ŽITOVI BONBONI, ČOKOLADE IN ŽVEČILNI GUMIJI GREDO V 60 DRŽAV SVETA
Cilj: izvoz enak uvozu
Med delovnimi organizacijami, id iz leta v leto povečujejo svoj izvoz, je tudi živilski kombinat Žito. Ta delovna oq>anizacija bo letos na konvertibilne trge prodala skoraj tono žvečilnega gumija, 1200 ton bonbonov in okoii 300 ton s čokolado oblitih izdelkov. Te količine so sicer zelo velike, vendar izdelld te vrste v prodaji niso dragi, zato izvoz k njihovemu denarnemu rezultatu ne prinese toliko, kot bi morda sklepali le po številkah. V lanskem letu je delež prodaje na trge s trd-nimi valutami znašal dvanajst odstotkov njihove celotne finančne rea-lizacije, letos ob poDetju pa deset.
Tozd Imperial, njihov največji izvoznik, proda na tuje približno tretjino svoje letne proizvodnje, Šumi okoli 20 odstotkov, Go-renjka Triglav pa le pet. Drugi tozdi, z izjemo Tehničnih obra-tov, ki delajo plastično embalažo za te tri izvoznike, v izvozu sko-rajda niso udeleženi; z manjšimi količinami sodelujeta le še tozda Pekarstvo in testeninarstvo in Mlini. Trgovske stike z državami klirinškega področja imajo le, če nanese priložnost, tja pa proda-jajo prek drugih izvoznih delov-nih organizacij. Kot je povedal vxxlja zunanjetrgovinske službe v Žitu Blaž Veber je njihova izvozna usmeritev taka, da so stalno navzoči na trgu, ki so ga osvojili, kar pomeni, da izvažajo neprekinjeno, ne pa da bi iskali kupca zdaj tu zdaj tam.
Tako usmeritev jim je nareko-vala tudi narava njihove proi-zvodnje. Zaradi relativno nizke prodajne    cene    jim    izdelava
majhne količine nekega proi-zvoda zelo podraži proizvodnjo. Dodatno težavo predstavljajo predpisi glede kakovosti živil, predvsem kar zadeva uporabo konzervansov in barvil, ki se po dižavah zelo razlikujejo. Izdelke je torej treba prilagoditi zahte-vam tižišča.
V Žitu so se izvoza lotili že leta 1972, takrat, ko o njem še nismo razmišljali kot o gospodarski nuji. Tega leta je Imperial prodal v Avstrijo prve žvečilne gumije in s tem odprl možnosti za izvoz drugih izdelkov. Vzpostavili so stike s firmo Hitscher Interna-tional iz Kolna in izvozno sode-lovanje kasneje razširili še na tehnično in kooperacijo. Za to podjetje delajo zdaj 130 različ-nih izdelkov, ki jih oni, skupaj z izdelki tovarn, s katerimi šc so-delujejo, prodajajo v 60 držav sveta. Trgovske stike pa ima Žito še s firmatna v Veliki Britaniji in ZDA.
Osnovna dejavnost Žita je predelava žitaric v moko, mlev-ske izdelke in kruh. V celotnem prihodku, ki je za lansko leto znašal nekaj manj kot 14 mili-jard dinarjev, znaša delež te osnovne dejavnosti okoli 10 mi-lijard. Drugo so doprinesli kon-ditorski proizvodi. V prvi polo-vici letošnjega leta so dosegli 12 milijard in 522 milijonov dinar-jev prihodka, od tega v konditor-ski proizvodnji okoli 3 milijarde in 224 milijonov dinarjev. Prav konditorski izdelki pa so zani-. mivi za kupce drugih dežel.
V planu za letošnje leto so predvideli za 2 milijona in 210 tisoč dolarjev izvoza, vendar jim je v devetih mesecih uspelo do-seči le nekaj več kot polovico tega zneska. Razlogi so v kasnej-šem odhodu pošiljk v VelikoBri-tanijo in ZDA; v prvo zaradi poznejšega odhoda lad je, v ZDA pa zaradi stavke pristaniških de-lavcev, zaradi česar je njihov ameriški kupec zaprosil za poz-nejšodobavo. V Žitu menijo, da zamude letos ne bodo mogli več nadomestiti.
Žito svojih izdelkov zunaj ne prodaja po nižjih cenah, kot drugi proizvajalci, vendar dose-gajo le 30 do 50 odstotkov do-mače cene. Za tozda Šumi in Im-
perial imajo surovine doma, za Gorenjko Triglav pa uvažajo ka-kavovo maslo in kakavovec v zrnu. Njihov cilj je, to so tudi za-pisali v plan za to srednjeročno
obdobje, da bi izvoz dosegel uvoz. Sicer pa v Žitu poudarjajo, da je pri izvozu najpomembnejši končni rezultat. Zato spremljajo prodajo na tuje za vso delovno organizacijo v celoti, ne po po-sameznih tozdih, saj to na daljše obdobje daje preglednejšo sliko.
Tudi kalkulacije po artiklih po-gostokrat dajejo zgrešeno po-dobo uspešnosti nekega izdelka. saj na primer Gorenjka Triglav posluje pozitivno, izračuni po posameznih artiklih pa kažejo izgubo.
D. J.