PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice & T. — NO. 220« OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BJJRBAU Laieted m ^omJ-rUu MtW, Dec 6, I«<07. M ihe putt «*» «1 Hllrip, I*., under the Act oI CoagrM« o I March 5, 1879 CHICAGO, ILL., March 15, 1950 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. LETO—VOL. XLV. Dvoje volitev-ene za pot nazaj-druge v nov red TAJNIK ORG. ZDRU2ENIH NARODOV ZA Brezposelnih že nad PRIZNANJE NOVE KITAJSKE VLADE B^H Belgijski Leopold zmagal, če je . . ' Zmagala je tudi komunistična stranka v Sovjetski zvezi v volitvah poslancev v vrhovni sovjet. pet milijonov in delavnik ie krajšajo Iz virov delavskega depart menta in iz drugih je razvidno, da je število brezposelnih, namreč takih, ki iščejo delo, naraslo Minulo nedeljo 12 marca so se vršile volitve v Sovjetski zvezi in v Belgiji. Svetovna politična javnost se je za oboje jako zanimala — za vsako iz drugega vzroka. Leopold dobil "dovolenje" za vrnitev Dočim je vsakdo na svetu, ki se zanima za politiko, vedel v naprej, da bo v volitvah v sovjetski vrhovni parlament zmagala komunistična lista na celi črti, pa ni bil tako uverjen, da bo dobil plaz glasov tudi belgijski kralj Leopold. Vprašanje v vMitvah dne 12. marca v Belgiji je bilo na gla-sovnioi v bistvu to: "Ali ste za povrnitev Leopolda na belgijski tron?" Ni bilo treba na glasovnici reči drugega kot "da" ali "ne". Kralj Leopold je — čim je začutil Hitlerjev "blitz-krieg", kapituliral na svojo roko, dpčim so ministri od njega zahtevali, da naj gre z njimi v ubežništvo v Anglijo, da bo Belgija na ta način saj uradno ostala v vojni na strani zaveznikov. Tako se je belgijska armada na kraljev ukaz — ker je bil po ustavi njen vrhovni poveljnik, podala nacij-ski invaziji, dočim je šla njegova vlada v London ter od tam vodila belgijske posle, y kolikor jih je še mogla obdržati v svojem področju. In to je bilo predvsem v kolonijah, pa nekaj sabotaže proti nemškim v padalcem jim tvln TUflnnria nrfluu tirati v Belgiji sami, ki pa Hrtlerftini francoski proletariat. A zelo močna pa je belgijska socialdemokratska stranka. kah socialno krščanske stranke. Je klerikalna in ravna se po politiki, ki je narekovana iz Vatikana, enako kakor sorodni ji večinski stranki v Italiji in v Franciji. Ta takozvana social no- Organizacija Združenih narodov je postala vsled boja med Zed. državami in Rusijo radi Kitajske le bolj brezmočna. Pri vrhovnem *vetu OZN je sovjetska delegacija zahtevala, da se prizna za veljavno članico °ZN™"Jfaiskokerda'eonaiastopakifai' Itt&STTJtiTeti: sko Ifudstvo, ne pa Čiang Kaišek ter njegovi begunci na Formozi in v Zed. državah. In da-si je bil argument sovjetske delegacije resničen in logičen, vzlic temu ga večina v OZN ni hotela upoštevati ter s tem odobrila staro kitajsko delegacijo, da govori v imenu Kitajske, Cerkev za Leopolda v kateri pa nima sedaj vsled preobrata nobene Belgijska vlada je sedaj v ro- veljave u ■ a 1 M M l> A « — L _ _ —_ - - S _ ' Glavni sovjetski zastopnik je nato izjavil, da se on in njegovi tovariši ne bodo udeleževali nobenih sej OZN, ako bodo na njih prisotni zastopniki propadlega Čiang Kaiškovega režima. Toda na pobudo Amerike krščanska belgijska vlada je do- v#*,no te pretnje ni hotela upoštevati in sedaj sovjet-bila moč pri zadnjih volitvah v ska delegacija razna zborovanja OZN bojkotira Po- & "ga neta in splaine skupUine ima OZN ijačela je takoj vršiti kampa- *tevilne *omisi/e za proučevanje in reševanje raznih njo za povratek Leopolda — ki svetovnih problemov, kot npr. vprašanje prehrane, sedaj živi na neki razkošni gra- šolstva, civilnih svobodščin, razmer med zaostalimi ctonb^ ^olonijah, vprašanje mednarodnega prome- ---------ta, gospodarska vprašanja itd. Zastopniki Sovjetske zveze se sej teh odsekov več ne udeležujejo v protest proti kitajskim delegatom, ker ne zastopajo sedanje »aposlitve je sedaj krajša kot pa Kitajske — soloh nobene ne temveč le samega sebe >e bi,a prcd lelom ln v«,lko kraj-Ravno tako bojkotirajo vse te seje poljska in čehoslo- k*kor med vojno vaška delegacija. mogla napraviti kaj prida škode. Kralj še vedno po kraljevsko živel Hitler je bil Leopoldu hvaležen za kapitulacijo in za njegovo poznejše sodelovanje z njim s tem, da* mu je dovolil za stan lepo graščino in skrbel, da mu nacijski oficirji niso motili kraljevskega udobja Tako je šlo Leopoldu skozi ves čas vojne vihre zelo dobro. Z Leopoldovim sodelovanjem so naciji spremenili belgijsko industrijo v podružni arzenal nemškega nacizma in vzeli iz nje izdelkov kolikor so mogli. Leopold je imel v tej dobi veliko nezgodo. Na zabavni vožnji s svojim dvornim avtom je tre^ ščil v drevo. Njemu ni bilo nič, ubita pa je bila v tej nesreči njegova žena, kraljica Belgijcev; švedska princeza Ingrid. Ljudstvo jo je rado imelo. Bila je lepotica. Ker mu je bilo dolgčas, se je kmalu potem oženil z drugo lepotico, tokrat s plebejko, ker dvora itak ni več imel. Belgijski plemiči so mu to zamerili — namreč radi tega ker je vzel "plebejko", a so mu ta "prestopek" pozabili in sedaj so bili zanj, ker smatrajo, da je Leopold sposoben za vzdržavanje protiuteži zoper širjenje socializma. Resnega komunističnega gibanja v Belgiji sedaj ni, ker je dežela v priličnem blagostanju in ima njeno delavstvo višji življenski standard kot pa npr. svoj "prosti čas", ki ga ima v izobilju, tudi s politiko preganjal, ne samo z veseljačenjem Tako je v kampanji za njegovo vrnitev agitirala uradno tudi katoliška cerkev, ki ji v Belgiji načeljuje kardinal Van Roey, nadškof v Malinesu. Duhovniki so morali s prižnic rotiti vernike, da naj gredo na volišče ter glasujejo za Leopoldo-vo vrnitev na tron, ker da to je njihova verska dolžnpst, ki jo morajo izpolniti. Leopolda nadomešča po osvoboditvi Belgije v izvrševanju dvornih poslov regent iz njegove žlahte — menda njcfgov brat, ki pa se ni silil na površje in je le avtomat. Uživa pa $ vsem svojim sorodstvom sadove belgijskega delovnega ljudstva. laid volitev Pregnani, nedobrodošli Leopold si je želel tega plebescita. Dejal je. da ako se 56 odstotkov volilcev izreče zanj, se vrne na tron. Če manj, bo abdikiral (se odpovedal prestolu). Podatki o izidu ki so nam bili pri rokah minuli pondeljek. pravijo, da je glasovalo v prid Leopolda od 57 do 58 odstotkov volilcev. Pri glasovanju zanj in proti so se ločili po narodnosti. Flemci so v ogromni večini za Leopolda. Toda prebivalci v južnih predelih Belgije, ki govore francoski jezik, pa so bili v ve-(Konec na 2. strani) 1941 dalje. Mnogo kje je že tako dolgotrajna. da oblasti apelirajo na zvezno in državne vlade za večjo relif no pomoč, ker brezposel-nostno podporo so mnogi že izčrpali in še ob nji so morali posegati po prihrankih, ako so jih kaj imeli. i« V nekaterih mestih — ki so bila odvisna od prometa dveh ali treh tovaren — že trka beda. ker so omejile ali pa popolnoma prenehale s produkcijo. Ene so premestile stroje v svoje modernejše tovarne drugod in v prejšnjem kraju pa pustile prazne stene. Delavci pa imajo tam svoje hišice, družine in drugo sorodstvo- Tudi če moški gredo v tem položaju drttgam za delom, Ka je tudi drugod težko do- Zbira in presoja urednik Kardinal Spellman je bil z veliko skupino ameriških romarjev v Rimu ter mnogo govoril in pridigal, ker je izmed vseh knezov katoliške cerkve najbolj znan. Slovi bolj za vatikanskega diplomata kot pa za božjega služabnika. V eni pridigi v Rimu je romarje svaril, da naj v teh resnih časih vedno mislijo na smrt in da naj bodo pripravljeni nanjo. Po pridigi so ga časnikarji vprašali, ako je imel v svoji pridigi nevarnost vojne v mislih. Pa je skomignil in rekel, da je dolžnost vernika vedno misliti na smrt, ker da ne veš ne ure ne dneva ... A v resnici je mislil na vojno, četudi pravi, da cerkev navaja katoličane vsepovsod v molitev za mir. Da, a blagoslavlja tudi morilne naprave in v vojnah molijo katoličani vsake katoliške dežele za zmago, pa tudi če so katoličani ene v klanju s katoličani druge katoliške biti. Prizadeti v teh okolščinah države. Tako se je godilo poseb-so najbolj navadni industrijski no v prvi svetovni vojni, ko so ter sezonski delavci, ker sezona katoličani Avstro-Ogrske s cerkvenim blagoslovom in bodrit-vijo klali italijanske katoličane in obratno. Tako je na teh zborovanjih OZN brez zastopstva nad šeststo milijonov ljudi. Nad dve sto milijonov zato, ker njihovi zastopniki seje bojkotirajo, nad 400 milijonov Kitajcev pa raditega, ker njihova nova vlada v OZN ni priznana. V to situacijo je posegel generalni tajnik organizacije Združenih Narodov, Norvežan Trygve Lie. Poslal je memorandum vsem članicam OZN, v katerem izvaja, da ima kitajski komunistični režim pravico zastopati Kitajsko v OZN in dobiti zastopstva v vseh komisijah. Dejal je, da je legalno nedopustjivo odrekati kaki driavi zastopstvo zato, ker nekatere članice OZN ne priznavajo njene vlade. Dr. T. F. Tsiang, ki zastopa v OZN prejšnji propadli kitajski reiimt je proti Lieu takoj protestiral. Dejal je, da je s svojim memorandumom pokazal pristra- ■ nost in pa da se njegova delegacija ne bo umaknila. Oglasili so se proti Lieu tudi nekateri ameriški kongresniki in senatorji-češ, da je s svojim memorandumom pokazal pristranost in pa da se njegova delegacija ne bo umaknila. Napadli so ga tudi mnogi listi, med njimi vplivni New York Times. Lie je vsled teh kritik in napadov sklical predse časniške reporter je in jim dokazal, da v svojem memorandumu nikjer ne predlaga direktno (Konec na 2. strani) Pet milijonov brezposelnih je že veliko število ludi za Zed. države. In kai šele bi bilo ako se bi vlada tako ne zadolževala v Vatikan silno želi, da bi se sovjetski komunizem zadušilo, ali se ga saj Zajezilo. Toda ali namenu, da pomaga raznim dr- 60 l° m°«OČe, brez v°jne' In žavam po svetu v svoji vojni J° nasProtnikl sovjetske zveze proti komunizmu! Lani je imela pet milijard dolarjev več stroškov kakor dohodkov in to vzlic temu da so davki jako visoki. pa tudi korporale in prostake, da se tako izrazim, ki delujejo med različnimi narodnostmi po deželi. In če naši tako imenovani naprednjaki — namreč preprosto ljudstvo včlanjeno v organizacije, ki imajo opravka s Sans-om in naročeno na liste, katere urejujejo ali komunisti ali pa sopotniki, ne želijo priti v slučaj u izrednih razmer v hudo zagato in neprilike, bodo morali oskrbeti, da se v njihovih organizacijah z a t r e komunistični vpliv (pa naj bo to titovske ali drugačne vrste). Drugače-se u-tegne zgoditi, da jim bo nekega dne hudo žal. zakaj če pride do takšnih izrednih razmer, bodo zvezne oblasti udarile bliskovito in brezobzirno in zadetih bo tudi mnogo nedolžnih. Zdaj imajo še čas, toda ura je pozna — nemara mnogo poznejša kakor se zdi meni in njinp." Peter Kopriva je napisal v svojem rjo vem glasilu že večkrat kako slično pretnjo Tudi v času prve svetovne vojne jih je bilo veliko baš v "Ameriški domovini in res so denuncijanti spravili v neugodnosti z oblasti veliko nedolžnih ljudi. "A. D,v ' ni vodila tedaj boja proti "av-strijakantom", pač pa se navda-ševala in pisala je po progjaše-nju Pašičeve Krfske deklaracije zanete. ali so sigurni, da ne bo zanjo in za tako novo združeno potem še več mizerije po svetu državo na Balkanu, kakršno si in se več "komunizma", za cerkev pa še manj dohodkov, po- posebno še za "navadnega člter.rafih Pnviligijev, ki veka", kateremu se pozna vsak *lh JC U2ivala V stanh časih? odtrgani cent. Več milijonov delavcev pa je sedaj le začasno zaposlenih, tolika, da prejemajo povprečno neka j več na teden kat pa M sna šala brezposelnostmi podpora. Toda namesto da sa bi kongres ukvarjal s takimi vprašanji, stika za "špijoni" In išče "komuniste" pod vsako posteljo. Toda sebi pa so poslanci in senatorji plače zelo zvišali in si dali vrh tega še čedna vsote za "kritje stroškov", o katerih pa jim ni treba polagati računov. Nič sigurnega se ne obeta delovnemu ljudstvu naše dežele— razen negotovost. Socialna zaščita je pozabljeno geslo. VELIKA NAPAKA Napaka delavca je, da ga j« treba v organizacijo siliti. Težko se jim je odločiti ker vsaka vojna je riskirana stvar in dogaja se tudi, da jo tudi zmagovalci izgube vzlic kapitulaciji sovražnika. ... > Spreobrnjenec Kopriva v Am. domovini kliče "zapeljane slovenske sopotnike" na pravo pot, dokler je še čas — kajti ko bo vlada v svoji jezi udarila po njih, bo prepozno. Takole se glasi ta del njegove pridige: "Pričanje pittsburškega "komunista" Matthew Cvetiča, zaupnega agenta F. B. I. pred kongresnim odsekom dokazuje, da drži FBI v evidenci VSE komunistične in sopotniške kapitane je tedanji glavni srbski politik, lisjak Nikola Pašič zamislil. Ljudje, ki so ga podpirali, so jo dobili, toda zadovoljni z njo so bili le pristaši velesrbije — Hrvatje nič in Slovenci le deloma. Se celo pokojni dr. Anton Korošac je tej srbski čaršiji nasprotoval nekaj časa na prisilne "počitnice". Niso si-cer bile zapor, s bil je jetnik in odtrgan od političnih aktivnosti. Potem se je s čaršijo pobotal in dali so mu enkrat celo port-felj notranjega ministra, zato da je on zatiral protisrbsko gibanje na Hrvatskem namesto kak Srb Wilson je bil demokrat, toda pod njim in justičnim tajnikom Palmerjem smo v tej deželi res bili deležni med in še po vojni . (Konec na 3. strani.) Graditev solidarnosti najtežje delo wviwwiaiiiawaaiiaii Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča itovilka ProUtarca j«.. 2206 Ake Je številka tik VAŠEGA imena na NASLOVU na PRVI strani niija, to pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju niija od gorifje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! Ko je John L. Lewis smatral, da je vodjem drugih unij dokazal, kaj se lahko doseže z vztrajnostjo, je predlagal Philipu Mur-rayju in vodjem vseh drugih unij nekako "alianco" — zvezo med njimi, da ne bi omagale druga za drugo. Naj bodo naše skupne finance na razpolago skupno vsem, nastopajmo enotno itd. Lewis kajpada ni kak preku-cuh, a je svojevrsten človek. Unija, kateri načeljuje, je po prvi svetovni vojni nazadovala toliko — po tako strahovitih bitkah. da je od nje prav malo ostalo. Samo še ime. Kar je niso mogli razrušiti operatorji, so jim po svoje — eni v dobrih, drugi v slabih namenih, pomagali notranji spori. Ter ustanavljanja novih unij. Oscar Ameringcr je v borbi zoper Lewisa uposlll ves svoj žumalistični talent in žargon, da bi Lewisa docela strmoglavil. Vzeli so mu ie velik del vodstva In pa posestva UMWA iz rok. predno ja sodišče odločilo, da so se jih polastili nepo-stavno. Oscar Ameringer je bil v tem položaju odslovljen ne da bi mu bilo to sporočeno. Kar Izgledalo je že, da bo šla ta nekoč tako borbena, tako k socialističnim idejam nagnjena unija premogarjev — UMWA — v zaton. ■ « Rešil jo je Roosevelt s svojim programom za "new deal" in pa ker je bil John L. Lewis med prvimi, ki je znal pograbiti za re-šitvino bilko. Svojemu glavnemu pomočniku F. D. Rooseveltu ni bil za to nikoli hvaležen, ker Lewis je imel tedaj i druge ambicije kot le oteti unijo, kateri je načeljeval. Toda prav v tej dobi je ob enem Lewis napravil drugo veliko potezo — postal je načelni vodja gibanja za zgraditev industrialnega tinionlzma v Zed. driavah. Unija premogarjev je sicer industrialna unija od vsega začetka — bilo je v AFL tudi nekaj drugih — pa so se v bojih s konservativni glavarji v AFL do kraja skregale in nastal je CIO. t Nato je šlo še dokaj gladke— dokler niso spet nastali notranji spori, in dokler niso komunisti le preveč pokazali, da jim je njihova strankina linija prvo in vse drugo pa da jim je postran- kakor vse druge, sedaj več ali i pričela s stavkovno borbo pri manj pod skrajno konservati v- Chrysler ju, milijon dolarjev po-nim vodstvom, ne pomeni, da so sojila iz blagajne UMW in pa urad v Springfieldu v 111., so mu sko. To se je maščevalo nad nji-zaprli, in vrnil se je nazaj v ml in nad unijami. Nad njimi po-Oklahomo. Lewis je dobil stav-; sebno zato, ker so bili od seda-be uradov nazaj, toda ne član-! njega vodstva CIO postavljeni stva. Niti ga nI imela na svoji toliko na piko in za tarčo, da se strani tista UMWA, ki ji je te- morajo sedaj braniti na vseh daj Howatt iz Kansasa načelje- koncih in krajih. v«1- Toda tudi ako so ufiije CIO— delodajalcem radi tega dobrodošle. Kaj še! Premogarji se to znova okusili. In enako tudi nni-ja aVtnih delavcev (UAW). Nje-ni člani pri Chryslerjevi družbi — ko je bilo to pisano, so bili na stavki že okrog petdeset dni. Nič ne pomaga, ako je predsednik unije konservativec ali liberalec — delodajalci se upirajo in te tirajo v dolgotrajne stavke v veri, da le na ta način jim bo mogoče omajati eno veliko unijo za drugo ter potem vse skupaj. kakor so storili po prvi svetovni vojni in nato jim je prišla še kriza na pomoč. Vsega tega se J. L. Lewis posebno dobro spominja, pa je po svoji sedanji zmagi nad premogovniškimi dražbami predsedniku CIO, Philipu Murrayjn predlagal, da naj bi v takih ln-dus4rialnih borbah UMW ter hnijk jeklarskih delavcev (CIO) kolikor največ mogoče skupno nastopale in v ta namen združila tudi svoja finančna obrambna sredstva. IVfurray je kratko malo ponudbo zavrgel, češ, da ne more nikakor dognati, kako bi taka zveza mogla koristiti eni ali dru-Ki. tesnejše sodelovanje v skupno dobro proti zdruienim sovražnim interesom. Predsednik unije avtnih delavcev 4 j Terre Istenich Haute, Ind. — Anton je obnovil naročnino. Buhl, Minn.—-{Catherine Muster je tudi obnovila naročnino. St. Louis, Mo. — O Johnu Spillerju smo že poročali, da je obiskal ta urad, ko je bil v Chi-cagu na seji glavnega odbora SNPJ, V nji je peti distriktni podpredsednik. Nismo pa poročali. da je prispeval listu v podporo $10. Roundup. Montana — Max Polsak je obnovil naročnino in ročil jo je njegov sin Frank, ko je bil na letni seji glavnega odbora SNPJ, katere je osmi distriktni podpredsednik. / Glendale, L.I., N.Y.—Michael Pi mat ja obnovil naročnino za dva leti. Kar pripomni je vse South Dayton, N.*. — John Maslo je obn6vil naročnino in prispeval listu v podporo $1.50. Strabane, Pa. — Joseph Zupančič je poslal članarino Prosvetni matici za dramsko društvo "SOČA" znesek $12. Malo je danes še takih slovenskih kul- TAJNIK ORG. ZDRU2ENIH NARODOV ZA PRIZNANJE NOVE KITAJSKE VLADE ne indirektno kapitulacijo Rusiji zato, da se otme OZN. Smatra pa, da je vlada, ki efektivno krmari državo ter ima odobritev ljudstva, pravico biti zastopana v OZN. Eden reporterjev ga je vprašal, ie je v smislu tega tolmačenja tudi Španija upravičena postati članica OZN. Lie mu je odgovoril, da je njegovo stališče glede Španije enako kakor ga je na zboru OZN navedel /. 1946 in pa da se Španije ne more primerjati s Kitajsko. Očividno je Lieu na tem, da bi bila OZN pravična vsem članicam in Kitajska je članica te organizacije, a zastopajo pa jo po preobratu taki Kitajci, ki so sedaj ubežniki, torej ljudje brez domovine. Lie upravičeno smatra, da to ni prav in ne v korist OZN. Vrhovni svet OZN ima 11 članov. Pet držav je v - njemu stalno zastopanih. Te so Anglija, Francija, Rusija, Kitajska in Zed. države. Vsaka teh držav ima tudi pravico veta, in vsak sklep vrhovnega sveta je veljaven le, ako zanj glasujejo vse omeniene dežele. če je le eden proti je to vetiranje pa tudi če je glasovalo za predlog vseh ostalih deset dežel zastopanih v vrhovnem svetu. 11 Poleg teh petih dežel s stalnim mandatom v vrhovnem svetu se ostalih šest vrsti in volitve zja nove zastopnike se vrše vsako leto na glavni skupščini OZN. ' ^--nTi-wiiieii'MwBaiwriiafc*«... 9' t Izmed dežel, ki so sedaj zastopane v vrhovnem svetu, jih je pot novo kitajsko vlado ie priznalo, namreč Rusija, Jugoslavija, Anglija, Indija in Norvežka. Za izobčenje sedanje kitajske delegacije iz OZN bi bilo treba v vrhovnem svetu najmanj sedem glasov. Toda če bi bil le eden izmed velike petorice proti, bi sklep ne bil veljaven, ako bi izjavil, da ga vetira. Načelnik ameriške delegacije v vrhovnem svetu je deial, da ie stališče njegove vlade nespremenjeno. V slučaju predloga bo glasoval proti izključitvi sedanje kitajske delegacije in proti priznanju kitajske komunistične vlade. Dodal pa je, da bo upošteval sklep večine ,torej da ga ne bo vetiral tudi ako bi dala pravico zastopstva sedanji kitajski vladi. V sedanjem vrhovnem svetu je Rusija edina komunistična država s stalnim zastopstvom v njemu in s pravico veta. Ako se prizna kitajsko komunistično vlado, potem bi bile v vrhovnem svetu dve komunistični deželi s pravico veta in to je velik vzrok čemu se ameriška vlada toliko prizadeva, da bi kitajska komunistična vlada ne dobila pravice zastopati Kitajsko v OZN. ~ Delo te mednarodne organizacije, od katere je pokojni F. D. Roosevelt toliko pričakoval, je vsled "mrzle vojne", ki jo vodita druga proti drugi USA in USSR, silno ovirano in v marsičem povsem neuspešno — npr. v pogledu graditve pogojev za trajen mir in za vzajemnost med narodi. Namesto tega imamo silovito oboroževalno tekmo in dve sovražni propagandi — eno proti "zapadnim imperialistom" in ameriškim "war monger jem", drugo pa proti "komunizmu". Prva ima svoj sedež v Moskvi, druga v Washingtonu. Trygve Lie je s tem stanjem nezadovoljen in je že dokaj časa tega namignil, da službe generalnega tajnika ne bo več sprejel. Njegova naloga je napraviti iz organizacije združenih narodov uspeh. "Mrzla vojna" ga mu preprečuje. In v takem stanju ni prijetno delati, posebno ko čuti krivico, kakršna se sedaj godi Kitajski. Njeni pravi vladi se pravico zastopstva odreka, razpadli ubežni v/od/ se ga dovoljuje. h Lie tudi ne odobrava taktike sovjetske deleqaciie zd*i P« 2 rednih pcTročiiom na-1 4n Mto J® ,nwid* * OZN in v nienih komisijah je prevzela razne odgo- pre} mej° 0mM,i' d" je ytornosti in naloge, torej bi jih morala sedaj vršiti, ne Oakland, Calif.—Anton Tom P*> bojkotirati seie. Toda protest sovjetske delegacije t« vzlic Lleovi kritiki zelo razumljiv. Ako se bi za prašiče nove Kitajske v OZN tako odločno ne postavila Sovjetska zveza, bi T rygve Ue ne imel povoda izdati memorandum, v katerem dokazuje članicam, da je po vsem pravu le resnična kitajska vlada upravičena do zastopstva, ker je država v njenih rokah, ne pa v rokah sedanje kitajske delegacije. ♦ « priznajo, da so rudarji še premalo zahtevali in da njih zahteve so bile v vseh ozirih upravičene. Prikazati hočejo, da se ne izplača boriti, ker s tem zgubiš čas; res je, da je škoda časa-saj pravijo, da — "čas je zlato". Toda dokler ne gre drugače, mora delavec rabiti tisto metodo katera je še kolikor toliko uspešna. Saj so delali rudarji dovolj dolgo brez pogodbe Družbe so vedele, da delavci se morajo držati pogodb in če je ni — po čem naj se potem ravnajo? Da, zgubili-so nekaj časa to pot — zgubili so ga že nešte tokrat prej— zakaj? Ker ni bilo druge poti. Če tudi niso veliko pridobili— vendar podali se niso dokler ni bila pogodba podpisana, četudi so jim pretili z vsemi mogočnimi grožnjami. Neglede v katero stran se svet \Tti — brez delavstva ne bo šlo nikdar Dozdaj so bili rudarji vodilna borbena sila, kot pre je umrl v njenih rokah. Cvetič ga je odseku označil za organizatorja komunistič-ne stranke in za člana slovenske komisije CP. O tem se ne bom pečal Okrajni vodja veteranov druge svetovne vojne, Joseph La-herty, pravi, da je njegova organizacija priporočila Cvetiču nagrado, ker je "razkrinkal" komuniste, oziroma "rdečkarje". Kakšno nagrado se mu naj da, tega ni povedal: morebiti bo svastika, ali pa železni križec! Kaj več v prihodnji številki, — Frank Barbich. Pomladni koncert Zarje bo 16. aprila Vsem Slovencem znani mešan pevski zbor "Zarja" v Cle-velandu priredi svoj vsako letni pomladni koncert v nedeljo 16. aprila Vršil se bo v Slov. nar. ,domu na St. Clair Ave. Na njemu bo gostovala znana mlada nadarjena slovenska pevka Josephine Klun iz Pittsburgha. Več o pripravah za ta koncert je na angleški strani v tej številki. ali sorodnih organizacij ter jih Velik profit G. M. prodajati, ali pa jih deliti za-L.^ , .. _ etnn i Velika avtna družba General Herminie, Pa. — Anton Zor- se je Cvetič izkazal za agenta nik se je spet oglasil in sporočil, j publika je tega člo- da mu je naročnino obnovil pogladila po hrbtu- John Kaatelic iz Claridge. Pa. Ob enem pripomni, da z zdravjem je bolj slabo, poleg drugih stvari ga je še flu napadel. Upamo in želimo, da bo vse premagal kot v preteklosti. Milwaukee. Wis. — Louis Barborich je sporočil, da je za konferenco Prosvetne matice dvorana v Arcadia parku najeta za nedeljo 11. junija t.l. Vsa društva, ki spadajo k tej ustanovi v severnem Illinoisu x in Wisconsinu, bodo obveščena, da bodo izvolila zastopnike za ta sestanek Takrat nam bodo gotovo že ptički žvrgoleli po parku. Went Allis, Wis. — Mary Mu-sich je poslala članarino Prosvetni matici za Progresivne Slovenke krožek št. 8, znesek $12, Vse priznanje, dekleta! Kenosha, Wis. — Frank Uran-kar je poslal naročilo in znesek za koledar. La Catolica, Max. — VirfCenc Pugelj iz West Allisa, Wis., je poslal na nai urad dopisnico Josku Ovnu, ki pa je zdaj tudi Mehiki. Morda se bosta srečala. Pugelj je bil v Kaliforniji, pa se je nekaj pritoževal čez šič je poslal naročnino za Alberta Hrasta, ki vodi gostilno v onem okraju; kar piše glede naročnika v San Franciscu, se mu zahvalim, ker le na način nam je mogoče potrebno urediti. Chicago, 111. — Znani aktivist naših organizacij Frank Bizjak se je oglasil v uradu in izročil listu v podporo $10, za katerimi vedno "želel videti ta mizerni narod" in pa bikoborbo. zdaj vidi lahko oboje. Saj kar se mize-rije tiče, jo menda lahko najde kjerkoli na svetu. Denver, Colo. — A F. Žagar je sporočil, da se Je preselil v Kalifornijo. yPiše, da po osmih letih se zopet seli in sedaj v W. Loa Angeles, kjer gradi, kot pravi — ne največji, pač pa najmodernejši turistični motel, ki Izjavljajo, da bo Cvetič razkril nadaljnih 200 komunistov v pittsburškem okraju iz dokumentov, ki jih je pripeljal v Washington kongresnemu odseku za raziskovanje neameriških (po naše, protiameriških) aktivnosti. Tako je ugotovil Tony Smith, ki je Pressov poročevalec v Washingtonu. 2e do omenjenega datuma je navedel v tridnevnem zasliše vanju 120 oseb, o katerih trdi, da so komunisti. Omenjeni kon grešni odbor za raziskovanje neameriških aktivnosti ima Cve-tiča pod strogo obvezo, da ne bo o svojem delovanju "kašljal" še pred kakim drugim odborom in ne javno. Vse, kar ve, naj pove le temu merodajnemu kongres nemu odboru. Temu je vzelo že precej časa, da je zložil Cveti-čeve ovadbe ter listine, ki jih je prinesel s sabo, v nekak red, potem je nastala vest, kako da komunisti delujejo med Slovani (v Penni inv v Clevelandu predvsem med Jugoslovani) in kako so si podvrgli pod svoj vpliv ali pa celo pod svoje vodstvo različne organizacije. Omenil je odseku vse, v katerih se je gibal. Zelo veliko je iipel povedati o Ameriškem Slovanskem kongresu ter o njegovi sekciji v zapadni Penni. (Kaj neki je ta slovanski kongres nameraval, mi je uganka. Ali je mislil prodiicirati Tita št. 2?) Poročila v listih pravijo, da so sa "zakadili" v Cvetiča taki časopisi, ki jih je on označil za komunistične. Dnevnik "Narodni glasnik" (je pričal Cvetič) je eden izmed njih. Njegova tiskarna je pod komunistično kon« stonj. Omenjeni pittsburški angleški dnevnik pravi, kako dobro se Cvetič zaveda, da si je nakopal sovraštvo komunistov in da bi mu naložili čimostrejšo kazen ako bi mogli. To je umljivo. Med onitni, ki jih je Cvetič označil za komuniste ali pa za njihove pomočnike, je Mary Bo-rich, Lou Bortz, pri katerem je po njegovih izpovedih uposlen vodja mladinske komunistične lige Harold Orzicki, Steve Lo-yen (ki )e sedaj menda v Jugoslaviji, ali Cvetič ni povedal če se mu tam dobro godi — urednik Proletarca menda Loyena dobro pozna), omenil je tudi Anne Traven, ki da je vneta delavka v narodnostnih krožkih (kakšnih, tega ni povedal in meni ni znano drugega kot da je pomagala v krožkih SNPJ in če se ne motim, da je bila tudi tajnica ZOJSA (združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev). S temi aktivnosti je prenehala že precej časa nazaj — čemu, to mi ni znano.) Potem ima na listi Johna Boštjančiča, Jacka Lencla itcL, o katerih pa ne trdi, da so člani partije, James Debevec s svojimi tovariši, ki konkurirajo Enakopravnosti, so Cvetičeve izpovedi dramatično porabili za boj proti "E." in Boatjančiču, češ, da ga je Cvetič izdal za komunista. Ta je v "E." izjavil, da še nikoli ni bil član ne ameriške ne kake druge komunistične stranke, ali kakor on pravi, partije. (O meni je lansko poletje zapisal v "E."', da sem socialist. A vzlic tej "ob-dolžitvi" nisem podal izjave, da nisem, ali da sem, kajtiti svojega socialističnega prepričanja ne zanikavam. Dasi sedaj nisem član stranke, to ne radi boječ-nosti, pač pa vsled razkosanosti med sodrugi samimi, ki so razpršeni po vetru v razne smeri ter podpirajo vsake sorte druge stranke razen svojo.) Iz takih nezdravih političnih aktivnosti so izšli razni Buden-zi, Chambersi, dekleta ala Bent-ley, Cvetiči itd. Veliko jih je bilo oglašanih za skrajne levi čarje, a danes jih vidite, kako se družijo z "oslom" (demokratsko stranko) in s "slonom", ki naj predstavlja prav tako ali pa še bolj reakcionarno republikansko stranko. Nekateri, med njimi Budenz. pa so se pridružili 4 tisoč kv. čevljev veliki "državi" Vatikanu na sedmem griču v Rimu Motors pravi v svojem finančnem poročilu, da je napravila lani $600,000,000 čistega dobička — ali več kot še kdaj prej in več kot v isti dobi katerakoli druga korporacija na svetu. Zvčza zdravnikov za svojo propagando veliko potroši Zveza ameriških zdravnikov (AMA) je lani potrošila v svoji agitaciji med kongresniki proti sprejemu Trumanovega zdravstvenega načrta $1,522,000. Tako jepogooala i a m a trpirlrvnc-rou- -kongresnemu odseku, ker zakon določa, da morajo "lobbi-sti" naznatiti, koliko zapravijo v kampanji za sprejem ali za odklonitev te ali one predloge v kongresu. Požari uničijo veliko življenj v Lani je v tej deželi izgubilo življenje v požarih okrog 10,000 oseb. Public Utility družbam te ne godi slabo Takozvane Public Utility družbe, ki oskrbujejo prebivalstvu mest elektriko in plin, so imele lani 16 odstotkov več čistega dobička kakor leto prej. Tole mi ne gre v glavo ? Kar se meni čudno zdi, je ker je med obdolženimi toliko nedoslednosti. Hvalijo sedaj tor potem se opravičujejo. Pravijo, da biznis je biznis, klobase pa klobase Pravilo biz-nisa je, da se mora odjemalca trolo, je trdil. Dalje, da sta v nji; zadovoljiti najprvo, ker brez tiskana tudi še dva dfuga na-1 nJega nI biznisa A naši uredniki Kako da ljudstvo te dežele na za po pa de. da jc vsa histerija proti "komunistom" v naši deželi umetno povzročena, to mi nikakor ne gre v glavo! In tudi ta ne, kako je mogoče prav tako ščuvati s sorodno propagando ljudstva za takosvanim železnim zastorjem! Mar res ni nikogar več na svetu, ki bi bil glasnik miru, svobode in sprava, kakor je .bil Mahatma Gandi? Ali pa je morda vsa ta vročinska vojna bolezen le posledica dveh nasprotujočih si ekonomskih sis-temov? Izgleda tako! PROLETAREC March 15, 1950 Cvetko A. Kristan: Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani ter slovenski tisk v Amerki. l isk vsakega naroda je zrcalo j o taki zamenjavi dogovoriti in njegovega kulturnega življenja j ima velike možnosti za zamenja in delovanja Cim boljši in šte- vo v zbirkah slovenskih knjig vilnejši je tisk — bilo periodič-jpo osvoboditvi kakor tudi prec ni alt pa knjige, brošure, muzi-1 osvoboditvijo. Tako zamenjavo kalije in pod. — tem lepše je to knjižnica že vrši z raznimi bib-zrcalo, ki ga posamezni narod, liotekami v drugih državah, pokaže v zajednici kulturnih na-, tom posebnega oddelka, ustanov rodov in ljudstev, ljena v ta namen. Ustanove, ki so hranile te kul-i V tem pregledu nas predvsem turne zaklade narodov, so že | zanima stanje slovenskega tiska stare. Imenujemo jih knjižnicc ali biblioteke. Ze iz dob pred več tisočletji so nam znane take knjižnice, ki so hranile knjige tedaj živečih narodov, dasi te knjige še niso bile tiskane na papirju. Znana nam je stara he-titska knjižnica, ki je hranila na tisoče glinastih tablic, na katerih so bili pisani kulturni spomeniki tega naroda še s klino-piscm. Znana je velika staro-veška aleksandnjska knjižnica, ki pa je bila uničena v mnogih bojih. Znane so knjižnice papi-rusovih rol v Egiptu, knjižnice starih Grkov in Rimljanov, srednjeveške knjižnice po gradovih, samostanih in po večjih mestih. In tudi dandanes poznamo celo vrsto velikih knjižnic, ki hranijo kulturne zaklade človeštva, kakor so tu npr. knjižnica Britanskega muzeja v Londonu, Narodna biblioteka v Parizu, velike knjižnice v Leningradu, Kijevu in Moskvi, kongresna knjižnica v Washingtonu, centralna biblioteka v New Yorku, velike knjižnice v Monakovem. Berlinu, Dunaju, Pragi itd. Največja knjižnica v Jugoslaviji je Narodna knjižnica v Beogradu, ki pa je mnogo trpela med okupacijo, zlasti ker je bila zadeta že ob prvem bombardiranju Beograda 6. aprila 1941. Slovenski narod je tudi s knjigo dokazal svojo kulturno višino. Njegova knjižna kultura ga stavlja v vrsto prvih kulturnih narodov in malo je narodov, ki bi mogli, če primerjamo njih številčno stanje in njih tisočletno zatiranje od večjih naro- v Združenih državah severne Amerike in njega zakladi v ljubljanski narodni knjižnici. Narodna in univerzitetna knjižnica t naprej jo bomo imenovali NUK) dobiva iz ZDA kolikor toliko redno samo "Enakopravnost' ter v zadnjem času tudi delno neredno "Prosveto". Drugih slovenskih časopisov ne dobiva Nekatere ji darujejo razni posamezniki kolikor'jih dobijo, dočim morda ostali uporabljajo prečitane ameriške liste kot star papir, ker ne vedo, da je NUK brez njih in bi bili tam zelo koristno shranjeni. Tudi knjige, brošure, koledarji in spominski spisi iz USA so v NUKu redki Direktno od izdajateljev v zadnjih letih skoro ne dobi ničesar Sem in tja prinesejo kaki posa mezniki knjige, ki so jih dobili iz USA ali v darilo knjižnici ali pa vsaj v registracijo. Toda vse to ne more služiti kot knjižni zaklad v tej reprezentančni knjižnici slovenskega naroda, ki bi morala — kakor že zgoraj rečeno — imeti vso knjižno produkcijo Slovencev, bivajočih kjerkoli po svetu. Navajam nekaj primerov, kaj vse v NUKu manjka. Od Ivana Zormana ima knjižnica pet zbirk pesmi, nima pa njegove zbirke "Slovene »Jugoslav) Poetry", o kateri se I. J. zelo pohvalno izraža v članku "Pesnik po božji volji" v Cankarjevem glasniku" leto V. str. 288 (julij 1942K Ta zbirka bi bila važna tudi zaradi registracije prevodov Prešerna in drugih slovenskih pesnikov v angleš- ter "Zarja", If Buei)os Airesa sta navedena "Duhovno življenje" in "Slovenski list", iz To-ronta v Kanadi pa "Edinost". Niti pri enem list m niso podatki popolni, ker jih — kakor je rečeno — NUK ne prejemif, niti jih ni imel kompletno na vpogled Manjkaje pa npr. "Resni ca' (priloga "Novega sveta") in "Sloga" iz USA ter "Pravica" in "Slovenski glas" iz Buenos Aire-sa kakor tudi Vernik SANSa Prav tako ni še navedeno, da je "Amerikanski Slovenec" prenehal izhajati že 3. sept. 1946, "Ju goslovanski Obzor" že v decembru 1946,/Slovenski list" pa v sept. 1946. Vzroki za to so navedeni zgoraj. Od koledarjev, ki izhajajo v USA, je naveden sa mo Ameriški družinski koledar 1946-1948 (brez točnih podatkov. kar je znak, da ga knjižnica še ni dotlej imela), dočim vseh ostalih koledarjev iz let 1945-1947 NUK ne pozna. Od ostalega tiska ameriških Slovencev ali Amerikancev slovenskega porekla pa je zabeležila ta "bibliografija" sledeče tiske: Dan 40-letnega jubileja Slovenske narodne čitalnice v Cle-velandu. Chicagu" (ADK 1939); 5Q-letni-ca slovenskega časnikarstva v Ameriki (ADK 1941); Slovenski časniki in revije v Ameriki (ADft 1941 j; Prosvetna matica in nje delo <^DK 1942); 36 let Ameriškega družinskega koledarja (ADK 1944»; 40-letnica "Proletarca" 1 X___ A. . • bo, dokler se svet ne umiri. dov, pokazati na književnem 1 jezik. Od 26 izdaj Prosvetne polju tako velike zaklade in j matice JSZ ima NUK samo štiri I sploh uspehe kakor jih more in to št 7, 24, 25 in 26. Ameriške gre vera gor in dol. SANS, Chicago, 111. Ustava FLRJ. SANS, Chicago. Kristan ,Etbin: Povesti in črtice. Prosvetna matica št. 24, Chicago. Zupančič Katka: Slike iz vsakdanjega življenja. Prosvetna matica št. 25, Chicago. Kiauta Ladislav: Na poti v svobodo. SANS, Chicago. Trieste ali Trst? SANS, Chicago. Tudi od tega tiska nima NUK SANSovih izdaj, marveč jih je dobil samo na vpogled zaradi registracije od svojih amaterskih pomočnikov. Zaradi tega vsega je lahko vsakomur jasno, da podatki v "Bibliografiji" ne morejo biti popolni in je tako tudi "Bibliografija" za leta 1945-1947. kar se tiče amerisko-slo-venskih tiskov pomanjkljiva ka- Sv kazati naš slovenski narod, voje knjižne zaklade hranimo Slovenci v bivši licealni oz. študijski, danes Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Ta knjižnica, ki ima v Ljubljani veliko in krasno, posebej za knjižnične svrhe zgrajeno, palačo hrani preko 400,000 knjig, brošur, muzikalij. periodičnih tiskov itd. ter i/na veliko število raznih redkosti, rokopisnega gradiva in ostalih za kulturno rast našega naroda važnih dokumentov. Kljub vsej ljubezni, ki jo Slovenci kažemo napram knjigi in napram tej važni ustanovi, ki je za nas nekaka trdnjava, ki nam hrani in varuje za stoletja nazaj in tisočletja naprej naše knjižne zaklade, pa ima ta knjižnica značaj ustanove, kjer je shranjeno vse, kar je izšlo v slovenskem jeziku, kar so Slovenci kjerkoli na svetu napisali v kateremkoli jeziku in vse, kar je bilo prevedenega iz slovenskega na katerikoli drugi jezik. Tiski stare Jugoslavije, zlasti pa nove Federativne ljudske republike, so tu zbrani skoraj 100%, kajti po posebnem zakonu morajo vse tiskarne poslati tej in j vsem ostalim sličnim knjižnicam v državi določeno število vseh tiskanih izdanj. ki izidejo v celi državi. Toda zelo pomanjkljive so pa v knijžnici zbirke slovenskega tiska, ki izhaja odn. je izšel izven meja Jugoslavije kakor npr. v Italiji, v Trstu, na Koroškem, v Združenih državah sev. Amerike, v Kanadi, Južni Ameriki itd. Ta tisk je pomanjkljiv tako za dobo pred drugo svetovno vojno, za dobo med vojno in prav tako tudi za dobo po tej vojni. Jasno je, da obveznih izvodov tega tiska ni mogoče zahtevati; toda najti bi morali neki način, po katerem bi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani kot osrednja ustanova za zbiranje všeh tiskanih izdanj slovenskega naroda dobivtfla vse tiske, ki izidejo izven FLRJ v slovenskem jeziku, vse prevode iz slovenščine v druge jezike in vse tiste slovenskih avtorjev v kateremkoli drugem jeziku, vsaj v enem izvodu. Možna je tu tudi zamenjava tiskov med katerokoli knjižnico in nafto Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, ki je pripravljeno se družinske koledarje ima do leta 1941, Koledarje Ave Maria do 1939. Baragovih pratik in izdaj tkzv. Baragove knjige iz Chi-caga ali pa Baragove podporne ustanove v Barbertonu ne pozna Od 47 letnikov Slovensko-amerikanskega koledarja ima redke. Majskega glasu ima samo prvih 13 letnikov. Od izdaj Kjiževne matice SNPJ ima samo nekatere. Tretje izdaje dr. Kerndvega Angleško slovenskega slovarja, ki je izšel koncem 1948, nima. Nima tudi nobenih SANSovih izdaj. To vse je videti tudi iz najnovejše "Slovenske bibliografije za leta 1945-1947", ki jo je izdala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v prvi polovici leta 1949. Slovenski tisk iz Amerike je v njej zelo pomanjkljivo registriran, čeprav so nekateri sodelavci knjižnice dali na razpolago izdanja, ki jih imajo in je bila evidenca vsaj na ta način delno izpopolnjena. Bibliografsko načelo je, da se vpišejo v bibliografije samo oni tiski, ki jih je bibliograf imel v roki in jih je lahko sam po svojem ogledu opisal. V periodiki ameriških Slovencev je v tej bibliografiji tudi v tem napravljena izjema, ker bi sicer morala skoro vsa odpasti in je bila opisana v glavnem po "Ameriškem družinskem koledarju" in po drugih opisih. Ker pa je ADK za leto 4948 z najnovejšimi podatki o slovenskem časopisju v USA precej pozno prišel v Ljubljano, so tudi ti podatki pomanjkljivi. Od periodičnega tiska iz USA so v tej bibliografiji zastopani sledeči: listi: "Amerikanski Slovenec", "Ameriška Domovina", "Ave Maria", "Enakopravnost", "Glas Naroda", "Glas Slovenske dobrodelne zveze". "Glasilo KS-KJ", "Jugoslovanski Odzor", "Nova doba", "Novi svet", "Obzor", "Proletarec", "Prosveta" ziku — pa bil to periodičen tisk, Lampret Jože: Po duhovnikih koledarji, knjige, brošure, spominske knjižnice ali pod — bilo po nekaj izvodov redno dostavljenih Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani; c) če bi pri tem zbiranju sodelovala kaka knjižnica iz USA je NUK v Ljubljani pripravljena poslati za zamenjavo knjige po izberi odn. dogovoru; d) da se najde med Ameriškimi Slovenci kulturni delavec, ki bi sestavil bibliografijo vsega slovenskega tiska, dalje vsega tiska Slovencev, ki je v Ameriki izšel v kateremkoli jeziku ter vseh prevodov iz slovenščine ter bi to bibliografijo opremil s podatki, kakršne obsega npr. "Slovenska bibliografija 1945-1947", bi istočasno navedel, kje se te knjige nahajajo vsaj v enem izvodu (knjižnice, zasebniki itd.) ter bi to bibliografijo dal Narodni in univerzitetni knjižnici kor je bila že tudi v prejšnjih l LjubljarV na r*zP°la«<>» j Prejsnjin|llciranje kot dodatek rednirn slovenskim bibliografijam Ameriški Slovenci so sestavni Njih Frank Barbič omenja v tej številki Steve Loyena in meni, da ga urednik tega lista "dobro pozna". Da—s slabe strani! V času prve vojne je s svojo skupino uganjal kravale na čikaških shodih J ugoslovanskega republi čanskega združenja in potem nam pa iz Pittsburgha iz uradu svojega takratnega Radničkega Glasnika nagajal kjer in kolikor je mogel. Po zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni so bili on in njegovi tovariši prvi, ki so bili povabljeni, ali pa se sami ponudili k Titu v goste In mogoče so baš ti ljudje vzrok, da naše publikacije (razen Enakopravnosti kakor pravi Cvetko Kristan v tej številki) tako neredno prihajajo, posebno ako so nas taki gostje slabo "priporočili". Nekateri njegovi tovariši so po lucije začeli Tita napadati, a Lo-yen ter en veljak od srbske Slo-bodne Reči pa sta ostala na njegovi strani tudi potem in tudi več drugih bivših vodilnih hrvatskih komunistov. Nam ne delajo sivih las. Naj jih imajo raj-še oni in pa drugi taki, ki ne vedo pri čem da so. A tudi Cve-tič si jih dela. bhkansko gibanje. Vendar pa I Korenu česar pa ta ni opa-Leopoldova "zmaga" ni noben zil—t da se državni Uradniic kaj triumf Za Belgijo bi bilo bolje, težko loči od svoje žene v Slo-da bi Leopolda pozabila ter se veniji pa, ki je tako katoliška zadovoljila z regentom, če že skoraj že nemogoče. Nazadnje kronano glavo mora imeti- Si- kakšno dolžnost pa ima, da je cer pa ta stvar za Belgijo ni še zvesta Korenu? Mar se je ni rešena — sedaj celo manj kakor mislil pri pobegu otresti? In kaj pa je bila pred volitvami. tu njej mar vse Smonove uma- Izgredi in svečanosti Videla Je več ko Dočim so se v volilni kampa- "eL "" i ' k nji vršili v mnogih krajih & ^tem 'I gtje izgredi in pretepi med pri- & J?" * P°membno: staši in nasprotniki Leopolda (en Z ^ h hI. social-demokratski vodja je bil L*,* ?! * h°te,a' so ~J1 te celo na dan volitev obstreljen V * drUga " drU*°' od leopoldovca), pa so ime v V'TJ" " Sovjetski zvezi volitve za rj Tnll ^KM^ ^l™ rodni praznik. Vršile so se sve- da **> H čane parade, predstave ,lav- Horvatove*a nosti na trgih in v dvoranaS „ ^ V Zagrebu' 'P* H Dvoje volitev -ene za pot nazaj -druge v nov red (Dalje s 1. strani) čini proti. V glavnem mestu lin. Volil je naslednjo nedeljo, Bruslju so dobili nasprotniki 1 ali govoril ni, dasi je svet nje-Leopoldove vrnitve 30,000 gla- i govih besed nestrpno pričakoval. govori so bili vsi po enem geslu:! fTf,""' " , d*?j • Sovjetska zveza je za mi?. De- I£LT T°g° "Upal\V tujp mir > ' T sRordJ enem letu svetoivanske- rafmer svojega 1 uVtva '' ^ g* T^ f na^adil p J 7 • J"? , . . Pred nJ° "^lepših obljub, da je Prvo poročilo iz Moskve o izi- Zofija tonila v njih. ki pa jih e du volitev, datirano 13 marca, vse že prva sapica vzela. Zad-pravi, da je bila udeležba pri nja je bila sicer določnejša a glasovanju stoodstotna To jei ne mnogo bolj kakor Smonovo bržkone, nekoliko pretirano. A ženitno ponujanje, ako ne celo verjetno je, da je znašala nad manj. 95 odstotkov volilcev. | Njen ^^ s tem ^ Opozicionalnih govorov ni bi- samo še mučnejši. Zdaj je sedelo, kakor so se vršili v Belgiji,, la med dvema stoloma, kjer je ker niso dovoljeni, in vsled tega povrhu še morala prikrivati Ko-"e PreteP°v- Vse rem* svoj spremenjeni odnos do Smona. In k^kor je prej silila je šlo gladko. Oznanjeno je bilo, da bo na večer pred volitvami imel poslednji kampanjski govor Sta- sov večine in v velikem indu strialnem mestu Liege pa 100,-000 glasov večine. A v mestih s flemskim občevalnim jezikom pa je bil izid ravno nasproten. Belgijsko ljudstvo se je torej v teh volitvah razdelilo med te dve narodnosti in francosko govoreči Belgijci pravijo zdaj Leopoldu "flemski kralj". Marsikje so želeli kak načrt iz Smona k odločitvi, je zdaj morala zavlačevati. Zakaj eno je vedela: če si bo Koren opomogel,; se bo dvignil nad Smona, o tem ni dvoma. Zdaj je samo še to pomembno. Zofija pozna samo še eno pesem: treba je živeti... Belgija je zelo demokratična zvezi, ne volitve v Belgiji, niso kapitalistična monarhija, zato' sedanjega napetega položaja po ni še zrela za kako močno repu-1 svetu nič spremenile. njegovih ust, kako skončati mr- Vse drugo je untrlo, ali vsaj po-zlo vojno. A podal ga je le pod- časi umira. Tisto, kar je Zofija predsednik vlade Vjačeslav Mo- imela za ljubezen in kar naj bt lotov z izjavo, da kapitalizem in po vseh zakonih ljubezen tudi sovjetski drtižabni red lahko ži- bila, je bilo umazano, bilo je vita drug poleg drugega brez ubito. ščuvanja v vojno, v prijateljski Tokrat je Smon silil Zofijo H tek™V odločitvi. Bližale so se počitnice Toda ne volitve v Sovjetski in Smon je hotel odpeljati Ko- A91 MA t t 1 tia*A V J _ 1 i * _ _ • i_ _ m , * renu Zofijo za pocitnice s seboj4. letih. Vsi se pa moramo zavedati, da so bibliografije važni dokumenti kulturnega življenja posameznih narodov. Tako je tudi najnovejša Slovenska bibliografija za leta 1945-47 važen dokument našega dela in je obenem tudi dostopna vsem narodom sveta, ker je sestavljena po načelih tkzv. decimalne klasifikacije, po katerih načelih ima že mnogo narodov urejene svoje lastne bibliografije in knjižnične oznake ter je tako označevanje razumljivo vsem. Slovenska bibliografija za 1948 jeludi že v tisku. Bibliografija za leta 1913 do 1945 je tudi že pripravljena in izdala jo bo slovenska Akademija Znanosti in umetnosti v Ljubljani in bo tako izpolnila vrzeli, ki ob-stojijo med že izdanimi bibliografijami. tj. od leta 1551, ko je izšla prva slovenska knjiga. Trubarjev "Katekizem" pa do všte-vši leta 1912 in najnovejše od 1945-1947 oz.'1948. Zaradi teh pomembnih del v načrtu, ki bodo pa realizirana čimprej, bi bilo tudi potrebno, da bi se zbrala čim popolnejša bibliografija slovenskega tiska izven Jugoslavije, zlasti pa slovenskega tiska v Ameriki, katera slednja še ni našla svojega dokončnega bibliografa.. Podatki o slovenskem tisku so številni, toda so precej raztreseni in obsegajo samo posamezne panoge ali leta. Navajam nekatere važnejše: marsikaj je v delu Jožeta Zavertnika "Ameriški Slovenci", zelo mnogo pa je v raznih letnikih Ameriškega družinskega koledarja. V slednjem izhaja precej redno pregled slovenskega časopisja v Ameriki, ki je izšel v zadnjih letih v letnikih 1942, 1943, 1945 in 1948 Dalje omenjam še naslednje članke iz Ameriškega družinskega koledarja: "Jugoslovansko časopisje v Ameriki" (ADK 1927), "Se en srebrni jubilej — o prvem slovenskem delavskem koledarju v USA" (ADK 1930); "Znamenite vzbirke slovenskih knjig v del slovenskega naroda, kulturno življenje je naša skupna narodna last in njih tiski prav tako. Zaradi tega poskrbimo, da ne bi del tega narodnega bogastva šel v izgubo, nego da ga rešimo, dokler se ne izgubi in ga ne bomo mogli rešiti nikdar več. Kulturne ustanove Ameriških Slovencev kakor npr. Slovenski narodni muzej. Prosvetna matica JSZ obenem z Ameriškim družinskim koledarjem. Slovenska narodna podporna jednota s svojo bivšo Književno matico, SANS itd. naj organizirajo to akcijo in naj poskrbijo, da bo slovenski tisk v Ameriki ugotovljen, zbran in1 ohranjen za vfce večne čase. Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Zofija tako daleč ni mogla misliti. Mislila je samo na to. da je bila osramočena, zakaj še danes bo ves Sveti Ivan vedel, da nabira drva! In kaj oni tam vedo, da je treba živeti? Živeti za vsako ceno?! "Pomnil me boš!" A vendar je dobro čutila, kako ta njena pretnja malo pomeni. 5 KOMENTARJI (Konec s 1. strani.) izredno veliko terorja. Histerija je tedaj bila protinemška in pro-tisocialistična. Na zapadu pa so razbijali shajališča članov sindi-kalistične unije IWW. Odnesli so pozno ponooLpfdlovne knjige Proletarca in JSZ, dWje\takrat ta list na vsi črti podpiral Wil-sonovih 14 točk in zagovarjal njegove napore za poraženje kajzerjeve Nemčije. Ampak če si denunciran in osumljen, in če zavalovi po deželi histerija — "Sirijo po onih. ki so zaznamovani in prav tako po takih, ki so očrnjeni vsled maščevalnosti in od agentov provokatorjev. To se utegne še dogoditi. Saj je bilo tako tudi v starem kraj u- Pod Aleksandrom je zapirala in preganjala ljudi njegova diktatura, pod Hitlerjevo in Mussolinijevo okupacijo so bili spet preganjani isti ljudje in pomagali so osvojevalcem "domobranci". Potem, ko se je vreme spremenilo, pa so bežali okupatorji in domobranci. Kar jih je ostalo, se pa pritožujejo nad slabimi razmerami in Titovim terorjem. Tako nekako se je vršilo ali pa se vrši še marsikje in se Če je Matija razumel vso globino napeva "živeti je treba .. če je čutil sramoto, ki je zadela Zofijo, ker jo je našel pri takem delu, pri čemer mu še na misel ni prišlo, da bi o tem govoril po Svetem Ivanu, tedaj je ona čutila samo ponižanje. V razburjenosti1 je komaj nabrala samo še en kupček, na kar pa vse pustila, da Koren odnese domov, safna pa se je vračala po ovinkinh, da bi je še kdo ne srečal. Dolgo se je Zofija upirala misli, da bi šla nabirat drva Sploh si ni mogla predstavljati kaj takega. Ni imela pojma, kako drva priromajo do kuhinje in do sob, vedela je samo, da jih nekdo pripelje, nekdo razžaga in nekdo prinese v sobo. Nekaj časa sem jih je, kar sta stanovala na vrhu nad Svetim Ivanom, Jožef sam hodil nabirat, ker tu ni bilo Cilenškovih, da bi jima skrbeli zanje, naposled pa se je le vdala, ko je sprevidela, da je Jožef preveč zaposlen z nabiranjem tiste borne hrane, ki jo še dobita. Hodila je, nabirala je, toda občutka sramote in ponižanja se ni mogla otresti. Ne, dela ne bo nikdar ljubila, zato ker delo pomeni poslednjo vrnitev v bedo in trpljenje. Skrivaj je hodila v gozd, nikdar nihče ni vedel, kaj tam dela. Vse do zdaj. Poslej bo vsem znano in celo se ji bodo posme- ALI želite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU! Dr. John i. Zavertnilc PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. CRawford 7-2212 OFFICE HOURS: 1:9« to 4 P.M. (Except Wed., Sst. and Sun.) «:3ft to t:St P.M. (Except Wed., Sst. and Sun.) Renktonce: 221 Shin*ton Rd., Rivernlde, 111, Phone Rlverslie 2212 hovale kmečke učiteljice, ki ji Žele ponižanja. Doma se je vrgla na posteljo in si zakrila obraz z rokami ter jokala. Tako jo je našel Koren, ko se je vrnil. "Ne joči, Zofija," jo je tolažil Koren, ko mu je povedala, kaj se je zgodilo. "Morda nama ne bo treba dolgo nabirati drv po Svetem Ivanu. Se ta mesec se s Horvatom dogovoriva v Zagrebu zastran lista. Potem se takoj preseliva tja in pozabiva vse te Klemence, Smone in ves ta ba-gaž! Vrag z njimi! Ne veš, kako mi preseda vsa ta ivanovska revščina! Vedno imam občutek, kakor bi jedel najbolj pokvarjeno jed. Jeseni bo že drugače. Glavni urednik bom postal, pokazal bom vsem našim časnikom, kaj znam. Potolkel bom Jutro, Slovenca in Večernik, vse to žalostno provincijsko brbra-nje V Zagrebu imajo dovolj denarja za velik časnik. Naposled pa, glavna stvar je, da se midva že rešiva iz te bede!" Zofija se je potolažila, s toplim poljubom se je poslovila od njega, ko je za dve uri odhajal k Svetemu Ivanu. Ostala je sama in se predala sanjam, prelepim sanjam na Zagreb, kamor je verjela, da bo prišla. Tam bo konec vseh teh umazanij. Toda čutila je, da se je pri vsem nekaj spremenilo. Docela je že obupala, da bi se Koren še kdaj dvignil. Po vseh dogodkih zadnjih mesecev in po vnetem prigovarjanju Smona je postajala otopela. Zdelo se ji je, da se čedalje bolj odmika Korenu. V glavi ji je nehote vedno vrtalo: ali Smon resno misli s svojimi obljubami, s svojo poroko? Smon j* bil umazan človek, Zofiji se je zdelo, da so v glavnem vsi moški taki. Tudi Koren nekoč ni bil boljši, ako je i Deset štej prej, preden v jesi sploh zdaj boljši. Izvedela je po rečeš kaj. Ni si bil sicer še na jasnem. aH bi se poročil z njo ali ne. zakaj vse to je bilo odvisno od njegovega trenutnega razpoloženja, dasi si je moral priznati, da ga nekaj mika pri vsej tej stvari, toda odvesti jo je hotel na vsak način. "Pusti njegovo nredništvo," ji je govoril Smon. "To so njegove najn Horvatpm se spravlja! fo je navaden lump, ki bi ga jal ded zapreti! * On in Koren spadata skupaj samo ne vem, kateri je večji slepar! Jaz pa sem učitelj. To je nekaj trdnega. Vse vlade na svetu se lahko spremenijo, lahko se zgodi kar koli, zvest in vdan učitelj pa dobi vedno službo ..." "Ne morem," je odmajala Zo» fija l "Zakaj ne moreš?" je vprašaf Smon. > "Danes me vabiš, jutri bi me pa nagnal . . . Poznam te!" "Kaj govoriš!" je vzkliknil Smon. "Poročil se bom s teboj. 2ena mi bos postala. Malo premisli! To je kaj drugega, kakor če se klatiš s Korenom po svetu! Pojdeva od tod. zaprosil bom v kak tak kraj, da nikogar teh ljudi nikdar več ne boš srečala! Pozabila boš na vse in tudi na Korena boš pozabila!." Toda Zofija je samo odmajala z glavo. Ne ker bi ne hotela kaj' takega, marveč ker je čutila, da Smonom pojde lahko samo, ako ga bo znala rizvneti, in naposled ... da se že enkrat odloči, kaj je s tem urednikovanjem Korena. Zakaj Koren je bil zadnje čase poln najlepših nad. O svoji vlogi urednika sploh ni več govoril, govoril je samo še o svoji slavi, o svojih načrtih, kako bo Urejal časnik, kako bn*> naposled spet lahko pisal. r ka.pomignili so Korenu z mezincem, on pa je že postal nekdanji, stari, častihlepni, samozavestni Koren, ki ni več samo zgolj s sovraštvom, marveč že tudi zviška gledal na vse to bedno življenje pri Svetem Ivanu. (Dalje prihodnjič.) ZA LIČNI TISKOVINI VSEH VEST PO ZMEENIH CENAH SI VIDNO OBKNITt NA UNUSKO TISKAKNO ADRIA PRINTING COMPANY Tel. Michigan 2-3145 183« N. HALSTID ST. CHICAGO 14, ILL PtOUTARIC SI TISKA PEI NAS A Yugoslav Weekly D«vo»«d to tha In ter«« I of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC NO 22»« Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. AMA's Prescriptions As the American Medical Association's fancy-pants publicity against national health insurance swings into high gear — with incidentally, the peculiar cooperation of the real estate lobby — it is well to remember that in the not-too-distant past these things nave occurred: r The AMA's House of Delegates opposed the use of Federa. funds to reduce infant and maternal mortality. When the Shep-pard-Townsend Act to fight those twin evils was passed in 1921 it labeled the measure as "bureaucratic interference with the sacred rights of the American home." When the Act came up for extension in J 930, the Delegates said it was "unsound policy . tending to promote communism." xr < The, £MA s governing body registered its opposition to the National Tuberculosis Control Act a week before Congress passed it. Some medical societies —- all of whom were affiliated with the parent AMA — fought against the reporting of communicable disease. Organized medicine opposed vaccinations for smallpox and immunizations against diphtheria as tending to hurt the economic interests of the private physician. Organized medicine also has been against workmen's compensation, old age and unemployment insurance, creation of public venereal disease clinics (as "invasion" of private practice) and free diagnostic centers for the detection of cancer and t. b. (as steps to "socialized medicine"). And, of course, the AMA has fought all efforts to develop medical insurance on a state or Federal level — including voluntary plans — when doctors were not given control of them. In short, the American Medical Association has been against everything but sin and germs. It is too bad that its members are not as luformed in their social views as they are in the practice of medicine. — League Reporter It's a Yankee Trait to Move On In Search of Better Opportunity In pioneer days, no American, had to feel tied down to his job, or to his home town. With the price of a wagon, he could load his whole family aboard and set out for "greener fields," earning his way by jobs along the road. A return to some such conditions was urged before a Con-gresional committe studying low-income families. Helen Hall director of the famous Henry Street Settlement in New York, said a way should be found to make it easier for a worker to migrate in search of a new job. "It s a real American trait to get up and go someplace else seeking opportunities," she said. Dr. Margaret Creeck of the Travelers Aid Society pointed state laws often block such job-hunting moves. Another witness with a suggestion along similar lines was Edmond D Bufler, president of the National Council of Catholic Charities, who said too many young people are "being channeled white collar jobs." Schools, he declared, should make an effort to teach that it is no disgrace to take a job that is dirty. Zarja Plans Spring Concert .- ■' LITTLE LUTHER Bjr JOHN PAIN* "I knew it," crowed Mr Dil-worth. ' Those bums on relief are nothing but a bunch of moochers." "HO-hum," said Little Luther, "you've been saying that since the last depression." "But this time I have proof positive," Mr. Dilworth insisted, brandishing a copy of the evening paper. Here's a story about the welfare commissioner of New York, guy named Hilliard. who put his whole family on a food relief budget for a month as an experiment—and what do you know, they wound up with money left over!" "As far as I'm concerned," said Little Luther, "Hilliard winds up with my prize for the cheapest stunt of the year." "Why, it certainly was cheap," beamed Mr. Dilworth. "It was a real revelation. * Those Hilliards discovered that all those stories about the high cost of food were phonies and none of them lost any weight. They ate real good." "I'll bet," said Little Luther. ' They had their butcher digging up meat for them at prices nobody Standley, wartime Moscow am .e 8!.n. *1C y.COUld.find' and ^(bassador, stopped it. He argued that we don't want to achieve free- Boss Shuts Plant Then Gets Fired Harry Green, president of the Doembecher Furniture plant in Portland, Oregon, suddenly decided to close it down, and also the Coal-co sawmill near Oregon City. He gave no comment, no explanation to the workers organized in CIO Furniture workers with a contract made last October. Over weekend, two things happened. The union got af\er him and the plant was opened. According to Green's story he and his labor relations man arranged the re-opening with the union But the board of directors also met and fired Green and said they were the folks who re-opened thep lant. Green refuses to be fire