List 27. Nekaj od obdelovanja vinogradov in od pride-lovanja vina. Ker je v tistih krajih, kjer vino raste, zdaj čas vinograde obdelovati in je po vinskih goricah že vse živo delavcov, mislimo, da ne bo odveč o tem od ne-kterih koristnih reci povedati, ker dobrih naukov nikoli preveč ni, in je še vedno dovelj ljudi, ki svojih del ne delajo s premislikom, ampak po stari navadi, kar bi dan današnji ne smelo biti, in nikoli ne. Nekteri grajajo pridelovanje vina in pravijo, da kraji, kjer vino raste, so navadno bolj revni od družili, ker vino je zapeljivo in dela človeka mehkužnega, neumnega in manj gospodarnega. Ne moremo tajiti, da je to nekoliko res; pa vendar tudi terdimo, da v vinskih krajih je manj pravih zrelih pijancov memo nevinskih, ker žganje in druge močne pijače so še bolj zapeljive, in se človek pri njih prej navadi pi-jančevati, in popolnoma poživiniti se, svoje dolžnosti zanemarjati in pamet in premoženje z gerdim žertjem zapravljat/. Res je, da v dobrih letih vinogorniki pri svojih hramih, pri čepu, so v jeseni radi oživljeni in glasni, in ukaje domii gredoči se z marsikakšnim prelazom ali s kako bervjo pogovarjajo, se včasi nad njimi tudi prenaglijo, ali pa včasi tudi kako berv zajezdijo ali po nji plezajo, posebno če ročaja nima, in se tudi primeri, da se oblečeni, kakor so, malo skoplejo in ohlade; pa to nič ne de, in ni vsak dan, in tudi glava ne boli, in ko noč spet glavo zbrihta, se drugi dan smejajo. Ne more se jim to za zlo šteti ali preveč zameriti, ker se mora sladko vince, ki serce raz-veseluje, pokusiti in njegova vrednost spoznati, za kterega so toliko terpeli. Prijatli vkup se snidejo in vincu zapojejo, ki so ga pridelali, da svoje težave malo pozabijo. Pa dasiravno so kraji, kjer vino raste, navadno bolj revni od nevinskih, vendar zamore umnim tudi vino lep prihodek biti in jim premoženje kar zlo pomnožiti, ako vedno pamet poslušajo. Da jim bo pa vino lep dobiček dalo, jim svetujemo tri ali štiri reči, ktere naj pri svojem gospodarstvu vedno pred očmi imajo; ter i) naj svoje vinograde primorajo, da kar nar več mogoče in veliko več od zdaj pridelka dajo, 2) naj skerbe, da bo pridelano vino kar nar bolj mogoče, in veliko bolj od doslej, žlahno in dobro; 3) da svoje vino kar nar bolj mogoče dobro prodajo, in 4) da druzih svojih prihodkov pri vinu ne zanemarijo. Bomo od vsih teh reči v tem so-stavku nekoliko govorili. I. Da vinograd kar nar več mogoče pridelka da. Naši dolenski vinogradi dajo tudi v dobrih letih še vse premalo grozdja, dokler po verjetnem spriče-vanji zvedenih ljudi dajo, postavimo, na Ogerskem pri Pečuhu na enakem prostoru veliko več od naših, in tako tudi po drugod. Pri Pečuhu namreč ni nič nenavadnega, da priraste v boljših letih na oralu (na 4600 štirj. sež.) po 200 austrij. veder vina in včasi še več; pri nas pa v nar boljših letih ne čez 70—80 veder. Kaj je vzrok tega razločka? Več reči: aj zemlja, b) ter t a, c) sadež, d) obrezovanje, in e) drugo obdelovanje vinogradov in ravnanje v njih. 1. Zemlja je sploh na spodnjem Ogerskem zlo rodovitna, in v ravninah večidel gnojna nanesina. Polje malokje gnoje, ampak živinski gnoj v vodo pomečejo, da ga voda odnese, njive pa čredoma v celini puščajo, da se počijejo in jih na tretje leto obsevajo. Ne morem verjeti, da je to prav in dobro, in da bi gnoj razun žita, ako bi se pridelki umno verstili, postavimo, koruzi, detelji, tabaku in drugim takim sadežem, ki veliko živeža potrebujejo, odveč bil, ampak da gnoj po stari ne dobri navadi zametujejo, in tretji del tacega lepega polja v celini puščati ne more nobene hvale vredno biti. Dokler je kaka dežela še malo obljudena in je veliko rodovitnega polja, malo pa prodaje, takemu gospodarstvu ni zameriti; ali zdaj so se časi v tem silno spremenili in raznih pridelkov ni nič preveč, posebno ker so pota po skerbi vikšega vladstva na vse strani odperte; pa staro ukoreninjeno, vraščeno navado opustiti je ravno tako težko, kakor železno srajco isleči, in bo v škodo sveta menda taka nerodna navada še delj časa ostala. Za vinograde pa, ki jih pri Pečuhu na sončni strani po goricah imajo , rabijo gnojno zemljo, ki jo tertam od časa do časa jako obilno in globoko zakopujejo. To nareja terte lepše rašče, mladikaste in rodovitne. Pri nas na Doienskem gnoje gorniki svojim tertam vse drugač. Grubancam devajo globoko nekaj gnojnih stvari, ki pa ne gnoje, dokler ne strohne, tersja, vejevja, plev, koruzovine itd. malo pa gnojne zemlje in sparstenine. Drugim tertam devajo tacih reči le bolj pri verhu in še tega malo. Ni čudo tedaj, da tertje peša in se zablati, ostariči in neha roditi. Treba bi bilo od časa do časa vinograde globoko prekopati, izmolzeno zemljo izmetatiin okoli korenin nove gnojne zemlje dati. Take gnojne zemlje je dovelj po voznih klancih, po vaseh, po mejah, po hostah, ki bi vinogradom napeljana čudeže delala, in tudi pri sadji, če bi jo tako rabili. (Dalje sledi.) List 28. Nekaj od obdelovanja vinogradov in od pride-lovanja vina. I. Da vinograd kar nar ved mogoče pridelka da. (Dalje.) 2. Ter te imajo na Ogerskem večidel vse druge memo naših, in ne terpe v vinogradu perhljivek, ki nočejo roditi. — Pri nas naj bi tudi vsak gornik iz svojega vinograda take izmetal, ki imajo komaj vsako tretje, četerto leto kako češuljo, in naj binamestnjih nasadil rodovitne terte, namreč take, ktere dajo dobro vino in rade rode. Je nekteri javor, nektera drobna belina, nektera tičina, tudi primorščina in mozlevina rada rodovitna, dokler ni zanemarjena, tudi česninske terte so nektere rade bogate: take naj se bolj sade, da bo več in dobrega grojzdja, in tudi še zelenika je rada polna, ima velike in zažete grojzde, in je pred tatvino manj v nevarnosti; dozori v gorkih jesenih, če tudi od druzega grojzdja malo pozneje, pa da močno in terpeče vino; v slabih letih pa, ko je [merzl$ jesen, mora dalej zoriti; naj se bolj na sončnem kraji sadi. Pa tudi iz nemških krajev se lahko dobre in rodovitne terte dobe, ki bi pri nas gotovo storile, če bi komu mar bilo za-nje. Sej tudi pred več leti žlah-nega sadja pri nas ni bilo, ki je zdaj, in dobro plenja; zakaj bi terte pri nas ne storile, ako bi se tako osker-bovale, kakor hočejo imeti? 3. Kar sadeže tiče, smo vidili na Nemškem pri Dunaji terte v vinogradih tako posajene, da ni bilo nikjer laza, pa tudi nikjer gošče ne; tudi pri Pečuhu na Ogerskem so terte nek tako nasajene, inje to verjeti, ker tako zlo plenjajo, dokler v gošči in v ho-batji ne more ne veliko ne dobrega grojzdja biti, ker sonce ne more do njega; lazi pa tožijo lenega gospodarja. Pa tudi vse, kar tertju senco dela, je v vinogradu škodljivo, postavimo, visoke brajde, hrami v vinogradu, posebno pa sadno drevje, nar bolj košati orehi, kar je vse sicer dobro, v vinogradu grojzdu pa škodljivo, in nič tacega se po Nemškem ne vidi. Iz enacega vzroka se tudi dolgi koli ne priporočajo. 4. Režejo pa terte na Nemškem tako, da ostanejo zlo nizke, in ker so vinogradi dobro gnojeni, puste po S, 3 mladike s štirimi, petimi očesi, ki imajo v jeseni vse polno grojzdja, da ga komaj derže, in ni viditi skoraj nobene stare terte. Vinoredniki okoli Badna skoraj vse ter neznano veliko grojzdja na Dunaj branjevcem prodajajo. Na Ogerskem pri Pečuhu (menda tudi drugod) režejo terte na betice ali glavice, ki imajo okoli mladike kakor zvezda žarke, in v jeseni vse polno lepega grojzdja, ki ga dva ali trije kratki koli nakviško derže, ali je pa terta za terto privezana, dokler grojzdje ne dozori. Marsiktera taka terta da poln kebel grojzdja in včasi še več. Naši Dolenci pa puščajo pri rezanji šparone, po enega ali dva, na močnih tertah, in jih všibe, da so prisiljeni roditi; ali ker pri njih tudi nar boljša terta je še zmiraj slabo gnojena, se morajo drugo pomlad taki šparoni odrezati , in ena sama kratka mladika pustiti, da terta ne oslabi in ne pogine. Bi bile bolj dobro in globoko gnojene, bi se lahko več in še daljših mladik brez škode tako puščalo, da bi prav veliko grojzdja dale, in ako bi se nov sadež delal, bi se terte v versti sadile in potlej mladike v nizke brajdice razpenjale in po volji šibile, in tako posebno veliko grojzdja dale, bi tudi lahko bolj redke bile, se od časa do časa lože dobro gnojile in le same terte pridno okopavale* 5. Na Nemškem in Ogerskem polože pred zimo vse terte na tla in kole pod streho vzamejo, in terte še malo s parstjo zagrenejo tako, da se pozimi nič ne pozna, kje je vinograd. V takem stanu ostanejo terte do pomladi, do zlo pozne rezatve, in ni nikoli slišati, da bi pri njih terta še clo v nizkih krajih kterikrat pozebla. Kako velicega priporočevanja da je to našim Dolencem vredno, vsak lahko spozna, ker jim mraz tolikrat, posebno bolj dolenske vinograde ne le za eno leto, ampak še za več tako posmodi, da se nekteri nikoli več ne okrevajo, ampak terte razpokajo in usahnejo, V jeseni , ko začne grojzdje mecati, imajo po Nemškem povsod straže postavljene, da nobeden, še lastni gospodar ne sme po svoji volji iti v vinograd ali v goro, dokler grojzdje ni popolnoma zrelo in o k lica no ni, kdaj da se sme začeti brati. To se godi po Austrijan-skem in se mi zdi, da tudi po Ogerskem po stari hvale vredni navadi; priRajnu pa, na Hesenskem, Nasavskem itd., kjer imajo naj bolj sloveče vina, so posebne postave, po kterih se to zvesto spolnovati mora, ter vse v velik prid posameznim gospodarjem in celi deželi, ker pridelovanje vina ne gre le v posamezno, ampak v občno oskerbovanje in gospodarstvo dežele, ki deržavi čast in veliko dobička vabi. Ondi nimajo v vinskih goricah nobenega bajtarja ali selenka, da bi hišo v gori imel in stanoval, in kure in prasce redil; ondi ne smejo berači čez take gorice hoditi, ne fantini in vlačugarji se po njih klatiti. Koliko grojzdja mine po tacih potepuhih pri nas! Tudi ondi ne hranujejo vina v gorah, da bi po-nj hodili, ali pa da bi tatje hrame razbijali in ga kradli, in tacih hramov bi zdaj tudi pri nas treba ne bi!o,Nker so desetinske pravice minule. Če se tedaj po druzih krajih da na enakem prostoru veliko več vina pridelati memo prej, zakaj bi se to pri nas ne dalo, ker je tudi pri nas dobra lega za vino in rodoviten svet, kakor po Nemškem! Sej brez umnosti in terpeža nikjer nič prida biti ne more. Pa ne le veliko več od dozdaj, ampak tudi veliko boljšega, in kar nar bolj mogoče dobrega in žlahnega vina naj si naši vinorejci pridelati prizadenejo, in jim to v sedanjih okolišinah kar zlo svetujemo. (Dalje sledi.) List 29. Nekaj od obdelovanja vinogradov in od pride-lovanja vina. (Dalje.) II. Da bo pridelano vino, kar nar bolj mogoče, in ve-liko bolj od doslej žlahno in dobro. K temu so potrebne sledeče reči: a) da grojzdje dosti dozori, b) da se grojzdje v lepem vremenu bere, c) da se, ako je mogoče, nar boljše grojzdje posebej bere, in od manj dobrega loči, in d) da se vino v dobri posodi in čedno hrani. 1. Bomo nar prej od zrelosti grojzdja potrebne reči govorili, ker vemo, da malo ljudi ima od tega jasne in prave zapopadke, in da še vinogorniki, ki vsako leto grojzdje bero, ne poznajo vsi zrelosti grojzdja za vino. Kdaj je grojzdje za vino zrelo? Takrat, kadar je v vsih jagodah sladkor skuhan in izdelan, in izdelana v njih vsa vinska reč, kadar grojzd od debla po peclji nič več ne dobiva, in je v jagodah vodeni sok v vino spremenjen. Kdaj pa je to? JVekoliko pokus, nekoliko pa tudi oko presodi, kdaj je to do-gotovljeno. Kadar je jagoda mehka, prijetnega, ter bela po gorkoti zažarjenega, černa dobro začernelega, in vidno zrelega pogleda in toliko skozna, da se pe-cek v nji lahko vidi, in gre rada od peceljčka, in je v ustih prijetna, nič sirovega in vodenega pokuša nima, in se od soka perstje sprijemljejo, kakor odkleja: tacaš bo vsak rekel, da je zrela. Ali vse grojzdje ne zori kmalo, tudi enega plemena ne, tudi na eni terti vsi grojzdi ne, in tudi na enem grojzdu vse jagode ne kmalo ali ob enem, in tudi v vsih vinogradih in vinogoricah in še v enem vinogradu, če tudi je grojzdje enega plemena, ne vse kmalo, kakor tudi vse terte ne cveto vse kmalo, in tudi na eni terti vsi grojzdi ne, in tudi na enem grojzdu vse jagode ne, ampak počasi se razsiplje drugo za drugim pri lepem vremenu, kadar čas njegov pride, pri nas večidel v drugi polovici mesca rožnika. Nar prej cvete pri tleh kaka češulja, in zori tudi nar prej, potlej gre to zaporedoma od tal do zgornjih grojzdov, včasih pa tudi berž nekteri zgornji grojzdi cvetejo; v zatišji, v odsončnih vinogradih, v debeli zemlji, v vi-socih gorah pozneje. Nektere plemena so zgodneje, nektere pozneje; zgodneje prej začno zoriti, pozneje pozneje, kakor pri drugem sadji. Nektera pritlešna cešulja je že vsa zrela, drugi višji grojzdi so še sirovi in kisli; nektera jagoda na grojzdu je že sladka, druge na sredi grojzda so še sirove in kisle, kakor je vsem znano. — Če je v jeseni mesca kimovca lepo in gorko vreme, zori grojzdje hitro; večidel v treh tednih je takrat zrelo, kakor v treh tednihocvete. Če je pa po mali maši deževno in merzlo, kakor je rado, se zoritev zlo zapozni, tako rekoč stoji in oterpne. Se pa po sv. Matevžu vreme spreoberne, začne spet prijetno, gorko in sončno biti, začne tudi zastalo zorenje pospešiti, pa zavoljo bolj kratkih dni in že hlad- nih noči že bolj počasi, in takrat pred sredo mesca oktobra umnim ni misliti na dognano zoritev in na branje, ker, akoravno je že veliko grojzdja zrelega, vendar vse ni še zrelo, ne le pozniško ne, ampak tudi drugo zgodnejše v senci, v zatišji, v gošči ne, tudi na eni terti vse ne. Prej pa ni brati, dokler ni vse grojzdje popolnoma zrelo, kar se ga bere. Vendar imajo že staro navado pri branji zeleniko večidel popuščati, da pozori, in jo pozneje bero; veliko pa jih je, ki tudi se skorej malo da ne, terdo in nezrelo zeleniko, posebno če je je malo, med drugo vzamejo. Pa ne verjel bi, kdor ni sam vidil in poskusil, in kdor vina popolnoma ne pozna, kaj da stori tudi malo nezrelega grojzdja med zrelim. Med sto bokali zrelega vina, postavimo, deset bokalov nezrelega skazi vino tako, da, če bi ga zgol zrelemu primerjal, ptujec ne bo verjel, da je vino iz ravno tistega vinograda in iz ravno tistega plemena, z unim vkup rastlo, in da sta prava brata. In ia razloček delajo včasih sami 14 dnevi, včasih samo en teden, ako se prej ali pozneje bere, in se zrelost počaka ali pa ne počaka. Ker je vse to skoz in skoz tako resnično, kakor amen v očenašu, ne moremo zamolčati nezapopadljive bedalosti nekterih vinogornikov, ki bero svoje grojzdje ne le preden je vse zrelo, ampak dostikrat še prej, ko še nobenega grojzda popolnoma zrelega ni, in si ne dajo dopovedati, da to ni pravedno! So nekteri ljudje tako neznano hudi na vino, to je, lakomni in požrešni, da ne morejo počakati, enaki nekteri živini, ki meje in plotove predere, da v škodo bežne. So vlani malo vina pridelali, ki je že davnej pošlo, hodijo, kadar grojzdje začne mecati, tipat ga, če je že mehko ali ne. Ako najdejo, da so jagode že zlo mehke, dasiravno še ne zrele, in nektere grojzde na tleh, odpadle, pravijo: kaj bom čakal, sej je grojzdje že mehko, in se škoda godi, ker grojzdje po tleh leži, če ga tudi ne leži veliko. Gredo tedaj brat, in mislijo morebiti le podberin delati, to je, samo nekaj zrelega grojzdja pobrati, in kar ga je na tleh, ki je nezrelo ali bolno odpadlo in se ve da ni za vino, da bi ga berž pili. Al ko začno brati, gre grojzd za grojzdom, in se tako vse pobere, in pravijo, da bo že v sodu pozorilo. — Drugi se izgovarjajo s tem, da pravijo, da grojzdje gnjije. Taki se po tem še bahajo in pravijo: „moj mošt je že tedna star", — se ve da uboge čeva, v ktere pride! — Slišijo drugi, da ta in ta sta že pobrala, gredo kmalo tudi oni za njim brat, kakor mlade goske za starko brez uma, misleč, da že uni ve, kaj dela, in kmalo po tem je branje vesoljno, ker se boje drugi, da bi njih grojzdje zastalo in živali in ljudem v plen ne bilo. Kakošno vino da mora tako biti, in da tudi zdravju, kakor vsaka negodna reč ne more koristiti, in kako zlo deželo tako neumno, otročje ravnanje osramotuje, je lahko umeti. Pa če tudi ne bero precej vsi in povsod, ko je kteri revež svoje pobral, vendar o sv. Mihelu hočejo vsi brati, bodi grojzdje zrelo ali ne, ker pravijo, da mora do sv. Mihela vse zrelo biti, kar pa ni res, 114 ker ni vsaka jesen enako gorka, da bi grojzdje do tistihmal popolnoma dozoriti moglo. Zatorej imajo naši dolenski vinogradniki le takrat dobro vino, kadar je do sv. Mihela ali pa še prej grojzdje popolnoma zrelo, ko jih vreme prevari; pa bi ga lahko večkrat imeli, ako bi vselej zrelosti počakali. Izgovarjajo se tudi s strahom pred točo. Pa ajde zastran tega ne gredo' žet, dokler ni dosti zrela. Iz tega se vidi, da toča, ki malokdaj pride in je na ajdi ravno tolika nesreča, kakor na grojzdji, je le izgovor. Da v sodu vino pozori, je le toliko res, da zrelo vino se v sodu umladi, nezrelo pa ne zori in ne more zoriti, se tudi ne more, da bi močno bilo, dogoditi, ker sladkora nima, in ga nima, ker ga jagode še niso bile naredile; vemo pa, da le sladkor se pri vrenji v duh in moč spremeni. In tako nezrelo vino ne more ne terpeti, ne žlahno biti, ampak je, ker ima preveč žlezastih in negodnih mesnatih gnjilobi udanih stvari, moči pa ne, mnogim boleznim in nevarnostim skaziti se, pripravno. Če je v vinogradu veliko odpadenega grojzdja po tleh, naj ga poberd, pa ne za vino, ampak za kis porabijo, ker ni zrelo. Lipina in podiipec in kratko-pecelj se nektere leta radi osiplejo, včasi vihar slabo postavljene kole in tertje podere, včasi ga nerodni ljudje, ko po vinogradu hodijo, obrijejo; pa zavolj tega bi neumno bilo, tudi drugo nezrelo grojzdje pobrati. Včasi grojzdje zlo gnjije, posebno debela belina in nektera zažeta černina. Če se to godi v deževji pred zoritvijo, tako grojzdje pri dolgem deževanji ne zori več, ampak sevspridi. Ali hočeš zato vse nezrelo grojzdje pobrati? Če ne gnjije zlo, se da pomagati, ako se gnjile jagode iztrebijo in zdrave puste, da dozorijo. Če pa zlo gnjije, naj se tako gnjilo grojzdje obere in za kis oberne. Če pa grojzdje gnjije že zrelo, gnjije le kožica na jagodi, sok ne, in tako grojzdje naj se pri branji posebej bere, in bo še vsejedno dalo dobro, ali vsaj za dom koristno vino. Boje se ljudje tudi mraza ali slane, da bi jim grojzdja ne omorila in zato, pravijo, morajo prej brati. Pa mraz ne omori zrelega grojzdja, ker vidimo po vinogradih pri branji ostale grojzde po hudem mrazu zdrave na tertah, tudi ko je že vse listje od tert odpadlo. Mraz omori le nezrelo grojzdje, ki je še vodeno, in zrelo samo tačas, kadar se v dež ji vode napije,— voda zmerzne, vinska reč ne. Ali hočeš zavoljo tega straha sirovo, kislo, nezrelo grojzdje pobirati? V nekterih krajih naOgerskem puste grojzdje, in radi vidijo, da ga mraz omori, pravijo, da je po tem žlahniše. To velja se ve da le od zreiega grojzdja, ne od nezrelega. fDalje sledi.) List 30. Nekaj od obdelovanja vinogradov in od pridelovanja vina. II. Da bo pridelano vino, kar nar bolj mogoče, in veliko bolj od doslej klahno in dobro. (Dalje.) Grojzdje za vino ni nikoli prezrelo. To terdijo vsi skušeni vinoredniki po vsem svetu enoglasno. Če bolj je grojzdje zrelo, manj ima vodenih stvari v sebi, in če manj ima vodenega, bolj je žlahno, boljše je, in torej je za vino vselej boljše, da je grojzdje bolj namest da je manj zrelo. Tudi pri takem čakanji kar le samo grojzdje tiče, nič zgube ni, ker popolnoma zrele jagode imajo tanjše leskine, in je v jagodi vse sok, kar je prej še veliko sirovega in mesnatega bilo, in dajo take jagode več vina in manj tropin od prej. Zguba na takem grojzdji je le po tatvini in po živalih. Ker pa vse to še tako resnično, vidno in prepričljivo skazovanje in svetovanje nične pomaga, da bi se požrešni ljudje in nespametni vinoredniki dali pregovoriti in boljši red in navado o branji grojzdja vpeljali, in je vendar veliko ležeče na pridelanji boljšega vina, kar bi lahko bilo, da bi se slovilo in v prodaj šlo, in bi čast in velik dobiček deželi dajalo: je kar zlo želeti, da bi od vikšega vladstva postava dana bila za branje ali terganje grojzdja, ktera postava bi se mogla zvesto spolnovati, in vsi bi se mogli po nji ravnati. Na Austrijanskem in Ogerskem imajo staro hvale vredno navado, ki se je vsi brez godernjanja zvesto derže; na Nemškem pa pri Rajni, na Hesen-škem, Nasavskem itd., kterih vina so tolikanj sloveče in drage, imajo postave modre in pametne, po kterih se grojzdje vsako leto bere. Naj bi tudi pri nas tako bilo, ker pridelovanje vina spada ne le v posamezno, ampak tudi v deželno gospodarstvo, in upamo, da bo taka postava še za potrebno spoznana in dana. 2. Ni pa še zadosti za žlahno vino, daje grojzdje popolnoma zrelo, ampak se mora tudi še v lepem vremenu brati. Na umnem in pravem branji je za dobro in žlahno vino veliko več, kakor si kdo misli, ležeče. Zatorej v tistih krajih, kjer posebno dobre vina pridelujejo, na Austrijanskem po stari lepi navadi, po Nemškem pri Rajni pa po dani postavi ne sme nobeden brati, dokler dežuje, in dokler se grojzdje po dežji popolnoma ne osekne in ne osuši, in dokler je rosa na grojzdji; in še zvečer iz enacega namena nehajo berž ko sonce za goro zaide. Zakaj to? Zato, da voda v vino ne pride, ki vino oslabi in pokaži, da ni žlahno. Smo zgorej povedali, da, če je manj vode v vinu, boljše je. Neizrečeno veliko pride že po rosi vode v grojzdje, koliko več pa še le pri dežji! Naj se tedej naši vinoredniki pri branji po tem ravnajo, da bodo iz zrelega grojzdja žlahno vino, ne pa vodenega napravili. 3. Naj, kadar bero, ako je mogoče, nar boljše grojzdje posebej bero in od manj dobrega ločijo, vsaj tisti, kteri imajo veliko pridelka, če hočejo nekaj posebno dobrega in žlahnega vina imeti, ki ga bodo lahko dražje prodali. Ni tukaj govorjenje od bolj ali manj zrelega grojzdja, ker nobeno naj se ne bere, dokler dosti zrelo ni: ampak od popolnoma zrelega grojzdja govorimo, med kterim je pa vendar nektero boljše od druzega. Ima kdo veliko lepe tičine, beline, primorščine, kraljevine, m o-zlemine, javorja, naj od teh nar lepše, bolj redke grojzde odbere in v poseben sod tisti sok dene, kteri po drozganji rad teče, ali pa nekaj žlahne černine vmes, če je; ali pa zeleniko vso posebej, če je dovolj ima, drugo bolj borno pa vkup; nar slabše pa, 118 postavimo, lipino, in kar je nagnjitega ali v otišji, v gošči, za domačo rabo posebej. Tako bo tudi naš dolenski mariin začel sloviti in v dober prodaj iti. Tukaj se nam ponudi priložnost, tudi še nekaj od mnenja tistih govoriti, kteri pravijo, da zlo gnojni vinogradi dajo bolj debelo in manj tanko in žlahno vino. Ni tajiti, da je to nekoliko res, pa: 1) gnojni vinogradi dajo veliko več vina od ne gnojnih, to na-domestuje, česar tam manjka; 2) tako grojzdje naj se pa še bolj zori, da bo vodeno stvar bolj zgubilo, in če je tako vino o novini malo bolj debelo, bo osta-ričeno vendar vso pravo žlahnost dobilo. Ako se namreč tak vinograd na zadnje, ali en teden pozneje po drugem v lepem vremenu bere, bo vino iz njega veliko pri boljem. 4. Po vsem tem naj se vino v dobri posodi in čedno hrani. Smerdljiva posoda pokaži tudinar boljše vino, in umen gospodar ne more v tem nikoli zadosti skerben biti. Naj se stara in izpraznjena posoda dobro posnaži in do dobrega posuši; če je pa nova, naj se umno in dobro zakuha, da bo dober duh dobila in vso sirovino zgubila. Vinske posode naj se samo za vino in za nič druzega ne rabijo, in naj na suhem in v senci bodo, dokler praznujejo. Za kislino kakošno kad imeti, potlej pa za grojzdje, ne gre, ker les se napije kisline, ki je ne zgubi, vinu jo pa odda. Ravno tako je napčno v vinskem hramu vino in pa zelnato ali repno kislino vkup imeti, in še tudi korenja, krompirja, opresnega zelja in repe, dišečih rož, jabelk, žita, ali kaj druzega tacega, posebno smerdljivega ne; ker vse take dišave vino nase vleče, ki ga kvarijo. Tudi sicer bodi v vinskem hramu čedno, snažno in suho, po tleh pometeno in pajčevina oderzana, ker žlahno vino je vredno take čednosti. (Konec sledi.) List 31. Nekaj od obdelovanja vinogradov in od pride-lovanja vina. (Konec.) III. Da se vino, kar je nar bolj moč, v dnar spravi. Le skerbite vinoredniki, da boste veliko in prav dobrega in žlahnega blaga pridelali; dobro blago se bo lahko in dobro prodalo; leskažene, vodene kapljice se ljudje boje. In zdaj je to treba tolikanj bolj sker-beti, ker so iz druzih krajev in dežel, iz Austrijan-skega, Ogerskega in Horvaškega dobremu blagu vse poti odperte. Če ne boste posebno, in še bolj od doslej dobrega blaga v prodaj stavili, kupca ne bo, razun v sili, ko vina drugod zavolj tertne bolezni zmanjkuje. Naj nobeden ne reče: „Če ga ne bom mogel prodati, ga bom pa sam pil" — takošna kupčija pa pelje na kant. Dragi naši Dolenci in vinogradniki! verjemite, da veliko več od doslej bi vi lahko vina prodali in boljše stali, če bi le prav hotli. To bodi pa tudi našim dragim sosedom Vipavcom in spodnjim Štajarcom rečeno, in vsim, kteri so dozdaj po ne dobri navadi grojzdje brali in bi z boljšo navado lahko boljšega, in s pravo umnostjo ga tudi več lahko napravili. IV. Drugih svojih pridelkov zraven vina ne zanemarjati. Kjer vino raste, je življenje v marsikakošnem oziru prijetniše memo druzih krajev. Pa vino tudi marsikoga lahko premoti, da se ves le va-nj zamisli in druge svoje prihodke zanemari. To je napak in ne sme biti. Naši vinorejci imajo večidel zlo rodovitno zemljo in torej memo vinogradov lahko tudi še veliko druzih lepih pridelkov imajo. Se ve, da brez dela in terpljenja tudi njim ne bodo pečeni tiči v usta leteli, kakor drugim nikjer in nikoli ne. Pa dozdaj so Dolenci, razun poslednjih let, čeravno se je v dolgem miru ljudstvo zlo pomnožilo in so tudi zemljišča zlo, bi rekel, preveč razkosene, s svojimi lastnimi pridelki izhajali in živeža niso iz druzih krajev potrebovali. To se brez posebne pridnosti posihmal ne bo dalo več storiti, ker davki so veči, potrebe ljudi tudi veči, in še marsiktere druge okoliščine so, ki jih tukaj ne bomo razkladali. V poprejšnih stoletjih so bili ljudje z malim inlesko-rej s samimi domačimi stvarmi zadovoljni, vse je bilo bolj priprosto; otroci so od svojih starih nekako ne-skerbnost podedovali, in pa delajo po stari navadi brez misel, kar je tačas morebiti brez velike škode bilo, ker še ni bilo cest na vse kraje, in manj ljudi is manj barantije in manj potreb. Ali zdaj je to vse drugače, tedaj tudi mi pri stari šegi in pri starem kopitu ne smemo in brez velike škode ne moremo ostati. Dolenci imajo ne zlo malo rodovitnega polja, in v več krajih dovelj lepih travnikov. Polje potrebuje pa dobrega obdelovanja, globocega oranja in gnoja, in se da z gnojem in z dobrim obdelovanjem prisiliti, da dvakrat in trikrat več rodi od dozdaj. Gnoj je pravi živelj vsaktere rasti; pa gnoja imajo 122 dovelj, če ga le hočejo poiskati in pripraviti, kersko-rej vse, kar je okoli njih, je gnoj, sparstenina, livada, hlevi, dvor, meje, lapor, cestno blato, roževje, pepel itd. Travniki niso nič oskerbovani; če bi se oskerbovali, bi jim dajali še enkrat toliko in še več dobre klaje; bi po tem, če bi s klajo po umnosti prav ravnali, še enkrat toliko m še več živine lahko redili, in bi si pri taki, posebno hlevni reji, veliko veliko dobrega gnoja napravili. Koliko bi vse to drugo pri drugem zneslo! Kdor ima pamet in želi v dobrem stanu biti, naj posluša! Tov je resnica, to je dober nauk, ki ga ni zaničevati. Če bi vinorejci zraven svojega vinograda svoje polje, svoje livade in košenine bolj obdelovali, bi imeli ne le vina, ampak tudi žita, so-čivja, živine, mleka in masla dovelj, bi imeli zmirej Jkaj prodati, bi bili gospodarji v dobrem stanu, premožni in srečni in v časti povsod. Da pa se vse to zgodi, je, kakor smo že rekli, perva potreba, da spoznamo, da časi so drugačni od nekdanjih, da tedaj tudi gospodarstvo mora drugačno biti. V to spoznanje naj se pred vsim vrinejo tudi naši vinorejci — vse drugo bo sledilo potem tako rekoč samo po sebi. Zalokar.