Štev. 26. V Ljubljani, 26. junija 1914. LIV. leto Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila Je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h » »i ii dvakrat . . 12 „ .....i trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamaciie, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. ALOJZIJ URBANČIČ: Tovariša Hreščak in Kleinmayr se v svojih poročilih v »Učit. Tovarišu« odločr no zavzemata za »Zvezo primorskih učiteljskih društev« in odklanjata namenjeno ustanovitev »Slovenskega deželnega učiteljskega društva za Gor.-Grad,« Na mnogih zborovanjih goriškega učiteljstva in goriškega okrajnega društva smo sklepali o tem vprašanju, in tovariši goriškega okraja smo po vsestranskem premišljevanju soglasno sklenili, da moramo najprej ustanoviti deželno društvo in šele potem »Zvezo slovanskih primorskih učiteljskih društev«. Temu mnenju so se pridružili tudi tolminski tovariši s prijateljem Rakovščkom na čelu, upiral se mu je le tovariš Hreščak, a upam, da se tudi ta sprijazni z našo idejo. Učiteljstvo goriškega okraja je izvolilo odsed (Hreščak, Jelšek, Kune, Rakov-šček, Urbančič) in mu naložilo sestaviti pravila za deželno društvo in ne zvezo že obstoječih treh okrajnih društev. Odsek je naročil meni, da izvršim to nalogo. Sprejel je soglasno predložena pravila, in ker se tovariš Hreščak ni udeležil odse-kove seje, sem mu poslal izvod društvenih pravil. Ta pravila mu niso ugajala in otvoril je v »Tovarišu« debato. Hvaležen sem mu za to, ker mi je dal s tem priliko, da povem razloge, ki so pripravili nas tovariše goriškega okraja do društva in nas dovedejo tudi do »Zveze« v najbližji bodočnosti. Naš namen je bil najprej razpustiti prejšnje deželno učiteljsko društvo, ki je bilo ustanovljeno pred 16 leti z nemškimi pravili ter namenjeno za slovensko in italijansko učiteljstvo v deželi. Prvi predsednik je bil znani Nemec učitelj v Gorici, sedaj baje v Ljubljani profesor Peerz. LISTEK. Črtica K loodovlnl 401elnite „Savinl-sftena iiiilJffla i Slpli. Če človek izgubi na svetu vse, ostanejo mu zvesti še — spomini. A. Aškerc. V neki številki »Učit. Tovariša« smo čitali, da je bilo pred 40 leti ustanovljeno »Savinjsko učiteljsko društvo« in da bo ono dne 28. junija t. 1. slovesno praznovalo na Vranskem 401etnico svojega plo-dovitega delovanja na šolskem polju. Po »Učit. Tovarišu« smo doznali, da so bili ustanovniki tega društva tovariši: Jurij Agrež, nadučitelj v Braslovčah pri Celju; Karel Preširen, nadučitelj, in Anton Leban, podučitelj v Mozirju pri Gornjem gradu; Radoslav Škoflek, nadučitelj in Simon Meglic, učitelj na Vranskem pri Celju; Srečko Pire, učitelj-voditelj na Rečici pri Gornjem gradu. Ako upoštevamo citat našega pesnika S. Jenka, ki pravi, da »list za listom z drevja pada«, moramo konstatirati, da je nemila bela žena Smrt v teku te štiride-setletnice nam že pobrala dva zgoraj Omenjena ustanovitelja »Savinjskega učiteljskega društva«, in ta dva sta: Jurij Takrat je to šlo. Bili smo sicer združeni v skupnem društvu, združevala nas je učiteljska beda v neki prisiljeni organizaciji, a prave bratske solidarnosti le ni bilo. To društvo se je tudi moglo ponašati z nekaterimi pozitivnimi uspehi pri regulaciji naših plač. Ko je bil naš presv. vladar v Gorici 1. 1900., je tudi bilo sprejeto na najvišji avdijenci. Počasi so začeli italijanski tovariši zapuščati to društvo in pred petimi leti so zostali vsi razen štirih odbornikov, ki so — menda ponosni na svoje šarže — ostali z nami do društvene likvidacije. Bila je pač neka prisiljena nenaravna zveza Slovencev z Italijani z nemškim posredovalnim jezikom, in obtičalo je — ni moglo naprej. Italijanski tovariši so ustanovili svoj »Unione degli docenti italiani« ter začeli delovati za stanovske interese na svojo pest. Voditelji italijanskega učiteljstva in društva so nas posameznike večkrat pozivali, da moramo tudi mi ustanoviti samo »Slovensko deželno društvo«, ki bi bilo s svojim odborom v stalni zvezi z odborom italijanskega društva v Gorici za vse naše skupne stanovske boje in interese. Imeli bi torej nekak štajerski »Lehrer-bund«. To bi bil tehten razlog za društvo in ne Zvezo goriškega učiteljstva. Zavrgli smo torej nemške društvene statute z nemškim posredovalnim jezikom, razpustili smo staro deželno društvo* in ustanovili novo, ker nas v to res silijo naše stanovske, gospodarske in politiške razmere, ki jih pa najbolje poznamo ravno tovariši okrog Gorice, ker smo pri njih nepretrgoma sodelovali v zadnjih desetletjih. Tovariši Medvešček, Križman, Mo-žina. Bajt in mnogi drugi so osiveli v teh bojih za učiteljske pravice in oni so za društvo, ki naj skrbi najprej tudi zato, da ustanovimo »Zvezo slovanskih primorskih učiteljskih društev«. Prva instanca za nas je vendar c. kr. okrajni šolski svet, druga c. kr. deželni Agrež in Radoslav Škoflek. — Poslednji je bil prvi predsednik tega učiteljskega društva. Ostali 4 ustanovniki še živijo, in sicer vsi že v stalnem pokoju. Kje so? — Karel Preširen (roj. 1846. 1.), ki je bli za ustanovljenja »Sav. učit. društva« (leta 1874.) nadučitelj v Mozirju, je v Celovcu. IzAMozirja se je bil vrnil na Koroško, kjer je rojen (v Borovljah), in sicer kot mestni učitelj v Celovcu. Nekaj let kasneje je bil imenovan c. kr. vadn. učiteljem v Celovcu in potem c. kr. okraj, šolskim nadzornikom za celovški (okoliški) okraj. Bil je mnogo let zastopnik učiteljstva v c. kr. deželnem šolskem svetu za Koroško. Poleg njega je sedel vedno v tej kor-poraciji kot drugi učiteljski zastopnik srednješolski ravnatelj v Celovcu. Preširen je bil (in je še sedaj kot penzionist) ud c. kr. izpraševalne komisije za splošne ljudske in meščanske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Za svojega poslovanja je bil odlikovan od cesarja z zlatim križcem s krono za zasluge in ko je bil pred nekaj leti umirovljen, pa zopet odlikovan z naslovom »cesarski svetnik«. Anton Leban (roj. 1850 1.), bivši podučitelj v Mozirju, je prišel od tam za učitelja na trirazrednico v štajersko Ribnico (Reifnig) v slovenjegraški politični okraj. Tudi on se je, kot Primorec, vrnil na Goriško, in sicer kot učitelj na štirirazred-nico v Sežano pri Trstu. Potem je bil imenovan nadučiteljem petrazrednice v Komnu ter je po nad tridesetletnem učite-Ijevanju na tej šoli stopil pred 2 letoma v šolski svet itd., a za rezanje kruha (»tak' tankega, da se vidi skoz njega«, pravi narodna pesem) deželni zbor. Vse poslovanje c. kr. okrajnih šolskih svetov naj zasledujejo okrajna učiteljska društva, ki so pri nas na Goriško-Grad. jako potrebna ter bolj lokalnega in družabnega pomena. Za c. kr. deželni šolski svet, c. kr. ministrstvo itd., a najbolj za deželni zbor je nujno potrebno deželno društvo, in temu dajem prednost pred Zvezo. Odbor ali ali vsaj predsedništvo deželnega društva mora biti v vednih direktnih stikih z deželnimi odborniki in poslanci ter odločno neprestano zahtevati regulacijo naših plač. Z Zvezo okrajnih učiteljskih društev (in to samo treh) ne bi mogli s tolikim uspehom posegati v te boje, ker tovariši s Tolminskega in Sežanskega pridejo le poredkoma v Gorico, kjer se deloma centralizira vse politiško in gospodarsko delo vseh strank in strančic. Osebni stiki so pa vsekakor izdatnejši nego vse papirnate bombe, ki bi jih pošiljali v javnost. Podrobno narodno in politiško delo je važnejše nego papirnati programi in učene grmeče fraze, in vsi vemo, da si le z ljudsko prosveto in izobrazbo ter pravilno vzgojo mladine ustvarimo boljšo bodočnost. Ze zaradi geografične leže goriškega okraja se je navadno prepuščalo politiško delo tovarišem v goriškem glavarstvu, ker imamo vedne stike z Gorico, a nikdar nismo mogli govoriti v imenu vsega učiteljstva v deželi, dokler nismo ustanovili deželnega društva. To je bilo ustanovljeno z nemškimi pravili, a kakor so šli slovenski in italijanski poslanci vsak svojo pot, tako je šlo narazen tudi slovensko in italijansko učiteljstvo. Morali smo torej likvidirati s prejšnjim skupnim društvom in ustanovili na njegovi gomili samo slovensko učiteljsko društvo, kar so naredili tudi italijanski tovariši. Malenkostno imetje prejšnjega društva podeduje zaradi že izvršenih sklepov sedanje, stalni pokoj. — V času svojega učiteljeva-nja v sežanskem okraju je bil več let učiteljski zastopnik v c. kr. okraj, šolskem svetu v Sežani in prvi predsednik »Sežanskega učit. društva«. — Nad 20 let je bil Leban predsednik in poročevalec kraj. šolskega sveta v Komnu. Za svojega uči-teljevanja je bil odlikovan od cesarja s križcem s krono za zasluge in povodom umirovljenja mu je bil od c. kr. naučnega ministrstva podeljen naslov »ravnatelj«. Prilično mu je bila podeljena častna svetinja za 401etno zvesto službovanje. A. Leban živi v Komnu pri Trstu. Simon Meglič (r. 1848. 1.) je služboval kot učitelj in potem mnogo let kot nadučitelj na petrazrednici (sedaj šestraz-rednici) na Vranskem. Po štiridesetletnem zglednem in plodovitem učiteljevanju je stopil pred nekaj leti v pokoj in biva tudi sedaj na Vranskem, zakaj ni se maral vrniti k Sv. Križu na Kranjsko, kjer je bil rojen, ker kranjski »križi« so povsod dobro znani. Meglič je tudi imejitelj častne svetinje za 401etno zvesto službovanje. Srečko Pire (r. 1847 1.), je bil nekaj let učitelj-vodtielj na Rečici v gornjegraj-skem šolskem okraju. Potem je bil nadučitelj ljudske šole v Veržeju pri Ljutomeru in končno v Malinedelji. Akoravno rojen v Kamniku na Kranjskem, se po umirovljenju ni vrnil na Kranjsko, ampak živi v Malinedelji. Tudi on je bil jako delaven učitelj, strokovnjak v kmetijstvu in velenaobražen muzik. Praznujoč 401etnico »Savinjskega učit. društva«, se ob tej priliki radostno spominjamo vrlih teh mož-ustanovni- in vsa zadeva bo urejena na najenostavnejši in najkoristnejši način. Nikakor bi ne bilo mogoče brez deželnega društva aranžirati tovarišev »Zvezarjev« iz Trsta aji Istre za naše podrobne boje. ki se zadevajo samo naše poknežene grofije in obratno ne bi mogli uporabiti nas tržaški ali pa istrski tovariši za svoje boje n. pr. s tržaškim magistratom ali pa istrskim deželnim zborom. Isto bi bilo s c. kr. deželnimi šolskimi sveti, ker so končno vendarle skoraj trije na Primorskem. Trst je menda nekak unikum v naši državi. Ta razmotrivanja so vsekako argument za društvo in ne za samo Zvezo primorskih, a tudi ne samo goriških društev (3!). Zaradi ustanovitve »društva« pa nismo proti »Zvezi«, ker vsi navdušeni kličemo: »Društvo in Zveza!« Že na letošnjem Zavezinem zborovanju v Pulju se nam vsem skupaj posreči ustanovitev »Zveze primorskih slovanskih učiteljskih društev«, ki bo obsegala: 1. Slovensko deželno učiteljsko društvo (sedaj ustanovljeno), 2. Tržaško slovensko učiteljsko društvo (ki je baje tudi deželno), 3. Slovensko učiteljsko društvo za Istro (prej Koprsko okrajno je sedaj tudi deželno), 4. Narodna Prosvjeta, ki bi tvorila nekako hrvatsko deželno učiteljsko društvo za Istro. Ta »Zveza« je po mnenju učiteljstva goriškega okraja najidealnejša in ne moremo razumeti, kako bi bilo novoustanovljeno »Slovensko deželno učiteljsko društvo za Gor.-Grad.« cokla v tej organizaciji, Enakovredna društva družimo v Zveze, torej deželna z deželnimi in ne deželna v Istri in Trstu z okrajnimi na Goriškem (Goriško-Tolminsko-Sežan-sko). To bi bilo neko nesoglasje, in da se to nesoglasje odstrani, smo si ustanovili »Slov. deželno učiteljsko društvo, ki pa že sedaj ob svojem rojstvu hrepeni po edino važni »Zvezi primorskih slovanskih učiteljskih društev«. Ekvivalenca torej je tudi razlog za društvo! kov, ki so mnogo let delovali prav uspešno na šol. polju. Spominjamo se blagih pokojnikov R. Škofleka in Agreža, ki sta se že preselila v večnost; onadva sta na štajerskem šolskem polju ledino orala, osobito R. Škof-lek je moral zaradi večnih šikan svojih »višjih« in to zavoljo svoje iskrene rodo-ljubnosti mnogo trpeti, akoravno je bilo splošno znano, da je svoje »višje«, glede pedag. znanosti in temeljitosti visoko nad-kriljeval in je imel te njegove »višje« vsekako v vsem znanju pod — petami. — »Izpraznil je«, kakor piše rajni dr. J. Voš-njak, »usojeno mu kupo — trpljenja«. — Večnaja Ti pamjat — dragi Radoslave! Ostalim še živečim »penzionistom«:! K. Preširnu, A. Lebanu, S. Megliču in Sr. Pircu pa čestitamo ob tem slavju »Savinjskega učit. društva« ter želimo, da bi jim bilo usojeno še dolgo število zdravih let doživeti v blagodejnem pokoju! —• Vi ste bili voditelji in očetje 40 let broje-čega društva. In naš pesnik S. Gregorčič piše: »A kdor je bil dobroti (uč. dr.) prvi oče, ta ustvaril je posredno vse bodoče.« Zato jim kličemo: Iskreno pozdravljeni ustanovniki — veterani — penzioni- sti ob tej radostni 401etnici!— Na zdo-rovje! »Savinjskemu učiteljskemu društvu« pa želimo, da bi mu bilo dano praznovati za deset let petdesetletnico! Naj tudi našemu učiteljskemu društvu velja običajni: Vivat, cresceat, floreat ad multos annos! Umbra. V naši deželici imamo društva za tri okraje (Gorica, Tolmin, Sežana), a slovensko učiteljstvo imamo tudi v goriškem mestu (nad 25 brez srednješolskih profesorjev), v okraju Gradišče (12!) ter v tr-žiškem okraju (menda 8!), in ti tovariši naj bi bili izven vsake organzacije. Čemu? Sedaj pa bodo lahko člani deželnega društva in »Zveze« po mojih izvajanjih. To je že zopet nov razlog za deželno društvo. Goriška zveza bi pa bila premajhna (3 društva) in bi nikdar ne mogla utrditi med nami goriškimi tovariši odločne stanovske samozavesti, prave skupnosti, nerazrušene sloge in edinosti kakor društvo. Delegati posameznih okrajnih društev, recimo največ po pet od vsakega, bi prišli enkrat ali dvakrat na leto v Gorico in tu bi reševali svoje težnje v zaprti sobici. A agilno društvo bi privabilo v Gorico vse tovariše iz goriške okolice in mesta, vse ali vsaj mnogo Tolmincev ob železnici in avtomobilski zvezi, veliko večino Kraševcev in v furlanskih okrajih izgubljene slovenske tovariše na skupno letno zborovanje, kjer bi se že zaradi psihologije mase navdušila naša srca za odločne stanovske boje. Ali bi ne bilo to tudi negovanje stanovske vzajemnosti, ako bi tuintam po potrebi zborovali v Štanjelu ali pa pri Sv. Luciji? Mnogi tovariš bi se dvignil iz letargije in maraz-matične družbe in postal bi hraber bori-lec za stanovske pravice. To imenujem ekonomsko združenje energij, ki nas privedejo do smotra! Socialna evolucija je prešinila naš stan in pričeli smo odločnejši boj za izboljšanje materialnega in moralnega stanja. Zaradi tega se moramo strniti v močno falango s trdno vero v zmago naših pravičnih zahtev, in vsakdo mora po svojih močeh sodelovati za uresničenje stanovskih idealov. Lump, parasit je tovariš, ki ne stoji v krogu naših organizacij ter čaka, da zasijejo tudi njemu žarki pravičnega solnca, kadar zmagajo njegovi agilni tovariši v boju in zatro vse krivice, ki nam jih provzročajo sedanje družabne razmere in politiške kolobocije v naši deželi. Vsi bodimo člani tega društva, vsi junaški borilci, da si priborimo svoja stanovska prava! Vse te boje ložje vršimo v društvu nego v Zvezi, ker le v društvu se uspešno aranžirajo direktni juriši na tega ali onega zatiralca naših stanovskih pravic. Vsak tovariš, vsaka tovarišica, vstopi v naše deželno društvo, ki se sklopi v »Zvezo primorskih slovanskih učiteljskih društev«, katera se strne z našo dično »Zavezo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva« itd. itd.; To bi bila po našem mnenju najidealnejša in edino zveličavna organizacija, in po tej hrepenimo goriški tovariši! Torej ne 25 članov, temveč nad 300 društvenikov bi moralo brojiti naše novo deželno društvo, in to je izvršljivo, ako je učiteljstvo zavedno in odločno. Res, da reče § 27.: »Društvo prične svoje delovanje, ko ima vsaj 25 društvenikov.« A to je le formalno, ker zahtevajo tako določbo vladni cenzorji društvenih pravil. Vsi, prav vsi moramo biti društveniki, ker društvo se ne poteguje samo za stanovske obče interese, temveč nudi pomoč tudi posameznikom z dobrim svetom, za-slombo in tudi z denarjem v pravnih slučajih, ako bo treba posamezniku braniti svoje pravice ter čast in ugled našega stanu. Pravni zastopnik stane denar, in društvo ložje priskoči na pomoč nego zveza. Ako bi v slučaju potrebe žrtvovali vsak 10 K v društvene namene, bi razpolagali z denarnim fondom 3000 K. In tudi za take žrtve moramo biti pripravljeni pri sedanjem politiškem obzorju! Goriški tovariši smo tehtno prerešetovali vse argumente in žal, da vseh ne morem, ne maram in ne smem zliti na papir za našo javnost. Zaradi teh razmotrivanj poživljam vse slovensko učiteljstvo Gor. Grad po-knežene grofije: 1. Bodimo vsi člani okrajnih društev iz lokalnih potreb in razmer do c. kr. okrajnih šolskih svetov! 2. Bodimo vsi društveniki Slovenskega deželnega učiteljskega društva zaradi stanovskih in političnih razlogov! ,3. Strnimo se pa vsi v »Zvezo primorskih slovanskih učiteljskih društev«, ki bo bolj kulturnega pomena za šolstvo na Primorskem in bo urejevala razmerje med nami in našo Zavezo jugoslovanskega avstrijskega učiteljstva! Prijatelja Hreščak in Kleinmayr! Vaju pa prosim: Stopimo v dogovor s tovarišem Venturinijem in Narodno Pro-svjeto v Istriji in ustvarimo že povodom letošnjega Zavezinega zborovanja, oziroma skupščine v Pulju »Zvezo primorskih slovanskih učiteljskih društev« in to bo najlepši sad naše polemike! V dosego take organizacije pa: Vsi na delo! lia Oí Minil je slovesni dan naše 401etnice, ki smo jo slavili dne 14. junija t. 1. v Ormožu. Ves predpoldan in od vseh strani so prihajali ta dan z vlaki, vozovi in peš v slavnostni obleki tovariši, tovarišice, prijatelji in prijateljice, da redkemu slavju prisostvujejo, nas počaste in čujejo o začetku, razvoju in delovanju našega društva. Oni pa, ki so bili zadržani priti, so nam pošiljali voščila ter bili z nami v duhu in nas na ta način prešinjali s čuv-stvom, da nas je še več skupaj, kakor nas je bilo videti. Slavnostno zborovanje. Na vzvišenem prostoru se vzdigujoča mogočna stavba okoliške šole, z velikima, imponujočima zastavama, s cesarsko in slovensko, nas je klicala v svoje lično opremljeno zborovalnico. Pred zborovanjem so se še dali vsi društveniki fotografirati. V nabito napolnjeni sobi je društveni predsednik nadučitelj J. R a j š p, primerjajoč ta dan kot proslavljajoči srebrno ali zlato poroko, pozdravil v vznešenih besedah nevesto — Ormoško učiteljsko društvo in ženina — učitelje in učiteljice ormoškega okraja, vse druge navzoče kot ženitovanjske goste, ki so bili sledeči gospodje, oziroma gospe: zastopniki hrvaškega učiteljstva: nadzornik Kovačevič, ravnatelj Ramuščak, učitelj Pihler iz Va-raždina, nadučitelj Horvat iz Križovljan, naš predsednik iz leta 1874 Fran Šijanec, ki biva sedaj v pokoju pri Sv. Andražu, in njegov tedanji tajnik Jos. Šinko, sedaj župan središki; naš okr. šol. nadzornik He-ric; šolski svetnik Lavtar in prof. dr. Pivko iz Maribora, prof. Komljanec kot zastopnik ptujske čitalnice, nadučitelj Gradišnik in urednik Lešničar iz Celja, zastopnik središkega Sokola Rakuša; dr. Sernec, kot zastopnik ormoške čitalnice in ormoškega Sokola c. kr. sodnik Žemljic, dr. Lašič zastopnik ormoških C. in M. podružnic; veleindustrijec Zadravec iz Središča, dr. Trstenjak; zastopnik šmar-sko rogaškega učiteljskega društva Šu-mer; mnogoštevilni zastopniki Ljutomerskega in Ptujskega učiteljskega društva s svojima predsednikoma, nadučiteljevi soprogi gospe Kosijeva in Šalamunova iz Središča, oz. Miklavža. Slavnostni govornik nadučitelj A. Kosi iz Središča je govoril v svojem uvodu o pomenu družitve ter stanovske organizacije sploh, posebno pa z ozirom na učiteljski stan, ki je po letu 1869., ko je stopil novi šolski zakon v veljavo, postal nekoliko svobodnejši, zbudivši se iz svojega mrtvila. Nadalje je omenjal, s kakim navdušenjem so se okrog 1. 1870., ko So se začela ustanavljati učiteljska društva, tovariši brez ozira na starost in mišljenje, zbirali v društvih, kako je mlad učitelj rad poslušal nasvete starejšega, starejši pa občudoval idealno naziranje mlajših tovarišev ter poslušal predavanja o tvarini, o kateri mu svoj čas šola ni nudila ničesar. Nadalje je prišel govornik na domače, t. j. Ormoško učiteljsko društvo, in na vprašanje, je li in v koliki meri je to v dobi 40 let zadostilo zlasti oni točki društvenih pravil, ki govori o namenu učit. društev vobče. Omenjal je posebno a) na-daljno izobraževanje poedinih članov, b) vplivanje na merodajne faktorje v zadevi preustroja šolstva, c) gojitev kolegijalno-sti, č) bramba učiteljskih pravic, d) potegovanje za gmotne koristi našega stanu, e) gojitev glasbe, zlasti petja, f) razvedrilo ob izletih, oziroma ob potovalnih zborovanjih. H koncu je pozival govornik prisot-nike, naj bi se še tesneje oklenili učiteljskega društva, naj še i nadalje gojili v njem pravo prijateljstvo in kolegialnost — in morebitna navskrižja poravnali doma, to je v društvu, da bomo stali na zunaj kot celota, kot složna četa bojevnikov za stanovske interese in narodne pravice. Tovariš Kosi je za svoj imenitno zasnovan govor žel splošno odobravanje in hvaležni bi mu bili, ako bi ga v »Učiteljskem Tovarišu« obelodanil. Tovariš R o s i n a nas je v svojih zgodovinskih črticah najprej povedel v staro, sedaj že podrto ormoško šolo, kjer so dne 24. julija 1873. leta ustanavljali markantne osebe naše društvo, kakor: temperamentni Rauschl, ugledni Schmi-dinger, narodni Šijanec, varčni Miki, šaljivi Majcen, tihi Štrenkl, ponižni Kolbl, resni Jurša i. dr. Videli smo, kako je ormoško nemško meščanstvo pristopalo k društvu in pozneje prepustilo svoja mesta slovenskim podpornikom. Culi smo, kako je društvo premagovalo notranje in zunanje ovire, kako slavilo svojo 251etnico. Slišali, da so bili društveni predsedniki: Jos. Schmidinger, Fr. Šijanec, Štef. Kova-čič, Simon Strenkl, Srečko Majcen, Janko Košar, Fran Rakuša, Anton Porekar, Er-nest Slane, zvedeli za edina dva 40letna društvenika, ki sta častni član c. kr. dvor- ni svetnik Peter Končnik, c. kr. dež. Šof, } nadzornik in častni član Simon Strenkl',, i učitelj v pokoju in posestnik bivajoč v Zibiki. Culi smo še to in ono, in — zaploskali ter se podali proti mestu. Skozi Ormož pa smo morali korake pospešiti, ker nas je jel Jupiter Pluvius gromovito pozdravljati, parkrat je tresk-nil in nam slednjič vlili in vsul dežja in toče, in solnce je posijalo lepše in milejše: kakor na Krasu. Banket. Med čvrstim igranjem Dom. Seraj-nikove narodne godbe smo korakali v Skorčičevo, svečano opremljeno dvorano, kjer je zasedlo 73 priglašenih oseb okusno pokrito omizje. Kolo napitnic je otvoril društveni predsednik Rajšp, ki je napil presvetlemu cesarju, ki se mu je odposlala udanostna brzojavka; nadalje so še napivali: Porekar ces. namestniku, Kosi deželnemu šol. nadzorniku, Porekar okr. glavarju, Šalamun okr. šol. nadzorniku, Kosi navzočima udoma okr. šol. sveta dr. Sernecu in Za-dravcu, Rajšp Čitalnici, Porekar šol. svetniku Lavtarju, Rosina zastopnikoma moške in žen. C. in M. podružnice dr. La-šiču in ge. dr. Omulčevi, Rajšp hrvatskim tovarišem, c. kr. sodniku Zemljiču in uredniku Lešničarju, Zolnir zastopanim učit. društvom, Porekar Sokolu, Rosina častnemu članu Ivanu Košarju, Megla sre-diškemu županu Šinku, Najžar damam, Porekar prof. Komljancu. Govorili so še: dr. Sernec, Lesničar, dr. Strelec, šol. sv. Lavtar, dr. Lašič, Iv. Košar, Gradišnik i. dr. Iz mnogih napitnic in zahval se je razvidelo učiteljsko delovanje v različnih društvih in spoštovanje, ki ga uživa učiteljsko društvo tudi izven učiteljskih krogov. Med sviranjem godbe se je razvila prav živahna in prijetna zabava, ki prodre le v odkrito prijateljski družbi. Le prehitro nam je tukaj čas potekel. Brzojavne, oziroma pismene čestitke so poslali: Zaveza, častni član Dav. Trstenjak v Zagrebu, častni član Strenkl, sen. predsednik dr. Ploj, Schmoranzer, dr. Kukovec, Kryl, Slane, udeleženci risarskega tečaja v Celju ter okrajna učiteljska društva: za celjski okraj, gornjegraj-sko, konjiško, za laški okraj, za mariborsko okolico, savinjsko, slovenjebistriško, za slovenjegraški okraj in učiteljstvo nem. šole v Ormožu. *) Po banketu smo se podali k prihodnji točki dnevnega reda Skupna udeležitev 301etnice slavja Ormoške čitalnice. Vkljub mokrim tlem se je na prostornem čitalniškem vrtu, zastavljenim z različnimi šotori, vršila animirana veselica z obširnim dnevnim redom ob navzočnosti mnogobrojnega občinstva pozno v noč. O 301etnem čitalniškem razvoju in delovanju je prav temeljito govoril predsednik dr. Sernec. —a. Pogodila s „Prvo češko na življenje". V 23. štev. Učit. Tov. smo poročali Zavezinemu učiteljstvu, da je Zaveza sklenila dne 2. junija t. 1. s »Prvo češko na življenje« pogodbo in da je zavarovanje, ki ga sklenejo Zavezini člani od 2. junija naprej že Zavezi v korist. Pogodba je začasna in dobi šele pravno moč in postane stalna, ako ji pritrdi upravni odbor, oz. Zavezina delegacija na letošnji glavni skupščini v Pulju. Vodstvo se je trudilo, da je sklenilo za Zavezo ugodno pogodbo, od katere bo dobivala redno vsako leto lepe dohodke. V naslednjem podamo najvažnejše točke te pogodbe. Za časa Zavezinega delovanja za »Prvo češko na življenje« veljajo sledeči pogoji in provizijski postavki: Od vseh poslov, ki jih zaključi Zaveza popolnoma samostojno, brez pomoči kakega organa »Prve češke« in jih izroči potom vrhovnega zastopstva v Trstu ravnateljstvu v Pragi, dobi Zaveza za vsa dosmrtna zavarovanja po 15 K od vsakih zavarovanih 1000 K; za vsa mešana zavarovanja, sklenjena za slučaj smrti in doživetja, dobi po 20 K od vsakih zavarovanih 1000 K: za vsa doživetna zavarovanja in zavarovanja po ceniku XXIII., dobi po 10 K od vsakih zavarovanih 1000 K kot provizijo. Od vseh onih zavarovanj pa, ki bi jih pomagal zaključiti kak organ »Prve češke«, dobi Zaveza po polovico zgoraj navedenih provizij. Poleg tega pripozna »Prva češka« koncem vsakega koledarskega leta za naš »Učiteljski konvikt« posebno podporo, ki bo znašala po i K od vsakih zavarovanih 1000 K vseh onih zavarovanj, ki jih sklene Zaveza med učiteljstvom ali drugimi strankami in jih policuje ter dobi zanje od dotičnih strank vsaj prvoletne zavarovalnine. To so najvažnejše točke sklenjene začasrae pogodbe. »Prva češka« je zanesljiv, soliden slovanski zavod, ki vživa ne le na Češkem temveč tudi na slovanskem jugu popolno zaupanje,, zato jo z mirno vestjo priporočamo kar najtopleje Zavezinemu učiteljstvu in slovenskemu ljudstvu sploh. Vse Zavezino učiteljstvo, ki še ni zavarovano, poživljamo, da se zavarujejo* pri »Prvi češki« sebi in Zavezi v korist! Okrajna učiteljska društva imajo tu lepo odprto polje za svoje delovanje; prosimo jih, da se z vso vnemo zavzamejo za stvar in delujejo za zboljšanje gmotnega položaja potom zavarovanja med svojimi člani. V posebni okrožnici, ki se prireja, bo podalo Zavezino vodstvo navodila, kako naj uvede svoje delovanje v tem pogledu. Vodstvo Zaveze. iz naie organizacije. Skupne zadeve. Iz Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Nekatera Zavezina društva zahtevajo, da naj damo v tisk nova Zavezina pravila in jih jim pošljemo. Ker bi jih pa radi natisnili skupaj s poslovnim redom, ki ga odobri šele letošnja delegacija v Pulju, ne moremo ustreči njihovi opravičeni zahtevi. Da pa vendar seznanimo cenjeno učiteljstvo z novimi pravili, navedemo v naslednjem iz novih pravil nekatera določila. Katere učiteljske organizacije so članice Zaveze in kako je sestavljena odslej Zavezina delegacija, smo pojasnili že v 22. štev. Učit. Tov. § 10. govori o sestavi upravnega odbora. Upravni odbor tvorijo: vodstvo, predsedniki včlanjenih deželnih zvez ter predsedniki odsekov. Vrhutega odpošlje v upravni odbor deželna zveza, ki ima nad 200 članov 1 odbornika, nad 400 članov po 2 odbornika, nad 600 članov po 3 odbornike itd. Ti odborniki se volijo na občnih zborih deželnih zvez. Ker zvezi slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem in Deželnemu slovenskemu učiteljskemu društvu v Ljubljani ne bo mogoče več sklicati letošnjih občnih zborov, naj volita Zavezine upravne odbornike odbora in volitev naknadno odobrita občna zbora. Odseki. Vsak odsek ima toliko članov, kolikor je v Zavezi združenih deželnih zvez. Delegacija. Zavezina delegacija je zbor upravnega odbora, delegatov in članov odsekov. Delegati in člani odsekov se morajo na zborovanju delegacije izkazati s potrdilom svojega menovanja, ako to zahteva vodstvo. Volitve. Delegacija voli vsako tretje leto vodstvo, t. j. predsednika, I. tajnika, I. blagajnika in 3 preglednike računov. Po tej vo» litvi se volijo člani posameznih odsekov. Delegati vsake deželne zveze izvolijo v vsak odsek po 1 člana. Delegacija potrdi to volitev s tem, da jo vzame na znanje. To so določila, po katerih naj se že sedaj ravnajo Zavezini člani. Tovariše predsednike Zavezinih društev prosimo, da izvrše čimprej izvolitev *) Tem mnogobrojnim čestitkam pridružujemo tudi mi svojo, iskreno želeč, naj vrlo Ormoško učit. društvo še nadalje deluje s sedanjimi uspehi v blagor šolstva in učiteljstva! Uredn. Komur ne ugaia zrnata ; kava, temu se priporoča « Kathreinerieva • Kneippova sladna kava. Kathreinerieva Je Zdravju popolnoma neškodljiva ter ima pri tem popolni okus zrnate kave. Pri nakupu 1« pailtl na dobre zaprto hlgHani(no uvojnlno s sliko iupnlka Knalppa.—Odprto, naleh-tano blago nI nikoli prfrlnl Kathrelner. ) Zavezinih delegatov, izpolnijo »Društve- | ne izkaze« in jih dopošljejo o pravem . času Zavezinemu vodstvu. Za letošnjo XXVI. glavno skupščino so dosedaj prijavljeni sledeči referati: 1. Narodno obrambno delo in učiteljstvo. Poročevalec Anton Hren, naduči-telj na Muti. 2. Dušeslovje v slovenskih šolah. Poročevalec Miro Šijanec, c. kr. vad. učitelj v Mariboru. 3. Reorganizacija učiteljišč. Poročevalec se določi pozneje. 4. Razvoj, ustroj in pomen močne mornarice za Jugoslovanstvo. Zglasilo Gornjegrajsko učiteljsko društvo. Poročevalec se določi pozneje. 5. Sestava slovenskega vzgojnega programa. Poročevalec Vekoslav Selin-šek. učitelj pri Sv. Barbari v Halozah. 6. V kakšnem stadiju se nahaja vprašanje o regulaciji učiteljskih plač po slovenskih deželah in o korakih, ki nam jih je storiti v bližnji prihodnjosti v tem pogledu? Poročevalci za vsako deželo posebej se določijo pozneje. Prosimo, da se zglase še druge času primerne in aktualne razprave. Med poročevalci pogrešamo onih tovarišev, ki so toliko pisali letos o zgrešenem programu Zaveze ali sploh trdili, da Zaveza ni imela in nima nikakoršnega programa in da tava v temi. Te tovariše prav posebno prosimo, da stopijo na plan -s svojimi programatiškimi izjavami in konkretnimi predlogi. V Pulju naj pokažejo Zavezi pota, po katerih naj hodi, ona načela, po katerih naj uravna v prihodnje svoje delovanje. Upamo, da naš poziv ne ostane brez odmeva! Vodstvo Zaveze. Kranjsko. Belokranjsko učiteljsko društvo ima svoj letošnji občni zbor v Gradacu 9. julija 1914 ob 5:30 popoldne s sledečim vzporedom: 1. Poročilo o društvenem delovanju v minolem letu. 2. Poročilo o letnem računu in volitev dveh preglednikov 3. Volitev 5 odbornikov za eno leto, 4. Načrt za »Poslovni red« Zaveze jugoslovanskega učiteljstva. 5. Volitev dveh delegatov k zborovanju Zaveze v Pulju. 6. Nasveti in predlogi. — Val. Burnik, t. č. predsednik. Učiteljsko društvo litijskega okraja ima svoje Zborovanje na Vačah dne 2. julija ob 11. uri dopoldne. Da bo združeno prijetno s koristnim, bosta predavala tovariša J. Gorišek in Bezeljak »Kolegialnost med učiteljstvom« in »O, te ženske«! Prepričan sem, da se navdušenje od občnega zbora ni poleglo in da se bo pokazalo zanimanje in življenje društva tudi sedaj z obilno udeležbo. Vabljeni so tem potom tudi vsi odkriti prijatelji učiteljstva. Bodi to pravi prijateljski sestanek! Iskreno pozdravljeni! Predsednik. Štajersko. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem obvešča vse svoje člane, da se je časnikarski odsek Zveze odločil v zadevi plačilnih pol za vlogo na c. kr. finančno ravnateljstvo v Gradcu. V tej vlogi Zveza zahteva, naj imenovani urad pošlje vsem davčnim uradom na Spodnjem Štajerskem tozadevne slovenske tiskovine, da bodo vedno na razpolago za slovenske šole in slovensko učiteljstvo na Spodnjem Štajerskem. Učiteljsko društvo za svetlenartski okraj je zborovalo dne 18. t. m. pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Izbrali smo si ta kraj, ker se nekateri udje izgovarjajo, da jim je k Sv. Trojici predaleč. Seveda so ti udje tudi tukaj izostali, dasi so se v posebni okrožnici zavezali, da pristopijo zopet k društvu in postanejo njega delavni člani. V društvu je predaval tov. Fr. Kranjc od Sv. Barbare o novejših izkušnjah v sadjarstvu in vinogradništvu. Poročevalec je bil letos v kurzu na vinarski šoli v Mariboru, in sicer že drugič. Pokazal nam je razliko med nekdanjim in sedanjim vinogradništvom in sadjarstvom. Kot sloveč govornik nas je prav zadovoljil s svojim poročilom. Še z večjim zanimanjem smo poslušali tovariša Jakoba Kovačiča, ki nam je v prelepih besedah, v vezani in nevezani besedi proslavil petstoletnico ustoličenja koroških vojvod. Navduševal nas je za svoj narod in za proučevanje slovenske zgodovine. Sicer redkokdaj, a zato tem temeljitejša in krasnejša so poročila tovariša Kovačiča takrat, ko se da slišati. Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 18. junija v Gomilskem. Udeležba je bila lepa! Rešili smo razne dopise, glavni del pa je zavzel razgovor o bližujočem se slavju. Odborov predlog, da se o priliki šti-ridesetletnice vpokojenega tov. nadučite- lja Meglica imenuje častnim članom društva, je bil enoglasno sprejet. Lep je bil odziv na ta predlog, kar je dokaz, da spoštujemo delo svojih mož! Delo tov. nad-učitelja Meglica zasluži to pozornost. Bil je društveni ustanovnik, voditelj in mož, ki mu je bilo delo učitelja, za stan in za šolo, drago! Tov. predsednik nam je poročal veselo vest, da so nekatera bratska društva in cenjeni tovariši že prijavili svoj obis k naši prireditvi. Veselimo se tega in pričakujemo mnogih! Bila je izražena želja — opomin, da se tudi domačini zavemo svoje dolžnosti. Ne iščimo izgovorov! Predlog tov. Senice, da naj se poprosi Zavezo, če ji je možno preložiti glavno skupščino na dneve pred vse-sokolskim zletorn, je bil sprejet in prijavljen Zavezi. Odobravali smo lepo misel, da naj naš zbor tudi vbodoče poje. Glejmo, da jo uresničimo! O priliki občnega zbora se je poslovil od nas delaven in požrtvovalen blagajnik, tov. Pečar. Oskrboval je 10 let ta posel in ga v vzornem redu izročil novemu blagajniku tov. Pestevšku. Poslovil pa se je tov. Pečar tudi kot član našega društva, a obljubil, da nam ostane prijatelj. Tovariš predsednik se mu v imenu tov. iskreno zahvali za njegovo delo z željo vseh, da nam ostane vrl tovariš vedno domač! Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer zboruje v nedeljo, dne 5. julija, pred-poldne ob pol 11. uri v Ljutomeru v realki po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje: »Naša izobrazba« (Cilenšek). 4. Poročilo o Zve-zinem zborovanju (Maurič). 5. Referat II. uradne učit. konference (Baukart). 6. Novi plačilni osnutek Štaj. Lehrerbunda. 7. Slučajnosti. Ker se vrši isti dan popoldne velika C. M. slavnost, ki nam obeta prav prijetnih uric, pričakujemo prav številne udeležbe." Književnost. »Matica Slovenska« svojim poverjenikom in članom. »Matica Slovenska« najvljudneje opozarja in prosi vse svoje poverjenike in člane, da ji naj pošljejo članarino za 1914. leto, ker treba v smislu njenih pravil plačati članarino v prvi polovici leta. Najboljše priporočilo za Widrovo »Moje prvo berilo« je izjava enega izmed najizvrstnejših slovenskih šolnikov, tovariša F. Juvanca, ki se glasi sledeče: »Ne oziraje se ne na levo in ne na desno, izjavljam, da nisem z nobenim prejšnjim abecednikom dosegel tolikih uspehov kot z Widrovim berilom. Zatrjujem, da sem dva meseca poprej prišel k obravnavi beril kot poprej v vsem času svojega desetletnega poučevanja I. razreda.« »Popotnik« priobčuje v 6. letošnji številki to vsebino: 1. —k: Nekaj misli o obravnavi ustavo- in upravoznanstva v ljudski šoli. 2. Dragotin Humek: Pouk v geometriji in geometrijskem risanju na meščanski šoli z ozirom na vsakdanje življenje. 3. Evgen Sajovic: Učna osnova in inštrukcija za pouk telovadbe in odredba o prirejanju mladinskih iger na gimnazijah (vseh tipov) in na realnih šolah. 4. Dr. Simon Dolar: Še enkrat: V. Be-žek, Osnovni nauki iz dušeslovja! 5. Književno poročilo: Ocene. 6. Razgled: Pedagoški paberki. — Šolske in učiteljske vesti. — Srednje- in višješolski vestnik. — Šolstvo na slovanskem jugu. — Ino-stransko šolstvo. — Prosvetna kronika. — Znanstvene drobtine. — Mala poročila. — Razne vesti. »Domače ognjišče« objavlja v 6. letošnji številki to vsebino: 1. J. Pahor: Proletarski otroci. (Dalje.) 2. Ivan Samec: Noč ob morju. 3. Pavel Flerč: O nekaterih napakah naše ljudske šole. 4. Orest: Na kresni večer. 5. Gustav Šilih: Mladinska književnost. (Razmotrivanje.) 6. Fran Erjavec: Ali in kedaj naj damo našim otrokom v roke političen časopis? 7. Dr. Fr. W. Foerster: Zakrpane hlače. 8. Pregled: Slovstvo. Kultura. Šola. Dom. Zdravstvo. Razno. Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini A. & E. Skaberne * * Ljubljana, Mestni trg 10 Solidna postrežba! Velika izbira! Kranjske vesti. —r— Naš članek o nezakonitem di-scipliniranju tovariša Dragotina Česnika je zbudil občo pozornost. Ker se zanima za ta kričeči slučaj tudi neslovanska javnost, izide članek v nemškem prevodu kot II. del brošure »Die Taten reden«. Tudi ta nemški prevod bo razposlan na vse naslove, kamor so šla prva »Dejanja govore«. Pa še više pojdemo! Končno mora zmagati pravica, končno mora biti nasilnosti in pristranosti konec! Regulacije nam ne dajo, ampak bijejo nas s škor-pioni. Ker nas niti poklicani faktorji ne branijo, se bomo branili sami, in sicer z vsemi sredstvi in do zadnje inštance! Potrpljenja je konec! —r— Učne knjige v postojnskem okraju. Okrajna učiteljska konferenca v Postojni je dne 17. junija t. 1. sklenila, da je v šolah vsega postojnskega okraja uvesti VVidrovo »Moje prvo berilo.« Za pretekli dve leti je namreč veljala prehodna določba, da se sme uporabljati stari Abecednik toliko časa, dokler se še nahaja v večjem številu v zalogi ubožnih knjig. — Okrajna učiteljska konferenca je nadalje sklenila, da se uvede na šolah postojnskega okraja Brinarjeva »Slovenska slovnica za ljudske šole«, ki je že aprobirana in izide v kratkem v c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju. —r— Okrajna učiteljska konferenca za postojnski okraj se je vršila v sredo, 17. t. m., prav mirno. Referata sta bila izborna. Prvi je predaval tovariš šolski vodja F. Juvanec o risanju, oziroma upodabljanju na ljudskih šolah po navodilu naučnega ministrstva z dne 5. junija 1913. Ravnal se je po 5 zvezkih, ki jih je izdal Egon Lenardt Paul in stanejo skupno 15 kron. Dobijo se v vsaki knjigarni. Nad-učitelj Grad je referiral o temi: Kako in v katerem obsegu naj se šolski vrt uporablja v šolske namene, in sicer s posebnim ozirom na sadjerejo in pogozdovanje; dalje tudi kako naj ga na enorazrednicah oskrbuje učiteljica. Podaval je večinoma misli in nazore deželnega sadj. učitelja Humka. — Ker je trajal prvi referat skoraj tri ure, je bila že dve ura, ko smo se Odpravili k neskupnemu obedu. Zaradi tega nam očitajo nekateri Slomškarji ne-značajnost (!). Mislim pa, da je bolj ne-značajno sprejeti v svoje okrilje nezna-čajnega Kopača, ki se je edini osmelil kompetirati za razpisano nadučiteljsko mesto Česnikovo v Knežaku, katerega zadeva niti pri prvi višji instanci še ni rešena! —r— Živinorejski in mlekarski tečaj na Grmu. Deželni odbor priredi za mladeniče iz živinorejskih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v strežbi molzne živine in reji telet, v molži in v mlekarskih opravilih, zlasti v ravnanju z mlekom in izdelovanju mlečnih izdelkov, praktični živinorejski in mlekarski tečaj na kmetjski šoli na Grmu, ki bo trajal od 15. julija do 31. oktobra 1914. Učenci se udeležujejo tudi šolskega pouka o živinoreji in mlekarstvu. — V ta tečaj se sprejme 6.učencev v starosti od 16 let naprej. Živinorejski in mlekarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 K na mesec. Prošnje, ki jim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kranjske kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija pri Novem mestu, do 5. julija 1914. —r— Dolžnost naznanjevanja nalezljivih bolezni. Od opravništva deželne vlade smo prejeli: Zakon z dne 14. aprila 1913, drž. zak. št. 67, o zabrambi in Zatiranju prenosnih bolezni označuje škrla-tico, difterijo (davico), abdominalni legar (tifus), grižo (disenterijo), epidemsko otrp-njenje tilnika, porodniško mrzlico, legar z marogami, koze, azijsko kolero, kugo, re-.cidivni legar, gobavost (lepro), egiptiško vnetje oči (trahom), rumeno mrzlico, vra-nični prisad <črmnico), smrkavost in ste-klost ter ugriznine po na steklosti obolelih ali steklosti sumljivih živalih kot bolezni, ki jih je treba naznanjati. — Naredba ministra za notranje zadeve z dne 5. maja 1914 razširjuje z zakonitim pooblaščenjem krog teh bolezni, ki jih je treba naznanjati. Glede ošpic, dušljivega kašlja in mumpsa (vnetja ušesne slinavke) določuje namreč krajevno omejeno naznanilno dolžnost, to je ošpice, dušljivi kašelj in mumps se morajo naznanjati v zdraviliščih, kopelih, letoviščih, zimskih štacijah in drugih krajih te vrste, ki jih z razglasom določi politična deželna oblast, dalje te tri bolezni ter rdečice in norice v zavodih in internatih, ki jih deželna politična oblast istotako označi razglasilnim potom. — Naznanilo je moči podati pismeno, ustno, brzojavno ali telefonsko; ako se je podalo telefonsko, se mora takoj ponoviti pismenim potom. | V svrho naznanjevanja so se izdale po-| sebne tiskovine (Naznanilo o kužni bolezni), katere uporabljati pa so dolžni le I zdravniki in predstojniki bolniščnic, ki | bodo te tiskovine dobivali od županstev. Razen te splošne nalagata zakon in naredba zdravnikom v gotovih slučajih še neko posebno naznanilno dolžnost. Naznanjati imajo namreč poleg tega vsak prvi primer obolelosti ali sumnje obolelosti na škrlatici, difteriji, legarju z marogami, kozah, azijski koleri, kugi ali egiptiškem vnetju oči nemudoma, in sicer brzojavno, telefonsko, ali ako se naznanilo tem potom ne more podati, po posebnem slu županu in politični okrajni oblasti, v mestih s svojim ustavom politični deželni oblasti. Na enak način je naznaniti županu vsak prvi slučaj steklosti. — Naloga župana je, da tudi s svoje strani najkrajšim potom naznani politični okrajni oblasti vsak prvi slučaj ene ravnokar imenovanih bolezni. — Z enako naglico je naznaniti pri legarju z marogami. kozah, koleri in kugi ne le vsak prvi, temveč sploh vsak slučaj politični okrajni oblasti, v mestih s svojim ustavom deželni politični oblasti. Izjemo glede te posebne naznanilne dolžnosti uvaja naredba z ozirom na škrlatinko, difterijo in egiptiško vnetje oči v onih krajih, ki jih ima določiti deželna politična oblast, v katerih se te bolezni trajno pojavljajo, kakor je to n. pr. pogosto v velikih mestih. — V takih krajih razglasi županstvo primernim potom, da ima odpasti ta posebna naznanilna dolžnost, — Glasom nared-be imajo dalje zdravniki s posebnimi tiskovinami (Končno naznanilo) županu naznaniti oddajo bolnika, obolelega za boleznijo, ki jo je dolžnost naznaniti, v bol-niščnico, njega preselitev, kakor tudi ozdravljenje ali smrt, Goriške vesti. —g— Sklep šolskega leta 1913/1914 obrtno-nadaljevalne šole v Solkanu se vrši v šolskem poslopju dne 28. junija 1914 ob 11. uri predpoldne in je združen z razstavo medletnih šolskih izdelkov, ki se otvori po sklepu in ostane odprta do 5. ure popoldne. —g— Gorenjepolje pri Kanalu. Dne 28. in 29. t. m. se priredi v šolski dvorani na Gorenjempolju šolska razstava, in sicer iz pisanja, risanja, moških in ženskih ročnih del. — Starši in mladinoljubi se vljudno vabijo, da si jo ogledajo. Istrske vesti. —i— Na zadnjih deželnozborskih volitvah je bil vnovič izvoljen za deželnega poslanca tovariš Josip Valentič, nadučitelj pri Sv. Antonu poleg Kopra. Čestitamo! —i— Delovanje »Lege nazionale«. »Lega nazionale« ima letos svoj občni zbor dne 12. julija v Poreču. V minulem letu je družba prevzela v popolno oskrb otroške vrtce v povsem slovenskih, oziroma hrvatskih krajih Istre: Žminj, Kan-fanar, Draguč, Unije in Marčan. Nove šole je ustanovila v hrvatskih krajih: Preman-tura pri Pulju, Sv. Lovreč na Poreščini in Sv. Jernej na Motovunščini. V Podgori je kupila za otroški vrtec hišo za 25.000 K. V Škednju pa si je v isti namen nabavila za enako vsoto zemljišče, kjer namerava zgraditi poslopje, katerega stroški so pro-računjeni na 60.000 kron. Dalje namerava družba poleg obstoječih ustanoviti v Trstu in v Gorici še nekatera nova zabavišča in otroške vrtce. Proračun družbe za prihodnje leto znaša 234.000 K. Splošni vestnik. Na državni realki v Idriji bo vpisovanje v I. realčni razred dne 4. julija dopoldne od 8. do 10. Takoj po vpisovanju se vrše sprejemne izkušnje. — V jesenskem terminu se bodo vpisovali učenci v I. razred dne 15. septembra, izkušnje pa bodo dne 16. septembra. — Z realko je spojen tudi pripravljalni razred; vanj se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili vsaj tri razrede ljudske šole, dne 18. septembra. — Staršem priporočamo ta zavod, ki ima skoraj v vseh predmetih in razredih slovenski učni jezik. Tudi je danes še naj-ložje tehnično izobraženim mladeničem dobiti primerne službe, in to ne samo doma, ampak tudi v tujini. Razstava risb gojenk mest. dekl. li-ceja bo v soboto 27. t. m. od 8. do» 12. in od 2. do 6. ter 28. od 8. do 1. ure. Slavno učiteljstvo se vljudno vabi, da si to razstavo ogleda. — Spomenik velikemu srbskemu pedagogu Dositeju Obradoviču so odkrili na Kalemegdanu v Belgradu ob pravoslavnih binkoštnih praznikih. Spomenik je krasno delo hrvatskega kiparja Valdeca. — Umrl je v Zagrebu vpokojeni ravnatelj - učitelj Vekoslav Satler v 61 letu starosti. Bodi mu blag spomin! Za tujski promet v Avstriji je v proračunu 500.000 K. Koliko pride od tega v naše dežele? Za tujski promet se pri nas res nič ne stori, dasi bi mogle imeti naše dežele lepe dobičke od takega prometa! — Da se tujski promet od vlade še bolj ovira, namesto pospešuje, je vlada prepovedala III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. — Ni pod solncem človeka, ki bi mogel razumeti tako vladno modrost! Istrske vesti. Razpisana učna mesta na Štajerskem. Okraj Brežice: Sromlje (II. plač. razred), Zdole (III. plač. razred). — Okraj Kozje: Pilštanj (II. plač. razred), Prevorje (II. pla-čalni razred) in Št. Vid pri Planini (III. plačilni razred) povsod stalno mesto učitelja ali učiteljice. Termin do 16. julija 1914. Razpis službe. Družba sv. Cirila in Metoda razpisuje na svoji dekliški šoli v Trstu eno provizorično učiteljsko mesto. Prednost imajo one prosilke, ki imajo usposobljenost za poučevanje laščine. S potrebnimi dekreti opremljene prošnje naj se vlože do 10. julija t. 1. pri vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 20. junija 1914. Vabilo k proslavi 40 letnice „Savinjskega učiteljskega društva" na Vranskem v nedeljo dne 28. t. m. A. Slavnostno zborovanje v šoli ob 11. uri. B. Banket ob 1. uri v salonu g. Košenine. C. Koncert ob 8. uri zvečer. Vzpored koncerta: 1. F. Juvanec: Na goro. Mešani zbor. 2. E. Adamič: Fantu. Mešani zbor. 3. a) Fr. Drdla: Romanca. Solo za gosli s sprem-ljevanjem klavirja, igra A. Nerat. b) Sarasate Pablo de Ch. Gounod: Faust. Solo za gosli s spremljevanjem klavirja, igra A. Nerat. 4. Dr. A. Schwab: Se ena . . . Mešani zbor. 5. a) Fr. Liszt: Ernani. Svira na klavirju M. Ko-kotova. b) Fr. Liszt: Valse Impromptu. Svira na klavirju M. Kokotova. 6. E. Adamič: Na vrtu. Mešani zbor. 7. Dr. A. Schwab: Večer na morju. Moški zbor. 8. a) E. Adamič: Planinec. Poje baritonist Branko Zemljič. b) Dr. B. Ipavec: Romanca iz operete „Ptičnik". Poje baritonist Branko Zemljič. 9. A. Andči: Igra kolo . . . Mešani zbor. Cene prostorom: Od 1. do 3. vrste 2 K; od 4. do 6. vrste 1 K 40 vin.; od 7. do 10. vrste 1 K; stojišče 40 vin. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Knjigoveznica Anton Janežič ZPlorijaiiBlEa "ulica 1A se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajočih del. MltlllMMMIl IIIHIIIIIII Pri večjih naročilih 109/0 popusta. Naš denarni zavod Geslo: K»r plodonosno naložim. i p ona o5 le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrov»™ i»