gledališki list štev. s -1961-62
Slavko Osterc:
ILUZIJE
Baletna pantomima v treh dejanjih (osmih slikah). Scenarij po zamisli Slavka Osterca priredila Marija Vogelnikova; koreografska kompozicija: Henrik Neubauer. Instrumemtadjo dokončal Demetrij 2ebre
Slikar......................Stane Leben
Deklica v belem.............Tatjana	Remškarjeva
Vera Marinčeva Deklica v sinjem .... Lane Straničeva
Cas.........................Stane Polik
Metod Jeras
Bitja časa..................Ansambel
Prvi klovn......................Jaka	Hafner
Drugi klovn.....................Janez	Meglič
Atlet.......................Roman Aažur
Njegova partnerka . . . Dora Stošičeva
Balončkar.......................Rado	Krulanovič
Otroci ........................Gojenci	Sr. baletne	šole
Berač, pevec mori tatov . Anton Prus
Njegova skupina:
čmošolca ..................Tomo Brank, Jure Kolenc
natakarica....................Marjeta	Klinčeva
Ljudstvo na trgu .... Ansambel
V epizodah drugega dejanja nastopajo:
Adaim..........................Franci	Ambrožič
Dva.............................Breda	Severjeva
Kača...........................Lidija	Sotlarjeva
Sužnje ........................Milena	Horvatova,	Marjeta
Klinčeva, Jelena Markovičeva, Nataša Neubauer-jeva, Marija Skazova, Dora Stošičeva, Vesna Stefančičeva Njihov gospodar .... Stefan Suhi
Okostnjaki..................Štefanija Sitarjeva, Roman
Anžur, Stefan Furijan, Ivo Kosi, Mojmir Lasan, Janez Meglič Dvor, duhovščina,
vojak itd....................Ansambel
Prireditelj volitev Mlss Hollywood .... Jaka Hafner
Plesni mojster.................Slavko	Eržen
Žirija......................Franc Garibaldi, Anton Ga-
šperšič, Antonija Golobova, Marijan Pančur, Jože Stular Konkurentke za naslov Miss Hollywood .... Beba Zalokarjeva, Maruša Berginčeva, Milena Horvatova, Marija Skazova, Ariana Sedlarjeva, Lane Straničeva, Vesna Stefančičeva
Prvi Robot..................Rado Krulanovič
Poslednji človeik .... Franci Ambrožič Lrfudje in Roboti .... Ansambel
V ansamblu sodelujejo gojenci Srednje Baletne Sole
v Ljubljani
Borut Loparnik:
SKICA V PROFILU
Začelo se je 17. junija 1895.
V Veržeju.
Nič posebnega: kmečka družina, starinski trg ob Muri, skrb za vsakdanji kruh ... Provinca.
Kdo bi tedaj vedel, da so istega leta zapisali v krstne matice Orffa, Hindemitha in Kogoja. — VVagner že dvanajst pomladi počiva na vrtu svojega VVahnfrieda, Bartok, VVebern, Stravinski so komaj dodobra spoznali gimnazijske klopi, Schonberg je še mladenič.
Sicer pa: komu je tega sploh mar? Perspektive so še vedno ujete med bogoslovje, učiteljišče in kmetijo. — Petnajstletni dečko se tedaj zlahka odloči za srednjo pot.
Učitelj.
V Mariboru maturira na pragu prve svetovne vojne. Poučuje do marca prihodnjega leta, služi vojake, spet poučuje in spet služi vojaški rok (zdaj že jugoslovanski). Potem prične — oktobra 1919 — v tretje kot učitelj. Menja nekaj službenih mest ter se ustali v Celju.
Čas teče, izgublja se kakor voda v pesku, izginja spred oči... brez odmeva, brez cilja, brez smisla: majhna plača, majhne skrbi, majhna veselja — dnevi so si tako zelo podobni!
Vsaj na videz.
In cilj?
šele mnogo pozneje govori o njem razločno; z rahlim posmehom in prikrito otožnostjo:
»Bilo mi je trideset let, ko sem se napotil študirat glasbo. Prej sem ,skomponiral’ že celo vrsto zborčkov, samospevčkov, godalni kvartet, celo simfonijo.«
Prej...
Ta študij: saj traja komaj dve leti! Vsi temelji, samotni poskusi, iskanja — ves prej — je delo samouka. Treba je samo še izoblikovati, dodelati, razširiti obzorja, sprostiti moči. Samo zadnji korak...
Zato pot v Prago. Kompozicijska in dirigentska šola profesorja ■Jiraka. Ure trdih vaj. Potem koncerti, operne predstave, debate, razmišljanja, večer za večerom. Skozi dve leti.
Tisti čas se v učitelju iz Veržeja zlomijo vzori in ideali prejšnjih dni. Brez obžalovanja, a zato s trdnim ciljem: vpiše še na četrttonski kompozicijski tečaj Aloisa Habe. Glasbena govorica postane trda, jasna ter _ kako neodpustljivo! — za vselej brez sentimentalnosti.
Zadnji korak tedaj. V novo in neznano. Med prvimi vrstami, med avantgardisti.
Zdaj je osebnost popolna, smisel dognan, cilji določeni. Septembra 1927 postane profesor na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Profesor za harmonijo, kontrapunkt, instrumentacijo, estetiko — in kompozicijo.
SLAVKO OSTERC, skladatelj.
»Moja smer je skrajna levica ... Prepričani smo, da morajo imeti nove ideje tudi nove oblike... mi pa smo za oblike, kjer izpade sleherna sekvenca in repriza, sploh vsako ponavljanje.«
129
»V koncertni brošuri APZ smatra nekdo, da je zapisano smrti vse naše glasbeno udejstvovanje, ki ni v zvezi z narodno pesmijo. Ne preostane mi drugega kakor: živijo smrt! Na fronti nisem imel časa, da bi junaško padel — morda je na tej fronti prilike dovolj.«
Pa odmevi?
»Atonalen polifonist, pristaš ,nove stvarnosti’. Mrzi romantiko in čustvenost, češ da sta neslani, zanika harmonijo (!), ne mara melodije in piše glasbo za razum, torej ne za srce in dušo.«
»Verdi in Puccini bosta živela večno, za te novotarije je pa škoda časa in truda ...«
»Zelo smo hvaležni Slavku Ostercu, da je slovensko operno produkcijo obogatil z novimi, svojevrstnimi deli, ki dokazujejo, da stopamo k vzorcem najmlajše muzikalne smeri. Usoda Kogojevih ,črnih mask’ in Bravničarjevega .Pohujšanja’ — operi sta izredno naglo izginili — pa bržčas tudi Ostercu ne bo ugodnejša.«
In vendar:
»Pristaši nove stvarnosti, objektivne melodike v baročnih oblikah in ponavljajočih se kanonov, trde materialnosti brez sentimentov, arhitekture iz železa in betona in natančnih računov... so prirejali Ostercu burne ovacije, ga klicali na oder in mu poklonili posrebren venec.«
»... glasbenike je navdušila Tvoja fuga iz orkestralne suite. Vsem je bilo žal, da se stvar ni v celoti izvajala. Tudi Gradnikov cikel je zapustil mogočen vtis. Pri Heineju in Tvojih četrttonih so bila mnenja deljena. Dve stranki pa tudi nekaj pomenita — ena je namreč za Tebe, druga za večni počitek. —«
»Cenjeni gospod profesor! Ko sem izvedel, kako so Vaše tri opere razburile ljubljanske duhove, se čutim le prisiljenega, da Vam kot Vaš
nekdanji učenec čestitam k uspehu Prepričan sem, da mojih čestitk
ne boste neradi sprejeli, če so Vam dokaz, kako rad se spominjam na svoje kompozicijske ure v Ljubljani.«
Torej je bila pot le odprta! Samo čakala je pravih mož.
In Osterc je vedel, kje mora pričeti:
»Veliko važnost polagam na vzgojo naraščaja na konservatoriju. Gojence sem hotel osvoboditi romanticizma ter jih privesti k sodobnemu slogu.«
Kakor bi bil odčaral zakleto kraljično... prezračil zatohlo sobano ... spustil vajeti mladostnemu poletu!
»Sam ne vem, kako sem naenkrat prišel, odnosno kako ste me privedli na to polje, na katero sem pravzaprav želel vedno priti. Mnogo — pravzaprav vsa zahvala gre Vam! Res je bil velik trud — pogruntal sem le, kako je treba pisati, če hoče človek povedati drugim to, kar nosi v sebi. ... Ko pride človek s trudom in neumornim delom do te točke, se mu res zdi smešno že vsako diatonsko moraliziranje — smešen se mu zdi pravzaprav celoten kromatični aparat, ki je tako zelo, zelo omejen!«
»Gospod profesor, nisem se izneveril slogu Vaše šole, temveč sem sedaj, ko sem spoznal razne sloge in eksperimente, prišel do čistega spoznanja vrednote Vaše šole.«
Po malem se množijo tudi izvedbe. Doma — čeprav jih je še vedno bore malo — in za mejami. Premiera v Firenzah, Pragi, Parizu, Budimpešti, Sofiji, Varšavi, Buenos Airesu ... Prošnje za notni material, za podatke o življenju in delu ...
130
SKLADATELJ SLAVKO OSTERC (1895—1941)
131
Pisma in pozdravi z vseh koncev Evrope. Haba, Dallapiccola, Apostel, Fitelberg, Scherchen, Hartmann, Vladigerov, Honegger, Slavenski_____
Komaj zaznavno — a pričelo se je svitati.
»Kdo bi si pri naših skromnih razmerah mislil, da se bodo skladbe Slovencev igrale v inozemstvu. V tem oziru imaš Ti največji uspeh in Tebi pripada zasluga, da si membrano, katera nas je ločila od sveta, prebil. Slava in hvala Ti!«
Kaj pa kaplja pelina?
»čudim se, da mi očitajo anacionalnost v glasbi, povsod drugod po svetu pa ugotavljajo, da so moje skladbe kljub nacionalni noti tehnično na svetovni višini.«
Tako mimogrede, v nekem intervjuju, tako sredi ironije in zavestne moči, da zdrsne misel mimo nas skoraj neopazno.
Spet enkrat nemo propheta in patria.
Pač:
»Bili smo ,prenavdušeni’, če je ta beseda v slovarju... Dragi Slavko, vedno sem v Tebe verjel, a sedaj verujejo še drugi.«
»Poleg Tebe, učitelja in mojstra, Tvoji učenci pač izginejo. Ti stojiš suvereno nad vsemi, nobeden drugih Ti niti blizu ne pride. Ni to moja zaverovanost v Tebe, je resnica.«
»Čestitam Ti! Po mojem mnenju si Ti eden tistih zelo redkih komponistov, kateri se ne borijo več s formo in uporabljajo svojo tehniko za izražanje svojega duševnega občutja, to se pravi: Ti si zreli komponist velikega formata.«
— A to je bilo skoraj vse.
Zakaj pri nas smo kdaj pa kdaj s priznanji čez mero skopi. Samo kdaj pa kdaj seveda ...
In Osterc ni znal jadikovati.
Tudi ni hotel.
Ostalo mu je delo, spodbudna in občudujoča pisma _ iz tujine, učenci, šah, skrb za izdajanje skladb, večeri ob prijateljskem omizju ... in spet delo.
Potem se je veriga nenadoma pretrgala:
29. januarja 1940 ga odpeljejo v bolnišnico. Želodčna operacija. Meseci, ki naj bi pomenili okrevanje.
»Česar Ti v svoji bahariji o zdravju ne priznaš, to vem že od vseh strani, namreč da si čisto na tleh, ker Ti je po težki operaciji manjkala v rekonvalescenci prava nega, zdrava dietična hrana in predvsem potrebni mir.«
Kajpak, zvonjenje po toči je prepozno. In nemara niti potrebno ni, zakaj skladatelj se je znova postavil na noge...
Za zbadljivimi domislicami in nasmejanim obrazom pa je grebla bolezen še bolj kot dotlej.
čas se je iztekal z neizprosno naglico.
Potem — 23. maj 1941. V zavetišču sv. Jožefa.
In potem osmrtnice.
In članki.
In govori.
— In molk.
Vojna, ki je divjala, pa je bila bučna.
132
Dr. Henrik Neubauer:
SLAVKO OSTERC IN SLOVENSKI BALET
Lani maja je poteklo dvajset let, odkar je zavratna bolezen prezgodaj uničila življenje enega največjih slovenskih skladateljev — Slavka Osterca. Skromne so bile proslave te obletnice, morda celo preskromne. Tudi naš baletni ansambel je želel počastiti skladateljev spomin s praizvedbo njegovega celovečernega baletnega dela »Iluzije«, s praizvedbo njegovega zadnjega opusa pred smrtjo, ki ga je posvetil Sergeju Prokofjevu in katerega partitura je neuporabljena ležala dvajset let v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Klavirski izvlečki tega baleta, ki jih je izdal skladatelj v samozaložbi v zadnjem letu svojega življenja in jih večinoma podaril svojim prijateljem in učencem ter poklicnim kolegom doma in na tujem, so zavzemali častna mesta v njihovih knjižnicah in s svojo prisotnostjo dopolnjevali slovensko tiskano glasbeno literaturo.
Zal smo morali svojo namero za izvedbo preložiti v letošnje leto, ker je roka, ki je vodila skladateljev svinčnik pri instrumen-taciji baleta, zastala pred tretjim dejanjem. Sedaj je to delo prevzel skladateljev učenec Demetrij Zebre in tako bomo lahko združili počastitev skladateljevega spomina še s proslavo pred otvoritvijo kongresa muzikologov Jugoslavije, ki bodo s tem lahko spoznali tudi to skladateljevo delo.
Osebno me veseli, da bom s tem po krstni izvedbi R. Savinovega baleta »Cajna punčka«, ki je bila marca 1959 v Mariboru v počastitev 100-letnice skladateljevega rojstva, lahko postavil na slovenski baletni oder še drugi obstoječi celovečerni slovenski balet. Razen teh obeh velikih baletov so bili v Ljubljani oziroma Mariboru izvedeni le še štirje kratki baleti slovenskih avtorjev.
Zelja slovenskih baletni plesalcev in še posebej moja želja je, da bi se nadarjeni skladateljski rod, ki nam raste, odločil za sodelovanje, da ustvarimo skupno povsem naše slovenske balete. Naj jim bosta mariborska praizvedba »Čajne punčke« in današnja premiera v Ljubljani spodbuda pri uresničevanju tovrstnih zamisli in dokaz naše želje, da bi vsaj vsako drugo leto izvedli po en izvirni slovenski balet.
133
PRED PREMIERO »ILUZIJ«
(Iz pogovora s skladateljem Demetrijem žebretom.)
»Kaj Vas je spodbudilo, da ste instrumentirali Osterčeve »Iluzije«?
F umetniškem svetu našega gledališča in med koreografi samimi so bile Osterčeve »Iluzije« in njihova uprizoritev že dolgo živahen predmet razprav. Velika ovira za postavitev tega dela pa je bila v tem, da »Iluzije« niso bile v celoti instrumentirane. Vendar se vse doslej ni nihče lotil te sicer lepe, pa tudi težavne naloge, ki zahteva največje možno približanje in zvestobo smeri in načinu Osterčevega instru-mentiranja.
K delu me je spodbudilo dejstvo, da bo v aprilu v Ljubljani kongres jugoslovanskih skladateljev in da bi ob tej priliki naša Opera hotela uprizoriti domače odrsko delo. Bil sem mnenja, da je kongres skladateljev najbolj ugodna priložnost, pokazati našim glasbenim ustvarjalcem še ne izvedeno delo slovenskega umetnika. Zato smo predlagali Zvezi skladateljev Jugoslavije, da bi to izvirno domače delo uprizorili.
Bi nam hoteli povedati nekaj besed o instrumentaciji?
Skladbe avantgardista Slavka Osterca so bile izvajane doma, na sodobnih glasbenih festivalih, pa tudi v širšem glasbenem svetu. »Iluzije« pa je Osterc skomponiral prav pred začetkom druge svetovne vojne in jih ni do kraja instrumentiral. čeprav so bile v vsebinskem smislu potrebne spremembe, je umetniška vrednost dela ostala nespremenjena. Zato sem toliko bolj občutil izredno odgovornost, ko sem nadaljeval z instrumentiranjem tam, kjer je avtor prenehal. Hotel
IM
Ing. arch. Viktor Molka:
Osnutek scene za prizor iz Osterčevih »Iluzij«
134
Lidija Osterc: Skica z vaje za »Iluzije«
sem namreč ostati čim zvestejši načinu skladateljevega instrumen-tiranja, ki je prav v tem delu precej različno od instrumentacije drugih komponistovih del. V »Iluzijah« je Osterc opustil zvočno nasičenost in se lotil solistične obdelave instrumentov. Posebno značilne so skupine pihal, ki jih skladatelj ni postavil v pravem smislu instrumentiranja v idealno sozvočje, pač pa v zapovrstnem redu partiturnih glasov. Vse to je precej nenavadno in zato sem moral skladbo dodobra preštudirati, docela spoznati in sprejeti instrumen-tacijo prvega dela, pa nadaljevati s svojimi najboljšimi močmi v duhu avtorjeve intencije. Moja odgovornost je toliko večja, ker ne bi želel, da bi med komponistovim in mojim delom nastal občuten razloček. Upam pa, da bo delo kljub vsemu imelo vtis enotnosti.
Vaše misli ob uprizoritvi »Iluzij«?
Ob uprizoritvi Osterčevih »Iluzij« bi rad poudaril svoje prepričanje o dolžnosti našega osrednjega gledališča, ki ima svoj baletni ansambel, da to delo oživi na odru in se oddolži spominu enega naših najpomembnejših skladateljev med obema vojnama. Izvedba »Iluzij« ni le pomemben delež reproduktivni glasbeni umetnosti, temveč tudi izvirni slovenski baletni umetnosti.
Še eno vprašanje. Vemo, da je bil Osterc Vaš profesor. Morda bi nam povedali nekaj zanimivosti o Vašem osebnem srečanju z njim?
Moji prvi stiki s Slavkom Ostercom so se pričeli v kompozicijskem oddelku Akademije za glasbo. Oddelek je namreč vodil Osterc. Že pri najinem prvem srečanju sem imel občutek, da se bova dobro razumela. Tako je tudi bilo, saj sva tesno sodelovala že v času mojega študija. Po končanem študiju v Ljubljani pa sem bil z njegovim priporočilom sprejet na oddelek za kompozicijo v mojstrski šoli Josepha Suka v Pragi. Suk je imel veliko zaupanje do Osterčevih učencev. (Pri njem so študirali tudi absolventi Osterčevega kompozicijskega oddelka Marijan Lipovšek, Pavel šivic in Franci Šturm.)
135
Kot človek je bil Osterc preprost, enostaven, in — kar je poglavitno — nesebičen. Veselil se	je uspeha	svojih	učencev in jim pomagal
do izvedb njihovih del doma in izven	doma.	Bil	je ne samo izredno
plodovit skladatelj, temveč tudi odličen organizator in propagator sodobne glasbe, kar takrat ni bilo lahko delo. Organiziral je koncerte sodobne glasbe v okviru SIMC-e.
V	posebno živem spominu mi je eden zadnjih koncertov pred skladateljevo smrtjo. Koncert slovenske simfonične glasbe je izvajala takratna Slovenska filharmonija, na sporedu pa so bila dela Slavka Osterca, Antona Lajovica, Flipa Bernarda, Matije Tomca in moja. Večji del sporeda sem na	Osterčevo	željo	tudi	dirigiral. Takrat je
napisal: Izvedbo svojih del	sem zaupal Zebretu,	ker je iz moje šole
in vem, da jih bo pravilno tolmačil.
Tako mi je tudi prijetna dolžnost, da sodelujem pri krstni izvedbi poslednjega Osterčevega dela in s tem izpopolnim reprodukcije njegovih umetnin.
Dr. Henrik Neubauer:
O NASTAJANJU »ILUZIJ«
(Odlomki iz pisem Slavka Osterca skladatelju Ristu Savinu)
Ko sem se začel baviti z mislijo na uprizoritev Osterčevega baleta »Iluzije«, na katerega me je že pred leti opozoril dirigent Samo Hubad, sem skušal skromne skladateljeve obnotne opazke v klavirskem izvlečku dopolniti s pričevanji avtorjevih učencev, prijateljev in znancev. Pokazalo pa se je, da skladatelj nasprotno svoji navadi o tem ni veliko govoril ali pa je že zapadlo v pozabo.
Ob uprizoritvi Savinovcga baleta »Cajna punčka« v Mariboru sem se pa seznanil s soprogo pokojnega skladatelja — Olgo širca-Savinovo. Pri tem sem zvedel tudi za Savinov muzej v Žalcu, ki ga je ona sama uredila v domači hiši. Tam je veliko gradiva, ki priteguje zanimanje naših muzikologov. Ob obisku v Savinovem domu sem našel tudi skrbno urejeno posebno mapo, ki je vsebovala pisma in dopisnice, ki jih je pisal Slavko Osterc svojemu velikemu prijatelju in kolegi Ristu Savinu. V obilici pisem sem kmalu zasledil tudi dopisnico, v kateri je Slavko Osterc pisal svojemu prijatelju 2. avgusta 1937 iz Veržeja med drugim tudi tole:
»Jaz sem končal en Nonet (Fl, Ob, Cl, Cor, Fg, V, Via, Vel, B) in delam sedaj 1. Mouvement symphonique Nro II in eno pantomimo.«
To me je vzpodbodlo, da sem temeljito pregledal vso korespondenco in zasledil še več pisem, ki so omenjala posamezne faze nastajanja baleta »Iluzije« in ki bodo gotovo zanimala tudi gledalcc današnje predstave, vse ljubitelje slovenskega baleta in ne nazadnje tudi naše muzikologe.
Naslednjo vest o baletu zasledimo šele v pismu z dne 20. okt. 1938:
»Zdaj delam še malo »drobiža« — suito za orgle. Že imam 2 stavčka: kanon, passacaglio, pa še kake 3 zraven naredim. Potem pa spet »los« na balet.«
136
10.	junija istega leta pa že piše določneje:
»No, toliko uradno! Privatno: S pantomimo sem v sredini II. dejanja — med slikami imam 4 velike orkestrske medigre (3 so že gotove), ki jih bom napisal v posebne 4 partiture kot nekako simfonijo, tako da se lahko izvajajo kot suita ali pa vsak zase. Skupen naslov bo: Quatre pieces Symphoniques — vsak zase pa 1. Marche, 2. Caprice,
3.	Marche triste (ta je hecen — kakih 6—7 minut ff — to je »triste«) in 4. Tocate. Včeraj sem začel (1. Marche) instrumentirati — 2 strani, 2 uri. Partitura je tako črna, da bo ves Blech eksplodiral.«
18. decembra v istem letu je s komponiranjem teh mediger že skoraj gotov:
»Ta čas sem končal eno petdelno suito za orgle in 3. stavek simfonije (musique funebre), 4. bo podivjana Toccata. Hkrati bodo ti
4	stavki simfonije kot medigre pri »Szenenwechsel«-u v pantomimi.«
Pri naši uprizoritvi teh Quatre pieces Symphoniques, ki so v klavirskem izvlečku le omenjeni, nismo mogli uporabiti zaradi tega, ker trajajo po 10 do 15 minut in bi bili predolgi za medigre med slikami
II.	dejanja, ki trajajo le po 5 do 10 minut. Če bi sledili avtorjevi zamisli, bi bile na ta način medigre mnogo daljše kot dogajanje na odru.
Pismo z dne 20. novembra 1939 mi je potrdilo moje mnenje, da je skladatelj hotel v drugem dejanju predstaviti svet v toku časa, kar iz obnotnih opazk ni bilo mogoče razbrati. To pismo pa točno pojasnjuje pomen posameznih slik-prividov, čeprav je vsebino nekaterih skladatelj kasneje še nekoliko spremenil — in tudi v naši priredbi je prišlo še do sprememb druge in tretje slike tega dejanja. Toda naj govori Slavko Osterc sam:
Lidija Osterc: Pri vaji za Osterčeve »Iluzije«
137
Lidija Osterc:
Skica z vaje za Osterčeve »Iluzije«
»S pantomimo »Iluzije« končavam II. dejanje. II. dejanje ima 5 »prividov«:
1. Paradiž..................Začetek sveta
2. Inferno.........Prvi greh in posledice
3. Abu Hasan	in	Ali	Baba	....	Orient
4. Hollywood....................Gegenwart
5. OUK (Osterčevi	Universal Roboti)	Zukunft
III.	dejanje bo nadaljevalo »dejanje«, (ki je bilo prekinjeno na koncu I. dejanja). Torej — vedno kaj novega — skoraj več kot »Im VVesten«. Iskrene pozdrave milostivi in Tebi Tvoj Slavko.«
V	začetku leta 1940 je bil Slavko Osterc operiran zaradi ulkusa na želodcu in tudi zdravljenje n«, '.nevrološkem oddelku mu je za nekaj časa preprečilo skladateljsko dilo. Pismo z dne 12. aprila 1940 pa že dokazuje, da je spet na nogah:
»Grozno dosti pisarije sem moral zadnji čas nadoknaditi, vendar tudi že pridno komponiram: nadaljujem balet in istocasn'- delam »Fantasie chroinatique« za klavir.«
Sedemnajst dni kasneje, 29. aprila 1940, piše o komponiranju baleta še več:
»Včeraj sem prav pridno nadaljeval balet — gre mi kar samo od sebe. Delam z lahkoto, čeprav sem se pričel precej rediti — mislim, da v mojem sedanjem stanju to ni zguba.«
In 4. aprila 1940: že zopet izraža zadovoljstvo nad uspešnim delom:
»Predvčerajšnjim in včeraj sem spet ogromno naredil na baletu — kar samo od sebe gre in povrhu še čisto originelno!«
Pol leta kasneje, 19. novembra 1940, je delo še bolj napredovalo:
138
«Dragi prijatelj, oprosti mi, da šele danes odgovarjam na Tvojo prijetno kartico — saj veš... No, javljam Ti da je čistopis (podčrtal Slavko Osterc) klavirskega izvlečka mojega baleta že v III. (zadnjem! ) dejanju.«
Cez poldrugi mesec, 7. januarja 1941, gre klavirski izvleček že v tisk:
»Dragi! Danes bom zelo kratek, v par dneh dobiš daljši »izveštaj«. Sem ravno prebolel gripo in noter spravljam, kar sem zamudil. Delam vsega vraga: danes bom končal »Kromatika in modulacija — Navodila komponistom«. Izide v srbščini, v latinici. — Hkrati že tiskamo (30 izvodov klavirskega izvlečka »Iluzije« (balet). Sem sredi korektur, pa tudi zadnje dejanje še ni čisto gotovo ...«
In v pripisu dodaja še:
Sedaj že zelo (podčrtal Slavko Osterc) izgleda, da bo premiera mojega baleta v Moskvi.«
Vojna vihra je prekinila dopisovanje med prijateljema. Instrumen-tacije tretjega dejanja Osterc ni dokončal, kajti v maju 1941 je že smrt prekinila njegovo plodno delo. Nameravano premiero v Moskvi je tudi najbrž preprečila vojna in s tem izve'dbo slovenskega odrskega dela v tej veliki prestolnici... Take misli so zaključile moj obisk pri ljubeznivi soprogi pokojnega Rista Savina, ki je v svojem domu tako pogosto sprejemala tudi Slavka Osterca in mnoge druge ustvarjalce slovenskih glasbenih del.
»ILUZIJE«
(Vsebina.)
ILUZIJE SO IZPOVED UMETNIKA O USTVARJALNEM ODNOSU DO UMETNINE; IZPOVED O LJUBEZNI DO STVARITVE, KI Z USTVARJANJEM RASTE (PIGMALION) IN UGASNE Z ROJSTVOM NOVE UMETNIŠKE IDEJE.
I.	DEJANJE: SLIKARJEV ATELJE
Slikar stoji pred sliko deklice v belem in jo kritično opazuje; všeč mu je; ples občudovanja in ustvarjalne sreče se spreminja v ples ljubezni do deklice, ki jo je ustvaril. Deklica v podobi ustreza slikarjevemu ljubezenskemu zanosu.
Pojavi se čas, mojster gibanja in spreminjanja sveta.
Slikar se vznemiri in vznejevolji; tujec je stopil med njega in njegovo stvaritev. Slikar skuša zavarovati podobo pred razvrednotenjem časa.
Deklica ob prihodu Časa okameni v časovni odmaknjenosti.
čas pa je dobre volje; rad ima umetnike, ker čuti sorodnost z njimi; ustvarjalci so in sežejo preko časa.
Res je dobre volje; belo deklico iz podobe, ki je slikarju prirasla do srca, je prišel oživljat.
Slikar je srečen in se počuti kot stvarnik; in deklici bo vedno zvest; saj jo je sam ustvaril in si jo izbral.
139
.
Cas, ki vlada času in prostoru, zapove naj se menja čas in prostor. Pojavijo se bitja časa in napolnijo in obvladajo prostor; slikarja, ki jih opazuje, potegnejo v svoj krog.
Slikar je prestrašeno plah, ker so mu ta bitja neznana; je pogumno odločen, ker hoče zaščititi svqjo deklico.
Vse se spet umiri. Cas ponudi deklici roko in jo popelje iz okvira do slikarja.
Trio časa, slikarja in deklice.
Cas se umakne.
Slikar in deklica plešeta duet ljubezni; eteričen in brezstrasten, ker je deklica slikarjeva stvaritev.
Ples ljubezni počasi zadobi pridih telesne ljubezni.
Cas je zadovoljen.
II.	DEJANJE: POTOVANJE SKOZI CAS
Mojster Cas vodi slikarja in deklico skozi svoj svet.
1. slika: RAJ — svet praljudi (pravek).
Prva človeka se sprehajata po raju; brez ljubezni in občutka za lepoto.
Kača Spoznanja ju srečuje in prebuja iz pranevednosti ter jima odkriva svet lepote in spoznanje ljubezni, ki spreminja žival v človeka.
Ljubezen ljudi se poveže z lepoto narave.
2. slika: PEKEL — svet suženjstva (stari vek).
Ples suženj je ples nesvobode in želje po svobodi; gospodar izbira in izbere lepo mlado dekle; odpelje jo.
Sužnje ostanejo; ostane suženjstvo in hrepenenje po svobodi.
3. slika: MRTVAŠKI PLES — (srednji vek).
Smrt stoji pred vsemi in ne izbira; ples kralja in kraljice, duhovnikov in vojakov, beračev in obsojencev in osumljencev.
Smrt ne izbira, vsi so enaki v poslednjem plesu s Smrtjo.
4. slika: MISS HOLLYWOOD — (sedanjost).
Prireditelj volitev Miss Hollywood sprejema žirijo.
Plesni mojster pripelje tekmovalke in jih razporedi; predstavi jih skupno in posebej. Ples tekmovalk — karikatura neumnosti, afektira-nosti, neokusnosti in blaziranosti.
2irija ocenjuje in izbere.
Izbranka še enkrat stopi pred publiko; neizbrane tekmovalke se razburjajo; raztrgajo častni napis za Miss; zbežijo.
Ostane veličastna žirija, ostane še veličastnejši prireditelj. Ostane novi napis za Miss Hollywood, ki osramočenemu prireditelju čez vse pristoja.
5. slika: ROBOTI — (bodočnost).
Ljudje ustvarijo Robota in mu ukazujejo; veselijo se njegovih sposobnosti.
En Robot, dva Robota, trije Roboti; več Robotov, veliko Robotov.
Pohod Robotov; znanstveno natančen in urejen; tog in brezdušen.
Ljudje ga opazujejo in se mu prilagajajo; neopazno sprejemajo njegov ritem in red. Njegovo oblast. Ubogajo Robota; kdor se upre ali zmeša v njegovem redu, je pokončan. Roboti ga pohodijo in zmečkajo.
Vedno več Robotov, vedno manj ljudi. Veliko Robotov; samo še trije, še dva, še en poslednji človek.
Poslednji človek se zmeša sredi Robotovih ritmov; Roboti ga uničijo.
Toda brez njega se njihove poti zmešajo; Roboti se zaletavajo in kvarijo in drobijo. Splošna katastrofa.
III.	DEJANJE
1.	slika: SEMANJI DAN IN VELIKI TRG.
Zgodnje jutro in prva zora; slikar in deklica v belem plešeta v novi dan.
Deklica v sinjem prepleše in preleti prostor. Lepa mlada deklica v sinjem; lepa v barvah in linijah in gibanju; lepa, da bi jo človek naslikal!
Trg se napolni in oživi.
Popotni cirkuški klovni in artisti razkazujejo svoje znanje.
Nekdo prodaja balončke; otroci z balončki.
Spet se pojavi deklica v sinjem; lepa mlada deklica v sinjem, ki bi jo človek naslikal zaradi lepote.
Slikar jo opazi, ostrmi, zasije in zapusti deklico v belem ter pohiti za novo vizijo novega ustvarjanja.
Mali punčki je pobegnil balonček.
Bela deklica je ostala sama.
Sama poleg Casa.
Tekst moritatov (besedilo Slavko OSTERC):
Na trg pride berač z dečkoma in deklico. Berač prepeva moritats; dečka in deklica jih s pantomimo razlagajo.
Po cesti gresta študenta dva	Se	prej, ko sta iz krčme šla,
sta s črne šole šolarja.	sta htela, da bi plačala.
Pa reče jima kelnarca:
Pa v eno krčmo prideta	ne	bosta nič mi plačala,
in vsak eno pivo pijeta.	le	to bosta povedala,
kar jaz bom vaju vprašala.
141
Študenta sta zadovoljna bla, sta kelnarco poslušala.
Ko sta jo že poslušala, je tri stvari poprašala.
Kam tiste kelnarce pridejo, ki vodo med vino mešajo? študenta sta se spogledala oba sta odgovarjala:
Tiste kelnarce v keho pridejo, ki vodo med vino mešajo.
Kam tiste kelnarce pridejo, ki druge ljudi opravljajo?
Tiste kelnarce v keho pridejo, ki druge ljudi opravljajo.
Trg se prazni; prihaja noč.
Slikar spremlja deklico v sinjem in sanja o novi sliki.
Cas spremlja deklico v belem; ji snema pridih telesnosti in življenja.
2.	slika: SLIKARJEV ATELJE.
Slikar se je ves predal podobi deklice v sinjem.
Deklica v belem ne vzbuja več njegovega zanimanja in je s tem zgubila čustvenost.
Cas prepusti deklico v belem njenemu okviru; deklica se spet spremeni v sliko.
Slikar stoji pred podobo deklice v sinjem in jo kritično opazuje; všeč mu je; ples občudovanja in ustvarjalne sreče se spreminja v ples ljubezni do deklice, ki jo je ustvaril.
Deklica v podobi ustreza slikarjevi ljubezenski vnemi.
Arch. V. Molka: Osnutek scene za »Iluzije«
Kam tiste kelnarce pridejo, ki matere deco zapravljajo?
Tiste kelnarce v keho pridejo, ki matere deco zapravljajo Še prej ko sta iz krčme šla, sta kelnarco povprašala:
Oj Mici, Mici, Micika, kaj si ti vse to delala?
Če bi jaz tega ne delala, bi jaz tega ne vprašala.
Ko sta že študenta na cesti bla, sta Miciki še odgovarjala:
Sediš, sediš, sedela boš,
če vse to žandarjem povedala boš.
142
BALETNI BESEDNJAK
Nekaj o moderni v plesu za gledalce — ljubitelje baleta.
Besedilo: dr. Henrik NEUBAUER, slike: akad. slikar Marijan PLIBERŠEK
IV.
Klasična baletna tehnika, o kateri smo govorili v prejšnjih sestavkih, je temelj vzgoje plesalcev in je nujno potrebna za obvladanje telesa, ki je obenem instrument in posrednik, s katerim obvladamo ta instrument. Vendar so razni tako imenovani stranski predmeti nujno dopolnilo in znanje le-teh veliko koristi plesalcu pri njegovih izvajanjih tako v obvladanju prostora kot tudi vloge, ki jo tolmači. Posebnost plesnega poklica je tudi v tem, da mora vsak nastopajoči, tako solist kot tudi plesalec v nesolističnem plesu, predstavljati nek lik ali vlogo. Izjema niso niti baleti brez vsebine, kjer je potrebno predstaviti gledalcem vsaj zavzetost in veselje do plesa z obiljem mladostne svežine. Ravno tu pa pride seveda poleg pomanjkanja ustrezne vzgoje zelo do izraza opravljanje plesnega poklica brez plesne zavzetosti, zgolj kot služba z zagotovljenimi rednimi mesečnimi prejemki.
Naj mi cenjeni bralci oproste ta nenavadni uvod v nadaljevanje našega besednjaka. Kaj torej sodi med dopolnilno plesalčevo vzgojo? Vsekakor vsi splošno-izobraževalni predmeti (pri nas mora vsak gojenec baletne šole vzporedno obiskovati tudi gimnazijo), učenje glasbenega instrumenta, najbolj pogosto klavirja, spoznavanje glasbene teorije, nauka o instrumentih, baletne, glasbene in likovne zgodovine, učenje pantomime in igralske veščine, repertoarnih plesov, plesne pisave, sabljanja, obvladanje karakternih plesov, ki obsegajo poleg splošnega dela še folklorne plese raznih narodov in njihove scenske priredbe, obvladanje historičnih plesov in spoznavanje tako imenovane moderne v plesu. Tej naj bo posvečeno današnje poglavje besednjaka.
V	raznih šolah ima ta predmet različno ime: ritmika, izrazni ples, modemi ples, novi umetniški ples i. pd. V raznih baletnih skupinah imajo na programu modeme oziroma sodobne balete. Mnogi pedagogi in koreografi iščejo sodobne prijeme baleta. Vse, kar ni narejeno v klasičnem stilu PETIPA-ja ima isti naziv, a vendar so to zelo različni baleti po stilu in kompoziciji. Nekega enotnega sistema za moderni balet namreč nimamo, prav tako kot tudi ne obstaja izdelana metodika pouka zanj.
Težko je reči, kdaj se je pojavila modema plesna smer, saj sam naziv modema kaže na časovno neopredeljivost. Vsekakor razumemo danes pod tem nazivom predvsem način plesa, ki se je porodil kot odpor proti togi klasični baletni tehniki, katerega najpomembnejša predstavnica je bila ameriška plesalka Izidora DUNCAN s svojimi nastopi na prelomu današnjega stoletja. Zgledovala se je po antiki in je plesala bosa v skoraj prosojnih tunikah tako imenovani svobodni ples.
S	pojavom modernega plesa so vse do danes povezana še mnoga imena velikih plesnih osebnosti, pedagogov in teoretikov v starem in novem svetu: DALCROZE, LABAN, WIGMAN, KREUTZBERG, JOOS, PALUCCA, GRAHAM, HUMPERY in drugi. Večina je zastopala stališče, da je klasični balet mrtev in da se v modernem življenju obdrži lahko
143
le modemi ples. Seveda se je, predvsem kar zadeva klasično vzgojo, to stališče izkazalo kot zmotno in tudi klasični baleti poleg modernih še danes polnijo gledališke hiše.
Našteta imena in še nekateri drugi so s svojo enkratno osebnostjo osvojili plesni oder. Zaradi pomanjkanja tehnike in metodike pa ta plesna zvrst kot samostojna plesna umetnost ni mogla producirati plesalcev, ki bi bili sposobni nositi vso težo gledališke predstave. Pač pa je prišlo do zelo koristne sinteze modernegae plesa in klasične tehnike, ki daje tudi danes lepe rezultate. 2e FOKIN je v svojih stvaritvah uporabljal izrazna sredstva modernega plesa in za njim vsi veliki koreografi po svetu. Nekateri so s tem bolj, drugi manj obogatili svoje baletne kompozicije. Na drugi strani pa so mnogi modernisti kot JOOS, GRAHAM, LIMON in drugi, uvideli potrebo po predznanju klasične tehnike. S tem so se večinoma tudi pomirila nesoglasja in nepotrebne nestrpnosti obeh taborov. Najuspešnejši predstavnik take združene plesne umetnosti je danes gotovo poznani Jerome ROBBINS, ki gradi na njej svoj izraziti osebni stil.
* * *
Zaradi nefiksirane metodike in tehnike modernega plesa naj navedemo tokrat samo nekaj osnov iz znanja, ki bi ga moral imeti vsak plesalec.
Poleg tehnike, ki razvija občutek za telo z vsemi mišicami in predvsem sklepi in možnostmi gibov, ki izhajajo iz njih, bi moral plesalec tudi tu kot pri klasičnem baletu biti sposoben koncentracije, discipline, preciznosti — in moral bi tudi tu obvladati intenzivnost posameznih gibov. Važen del pouka je tudi spoznavanje odnosa med plesom in glasbo v smislu obdržanja tempa, njegovih menjav in še posebej pravilnega odnosa do vsakokratnega glasbenega izraza. Ta del je v klasični baletni vzgoji zelo zanemarjen in prav tako tudi pomemben odnos plesalca do prostora in smeri v prostoru. S tem v zvezi pa tudi odnos do partnerja v plesu, do soplesalcev v skupinskem plesu in seveda način, ki ga zahteva podajanje povsem solističnega plesa. Poseben pomen ima seveda tudi odnos plesalca do tal.
Telnika dojemanja občutka za telo in njegove gibe zajema vse telo od glave do stopala. Razločevati je treba najprej povsem napeto telo od povsem sproščenega in to tudi vztrajno vaditi (sl. 31). Nato slede
/<
L 44
vsi možni gibi glave — obračanje, kroženje in nagibanje v razne smeri (sl. 32). Vsi ti gibi izhajajo iz sklepov med prvimi vratnimi
vretenci. Dvigovanje, spuščanje in kroženje ramen, pri čemer je udeleženih več sklepov, je zopet posebna vaja (sl. 33) in je ločena od
5lika 33
gibov cele roke v ramenskem sklepu (sl. 34). Gibi, ki izhajajo iz samega komolca (sl. 35), so dokaj omejeni, zato pa imajo zelo važno vlogo gibi roke v zapestju (sl. 36), katerim slede še gibi sklepov v dlani in nazadnje še posameznih prstov.
Posebno mesto zavzemajo vaje zgornjega dela telesa od pasu navzgor, pri katerih so udeleženi sklepi med hrbteničnimi vretenci (sl. 37).
145
Sj,ha 34
S/fa JS
Mia 38
Slika 3f>
Tako kot smo govorili o gibanju ramen samih, lahko premikamo tudi samo boke (sl. 38) ali krožimo z njimi. Drugo je pa zopet delo vse noge iz kolčnega sklepa s sproščeno ali napeto nogo (sl. 39). Tudi pri spodnjih okončinah so možne vaje, ki obsegajo samo gibe iz kolenskega sklepa in vaje stopala samega (sl. 40), s katerimi naj se
Jiliha 40
razvije predvsem najbolj pristen in tesen odnos do tal. Odnos plesalca do tal se vadi tudi še s posebej tej tčmi posvečenimi vajami, pri katerih se celo telo tako rekoč pogreza, dokler se povsem ne spoji s tlemi. Ravno tako je važno vsedanje in poklekanje, pa seveda še razne vrste hoje, plazenja, teka, vrtenja vsega telesa, cela vrsta skokov in poskokov in podobno.
147
Tu smo prikazali le zelo majhen izsek tega velikega števila raznovrstnih vaj, ki se še prepletajo med seboj. Vsaka ura pa se pri tej vrsti plesa ne odvija po istem vrstnem redu kot je to primer pri klasičnem baletu. Nasprotno, vsaka ura je posvečena večinoma le določeni temi, ki zajema obvladovanje določenega dela telesa ali pa izoblikovanje nekega odnosa. Omeniti je treba še aktivno improvizacij-sko sodelovanje učencev s sestavljanjem solističnih ali skupinskih etud na določeno temo, n. pr.: izražanje nekega čustva (žalost), predstavljanje nekega dogodka (prisluškovanje naravi, obsodba, setev) in podobno.
To naj bi bil kratek pregled o delu pri tako imenovanem modernem plesu. Upamo, da je iz naših — čeprav kratkih — sestavkov vendarle bilo možno videti razloček med tako imenovanim modernim plesom in klasično baletno tehniko. Naj poudarimo le še enkrat, da pod nazivom modemi balet običajno razumemo sinteze obeh smeri v interpretaciji koreografove osebne ustvarjalnosti, ki pogosto črpa ideje tudi še iz svoje nacionalne folklore.
KAJ MISLI BALETNA PUBLIKA
L’art choreOgraphique, umetniški gledališki ples (ali boljše in krajše povedano: balet) ima v svetu umetnosti posebno mesto, žal ga zaradi tega mnogi ne cenijo kot popolno umetniško obliko.
Slike, skulpture, partiture in pesmi so publiki nenehno dostopne in ostanejo ohranjene; torej jih je mogoče proučevati, primerjati in o njih razpravljati. Nasprotno pa je balet — zaradi pomanjkanja splošno priznanega načina zapisovanja — v vsakem primeru prehoden, vsaj tako dolgo, dokler končno ne pride do možnosti ohranitve s pomočjo filma.
Sicer obstaja zgodovina plesa, ki temelji na izročilu in približnih opisih, vendar je — nasprotno temu — plesna umetnost docela iluzorna. Iz tega izhaja žalosten zaključek: niti v eni umetnosti se ne da tako »varati«, kakor v plesu!
če pevec napačno poje, če se glasbenik ali igralec zmoti, poznavalec to takoj opazi s pomočjo partiture ali besedila, kar mu omogoča nadrobno kontrolo, če pa pleše plesalec »zraven«, tega nihče ne opazi. In če napako še dobro »kašira«, mu njegovo »varanje« pomaga k uspehu in mu ne škoduje.	,
Zal je mnogo takih, ki se imenujejo »plesalci« in ki imajo kot poznavalci trikov od tega toliko koristi, da iz tega celo poskušajo narediti kariero.
Plesalčevo sredstvo izražanja je njegovo telo. Nenehno urjenje, popolno obvladanje mišic, iskanje lepe linije in skladnosti v gibih — in nazadnje nenehna kontrola samega sebe v ogledalu: tehnika lahko postane plesalcu velika nevarnost. Če v njej vidi le zunanjost, psihično plastiko, lahko pade v neko vrsto narcisoidnosti. Z drugimi besedami: kdor je nagnjen k narcisoidnosti, bo zlahka našel pot do plesa.
Tisti, ki iščejo resnico v plesni umetnosti, so številnejši kot se navadno misli, vendar v večini primerov ostanejo v ozadju. To ni samo skromnost, temveč preprosto vprašanje moči in časa. Kdor se je predal plesu, mora — plesu na voljo — temu podrediti svoje lastno življenje.
148
Njegovo življenje je izpolnjeno z dolgim in intenzivnim delom, ki zahteva mnogo osebnih žrtev.
Baletna tehnika se je v zadnjih desetletjih tako izpopolnila, da učenje povprečno nadarjenega plesalca ne zadostuje za doseg tehnično solidnega nivoja, če učenec svojega dela ne vodi z inteligenco.
Drugih ali celo novih metod za hitrejše učenje — kljub mnogim poskusom — ni. Sredstva plesalčevega izražanja, ki sestojijo iz petih pozicij, arabesk, piruet in tako dalje, se ne bodo spremenila tako dolgo, dokler bo obstajal klasični balet. Zato ne more biti govora o nekem dosežku ali celo novostih akademskega »pas-a«: sestavi, variante teh korakov, pa tudi slog, v katerem se izvajajo, so vprašanje koreografije, ki je tu ne bomo omenjali.
Ob baletni tehniki, ki jo danes solisti v glavnem uporabljajo, naletimo še na problem interpretacije. Če je bila še do začetka dvajsetega stoletja tehnika ločena od izraza, to pomeni, da je bil balet razdeljen v variante (demonstriranje bleščeče izvedenih plesnih korakov), in če izvzamemo pantomimske scene, tedaj razvoj baleta zahteva čisto interpretacijo — predvsem v vsebinskem baletu.
Vsak korak, vsaka posledica koraka nekega koreografskega toka vsebine zahteva signiranje, ki ga je plesalcu sicer predpisal koreograf, katerega pa mora umetnik interpret povsem razumeti, da bi ga mogel razumljivo posredovati občinstvu.
Torej, od plesalca našega časa se zahteva mnogo več in ne le akt bravur, njegov ples mora nekaj povedati in vse okrog sebe narediti razumljivo. Plesalec mora biti umetnik. Ali so taki plesalci in malo-
»Ballctto a 18«.
(Koreograf in režiser: H. Neubauer, dirigent: B. Leskovic)
149
»In modo romantico«.
(Scenograf: V. Rijavec, kostumograf: M. Jarčeva)
številni koreografi, ki iskreno jemljejo svojo umetnost, zares prepuščeni sami sebi?
Gotovo je mnogo gledalcev, ki čutijo razloček med stvarnostjo in efektom, med globino in površnostjo — vendar pa od njih ne moremo zahtevati, da bi te razločke poznali. Na pol izobraženi plesalci, ki praktično ne žele študirati ples, pa se mu kljub temu literarno prepuščajo, so za balet mnogo večja sramota kot slabi plesalci. -
Namesto, da bi bili člen med publiko in koreografskim ustvarjalcem pa interpretom, namesto da bi se zavedali zaupanja, ki jim ga poklanjajo ljudje z obeh strani odra, izkoristijo — pogosto na vulgaren način — predano delo enih in neznanje drugih.
Kdo od tako imenovanih baletnih kritikov je kdaj koli stal ob baletni ograji? Kdo od njih je — pa četudi le kratek čas^— živel življenje pravega plesalca in z njim sodeloval, trpel, kreiralTnUejansko pogledal v ta svet?
Prijetne izjeme pogosto najdemo v člankih manjših časopisov, katerih avtorji nimajo pretenzij, da bi postali tako imenovani koreografski kritiki-strokovnjaki. Čestokrat jim uspe, da pregledno in jasno povedo, zakaj jim je nekaj ugajalo in nekaj ne. Govorijo z jezikom publike, za katero plesalec pleše in koreograf kreira. Ravno tako se navadno izognejo »faux pas-u« važnih »poznavalcev«, ki v svojih ocenah uživajo v lepih pridevnikih in — v večini primerov _ zgrešeno uporabljajo francoske strokovne izraze.
Se bo ta situacija spremenila ali vsaj poboljšala? Ni mnogo upanja. To se bo zgodilo šele takrat, kadar bo protestirala sama publika, ki ljubi balet.
Peter van Dyk, Pariz
150
OB MEDNARODNEM DNEVU GLEDALIŠČA
(Govor, ki ga Je imel režiser Ciril Debevec ob Mednarodnem dnevu gledališča v ljubljanski Operi — pred predstavo Rozinovega »Ekvinokcija«)
MEDNARODNI GLEDALIŠKI INŠTITUT je na svojem zadnjem kongresu na Dunaju leta 1961 določil 27. marec za MEDNARODNI DAN GLEDALIŠČA. To je dan, ko se bo letos v Parizu že petič pričela tekmovalna sezona GLEDALIŠČA NARODOV.
Z ustanovitvijo in s praznovanjem tega dne želi ta Mednarodni gledališki inštitut pred vsem kulturnim svetom poudariti splošni pomen gledališke umetnosti s posebnim ozirom na njeno vlogo v zbliževanju med narodi ter njenega posebnega poslanstva v službi miru.
Sledeč želji Inštituta in pri vseh kulturnih narodih uvedeni navadi, da uprizarjajo na ta dan ustrezne predstave in da posvetijo gledališki dejavnosti nekoliko pojasnilnih besed, naj bo dovoljeno tudi nam, da tu spregovorimo na kratko o poslanstvu splošne gledališke umetnosti in današnje posebej.
Odkar nam je v kulturni zgodovini znano gledališko udejstvovanje, opažamo, da je gledališče v življenju narodov vedno igralo svojo, bolj ali manj pomembno vlogo. Dasiravno vemo, da je bila ta vloga v raznih časih in pri raznih narodih zelo različna, da je bila tu vzvišena in skoro svečana, tam pa spet preganjana in zaničevana, se je človeštvo vendarle kot samogibno vedno znova vračalo k tej panogi svojega izražanja in jo je, čeprav v najrazličnejših oblikah, vedno na novo pritegovalo v živi krog neposrednega oblikovanja, svojega snovanja, svoje usode in svojega obraza. Vsako obdobje, vse značilnosti v življenju narodov so našle v gledališču svoje ogledalo. In ne sam6, da je gledališče vedno odsevalo tokove časa, v katerem je delovalo, imamo tudi nešteto primerov, ko je s svojimi posegi, posredno ali neposredno, prevratno delovalo na razvoj dogodkov v človeški družbi.
V	okviru teh besed ne more biti prilike za obširnejše in globlje razpravljanje o bistvu gledališča. Tu, na tem mestu, lahko ugotovimo samo eno, namreč:	gledališče je v pravilni funkciji
nedvomno javna in tajna velesila.
A v čem je sila in v čem je ta skrivnostna moč njegovega globokega in magičnega vpliva?
Vsekakor ima gledališka umetnost vrsto lastnosti, ki s svojim učinkom delujejo na gledalca odnosno poslušalca v najraznovrstnejših smereh.
Predvsem mu vzbujajo, razvijajo in stopnjujejo čut za lepoto. Krepijo in podžigajo mu smisel za iskanje in zagovarjanje resnice. Učijo ga spoznavati in ločevati dobro od zlega. Dajejo mu voljo in moč za dobra dela. In — ne nazadnje — budijo mu občutek za skupno pripadnost, za nujno medsebojno povezanost, za medsebojno spoštljivost, sočutnost in v tej zvezi tudi za družbeno pravičnost in življenj-sko-tvorno poštenost.
Prava gledališka umetnost hrani po svojih virih stalno in neusahljivo hrepenenje po lepoti, dobroti in pravici, obenem pa vzdržuje
151
Lidija Sotlarjeva kot Ognjena ptica v istoimenskem baletu Igorja Stravinskega
živo, močno in zdravo borbenost za ostvarjanje teh najbolj dragocenih, najbolj plemenitih, a na žalost, tako težko dosegljivih dobrin naše kulture.
Gledališka umetnost nosi v sebi duhovno blagorodnost in, zavestno ali podzavestno, deluje, da staroznana gesla:	svoboda, bratstvo in
enakost — niso le puhla in oglasna fraza, temveč, da so iskren izraz, verna izpoved in pogodba dogovorjenega sožitja in žlahtnega, dejavnega človekoljubja.
Samo od take gledališke umetnosti lahko pričakujemo zanesljiv porast naše srčne omike, splošno poplemenitnje duha, vsega mišljenja, čustvovanja, stremljenja in hotenja ter s tem že tudi požlahtnenje vsega našega ravnanja, vedenja in medsebojnega občevanja.
Nosilec in posrednik te umetnosti pa je gledališki izvajalec in sicer predvsem: igralec.
Igralec je oseba, v kateri je zasidrana najbolj preprosta, pa tudi najbolj prepričljiva, najbolj nazorna oblika gledališča. Brez igralca
152
gledališče nima smisla. In sicer je to igralec, ki z vso resnobo in etično odgovornostjo, s sveto obsedenostjo in skrajno predanostjo služi ne svoji, temveč skupni stvari, in ki kljub vsej neustavljivi mehanizaciji in atomizaciji sveta v sedanjosti in še bolj v bodočnosti pogumno brani in vzdržuje vzvišeno poslanstvo svojega poklica ter s tem nenehno doprinaša svoj trdni delež k postopnemu oblikovanju tistega, kar nam je v vseh časih na vsem svetu najbloj potrebno, in to je: človečnost v najglobljem in najčistejšem pomenu te besede.
Za to človečnost se borijo vsi pravi gledališki ustvarjalci in izvajalci in za ta zaklad vsi brez prestanka iz dneva v dan vedro zastavljajo vso gorečnost svojega bitja, svojega daru in svojega udejstvovanja. V današnjih neusmiljenih časih, ki se krivijo v porodnih krčih sveta, ki se šele poraja, pa ima ta naša umetnost še prav poseben smisel in pomen. In naša skupna želja je gotovo, da vsepovsod pomagamo tako, da vsem ljudem, ki delajo, trpijo in iščejo rešitve, vedno znova prikazujemo jasno podobo celotnega človeka. Da vzbujamo ali pa izpolnjujemo brez prestanka njihovo hrepenenje po čistosti te zdaj tako zameglene podobe. Pokazati jim želimo, da je tudi v najhujšem trpljenju in največji zmedi še vedno možnost za preobrazbo in za nastajanje drugega, boljšega in višjega človeka.
»Gledališče, ki so ga zapustili dobri duhovi, postane lahko najbolj žalostna obrt in najbolj klavrna prostitucija.« Tako je zapisal nekoč veliki gledališčnik Max Reinhardt.
Mi, gledališki izvajalci, pa želimo, da bi našega gledališča dobri duhovi nikoli ne zapustili. Zato se trudimo in si prizadevamo, da se ne bi polagoma začelo pojavljati dejstvo, da nam bodo kmalu razni planeti bolj znani in bližji, kakor pa člani naše družine, naši sosedje ali na kratko: našisoljudje.
Ugledni francoski književnik Jean Cocteau je za današnji dan napisal slavnostno deklaracijo Mednarodnega gledališkega inštituta. Naj povzamem za zaključek iz te izjave le zadnji odstavek, ki pravi: »Veliko nesporazumov se rojeva iz oddaljenosti duhov in jezikovnih zaprek, ki jih skuša ta velikanski gledališki aparat v okviru Mednarodnega dneva gledališča premostiti in izgladiti. Po njegovi zaslugi se bodo narodi končno pričeli zavedati bogastva, svojega in tujega, in začeli sodelovati na tem pomembnem torišču za okrepitev miru. Nietzsche je govoril: »Ideje, ki spreminjajo svet, prihajajo na nogah golobice.«
Pristavljam: Stroj je baje zadal gledališču poslednji udarec. Jaz tega ne verjamem. In ker me Mednarodni gledališki inštitut pooblašča, da spregovorim v njegovem imenu, razglašam, z majhno variacijo, kot so nekoč razglašali za kralje:
Gledališče je mrtvo! — Naj živi Gledališče!«
153
NOVA DOBA — NOV ZAČETEK
(Dopis iz Berlina.)
Po dolgem času se spet oglašam iz Berlina, vesel, da vam lahko opišem novo obdobje, nov začetek gledališke dejavnosti v glavnem mestu naše Nemške demokratične republike: novo obdobje, ki se je pričelo 13. avgusta minulega leta.
Dragi, vendar oddaljeni čitatelj v Ljubljani bo gotovo presenečen, ker povezujem ta datum, ki Je medtem postal svetovno-zgodovinsko pomemben, z gledališko dejavnostjo. In vendar pomeni ta dan eno najtežjih in najbolj zamotanih preizkušenj za gledališča demokratičnega Berlina. Komaj so bili 13. avgusta objavljeni varnostni ukrepi in komaj smo se seznanili z možnostmi prehoda mestnih meja v Berlinu, že sta se začela pritisk in izsiljevanje vseh tistih umetnikov, ki so stanovali v zahodnem Berlinu in ki so bili zaposleni v našem delu Berlina. Kmalu se je začelo: anonimni telefonski pozivi, uničevanje avtomobilov, razbijanje oken v stanovanjih, sramotilni klici na cesti, z eno besedo, vse tisto, kar nam je ostalo v spominu še iz fašistične preteklosti. Zahodnoberlinski senat, ki nima najmanjše pravice zastopati mnenje zahodnonemškega prebivalstva, je izdal geslo, naj se z grožnjami in pritiskom onemogoči delo zahodnoberlinskih umetnikov v gledališčih vzhodnega Berlina. Oblasti so javno pozivale prebivalstvo, naj
»In modo romantico«.
(Koreograf in režiser: H. Neubauer, dirigent: B. Leskovic)
154
HRUM#
E. Sršen, C. Debevec, Z. Ognjanovičeva, D. Švara, D. Merlak in D. Koritnik pri generalki za Bizetove »Lovce biserov«
z vsemi sredstvi prepreči napovedani »Berlinski festival« v oktobru 1961.
To je bila spretna zamisel, kajti mnogi zahodnoberlinski pevci, igralci, glasbeniki in drugi umetniki so se že več kot deset let udejstvovali v naših umetnostnih ustanovah. To sodelovanje je ustrezalo političnemu pojmovanju naše vlade in našega magistrata, katero je vselej izhajalo iz vsenemških, torej tudi iz celotnoberlinskih interesov in je zato le odobravalo dejstvo, da je bila med publiko vzhodnoberlinskih gledališč skoraj tretjina poslušalcev iz zahodnega Berlina. Ce izvzamemo zahodnoberlinski Schiller-Theater in njemu priključen Schllosspark-Theater pod vodstvom protifašistično-humanističnega intendanta Boleslava Barloga, je bilo mogoče videti pozornost vzbujajoča gledališka dela le v našem delu Berlina. Nemška državna opera, Komično operno gledališče Walterja Felsensteiha, Gledališka skupina Bertolda Brechta, naše gledališče, ki nosi ime Maksima Gorkega, gledališči »Das Deutsche Theater« in »Die Volksbuhne«, so privlačevala vse Berlinčane iz zahoda in vzhoda, kajti v njih sta se uspešno združevala humanistično pojmovanje in izredna umetniška sposobnost. Zahodnoberlinski senat, ki je moral žrtvovati vedno več denarja za svoja gledališča, je torej verjel, da bo s tem zadal našim humanističnim umetnostnim ustanovam dokončen udarec.
Toda preizkušnjo smo prestali. Ne brez težav, nasprotno, prestali smo jo z največjimi napori vse naše republike. Naš magistrat je takoj
155
ponudil stanovanja zahodnoberlinskim umetnikom. Mnogi so sprejeli to ponudbo, drugi pa, katerih prepričanje je bilo šibkejše od ponudb manjših zahodnonemških gledališč, so ponudbo odbili in odstopili od pogodbe. Znameniti solisti — in to je bilo najteže — so se prodali za obljube. Tako so nastale resne težave v Nemški državni operi, v Komičnem opernem gledališču, v Gledališki skupini Bertolda Brechta in v ostalih gledališčih, kakor tudi v orkestru in baletu edinega berlinskega operetnega gledališča »Metropol-Theater«. Odsotnost enega samega solista je preprečila uprizoritev slehernega nameravanega dela. Četudi ni bilo število tistih, ki so pustili svojo ustanovo na cedilu, zelo veliko, je bila precejšnja njihova pomembnost za kolektivno delo gledališča.
S pomočjo umetnikov iz vse republike in iz prijateljskih demokratičnih držav, ki ji ni primere, pa je bila nevarnost premagana. »Berlinski festival« v oktobru je potekal le z manjšimi omejitvami. In danes, po preteku pol leta, igrajo vsa gledališča našega glavnega mesta spet poln repertoar.
Zlata Ognjanoviceva kot Leila v »Lovcih biserov« (Dirigent: D. Švara, režiser: C. Debevec.)
156
Umetniki iz Moskve, Prage, Budimpešte in iz drugih mest, so prihiteli na pomoč, gostovali so solisti iz Leipziga, Dresdena in drugih mest republike, igralci našega gledališča Maksima Gorkega, ki je zaradi svojega posebnega razvoja lahko nemoteno nadaljevalo z delom, so prevzeli vloge drugod, člani orkestra in baleta Ljudskega ansambla so vskočili, kjer je bilo potreba, in izoblikovali so se novi ansambli. Ne le novi, temveč, lahko rečemo, boljši. V naših gledališčih se je pojavil nov, brezkompromisen duh, ki se je lotil tudi onih, ki so po 13. avgusta zapustili zahodni Berlin in našli v našem dslu mesta svojo dokončno domovino.
In oni, ki so nas zapustili, kaj so postali? če bi pisal to poročilo v septembru ali v oktobru, bi moral napisati, da so jih v zahodnem Berlinu slavili kot junake, da so jim dvorili in jih zasipali s fantastičnimi obljubami. Danes pa, v februarju — po šestih mesecih — že opažamo zakonitost kapitalističnega življenja. Našli so zaposlitev v najmanjših mestnih gledališčih, v Ulmu, Niirnbergu, Wuppertalu,
H. Koritnik (Nadir) in E. Sršen (Žurga) v »Lovcih biserov«. (Scenograf: J. Cesar, kostumograf: M. Jarčeva.)
157
Ltibecku in Oberhausenu. Pišejo pisma polna kesanja, ki ga je priklicalo le pomanjkanje denarja. Za svoje delo prejemajo ti umetniki, katerih življenjski standard je bil v naši republiki sijajen, le neznatno plačo kot miloščino za izdajstvo. Upajmo, da jim bo ta izkušnja pokazala, kje je umetnost, ki se ne ozira za kruhom, temveč oživlja svoje velike ideje. Vrata v našo republiko so jim odprta.
Vendar dovolj o tem. Opisati vam hočem tudi uspehe in lepote berlinskega gledališkega življenja, ki gre zdaj lahkotno in sveže novemu razcvetu naproti. V Nemški državni operi je repertoar, ki obsega skoraj trideset del, spet polnoštevilen. Na čelu vseh je »Labodje jezero«, sijajnejše kot kdajkoli, polno pohval Berlinčanov in inozemcev, ki v velikem številu obiskujejo naš Berlin. Komična opera pa, kjer se Walter Felsenstein z običajno obsedenostjo na vse načine trudi za obnovo repertoarja, je po 13. avgustu uprizorila dve senzacionalni premieri, obe v režiji njegovih učencev: revolucionarno novo odkritje Puccinijeve »Tosce« v režiji Gotza Friedricha in zanimivo interpretacijo Wagnerjevega »Letečega Holandca« v režiji Joachima Herza. V gledališču »Metropol« doživlja ponovne uspehe nova opereta Schulza in Natschinskega: »Messeschlager Gisela«. Na tem področju naj omenim tudi Wolfganga E. Štručka, novega direktorja Friedrichstadt-Palasta, ki se ukvarja z modernimi revijskimi poskusi ter berlinski kabaret »Osat«, ki s svojimi bodicami zbada na vse strani in po vseh nedostatkih.
Pozornost vzbujajoča dramska dela uprizarjajo v Gledališki skupini Bertolda Brechta in pri nas, v gledališču Maksima Gorkega. Helmut Baierl, učenec Bertolda Brechta, je napisal sijajno komedijo »Frau Flintz«, kjer na svojski način povezuje življenjsko resničnost z opti-mizrr\om in tako prepleta oba, po mojem mnenju odločujoča činitelja dandanašnje dramatike. Drama »Frau Flintz« je na komični način in v nasprotnem smislu prikazana »Mati Korajža« in je prav tako kot ta napisana za Heleno Weigel. Kot izgubi Mati Korajža svoje otroke v bridki tridesetletni vojni, tako izgubi gospa Flintz v razburljivih dogodkih od leta 1945 do 1952 pet sinov, žrtvujoč jih miru in republiki. Delo je prikazano domiselno in veselo. Z isto silo napada nedostatke socialističnih začetkov in prikazuje varne perspektive socializma. Vse predstave te komedije so razprodane, vse govori o njej in ovacije na odprtem odru se ponavljajo vsak večer. Avtor in režiser sta v minulem letu prejela zanjo narodno nagrado.
Za češko komedijo Vratislava Blažeka »In to na božični večer«, smo v sporazumu z avtorjem izdelali posebno, nemško izdajo. Tudi tu je pripomogla k uspehu dela povezava življenjske resnice, optimizma in zavesti socialistične prihodnosti. V enem letu je bila ta komedija stokrat uprizorjena, v svoj repertoar jo je prevzelo preko trideset gledališč in vse radijske postaje so jo uvrstile v svoj program. Izšla je tudi v knjižni izdaji. Nič manjši uspeh ni doživelo delo »Sejem starin« Ewana MacColla (predelava lastne drame »So long at the fair«), ki na zabaven in poučen način prikazuje zapleteno in težko pot angleškega vojaka. Končno naj omenim še »Dekličino senco«, prvo delo dramatika Rainerja Kerndla, ki je pri nas doživelo svojo praizvedbo. V tipično nemškem konfliktu obravnava nujnost odločitve vsega človeštva za socialistično bodočnost. Trenutno imamo vaje za zanimivo dramsko delo madžarskega dramatika Lajosa Mesterhazyja »Enajsta zapoved« in
158
za drzno dramatizacijo romana Julesa Verna »Potovanje okrog sveta v osemdesetih dneh«, ki jo je napisal Pavel Kohout.
Predstave »Tretje sestre« Pavla Kohouta so kljub dvomljivi interpretaciji in v režiji Karla Paryla vedno polne. Uprizarjajo jih v gledališču »Kammerspiele des Deutschen Theaters«. Z ozirom na stoti rojstni dan Gerharta Hauptmanna igrajo na tem odru njegovo dramo »Bobrovina« in se pripravljajo na ponovno otvoritev velikega gledališča »Der Deutsche Theater« z uprizoritvijo »Viljema Tella«. Gledališče »Die Volksbiihne« privablja gledalce z grozečim delom Hedde Zinner »Balada o Ravensbriicku«, z delom Maxa Frischa »Poštenjak in požigalci« in s Hasencleverjevo dramo »Boljši gospod«.
Takšna je trenutna slika gledališč v demokratičnem Berlinu. V poročilu za prijateljsko zamejstvo je mogoče omeniti mnogo dobrega in to brez vsakršnega hvalisanja, v soglasju z mnenjem publike, ki prostovoljno in v iskanju pristnih doživetij obiskuje gledališča. Da smo
Rajko Koritnik (Nadir) in Zlata Ognjanovičeva (Leila) v naši uprizoritvi Bizetovih »Lovccv biserov«
159
nezadovoljni in često v ognju ostrih diskusij zaradi zaostajanja lastne nove dramatike in da zahtevamo od pisateljev in gledališč več, kakor nam morejo dati v tem hipu, naj čitatelji v Ljubljani z razumevanjem vzamejo na znanje, saj tudi oni hočejo vedno več predstav in vedno boljša dela. Takšen je zakon socialističnega razvoja, ki nam je skupen.
Vaš Gerhard VVolfram.
KuflSKl j
Kemična
tovarna
Moste
Ljubljana
Ob železnici 14
Telefon: h. c. 30-351, komerc. odd. 30-732, direktor 33-112, poštni predal 589/XI.
Proizvaja po svetovno znani kvaliteti, v tuzemstvu pa prodaja po naj nižjih cenah: Aluminijev oksid — glinica AteOs Aluminijev hidrat Al(OH)3 Aluminijev sulfat Ala(S04)a X H2O Kalijev-aluminijev sulfat K2SO4 X Al2(SC>4)3 . 24H20 Zivosrebrov oksid HgO Kalomel HgaCls
Zahtevajte ponudbe in vzorce in prepričali se boste!
160
I'
Slovenijašport
trgovsko podjetje na veliko in malo v Ljubljani
Dobra kvaliteta — zmerne cene.
Oglejte si bogate zaloge v vseh poslovalnicah
S POSLOVALNICAMI V MARIBORU, KRANJU, CELJU IN JESENICAH VAM NUDI V VELIKI IZBIRI
Športno in telovadno orodje, CAMPING OPREMO, SMUČARSKO OPREMO, OPREMO ZA PODVODNI RIBOLOV, DVOKOLESA,
Športno obutev in oblačila ter druge Športne rekvizite
In ter con t
IMPORT - EXPORT - BEOGRAD FILIALA LJUBLJANA - GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
Uvaža in izvaža vse za elektroniko in akustiko Prodajna služba LOŠKIH TOVARN HLADILNIKOV
POSLOVNO ZDRUŽENJE PREVOZNIŠKIH PODJETIJ LJUBLJANA, TITOVA CESTA ST. 48 (NA GR)
Telefoni: direktor 33-676
splošni sektor (pravna služba) 33-797 komercialni sektor 33-797 prometno-tehničnl sektor 33-797 gospodarsko-računski sektor 33-648 nabavna služba 33-648
PREKO SVOJE MREŽE POSLOVALNIC OSKRBUJE TOVORE ZA PREVOZ S TOVORNIMI AVTOMOBILI PO VSEM TERITORIJU FLR JUGOSLAVIJE
Izstavlja prevozne in obračunske listine za izvršene prevoze. Vrši brezplačno kontrolo vseh prevoznih in ostalih tovornih listin.
Podjetja — člani poslovnega združenja SLOVENIJA TRANSPORT
PREVOZNIŠTVO, Celje SLAVNIK, Koper PREVOZI, Ljubljana AVTOPREVOZ, Maribor MEHANIČNA DELAVNICA in AVTOPREVOZ, Medvode TRANSAVTO, Postojna AVTOSPED, Rakek AVTOPREVOZ, Zagorje ob Savi AVTOUSLUGE, Celje AVTOPREVOZ, Dravograd AVTOPROMET, Idrija AVTOPREVOZ, Ivančna Gorica AVTOPROMET, Kranj
AVTOSERVIS, Jesenice na Gor. TRANSPORT, Maribor AGROTRANSPORT, Ptuj TRANSTURIST, Skoija Loka AVTOPREVOZ, Tolmin TRANSPORT, Videm-Krško GLOBUS-SPEDICIJA, Ljubljana LJUBLJANA TRANSPORT, LJUBLJANA GAP, Maribor AVTOPREVOZ, Podvelka INTEREVROPA, Koper TRANSPORT, Cerkno AVTOPREVOZ, Slovenj Gradec AVTOPROMET, Ljubljana
Vsi, ki žele koristiti usluge poslovnega združenja, naj se neposredno obračajo na poslovalnice v krajih:
CELJE, Kidričeva 19, tel. 20-80 in 31-56 MARIBOR, Tržaška 54, tel. 27-49 in 24-16 KRANJ, Škofjeloška 1, tel. 941 - 25-84 ln 29-84 LJUBLJANA, Smartlnska c. 26, tel. 32-943 ln 30-548 KOPER, Ulica JLA 6, tel. 239 JESENICE, Kidričeva 36, tel. 956 — 298 RAVNE NA KOROŠKEM, tel. 1 - Int. 481 NIS, Ulica 12. februar 33, tel. 37-22 ZRENJANIN, Moša Pijade 32, tel. 13-99 V kratkem bodo pričele s poslovanjem še poslovalnice v Beogradu, Rijeki, Zagrebu, Osijeku, Smederevu in Novem Sadu, ki bodo z dosedanjo mrežo in s svojim kadrom zagotovile strokovne ln solidne usluge.
Veleblagovnica
DMDUMa
PRED POŠTO
vam nudi
pod eno streho
poceni in v veliki izbiri:
modne tkanine vseh vrst, moško, žensko in otroško konfekcijo, pletenine, perilo, obutev, posodo, gospodinjske aparate, štedilnike, hladilnike, pralne stroje, pohištvo, šivalne stroje itd.
»NAMA« pred pošto prodaja vse blago tudi na potrošniški kredit in na barirane čeke.
Zavod za raziskavo • materiala in konstrukcij
Ljubljana, Dimičeva 12
Telefon 32-677
TOURRnn
PISflLIlIH
STROJeU
LJUBLJANA • SAVLJE, telefon 382-255
proizvaj a:
ZA PISARNO pisalni stroj »Emona« valj 30 cm — pisalni stroj »Emona«, valj 45 cm — razmnoževalni stroj Tops-Gestetner
ZA DOM pisalni stroj portable »Sava« s plačilom tudi na dveletni potrošniški kredit.
ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE
združuje elektrarniška podjetja, Elektroprenos, podjetja v gradnji in upravo v Ljubljani.
ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE skrbi za redno proizvodnjo, prenos in razdelitev električne energije ter gradi nove elektroenergetske vire.
ZA ZIMO IN ŠPORT HOLA - HOP, ZA VSAKO PRILOŽNOST PA NOGAVICE, IZDELEK TOVARNE NOGAVIC
LJUBLJANA
TITAN
KAMNIK
TEHTNICE trgovske-avtomatske balančne in gospodinjske — Uteži za tehtnice
KUHINJSKE POTREBŠČINE mlini za orehe - mlini za mak — mlini za kavo - mesorezke Itd.
KLJUČAVNICE stavbene in za pohištvo v različnih izvedbah — Okovje za pohištvo.
SPOJENI DELI za vodovodne Instalacije (Fningd).
RAZNI TEMPER ODLITKI kot Ewart verige — odlitki za armature daljnovodov itd.
INOZEMSKA ZASTOPSTVA Ljubljana, Celovška c. 34 tel. 33-351 KONSIGNACIJSKA SKLADISCA — SERVIS
Kupujte moško, žensko in otroško konfekcijo v novi poslovalnici
VARTEKS OBLEKE
LJUBLJANA, DALMATINOVA UL. 4
Vedno velika izbira, novi modni kroji,
NIZKE CENE!
»ISKRA«
IND. za elektromehaiu-ko, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko
PRODAJNO-SERVISNA ORGANIZACIJA ZASTOPA ISKRO NA JUGOSLOVANSKEM TRZlŠCU
CENTRALA:
LJUBLJANA, LINHARTOVA 35
FILIALE:
LJUBLJANA, ZAGREB, BEOGRAD, SKOPJE, TITOGRAD, SARAJEVO, SPLIT, RIJEKA
SPREJEMAMO NAROČILA, SKLEPAMO POGODBE, DOBAVLJAMO, MONTIRAMO, VZDRŽUJEMO
»PROJO«, odličen kavni nadomestek »■REGINO«, pecilni prašek in vanilin sladkor »•METKO«, kakaove rezine in marmornati kolač »-KA-BI«, posebno kakaovo mešanico »BEBI«, pšenični zdrob
»KROKO«, specialno mešanico za krompirjevo testo »REX«, posebno začimbo »■MIX«, snežni kolač
Naš cilj :
Zdrava, krepilna in cenena hranila potrošniku!
tovarna hranil v LJUBLJANI
proizvaja :
TOVARNA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV
LJUBLJANA, KAMNIŠKA 20
proizvaja Izdelke iz plastičnih mas za farmacevtsko, kemično, avtomobilsko, elektro ln radio-tehnlčno Industrijo, kakor tudi predmete za široko potrošnjo, tehnične izdelke in embalažo lz aluminija, svinčeno ter pokositreno embalažo.
	Črevarna
	IMPORT-EXPORT
V UUBUANA	
	LJUBLJANA
trgovsko izvozno	POLJANSKA CESTA 95
podjetje za domačo	
in umetno obrt,	Telefon 30003
Ljubljana,	Tekoči račun 600-16-1-20
Mestni trg 24	
odkupuje ln prodaja	Industrija naravnih in umetnih
izdelke domače	črev
In umetne obrti Slovenije	
ln Jugoslavije.	Parna topilnica loja
ENGRO - DETAJL -	Priporoča svoje kvalitetne
IZVOZ - UVOZ	proizvode!
Tovarna
V
Z
Tel. h. c.: 383147 Direktor: 383-148
ima
FUŽINE Sl 133
Tovarna za elektroniko in avtomatizacijo
LJUBLJANA — PRZAN
Toplo priporočamo bogato
izbiro radijskih sprejemnikov, zlasti
VESNA 61
VESNA UKV
SOCA UKV
Televizijski sprejemnik:
TV PANORAMA
Prikupna oblika naSih sprejemnikov v klasični ali moderni izvedbi ter njihovo priznano kvalitetno podajanje radijskih oddaj ustrezajo najzahtevnejšim okusom naših radijskih poslušalcev.
ISKRA
Prej TELEKOMUNIKACIJE
TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA, Rimska c. 17
IZDELUJE: releje za zaščito, daljinska stikala zračna do 100 A ln oljna do 15 A s termično zaščito, zaščito proti požaru, programska stikala vseh vrst, aparate s področja industrijske elektronike, merilne in specialne transformatorje, signalne naprave za elektrogospodarstvo ln industrijo.
SEMENARNA Gosposvetska cesta 5
Prodajamo na debelo in drobno vse vrste in sorte kaikovostnih semen krmnih, vrtnih in cvetličnih rastlin.
Cenjenim odjemalcem nudimo bogat itbor zelenjadnih in cvetličnih semen v originalnih zaprtih vrečicah.
Zagotavljamo odjemalcem, da bodo v naših poslovalnicah
v LJUBLJANI, Gosposvetska 5, Vodnikov trg 4 v MARIBORU, Dvornikova 4 v ZAGREBU, Kraševa 2, v BEOGRADU Prizrenska 5 solidno postreženi po konkurenčnih oenah.
SPECIALIZIRANO TRGOVSKO PODJETJE
neiT-nn
LJUBLJANA, Kurilniška 10/a
ima na razpolago po originalnih tovarniških cenah cement, apno, zidno, votlo, stropno in strešno opeko, salonit, izolacijske materiale, montažna okna in vrata v zaželenih količinah.
ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE
LJUDSKA PRAVICA
LJUBLJANA
Kopitarjeva ulica 2
so priporoča vsem cenjenim naročnikom
TISKARNA »LJUDSKE PRAVICE« tiska vse vrste tiskovin v bakrotisku, knjižnem, rotacijskem ln offsetnem tisku, Izdeluje klišeje, vliva črke in valje ter opravlja vsa knjlgoveška dela CANKARJEVA ZALOŽBA tiska knjige ln revije, trguje s knjigami In muzlkalljaml. s pisarniškim mataralom, papirjem, pisarniškimi ln šolskimi potrebščinami na debelo ln na drobno. Izvaža ln uvaia knjige, brošure, revije In časopise. Ima tudi svoj antikvariat LJUBLJANSKI DNEVNIK najbolj razširjen opoldnevnlk ln tednik DELAVSKA ENOTNOST vas zanesljivo Informirata o vseh političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih
V letu 1962 bodo izšla v knjižni zbirki
Kultura in zgodovina
naslednja znanstvena dela:
Božo Škerlj: LJUDSTVA BREZ KOVIN
Knjiga obravnava ljudstva, ki še danes žive na stopnji primitivnih kultur in jih je tisočletni razvoj obšel, da žive v atomski eri zapoznelo življenje davne preteklosti, preden je človek začel uporabljati kovine za izdelavo orodja.
Isabel Barclay: ODKRIVANJE SVETA
Pisateljica posreduje v prijetnem slogu in privlačni obliki dogajanja, ki so vezana z odkritji najrazličnejših delov sveta. Pri tem se ni omejila samo na klasična obdobja odkritij, temveč je posegla daleč nazaj v prve čase kulturne ere.
Jan Szczepaiiski: SOCIOLOGIJA
Avtor, ugleden poljski književnik, obravnava teoretične in metodološke probleme sociologije od njenih prvih začetkov do najnovejših prizadevanj. Posebno poglavje je posvečeno tudi glavnim teoretičnim področjem sodobne nemarksistične in marksistične sociologije.
Naročnikom knjižne zbirke in vsem, ki se naroče nanjo do konca marca 1962, nudi založba ugodnost mesečnega obročnega plačevanja. Hkrati bo cena za celotno zbirko najmanj 20 «/„ nižja od prodajne cene posameznih knjig v knjigarnah.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO
OLAN
LJUBLJANA
VOŠNJAKOVA 9
v svojih prodajalnah na malo TAVČARJEVA 7 GOSPOSVETSKA 3 FRANKOPANSKA 21
In v prodajalni na debelo
DVORAKOVA 12
IMA NA ZALOGI BOGATO IZBIRO NADOMESTNIH DELOV IN POTREBŠČIN ZA AVTOMOBILE. MOTORJE IN KOLESA - RAZNIH ZNAMK
CENE .NIZKE POSTREŽBA SOLIDNA!
PROJEKTIVNO PODJETJE
projektivni atelje
LJUBLJANA — CANKARJEVA 18/IV
Telefon: 21-316, 20-062, 20-303, 20-234, 20-320. 20-348, 20-68« - poštni predal 67
IZDELUJE URBANISTIČNE PROJEKTE (REGIONALNE, KRAJEVNE IN ZAZIDALNE PROJEKTE TER DAJANJE LOKACIJ), PROJEKTE SPLOŠNE ARHITEKTURE, SPECIALNE PROJEKTE ZA MLEKARNE, STATIKO ZA VSE VRSTE KONSTRUKCIJ TER VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ
TOVARNA USNJA-KAMNIK	
SPECIALIZIRANA TOVARNA	
ZA IZDELAVO	
SVINJSKEGA USNJA	
	NOVITETE:
IZDELUJE SVINJSKO GALANTERIJSKO	RELAX IN SVINJSKI
USNJE V SVETOVNO ZNANI KVALITE-	BOKS V RAZNIH
TI, TAPETNIŠKO USNJE, VSE VRSTE	BARVAH
SVINJSKE PODLOGE IN CEPLJENCE.	ZA OBUTEV
$ODOBNO $REDSTYO NEGO LAS
'Vmnmm'
m
fA&dilnica
ŠKOFJA LOKA
Telefon št. 231, 232 Škofja Loka Brzojav: Škofja Loka Tek. rač. NB Kranj 607-11/1-374
IZDELUJEMO
mikano bombažno, stanično, melange, 100 >/„ barvano stanično in šantung prejo v Nm 16-50/1 in to osnovno, medio, trico, votkovo in flanel vitje. Vigogne prejo od Nm 6-12, kakor tudi sukano prejo na Wc formatu, x motkah in predenih
VSI NAŠI IZDELKI SO PRIZNANE KAKOVOSTI!
Podjetje za uvoz elektroopreme iu elektroinateriala. nakup iu prodaja proizvodov elektroindustrije FLItJ
Ljubljana, Resljeva 18-11
Telefon: 31-058, 31-050, telegram: Elektronabava Ljubljana SkladiSče: Črnuče tel 382-172
dobavlja ves električni material iz: uvoza in domačega trga
SLOVENIJA VINO Ljubljana, Frankopanska 11
N cc kvalitetna namizna in steklc-P -fc: nična vina, slivovko, Wine’s Brandy, Vcrmouth, Extra g ® Bacchus
^ O	Priporočamo se- za obisk v
! '	naši trgovini na Cankarjevi
c S	cesti 6 in točilnici v Šent-
vidu pri Ljubljani.
Tobačna tovarna-Ljubljana
IZDELUJE
cigarete za Vaš okus, znanstveno analizirane, izdelane iz najboljših vrst tobaka, okusno pakirane
POSLUZlTE SE ODLIČNIH PROIZVODOV PODJETJA
tovarne bonbonov. Čokolade ln peciva v Ljubljani
SUMI
Nad kvaliteto naših proizvodov ne boste nikdar razočarani!
TRGOVSKO PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ
TEH NI © = 1 M PEX
Teiefon: 23-915	Ljubljana,
Teleprinter: 03-190	Beethovnova 21/1
Ban. račun: 600-11-1-674	'
tiskarna toneta tomšiča
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 25 a
I V	Telefoni:	20-552
22-990 22:940
NOVI DKW-JUNIOR
741 ccm, 34 KS, tricilindrski dvotaktni motor, vse brzine sinhronizirane, hidravlične zavore, poraba goriva 7,3 1/100, mešanica 1: 40, servisni pregledi na vsakih 7500 km.
V	prostorni karoseriji so 4 udobni sedeži, obsežni prtljažni prostor. Naprava za gretje in hlajenje omogoča v vsakem letnem času prijetno vožnjo.
Vozilo Je zelo ekonomično ter nudi izredno sigurnost pri vožnji.
Servisna služba in nadomestni deli zagotovljeni. Vsa pojasnila
»Autocommerce« Ljubljana,
Trdinova ulica 4
SATURNUS
roizvaja
raznovrstno pločevinasto embalažo za prehransko, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alu-pločevine — artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, igrače, razpršilce itd. — dele za avtomobile in bicikle: žaromete vseh vrst in svetilke, zgoščevalke, avto-ogledala, žaromete, zvonce in zgoščevalke za bicikle —
elektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči in kaloriferje —
litografirane plošče in eloksirane napisne ploščice