album je izrednega zgodovinskega pomena, pomemben za našo ožjo domovino in v poseben ponos Vrhniki. 2. EMILIJA BRADAČ, učiteljica osnovne šole »Janez Mrak« z Vrhnike. Polnih 24 let je delovna prosvetna uslužbenka in aktivna družbeno-po-litična delavka. Njeno politično delovanje se začenja z letom 1949, ko je postala mladinska voditeljica. Od takrat naprej je delala s pionirji, vodila je mladinske aktive in občinske komiteje mladine na Dolenjskem. Njeno delo in uspehi so bili povsod zapaženi. Z mladino je živela od zore do mraka. Delala je kot članica mladinskega komiteja Ljubljana, občinskega komiteja KP v Ivančni gorici. Od leta 1956 službuje v vrhniški občini. Tudi pri nas se je vsa posvetila delu z mladino. Poleg tega je vseskozi uspešna in vidna družbeno-politična delavka občine. Zadnja dva izleta sta bila povezana s srečanjem tabornikov in predstavnikov Zveze borcev. V počastitev dneva tabornikov 22. aprila smo organizirali taborni ogenj s programom. Medvedki, čebelice in taborniki pa so ob tej priliki dali svečano obljubo oz. taborniško prisego. V počastitev 1. maja smo se udeležili kresovanja na Planini. Prisotni smo bili na osrednji proslavi občinskega praznika v Bevkah in se udeležili manife-stativnega pohoda »Po poti tovarištva in spominov« 12. maja v Ljubljani. Sodelovali pa smo seveda tudi pri nošenju zvezne štafete mladosti skozi Vrhniko in bili vključeni v kurirčkovo pošto v naši občini. Pred nami je čas, ko tabornik ne sme mirovati, saj se pripravljamo na taborjenje. Dela je veliko, pa tudi v šoli bijejo zadnje ure. Tabornik pač ne pozna nepremagljivih ovir, saj je član organizacije, ki uči, pomaga in svetuje tako, da postane vsak njen član koristen svoji družbeni skupnosti. Načelnik odreda: Branko Istenič Tovarišica Bradačeva je bila večkrat pohvaljena, leta 1958 je dobila Medaljo dela, leta 1969 je prejela priznanje zveze delavskih univerz SRS. 3. VINKO PODOBNIK, učitelj osnovne šole -Janez Mrak« z Vrhnike. Pred prihodom na Vrhniko leta 1958 je bil učitelj osnovne šole »Velka« in tam zelo uspešno vodil igralsko skupino in mladinsko organizacijo. Na Kapli je ustanovil KUD »Ivan Cankar« in bil v njem 5 let režiser. Več let je bil mentor pionirske organizacije in vodil še dve športni sekciji: namizni tenis in odbojko. Aktivno je deloval v organizaciji ZROP, sindikalni organizaciji prosvetnih delavcev in osnovni organizaciji ZK. Z enako zavzetostjo in uspehom deluje v vrhniški občini od leta 1958. V raznih krajih vrhniške občine je zlasti prizadevno deloval v mladinskih organizacijah, bil mentor pionirskih organizacij, vodil prometni krožek in aktivno deloval v odboru Svobode na Vrhniki. Aktivno je že od leta 1958 deloval kot član ZK v komiteju ali kot sekretar oziroma kot član raznih forumov OK ZKS. Je tudi delaven član v raznih svetih in komisijah ter v občinskem odboru ZRVS in OSS Vrhnika. Temeljna organizacija združenega dela „Parketarna" Verd, ki je sestavni del delovne organizacije LIKO Vrhnika. Parketarna Verd praznuje letos 100-letnico obstoja. Parketarna je zrasla iz manjše žage, postavljene pred 100 leti. Na žagi so ročno izdelovali parket in parketne ploščice. Pred drugo svetovno vojno je bilo na žagi zaposlenih 50 delavcev. Po koncu II. svetovne vojne se je proizvodnja vidno dvignila. Leta 1953 so bili zgrajeni novi proizvodni obrati. Proizvodnja se je širila in danes proizvaja: klasični in lamelni parket, ornamentne plošče, vhodna in garažna vrata, sedežno pohištvo in žagarske proizvode ter zaposluje 300 delavcev. Lani je znašala realizacija 4 milijarde in 500 milijonov SD. Začela je z novo izgradnjo tovarniškega poslopja za proizvodnjo sedežnega pohištva s predpostavko, da bo proizvodnja — izdelava stolov v novih proizvodnih prostorih porastla od 30.000 na 160.000 kosov. Opisano gradnjo so narekovali zelo iskani visokokvalitetni izdelki — predvsem za zunanji trg. Taborniki PREDSTAVLJAMO VAM NASE DELOVNE ORGANIZACIJE Kovinarska Vrhnika ali s celim imenom Obrtno-kovinsko-proizvodno in remontno podjetje Kovinarska Vrhnika Pripoveduje nam direktor podjetja Anton Voljč: -Smo organizacija združenega dela. Delavski svet in delovna skupnost našega kolektiva se strinja s tesnejšim sodelovanjem z ljubljansko Avtotehno, zato bomo morda postali te- Vnljč Anton mel'jna organizacija združenega dela tega združenega podjetja. -Kovinarska« je bila ustanovljena 1. marca 1947. leta. Naš namen je bil že takrat opravljati usluge kovinske in avtomehanske stroke. To je široko področje dejavnosti in reči moram, da smo bili tej svoji univerzalnosti vseskozi zvesti. BiH smo nekakšni pionirji so- sam v stari vinski kleti na 5'3 m2 površine z orodjem, ki sem ga prinesel od doma. Takratni Ljudski odbor je kmalu priskočil na pomoč z denarjem. Tudi drugi delavci, ki so kasneje prišli, so še dolgo časa delali z lastnim orodjem. Po petih letih, ko smo bili kadrovsko že nekoliko močnejši, smo se preselili v skoraj nov zadružni hlev, ki smo ga prilagodili našim potrebam. To je bila neke vrste prelomnica v razvoju našega podjetja, saj smo v novih prostorih imeli možnosti za hitrejši razvoj. Ob preselitvi v nove prostore nas je bilo približno 20 — to je bilo leta 1952. Danes šteje naš kolektiv 180 ljudi. Takrat je bila naša propaganda hitra in kvalitetna usluga in bo že držalo, da dober glas seže v deveto vas. Kaj hitro smo si namreč pridobili zaupanje in ugled, z njim pa naročnike in odjemalce tudi zunaj občinskih meja. Tudi našo proizvodnjo smo vedno prilagajali zahtevam in potrebam naročnikov. Z zahtevnejšimi naročniki smo tako sprejemali v svoj proizvodni program tudi zahtevnejše izdelke. Skratka: bili smo nekakšna desna roka ostalemu gospodarstvu: obnovili smo takratni vrhniški avtomobilski park, delali smo usluge tovarni usnja, naš naročnik je bil Zitomelj na Vrhniki in po naročilu smo delali tudi vsem drugim. Približno na sredi naše dosedanje poti smo začeli izdelovati avtokaro-serije za transportna podjetja, Avtokaroscrija -Kovinarske Vrhnika cialističnega obrtništva za tiste vrste uslug, ki jih privatni obrtniki še niso zmogl'i. Marsikdo je takrat podvomil v to, da bomo vzdržali in obstali. V naslednjih letih smo seveda dokazali, da je bil ta strah odveč in da smo celo zelo hitro napredovali. Da, začeli smo pravzaprav zelo nenavadno oziroma začel sem malo kasneje natezne puše, matice in podložnice za kroglične ležaje. Poleg tega smo osvojili brušenje in predelavo ležajev, edini v Jugoslaviji. Prav s tem smo si pridobili precejšen ugled in prihranili družbi veliko deviznih sredstev, saj smo morali dotlej te izdelke uvažati. Z večanjem potreb so se tudi pri nas povečevale zmogljivosti in tako danes lahko s temi artikli v celoti zalagamo jugoslovansko tržišče. Ti izdelki so za nas morda najpomembnejši, izdelovali pa smo tudi prikolice za prevoz gasilske opreme, lahke enoosne prikolice za osebne avtomobile idr. Upoštevajoč naročila pa se seveda specializacija ponuja sama po sebi. Tako je naša posebnost remont težkih vozil in proizvodnja karoserij, še posebej karoserij za prevoz hlodovine (z dvigalom). V poslednjem času smo osvojili tudi lastni tip peči za centralno ogrevanje s kapaciteto od 20.000 do 100.000 kalorij. Na ta izdelek smo kar malo ponosni, saj je zanj Fakulteta za strojništvo v Ljubljani — laboratorij za ogrevanje in hlajenje — izdala atest, pri čemer je poudarila kvaliteto in izredne izkoristke, ki se lahko merijo s pečmi znanih evropskih proizvajalcev. Podjetje v svojem razvoju polagoma prehaja od izključno uslužnostne dejavnosti k pretežno proizvodni dejavnosti. Kljub temu pa je univerzalnost še vedno naša značilnost. Vzporedno z rastjo podjetja pa se je seveda spremenila tudi celotna organizacija, ki se je morala prilagajati trenutni dejavnosti podjetja. Sprva je bila ta organizacija seveda enostavna. S širjenjem pa so se oblikovale tudi odgovarjajoče službe. Okrepila se je uprava, ki šteje brez tehnične službe 11 ljudi, kar pa za 180-člansk; kolektiv še vedno ni preveč. Ker se je povečala zahtevnost našega dela, smo morali krepiti tudi lastno tehnično službo. Sedaj imamo v njej dva inženirja in dva člana z delovodsko šolo. Zavedamo se, da bo našo tehnično službo treba razširiti v pravi tehnični biro, če bomo v prihodnje hoteli zadostiti vedno večjim zahtevam tržišča. Smo pred ponovno prelomnico v razvoju naše organizacije, saj se bomo v kratkem preselili v nove prostore, ki jih v celoti gradimo z lastnimi sredstvi brez kakršnihkoli kreditov. Taka je bila tudi v preteklosti vselej naša praksa. (Enkrat samkrat nam je tovarna usnja na Vrhniki posodila 30 milijonov starih dinarjev za dve leti. Seveda smo kredit pravočasno in v celoti vrnili, kolektivu tovarne usnja pa smo za to pomoč še vedno zelo hvaležni.) Z novimi prostori bomo pridobili tudi novo jedilnico in prepotrebne pisarne za razvijajočo se tehnično službo. Samoupravljanje ima v našem kolektivu zelo globoke korenine. 2e leta 1947 smo uvedli kolektivno vodenje in odločanje o važnejših zadevah. Tega načina odločanja smo se tudi dosledno držali, zato je bil za nas -zakoniti« prehod na samoupravljanje samo naravno nadaljevanje tistega, kar smo že počeli. Prilagodili smo se le novim predpisom. Člani kolektiva so pri nas vedno imeli občutek, da niso le delavci, temveč tudi upravljav- Nova peč za centralno ogrevanje ci lastnega dela. Od tod tudi njihov odnos do naših samoupravnih organov (delavski svet, 7 stalnih komisij, 2 občasni komisiji in svet kolegija) in njih sodelovanje v teh organih. Zanimanje naših delavcev za soodločanje je izredno, saj je udeležba na sejah samoupravljanja skoraj vedno 100 '%>. Tudi Titovo načelo o večini delavcev v samoupravnih organih drži pri nas skoraj 100 %».« Pogovor s tovarišem Antonom Volčjem sem strnil v njegovo pripovedovanje in zavest- direktor hkrati in vsa leta tudi ostal direktor. Njegove osebne zasluge pri razvoju podjetja so nedvomno ogromne. Najbrž je lepo biti član kolektiva, v katerem natanko veš, da vsi, prav vsi trdo delajo in da nihče ne živi na tvoj račun. Tisti dve uri, ki sem jih preživel pri njem v skromni, improvizirani pisarni, se mi zdita skoraj neresnični. Brez tajnice in kave, brez zadržanega trkanja in leporečja živi tov. Voljč sredi svojega dela, pri čemer ga prav nič ne moti, če vstopi od Ležaji no izpustil vse, kar zadeva njega neposredno; tako me je prosil in vseskozi je poudarjal voljo in zasluge kolektiva, sebe pa le prišteval mednje kot povsem enakovrednega člana. Sam sem pa vendarle odločil, da zapišem nekaj vrstic o človeku, ki je pred sedemindvajsetimi leti začel kot delavec in dela zamazan delavec brez napovedi v njegovo pisarno in prosi za nasvet, kar bi prene-katerega direktorja spravilo v zadrego. Pokazati pa so mi ga morali kar dvakrat, saj sem komaj verjel, da je tisti v oguljeni delavski halji in karirasti srajci mož, ki ga iščem. Doro Hvalica Pripovedujejo predsedniki svetov krajevnih skupnosti Tokrat je uredništvo izbralo Krajevno skupnost Vrhnika in njenega predsednika Andreja Grampovčam. Zelo obširen razgovor, ki se ga je udeležil tudi tajnik sveta Krajevne skupnosti tov. Stane Molk, bom skušal strniti na skromen prostor, ki je predviden za to rubriko. Krajevna skupnost Vrhnika sega od Starega malina do Kraloža in od Košaca do Ljubljanice. Šteje približno 5000 prebivalcev, 1573 gospodinjstev v 1384 stanovanjih. Pretežna večina prebivalstva je delavstvo in le 18 družin se ukvarja izključno s kmetijstvom. Predsednik sveta Krajevne skupnosti sem od lanskega leta in približno v tem času »praznujem« nekakšno prvo obletnico. Ko sem prevzel vodstvo sveta, je bilo stanje v njem dokaj slabo. Neurejeno zapuščino je novi svet prevzel celo brez primopredaje — saj skoraj ni bilo kaj prevzeti. Takoj smo ustanovili štiri komisije: gospodarsko, komisijo za družbeni standard, za zdravstvo in socialno varstvo ter za prosveto in kulturo. Gospodarska komisija je sprejela naslednji program asfaltiranja cest: 1. Kurirska pot 2. Dobovičnikova cesta 3. Kompleks Lošca 4. Partizanski tabor 5. Delavsko naselje 6. Kolodvorska ulica 7. Opekarska cesta 8. Sivkina ulica S. Gradišče in ostanek Klisa 1973. leta 1973. 1974. 1975. 1975. 1976. 1977. 1977. leta leta leta leta leta leta leta 1980. leta Z izvajanjem programa po gornjem vrstnem redu začenjamo tako, da bomo najprej uredili Dobovičnikovo cesto in Ob Potoku, kjer je potrebno še prej urediti vodovod in kanalizacijo. Na tem področju stanuje približno 300 prebivalcev. Predračun za ta dela znaša 290.000 din; od tega zneska naj zbero občani 50'%, ostalih 50 °/o pa bo dala skupščina. V predračunu so zajeta samo dela za asfaltiranje, medtem ko je za vse ostale komunalne naprave (vodovod, kanalizacija, razsvetljava) svet Krajevne skupnosti odločil, naj bodo plačana iz sredstev sklada za mestna zemljišča. Ugotovili smo, da je na tem področju 112 gospodinjstev, ki naj bi prispevala za asfaltiranje. Lotili smo se tudi urejanja Kurirske poti. Predračun za asfaltiranje znaša 73.000 din, kar pomeni 36.500 din za 24 gospodinjstev in enak znesek na sredstva občinskih skladov. Vsako gospodinjstvo bo torej prispevalo 1.500 din. Predvidevamo, da bo še v tem letu zgrajen vodovod od Elektrona do Volčja na Idrijski cesti. Treba je poudariti, da je ta predel Vrhnike še vedno brez vodovoda in prebivalci uporabljajo kapnico. Predračun za izgradnjo tega vodovoda znaša 240.000 din, kar pomeni, da bi morali občani zbrati 120.000 din. To pa je le preveliko breme za 23 gospodinjstev, saj bi tolikšna vsota nekatere od njih celo socialno ogrozila. Ob koncu tega leta bi morali pričeti s plačevanjem prispevka za kompleks Lošca od TVD Partizan do IUV. Predračun znaša 830.000 din za asfalt in 120.000 din za komunalne naprave, skupno torej kar 950.000 din. Z udeležbo vseh zainteresiranih občanov in gospodarskih organizacij bi lahko že začeto akcijo do kraja izvedli v letu 1974. Otroški vrtec je v izgradnji. Zanj bodo potrebna še dodatna sredstva za opremo in zunanjo ureditev, za kar bo dobrodošla sleherna dotacija poleg že zagotovljenih skladov. Težave pri uresničevanju tako obširnega programa so seveda velike. Večina teh težav pa izhaja iz dejstva, da je prebivalstvo neenotno in med sabo premalo sodeluje. V naši krajevni skupnosti je tudi veliko delavcev iz drugih republik, ki iz razumljivih razlogov še ne kažejo dovolj interesa za urejanje skupnih zadev. Komisija za družbeni standard je tudi že začela z delom, le da prizadevnost članov te komisije ni največja. Premalo se sestajajo in premalo razpravljajo o svojem programu, katerega najvažnejša točka naj bi bila ureditev Ulovke. Svojega dokončnega programa komisija še ni izdelala, sodeluje pa s kolegijem za ureditev Ulovke, ki obstaja pri Skupščini občine Vrhnika. Mi smo mnenja, naj bi dokončni program za ureditev Ulovke sprejeli občani, ker mnogi dvomijo v upravičenost predvidenih investicij. Komisija razmišlja tudi o ureditvi rimskega pristanišča za turistične namene. Dokončno želimo urediti tudi vrhniško kopališče. Sem spada že napeljan nov vod tople vode iz Mirk. Komisija za zdravstvo in socialno varstvo tudi še nima oblikovanega lastnega programa, tesno pa sodeluje z odgovarjajočo službo pri skupščini občine. Komisija za šolstvo in kulturo je že vseskozi angažirana z akcijo za sklic referenduma o samoprispevku. Svet naše krajevne skupnosti z vsemi silami podpira samoprispevek, saj se zavedamo, da je to edina pot, ki pelje do sodobne šole in usposobljenih strokovnjakov v prihodnje. Otroški vrtec, ki je v gradnji, bo le začasno zadostil naraščajočim potrebam, zato je v prihodnosti predviden še vrtec ob Idrijski cesti. Obstaja tudi že idejni projekt za nov dom počitka na Vrhniki. Stal bo za Kurirsko potjo med Idrijsko cesto in Hribškim potokom. Pri svojem delu želimo tesno sodelovati z vsemi krajevnimi organizacijami, a doslej žal še pri večini od njih nismo našli pravega odziva in pripravljenosti. Izjema je le krajevni odbor SZDL, s katerim zelo dobro sodelujemo. Andrej Grampovčan, predsednik Sveta KS Vrhnika S komunalno-stanovanjskim podjetjem pa smo v neprestanih sporih. Program komunalnih del bi moral namreč biti sprejet že pred novim letcm, pa ni bil, kar vsekakor onemogoča sistematično delo na tem področju. Vsako leto znova je v programu komunalno-stano-novanjskega podjetja tudi mrliška vežica, a doslej še ni bila zgrajena. Veliko je manjših krajev, ki imajo ta problem že zdavnaj rešen. Ali je res nemogoče dobiti 20 starih milijonov za trajno ureditev tako nujnega problema? Veliko težav je. Ena med njimi je gotovo ta, da bi rabili poklicnega tajnika, če želimo, da bo delo krajevne skupnosti teklo tako, kot želijo občani. In kako naj to dosežemo? S sedanjimi dotacijami ne moremo plačevati niti skromnega honorarja za vzdrževanje prostora, za pisarniški material in druge drobne izdatke pa sredstev sploh ni. Skupščina občine ima v proračunu 160.000 dinarjev za redno dejavnost (funkcioniranje) njenih krajevnih skupnosti. Predlagamo, ni j se ta sredstva delijo krajevnim skupnostim, upoštevajoč število prebivalcev v posameznih krajevnih skupnostih. V tem primeru bi na prebivalca prišlo 11,55 dinarja, kar bi gotovo vsem zadoščalo za najnujnejše potrebe. Ključ se nam zdi pošten tudi zato, ker so predvsem materialni izdatki pri poslovanju Krajevne skupnosti odvisni od števila prebivalcev (vabili in podobno). In še nekaj besed o ostalih organizacijah, ki delujejo v naši krajevni skupnosti: Dejavnost mladih je zelo skromna ali je vsaj ni čutiti. Spomladi je bil ustanovljen tudi študentski klub, toda od ustanovitve do danes ni o njem ne duha ne sluha. Kulture na Vrhniki ni. Mislim seveda domačo ustvarjalnost in lastno dejavnost. Redno delujeta namreč le maloštevilna gledališka skupina in pihalni orkester pri ZKPO. Več je gledaliških in drugih gostovanj. Vrhnika bi nujno morala dobiti svoj družbeni center. Ta center bi lahko bil v mladinskem domu. Treba bi ga bilo le primerno opremiti. Čudi me, da Vrhničani ne čutijo potrebe, v Lukovci in Dragomeru pa ljudje celo sami zbirajo sredstva za nov kulturni dom. Edina resnična delavna organizacija je gasilsko društvo. Njih dejavnost je stalna, redna in dokaj pestra. Vrhnika je lepo mestece, toda tako umazano, da nas je lahko sram. Nujno je, da občani skupaj s komunalno-stanovanjskim podjetjem organiziramo akcijo in očistimo mesto nesnage, ki n^m ni v ponos. Naša naloga je, da pbčanu omogočimo neposredno odločati o sredstvih, ki jih sam daje, s tem razbremeniti skupščino in utrjevati neposredno samoupravno demokracijo. Vlogi krajevmh skupnosti se nedvomno utrjuje prav v tej smeri, čeprav se nekateri v občinski upravi še ne morejo sprijazniti s povečano vlogo krajevnih skupnosti in se le počasi otresajo starih n.avid administrativnega urejanja krajevnih zadev. Za dodatek pa mi dovolite, da izzovem tiste, ki so se na zboru občanov pozitivno opredelili za samoprispevek za asfaltiranje cest. Bili so prisotni in so samoprispevek sprejeli tudi kot svojo obvezo. Sredstva bi morala po dogovoru biti zbrana (zadnji obrok) do konca maja 1973. 22 občanov doslej ni plačalo niti enega obroka in niti kako drugače reagiralo na zahteve, ki smo jim jih pošiljali. To so: Čot Janez — Ob Potoku 45, Fortuna Tine — Dobovičnikova cesta, Gutnik Valentina — Ob Potoku 29, Lušina Franc — Dobovičnikova 31, Leskovec Pavla — Ob Potoku 29, Mileč Štefan — Ob Potoku n. h., Nagode Andrej — Dobovičnikova 24, Poljanšek Vinko — Dobovičnikova 8, Petkovšek Franc — Ob Potoku n. h., Petrovčič Ivan — Idrijska 58, Poglajen Vencelj — Ob Potoku 43, Rode Franc — Ob Potoku 23, Raven Pavla — Idrijska 4, Bizjan — Dobovičnikova 15, Suhadolnik Anton — Ob Potoku 37, Sebe-nik — Dobovičnikova 16, Turk Jože — Dobovičnikova 27, Suhadolnik Jožica — Ob Potoku 37, Maček Žan — Ob Potoku 57, Kovač Herman — Dobovičnikova n. h. in Kavčič Anton — Ob Potoku 22. Prosimo vse naštete, da izpolnijo svoje obveznosti, ker bomo sicer morali sklicati referendum, katerega rezultat bi bil prav gotovo pozitiven, saj so vsi ostali (116 občanov) že plačali svoje obveznosti. Intervju vodil D. H. Šport Slaba volja in negodovanje ob prvi številki Našega časopisa zato, ker je bilo v njej premalo športa, je bila očitno čisto odveč. Tisti namreč, ki so zadolženi za šport in telesno vzgojo v občini (šole, društva itd.), so očitno nezainteresirani za to, da bi tudi njihova problematiki dobila mesto v Našem časopisu. Izjema je seveda Zdene Mohar, ki nam je poslal prispevek Atletsko prvenstvo Notranjske V okviru praznovanja občinskega praznika so vrhniške osnovne šole z občinsko zvezo za telesno kulturo organizirale (11. maja) atletsko prvenstvo Notranjske. Poleg ekip šol J. Mraka n I. Cankarja so se tekmovanja udeležile še ekipe iz Borovnice, Dolenjega in Gore-njega Logatca in Postojne, skupaj 200 najhitrejših in najmočnejših pionirjev. Po otvoritvenem mimohodu je vse zbrane pozdravil predsednik skupščine občine ing. Marjan Krmavner. Na zaključni svečanosti pa so najboljšim tekmovalcem podelili kolajne priznani telesnovzgojni delavci v naši občini: Vuk Slavko, čememik Rudi, Kisovec Franc, Kukec Stane in ing. Torkar Polde. Zdene Mohar REZULTATI: PIONIRKE Tek 60 m: 1. MIHELČIČ Estera, Dolenji Logatec — 8,2 2. ROGELJ Alenka, Borovnica — 9,1 3. GRČA Marjetka, Postojna — 9,2 4—5. PIVK Marija, Dolenji Logatec — 9,4 4. -5. MIHEVC Cvetka, Gore- nji Logatec — 9,4 Višina: 1. LIKON Anta, Postojna — 136 cm 2. PIŠLER Staša, J. Mrak, Vrhnika — 125 cm 3. PENKO Darinka, Postojna — 120 cm 4. DOLENC Jelka, Borovnica — 120 cm Daljini: 1. PEČENIK Milena, Dolenji Logatec — 3,92 m 2. NOVAK Alenka, Borovnica — 3,77 m 3. MILHARČIČ Mirjana, Postojna — 3,72 m 4. VERBIČ Geni, Borovnica — 3,64 m Krogla: 1. SMRDU Jožica, Postojna — 9,12 m 2. AMBROZlC Vida, Postojna — 8,13 m i Mimohod partizanskih enot v Bevkah po končani vaji 3. KOLJANČIČ Zdenka, Postojna — 7,73 m 4. GROM Ada, J. Mrak, Vrhnika — 7,16 m Tek 300 m: 1. DOLENC Bojana, Postojna — 49,1 2. BAJC Mojca, J. Mrak, Vrhnika — 49,7 3. BOMBEK Zlata, Gorenji Logatec — 50,6 4. VESLE Vlasta, Postojna — 50,9 Troboj: 1. PROGAR Karmen, Postojna — 113 2. MARUŠIC Anita, Postojna — 102 3. JUNC Marija, J. Mrak, Vrhnika — 77 4. KLEDE Vilma, Postojna — 58 Štafeti 4 x 60: 1. POSTOJNA — 36,9 2. BOROVNICA — 37,5 3. J. MRAK, VRHNIKA — 37,7 4. I. CANKAR, VRHNIKA — 38,0 Med ekipami je bila prva Postojna s 1125 točkami in je dobila pokal. Na drugem mestu je bila ekipa os. šole Janez Mrak z Vrhnike s 695 točkami in na tretjem mestu ekipa os. šole Ivan Cankar s 638 točkami. REZULTATI: PIONIRJI Tek 60 m: 1.—2. ZVAB Predrag, Postojna — 7,9 1—2. SIRCA Dušan, Postojna — 7,9 3. TRČEK Bojan, os. š. J. Mrak, Vrhnika — 8,3 4.-5. CEPON Marko, os. š. J. Mrak, Vrhnika — 8,5 4.-5. MEJAC Boris, Borovnica — 8,5 Krajevna organizacija ZRVS Borovnica si je v programu za usposabljanje svojega kadra v letu 1973 med drugim zadala nalogo, da bo pritegnila v obrambne priprave čimveč občanov, predvsem pa mladine. Na več sej odbora smo povabili predstavnike aktiva ZMS Borovnica, kjer smo se dogovorili o nekaterih skupnih akcijah pri obrambnih pripravah občanov. Ena teh akcij je bila ustanovitev strelske družine -Viadukt«. Uspeh je bil lep, saj se je prijavilo 64 mladih iz osnovne šole v Borovnici, precej mladih iz aktiva ZMS in vsi člani kraj. org. ZRVS Borovnica. Strelska družina bo zaživela takoj, ko bo registrirana, in ko bo nabavljeno orožje. Pred orientacijskim pohodom, ki bo v mesecu maju, bo seminar »orientacija na zemljišču, reševanje topografskih znakov in čitanje kart« za vse člane Višina: 1. ZlTKO Miran, Postojna — 156 cm 2. ŠPILAK Marjan, Postojna — 145 cm 3. VINTER Igor, os. š. I. Cankar, Vrhnika — 140 cm 4. GUTNIK Janko, os. šola J. Mrak, Vrhnika — 140 cm Daljina: 1. ZALIČ Janez, Borovnica — 4,57 m 2. HABIC Primož, os. š. I. Cankar, Vrhnika — 4,49 m 3. KAVČIČ Zdravko, os. š. J. Mrak, Vrhnika — 4,38 m 4. KUZMA Marjan, Dolenji Logatec — 4,25 m Krogla: 1. TRČEK Marjan, os. š. Ivan Cankar, Vrhnika — 10,40 m 2. DORMIŠ Bogdan, os. š. Janez Mrak, Vrhnika — 9,95 m 3. MIKULETIČ Andrej, os. š. Postojna — 9,76 m 4. MILAVEC Darko, os. š. Postojna — 9,59 m Tek 400 m: 1. MILNARČIC Danilo, os. š. Postojna — 60,5 2. PANGERC Peter, os. š. Postojna — 30,6 3. BRELIH Niko, os. š. Ivan Cankar, Vrhnika — 63,45 4. KUNC Peter, os. š. Gorenji Logatec — 65,0 Troboj: 1. NIKOLČIČ Dorde, os. š. Ivan Cankar, Vrhnika — 97 2. BAJD Marjan, os. š. Postojna — 92 3. TOMAZIN Andrej, os. š. Janez Mrak, Vrhnika — 69 4. TRČEK Bojan, os. š. Ivan Cankar, Vrhnika —■ 44 Zdene Mohar ZRVS, za aktiv ZMS in vse člane, ki jih ta tema zanima. Na samem orientacijskem pohodu bodo sodelovale poleg članov ZRVS tudi ekipe aktiva ZMS in zadnjih letnikov osnovne šole Borovnica. Vabljeni bodo tudi člani ZB Borovnica. Občanom bo krajevna organizacija ZRVS predvajala več vojaških filmov in filmov, ki prikazujejo delo odbora SLO v miru in v vojnem času. Na zboru aktiva ZMS bomo prikazali sodobno pešadijsko orožje in naučili mladinke in mladince, kako se to orožje najhitreje uporabi, če bi bilo to potrebno. Člani ZRVS so v letošnjem letu bolj disciplinirano pristopili k izvajanju strokovnega izpopolnjevanja. To se je pokazalo na obeh predavanjih v mesecu februarju, saj so manjkali na predavanju le štirje člani. Vse članstvo je naročeno na -Našo obrambo«, precej pa tudi na TV-15. Pri -Partizanski knjigi« smo kupili topografske priročnike in specialne karte za več kot polovico članstva. Za spominski dom v Kum-rovcu smo doslej zbrali 600 din, upamo pa, da bodo prispevali vsi člani po 10 din. Naša organizacija se je že uveljavila kot družbenopolitična organizacija, saj je predsednik vabljen na sestanke krajevne skupnosti, SZDL in na skupne sestanke vseh družbano-političnih organizacij v Borovnici. Naša organizacija želi, da bi tudi druge organizacije in delovni kolektivi v Borovnici storili vse za medsebojno povezavo in skupno akcijo pri uresničevanju koncepta o SLO. Taktična vaja partizanskih enot ob občinskem prazniku Med prireditvami, ki so bile posvečene občinskemu prazniku občine Vrhnika, je vidno mesto zavzela vaja partizanskih enot, ki se je odvijala dne 6. maja 1973 na terenu med Drenovim gričem in Bevkami. Pri njeni pripravi je razen drugih sodelovala tudi občinska organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin. Vaja partizanskih enot je bila v bistvu ponazoritev resnične akcije, ki so jo partizanske enote izvedle med narodnoosvo- Volilna enota — VERD-MIRKE 1. VPRAŠANJE: Ob asfaltiranju ceste urediti tudi park. Organizacija ZM naj pripravi delovno akcijo. ODGOVOR: V programu komunalnih del za leto 1973 je predvidena ureditev parka, vendar je zbor občanov dne 30. 3. 1973 sklenil sredstva, namenjena za ureditev parka na Verdu, porabiti za asfaltiranje in izgradnjo kanalizacije. 2. VPRAŠANJE: V Janezovi vasi, Podgori in na Mirkah postaviti zaprte raz-glasne deske. ODGOVOR: Oddelek za splošne zadeve in družbene službe SO Vrhnika je že naročil nekaj oglasnih desk, s katerimi bo dotrajane zamenjal in namestil manjkajoče. bodilno borbo. Na ta način tudi mlajše generacije na Vrhniki oživljajo spomine na tiste dogodke, ki so najbolj znani iz NOB v vrhniški občini. Akcija pa ni bila samo spominskega značaja, ampak je, sicer v manjšem obsegu, a vendar zelo učinkovito, praktično preverila pripravljenost na splošni ljudski odpor, saj so pri vaji sodelovali razen partizanskih enot tudi civilna zaščita, mladina, Volnilna enota 3—9 VRHNIKA 1. VPRAŠANJE: Lansko leto nerazporejena sredstva v znesku 420.000 din za dejavnost krajevnih skupnosti, prenesti v leto 1973. ODGOVOR: Nerazporejena sredstva sklada za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti so v celoti prenesena kot prosta sredstva za potrošnjo v letu 1973. Upravni odbor sklada za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti je na seji dne 24. 5. 1973 potrdil zahteve krajevnih skupnosti in v skladu z že sprejetimi merili za dodeljevanje sredstev sredstva dodelil. 2. VPRAŠANJE: Dotacijo zvezi rezervnih vojaških starešin Vrhnika povišati ! ODGOVOR: Po sklepu občinske skupščine dejavnosti družbeno-politič-nih organizacij ne sme biti borci in rezervni vojaški starešine. Resnost udeležencev na vaji, ter odobravanje in pohvale s strani občanov, ki so si vajo ogledali, vliva zaupanje v našo obrambno koncepcijo ter zagotavlja, da bi v primeru sovražnikove agresije občani Vrhnike enotno in organizirano nastopili proti osvajalcu, prav tako kot v letih 1941 do 1945. Janez Žnklaršič okrnjena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Občinska skupščina bo ob rebalansu proračuna razpravljala o povečanju potrebnih sredstev za že realizirani del' programa in za program, ki naj bi bil realiziran do konca koledarskega leta. 3. VPRAŠANJE: Sklad za financiranje programov in dejavnosti krajevnih skupnosti naj krajevni skupnosti oz. naselju, kjer je predpisan prispevek za uporabo MZ, prispeva 650/o, 35°/o investicije pa zberejo občani sami. Razmerje 50 : 50 (sklad : občani) naj še naprej velja za krajevno skupnost, v katerih ni prispevka za uporabo mestnega zemljišča. ODGOVOR: Skupščina in upravni odbor sklada za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti sta na osnovi kriterijev občinske skupščine sprejela merila o splošnih pogojih za dajanje kreditov in trošenja sredstev Odgovori na vprašanja zborov občanov, ki so bili marca letos Krajevna organizacija ZRVS Borovnica sklada. Na osnovi sprejetih meril upravni odbor sklada dode-ljudje sredstva, in sicer: a) za gradnjo in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav, b) za gradnjo ali adaptacijo družbenih objektov, namenjenih za kulturo, telesno vzgojo ali rekreacijsko dejavnost. Kadar sklad sofinancira gradnjo ali rekonstrukcijo komunalnih naprav in objektov iz tekočih sredstev, je odnos 50 : 50, (kar pomeni, da sklad zbrana sredstva občanov poveča za isti znesek, ki so ga zbrali občani.) V kolikor občani v skladu z izdelanim predračunom izvršijo nekatera dela sami, jim sklad prizna vrednost opravljenih del kot njihovo udeležbo — a le do 50 °/o. Če sklad sofinancira dela iz sredstev od najetih kreditov, je razmerje med sredstvi sklada in občanov 40 : 30 v korist sredstev občanov. Kadar sklad sofinancira gradnjo ali adaptacijo družbenih objektov, namenjenih za kulturno, telesno vzgojno in rekreacijsko dejavnost, je odnos med soudeležbo občanov in sklada 2:1 v korist sredstev občanov. Sklep zbora volivcev volilnih enot 3—9 Vrhnika ni osvojen iz več razlogov. Glavni pa je ta, da so predračuni za asfaltiranje cest na območjih, kjer se pobira prispevek za uporabo mestnega zemljišča, nižji za vrednost spremljajočih objektov, ker se ta dela financirajo v glavnem iz sredstev sklada za urejanje mestnega zemljišča. Poudarjamo, da je v določenih primerih udeležba občanov simbolična v odnosu na vložena sredstva za izgradnjo spremljajočih objektov in naprav. Drugi razlog je ta, da krajevne skupnosti usmerjajo potrošnjo sredstev sklada za urejanje mestnega zemljišča, zato bi diferenciacija bila nepravična do občanov izven omenjenih območij. 4. VPRAŠANJE Povišati znesek podpore socialno ogroženim in bolehnim otrokom. ODGOVOR: V predlogu proračuna je res videti, da je ta postavka prenizka (7.200 din), so pa še druge, ki so prav tako namenjene socialno ogroženim otrokom: — vzdrževanje rejencev — 89.970 din, — sofinanciranje kolonij — 14.040 din, — denarna pomoč otrokom iz socialno šibkih kmečkih družin — 29.240 din — prispevek k stroškom za klimatsko zdravljenje bolehnih otrok — 7.720 din Višina pomoči je odvisna od premoženjskega stanja družin. 5. VPRAŠANJE: Povišati postavko za štipendije! ODGOVOR: V izhodiščih za financiranje splošnih družbenih potreb so nakazani viri sredstev za štipendiranje. Predvideno je, da bi z delovnimi organizacijami sklenili dogovor o sofinanciranju (po 30 din letno na zapo- slenega). Morebitno razliko bomo zagotovili iz občinskega proračuna. 6. VPRAŠANJE: Za prodajo zelenjave in sadja takoj postaviti na tržnici dva začasna kioska. ODGOVOR: Trgovsko podjetje Mercator, TOZD Vrhnika nas je 28 .5. 1973 obvestilo, da bo do 1. 6. 1973 organiziralo prodajo sadja in zelenjave na obstoječi vrhniški tržnici. 7. VPRAŠANJE Kmetijska zadruga Vrhnika je pred Mlečno restavracijo dolžna odstraniti kante in za svoje potrebe nabaviti kason. ODGOVOR: Pristojna organa za komunalno in sanitarno inšpekcijo sta obveščena in bosta, skupaj s Kmetijsko zadrugo Vrhnika ter Komunalno-stanovanjskim podjetjem Vrhnika, zadevo uredila. 8. VPRAŠANJE: Za stari dom JLA naj Komu-nalno-stanovanjsko podjetje v planu predvidi tudi nabavo stolov in miz, tako da bi v njem lahko bili zbori volilcev, drugi sestanki in prireditve. ODGOVOR: V letu 1973 ni predvidenih sredstev za nakup navedene opreme. Kolikor se bo med letom pokazala takšna možnost, bo Komunalno-stanovanjsko podjetje ustrezno opremilo dvorano. 9. VPRAŠANJE: Investitor gradnje nove avtoceste je dolžan popraviti cesto v Verdu. ODGOVOR: O zadevi je investitor avtoceste obveščen. Izdana je tudi ureditvena odločba. Investitor avtoceste, Cestni sklad SRS, je zagotovil, da bo cesta do konca julija 1973 urejena. 10. VPRAŠANJE: Prepovedati parkiranje avtomobilov na Stari cesti od Popita do Delikatese in na Ulici 6. maja na Vrhniki. Prepoved naj ne velja za dostavna vozila. ODGOVOR: Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu pri SO Vrhnika je na zadnji seji obravnaval problematiko cestnega prometa na Stari cesti in sprejel naslednje zaključke: Glede prometa na stari cesti gre predvsem za neupoštevanje omejitve hitrosti. Zato so ogroženi pešci in kolesarji. Svet utemeljuje postavitev znakov na najbolj kritičnih delih Stare ceste, in sicer prepoved parkiranja. 11. VPRAŠANJE: Pred trgovino Mercator na Ulici 6. maja zasaditi poleg brez tudi drugo drevje. ODGOVOR: Za urejanje parkov in zelenic na Ulici 6. maja v letu 1973 ni zagotovljenih sredstev. Predlog bomo posredovali skladu za urejanje mestnega zemljišča, ki naj v letu 1974 zagotovi potrebna sredstva. 12. VPRAŠANJE: Komunalno-stanovanjsko podjetje naj pregleda drogove javne razsvetljave in zapne varovalke svetil s pokrovi, ker leti manjkajo. ODGOVOR: Komunalno-stanovanjsko podjetje Vrhnika je opravilo ogled in popravilo. 13. VPRAŠANJE: Gradiva dostavljati občanom večkrat in z manj problemi. ODGOVOR: Gradivo za zbore volilcev je zelo obsežno zlasti takrat, ko gre za proračunsko razpravo. Temu se je zelo težko izogniti. Organi občinske skupščine, ki gradivo pripravljajo, si bodo prizadevali, da bi bilo čimbolj razumljivo in kratko. 14. VPRAŠANJE: Od Kovinarske mimo Delavskega naselja je speljan odprt kanal, v katerem je zelo visok nivo vode, ker ima most na Ljubljanski cesti precej visok propust. Znižati nivo propusta, da bo nivo vode v kanalu nižji. ODGOVOR: Predlog bomo posredovali splošni vodni skupnosti Ljub-ljanica-Sava. 15. VPRAŠANJE: Na pokopališču na Vrhniki je pri stopnicah potrebno namestiti kason za smeti. ODGOVOR: Je že nameščen. 16. VPRAŠANJE: V naseljih, kjer je že določena zazidava, že vnaprej določiti hišne številke, da ne bo zmešnjav v zaporedju. ODGOVOR: V letu 1974 bo potrebno urediti numeracijo Vrhnike in drugih naselij na območju občine. Program o ureditvi numeracij bo dostavljen krajevnim skupnostim, naj ga obravnavajo na zborih občanov. 17. VPRAŠANJE: Starešine JLA naj se dogovorijo s predstojniki za odvažanje smeti v javno odlagališče. ODGOVOR: Pristojna organa za komunalno in sanitarno inšpekcijo bosta predlog v okviru zakonskih določil uredila. 18. VPRAŠANJE: Zgraditi mrliško vežico. ODGOVOR: V programu del za leto 1973 so zagotovljena sredstva za izdelavo projekta in makete ureditve vrhniškega pokopališča. Projekt in maketo bomo posredovali krajevni skupnosti, ki bo organizirala javno razpravo. 19. VPRAŠANJE: Znesek za rekonstrukcijo ceste Bistra—Borovnica nameniti za rekonstrukcijo Stare ceste na Vrhniki. ODGOVOR: V letu 1973 ni predvidenih nobenih sredstev za rekonstrukcijo ceste Bistra—Borovnica. V proračunu so zagotovljena le sredstva za odplačilo kreditov, najetih za že izvršeno rekonstrukcijo ceste. 20. VPRAŠANJE: Odsek Dobovičnikove ulice je treba urediti. ODGOVOR: V programu komunalnih del za leto 1973 je predvidena ureditev Dobovičnikove ulice z asfaltiranjem. Sredstva se zagotavljajo iz prispevka občanov, sklada za financiranje dejavnosti, krajevnih skupnosti in sklada za urejanje mestnega zemljišča. 21. VPRAŠANJE: Koliko sredstev je zahtevala gradnja spomenika pred šolo in Mantovo in kdo je odgovoren, da naprave ne delujejo? ODGOVOR: Fontano pred šolo Janeza Mraka je zgradilo podjetje IGRAD Vrhnika iz sredstev (najetih kreditov) za adaptacijo šole. Idejo za tovrstno gradnjo je dal Zavod za spomeniško varstvo, ki je zahteval ohranitev starega železnega kipa. Fontana v parku med Tržaško in Staro cesto je zgrajena v skladu s programom urejanja parkov in zelenic. Vrednost obeh fontan znaša 45.000.— din. V ceni je upoštevan tudi obojni priključek na vodovod in kanalizacijo. Fontani bosta začeli delovati v mesecu juniju. 22. VPRAŠANJE Za kaj so bila porabljena sredstva prispevka za MZ? Vrhnika je zbrala 372 milijonov din, v programu komunalnih del pa je predvidenih le 80 milijonov. ODGOVOR: Dohodke in izdatke sklada za urejanje mestnega zemljišča od njegove ustanovitve do konca leta 1972 smo posredovali krajevnim skupnostim, ki naj gradivo posredujejo občanom na zborih volilcev. 23. VPRAŠANJE: Kdaj bo Gradišče posuto s peskom? ODGOVOR: Cesta skozi Gradišče je že posuta s peskom. Volilna enota 10 — STARA VRHNIKA 1. VPRAŠANJE: Občinska skupščina naj razpravlja o cesti, ki pelje iz Stare Vrhnike proti Podčelu — oba odseka od trgovine in od spomenika navzdol — in jo prevzame v program vzdrževanja občinskih cest IV. reda. ODGOVOR: Občinska skupščina bo na eni od prihodnjih sej razpravljala o sprejemu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o kategorizaciji cest IV. reda. Ob tej priliki bo občinska skupščina razpravljala tudi o vašem predlogu. 2. VPRAŠANJE: V kakšne namene se porabijo sredstva, nakazana zavarovalnici od premij proti požarom? Sredstva nakazati gasilskim društvom. ODGOVOR: Vsa sredstva, zbrana od premij proti požarom, so nakazana občinski gasilski zvezi, razen manjšega dela sredstev, ki gredo za odplačevanje anuitet za najete kredite pri nabavi gasilske opreme. 3. VPRAŠANJE: Ob novi cesti urediti bankine. ODGOVOR: Komunalno — stanovanjsko podjetje Vrhnika je dolžno bankine urediti in redno vzdrževati. O tem je že obveščeno. 4. VPRAŠANJE: Ob asfaltiranju ceste skozi vas naj KSP Vrhnika prispeva vsaj spodnji vstroj — dovoz peska. ODGOVOR: Za vzdrževanje cest IV. reda dobi KSP Vrhnika sredstva iz proračuna. Za asfaltiranje cest pa prispeva sklad za finacira-nje dejavnosti KS 50 «/o zbranih sredstev občanov. Iz tega sledi, da KSP Vrhnika ne more prispevati sredstev, namenjenih za vzdrževanje cest pri asfaltiranju. V kolikor pa je KSP Vrhnika voljno pomagati pri asfaltiranju, lahko nameni del sredstev iz svojega poslovnega sklada. 5. VPRAŠANJE: Nujno urediti kanalizacijo. ODGOVOR: Ker v letu 1973 ne bo mogoče zagotovti finančnih sredstev, predlagamo, da svet KS naroči KSP Vrhnika izdelavo potrebne tehnične dokumentacije s predračunom in načrti. Izdelava dokumentacije, predračuna in načrtov naj se financira iz sredstev sklada za urejanje mestnega zemljišča. 6. VPRAŠANJE: V zvezi s pripravami na asfaltiranje vojaških poti naj pride predstavnik KSP Vrhnika in pregleda, kje bi prišli v po-štev propusti preko ceste. ODGOVOR: O tem je KSP Vrhnika obveščeno in bo takoj, ko bo vojska pričela s pripravljalnimi deli za asfaltiranje ceste, odredilo mesta, kjer je potrebno zgraditi propuste. 7. VPRAŠANJE: Postaviti prometni znak — omejitev hitrosti. ODGOVOR: Upravičenost do omejitve hitrosti skozi naselje je očitna. Na prvi seji sveta za preventivno vzgojo in varnost v cestnem prometu bo določena največja še možna hitrost in nato izdan nalog za postavitev znaka omejitve hitrosti. Volilna enota 11., 12. in 14. — BOROVNICA, DOL—LAZE 1. VPRAŠANJE: Skupščina občine Vrhnika naj sestavi komisijo, ki bo proučila vprašanje ceste v novem naselju (ukinitev ali ureditev). STRAN 11 ODGOVOR: V obdelavi je revizija urbanističnega načrta občine in zazidalnih načrtov znotraj tega načrta, zato bo revizija konkretnega načrta pokazala upravičenost obstoja sporne ceste. Posebna urbanistična komisija, v kateri bodo sodelovali tudi predstavniki krajevne skupnosti, bo pregledala cesto in podala mnenje za ukinitev ali ureditev. 2. VPRAŠANJE: Potrebno bi bilo več denarja za razvoj telesne kulture v Borovnici. ODGOVOR: Sredstva za telesno kulturo dobi iz občinskega proračuna občinska zveza za telesno kulturo. Ta potem dobljena sredstva dodeljuje posameznim društvom. Ker ima sredstev Premalo, tudi vsem prošnjam društev ne more ugoditi. Pričakujemo, da bo po novem zakonu za te namene več sredstev. Pregled o razdelitvi sredstev med posamezna društva lahko dobite pri Občinski zvezi za telesno kulturo. 3. VPRAŠANJE: Manj denarja naj se odvaja za vrhunski šport in več za množični. ODGOVOR: Takšen predlog podpiramo. Pristojni organi naj ga pri svojem delu upoštevajo. O tem je bilo govora tudi na 1. seji iniciativnega odbora za ustanovitev temeljne telesno-kulturne skupnosti občine Vrhnika. VPRAŠANJE: Okolico ostanka mostu urediti in zaščititi z ograjo. ODGOVOR: V programu del' za leto 1973 ni predvidenih sredstev za dokončno ureditev parka okoli stebra, zato bo potrebno investicijo prenesti v leto 1974. V kolikor svet krajevne skupnosti smatra, da so programirana dela v letu 1973 manj nujna, naj to sporoči upravnemu odboru sklada za urejanje mestnega zemljišča, ki bo spremenil Program in na škodo planiranih del financiral dokončno Ureditev parka v Borovnici. 5, VPRAŠANJE: Komunalno stanovanjsko Podjetje naj spremeni razpored uradnih ur. ODGOVOR: Komunalno — stanovanjsko Podjetje Vrhnika je na predlog občinske skupščine uskladilo uradne ure za stranke z uradnimi urami za stranke občinske Uprave. Naj se poda konkreten Predlog, na osnovi katerega bo Komunalno-stanovajnjsko podjetje razporedilo uradne ure za stranke, če je predlog utemeljen. 6. VPRAŠANJE: Urediti je potrebno vse prekope cest, ki so ostali zaradi urejanja napeljav. ODGOVOR: Komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika bo do konca avgusta popravilo poškodovana asfaltna cestišča. Finančna sredstva za popravilo cestišč bo zagotovil cestni sklad občine Vrhnika. 7. VPRAŠANJE: Pregledati in urediti je potrebno vse jaške na novi cesti. ODGOVOR: Komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika bo v letu 1973 uredilo preveč poglobljene jaške. Finančna sredstva za navedena dela bo zagotovil občinski cestni sklad. 8. VPRAŠANJE: Urediti odlaganje smeti — dogovor s Komunalno-stano-vanjskim podjetjem. ODGOVOR: O zadevi je razpravljal tudi svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in predlaga, naj Komunalno-stanovanjsko podjetje Vrhnika skupaj s krajevno skupnostjo Borovnica poišče ustrezno odlagališče, ga primerno uredi in zapre ter pospravi vsa črna odlagališča smeti. Za izvršitev naloge je zadolženo Komunalno-stanovanjsko podjetje Vrhnika. 9. VPRAŠANJE: Poskrbeti za redno vzdrževanje javne razsvetljave. ODGOVOR: Javno razsvetljavo v Borovnici in Bregu je s 1. 1. 1973 prevzelo v upravljanje Komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika in bo skrbelo, da bo obstoječa javna razsvetljava v redu oskrbovana. 11. VPRAŠANJE: Urediti cesto Pod gorami na staro železniško postajo in Na grič. ODGOVOR: Za vzdrževanje cest IV. reda je odgovorno Komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika, ki skrbi, da so obstoječe ceste v redu vzdrževane. V kolikor se predlog nanaša na rekonstrukcijo ceste, bo posebna komisija opravila ogled in predlagala način rešitve. Finančna sredstva za rekonstrukcijo ceste bo potrebno zagotoviti v letu 1974, ker so letošnja sredstva v celoti razdeljena. 12. VPRAŠANJE: Postaviti luči od Drašlerjeve Vere do postaje. ODGOVOR: Isti odgovor kot pod točko 6. 13. VPRAŠANJE: Montirati ure za vodo. ODGOVOR: Montažo vodovodnih števcev izvaja Komunalno-stanovanjsko podjetje Vrhnika, ki je na osnovi sprejetega odloka dolžno montirati števce povsod tam, kjer so dani pogoji. 14. VPRAŠANJE: Pri KS bi bilo treba nastaviti uslužbenca z 8-urnim delovnim časom — svet krajevne skupnosti pripravi predlog. ODGOVOR: Krajevne skupnosti so v zadnjem času dobile več nalog in pristojnosti, v bodoče pa jih bodo dobile še nekaj. Da bi krajevna samouprava lahko zaživela in da bi KS svoje naloge zmogle opravljati, je res nujno, da se v večjih krajevnih skupnostih sistematizirajo delovna mesta profesionalnih tajnikov. To sicer čez noč ne bomo dosegli, moramo pa se vsi skupaj prizadevati, da to uredimo. 15. VPRAŠANJE: Urediti preskrbo z mesom. ODGOVOR: Predlog bomo posredovali kmetijski zadrugi Vrhnika, ki je zadolžena za preskrbo občanov z mesom. Ko bomo prejeli odgovor, ga bomo posredovali krajevni skupnosti. 16. VPRAŠANJE: Preprečiti ukinitev dobave nekaterih artiklov v poslovalnici Mercator. ODGOVOR: Predlog bomo posredovali trgovskemu podjetju Mercator, da ga prouči in pojasni razlog ukinitve dobave nekaterih artiklov. Ko bomo odgovor prejeli, da bomo posredovali krajevni skupnosti. 17. VPRAŠANJE: Urediti cesto na Laze. ODGOVOR: Komisija, sestavljena iz predstavnikov upravnega organa, gozdnega gospodarstva in krajevne skupnosti Borovnica, bo cesto pregledala in dala predlog dokončne rešitve. Predlog komisije bomo poslali krajevni skupnosti. 18. VPRAŠANJE: Prispevek za vodo pobirati večkrat in ne le dvakrat letno. ODGOVOR: Po izjavi direktorja KSP Vrhnika se vodarina pobira vsaka dva meseca za nazaj. Če pobira vodarino v daljšem časovnem obdobju, je krivda pri inkasantu. Komunalno-stanovanjsko podjetje bo opozorilo inkasante in od njih zahtevalo, da vodarino pobirajo v odrejenih rokih, to je vsaka dva meseca. VPRAŠANJA: 1. VPRAŠANJE: Kje je denar, ki je ostal od turističnega društva? ODGOVOR: Do prodaje objekta v Peklu je prišlo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in zato, da objekt ne bo še naprej propadal. Najboljši kupec je bil Mazi Matija iz Ohonice. Kupec je plačal akontacijo 30.000.— din. Ostalih 67.000.— din pa je po pogodbi dolžan plačati v osmih enakih obrokih in sicer po 8.375.— din. Kupec je plačal le prvi obrok, nadaljnje plačevanje pa je ustavil z izgovorom, da bo plačal, ko bo opravljen prepis na njegovo ime v zemljiški knjigi. Turistično društvo Borovnica pa je imelo v obdobju 1962 do 1968 naslednje dohodke in izdatke: DOHODKI: Dotacija SO Vrhnika 127.350 Mazi Matija akontacija za prodani objekt 30.000 Mazi Matija, plačilo 1. obroka 8.375 Dohodek od prireditev 13.042 SKUPAJ 178.767 IZDATKI: Stroški prodaje objekta v Peklu 124.135 Reklamna tabla 2.353 Parkirni prostor, kupljen od Šušteršiča 444 Vzdrževanje steze, brvi in stopnic 13.005 Vzdrževanje ceste, popravila mostu in betoniranje robnika na cesti 4.046 Lesena turistična koča 3.536 Gasilsko društvo Borovnica 18.000 Načrti za objekt in ogledi komisij 3.871 Administrativni stroški 2.531 Drobni inventar 1.357 Prispevek Skopje od mater, stroš. 2.426 Ostali stroški 1.585 SKUPAJ IZDATKI 177.333 Saldo prenesen na krajevno skupnost dne 17. 12. 1971 1.434 SKUPAJ 178.767 Za lažje razumevanje kriterijev in načina, po katerih Občinska konferenca SZDL Vrhnika zbira kandidate in podeljuje občinska priznanja OF, objavljamo pravilnik o podeljevanju priznanja OF, ki ga je občinska konferenca SZDL Vrhnikr sprejela na svoji seji 20. marca 1972. o podeljevanju Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije 1. člen Priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda (v nadaljnjem besedilu: Priznanje OF) je družbeno przinanje, ki ga podeljuje vsako leto občinska konferenca SZDL za posebne dosežke na področju družbenopolitične in družbene dejavnosti. 2. člen Priznanje OF se podeljuje posameznikom, družbeno-poli-tičnim in drugim organizacijam za posebne družbeno-politične, znanstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. 3. člen Priznanja OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbeno-političnega 2. VPRAŠANJE: Koliko od denarja, predvidenega za krajevne skupnosti, bo odpadlo na krajevno skupnost Borovnica? ODGOVOR: Skupščina občine Vrhnika je v letu 1973 zagotovila, 360.000 — din za potrebe krajevnih skupnosti. Sredstva se delijo tako, da se za financiranje programov komunalnih del porabi 500.000 S din, 160.000 S din pa je namenjeno za funkcionalne in druge izdatke krajevnih skupnosti. Razdelilnika sredstev še ni, zato ni znano, koliko sredstev bo dobila krajevna skupnost Borovnica. Delitev sredstev izvršujemo v dogovoru s predsedniki in tajniki krajevnih skupnosti. Opravičujemo se, ker ne moremo objaviti odgovorov na vprašanja zborov občanov iz vseh krajevnih skupnosti, ker v Našem časopisu nimamo dovolj prostora. Zato v prihodnji številki obljubljamo odgovore še za krajevne skupnosti PO-KOJIŠČE, BREG-PAKO, BREZOVICA pri Borovnici, BLATNA BREZOVICA, SINJE GORICE, BEVKE, LOG, DRAGO-MER-LUKOVICA, DRENOV GRIČ-LESNO BRDO, VELIKA IN MALA LIGOJNA, PODLI-PA-SMREČJE in ZAPLANA. DH Na osnovi 4. člena Pravil SZDL Vrhnika ter v skladu z določili 16. člena Pravilnika RK SZDL Slovenije o podeljevanju priznanj OF slovenskega naroda sprejme občinska konferenca SZDL Vrhnika na seji dne 20. marca 1972. sistema, socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. 4. člen Priznanje OF se slovesno podeljuje vsako leto ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, to je 27. aprila. Izjemno je možno dati ta priznanja tudi v drugem času posameznikom ob življenjskih jubilejih, upokojitvah in podobno. 5. člen V posameznem letu podeli občinska konferenca SZDL Vrhnika do 3 Priznanja OF. Izjemno je možno podeliti več priznanj OF ob jubilejih Osvobodilne fronte ali Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. 6. člen Priznanje OF obsega diplomo in značko — s simbolom OF slovenskega naroda. Značka, ki jo podeljuje občinska konferenca, je srebrna. PRAVILNIK V diplomo se vpiše ime prejemnika, pa tudi njegovo delo ali zasluge, zaradi katerih je dobil Priznanje. Značke so oštevilčene. Diplome podpisuje in podeljuje predsednik občinske konference SZDL. O podeljevanju Priznanja OF se vodi posebna evidenca. 7. člen Dosežke posameznikov in organizacij ocenjuje ter jih predlaga v končno odločitev in potrditev občinski konferenci SZDL posebna žirija, za podeljevanje Priznanj OF. Žirijo izvoli občinska konferenca SZDL za dobo 4 let. Žirija ima predsednika in 6 članov. Žirija razpravlja o podelitvi Priznanja OF na predlog ali po lastni presoji. 8. člen Vsako leto v septembru objavi žirija razpis za Priznanje OF, s katerim pozove vse zainteresirane k podajanju predlogov. V razpisu je treba navesti, komu so Priznanja OF namenjena, načela o merilih za podelitev, kdo in kdaj lahko poda predlog, komu se predlogi pošiljajo in kakšno dokumentacijo je treba priložiti k predlogu. Žirija sprejema predloge za podelitev Priznanj OF vsako leto do vključno 15. januarja. Pozneje prispelih predlogov žirija ni dolžna upoštevati in obravnavati. 9. člen Predloge za podelitev Priznanja OF lahko dajejo krajevne in občinska organizacija Socialistične zveze, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti in občani. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu z merili o podeljevanju Priznanja OF, ki so določena v tem pravilniku. Predlog se predloži na posebnem obrazcu, ki ga lahko vsak predlagatelj dobi na sedežu občinske konference SZDL. Će žirija ugotovi, da je obrazložitev ali dokumentacija nepopolna ali v nasprotju z določbami tega pravilnika, pozove predlagatelja, da dopolni predlog ali dokumentacijo. Pri tem določi predlagatelju tudi zadnji rok. Ce predlagatelj v določenem roku predloga ali dokumentacije ne dopolni, žirija predloga ne upošteva in ne obravnava. O tem pismeno obvesti predlagatelja. 10. člen Predlogi za podelitev Priznanja OF, ocene predlogov ter sklepi žirije o podelitvi Priznanja OF morajo upoštevati merila, ki so določena v tem pravilniku in vse druge okoliščine, ki so pomembne za presojo dodelitev in izhajajo iz osnovnega namena Priznanja OF. 11. člen Žirija opravlja svoje delo na sejah, o katerih se vodi zapisnik. Delo žirije vodi predsednik, ki sklicuje seje žirije, predseduje sejam in podpisuje sklepe ter vse druge dokumente, ki jih sprejema žirija. Če je predsednik odsoten, vodi sejo član žirije, ki ga izberejo na seji. Žirija je sklepčna, če ji prisostvuje 2/3 člankov, sklepe pa sprejema z večino glasov prisotnih članov žirije. V primeru, če postane član žirije kandidat za Priznanje OF, se za tisto leto izloči iz dela žirije. 12. člen Po vsakoletni podelitvi Priznanj OF poroča žirija o svojem delu občnski konferenci SZDL. 13. člen Administrativno-tehnično de- lo v zvezi s podeljevanjem Priznanja OF opravlja odministra-tivna služba IO ObK SZDL. 14. člen Sredstva v zvezi s podeljevanjem Priznanj OF v občinskem merilu zagotovi v svojem finančnem načrtu občinska konferenca SZDL. 15. člen Za podelitev Priznanj OF v letu 1970 določbe 5. člena o številu priznanj in 8. člena o rokih ne veljajo in jih žirija po lastni presoji prilagodi danim pogojem. 16. člen Ta pravilnik velja takoj. Na podlagi 94. člena statuta občine Vrhnika ter 4. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 29/72) je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 22. 5. in 8. 6. 1973 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Vrhnika 1. člen Razpisuje se referendum o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove zgradb osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Vrhnika. 2. člen Referendum se razpisuje za celotno območje občne Vrhnika. Odločitev na referendumu bo sprejeta, če bo zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja. 3. člen Na referendumu se bo odločalo o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove zgradb osnovnega šolstva in otroškega varstva po naslednjem programu: A. za osnovno šolstvo: 1. obnova in prizidek k osnovni šoli na Logu 2. obnova in prizidek k osnovni šoli v Borovnici 3. obnova in prizidek k osnovni šoli Janez Mrak na Vrhniki 4. obnova in prizidek k osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki 5. obnova podružničnih šol 6. gradnja posebne osnovne šole na Vrhniki. B. za otroško varstvo: 1. gradnja vrtca na Vrhniki 2. gradnja vrtca v Borovnici 3. gradnja vrtca na Logu 4. gradnja vrtca v Dragomeru 5. gradnja ali adaptacija objekta na Drenovem griču 6. gradnja ali adaptacija objekta na Verdu 7. gradnja ali adaptacija objekta na Stari Vrhniki 8. gradnja ali adaptacija objekta na Bregu 9. gradnja ali adaptacija objekta v Bevkah Skupna predračunska vrednost s projekti, z odkupi zemljišč in z opremo in drugim znaša po današnjih cenah in ocenah 45,786.000 dinarjev. S samoprispevkom občanov se bo v petletnem obdobju predvidoma zbralo skupaj 7,385.000 dinarjev. 4. člen Referendum bo: a) v nedeljo, dne 24. junija od 7. do 19. ure za vse občane, zaposlene izven območja občine Vrhnika in vse druge občane, ki niso zaposleni v organizacijah združenega dela na območju občine (upokojenci, kmetovalci, osebe s samostojno poklicno dejavnostjo, gospodinje, študenti in drugi) po glasovalnih enotah, ki jih določi občinska volilna komisija, b) v ponedeljek, dne 25. junija od 6. do 17.30 ure za vse občane, zaposlene v organizacijah združenega dela na območju občine Vrhnika. Organizacije združenega dela, ki jim glede na proces dela ta čas ne odgovarja, lahko volišča odprejo tudi prej, vendar morajo za to dobiti soglasje občinske volilne komisije. 5. člen Samoprispevek bi bil predpisan za dobo 5 let in sicer od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1978 in bi ga plačevali naslednji zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Vrhnika oziroma opravljajo obrtno ali drugo dejavnost na tem območju. 1. občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila in uživalci pokojnin v višini 1 % od neto osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin, 2. zavezanci od dohodka od kmetijske dejavnosti v višini 2 % od katastrskega dohodka, 3. občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, 1 % od odmerne osnove, 4. zavezanci, katerim je odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku, po stopnji 10 %> od odmerjenega davka. 6. člen Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. Občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in nadomestila izpod 1000 din mesečno, 2. Občani, ki imajo manj kot 400 din mesečnega dohodka (na člana družine) lahko predlagajo, da se jih delno ali v celoti razreši plačevanja prispevka. 2. Upokojenci, ki poleg pokojnine prejemajo tudi varnostni dodatek. 3. Kmetijski proizvajalci, katerih katastrski dohodek od gozdnih in negozdnih površin ne presega zneska 2000 din. Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin, štipendij, nagrad za učence v gospodarstvu, prejemkov iz naslova odlikovanj in priznanj in od otroškega dodatka. 7. člen Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: »Skupščina občine Vrhnika Glasovnica za referendum dne 24. in 25. junija 1973 o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje in obnove objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Vrhnika za dobo 5 let, tj. od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1978. GLASUJEM ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja«. 8. člen Denarna sredstva, ki bi se s samoprispevkom zbrala, so strogo namenska in bi se stekala na poseben sklad skupščine občine Vrhnika za gradnjo šol in varstvenih ustanov, ter se smejo uporabljati samo za financiranje programa iz 3. člena tega sklepa. S sredstvi iz prejšnjega odstavka bi upravljal upravni odbor sklada v skladu s programom iz 3. člena tega sklepa. Člane upravnega odbora imenuje Skupščina občine Vrhnika na predlog družbenopolitičnih organizacij. Upravni odbor ima svoj statut, s katerim podrobneje ureja poslovanje sklada, mora pa vsaj dvakrat letno poročati o svojem delu. Svoja poročila mora objavljati v občinskem glasilu in na zborih volivcev. 9. člen Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija. Glasovanje pri referendumu vodijo posebni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. 10. člen Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v občinskem proračunu za leto 1973. Št. 2/1-014-01/73 Datum: 8. junij 1973. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Predsednik Skupščine občine Vrhnika ing. Marjan KBMAVNER