PROLETAREC
ŠTEV—NO. 613.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., dne 12. junija (June 12) 1919.
LETO—VOL. XIV.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone, Lawndale 2407
ANARHIČNO SANJARSTVO.
če bi bil svet od narave tako urejen, da bi vsak človek lahko živel zase, brez pomoči drugih ljudi in neodvisno od vseh drugih ljudi in če bi bil človek popolno bitje brez napak, bi bila anarhija idealna reč. Ali vsaj naša zemlja in vsi tisti elementi, od katerih je kaj odvisna, bi morali v ta namen biti precej drugačni, kakor so. V možganih se lahko rode najsmelejše fantazije in domišljija nam lahko čarobno predstavi svet, na katerem vlada večna pomlad, soln-čna in topla, brez deževja in neprijetnih vetrov, vedno cvetna in vedno rodovitna. Nemara bi postalo to sčasoma malo dolgočasno, ali če je fantazija že pri delu, lahko izmisli vsak dan iz-premembo na polju in v gozdu, v dolini in na hribu; tudi človeka lahko izmisli, ki se ne zna in ne more dolgočasiti. Tudi v sedanjih precej resnih časih je domišljanje brezplačno. Tako si naposled v budnih sanjah lahko napravimo floro, ki ne potrebuje temperaturnih izpre-memb in blagoslova iz oblakov, pa pridemo v novo Arkadijo, kjer ni treba obleke in perila, miza pa je v živi prirodi vedno pogrnjena. Zakaj si ne bi nadalje še domislili, da so po hribih brezštevilni krasni brlogi ,ki bi mogli nadomestiti umetne palače, da človek lahko teka hitro kakor noj, ne da bi se utrudil in leta kakor orel, da se ga ne more dotakniti nobena bolezen, in da pride na svet že popolnoma razvit in sposoben za samostalno življenje?
Če bi bilo vse tako ali podobno in če ne bi nihče imel slabih nagonov, ki ga včasi navajajo, da uničuje nezmiselno in brez potrebe ,bi bile individualne pravice lahko absolutne in nihče ne bi mogel zahtevati kaj druzega kakor anarhijo. Najbrže tudi ne bi nihče želel kaj druzega.	^
Če!!!
Zakaj ni narava vprašala anarhistov ali sploh individualistov, preden je uredila ta klavrni svet? Ker se ni poučila pri njih, morda zato ne, ker je nekoliko starejša od njih, imamo danes tisočere potrebe, ki se morejo zadostiti le z delom . V tropah tekajo divjaki lahko vedno nagi okrog; v Chicagi ali v Parizu ne bi le policija prijela tistega, kdor bi poizkusil tako modo, ampak slavitelj primitivizma bi sam kaj kmalu opustil "prirodno" življenje, kadar bi pritisnila zima. In če bi se vsi ljudje hoteli hraniti, kakor so se baje nekdaj puščavniki, bi v kratkem jelo primanjkovati koreninic.
Domišljija nam lahko marsikaj naslika, faktično izpremeniti pa ne more ne enega pri-rodnega zakona in zato se moramo pobrigati za življenje na takem svetu, kakršen je, ne pa na takem, kakršen bi bil, če bi bil drugačen in če bi nam bog stvarnik prepustil svojo vlogo.
V dejanskih razmerah ima človek neštete potrebe'in njih svota se neprenehoma množi. Divjak jih ima najmanje, tem več pa jih je, čim je kultura višja. Tudi med anarhisti najdemo prav malo tistih zmeden j akov, ki pridigajo evangelij "Nazaj k prirodi", kar pomeni, da se naj vrnemo v gozdove, opustimo vsako kuhinjo in uživamo le to, kar daje priroda gotovega, in se sploh čimbolj približamo živalskemu življenju. Večinoma se smatra vsak anarhist za naprednega človeka, ki ne mara slabšega, ampak zahteva boljše življenje od sedanjega. Njegove potrebe sploh ne morejo biti majhne, kajti 011 je propagandi st. Zato potrebuje knjig, časopisov, zborovalnic, pošte, železnice i. t. d. Če je še 'bojevit' anarhist, mora imeti precej obsežno kemično znanje in tehnično rutino, da mu ne eksplodira bomba v roki in da je peklenski stroj dovolj močan za njegov namen. Primitivnost je tudi zanj praktično od muh, a če hoče živeti moderno življenje, mora prenehati z deklama-cijami o absolutni svobodi, pa priznati, da je odvisen na vse strani. Že ko je bil otrok, se je pričela njegova odvisnost ;le starejšim ljudem, staršem, sorodnikom ali komurkoli se ima zahvaliti, da je ostal živ, kar je prvi pogoj tudi za to, da more biti anarhist. Njegova svoboda je bila prazna pena; drugi so se morali brigati zanj — po svoji vednosti in moči — in ga takorekoč terorizirati, da ni poginil od lakote.
Človeška odvisnost od prirode in od drugih ljudi traje od rojstva do smrti in še preko te. Človek je družabno bitje po svojem prirojenem nagnenju in zaradi svojih potreb. Edini dosledni individualist je puščavnik, a tudi on mora biti vsaj toliko srečen, da najde za svoj brlog prostor, ki ni privatna lastnina in ga ne more policija pregnati ali aretirati zaradi potepuštva. Puščavnik pa ni normalen človek, temveč izjema; navadni človeški nagoni so se v njem ustavili, obrnili narobe ali pa so omrtveli; puščavni-štvo ni ne pravilo ne ideal, po katerem bi mogli uravnavati življenje.
Normalni ljudje so socialni. Od nekdaj so bili taki. In socialnost ne peša, temveč se čim-
dalje bolj razvija in postaja obsežnejša. Primitivni divjak, poln strahu, katerega ne blaži nobeno znanje, se strogo omejuje na družbo v svojem lastnem plemenu ;tujec in sovražnik sta mu enaka pojma; boječ se vsakega, kogar ne pozna, sovraži vsakega neznanca. Nikakor pa ni samotar, ampak v krogu svojega plemena je vse skozi
družaben.	. .
Od te stopnje dalje se neprenehoma siri krog družabnega občevanja, dokler ne postane naposled internacionalno. Razvoj dela, tega mogočnega faktorja, ki vpliva na razmere človeškega življenja z naj intenzivnejšo silo, pospešuje tudi družabnost, ker jo dela boljinbolj potrebno. Da postane delo čim plodovitejše, se mora deliti, in to se vrši čimdalje bolj sistematično, pa naj se imenuje specializirani e ali kakorkoli. Na vsak način se množe s tem tudi odvisnosti. Včasi je bolnik poklical zdravnika, pa nai je bila njegova nadloga taka ali inaka. Danes je odvisen od okulista, od dentista, od pluč-nega zdravnika, od živčnega specialista in cele vrste drugih, ki so si razdelili posamezne dele človeškega telesa med sabo. Kave potrebujemo iz enega kraja, čaja iz drugega; odtod dobivamo tobaka, od ondod kokosovih orehov. Dova-žajo nam reči železnice, parniki, avtomobili. Ce je človek tako srečen, da si lahko da sezidati hišo, pa se nekoliko pobriga, kako se to dovrši in uredi, se bo začudil, koliko raznovrstnih ljudi dela za njegovo udobnost. Le kdor zatisne oči vpričo živega življenja, pa utone v svojih sanj arskih teorijah, more fantazirati o absolutnem individualizmu in napravljati božanstvo iz svoje osebnosti.
Dejstvo, da je človek navezan na človeka, včasi na soseda, včasi na koga na nasprotnem kraju zemlje, zahteva družbo in organizacijo. Pravi anarhist se še sprijazni s prvo, ali da bo njemu všeč, mora biti družba individualistov, svobodna družba brez vsake avtoritete, in njenih članov ne sme vezati nič druzega kakor dobra volja. To je na papirju zelo lepo. V praksi je to smešen nezmisel. Brez organizacije lahko nekaj časa obstoja skupina pivcev v gostilni, ne pa družba, ki ima preko trenotka segajoče namene in skupne interese. Kjer je organizacija, je pa tudi avtoriteta, s katero se uveljavljajo skupni interesi. Družbi ne more zadostovati dobra volja njenih članov, ker se ne more zanašati, da bo ta volja res v vseh slučajih dobra. Ona potrebuje garancij in takih uredb, da ne bodo garancije iluzorične.
Avtoriteta je le zaradi tega mogla postati nekakšno strašilo, ker je bila predolgo avtokra-cija njena predstavnica. To pa nikakor ni potrebno. Avtoriteta ima svoj vir lahko v najpopolnejši demokraciji in če hoče anarhist živeti tako, kakor se vjema s kulturo dobe in nje možnostmi, je zanj kakor za vsakogar potrebno, da se vrši avtoriteta ljudske skupnosti in da se ji individualnost podredi. Dvajseto stoletje ima
železnice in parobrode, avtomobile in zrakoplove, telegraf in telefon, ima stotere reči, brez katerih bi naše življenje postalo siromašno in katerih raba se zdi pač tudi individualistu sama ob sebi umevna in neločljiva od njegovih potreb. Kako pa naj funkcionirajo vse te naprave, če ni njih obratovanje in poslovanje osnovano na disciplini, kateri stoji vedno avtoriteta ob strani? Kdo si more zamisliti železniški promet brez discipline, in sicer brez zelo stroge discipline? Odhajanje, prihajanje, srečavanje vlakov je določeno po voznem redu in preračunano tako, da se promet lahko gladko opravlja; interesi splošnosti zahtevajo brezpogojno tak promet, kajti če pride služba v nered, ne bo edina posledica, da zamude potniki svoje opravke, da ne dobimo ob pravem času pričakovanega blaga, da zmanjka tovarnam premoga, otrokom mleka, ampak lokomotive lahko skočijo s tira, vlak trči ob vlak, transportno blago se uniči, uslužbenci in potniki se pohabijo, potolčejo in pobijejo, med njimi tudi ponosni individualist, ki ne bi mogel biti individualist, če ne bi cenil življenja svoje osebe po najvišji ceni. Še vpričo formalnega reda, strogih predpisov in odgovornosti se primerjajo manjše nezgode in velikanske katastrofe. Kolikokrat je že vsled karam-bola na progi prišlo na stotine ljudi ob življenje! Kaj je v primeri s takimi krvavimi eventual-nostmi posameznikova meglena teorija o absolutni osebnosti?
Da pride do nesreče na železnici, mora biti avtoriteta kjerkoli kršena. Morda strojevodja ni pazil na signale; morda ni čuvaj pravočasno premaknil tira, morda je prometni vodja izdal konfuzne odredbe, morda je kakšen načelnik držal osobje predolgo v službi, tako da se je pre-utrudilo in postalo nesposobno za svoje odgovorne naloge. Da se to obvrne, je neizogibna najstrožja disciplina, in sicer ni nič opravljeno s takozvano prostovoljno disciplino, ki je prav lako prostovoljna kakor vojaška služba enoletnih prostovoljcev v nekdanji avstrijski armadi. Prostovoljnost take discipline ji tudi ne podaja nikakršne garancije, kajti prosta volja je lahko od danes do jutri, disciplina pa mora biti trajna, vsled tega obligatna, utemeljena na avtoriteti. Posameznik mora podrediti nekoliko svojih individualnih udobnosti interesom splošnosti. To pa je vseskozi upravičeno, kajti varnost skupnosti je tudi varnost posameznika; s skupnimi interesi se pospešujejo tudi interesi članov skupine; avtoriteta, ki je potrebna celoti, je enako potrebna vsem delom. Sanjarji lahko prezirajo fakta življenja, ali sanjači ne morejo biti stvarniki in regulatorji življenja.
Na Hrvaškem je bil izdan zakon o osemurnem delu. To je prav; ni pa prav, če si vlada domišlja, da je s tem napravljeno vse, kar se more pričakovati za blaginjo delavstva.
Socializacija v Avstriji.
V	neštevilnih ozirih je sedanja doba za socialista zanimiva. V mnogih deželah prihajajo socialistične stranke na krmilo in so postavljene pred nalogo, da izpremene teorijo v prakso in prično z izvrševanjem svojega programa. Ali vse to se godi brez predhodnih praktičnih izkušenj; kar se sedaj dela, so prvi socialistični eksperimenti in šele njih uspehi in neuspehi pokažejo, kaj je dobro ,kaj pa ne.
V	vseh deželah, v katerih je doslej prišlo do socialistične prakse, so razmere neugodne; pri tem so pa tudi povsod različne. Zaradi tega tudi proces socializiranja ne more biti enak; čimbolj bo kje v soglasju z razmerami, tem uspešnejši bo. Ali brez zmot najbrže ne pojde nikjer, kajti tudi socialisti so le ljudje in spoznati vso zamo-tanost razmer, ki jo je zapustila vojna, ni igrača. Socialistom, ki so v srečnejšem položaju, da lahko opazujejo in si zbirajo izkušnje za bodočnost, prihajajo seveda tudi zmote prav, kajti zanje je za sedaj najvažnejše, da zbero čim več materijala za študij. Tega pa je v sedanjih dneh res dovolj in treba bo le paziti, da ne uidejo pre-učevalcu važni momenti.
Med državami ,ki imajo socializiranje industrije na dnevnem redu, je tudi republika Avstrija. To je sedaj majhna država, obstoječa iz pokrajin Gornje in Spodnje Avstrijsko, Salc-burško ,Tirolsko brez Tridenta, in delov Štajerske in Koroške. Površina znaša 5 do 6000 četvornih kilometrov in prebivalstva šteje ostanek nekdanje mogočne države 6 do 7 miljonov. Socialistična stranka igra v novi republiki vodilno vlogo, ne vlada pa sama in tudi nima absolutne večine. Vlada je koalicijska, toda socialisti imajo v njej nekatera zelo važna mesta. Tako je na pr. dr. Renner, kancelar ,dr. Otto Bauer državni tajnik za zunanje zadeve, Gloekl podtajnik za pouk i. t. d. Brez lastne večine seveda ne more socialistična stranka izvesti vsega, kar bi rada. Skuša pa doseči maksimum mogočega. Da ima v tem oziru precej uspeha, ki presega vpliv njenega števila, je pripisati raznim faktorjem. Tekom revolucije, ki je podrla habsburški prestol tudi na Dunaju, so socialisti stali na čelu gibanja. To je moralo imeti posledice, ko se je nova republika konstituirala. V vladi so cialisti najinteligentnejši, najdelaVnejši in najsposobnejši člani. Tako so dosegli, da je bil ustanovljen odsek za socializiranje, in zakonski načrt za socializacijo industrij je že izdelan. V dunajski 'Arbeiter Zeitung' čitamo o tem: "Zakonski načrt komisije za socializiranje skuša rešiti izredno težki in zamotani upravni problem socializiranih obratov, ne teoretično, ampak praktično, v razmerah prostora in časa, kakršne obstajajo v nemški Avstriji. Socializi-rane obrate naj prevzamejo "javno gospodarski zavodi", ki jih lahko ustanovi država, dežela ali
občina v juridični obliki trgovske firme. Vrhovno vodstvo vsakega javnogospodarskega zavoda in nadzorstvo nad vsem poslovanjem pripada upravnemu odboru, v katerem je polovica mest zagotovljena zastopnikom ustanavljajoče javne korporacije (države, dežele ali občine) in zastopnikom delavcev in uslužbencev. V produktivnih podjetjih mora pripasti najmanje četrtina mest zastopnikom delavcev in uslužbencev samih. V upravnem odboru je še zastopano vrhovno poslovno vodstvo, ki je nastavljeno za neposredno vodstvo poslov vsega gospodarskega zavoda, potem organizacije odjemalcev produktov iz socializiranih obratov, in, če določijo pravila, drugi privatni interesenti in vodstva posameznih obratov.
Sodelovanje zastopnikov uslužbencev in delavcev, ki jih volijo obratni sveti, z zastopniki države, naj pač ne služi le varstvu poklicanih pravic dela, četudi preide z novo gospodarsko organizacijo marsikatera izmed prejšnjih nalog strokovnih društev na novo oživljene organe delavcev. V socialistični družbi ne zastopajo delavci le interesov "dela", ampak tudi interese "industrije", ne le interesov delujočih, ampak tudi interese uživaj očih, takorekoč mezdne in profitne interese obenem. Predloga komisije za socializiranje, ki vabi zastopnike delavcev In uslužbencev v vrhovno vodstvo socializiranih obratov, hoče postaviti njih strokovne vednosti, njih spoznavanje najintimnejših podrobnosti delavnic v službo narodnega gospodarstva in z nji hpraktičnimi izkušnjami dopolniti in nevtralizirati postopanje javnih funkcionarjev, ki se pač tudi v demokraciji ne bodo znali prehitro rešiti birokratizma. Po načrtu komisije za socializiranje bo delavec v socialističnem obratu tudi osebno interesiran na produktu svojega dela. O tem določa predloga:
"Po delitvi čistega prihoda, ki preostane po pokritju obratnih stroškov, vštevši potrebščine za obrestovanje in amortiziranje obligacij, se mora po rezerviranju za tehnično in gospodarsko potrebno vzdrža-vanje in dopolnjevanje obrata in za even-tuelne bodoče obratne izgube porabiti v pravilih določen del preostanka v prid delavcem in uslužbencem. O načinu porabe tega dela odločajo upravni svetniki. Ostali preostanek čistega prihoda pripade usta-navljajočim javnim korporacijam." Delavec in uslužbenec naj dobita delež od čistega dobička, kar naj ju vname za večji učinek ,ki napravi vse, torej tudi njih bogatejše. Seveda postaneta na ta način tudi privatna interesenta ,ki pričakujeta od visokih cen večji dohodek in bosta imela vsled tega tudi napram državnemu fiskalizmu le malo odporne sile. Ne gre pač še za socialistično državo, temveč za socializiranje sredi kapitalističnega gospodarstva, ki mora se skrbeti za obrestovanje in amortiziranje dolgov in vsled tega tudi ne more izhajati brez strogo kapitalistične kalkulacije. Ker pa
bodo v upravnem odboru zastopani tudi odjemalci, se prepreči nevarnost monopolističnega ustvarjanja cen.
Javno gospodarskim zavodom predujme kapital, ki ga potrebujejo za poslovanje socializiranih obratov, država, ali pa si lahko sami nabavijo potrebna sredstva potom kreditov. V tem slučaju smejo izdajati na lastnika naslovljene, za amortizacijo sposobne delne zadolžnice (obligacije) in morajo prevzeti jamstvo za njih obrestovanje in odplačevanje. Ker pa ni pričakovati prevelikih simpatij privatnega kapitala do socializiranih obratov, hoče predloga pooblastiti finančnega državnega tajnika za odločbo, da morajo denarni in kreditni zavodi in zavarovalnice del pri njih za prosto razpolaganje vloženega denarja ali rezerv vložiti v obligacije socializiranih obratov. Privatni kapital izgubi svobodo porabe; v bankah dosežen, se lahko prisili za ustanovitev in pospešitev socializiranih podjetij.
Na ta način naj se organizirajo posamezne panoge veleindustrije in rudništva. Tako se ustvarijo sredi umirajočega kapitalističnega sveta kali prihajajoče socialistične industrijalne organizacije. V žaru ljudske volje za sociali-ziranje zraste iz teh kali telo socialistične družbe organično ,a vendar hitro.
*
Tako je poročilo in mnenje dunajskega socialističnega lista. Iz odlomkov predloge, ki jih podaja, ni mogoče posneti vsega, akr bi človek rad vedel in tudi komentar se ne odlikuje s ti-ko jasnostjo ,zaradi katere so bili članki "Ar-beiter Zeitunge" včasih glasoviti. Toliko se pa vendar lahko spozna, da je poizkus komisije za socializiranje zelo omejen in da ne gre pravzaprav za nič druzega kakor za precej skromno reformo industrije, ki se tako malo dotika kapitalističnega značaja države, da bi se na enak ali podoben način lahko izvršila v vsaki kapitalistični državi. V tem ima "Arb. Zeitung" prav, da ne gre pri opisanem eksperimentu za socialistično državo ,temveč le za socializiranje — in lahko pravimo za skromno socializfranje — sredi kapitalističnega gospodarstva.
To ni očitek od naše strani. V Avstriji morajo sami poznati svoje razmere in vedeti, kaj in koliko morejo ali ne morejo. Da se ne more socializiranje izvršiti čez noč, nam je dovolj jasno, in previdnost je pri takih eksperimentih gotovo boljša, kakor premogočen zalet v neznano krajino. Če je pot, po kateri namerava korakati socializiranje v Avstriji, dobra, pokažejo rezultati. Izkušnje socializma bodo na vsak način bogatejše.
Vendar pa ne moremo reči, da nas avstrijski sistem prav zelo ogreva. Zdi se nam, da manjka'v socializacijski predlogi glavna socialistična misel: Produkcija za potrebo. Obrati ostanejo tudi nadalje "podjetja". Ustanavljale
jih bodo država, dežele, občine, in iz tega je sklepati, da ne bo tistega centralnega reguliranja, brez katerega si ni mogoče misliti "produkcije za potrebo". Da je ta mogoča, je pač treba poznati potrebo; to se pravi: Nekje mora biti kakšna centralna instanca, ki mora preračunati potrebo, da se uredi in razpredeli produkcija na podlagi tega proračuna.
Križ je seveda tudi s tem, kajti svet je fak-tično še kapitalističen. In kakor nobena druga dežela( tako ne more niti Avstrija postaviti okrog sebe visokega in debelega trnjevega plotu, sredi katerega bi živela sama zase, popolnoma ločena od ostalega sveta. Dokler mora dobivati surovine in fakrikate drugih dežel, pa oddajati svoje surovine in fabrikate drugim deželam, dokler so njene agrarne razmere spojene z onimi drugih dežel, je tako samosvoje življenje nemogoče, tudi če ne bi bilo kulturnih potreb in vezi, ki izključujejo tako hermetično zapiranje meja. Nobena država ne more biti absolutno socialistična, dokler ni ves svet socialističen; to si je treba vedno ponavljati, kadar se govori o eksperimentih v takozvanih socialističnih državah.
Toda če imajo v Avstriji toliko moči, da morejo izvršiti sploh kakšno socializacijo, bi jo gotovo lahko izvršili tudi na drug način. Tisti, ki ga predlaga komisija za socializiranje, se nam nikakor ne zdi srečen. Pojm "javno gospodarskih zavodov" (Gemeinwirtschaftliche Anstal-ten) je.precej nejasen. Ali kolikor ga je mogoče razumeti po nezadostnem komentarju dunajskega lista, je to vendar komaj kaj druzega, kakor nadomestilo za delniške družbe. Po socialističnih načelih naj postanejo vsa proizvajalna sredstva last vse družbe. Po avstrijskem načrtu pa vendar ne bo tako. Družba, ki naj bi bila lastnica, mora imeti svojo obliko in kakšno re-prezentacijo. Temu služi danes država. Bilo bi torej pač najenostavnejše ,da prevzame država industrijo. Tega ne marajo, češ da bi imela birokracija prevelik vpliv. Ta strah ni popolnoma neutemeljen, dokler je državna mašinerija vsa birokratična; toda kje je zapisano, da se to ne da izpremeniti? Na drugi strani pa tudi javno gospodarski zavodi ne bodo izhajali brez vsake birokracije; saj potrebuje vsako večje podjetje pisarne in uradništvo, torej birokracijo. Treba bi pač bilo državo temeljito demokra-tizirati in poskrbeti, da pride tudi v urade demokratičen zrak. Tedaj se ne bi bilo treba bati birokracije, a s podržavljenjem bi se tedaj dosegla vsaj koncentracija industrije, ki je neizogiben pogoj za njeno socializiranje. Družbe ne predstavlja danes nihče drugi kakor država, in tudi če je njena organizacija nepopolna, je vendar še boljša reprezentantka skupnosti, kakor javno gospodarski zavodi. Pri tem bi vendar delavci in uslužbenci prav tako kakor konsu-menti lahko dobili svoja zastopstva za varstvo svojih posebnih interesov, ali odpravljena bi bi-
la možnost, da bi egoizem kakšne posamezne skupine izkoriščal skupnost.
Polovičarstvo predloge se zrcali tudi v tem, da dobe javno gospodarski zavodi lahko potrebni kapital kot predujem od države ali pa od privatnih finančnih zavodov. Vse, kar govori "Ar-beiter Ztg." o potrebi obrestovan j a in amortiziranja, razumemo; ali kljub temu ostane socializacija, ob kateri bo industrija na kakršenkoli način odvisna od privatnega kapitala, zelo dvomljiva reč. Mislili bi, da je nacionalizira-nje bank, zavarovalnic i. t. d. nujen pogoj za so-cializiranje industrije. Ta pot sicer tudi ne bi pripeljala Avstrije z enim skokom v socializem, ker je tak čudež sploh nemogoč, bila bi pa vendar veliko bolj ravna in vsled tega krajša, kakor ovinek preko gospodarskih zavodov, ki se nam vidijo, da niso ne ptič ne miš.
Absolutična socializacija.
V bavarski spartakovski revoluciji, ki je imela, kakor je znano, zelo kratkotrajen uspeh, je igral Dunajčan dr. Oto Neurath precej veliko vlogo in je bil, dokler ni ondotna sovjetska vlada padla, ljudski komisar za socializacijo. Neurath pa ni bil od nekdaj spartakovec, ampak je prišel po čudnih, a zanimivih potih v to gibanje. Vredno se je ozreti na njegove ideje, v katerih se čudno mešajo povsem socialistična načela z naravnost avtokratičnimi idejami.
Po podatkih, ki jih nahajamo v evropskih-socialističnih listih, je bil Nenrath privatni docent za narodno gospodarstvo na vseučilišču v Heidelbergu. Tekom balkanske vojne je prepotoval balkanske dežele in je potem objavil zanimivo knjigo o vplivu vojne na narodno gospodarstvo ondotnih dežel. To ga je napeljalo, da se je popolnoma "posvetil študiju vojnega gospodarstva in napovedal je mnogo gospodarskih prikazni" ki so se potem tekom vojne res pojavile. Ko je vojna izbruhnila, mu je dalo to še več pobude in snovi za take študije. Zastopal je mnenje, da se mora država, če hoče izdržati vojno, polastiti absolutno vseh produktivnih sil. Država naj 'bi si na podlagi zakona o vojnih dajatvah, kakršen je veljal v Nemčiji in v Avstriji, prisvojila vse industrijalne obrate in vse poljedelstvo, tako da bi vse delalo le za vojno upravo. Vse delavce in kmete naj bi država militarizirala, tako da bi pripadli vsi produkti izključno vojni upravi, ki ^naj bi vsem državljanom dajala hrano, obleko in mezdo.
Neurathov sistem bi se lahko imenoval utilitarističen socializem; na mesto družbe, osnovane na privatnem lastništvu in privatnem delu, naj bi stopila neomejena oblast vojne uprave, ki bi absolutni? razpolagala z obrati, z delovnimi močmi in delovnimi produkti vse dežele, na mesto prostega stvar-janja plač in cen pa postavila smotreno vojaško razdeljevanje produktov na podlagi militarističnih določb.
Nekatere Neurathove misli so se, četudi močno oslabljene, tekom vojne uveljavile ;ali njegov celotni sistem sam na sebi ni dosegel priznanja.
Vojna se je končala in na Nemškem se je pričela serija rgyolucij. Neurath ni opustil svojega narodnogospodarskega ideala; le da ga ni več postavljal v službo militarizma, ampak ga je hotel posvetiti interesu ljudskih mas. Ampak medtem, ko naj bi njegov sistem pač služil ljudstvu, bi vendar imelo ljudstvo najmanj besede pri uveljavljenju in nadaljnem izvajanju.
Dne 25. januarja je Neurath predaval v mona-kovskem delavskem svetn. Pozneje je bilo to predavanje objavljeno v obliki brošure pod naslovom "Bivstvo in pota socializacije." Njegova pota so skrajno avtoritativna. Na nekem mestu pravi: " Socializirati se mora od zgoraj." Demokratizacijo obratov, vodstvo po delavskih odborih in kontrolo od strani delavskih svetov odklanja z največjo odločnostjo. V brošuri pravi: "Demokratiziranje obratov, ki sega tako daleč, da imajo delavski sveti tehnično vodstvo, upravo celih obratnih skupin odbori višjega reda, pomeni socialno tehnično omrtvi-co produkcije. Napačno je pričakovati od sistema delavskih svetov produkcijsko tehnično zboljšanje položaja."
Neurathova ideja je povsem drugačna, skoraj avtokratična. Povsem prav postavlja smotreno vodstvo vsega narodnega gospodarstva v prvo vrsto. Za to vodstvo pa zahteva centralno instanco, ki naj razdeljuje delovne moči in delovna sredstva, predpisuje posameznim obratom delovni namen in delovni način in deli posameznim osebam delovne produkte po svojem lastnem spoznanju. Tekom vojne je določal to nalogo vojnemu ministrstvu; po vojni jo je odkazal instanci, katero imenuje "naturalno računska centrala'*'. Ta centrala naj bi dajala svoje ukaze posameznim industrijalnim in poljedelskim zvezam. Pri tem pa bi mu bilo najljubše, da bi vztrajale obstoječe zveze in prišle le pod kontrolo centrale.
"Socialno tehnično bi » bilo priporočljivo," pravi v svojem predavanju," porabiti zadruge, kar-tele, banke, strokovne organizacije, konsumne zveze, trgovske zbornice in druge velike organizacije poleg države kot sluge socializiranja. Prav lahko si je misliti, da se izroči skupnosti teh organizacij tako-rekoč mandat, da izvrše socializacijo po gotovih splošnih načelih." Kakor se zdi, smatra Neurath za mogoče, da se izvrši socializacija, ne da bi se kapitalisti sploh razlastili. Zanj je dovolj, da pridejo pod uspešno kontrolo "naturalno računske centrale," pri čemer je vseeno, ali ostanejo lastniki produktivnih sredstev ali ne. Na vsak način pa priporoča, da naj se kapitalisti v novem redu dalje rabijo in dobe kot odškodnino za izgubljeni profit povišan delovni dohodek.
Neurath je predložil svoj načrt najprej saksonski, potem bavarski vladi. Res je dobil na Bavarskem nalog, naj izvrši priprave za socializacijska dela. Toda z vlado neodvisnih socialistov je kmalu prišel v konflikt, ker ni mogla sprejeti nekaterih
njegovih predlogov, n. pr. socializacije časopisja, ki bi podvrgla ves tisk brezpogojno državni oblasti, kar bi pomenilo konec vsake tiskovne svobode. Tedaj se mu je zazdelo, da je vlada na potu njegovim načrtom in da je njen padec potreben za njih izvedbo. Zato se je pridružil pristašem sovjetskega sistema, se udeležil njih gibanja proti vladi in dobil, ko so zmagali, mesto komisarja za socializacijo. Bilo bi zelo zanimivo videti, kako bi bil spravil svoj avtoritativni in birokratični ideal v sklad s proti-avtoritativnim in protibirokratičnim sovjetskim sistemom. Kratkotrajnost spartakovske vlade je to preprečila.
Nekatere Neurathove ideje so nedvomno zdrave. Da se ne more nobena socializacija uspešno izvesti brez centralizacije, da se ne sme način in namen produkcije prepuščati posameznim obratom, ampak da se mora to urediti iz centrale, da mora biti tehnično vodstvo v tehničnih rokah, je pač gotovo. Ali ta centralizacija, brez katere se ne more ugotoviti potreba, urediti produkcija po potrebi, regulirati delo na podlagi enakih pravic in dolžnosti, se ne sme zamenjavati z nikakršnim absolutizmom. Centralizacija ne sme segati dalje, kakor je potrebno za dosego gospodarskega namena. Centrala mora imeti avtoriteto, ali ta mora prihajati iz demokratičnih virov. Za socializirano industrijo ni dovolj, da tehnično dovršeno funkcionira, ampak poleg tega je tudi potrebno, da uživa- ves sistem popolno zaupanje ljudstva in vseh njegovih delov. To se pa doseže le na najpopolnejši demokratični podlagi, ki manjka Neurathovemu sistemu.
Mirovna pogodba v senatu.
Senat je sklenil s precej veliko večino, da se tiska in razširi mirovna pogodba. Prišel je do svojega sklepa kljub temu, da se je predsednik Wilson izrekel proti objavi. Mogoče je, da bi bila republičan-ska večina v senatu drugače ravnala, če bi bil prezi-dent republikanec. Morda ni republikancem toliko ležeče na publikaciji pogodbe, kolikor na porazu Wilsona. Republičanska stranka se pripravlja za volitve prihodnjega leta in zdi se, da se pričenja njen boj s težko artilerijo. Konflikt, ki ga izziva s svojim sklepom, ni majhna reč in posledice tega spora lahko sežejo zelo daleč.
Medtem ko je za republikance stvar gotovo predvsem strankarsko politična, je pa splošno važna za ameriško ljudstvo. Od mirovne pogodbe je prizadet ves svet, tudi tukajšnji narod, hoditi v temi pa ni za nikogar prijetno. In če je predsedniku Wilso-nu danes nerodno, da se objavlja pogodba proti njegovi želji, se mora vendar reči, da je tudi sam pripomogel do tega spora in dal senatnim republikancem dokument v roke ,ko je privolil, da ostane pogodba tajna, dokler ne bo od obeh nasprotnih strank podpisana.
Svojčas je Wilson dejal, da smejo zanaprej veljati le javno dosežene pogodbe. Izjave se lahko tolmačijo in razlagajo, ali o tem Wilsonovem nače-
lu se mora vendar reči, da se ne more njega smisel izpremeniti z nobenim komentarjem. Javno je na-sprptje proti tajnemu, skrivnemu. V političnih akcijah je javno le to, kar ne ostaja skrito nikomur, kdor se zanima za stvar.
Z mirovno pogodbo ni tako. Prve zahteve javnih reprezentantov na mirovni konferenci, posvetovanja, pogajanja, izpremembe, načrt, kakršen je bil izročen nemškim delegatom — vse je ostalo ljudstvu tajno. Javnost pogodbe pa ne obstaja v smislu nekdanjih AVilsonovih besed le v tem, da se izdelek objavi, kadar je že dovršen in se ne more na njem nič več izpremeniti, ampak vse izdelovanje mora biti javno in od faze do faze mora biti ljudstvo poučeno o vsem, kar se godi.
Wilsonovemu načelu javnosti so znani diplomatje na konferenci nasprotovali in Wilson se jim je vdai. S tem je pripravil orožje, katerega se republi-čanski senatorji sedaj poslužujejo. Ne gre za to, iz kakšnih namenov nastopajo, oziroma v drugi vrsti pojde za to, ta hip je gotovo, da je njih argument pravilen. Mirovna pogodba ni bila dosežena tako, kakor bi se bilo moglo pričakovati po Wilsonovih besedah; a zgodilo se menda zato ni, ker je Wilson odnehal od svoje zahteve vpričo opozicije Clemen-ceauja in ostalih konferenčnih državnikov.
V	nekem telegramu, ki ga je Wilson poslal iz Pariza tajniku Tumultyju, ki pa je bil namenjen senatorju Hitchcocku, pravi, da so se zastopniki ostalih velesil zavezali, da ne objavijo dokumenta in da jim ne more prelomiti zvestobe. To bi se dalo razumeti. Ampak drugo vprašanje je, zakaj si je dal vezati roke v taki stvari.
Wilson se je podal na pot kompromisov tisti hip, ko je privolil, da ostanejo konferenčna pogajanja tajna. Odtod je bil nujno ves čas v defenzivi in njegova pozicija je bila oslabljena. Če bi bil tisti čas ostal trden, bi se bilo pozneje moralo marsikaj drugače vršiti, nego se je vršilo. Prva napaka je bila na ta način glavna napaka in Wilsonovim nasprotnikom v kongresu je stališče silno olajšano. Za svojo izjavo, da ima senat in ameriško ljudstvo pravico spoznati mirovno pogodbo, pridobe najbrže soglaša-nje večine naroda, zlasti Če je res, da so v drugih deželah parlamentarci dobili pogodbo v roko in da se je v nekaterih krajih splošno razglasila.
V	Washingtonu pričakujejo, da se vrne Wilson čimprej v Ameriko in da sprejme boj s senatom. Boja se ne bo manjkalo in nedvomno bo tudi oster. Kako obstane "VVilson v njem, je sedaj zelo kočljivo vprašanje.--
Italiajni trudijo ,da bi zavrnili vesti o njih brutalnem postopanju v zasedenih jugoslovanskih krajih. To vse pa ne bo držalo. Sedaj so tukaj poročila iz zanesljivih virov; privatna pisma ljudi, ki so bili sami prizadeti, odločno potrjujejo prisilne deportacije Jugoslovanov iz njih domačih krajev, umetno naseljevanje Italijanov, prepovedi rabe slovenskega jezika in vsakovrstno brutalno politično in gospodarsko zatiranje. Italijanski imperialisti se znajo lagati, pozabljajo pa, da imajo laži včasi kratke noge.
Dunajske volitve.
Praško "Pravo Lidu" poroča o dunajskih občinskih in spodnjeavstrijskih deželnozborskih volitvah, ki so se vršile dne 4. maja. Poročilo "Prava Lidu" se bavi ponajveč s češkimi kandidaturami in rezultati; kar je seveda za češko ljudstvo zanimivo. V deželni zbor so bili izvoljeni štirje češki socialisti, v dunajski občinski svet pa njih 8. Zahvaliti imajo •to proporčni volilni pravici, ki je bila vpeljana po revoluciji. Za širšo javnost je seveda zanimivejši splošni izid volitev, ki so prinesle odločno zmago socialnim demokratom. V občinski svet je bilo iz-volienih sto nemških socialnih demokratov, petdeset krščanskih socialcev, osem čeških socialistov in sedem nemških liberalcev. Uspeh socialnih demokratov je ogromen. Dunajska občina je od leta 1896. veljala za nepreporno posest krščanskih socialcev. Pred vojno so ostajali vsi poizkusi, da bi se zlomilo njih gospodarstvo, brezuspešni. Krščansko socialna večina je bila do zadnjega časa v vseh avtonomnih zborih dominantna in svoj ugodni položaj je izrabljala brezobzirno. Preobrat ,ki ga povzročajo sedanje volitve, je vsled tega epohalen in učinkuje kakor presenečenje. Vseh razlogov volilske revolucije pač ni mogoče uganiti na daljavo. Nekateri so pa splošno razumljivi. Nedvomno je vojna povzročila veliko revolucijo v glavah, kajti brez tega bi bila monarhija težko padla. Krščanski soeialci so bili vedno ponižni sluge dinastije in besni vojni hujskači. Če se je mišljenje mas obrnilo proti staremu sistemu, se je moralo obrniti tudi proti krščanskim socialcem. Nadalje so se v času, ko je s podpisom premirja in z revolucijami na Češkem, Slovenskem, Hrvaškem in Ogrskem državna kriza prišla do vrhunca, socialni demokratje izkazali kot edini stvarjajoči faktor, ki ni izgubil glave v splošni zmedi. Kar se je v naglici dalo organizirati, so organizirali socialni demokratje. Četudi je bilo v tem dosti pomanjkljivega, je bilo vendar več, kot so storile vse druge stranke skupaj. S tem so si morali socialni demokratje pridobiti ugled in zaupanje, in to se sedaj zrcali v volilnem rezultatu.
Resnično presenetljivo je malo število liberalnih mandatov, ki dokazuje, da se je ves boj izvršil med socialnimi demokrati in krščanskimi socialcl, oziroma da so se volilei zanimali le za ti dve stranki. Liberalni rezultat je tem klavrnejši, ker je dobljenih sedem mandatov pripisati le proporčnemu volilnemu sistemu, ki omogoča tudi majhnim skupinam, da pridejo do glasu. Liberalne frakcije so vedno veljale za stranko inteligence. Dunaj je veliko uradniško mesto, ima množino profesorjev, umetnikov, zdravnikov, učiteljev i. t. d., in če ni vsa ta armada dala liberalcem več kakor sedem mandatov, je sklepati, da se je tudi večina inteligentov pripojila naprednim delavcem in glasovala socialistično. Krščansko socialni so očividno ostali le dunajski filistri in nemara nekateri nezavedni delavci malih obrti.
V okrajno zastopstvo je bilo izvoljenih 339 socialnih demokratov, 175 krščanskih socialcev, 41
Čehov, 11 nemških nacionalcev in '9 zionistov. V deželnem zboru imajo socialni demokratje 62 mandatov, -krščanski soeialci 47, nemški nacionalci 8, Cehi 4. Krščanski socialci torej tudi na deželi niso imeli tistega absolutnega uspeha, ki jim je bil v prejšnjih časih vedno gotov.
Da je krščansko socialna demogagija, poražena, je najbolj razveseljivo. Obenem je pa v tem volilnem rezultatu tudi dokaz, da je gonja radikalnih fantastov zoper parlamentarna sredstva nesmiselna. Če ne bi bili socialni demokratje na Dunaju imeli zaslombe med ljudstvom, jim ne bi bila nobena "direktna akcija" pomagala; ker jo imajo, jih je volilna metoda privedla do uspeha brez nasilstva in krvi. Volitve jim koristijo tudi v tem, da poznajo sedaj svojo moč, kar je za njih nadaljne akcije zelo važno. Volilna zmaga potrjuje njih pravico do vlade in do energičnega nastopa proti vsakemu puntu. In da imajo opozicijo v zbornici, je vsekakor bolje, kakor če bi se hujskarije nekontrolirane širile med ljudstvom.
Sedaj bo vprašanje, kako bodo rabili svojo moč v praksi in prenašali socialistični program iz teorije v življenje. Po njih delu jih bomo sodili in opazovali ga bomo, da pomnožimo svoje izkušnje, ki so najboljša šola.
Politična ali direktna akcija.
New Solidarity, glasilo organizacije I. W. W., ki izhaja v Chicagi in ga je zadnji čas sprejelo "levo krilo" socialistične stranke v Chicagi, piše v nekem uvodnem članku, v katerem razvija teorijo o indu-strijalni kontroli proletariata, sledeče: "Vsak član I. W. W .ve, da je historična naloga te organizacije porušiti kapitalizem in prevzeti industrijo v svojo oskrbo. Toda preden moremo to izvršiti, moramo imeti moč, to je zmožnost. Leta in leta smo trdili, da nam ne manjka te zmožnosti in na miljorie delavcev ima sedaj oči uprte v nas, pričakujoč, da to izvršimo. To se izvrši, "kadar postane delavstvo malo bolj lačno". — Nato navaja Solidarity, kako se je treba organizirati v delavnici. Organizirati je treba nekakšne delavniške odbore. O politični akciji in splošni izobrazbi nima Solidarity nobene besede. Kadar postanejo delavci malo bolj lačni, se polaste industrij alne kontrole. Delavci bodo vodili tovarne potom tovarniških komitejev.
Organiziranje komitejev v delavnici ni pravzaprav nobena novotarija; poslužujejo se te metode vse unije, le da se tičejo te metode izvrševanja nalog, ki so v zvezi z unijskimi odloki, ne pa v zvezi z vodstvom delavnice same, to se pravi, da regulirajo delovni čas in gledajo na to, da se izvršujejo pogodbe in sporazumi z delodajalci.
Socialistine metode v dosego kontrole nad industrijo temelje na politični akciji delavstva. Proletariat se mora politično organizirati, osvojiti mora zakonodajne zbornice in s tem javne uprave občin, mest, dežel, držav in glavno ali zvezno upravo. V tem je vključena vsa tista kontrola, ki je za podr-
žavljenje produktivnih in distributivnih sredstev potrebna.
Kaj je politična akcija?
Politična akcija je aktivno sodelovanje v političnih kampanjah, izvolitev delavskih kandidatov v javne urade, in udeležba v bojih, ki izhajajo iz parlamentarne akcije in bi utegnile biti v interesu delavcev.
Zadnje čase se poskuša spajati politična akcija s takozvano "akcijo mas"; to — tako se prikazuje — naj velja za nekakšne posebne vrste revolucionarno politično akcijo. Toda to se imenuje pravilno direktna akcija, in kdor jo vključuje v politično akcijo ,ne povzroča nič druzega, kakor konfuzijo. Ako govorita dva o politični akciji, in trdi prvi, da verjame vanjo, misli s tem brezdvomno na glasovnico in pridobitev politične moči v državi, medtem ko misli drugi z "akcijo mas" osvojiti isto s svinčenko. Na noben način se ne moreta ta dva pojma jemati za eno in isto. Vsak poizkus pripreganja enega k drugemu je konfuzija pojmov. Politična akcija vključuje pač manifestacije in demonstracije, če so v resnici političnega značaja, to je, če se njih aktivnost temelji in izhaja iz političnih vzrokov. Kakšni vzroki so lahko za to? Recimo, da predlagajo socialistični zastopniki v postavodaji načrt zakona, ki gre v prid delavstva in se ostali postavodajalci protivijo temu načrtu. Socialisti prirede shode in manifestacije, z namenom, da vplivajo na javno mnenje v prilog tozadevnemu načrtu, ki čaka v zbornici na ugodno rešitev. Take priredbe so političnega značaja, ker izhajajo iz političnih problemov.
Politična aktivnost pride v prvi vrsti v poštev v občini, v mestih in okrajih. Vse akcije so seveda v začetku omejene, dokler se socialistična politična aktivnost ne raztegne preko teh mej v soglasju z državnimi zakoni. Toda čim se taka aktivnost razširi preko meja občin, "mest in okrajev, se aktivnost uravna na podlagi državne ali obsežnejše akcije. Toda tudi ta akcija je še omejena; kajti države so podrejene zvezi. Kakor je občina podrejena mestu, mesto okraju, in okraj zopet državi, tako je država podrejena državni zvezi in njenim ustavnim odredbam, katere središče ali gl. stan je v Washingtonu, D. C. Kakor hitro se raztegne politična akcija do zadnje postojanke, to je do središča — in to se doseže, kadar je večina držav pod kontrolo socialističnih uprav — tedaj preidejo socialisti lahko na izvajanje maksimalnega programa. Pri tej točki postane politična akcija revolucionarnega značaja, zato ker je mogoče sprejemati take zvezne zakone, ki odgovarjajo temeljni. preuredbi obstoječe družbe. Z drugimi besedami: izpopolni se tisto delo, ki se prej v državah vsled kapitalistične kontrole v zvezni administraciji in drugih ovir, ki so obseženi v ustavi, niso mogli izvesti.
V času izvrševanja minimalnega programa, ki se nanaša na politično akcijo v občini, mestu ali okraju, se lahko računa na dosego podružabljenja razsvetljave, prometnih sredstev, prostorov za kolektivno nakupovanje življenskih potrebščin, javnih kopališč, zdravilišč, omejitev profitarstva (kolikor
to ni v protislovju z državnimi ali zveznimi zakoni), prehrano šolskih otrok, naibavo knjig za otroke, katerih starši nimajo dovolj sredstev, i. t. d., i. t. d.
V državi pa izvajajo socialisti že veliko večjo politično akcijo. V državi se nahajajo rudniki, vodo-padi, zemljišča, gozdovi, premogokopi in železnice. Dasi je tudi država podrejena višji vladi — to je zvezni, v Washingtonu, je po razmerah vendar legalno mogoče podružabiti in dati ljudstvu v roke mnogo gori navedenih sredstev. Pod kontrolo pride državna milica in vsi vladni organi, ki izvršujejo v državi družabne naloge. Politična akcija v državi daje priliko, da prevzame država v oskrbo tovarne, zemljišča — to je tista zemljišča, nad katerimi nima zvezna vlada kontrole, vodne sile i. t. d. in odrejuje delavstvu delovni čas in minimalno plačo.
Pri tem seveda ni rečeno, da ne bo socialistična uprava porabila proti nasprotujočim razredom, ki bi se upirali izvrševanju nalog socialistične administracije, organiziranega štrajka v tovarnah, rudnikih, plavžih i. t. d., i. t. d. Tukaj šele pride v poštev tista direktna akcija — ki se napačno tolmači in predpostavlja politični akciji, od strani I. W. W. in podobnih elementov.
Država v socialističnih rokah podpira kooperativna podjetja in tako pomaga socialističnim političnim akcijam v drugih državah, kjer so še slabe ali zaostale. Da bo vse to kapitalističnemu razredu trn v peti, in da bo skušal porabiti vse sile, ki mu bodo ostale na razpolago, dokler ne pade zadnja postojanka, je verjetno. Delal bo stroge zvezne zakone proti zakonom, ki jih bo sprejelo delavstvo v državah. Taki zakoni bi morda preprečili naraščanje politične moči delavstva, če bi prihajala ta moč v veljavo samo v eni ali v par državah, toda ta politična moč delavstva se bo razvijala po vseh državah; v enih hitreje, v drugih počasneje. Vsa politična akcija gre namreč za tem, da se osvoji središče. To bo pa doseženo, kadar bo večina držav, ki so spojene z zvezno vlado, socialističnih. Tukaj naletimo na velike zapreke v zveznem senatu, v katerem je zastopstvo zelo neenakomerno razdeljeno, in na moč najvišjega sodišča in na težkoče, ki so v zvezi z dodatki ustave. Najvišje sodišče v Ameriki je namreč najvišja oblast v ameriški postavodaji. Zakone, ki jih sprejme postavodaja, lahko to sodišče zavrže. To-sodišče je namreč tolmač ameriške ustave.
Študiranje ameriške zgodovine v zvezi z osvoboditvijo črncev nam dokazuje, kaj se lahko vse zgodi v boju za odpravo belega mezdnega suženjstva. Iz te zgodovine se lahko učimo, da ne bo posedujoči razred dal, kar meni nič, tebi nič, iz rok svojega aparata za nadaljnje izkoriščanje. Toda ker je mogoč nasilen odpor, proti volji večine, ni to še noben vzrok, da opustimo legalne metode in miren razvoj, z namenom ,da dobimo v roke zvezno vlado. Moralna prednost, kakor vojni in politični aparat je za nas velike važnosti. Tehnične težkoče, na katerih je osnovana zvezna ustava, se lahko obide na enak način, kakršnega se danes poslužuje kapitalistični razred. Lahko je mogoče, da se skliče ustavna konvencija,
na kateri se izdela nova ustava, ki bo ustrezala socialističnim načelom.
Toda pustimo te daljne stvari in se vrnimo nazaj v državo, v katere okvirju pride socializem po razmerah najprej v veljavo. V državi izvajajo socialisti lahko svoje funkcije po svojih metodah. Kontrolirajo lahko banke, šole, tvornice, vseučilišča. V vsej tej kontroli se zrcali politična akcija. Kakor je na primer v času vojne demokratična vlada v Washingtonu ustanovila industrij alno vojno komisijo, centralo državne rezervne banke, kar vse je odsev politične akcije, tako bodo socialisti dosledno izvajali svojo politično akcijo, kadar pridejo na površje. Vsa ta akcija pojde v prilog končnemu cilju. Socialisti bodo imeli legalno moč — podprto, če bo potrebno, z akcijo mas, akcijo lju*di, ki so že poli-tično-legalno izrekli, kaj hočejo. To torej ne bo diktatura, niti ne "akcija mas" v smislu, kakor se to prikazuje od nekaterih utopističnih elementov. Naj se vse to razlaga kakorkoli, revolucionarne izpre-membe v gospodarskem sistemu naroda se tičejo politične akcije, ki potom glasovnice omogoči kontrolo vladne moči, tako da je to moč mogoče legalno porabiti v svrhe socialistične države. To je vzrok, da socialisti vedno zagovarjajo na prvem mestu politično akcijo in se odrekajo nasvetu, da se lahko vse doseže že danes z direktno akcijo»iz delavnice. Iz tega pa sledi, da je dolžnost socialistov navajati delavce, naj postanejo državljani, ker le tedaj, če postanejo državljani, šteje njih politična aktivnost res kaj. Politična akcija ustvarja in daje pogoje za inteligentno mišljenje o družabnih nalogah, katere je treba poznati, se zanje pripravljati in usposabljati; kajti le tedaj, če bo delavstvo samo sebe usposabljalo, bodo njegovi interesi koncem konca trajni.
Drskar.
Človek, ki se izpreminja.
V kateri prejšnji dobi se je dejstvo, da je človek, preskrbljen s streho, živežem in obleko in navdahnjen z mislijo, da je svet tak, kakor ga ustvari človek .bolj zrcalilo kakor danes?
Ozrimo sq»malo naokrog. Vse v prirodi je ne-izpremenjeno. Zima mine in spomlad pride s tako lahko in neopaženo stopnjo, kakor je prihajala pred petimi in pred tisoč leti. Vsak potoček in reka, vsaka vodna žilica, razpredena po gozdovih in planjavah, ki žubori in teče ter se vleče kakor srebrna nit — vsak ponižen in mogočen oblaček in oblak roma, kakor je romal v davnini. Iz teh davnin se je izpreminja1 samo človek, in s svojo izpremembo je izpreminjal svet. Svet, na katerem živi, ni več tisti, ki je bil pred petimi leti.
Kaj je to, kar se je zgodilo? — Vojna! Vojna je bila. Ampak to ni vse. Če bi bila samo vojna in svet opustošen, kakor je vsled nje, bi prišel svet zopet v svoj normalni tir. Nekaj druzega se je zgodilo, nekaj, kar je samo na sebi — lahko rečeno — nekaj strašnejšega, kakor vojna sama. Svet je napolnjen s sovraštvom. Če bi vojna zapustila poleg
opustošenj samo težka srca, bi čas že pozdravil te rane. Toda vojna je zapustila za seboj najhujše po-sledij^ — posledice, ki še imenujejo sovraštvo.
Ne tisto sovraštvo, ki je izhajalo iz vojne sovražnosti same, in ki je bilo samo na sebi lahko veliko, ampak Rusi sovražijo Ruse, Nemci Nemce, Francozi Francoze, Angleži Angleže, Amerikanci Amerikanct. Kot razred prihaja delavstvo vsega sveta boljinbolj v sovraštvo s svojimi gospodarji kot nasprotnim razredom. V Rusiji je to sovraštvo skrajno ; v Nemčiji bolj zmerno, kar se pa lahko vsak čas pojača. V Franciji zaenkrat ni beležiti večjih delavskih nemirov, dasi je ravno sedaj v Parizu štrajk, v katerem je prizadetih nad 500,000 delavcev. V Angliji je stvar drugačna. Po izjavi Lloyd Georga se dvigajo nad Anglijo oblaki civilne vojne. V Kanadi se širi štrajk. V Ameriki se delavska razdraženost sicer ne more primerjati z razdraženost j o evropskega proletariata, vendar je situacija v nekaterih krajih zelo napeta, in nekateri poročevalci trdijo, da ne pomnijo v Ameriki kaj takega.
Vse to je nesreča. V vsaki pripravljajoči se situaciji povzroča sovraštvo nevarnost. Sovraštvo še ni nikdar rešilo nobene zadeve, če je ni mogel bolje rešiti razum in hladnokrvnost. Ali ni imel svet še dovolj vojne? Ali je res potrebno, da potegnemo zadnje ostanke civilizacije preko naših glav?
Delavci po vsem svetu so razkačeni vsled mize-rije, v kateri se nahajajo. Oni čutijo, da ne dobe iz življenja tega, kar so vanje vložili: Svoje zdravje, svoje moči, eneržijo in življenje — vse. Prepričani smo, da so deležni boljšega življenja. To prepričanje ni novo; nismo prišli do njega včeraj, niti takrat, ko se je pričela vojna.
Toda ,ali so krivične razmere vzrok sovraštvu? Kaj naj izhaja iz samega sovraštva? Kaj naj po drugi strani ne pride dobrega, če izpremenimo razmere? Sredstva, s katerimi lahko izpremenimo razmere, so pri roki. Ampak to se zanikuje; vzlic temu je to resnica. Ljudstvo Zed. držav lahko postavi tako vlado ,kakršno si želi. Lahko postavi dobro ali pa slabo vlado. Enostavna stvar je to, ki je odvisna od inteligence.
Ljudstvo, ki noče misliti, ne more postaviti dobre vlade, niti ne more tega izvršiti ljudstvo, ki dovoli, da se zavaja. Toda ljudstvo, ki ni dovolj inteligentno, da si postavi dobro vlado potom glasovnice, tudi ni dovolj inteligentno, da si postavi in obdrži dobro vlado s svinčenko. Glasovnica je vpeljava v mišljenje. Svinčenka je vpeljava v sovraštvo. Mišljenje lahko obvaruje svet pred uničenjem, sovraštvo lahko pokonča, kar je ostalo.
Ali je svet vreden, da se ohrani? Svet je toliko vreden, kolikor je pač vredno življenje človeštva. In življenje človeštva je edino ,kar je na svetu kaj vredno.
Zakaj ne bi šli torej energično na delo in varovali to življenje na pameten način, brez sovraštva v srcu, in ustvarili iz te dežele in ostalega sveta boljši prostor za naše življenje?
To se lahko stori danes; lahko bi se storilo že •zdavnaj. Da se to še ni izvršilo, je vzrok v tem, ker
se ljudstvo ni hotelo inteligentno zanimati za družabni proces, za proces javnih zadev. Zanimalo se je le za reči, ki niso imele za splošnost nobenega pomena. Velike reči so šle preko glav in misli. Drugim je prepustilo, da so mislili zanj — in pri tem je bilo goljufano.
Svet, ki bi imel biti prostor, kjer naj živi večina srečno in udobno življenje, se ne more upravljati na tak način. Delo samovlade ali samoodločevanja ne pomeni okupacije političnih tepcev. Poprečen delavec v Ameriki ni imel nikdar pravega vpogleda in pojma o resnični demokratični vladi, niti o važnosti glasovnice, ki je v zvezi z načinom demokratičnega vladanja. Med volitvami se ni zanimal, kaj vse pomeni glasovnica. Na volilne ceremonije je gledal kakor na velik "šolski izpit" ali nekakšen cirkus. Mislil je, da gre volilec na volišče, da izreče temu ali onemu svoje zaupanje, da bo dobro reševal javne posle. Kako jih bo reševal, ali jih je že reševal, za kakšne interese itd., itd., vse to mu je španska vas.
Neka žena je šla v New Yorku kupit funt surovega masla. Prodajalec ga ji je računil 95c, resnična tržna cena pa je bila razglašena takrat za 60c. V tem je majhen problemček, spojen s samovlado. Kako je mogoče te stvari odstraniti? Ti problemi se lahko razširijo na vse vrste drugih podjetij, in so sedaj zelo pogosta prikazen. Če_bodo ljudje hoteli misliti o teh problemih, jim teli reči ne bo čisto nič težko rešiti. Ali je na primer funt surovega masla v zadevi samovlade tako težka naloga? Ali je stvar res tako brezupna, in se ne da rešiti? Kar se je zgodilo v zadevi surovega masla ženi v New Yorku, se dogaja v veliko večji meri vsepovsod. Toda če jih nočemo reševati, če se nočemo zanje zanimati ,če nočemo misliti in delati na to, da se te razmere izpremene s pomočjo sredstev, ki so na razpolago in ki so ustavna — kdo drug je potem temu kriv, kakor sami, ki te razmere dopuščamo?
Kapitalisti n srednji sloji izkoriščajo ljudstvo, ker se ljudstvo da izkoriščati. Ljudstvo nosi torej zato samo odgovornost. Zakaj sovražiti kapitaliste zato? Poslužiti se glasovnice, in z njo počistiti ves kapitalistični sistem — in s tem bo konec vsega pro-fitarstva. Ljudje, ki so danes kapitalisti, bodo dobri, ko pride na površje socialistični sistem, in ne prej. Samo sovraštvo, in kar je s tem v z^ezi, ne iz-premeni stvari, ampak jo le poslabša. Od ljudstva je odvisno vse. Z drugimi besedami: delati je treba, učiti se in organizirati. Človek je jedini, ki se izpre-minja in se mora izpreminjati, da bo izpremenjen svet, v soglasju s človekom, ki na njem živi.
Po Reconstruction, —r.
SOCIALIZEM IN GOSPODARSKE ORGANI-ZACIJE.
Tistim, ki žele naročiti
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,
naznanjamo, da smo ga z nekaterih naselbin, kjer niso mogli vsega razprodati, prejeli nekaj iztisov nazaj; kdor ga hoče imeti, naj pošlje naročilo "Proletareu" in priloži svoto v gotovini, znamkah ali poštni nakaznici.
Neki sodrug iz Ut-ah vprašuje, zakaj nima "Proletarec" nobene prijazne besede za I. W. W. Dotičnik je namreč član tamkajšnje postojanke, pa bi rad vedel, zakaj ne bi "Proletarec" pisal v prijaznem tonu napram tej organizaciji. —
"Proletarec" je socialističen list. Organizacija, katere glasilo je, je socialistična. Proletareeva naloga je izobraževati slovenske delavce v. Ameriki v socialističnem duhu, pa naj spadajo ti delavci potem h kateri gospodarski organizaciji hočejo. Da naj se delavci organizirajo politično, pa tudi na gospodarskem polju, to je v unijah, je "Proletarec" vedno ;ii vedno naglašal. V kateri uniji naj se organizirajo, je "Proletarec" prepustil delavcem samim in organizacijam, ki se pečajo z organiziranjem na gospodarskem polju. Znane unije v Ameriki so A. F. L., I. U. W., W. F. M. in I. W. W. Da je toliko različnih unij, in če je to prav ali ne, ne prihaja tukaj v poštev. Mi konštatiramo samo dejstva.
Po razmerah, kakršne vladajo glede na gospodarske organizacije v Ameriki, kjer nimajo s socialističnim gibanjem take organične zveze kakor v starem kraju, kjer je vsak član unije obenem član socialistične stranke, ne more socialističen list — to je tak socialističen list, ki hoče uvaževati te razmere — hvaliti ali priporočati nobene unije posebej. Socialističnemu listu, ki uvažuje te razmere, so vse unije enako dobre ;to je vsaka je ali right, če more doseči delavstvo in ga organizirati. Toda organizacija sama na sebi ni vse. Organizacija ima za izvrševanje svojih nalog lahko dobro, ali pa slabo taktiko. In tukaj pride v poštev kritika socialističnega lista, ki želi, da imajo delavske unije pravo delavsko — socialistično taktiko. Socialistično časopisje pomaga moralno in gmotno delavskim unijam v štrajkih, zato pa si po vsej pravici stavi j a v dolžnost, da kritizira v unijah vse, kar' je delavstvu na splošno škodljivo.
"Proletarec" je na primer često kritiziral A. F. L. zaradi njenih zastarelih metod, ki se jih poslužuje v štrajkih ,to je na pr., da dela ena stroka, medtem ko druga štrajka, kar ima za posledico, da je štrajk izgubljen. Dalje ker A. F. L. ni hotela uradno priznati politične akcije, ampak je prepustila svojim članom, da so volili po svoji volji, vsled česar je bilo Gompersu mogoče preko članov v organizaciji izvajati s kapitalističnim razredom svojo politiko po geslu: "Nagradi prijatelja in kaznuj sovražnika."
I. W. W. je kritiziral "Proletarec" zaradi njene direktne akcije, ki je "pure e simple" anarho-sindikalistična in zametuje — odkar so dobili v njej
premoč anarhisti in sindikalisti, vsako politično akcijo. Na ta način izroča organizacija delavstvo, organizirano v I. W. W. ,v roke kapitalističnim provo-katerjem. S tako taktiko se socialisti ne morejo strinjati. Dolžnost socialističnih listov v Ameriki je, da vsako tako, delastvu škodljivo taktiko kritizirajo in svoje člane, ki so člani teh unij, pouče in razvijejo v teh organizacijah vpliv na socialistično taktiko. To naj se godi potem v i. W. W., A. F. L. ali pa v drugih gospodarskih oragnizacijah. Organizacija je navadno taka, kakršno mišljenje vlada v njej. Če so mogli v I. W. W. dobiti vpliv anarho-sindikalisti, je to znak, da so se zato zanimali, da ga dobe. Na socialistih je sedaj ležeče, da zaveje v njej socialističen duh. Isto velja za vse ostale gospodarske organizacije. V tem smislu je treba tolmačiti kritike soc. listov.
Tajništvo J. S. Z.
POTREBNO POJASNILO.
Tajništvo J .S. Z. dobva mnogo vprašanj iz naselbin, če je ta ali oni list res socialističen, češ da trdijo nekateri zastopniki to vedno o tistem listu, ki ga priporočajo.
Na ta način se glasi odgovor:
Vsak list, naj bo last privatnega podjetja ali kakšne organizacije, lahko piše o socializmu, kakor mu narekujejo njegovi interesi ali kakor se vjema z njegovim splošnim stališčem. Če je list protisociali-stičen kakor n. pr. "Sloga", "Ave Marija", in se neprenehoma zaletava v socializem, se to zelo lahko spozna. Drugače je z listom, ki piše sploh ali pa v gotovih slučajih simpatično o socializmu. O takem listu nastane lahko mnenje, da je socialističen. Toda simpatična pisava ne zadostuje za tako označenje. Socialističen se more imenovati le tisti list, ki je naravnost posvečen socializmu in stoji pod tako kontrolo, da mora pisati socialistično.
To velja izmed slovenskih listov v Ameriki le za "Proletarca". Izdaja ga Jugoslovanska delavska tiskovna družba, inkorporirana po zakonih države Illinois z 250 delnicami v skupni vrednosti $2,500. Vse te delnice so last Slovenske sekcije J. S. Z., ki je vsled tega edini gospodar "Proletarca" in ga kontrolira. Člani, ki so organizirani v J .S. Z., imajo demokratičen vpliv na Proletarca, kajti oni volijo direktorij, imajo pravico delegacije na kongrese in konference, pravico iniciative in splošnega glasovanja. "Proletarec" je oficielno glasilo Zveze in ji je odgovoren. V tem zmislu je "Proletarec" edini faktično socialistični slovenski list v Zedinjenih državah.
NOV SOCIALISTIČNI KLUB ŠT. 216
se je ustanovil v Thomas, W .Va., s 55 člani. Tajnik kluba je sodr. Louis Bartol. Redne seje so vsak mesec enkrat.
»Pravila J. S. Z. so sprejeta. V kratkem bodo tiskana in razposlana na vse klube.
KAJ JE S K. S. K. J.?
Steelton, Pa. — Ob raznih prilikah radi povdar-jamo, da je dobrodušnost in zaupnost ljudske mase zelo lepa čednost, potrebna za kulturni .napredek naroda. Rekel bi, da je med ameriškimi Slovenci vse preveč te "čednosti". Kakor je zaupnost lahko koristna ,ravno tako je lahko škodljiva. Zaupnost napram ljudem, ki delujejo edinole za dobrobit ljudstva, je potrebna in koristna. Vse nekaj drugega je zaupati ljudem, ki jim je edina misel zavajati ljudstvo v svoje sebične namene pod krinko delovanja "za narod in vero".
Nesreča za slovensko delavstvo v Ameriki je, da rajši verjame in zaupa ljudem, ki ga izkoriščajo ob belem dnevu, kakor pa tistim, ki se zanj žrtvujejo in ga hočejo varovati pijavk. Prvi prihajajo pred maso s smehljajočimi obrazi in medom na ustnicah in ji z opojnimi besedami dopovedujejo, kako zelo se trudijo za njen dobrobit. Kdorkoli se drzne tem apostolom oporekati, je socialist in boljševik, kar pomeni nerazsodni masi, da so zanj že sedaj na stežaj odprta peklenska vrata. Pekla pa se seveda boje, ker ga imajo ravno ti nerazsodni ljudje itak dovolj v tej "dolini solz". Zato pa si hočejo ohraniti pot, po kateri ne bo nobenih ovir, da pridejo vsaj po smrti v "boljše življenje'. Tako duševno razpoloženje je kakor nalašč za sebičneže, ki so slučajno prišli na kako odgovorno mesto, ki jim daje priliko zadostiti njihovemu pohlepu.
S takimi ljudmi ima sedaj opraviti tudi članstvo najstarejše slovenske podporne organizacije, KSKJ. Zaupanje članstva do teh ljudi ima sedaj zle posledice, ki utegnejo postati pogubonosne tej organizaciji. Nesreča za nas je, da se ne moremo prosto izražati, pa naj si bo še v tako dostojnem in stvarnem tonu, v našem glasilu. Vodilni politični mešetarji so si svojo mašino v vodstvu organizacije dobro utrdili. Taka mašina pa je zelo trd oreh za članstvo, če jo skuša odpraviti. Čestokrat smo imeli priliko poslušati zatrjevanje teh ljudi, kako požrtvovalno delujejo v dobrobit naše fednote. Kadar pa je članstvo želelo reform, nekoliko več demokracije v organizaciji, tedaj je znala ta mašina spretno preprečiti uresničenje teh želja. Ves čas so take vztrajno delovali za "napredek" jednote, da se sedaj kar naenkrat nahajamo po izrazu ravno teh ljudi, pred krizo, za katero bo treba od -članstva velikih žrtev, če jo bomo hoteli preboleti.
Za naše članstvo se je razpočila ta pogubonosna bomba na seji gl. odbora KSKJ. dne 5. maja v prostorih v Jolietu. G. Schneller, ki je že nekaj let nekak bog v tej organizaciji, je prišel pred odbor z načrtom za "re-inšuranje" jednote, ker ji manjka $600,000 do solventnosti.
Naše delavstvo ima z zavarovalnimi družbami zelo žalostne izkušnje, kar seveda ni utrdilo zaupanja v prilog zavarovalnicam. Sedaj naj se pa kar naenkrat izroči vsa jednota na milost in nemilost zavarovalni družbi. Gl. predsednik se je na seji proti-vil tistim odbornikom, ki so zahtevali, da naj gre ta načrt na diskuzijo članstvu in potem na splošno gla-
sovanje. Le njihovemu energičnemu nastopu se imamo zahvaliti, da ni bila pogodba z zavarovalno družbo in našo jednoto takoj podpisana, članstvo hi tudi želelo, da bi se dal na splošno glasovanje tudi načrt, po katerem naj se dajo tisočaki v dobrodelne svrhe .narodu v domovini, kajti kar takole bi se ne smelo razpolagati z denarjem organizacije, ki je vse prej, kakor bogata. Tudi se med članstvom v takih razmerah poraja sumnja, da tisti tisočaki niso šli v dobrodelne svrhe Slovencem v domovini, nego za namene kraljevske srbske propagande.
In kaj je posledica take taktike? Jednotino članstvo odstopa, blagajna ne narašča, kot bi morala, nego z obveznostimi pada, tiste, ki plačujejo že leta in leta svoje prispevke v KSKJ. pa prevzema strah, da so bile vse žrtve dolgih let zaman. Vsled visoke starosti tudi ne bodo mogli pristopati v druge podporne organizacije, kar ni tolažljivo dejstvo. Tako daleč nas je privedla reakcija, ki vlada v K. S. K. J. Ti reakcionarni glavarji niso bili zadovoljni samo s tem, da so jednotino ladjo zavedli v tako valovite vode, nego so svoj vpliv porabljali še za vele-srbsko propaagndo in Karagjorgjevčevo dinastijo Ni jim dovolj nazadnjaški sistem v naši podporni organizaciji, nego ga hočejo pomagati utrditi tudi našemu ljudstvu v domovini. Pod krinko '-'borbe za osvoboditev našega naroda" so nas zavajali in danes je jasno kot dan, za kakšno "svobodo" se je vodila ta borba naših "bogov'. Sedaj si drug drugemu očitajo, kdo je dobil Več nagrade za to delo "osvoboje-nja" iz blagajne kraljevske srbske propagande. Ljudstvo, to dobro zaupno in nerazsodno ljudstvo je pričelo polagoma spoznavati svoje odrešenike v pravi luči, in ker je največ tega "dobrega, zaunnega" ljudstva v naši jednoti, jo sedaj trumoma zapušča.
' Pri tem moramo imeti na vidiku ,da so tisti, ki jo zapuščajo, večinoma mladi ljudje, kar je za jednoto še večja izguba.
Prisilna spoved ne bo rešila naše organizacije, pač pa ji koplje grob. Naši bogovi so nas vzgajali v sovraštvu do Židov in "brezverskih" organizacij, sedaj pa kar naenkrat trdijo ,da nas more rešiti le še zavarovalna družba, pri kateri nimajo židje in brezverci zadnje besede. Kadar pravim, "trdijo", bi moral zapisati "trdita", in s tem mislim Sehnellerja in znanega Kazimirja, ki sedaj osrečuje Chicago, njegov odrešeniški evangelij pa ima sedaj priliko občutiti tudi članstvo KSKJ.
Na ljubo takim fanatikom in sebičnežem je morala naša jednota korakati po poti nazadovanja, medtem ko druge slovenske podporne organizacije napredujejo, ker vodijo pametnejše gospodarstvo in uravnavajo svoje razmere v duhu časa, ne pa v smislu srednjeveških tradicij. Kakor pristopajo novi člani v druge slov. podp. organizacije, tako bi pristopali tudi v našo, ako ne bi videli pogubne politike nekaterih naših glavnih odbornikov. Mesto agitacije in pametnega gospodarstva so nastopali v jednoti avtokratično in terorizirali članstvo. '
Ali se da še rešiti naša jednota sebičnih in časti-željnih pijavk in izročiti v vodstvo ljudem, ki ji bodo dali zdravo gospodarsko in demokratično podlago?
Še, če je članstvo sposobno trezno premisliti sedanjo situacijo in dovolj energično, da porabi metlo za izči-ščenje pogubnih vplivov, ki bodo prinesli popolno propast KSKJ., če članstvo pravočasno ne izreče zadnje besede.
Mi ne rabimo v gl. odboru ljudi, ki so bili lakaji Francjožefa, kadar je to neslo, in veličanstva Petra, kadar je bilo to dobičkonosnejše in varnejše. Mi ne rabimo v vodstvu ljudi, ki govore nekaj, delajo pa popolnoma kaj drugega, ampak ljudi, ki so prosti vplivov kakega Kazimirja in sposobni gospodarji. Jednoto je treba temeljito demokratizirati. Tudi pri glasilu potrebujemo reform, ki je sedaj slabo ureje-vano, dasiravno imamo z njim veliko stroškov.
Bojim se, da si bo dalo članstvo zopet nametati peska v oči in v tem slučaju bomo prisiljeni korakati po poti navzdol. Nerazsodnost mase in slepa zaupnost je vzrok in rak-rana v sistemu naše organizacije. Člani in članice, ali ste zreli, da odpravite te rane iz sistema KSKJ.?	Član KSKJ.
Op. ured. — Priobčili smo ta dopis, dasiravno ni naša taktika vtikati se v notranje razmere podpornih organizacij, toda na izrecno željo dopisnika smo objavili njegovo poročilo oziroma kritiko.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Tiste naročnike koledarja, ki so morali sami pla-čsii ekspresne stroške, prosimo, da nam pošljejo potrdila vplačane svote od ekspresne družbe. Vodstvo knjigoveznice zatrjuje, da je plačalo vse pošiljalne stroške in da stvar uredi, želi imeti potrdila. Pošljite jih na naslov Proletarca.
LISTU V PODPORO.
Jos. F. Durn, Cleveland, O.................$ .60
Nace Žlemberger, Glencoe, 0...............1.00
Frank Žagar, Terre Haute, Inod..............50
Frang Zagorc, Madison Barrack, N. Y....... 1.00
Frank Majceln, Cleveland, 0...............1.00
(V zadnjem izkazu je bil Majcelnov prispevek pomotoma nakazan samo za 50c mesto $1.50)
Skupaj...................................$4.10
Zadnji, izkaz.............................79.85
Skupaj.................................$83.95
Cleveland, Ohio. — Pevski zbor Zarja, ki je odsek slov. soc. kluba št. 27, priredi veliko vrtno veselico v nedeljo 22. junija na Joe. Kastelicovi farmi v Euclidu, O. Pevski zbor Zarja je slovenskemu občinstvu v Clevelandu dobro znan vsled številnih pevskih nastopov na raznih priredbah; kakor doslej, bo tudi v bodoče gojil moderno petje in nudil duševni užitek našemu občinstvu.
Program tega izleta bo raznovrsten in kdorkoli ga poseti, mu pozneje ne bo žal za prebite ure zabave v prosti naravi.
Slovensko občinstvo tu in v okloici vabinu^ da se ga udeleži v obilnem številu. — Veselični odbor.
UTRINKI.
Iz Kodanja prihaja zopet poročilo, da so Finci in Estonci zavzeli Petrograd. Podobne vesti se ponavljajo zadnji čas tako redno kakor lunini izpre-mini, ali doslej se je še vsako poročilo o padcu Petro-grada izkazalo za neresnično. Tudi zadnjemu se ne more pripisovati mnogo verjetnosti. Samo na sebi je že veliko vprašanje, kaj imajo Finci in Esti iskati v Petrogradu. Četudi je na Finskem živa imperialistična struja, ki bi rada anektirala na vse strani in ustanovila finsko hegemonijo nad Baltiškim morjem, je vendar neverjetno, da bi zavezniki podpirali take načrte. Tako nesebična pa sedanja finska vlada tudi ni, da bi se vojskovala in dopri-našala žrtve brez nagrade. Nekatera poročila o bojih okrog Petrograda so polna podrobnosti, pripovedujejo o izgubah ruske vojske z natančnimi številkami, o eksplozijah v mestu, o begu prebivalstva i. t. d., a kadar mine dan, stoji Petrograd še vedno tam, kjer je stal prej in človek spoznava, da je bilo vse telegrafiranje o zavzetju mesta zlagano. Bilo bi torej res pametno, če bi se namesto pravljic po-vedalo^zakaj je ves ta boj, kakšen namen da ima, kdo ga vodi in kakšne nagrade pričakujejo tisti, ki so baje udeleženi v njem. Ali je morda 'zopet sklenjena kakšna tajna pogodba v dobi, ko se trdi, da je konec vse tajne diplomacije? Ali pa ima 'prav dopisnik Dillon, ki pravi, da so sploh vse vesti fabri-cirane in da ne marširajo proti Petrogradu ne Finci ne kdo drugi? In kdo je najbolj interesiran na tem, da se širijo same laži?
Dunajska "Arbeiter Zeitung" poroča o programu letošnje prvomajske slavnosti v Budimpešti in se sklicuje na poročilo "Pester Lloyda", ki je sedaj, kakor vse ogrsko časopisje, pod kontrolo ondotne "komunistične" vlade. Ta program se glasi:
"Prvi maj prinese tudi tistim, ki so doslej živeli brez radosti in v bedi, košček veselja in kratko-časja. Pripravljajo se ljudske veselice, ne ljudske slavnosti, kakršne so bile po vladarski milosti, temveč pristne ljudske zabave, pri katerih pride vsak proletarec brez krivljenja hrbta in hvaležnih pogledov navzgor na svoj račun. Program teh zabav, ki slede velikanskim izprevodom, je že sestavljen. Po tem programu bodo v Budimpešti na petih mestih priredbe, ki služijo razveselitvi ljudstva. Na igrišču mestnega loga se napravi umetno drsališče. Na drugih krajih se prirede razna zabavna tekmovanja. Med temi bo šaljiva dirka z zaprekami; zapreka bb-staja v tem, da morajo tekači na gotovih z umetniškimi tablicami označenih mestih preobračati kozolce, in sicer po številki tablice enega do štiri. Potem se tekač obrne in dokonča tek, pomešan s kozolci, do starta. Kdor pride prvi do cilja, dobi lično nagrado. Druga ljudska zabava bo ples. Tretja točka programa je pojedanje klobasic in povidlovih rezancev za stavo, pri čemer bo mnogo smeha. Zabaven ho tudi boj na ozki deski za to, kdo da ostane deski.
Nadalje bodo postavljeni razni mlaji z jedrni in nu-meriranimi listki. Kdor spleza na mlaj, poje na vrhu jed in prinese med zobmi listek dol, dobi nagrado, ki odpade na njegovo številko. Prostore, kjer se vrše te zabave ,okrasijo najboljši kiparji in umetniki."
Well, v glavnem mestu dežele, ki ima "komunistično vlado", bi pričakovali za prvi maj že malo drugačen program, kot take sejmarske zabave. Na Dunaju so bila na primer ta dan vsa gledališča in vse koncertne dvorane odprte delavstvu, za katero so se pele najboljše opere in predstavljale najznamenitejše drame. Vsekakor pričakujemo od socializma nekaj več kakor osmoljene mlaje, preobra-čanje kozolcev in pojedanje klobasic za stavo.
Pred kratkim so bila po časopisih poročila, da je v Belgradu razglašeno obsedno stanje. Razlagalo se je to s "socialistično agitacijo zaradi aretacije nekaterih radikalnih voditeljev v Sarajevu." Imen ni bilo v poročilih nobenih. Tudi ni bilo povedano, kakšne vrste je bil sarajevski radikalizem in zakaj so bili voditelji vrženi v ječo. Rečeno pa je bilo, da je prišlo do krvavih spopadov med civilisti in vojaštvom in da je bilo več polkov odpoklicanih z Ogrskega.
Potem so vse vesti utihnile. Belgrajska vlada skrbi za to, da ne prihajajo nikakršna poročila čez mejo, in to je pravzaprav samo na sebi precej zgovorno poročilo. Če ne bi slavna Aleksandrova vlada imela slabe vesti, se ji ne bi bilo treba bati poročanja. Drakonična cenzura, ki je vpeljana po vsej deželi, razlaga deloma tudi obsedno stanje. Po vesteh, katerih tudi gospod Protič ni mogel pre--prečiti, se lahko spozna, da je v sami Srbiji vse razun male staroradikalne klike v opoziciji proti sedanji vladi; tem manj se je čuditi nezadovoljnosti po deželah, ki so se šele pridružile Srbiji, a se ji niso podvrgle, kakor si domišlja monarhistična koterija. Bosna je Srbiji po mišljenju in čuvstvovanju najbližja; če je tam gibane, zaradi katerega si ne znajo Karagjorgjevičevi hlapčoni drugače pomagati, kakor da mečeo voditelje v ječo, si je lahko misliti, kakšno mora biti razpoloženje na Hrvaškem in Slovenskem. Gotovo je, da se igra kraljevaška banda z ognjem, in če se ji vname streha nad glavo, bo morala to sama sebi pripisati.
Senator Hitchcock je očital republičanskim senatorjem, ki so glasovali za čitanje in objavo mirovne pogodbe, da podpirajo Nemčijo. V republičan-skih vrstah je to povzročilo veliko razburjenje in zlasti senator Chamberlain je z največjo vnemo protestiral proti takemu podtikanju. Njegova razdraže-nost je razumljiva. Na drugi strani se ne sme prezreti, da povzroči senatov sklep v nemških krogih znatno zadoščenje. Iz tega seveda ne sledi, da je se-natovo postopanje pronemško. Ali republičanski gospodje v senatu bi se ob tej priliki lahko spomnili, da so sedaj tepeni s tistim bičem, ki so ga sami pomagali plesti. Pravi se jim, da podpirajo Nemčijo, ker postopajo v neki stvari drugače, kakor želi vlada.
Tekom vojne pa je bila to vsakdanja reč; kdor se v tej ali oni zadevi ni strinjal z vlado, je bil "za kaj-zerja", tudi če je v resnici bolj sovražil kajzerstvo, kakor tisti, ki so ga tožili in klicali na odgovornost. In človek je vsled te histerije prišel v nevarnost, da ga povaljajo po smoli in perju, obsodijo na deset let, ali pa celo linčajo. Če ne bi šlo republikancem le za njih strankarske interese, bi lahko spoznali, kako vodi dozdevnost do krivice, pa bi se potegnili za to, da se popravijo vsaj tiste krivice, ki se še dajo popraviti.
Italijanska vlada bi rada dobila pravico, da sme deportirati ljudi iz krajev, ki jih je okupirala. Tako poročajo iz Pariza. Čudno se nam zdi, da prosijo italijanski delegati za tako dovoljenje. Doslej so de-portirali ljudi, ne da bi jim bilo prišlo na misel prositi koga za dovoljenje. Odkod naenkrat taka rahločutnost? Ali mislijo morda napraviti na konferenco vtisk, da ni bilo doslej deportacij ?
Zagrebški "Obzor" zahteva v jugoslovanski državi federacijo. Radovedni smo, kako dolgo bo trajalo, da bodo ta zvesto buržvazni list imenovali 'bol j-ševiško glasilo.
Citati se ne sme le z očmi. Tudi možgani imajo svojo nalogo.
Štiri privatne finančne tvrdke v New Yorku so dobile besedilo mirovne pogodbe, katerega ni mogel niti ameriški senat oficielno dobiti. Finance in politika so v tesni zvezi. Predčasno znanje političnih afer pomeni na borzi lahko debele miljone. Špekulanti, ki razumejo svoj business, gledajo vedno na to, da vidijo skozi kakšno špranjo v diplomatične kabinete. Človek pa mora biti smart, da si odpre take špranje in tudi ne sme biti preveč skop. Mirovna pogodba je takrat, ko so jo omenjene tvrdke imele v rokah, veljala za absolutno diplomatično tajnost. Nekdo je moral izvršiti nezvestobo, da je mogla skrivnost doseči Wall Street. Sedaj se preiskuje ta pot. Predsednik Wilson odobrava preiskavo in pravi, da ima, kdorkoli je v posesti uradnega angleškega besedila, nekaj ,do česar nima pravice. Vprašanje je, kdo je tisti, ki je imel nekaj, do česar nima pravice in kako je to prišlo v roke finančnih interesentov. S preiskavo se strinjamo. Želeli bi le, da se preiskovalci ne utrudijo, preden pridejo do cilja. To se je namreč že včasi zgodilo. Upajmo, da bo komisija v tem slučaju srečnejša, kajti afera je navsezadnje vendar zanimiva.
Belgradska vlada se na vse kriplje trudi, da ne bi prišle iz države S. H. S. nobene vesti preko mejo, ki bi osvetlile ondotni položaj. Tako strogo pa vendar ne more zapreti Jugoslavije, da ne bi prodrli vsaj nekateri zanesljivi glasovi do nas. Izvedeli smo med drugim za gotovo, da so vladne obla--epovedale prihajanje vseh listov iz "sovražnih dežel" v Jugoslavijo, ne da bi pa vsaj razložile, katere dežele so "sovražne". Da ni to le slučajno izo-
stalo, temveč namenoma, le lahko smatra za gotovo. Na ta način ima namreč cenzura priliko, da prepove uvoz vsakega tujega lista, kajti če ni drugače, pa pravijo, da je prišel preko "sovražne" dežele. Obenem pa je tudi za domače časopise vpeljana najstrožja cenzura, ki spominja na najhujše avstrijske čase. To je vsemu podobno, le ne tisti demokraciji, o kateri so znali Pašičevci včasi mnogo deklamirati, medtem ko so se ji v resnici vedno ropali. Vseh teh ukrepov pa tudi treba ne bi bilo, če bi vlada v Bel-gradu uživala zaupanje ljudstva. Demokracija stoji na te mtrdnejši hnogah, čim več ve ljudstvo. Kdor se boji ljudskega znanja, nima poštenih namenov z narodom in o Pašicevi vladi se to lahko pravi brez vse skrbi.
V Sarajevu so bile aretacije političnih voditeljev, v Zagrebu so bile enake aretacije in bilo jih je tudi po provincijalnih mestih. To ne diši po svobodi v državi S. H. S., katero je začala Pašičeva klika brez vsake pravice imenovati "kraljevino S. H. S." Družbica okrog "kronprinca" Aleksandra je začela postopati, kakor da so hrvaške in slovenske dežele osvojene, ne pa da so se po svoji svobodni volji združile s Srbijo. To je tudi očividno vzrok omenjenih aretacij. Sedanji gospodarji si domišljajo, da mora narod plesati, kakor mu oni godejo; to si je doslej domišljal vsak despot, ali sedanji časi imajo tak značaj, da padajo najmočnejše despocije in v nobeni nebeški knjigi ni zapisano, da se ne more zgoditi gospodinu Aleksandru Karagjorgjeviču, kar se je zgodilo Herr Wilhelm Hohenzollernu.
Po raznih mestih v Zedinjenih državah so pokale bombe. Časopisi so polni poročil o teh dogodkih, čitatelju se pa zmeša v glavi, če prečita vsa protislovja. Svetovati je tudi v tem slučaju hladnokrvnost in potrpežljivost. Brez dokazov ni nikogar dolžiti. Ugiba se lahko, kolikor se hoče, toda ugibati se ne pravi vedeti. Eno je pa gotovo: Vsi taki dogodki so voda na mlin reakcije. Naj so začetniki takih atentatov blazneži, fanatiki ali pa brezvestni provokaterji, kapital kuje iz njih vedno reakcija. Radovedni pa smo, če se bo o vseh teh rečeh izvedela resnica. Spominjamo se namreč na nekoliko podobnih slučajev, v katerih so oblasti imele "vse niti" v rokah, a čez par mesecev je vse tako trdno zaspalo kakor v grobu. Na primer bomba v federalnem poslopju v Chicagi i. t. d.
Na Dunaju so duševni delavci ustanovil svojo prvo strokovno organizacijo. V odboru so vladni svetovalci, profesorji in podobni ljudje. Da je prodrla ideja strokovne organizacije mednje, se lahko imenuje velik napredek.
Gorkij pravi v nekem članku, da se je terorizem na Ruskem prenehal. To pomeni, da je prej vladal terorizem in se vjema z mnenjem, ki smo ga že pred časom izrekli: Da so se boljševiki predaleč zaleteli, pa gredo sedaj nazaj.
ADVERTISEMENT
Slov. delavska
Ustanovljena dne 26. avgusta 1908.
podporna zveza
Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Penn.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa.
Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstovm, Pa.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLO Včlč, 634 Main St., John-
stown, Pa.
2.	Pom. taj. ANDREJ VIDRICH, R. F. D. bos 4, Johnstovra,
Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL, Box 95, Willock, Pa.
1.	nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 1128 Fabyan St., City
View, N. S. Pittsburgh, Pa.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St., Cleveland, O.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Boat 72, East Mineral, Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Banonza, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, HI.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa.
URADNO GLASILO: PROLETAREC.
3639 W. 26th St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno pro-šeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Eipresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslavljajo: Blaž Novak, Title Trust and Guarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki ipri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
IZ GLAVNEGA URADA S. D. P. Z., JOHNSTOWN, PENN A.
INICIATIVNI PREDLOG
društva Združeni Balkan št. 68, SDPZ., v Clinton, Ind., sprejet na redni seji meseca sušca 1919.
1. Da se peti odstavek člena "Konvencija" na strani 17 in 18, kateri se glasi: "Delegate volijo društva iz svojih dobrostoječih članov. Vsako društvo z nad 50—150 članov je opravičeno do enega delegata; društva z nad 150 članov pa za vsakih na-daljnih 100 članov po enega delegata več. Društva z manj kot 50 članov se imajo združiti v dosego 50 članov ter skupno volijo delegata" nadomestil s sledečim besedilom: "Delegate volijo društva iz svojih dobrostoječih članov. Vsako društvo, ki šteje do 100 članov, je opravičeno do enega delegata; društva z nad 100
člani pa za vsakih nadaljnih 100 članov po enega delegata več."
2. Da se 13. točka člena "Poškodnine in onemoglosti" (na strani 54), katera se glasi: 13. — V slučaju, kjer je operacija potrebna, da je od tega odvisno življenje člana in članice, se izplača prizadetim $50.00; zdravnik, ki je izvršil operacijo, mora dati tozadevno izjavo, da je bila operacija v resnici potrebna za ohranitev življenja"
spremeni, da se bo glasila:
13. Članom in članicam, katerim zdravniki svetujejo operacijo in se ji podvržejo, se izplača vsota. $50.00 kot povrnitev operacijskih stroškov za sledeče operacije: Zavozljanje črev, gnojitev v kosteh, kila, vnetje slepiča, odrezanje noge ali roke z zdravniško operacijo, mrena na očesu, rak v želodcu, prsih, maternici i. t. d., odstranitev ledvic, nosečnost izven maternice, želodčni mehur. V slučaju pa, da se operacija izvrši na boleznih, ki niso tukaj navedene, se plača ista svota le, ako zdravniki pripoznajo, da je bila operacija potrebna v ohranitev življenja."
Predlog je bil podpiran od sledečih društev: Društvo Boritelj št. 1 v Conemaugh, Pa. (podpira le prvi del predloga, nanašajoč se na spremembo pravil člen "Konvencija," s pripombo, da društva plačajo dnevnice svojih delegatov iz društvene blagajne.)
Društvo Slovenski Tabor, št. 60, Moon Run, Pa.
Društvo Vstanite Bratje, št. 90, Gross, Kans.
Društvo Gorjanski Hrib, št. 91, Greensburg, Pa.
Društvo Za Združenje, št. 117, Broughton, Pa.
Društvo Rožna Dolina, št. 125, Burdine, Pa.
Društvo št. 149, East Palestine, Ohio.
Zgoraj navedeni iniciativni predlog društva št. 68 je podpiran od 7 društev iz dveh različnih držav. Ker je v smislu pravil podpiran od premalo društev, ne gre na splošno glasovanje.
Blas Novak, tajnik.
INICIATIVNI PREDLOG DRUŠTVA RUDEČI OREL ŠT. 105, WHITE VALLEY, PA.
Glasovnica.
Člani in članice, ki glasujejo za predlog, naj -z" znamujejo s križem (x) v četverokotu pod besedo "da", člani in članice, ki glasujejo proti predlogu, pa pod besedo "ne".
Glavni odbor SDPZ. naj takoj podvzame potrebne korake, da prične SDPZ. izdajati svoje lastno glasilo in sicer mesečnik, katerega naj dobiva vsak član in članica; list naj se da tiskati tiskarni, katera nudi najboljše ugodnosti.
Opomba k predlogu: Ako bo gornji predlog sprejet, plača vsak član in članica za glasilo po 25 centov na vsakih šest mesecev. ...................član društva št.......
Podpis člana
dne.
Opomba: Dolžnost vsakega posameznega člana in članice je glasovati. Glasovanje se vrši od vštev-šega 15. junija do vštevšega dne 20. julija t. 1. Glasovati se zamore na društvenih sejali ali pa na domu.
Od društva oddaljeni člani naj pošljejo glasovnice društvenemu tajniku najkasneje do določenega časa, to je do 20. julija. Društveni tajniki niso dolžni vpoštevati pozneje oddanih glasovnic.
Imena in naslovi uradnikov društev S. D. P. Z.
za leto 1919.
Boritelj, štev. 1, Conemaugh, Pa.
Predsednik: Fr. Dremelj, 453 Chestnut St., tajnik: BI. Brezovšek, box 302; blagajnik: Martin Jager, box 302. Vsi v Cone-maugh, Pa.
Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Alojzija.
"Pomočnik", št. 2. Johnstown, Pa.
Predsednik: John Gračner, 546 Russell Ave.; tajnik: Joseph Budna,. 420 Ohio St.; blagajnik John Polanc, 546 Woodland ave. Vsi v Johnstovvn, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v dvorani dr. Triglav. "Zaveznik" št. 3, Franklin Conemaugh, Pa.
Predsdnike: Martin Zalar; tajnik: Louis Krasna, box 218; blagajnik: Joseph Lovko, 37 Pine St. Vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec" št. 4, Lloydell, Pa.
Predsednik: Jožef Meden, box 41; tajnik: George Jakopin, box 76; blagajnik: Matija Hribar, box 1. Vsi v Lloydell, Pa, — Seja vsako 1. nedeljo.
Nova Doba, št. S, Ralphton, Psu
Predsednik: Anton Budna, b. 272; tajnik: Anton Resnik, box 91; blagajnik: Martin Korošec, b. 205. Vsi v Ralphton, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Zvesti Bratje", št. 6. Garrett, Pa.
Predsednik: Anton Istenič; tajnik in blagajnik: John Kralj,, box 227. Vsi v Garrett, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Jedinost", št. 7, Claridge, Pa.
Predsednik: Louis Tomažin; tajnik: Mihael Baloh P. O. box 212; blagajnik: John Zagorec, box 324. — Vsi v Claridge,. Pa.— Seja vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narodnem Domu.
"Planinski Raj", št. 8, Dawson, N. Mex.
Predsednik: Primož Ulčar, b. 992; tajnik: Frank Kosernik, b. 491; blagajnik: Primož Ulčar, box 491. Vsi v Dawson, N. Mex. Seja vsako 3. nedeljo. "Zavedni Štajerc", št. 9, Johnstown, Pa.
Prdsednik: Karol Cerjak; tajnik: Gašper Gaves, RFD 7, box 51 b; blagajnik: Ignac Smir, RFD. 7, box 52. Vsi v Johnstovvn, Pa. Seja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa.
"Jasna Poljana", št. 10, Brownfield, Pa.
Predsednik: Frank Jaurt; tajnik: Edward Zalokar, box 6. Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, b. 72. Brovvnfield, Pa.
—	Seja vsako prvo nedeljo v Brauwick Hotel, Uniontown, Pa.
"Zarja Svobode", št. 11, Dunlo, Pa.
Predsednik: Joseph Hribar, b. 228; tajnik: Andrej Obreza, b. 155; blagajnik: Anton Ošaben b. 153. Vsi v Dunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Izobraževalnega društva Vihar.
"Danica", št. 12, Heilwood, Pa.
Predsednik: Mihael Koruzovič; tajnik: Louis Kitt, box 85; blagajnik: Joseph Tomažin, box 35. — Vsi v Heilwood, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Večernica", št. 13, Baggalev, Pa.
Predsedink: Franc Seigula, box 34, Ho-stetter, Pa.; tajnik: Jacob Povše, b. 141, Hostetter, Pa. blagajnik: Anton Rak, b. 53, Hostetter, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. popold. v društveni dvorani, Hostetter, Pa.
"Složni Bratje", št. 14, Orient, Pa.
Predsednik: Frank Granc, box 206, Republic, Pa.; tajnik: Ivan Erjavec, box 52, 2060rient/Pa.; blagajnik: Anton Črnolegar, b. 206, Republic Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v Republic, Pa.
"Slovan", št. 15, Sopris, Colo.
Predsednik: Silvester Berautin, box 192, Sopris, Colo.; tajnik: Silvester Berautin blagajnik: John Sedmak, b. 6. Boncabo, Colo.
—	Seja vsako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v prostorih sobrata Ivan Koncilja, v Pied-mont, Colo.
"Bratstvo" št, 16, Buxton, Iowa.
Predsednik: Frank Krištof,' b. 24; tajnik: Frank Raspotnik, b. 204; blagajnik: Franc Raspotnik, b. 204. Vsi v Buxton, Ia.
—	Seja vsako prvo nedeljo v prostoru sobrata Anton Tomšiča.
"Zora", št. 17, Akrom, Mich.
Predsednik: Joseph Volk; tajnik: Joseph Starm, box 102; blagajnik: Gas. Volk, Rt. 2, b. 85. Vsi v Akron, Mich.—Seja vsako prvo nedeljo.
"Združeni Bratje", št. 18, Braddock, Pa.
Predsednik: Frank Arhar, 417 Robison S t., Braddock, Pa.; tajnik: Jacob Zalaznik, 843 Willow Way, Braddock,. Pa.; blagajnik: Jernej Zagorc, box 142, East Pittsburgh, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v litvinski dvorani, 818 Washington ave.
"Nada", št. 20, Huntington, Arkansas.
Predsednik: Louis Krhlikar, box 1; tajnik : Ivan Morse, box 32; "blagajnik: Matija Ogrady, box 89. Vsi v Huntington, Arkansas. — Seja vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani.
"Sokol", št. 21, West Mineral, Kansais.
Predsednik: Alojzij Kozlevčar, box 233; tajnik: Louis Zupančič, box 4: blagajnik: Ivan Kostelic, box 56. si v Mineral, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Frank Speiser-jevi dvorani v E. Mineral, Kans. "Od boja do zmage", št. 22, La Salle, III.
Predsednik: Ignac Jordan, RFD. 24, b. 32a; tajnik: Ferdo Arzenšek, 912 Plain St. Peru, 111.; blagajnik: Frank Volk, 302 — 8th St., La Salle, 111. -'— Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri popold. v Slov. Narod. Domu.
"Slovenski Bratje", štev. 23, Coketon, W.
Va.
Predsednik: Ignac Ponikvar b. 32; Coketon, W. Va.; tajnik: Fr. Kocian, box 272; blagajnik: Anton Jelene, b. 157. Vsi v Thomas, W. Va. Seja vsako zadnjo nedeljo za prihodnji mesec v D. C. & C. C. dvorani št. 255, Daviš, W. Va.
"Ilirija", štev. 24, Iselin, Pa.
Predsednik: Ivan Rogelj, box 262; tajnik: Math. Zadravec, box 211; blagajnik: Mi-chael Lončar box 257. Vsi v Iselin, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
"Delavec", štev. 25, Ročk Springs, Wyo.
Predsednik: Val. Jugovich, box 151; tajnik: Mat. Leskovec, b. 547; blagaj.: Mathew Ferlič, 211 Sherman St. Vsi v Ročk Springs, Wyo. — Seja vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
"Smarnica", štev. 26, Export, Pa.
Predsednik: Nikolaj Medved b. 67; tajnik: Louis Zupančič, box 136; blagajnik: Nick Rogima, box 443. Vsi v Export, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v Red Eagle dvorani.
"Miroljub", štev. 27, Diamondville, Wyo.
Predsednik: Math Brunskule, b. 85; taj-» nik: Vincenc Lumpert, b. 52; blagajnik: Jakob Petek, box 72. Vsi v Diamondvlle, Wyo. — Seja vsako prvo nedeljo v Slovenskem domu v Diadmondville, Wyo.
"Jutranja Zarja", štev. 29, Meadow, Lands, Pa.
Predsednik: Josip Hrvatin, box 261; tajnik: Andrej Posega, box 275; blagajnik: Josip Bizjak, box 253. Vsi v Meadow Lands, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Izobraž. Domu.
"Trpin", štev. 30, Breezy, Hill, Kans.
Predsednik: J. Homec R. F. D. 2, box 160, Mulberry, Kans.; tajnik: Martin Juž-nik,. box 63, Breezy Hill, Kans.; blagajnik: Josip Žibert, b. 115, Breezy Hill Sta., Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Dani se", štev. 31, Roslyn, Wash.
Predsednik: Martin Smolšnik, box 935; tajnik in blag.: Franc Horvat, b. 34. Vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako prvo soboto v mesecu pri bratu Fr. Horvat.
"Zeleni vrt", štev. 32, Palisades, Colo.
Predsednik: Anton March, b. 744; tajnik: Jakob Trojar b. 744; blagajnik: Jernej Be-nedik b. 782. Vsi v Palisades,, Colo. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata Jakob Trojar. "Slovenska Zaistava", štev. 33, Jenny Lind, Arkansas.
Predsednik: Louis Grilc, box 86; tajnik: Jos. Sadar box 61; blagajnik: Frank Kline box 175. Vsi v Jenny Lind, Ark. — Seja prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v društ. dvorani.
"Edinost", štev. 34, Yukon, Pa.
Predsednik: Frank Omejc, b. 195; tajnik : Anton Lavrič, box 8; blagajnik. Anton Golobič, box 92. Vsi v Yukon, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo ob 10. uri dopol. v Yukon Society Hali št. 1.
"Planinski Raj", štev. 35, Lorain, Ohio=
Predsednik: Jakob Hlepčar, 1639 E. 31st St.; ajnik: Anton Miglič, 1712 E. 29th St.;
blagajnik: Ivan Primožič, 1712 E. 31st St. Vsi v Lorain, Ohio. — Seja vsako drugo ne-del jo v prostorih g. Viranta 1700 Globe Av.
"Združitelj", štev. 36, South Fork, Pa.
Predsednik: Jakob Govekar, box 555; tajnik: Mihael Bojenič, box 495; blagajnik: Luka Koharič, 127 Maple St. Vsi v So. Fork, Pa, — Seja vsako tretjo nedeljo v dvorani Slov. Izobr. Doma. Barberton, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri popol. na 1109 N. 4th St.
"Ljubljana", štev. 37, Barberton, O.
Predsednik: Frank Smuk, 527 Van St.; tajnik: Frank Župec, 164 Huston St.; blagajnik: John Zupec, 164 Huston St. Vsi v "Dobri Bratje", štev. 38, Bridgeport, Ohio.
Predsednik: Viktor Salar, RFD. 2, b. 26; tajnik: Martin Kos RFD. 2, box F; blagajnik: Franc Wočko, box 462. Vsi v Bridgeport, Ohio. Seja vsako prvo nedeljo ob 8. uri dopoldne v društveni dvorani, Bayds-ville, Ohio.
"Prva Zvezda", štev. 39, Darragh, Pa.
Predsednik: Louis Flere, RAD. 3, box 111, Irvin, Pa. tajnik: Ivan Bahor, box 116, Rarragh, Pa,; blagajnik: Ignac Založnik, L. box 8, Arona, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popold.
"Orel", štev. 40. West Newton, Pa.
Predsednik: Andrej Povirk, box 27; tajnik: Andrej Ogrin, R. F. D. 2, b. 131b; blagajnik: Jožef Zorko, R. F. D. 2, box 113. Vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne za prihodnji mesec v Slov. Domu.
"Slovenski Bratje", štev. 41, Cleveland, 0.
Predsednik: Gabriel Rus, 3698 — 78. St; tajnik: Fr. Alešnik, 8109 Marble Ave.; blagajnik: Jakob Volčanšek. 3564 E. 82nd St Vsi v Cleveland, O. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Mladi Slovenec", štev. 42, Oglesby, I1L
Predsednik: Jožef Stok, box 19; tajnik: Hubert Dular. box 297; blagajnik: Frank Peterlin, box 4. Vsi v Oglesby, 111. — Seja >*.sako prvo nedeljo v dvorani Mihael Pre-skar.
"Sava", štev. 43, Portage, Pa.
Predsednik: Frank Zaman, R. F. D. 1, box 8; tajnik: Joseph Bozich,. R. R. D. 1, box 77; blagajnik: George Raspotnik, R. F. D. 1, box 77. Vsi v Portiage, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Prešern", štev. 44, Cliff Mine, Pa.
Predsednik: Alojzij Vidmar, box 57, tajnik: Jurij Rihtarič, box "91; blagajnik: Ferdinand Pregel, box 17; Vsi v Cliff Mine, Pa, — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2.-uri popol. ,v Owls dvorani
"Mirni Dom", štev. 45, Johnstown, Pa.
Predsednik: Frank Slabe, 287 Cooper Ave.; tajnik: Gregor Hreščak, 407 Eight ave.; blagajnik: Jos. Rovan, 103 Birch Ave. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Zveza", štev. 46, Alix, Arkansas.
Predsednik; John Kranjc, RFD. b. 110; tajnik: John Zontar, RFD. box 77; blagajnik: Jurij Kokal, RFD. b. 75. Vsi v Altus, Ark. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenski Bratje", štev. 47, Avella, Pa.
Predsednik: Karol Razboršek, b. 52: tajnik: Dominik Feltrin, box 167; blagajnik: John 'Vidmar, b. 75. Vsi v Avella, Pa. — fieja vsako drugi nedeljo.
"Slovenski Mladeniči", štev. 48, Aurora, 111.
Predsednik: Ivan Ojster, 627 Aurora Av.; tajnik: John Boškovič, 613 Aurora Ave.; blagajnik: Jernej Verbič, 635 Aurora Ave. Vsi v Aurora, 111. — Seja vsak drugi četrtek ob 8. uri zvečer v dvorani na Hauke Ave.
"Proletarec", štev. 50, Franklin, Kans.
Predsednik: Anton Seljak, box 56; tajnik: Gašper Leskovitz, box 289; blagajnik: Frank Leskovitz, box 44. Vsi v Franklin, Kans. Seja vsako prvo nedeljo.
"Delavec", štev. 51, Cleveland, 0.
Predsednik: Frank Budič, 1163 E. 58. St.; tajnik Ivan Zaletel, 1009 E. 66. St.; blagajnik: John Prostor 6120 St. Clair Av. Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slovi Nar. Domu St. Clair" ave.
"Ljubljanski Grad", štev. 52, DeKalb, I1L
Predsednik: Pavel Košir, 1403 State St.; tajnik: Franc Keržič, 1317 Market St; blagajnik: Franc Prebil, 1142 Market St si v DeKalb, 111. — Seja vsako drugo nedeljo pri sobratu Fr. Keržič.
"Slovenski bratje", štev. 53, Fairpoint, Ohio.
Predsednik: M. Simčič, box 105; tajnik: John Lekšan, box 105; blagajnik: Franc Koss, box 105. Vsi v Fairpoint, Ohio.—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu J. Lekšan. "Vrh Planin", štev. 55, Crabtree, Pa. Predsednik Franc Trafila, box 95; tajnik in blagajnik: Andrej Jereb, box 92. Vsi v Crabtree, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Andr. Jereb. "Združeni Slovani", št. 56, Pittsburgh, Pa.
Predsednik Vincenc Arh 1, Euckenbach St; N6.; tajnik: Joseph Dekleva, 5438 Dresden Alley; blagajnik: Anton Fabec 5710 Dawson Alley. Vsi Pittsburgh, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. liri dopoldne v K. S. D. v Pittsburgh, Pa. "Čaven", štev. 57, Wooster, Ohio. Predsednik: Martin čermel; tftjnik: Ciril Stibil; blagajnik: Frank čermel j. Vsi box 289, Wooster, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina čermelja. "Rudar", štev. 58, Canmore, Alta, Canada.
Predsednik: John Medved; tajnik in blagajnik: Anton Polutnik, box 185; Canmore, Alta, Canada. — Sseja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Anton Polutnik ob 2. uri popoldne.
"Slovenski Fantje", štev. 59, Majmard, Ohio.
Predsednik: Louis Lawer, box 152; tajnik: Max Jerchin, box 254; blagajnik: Anton Skoberne, box 156. Vsi v Maynard, O. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani g. J. Hrabaka.
"Slovenski Tabor", štev. 60, Moon Run, Pa.
Predsednik: Mihael Klopčič, b. 213; tajnik: Anton Pintar, box 204; blagajnik: Valentin Kralj, box 65. — Vsi v Moon Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri popol. v društveni dvorani. "Napredni Slovenci", štev. 61, Garry, Ind-Predsednik: Martin Skala, 1113 Jefferson St.; tajnik: John Slane, 1105 Jefferson St.; blagajnik: Sam Bunjevac 1105 Jefferson St. Vsi v Gary, Ind. — Seja vsako 2. nedeljo v prostorih sobrata Ignac Prosenik 1113 Jefferson St.
Žensko društvo "Sokol", štev. 62, Cleveland, Ohio.
Predsednica žofija Birk, 6006 St. Clair Ave.; tajnica: Frančišča Trbežnik, 6615 Bonna Ave.; blagajnica: Frančiška Lauše, 6121 St. Clair Ave. Vse v Cleveland, O. — Seja vsaki prvr pondeljek v mesecu v Slov. Narodnem Domu.
"Adamič in Lunder", štev. 63, Robbins, Pa.
Predsednik: Jos. Komat, box 51; tajnik: Franc Mejak, box 97; blagajnik: Anton što-var, - box 61. Vsi v Yohoghany„ Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Bratoljub," štev. 64, Mihraukee, Wis. Predsednik: Ivan Sem, 642 So. Pierce St.; tajnik: Frank Maroh, 299 3rd Ave.; blagajnik iVncenc Ritonia, 299—3. Ave. Vsi v Milwaukee, Wis. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Martin Rop, 477 National & S. Ave.
"Bodočnost", štev. 65, Staunton, IU.
Preds.: Karol Žekelj, b. 13; tajnik: Anton Cop, b. 216; blag.: Ivan Mostar, b. 351. Vsi v Staunton, 111. Seja vsako 2. nedeljo v mes. "Franz Schuhmeier," štev. 66, Yale, Kans.
Predsednik: Jožef Kotnik; tajnik: John Jančič, blagajnik: Martin Kožuh. Vsi v R. H. 8, Pittsburg, Kans. —- Seja vsako dru-so nedeljo v mesecu ob 2. popol. v John Dollar-jevi dvorani.
"Narodna Sloga", štev. 67, Seminole, Pa.
Predsednik: Nikolaj Zvonarig, box 63, Di-ttant, Pa.; tajnik: Nikolaj Robaš, b. 63, Distant, Pa.; blagajnik: Anton Jankel, box 55, Seminole,. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani. "Združeni Balkan", štev. 68, Clinton, Ind.
Predsednik: Frank Mazelj, 437 N. 9th St.; tajnik: Ignac Musar, box 449; blagajnik: Anton Primožič R. R. 3, box 6. — si v Clinton, Ind. Seja vsako drugo nedeljo ob 9. dopoldne pri Christ Pasavento Hali N.
"Orel", štev. 69, Madrid, la. Predsednik: Frank Omerzu, R. 2. b. 32A; tajnik: Anton Aušič, R. 2, box 38; blagaj-nmk: Ivan Omerzu R. 2, box 38. si v Madrid, la. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Schneider.
"Zvesti bratje", štev. 70, New Derry, Pa.
Predsednik: Jožef Pavlic; tajnik: Jakob Pmraa; blagajnik: George Stanovič, Vsi R. D. 3, box 86, Blairsville, Pa. Seja vsako prvo nedeljo ob 2 uri popoldne v prostorih sobrata Jakob Pinoza v New Derry.
"Delavec naprej," štev. 71, Bessemer, Pa.
Predsednik: Joseph Jereb, — box 178; tajnik: Frank Seitle, box 159; blagajnik: louis Hribar, box 68. Vsi v Bessemer, Pa. -- Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martin Mozi v Bassemer, Pa.
"Kosciusko" štev. 72. Bankhead, Alta, Can.
Predsednik: John Janota; tajnik: Joseph Spievvak, box 547; blagajnik: Peter Kuba-ny, box 40. Vsi v Bankhead, Alta, Canada.
—	Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. "Pod Triglavom", štev. 73, Smithfield, Pa.
Predsednik: Josip Strle, box 149; tajnik: Frank Klemene, box 209; blagajnik: John Eržen, b. 149. — Vsi v Smithfield, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo. "Kranjski prijatel", štev. 74, Falls Creen, Pa.
Predsednik: Louis Slak, box 61; tajnik: Louis Slak, box 61; blagajnik: Jernej Go-rup, box 484. — Vsi v Falls, Creek, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popol. v prostorih sobrata Alojzij Urbanč, 35 Penry Road.
"Naprej do Zmage", štev. 75, Wyano, Pa.
Predsednik: John Renko, tajnik Anton Boltič; blag.: Frank Ravnikar. Vsi b. 404, Wyano, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo ob 9. uri zjutaj v družbeni hiši štev. 96. "Slovenska Cvetlica," štev. 76, Adamburg, Pa.
Predsednik: John Jakič; tajnik: Frank Menart, box 135; blagajnik: John Grum, box 21. Vsi v Adamsburg, Pa. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Severni Premogar" štev. 77, Superior, Wyo.
Predsednik: Andrej Kokelj, box 125; tajnik in blagajnik: Lov. Zajec, b. 286; Vsi v Superior,. Wyo. — Seja vsako tretjo nedeljo ob 10. uri dopol. v Frank Krašovec, dvorani.
"Slovenija," štev. 78, Miller Run. Pa.
Predsednik: John Juko, R. 2, box lla; Hooversville, Pa.; tajnik: Jakob Juko, R. 2, box lla, Hooversville, Pa.; blagajnik: Ant. Berčan, box 1, Miler Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu Anton Berčan.
"Bonairski Slovenci", štev. 79, Bon, Air, Pa.
Predsednik: Lovrenc Kranjc; tajnik: Anton Zalar; blagajnik: Ivan Milavvc. Vsi v Bon Air, Pa. R. F. D. 2, Johnstown, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. ri popol. v lastnem domu v Bon Air, Pa.
"Sloga", štev. 80, Philadelphia, Pa. Pred sednik: Ivan Petan, 2544 Salmon St.; tajnik: Mihael Omerzu, 2723 E. Hunt-ington St., blagajnik: Josip Kozolc, 2565 Salmon St. Vsi v Philadelphia, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Prvi Maj", štev. 81, Bishop, Pa. Predsednik: Jožef Rožanc; tajnik: Andrew Renko box 143, Cecil, Pa.; blagajnik: Ivan Zupančič, McDonald, Pa., RFD. 2, box 185.
—	Seja vsako tretjo nedeljo.
"Jezero", štev. 82, Ringo, Kans. Predsednik: Mihael Pernel, b. 33; tajnik: Math. Šetina, box 115; blag: Frank Drem-šek, b. 268. Vsi Ringo, Kansas. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani Joe Skubiz. "Terbanska dolina", štev. 83, Cleveland, O.
Predsednik: Jakob Crnilogar, 1027 E. 61st St.; tajnik: Joseph Brenčič, 6215 Carl Av.; blagajnik: Anton Kašič, 1002 E. 61st St. Vsi v Cleveland, Ohio. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani št. 2. ob 9:30 dopoldne.
"Radnici naprej", štev. 84, Farmington. W. Va.
Predsednik: George Kasunič; tajnik: Mata Lauš; blagajnik: Vid Kasunich. Vsi box 623, Farmington, W. Va. —• Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v hiši štev. 46.
"Napredek", štev. 85, Skidmore, Kans.
Predsednik: Simon Repovše, R. R. 1, Weir, Kans.; tajnik in blagajnik: Ant. T. Jamnik R. R. 3, box 63, Columbus, Kans. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri J. Zakrajšeku.
"Naprej", Livingston 111., št. 86.
Predsednik: John Vidmar box 13; tajnik: Andrej Belak box 652; blagajnik: Mihael Stražič, box 667. Vsi v Livingston, IU. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop.
"Rudeči prapor" štev. 87, Bentleyville, Pa.
Predsednik: Andrej Lovšin b. 665; tajnik in blagajnik: Alojzij Humar, box 108. Vsi v Benthleyville, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu Jos. Milanichu.
"Naprej", štev. 88, Nokomis, III.
Predsednik: George Plahutnik, box 621; tajnik in blagajnik: Ivan Kranjc box 672, Nokomis, IU. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. pri popold. pri sobr. John Krainz.
"Slovenec", štev. 89, Eckhart, Mine, Md.
Predsednik: Anton Urbas, box 27; Valle Sumit, Md.; tajnik: Franc Posenel, RFD. 1, Eckhart Mine, Md.; blagajnik: Anton Komac, box 66. — Eckhart Mine, Md. —■ Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri popold. pri sobr. Frank Poženel.
"Vstanite Bratje", štev. 90, Gross, Kans.
Predsednik: Ignac Rugelj. box 64, Arko-div, Kans.; tajnik Frank Homar, box 96, Gross, Kans.; blagajnik: V. Ločniškar, box 26, Gross, Kans. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Gorjamski hrib", šev. 91, Greensburg, Pa.
Predsednik: Tomaž šifler, b. 140; tajnik: Louis Gorenc, b. 141; blagajnik: Louis Palčič, b. 32. Vsi R. F. D. 7. Greensburg, Pa. —- Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Mrs. Mihevc dvorani v Haydenville.
štev. 92, Girard, Kans.
Predsednik: Anton Potisek, R. 4, b. 133; tajnik: Frank Kravanja, R. R. 4, box 154; blag.: John Sterle, R. R. 4, b. 154. Vsi v Girard, Kans. Seja vsako 1'. nedeljo v mesecu.
"Zmaga", št. 93, Bryant, Okla.
Predsednik: Llouis Hribar, b. 20; Bryant, Okla.; tajnik: Rudolf Pehar, R. 1, box 78, Weleetka, Okla.; blagajnik: Matija Kutnar box 18, Bryant, Okla. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hali, Victoria Camp.
"Sv. Barbara", št. 95, Standardville, Utah.
Predsednik: Joseph Brodnik, box 1601; tajnik: Marko Režek, box 1621; blagajnik: Marko Petrič,, box 1621. si v Standardville, Utah. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Hali No. 1.
"Svobodni bratje", štev. 96, Duluth, Minn.
Predsednik: Ivan Pikuš, 9717 McCuen St.; tajnik: Karol Gerlovič 226 98 Ave. W. blagajnik: Mihael Špehar, 403—97 Ave. W. vsi v New Duluth, Minn. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih sobr. J. Pi-kusha.
xx štev. 97, Rhone, Pa.
Predsednik: Aloj. Grošel 322 Front St.; tajnik: Cyril Zavrl, 140 Espy St.; blagajnik: Mihael Jarh, 208 Pine St. Vsi v Rhone, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih Rudolf Paulič 320 Front St. "Slovenska Združitev", št. 98, Standard, 111.
Predsednik: Ivan Stare, box 232; tajnik: Ivan Urbančič, box 302; blagajnik: Ignac Kukman, box 312. Vsi v Standard, 111. ~ Seja vsako prvo nedeljo po 15. v dvorani Viljem Konstantine.
"Tiha Dolina", štev. 99, Herminie, Pa.
Predsednik: Mihael Turnšek, b. 252; taj.: Frank Stermlan, box 287; blagajnik: Frank Osolnik, box 315. Vsi v Herminie, Pa. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu v dvorani SNPJ.
"Zvezda", štev. 100, Forest City, Pa.
Predsednik: Lorenc Kotar, box 246; tajnik Matija Kamin, box 491; blagajnik: Martin Muchitz, box 237. Vsi Forest City, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
"Združi se Slovenec", štev. 101, Midway, Pa.
Predsednik: John Leskovec, box 78; tajnik: Martin Strupek, box 285; blagajnik: Frank Urbančič, box 91. Vsi v Midway, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani SNPJ.
"Vodnik", štev. 102, Farrell, Pa.
Predsednik: Jakob Peršin, b. 666; tajnik: Frank Kramar, box 73; blagajnik: Jožef Germ, box 194. Vsi v Farrell, Pa. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. D. Domu 1112 Beechwood ave.
"S. Ana", št. 103, East Helena, Mont.
Predsednica: Helena Rus, box 27; tajnica: Ivana Andolsek, box 152; blagajnica: Marija Rigler box 82. Vse v East Helena, Mont. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Fortinal Hali.
"Sv. Barbara", štev. 104, Luzerne, Pa.
Predsednik: Jožef Berlie, 71 Walnut St.; tajnik: Ant. Osolnik, 868 Bennett St.; bla» gajnik: Joseph šperlik, 864 Bennett St. Vsi v Luzerne, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani "Firemen's Bldg."
"Rdeči Orel", št. 105, Whit Valley, Pa.
Predsednik: Frank Kern, S. R. box 88; tajnik: Anton Rozima, S. R. No. 1, box 142; blagajnik: Andrej Bogataj, S. R. box 12. Vsi v Export, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Kr. Slov. Domu, White Valley.
"Livada", št. 106, Bear Creek, Mont.
Predsednik: M. Rihar, b. 57; tajnik: Frank Golob, box 220; blagajnik: Jožef Tomšič, box 68. Vsi v Bear Creek, Mont. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenski Dom" št. 107, Homer City, Pa.
Predsednik: Filip Krašek, box 329; tajnik: Anton Glavan, box 276; blagajnik: Fr. Kovač, box 276. Vsi v Homer City, Pa. —. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v domu sobrata F. Farenchaka.
"Triglav", štev. 108, Chisholm, Minn.
Predsednik: Frank Funtek, 202 N. Chest-nut St.; tajnik: Jos. Ostruh, box 622; bla-
gajnik: Jos. Breznik, 209 N. Birch St. Vsi v Chisholm, Minn. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani John Grahek.
"Nova Domovina", štev. 109, Cherokee, Kans.
Predsednik: Leopold Preložnik, box 278; tajnik: Ivan Telban, b. 169; blagajnik: Fr. Drev, box 11 i. Vsi v Cherokee, Kans. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Slovenska Navada", štev. 110, Hartford, Ark.
Predsednik: Frank Dolinšek, box 39; tajnik: Ivan Zimerman, RFD 1, b. 2, West; blagajnik: Jos. Hribar, box 1. Vsi v Hartford, Ark. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu pri sobr. J. Hribar.
Štev. 111, Durjrea, Pa.
Predsednik: Ivan Grošel, 276 Columbia St.;*tajnik: Fr. Caheven, 276 Columbia St.; blagajnik: Jakob Brecelnik,, 198 Cherry St. Vsi v Durjrea, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v John Wasta Hali.
"Triglav", štev. 112, Detroit, Mich.
Predsednik: Joseph Božich, 161 Victoi Ave., H. P.; tajnik: J. Fuerbas, 2989 Or-leans St.; blagajnik: John Gerbec, 36 Bat-ford Ave., Mmt. Vsi v Detroit, Mich. Sej* vsako 1. nedeljo v mesecu v Victoria Hali, 424 Ferry Ave. E.
"Sloga", štev. 114, Blockton, Ala.
Predsednik: Joseph Resnik, Blockton, Ala; tajnik: J. Kulovitz, W. Blockton, Ala.; blagajnik : John Kestnar, Hargrove, Ala. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobr. J. Kulovitz.
"Svoboda", št. 116, Willock, Pa.
Predsednik: Ivan Fatur, box 85; tajnik: Anton Sotler, box 212; blagajnik: Anton Vehovec, box 28. Vsi v Willock, Pa. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v dvorani Wil-lock Social Ass'n.
"Za združenje", štev. 117, Broughton, Pa.
Predsednik: Mihael Mali, box 155; tajnik: Andrej Karzišnik, b. 181; blagajnik: Ivan Gitnik, box 186. Vsi v Broughton, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Sv. Barbara", št. 118, Fleming, Kans.
Predsednik: Joseph Gerant, RR 2, box 129; tajnik: Anton Skubic, R R 2, box 64; blagajnik: Fr. Benedičič, R R 2, box 63. Vsi v Pittsburg, Kans. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Fr. Špeharjevi dvorani.
"Svoboda", št. 119, Jack's Ville, Kans.
Predsednik: Jakob Baloh, RFD. No. 8, box 88; tajnik: Jak Selak, RFD. No. 8, box 92.; blag. Mrs. Josie Selak, RFD. 8, b. 92.— Vsi v Pittsburg, Kans.
"Slovenski Bratje", št. 120, Gilbert, Minn.
Predsednik: Frank Podržaj, box 94, Gilbert, Minn.; tajnik: Frank Press, box 627, Gilbert, Minn.; blagajnik: Jemey Maček, box 133, McKinley, Minn. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Združeni Slovenci", št. 121, Little Falls, N. Y.
Predsednik: Frank Borštnar; tajnik: Fr. Malevasič, box 327; blagajnik: Jos. Lešter, 95 Morland St. si v Little Falls, N. Y. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
Štev. 122, Imperial, Pa.
Predsednik: Joseph Ule, box 91; tajnik: Anton Tauzelj, box 62; blagajnik: Jakob Dolinar, box 226. Vsi v Imperial, Pa. — Seja vsako 2. ned. ob 10. uri dop. v Slov. Domu.
"Lincoln", št. 123, Springfield, 111.
Predsednik: John Goršek, 414 W. Hay St.; tajnik: Josef F. Kren, 1900 E. Stuart St.; blagajnik: Anton Kužnik, 1201 So. 19th St. Vsi v Springfield, 111. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Zlata Zarja", št. 124., Primero, Colo.
Predsednik: Ivan Tomšič, box 461; tajnik: Luka Lipold,. box 320; blagajnik: Luka Bergant, box 411. Vsi v Primero, Colo. "Rožna Dolina", štev. 125, Burdine, Pa.
Predsednik: Jernej Hafner, box 65, Burdine, Pa.; tajnik: Vincenc Vidmar, box 41M, Presto, Pa.; blagajnik: Ignac Krek, box 67, Presto, Pa. — Seja vsaka prvo nedeljo v mesecu v Slov. dvorani.
"Sv. Barbara", št. 126, Cleveland, Ohio.
Predsednik : John Zaman; tajnik: Matevž Petelinkar, 697 E. 157th St.; blagajnik: Martin Smrke, 14605 Darvin ave. Vsi v Cleveland, Ohio.
"Slovenski Bratje", št. 127, Irwin, Pa.
Predsednik: Mihael Podboršek, RFD 2, box 126; tajnik: Matija Breznik, RFD. box 132; blagajnik: Matevž Breznik, RFD 2, box 132. Vsi v Irvvin, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenski Bratje", št. 128, Indianapolis Ind.
Predsednik: Matevž Milharčič, 720 N. Warmen Ave.; tajnik: Matija Jakše, 710 Holmes Ave.; blagajnik: Frank Donas, 2635 W. Walnut St. Vsi v Indianapolis, Ind. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v S. N. Domu.
Štev. 129, Newcomer, Pa.
Predsednik: Frank Račič, box 88; tajnik: Ivan Cvetkovič, box 75; blagajnik: Alojzij Muster, box 88. Vsi v Newcomer, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Sv. Barbara", št. 130, Eveleth, Minn.
Predsednik: Jakob Ahčan, 305 Fayal Road; tajnik: Ant. Fritz, 112 Grand Ave.; blagajnik: Jos. Indihar, 214 Monroe St. Vsi v Eveleth, Minn.
"Sv. Barbara", št. 131, Calumet, Mich
Predsednik: John Tasten; tajnik: Anton Muhich, 4054 Acoren St.; blagajnik: Joseph Srebernjak, 511 — 5th St. Vsi v Calumet Mich.
"Prvi Maj", št. 132, New Alexandria, Pa.
Predsednik: Fr. Medvešek; tajnik: Joseph Žuraj; blagajnik: Joe Slak. Vsi v New Ale-xandria, Pa., RFD. 1, box 161. "Zarja Svobode", št. 133, Leadville, Colo.
Predsednik: Ivan Stubler; tajnik: Mark Popovič; blagajnik: Frank Fertuna. Vsi v Leadville, Colo., box 389. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Slovenec", štev. 134, Vandling, Pa.
Predsednik: Lovrenc Cestnik, box 18; tajnik: John Skrbeč, box 217; blagajnik: Joseph Jerin, box 88. — Vsi v Vandling, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slavček", št. 135, Oak View, Colo.
Predsednik: Frank Pajk, box 34; tajnik: Alojzij Zupan, box 34; blagajnik: Frank Peček, box 34. Vsi v Oak View, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Ojsterca", št. 136, Dietz, Wyo.
Predsednik: Frank Breznik; tajnik: Ivan Pečovnik; blagajnik: Fr. Voler. Vsi box 52, Dietz, Wyo.
"Sava", št. 138, Somerset, Colo.
Predsednik: Josip Kral, box 42; tajnik: Alojzij Zumek, box 157; blagajnik: Mihael Nernelj, box 134. Vsi v Somerset, Colo. "Združeni Sobratje", št. 139, Universal, Pa.
Predsednik: Ivan Demšar, box 204; tajnik: Pavel Kokal, box 172; blagajnik: Ivan Jereb, box 128. Vsi v Universal, Pa. — Seja vsako prvo nedljo v mesecu v Slov. dvorani.
"Slovenski Bratje", št. 140, Pineville, Minn.
P redsednik: Valentin Bezek, box 21; tajnik: August Filipčič, box 57; blagajnik: Frank Bezek, box 31. Vsi v Pineville, Minn. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Prijatelj delavcev", štev. 141, Sublet, Wyo.
Predsednik: Joseph Rakun, box 85; tajnik: Fr. Kumprej, boš 145; blagajnik: Fr. Cerej, box 124. — Vsi v Sublet, Wyo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popol. v Fr. Cirey dvorani. "Zapadni Vrt", št. 142, Winter Quarters, Utah.
Predsednik: Vincenc Raunikar, box 35; tajnik: Ivan Reven, box 221, blagajnik: Vincenc Ravnikar, b. 35. Vsi Scofield, Utah. —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Zvon", št. 143, Dodson, Md.
Predsednik: Gašper Perenič, b. 7; tajnik: Max Selak, box_45; blagajnik: Fr. Klemene, box 23. — _Vsi v Dodson, M d. — Seja vsako pvro nedeljo v mesecu.
"Slovensko-Hrvatski Bratje", št. 144, Grayslanding, Pa.
Predsednik: Franc Pelan; tajnik: Jacob Zupančič, box 59, Masontown, Pa.; blagajnik: Joseph Šarac, box 42, Mine Ster-ling, Pa. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v stari šoli.
"Sv. Barbara", št. 145, Joliet, 111.
Predsednik: Alojzij Wise, 200 Jackson St.; tajnik: Alojzij Martinčič, 207 Ingals Ave.; blagajnik: Ivan Zaletel, 1503 N. Hickory St. si v Joliet, 111. — Seja vsako pro nedeljo v mesecu v stari šoli.
"Sobratje naprej", št 146, Penis. Sta. Pa.
Predsednik: Simon Grošel, box 123, Penn Sta., Pa.; tajnik: Frank Demšer, box 253, Manar, Pa.; blagajnik: Frank Pittner, box 104, Penn Sta., Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenski bratje", št. 147, Frontenac, Kans.
Predsednik: Ivan Tratar, box 97; tajnik: Andrej Uršič, box 309; blagajnik: Karol Slapšek, box 267. — Vsi v Frontenac, Kans. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
"Narodna Zmaga", št. 148, Cuddy, Pa.
Predsednik: Matevž Kos, box 27; tajnik: Matija Galičič, box 207; blagajnik: Lovrenc Bašel, box 131. Vsi v Cuddy, Pa. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri opold. pri so-bratu L. Bašel.
"Sloga", št. 149, East Palestine, Ohio.
Predsednik: Jakob Istenič, 436 E. Martin St.; tajnik: John Božič, P. O. box 152; tajnik in blagajnik: Anton Cop, 419 Clark St. Vsi v East Palestine, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu b 9. uri dopoldne.
"Slovan", št. 150, Slovan, Pa.
Predsednik: Mih. Kleno všek, box 169, Atlasburg, Pa.; tajnik: Ant. Jerman, bos 483, Slovan, Pa.; blagajnik: John Pirh, box 77, Slovan, Pa. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. "Postojinska Jama", št. 151, Dalagua, Colo.
Predsednik: John Lipec, box 76; tajnik: Andreg Milavec, box 68; blagajnik: Frank Gatij, box 129. Vsi v Delagua, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hali. "Napredni Radnici", štev. 152, Johnstown, Pa.
Predsednik: Ant. Horvat; tajnik: Viktor Horvat, 628 Maple Ave.; blagajnik: Vincenc Jagič, 712 Maple ave. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu. "Rudeči Prapor" štev. 153, Southview, Pa.
Predsednik: Anton Struna, box 12; tajnik in blagajnik: Anton Rupnik, box 55; Vsi v Southview, Pa. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slov. Nar. Domu.
'Jugoslavija", št. 154, Sugarite, N. Mex.
Preds.: John Kopriva, b. 143; tajnik: Fr. Lukančič, b. 58; blagajnik: Anton Podboj, b. 8. v Sugarite, N. Mex.	š
Opomba: Tajnike društev, ki najdejo kakšno pomoto, istotako tistih, katerih društveno poročilo je pomanjkljivo, prosim, da mi nemudoma sporoče, da se nedostatki v imeniku ki izide prihodnjič, popravijo. S sobratskim pozdravom
Blaž. Novak, tajnik S. D. P. Z.
AKO HOČETE DOBRO ČUVO
za mal denar .naročite Ameriški družinski koledar letnika 1919 in 18, brošuro "Katoliška cerkev in socializem" ter knjigo "Svetovna vojna in odgovornost socializma" Vse te knjige vam pošljemo za dva dolarja. Poštnino plačamo mi.
Vsak Slovenec, ki je zmožen či-tanja angleščine, bi si moral naročiti "The Profits of Religion", ki jasno osvetljuje razne verske sekte v službi kapitalizma. Ta knjiga je eno najboljših del te vrste v angleški književnosti. Cena ji je 60c. Spisal jo je Upton Sinclair. Za dva dolarja vam pošljemo gori omenjeno knjigo, brošuro "V novo deželo", knjigo "Svetovna vojna in odgovornost socializma" in "Kdo uničuje proizvajanje v malem". Naročila spre j ema '' Proletarec'
Najboljša jugoslovnsaka politična revija v Ameriki je "Proletarec". Vsakdo, ki hoče citati dobre razprave in članke, bi moral biti naročnik tega lista.
Povej fvojemu prijatelju, da je v njegovo lastno korist, ako postane čitatelj in naročnik Proletarca.
Tudi potrpežljivost je socialistična lastnost.
včasi zelo potrebna
Glavna naloga socializma ni, da prevzame ekse-kutivno moč čim hitreje, ampak da jo ho, kadar jo prevzame, rabil izključno v prid ljudstva.
če ne poje človek nočindan Leninove slave, še ni treba, da bi kadil Scheidemannu in Noskeju. V socialističnih vrstah je najti tudi še kaj druzega.
Ruski boljševiki, ogrski komunisti, nemški večinski socialisti ,avstrijski socialni demokratje vladajo in povsod imajo kakšno armado. Kdaj bodo naši pacifisti prokleli Lenina in vojnega komisarja Trockega, Kuna, Seitza in Bauerja, kakor so prokleli nas, ko sa nam dali lepo ime "puškarji"?
Tudi Italija ima strogo cenzuro, ali skozi njene špranje prodirajo vesti, ki ne morejo biti gospodu Sonninu in Orlandu nič kaj prijetne. Revolucionarno je razpoloženje po vsej Italiji, štrajki so vsakdanja prikazen in punti so na dnevnem redu. Delavstvo pa ne štrajka za Reko, Idrijo ali Komen, temveč za kruh. To je problem, ki ga ne reši rimska vlada z nobeno imperialistično aneksijo.
t X
Y T
Y X
X
I
i ?
Y
X
X f
x
T t X t
Y T
X r
T T
X
T X X X
T
X
T
X X X
T
VABILO
na
veliki izlet s parnikom,
po reki Ohio, katerega priredi okrožna organizacija št. I J. R. Z.
na
JUGOSLOVANSKI DAN DNE 3. JULIJA.
Parnik "SUNSKINE" odpluje iz Pitts-burgha od pomola ob vznožju Wood in Water St., iblizu baltimorske postaje, točno ob deveti uri dopoldne. Vstopnina za osebe od 14. leta naprej $1.00; za otroke do 14. leta 25c.
Rojaki in rojakinje! Komur je kaj do tega, da se osvobodi naš narod pretečega italjan-skega jarma, naj posveti svoj .čas Jugoslovanskemu dnevu, dne 3. julija.
Natančnejši program bo objavljen v listih teden pred izletom.
Vstopnice se prodajajo po vseh večjih naselbinah v zapadni Pennsylvaniji in pri tajniku Bartol Yerantu, box 287, Aliquippa, Pa.
f i
t T t
Y
X
Y
t
X t
I
X X X X X
T
X
T
Y
X X X t
Y
X X X X
T
X X x f
i i
II §
.s
I i i i s
0 s
1 1 1
0 @
S i I
I i §1
II 0
0-
§
I
s 0
ilUl!linB][i1[i]
Dobra slast do jedi
je znamenje, da ste splošno zdravi, če nimate apetita do jedil, ako je vaš želodec iz reda, ako se vas stalno drži zaprtnica, so to znamenja, da vaš prebavni sistem potrebuje paznosti. Tedaj vzemite
Severov
v
Želodčni grenčec
(Severa's Stomach Bitters) vselej pred jedjo po predpisu in spoznali boste njega vrednost. Pomaga prebavi, vrejuje vaša čreva in vam povrne slast do jedi.
Stari in oslabeli ljudje naj še posebno vživajo to želodčno to-nično zdravilo od časa do časa in si tako obdrže zdravje in moč.
p... • . ( 75 centov in 3 cente davka, je. j$150 in 6 centov davka.
UUJlSJ
Serbečine
in izpahki potrebujejo takojšnjo pomoč. Tako pomoč pa se dobi ako se kupi in poskuša Severovo mazilo za kožne bolezni (Severa^ Skin Ointment) to je izvrstno zdravilo za kožne bolezni, za srbečine, ekzemo, izpahke in druge poletne kožni spuščaji. Cena 50c in 2 centa davek.
Zdravilno milo
naj bi bilo vedno antiseptično čisto, ki vsebuje snovi s katerimi je upati, da bodo pomagale ozdraviti bolne dele kože. Za vse take slučaje mi vam priporočamo Severovo Zdravilo milo za kožo (Severa's Medicated Skin Soap) ker vemo, da je tako sestavljeno da lahko odgovarja na take potrebe. Sploh bi se moralo imeti pri vsaki družini to antiseptično zdravilno milo za razne slučaje. Cena je le 25 centov in 1 cent davek.
Mrzlično stanje
navadno pusti bolnika utrujenega in koža je vroča in skoro se je ne sme dotakniti. Takrat vi rabite neko zunanje olajševalno zdravilo ki vam vstavi vročico kože in vam osveži celi život. Rabite torej Severov An-tisepsol (Severa's Antisepsol) raztopljen po predpisu. Cena je 35 centov in 2 centa davek.
Severova družinska domača zdravila se prodajajo v vseh lekarnah. Vedna zahtevajte Severove izdelke. Odklonite vse ponaredbe. Ako vam ni mogoče dobiti Severovih zdravil v vaši lekarni, tedaj pa pošljite naročilo nam in priložite naročilu pravilno svoto denarja.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
■ B B
B B B
B B B
II 0 II 11 11 [Ml
m ■s
s ®
ii ii H II 11 H
m .d a ii m ii ii H 11
m ®
m in
B [■lisi
Ako čitaš Proletarca, pa spo-tedaj ga pokaži še tovarišu in mu se učiš ti. To bo duševni dobiček del, kar izveš ti in se naučil, česar ga priporoči, da bo tudi on to izve-znaš, da je dober list in te zanima, zate in zanj.
Pravi locialist ne ime biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak «voje »tranke. Kdor noii ivoje prepričanje le aam v tebi, ne koriiti nič ne sebi, ne ivojl ■tvari. Prepričevati mora tiste, ki še niso prepričani.
Za delavca je tako potrebno, da čita delavski list, kakor da se u-miva, kopa, da ima oprano perilo in osnaženo stanovanje.
Slovenski delavec, ki hoče biti duševno tak, kakršen je telesno, kadar se je okopal, mora citati "Proletarca " In kakor se je treba redno kopati, je treba tudi redno citati.
, Živ bi bil človek tudi brez mila in krtače; ampak podoben bi bil vendar bolj svinji kakor človeku.
Brez svojega lista delavec ne u-mre; ali neveden ostane ravno o onih zadevah, o katerih bi moral biti najbolje poučen.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega soc. kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v Illirija dvorani", 310— lst Ave. Ker so vedno važne stvari na dnevnem redu, zato Vas veže dolžnost, da pridete vsi na sejo. Pripeljite s sabo tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji.
Ant. Jeraj, tajnik, 495 Park Str.
NAPRAVITE VAŠO PIVO DOMA ZA 22c GALON.
To ni mehko pivo ali near beer, temveč pravo močno okusno in penasto pivo. Mi vam preskrbimo eks-trakt hmelja in malta "Victoria", s katerega si potem izdelate po našem navodilu izvrstno pivo. Cena ekstrak-tu za 14 galonov Lager pive je $3.00, za Porter pivo $1.00 več. Delati pivo doma in pošiljanje ekstrakta je dovoljeno. Pošljite denar in mi vam pošljemo poštine prosto blago.
VICTORIA SUPPLY CO., 656 Morton Bldg., New York, N. Y. (Advertis.)
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Slabi živci
Kivzročajo mnogoštevilne bolezni, alo drugih maladij je, ki so bolj trpeče in povzročajo toliko potrtosti kakor živčne bolezni. Vsled tega. je treba takojšno zdravljenje. Med drugimi zdravili, pripravljenimi za take slučaje se je
SEVEM'S NERVOTON
(Severov Nervoton) mnogokrat ob-nesel kot najboljši pripomoček. Priporočamo ga Vam kot sredstvo v slučaju duševne potrtosti, insomnije ali izgube spanja, nervozno izčrpanje ali onemoglost, histerije in nervoz-nosti sploh. Ojača oslabele živce, jih poživlja in tako ojača ves živčni sistem, da more vzdržavati napor in odgnati bolezni. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena $1.25.
W. F.	SEVERA	CO.
CEDAR	RAPIDS,	IOWA
		
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE ZVANE "CLEARING HOUSE".
Kaj to pomeni za ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom "Clearing Housa".
Vse banke, ki imajo zvezo s Chicago Clearing House, so podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanje računov in imetja se mora vršiti najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preštejejo, pregledajo vse note, varščine, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kake slabe aU dvomljive vrednostne listine, se te ne štejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah, če banka drzno špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirano, se mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljšim, če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen
kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagn pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, V je bila v zvezi s tem Clearing Housom, Ako je šlo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing Houm banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt r. je pokazal tako vspešen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing Honss, sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in- ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanja Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NAŠO banko za VAŠO banko in Vaš denar bo varen in gl lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam naših First Gold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Blue IslaDd Av\, vogal Loomis in 18.
John Plhak & Co.
1151-1153 W. ISth Street
Chicago,
ILLINOIS.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih in otroških oblek, izdelanih po najmodernejšem kro-jU.Cene nizke.