Vabilo na ŽALNO SEJO v hvaležen spomin prizadevnemu prosvetnemu in političnemu delavcu Janezu Lesjaku Seja bo v petek, 10. septembra 1993, ob 18. uri v Drabosnjakovem domu v Zgornji vasi na Kostanjah. Pri spominski svečanosti bo sodeloval tudi Hodiški oktet pod vodstvom Tonija Sabotnika. SRD „Drabosnjak“ na Kostanjah Krščanska kulturna zveza NSKS in Enotna lista Odborniki prosvetnih društev, občinski odborniki, znanci in prijatelji so prisrčno vabljeni! PLIBERK-ŽELEZNA KAPLA Župnik Kulmesch umrl Prejšnjo sredo se je dolgoletni pliberški mestni župnik Alojzij Kulmesch preselil v Železno Kaplo, že v noči na četrtek pa ga je Vsemogočni za vedno odpoklical k sebi. Župnik Kulmesch je umrl v 73. življenjskem letu. Svoje zadnje zemeljsko počivališče bo imel v Pliberku, v fari, katero je nad 35 |et vodil kot mestni župnik in ji je v prvih povojnih letih služil kot kaplan. Na mrtvaški oder ga bodo položili v Pliberški mestni župnijski cerkvi, kjer bodo njegovi dolgoletni farani imeli še zadnjo priložnost srečati se s svojim župnikom. Pogrebna svečanost bo v ponedeljek ob 15. uri v Pliberku. Več o liku župnika Alojzija Kulmescha v naslednjem Našem tedniku. Predsednik pravnega odbora v Evropskem parlamentu Alber: Številka 36 Letnik 45 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 10. september 1993 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Evropska skupnost naj prevzame zaščito manjšin! Predsednik pravnega odbora v Evropskem parlamentu Alber (CDU) je pozval posamezne vlade držav Evropske skupnosti, da v rimske pogodbe vključijo tudi zaščito narodnih skupnosti in nacionalnih manjšin. Alber meni, da bi ES morala biti zgled vsem državam. Da bi predlog bil v parlamentu sprejet, Alber poleg obširnih pravic za narodne skupnosti opisuje tudi dolžnosti, ki jih naj bi izpolnile manjšine. Tako je navedeno, da se morajo člani manjšin držati državnega reda in poleg tega spoštovati pravice večinskega prebivalstva ter drugih skupin. Strah nekaterih evropskih poslancev, da bi listina podpirala odcepitve, skušajo pomiriti s posebnim odlokom. Tako je sicer vsaki narodni skupnosti dovoljeno, da nosi svojo zastavo, vendar le-ta ne sme biti tuja državna zastava. Poleg zaščite obstoja vsebuje Alberjev načrt tudi pravico „posebne zaščite”. Ta naj bi izenačila naravno oškodovanje manjšin na področju jezika, šole, zaposlovanja v javni službi, pri nekaterih organizacijah in pri političnih zastopstvih. Kar zadeva pravico do jezika, naj bi načrt listine članom narod- nih skupnosti dovolil, da se poslužujejo svojega jezika tudi pri vseh javnih ustanovah. Stroške za prevajanje naj bi prevzela država. V otroških vrtcih in šolah bi se smel govoriti jezik narodne skupnosti, in sicer „povsod, kjer je to možno”. Država bi morala dati na razpolago denar za narodne skupnosti, potreben za financiranje šolanja. Vrhu tega bi bili člani narodnih skupnosti primorani, da se naučijo tudi uradni jezik. Članom večinskega prebivalstva pa naj bi olajšali naučiti se jezik manjšin, piše v Alberje-vem poročilu. V NEDELJO NA GLOBAŠKO ŽEGNANJE Tudi letos vabi folklorna skupina SKD Globasnica na tradicionalno globaško žegnanje, ki bo prihodnjo nedeljo, 12. septembra. Ob 8. uri bo maša s pranganjem. nato pa sledi srečanje pod farno lipo. Kakor je znano, vladata pod farno lipo pristna domača sproščenost in družabnost - ob glasbeni spremljavi Fantov treh vasi. Prav tako je poskrbljeno za jedačo in pijačo. 2 Politika Jože Wakounig Komentar NAŠEGA TEDNIKA Čestitajmo in se skupno veselimo! Janezu Lesjaku V sredo pred 14 dnevi dopoldne je bil še na sedežu KKZ, NSKS in NT in razpravljal o aktualnih kulturnopolitičnih vprašanjih. Kakor vedno, se je tudi takrat izkazal kot odločen advokat narodne enakopravnosti in isto terjal od celovških central. Za marsikoga je to dogodek, ki tako mimogrede zidne v preteklost. Mnogim to tudi nič ne pomeni. Umetnost kot taka jim ničesar ne da, je samo užitek za neko malo skupinico, ki temu posveča pozornost in tudi namenja prosti čas ali vsaj del prostega časa. Nekaterim se to zdi skrajno dolgočasno, uspavajoče. Krat-komalo, ne zdi se jim vredno, da bi o tem sploh zinil besedo, kaj šele premišljeval. Pa je bil čudovit dogodek. Toni Kernjak, eden od 15 Filijevih otrok s Trebi nje (letnik 1974), oče je kmet Miro Kernjak, mati Cilka, stari oče je bil nepozabljeni ljudski pevec Pavle Kernjak, Toni Kernjak, maturant Šlo-venske gimnazije 1992, je oblikoval solistični klavirski koncert v Werzerjevi dvorani v Porečah. Bilo je to v ponedeljek, 6. kimovca 1993. Prišlo jih je veliko več, kakor so pričakovali. Prišli so poslušat in počastit mladega umetnika, sorodnika, prijatelja, znanca, učenca, sošolca iz gimnazijskih let. Pianist je zaigral dela Lud-wiga van Beethovna (1770-1827), Sergeja Prokofjeva (1891-1953) in Fre-derica Chopina (1810-1849). Za zaključek in v slovo pa je še zaigral na klavirju ponarodelo „Mojcej“; oče ji je Pavle Kernjak, v svet jo je ponesel Slovenski oktet, njen leseni kip stoji pri Filiju na gorici. Poslušalcu in opazovalcu, zlasti tistemu, ki o vsej tej umetnosti nima dosti pojma, ker je pač Bog naložil talente drugod (med te štejem tudi sam), se zdi vse to nekam tako lahkotno, prsti le- tajo po tistih belih in črnih tipkah sem pa tja, ustvarjajo se zvoki, ki ali božajo naša ušesa ali pa tudi po njih pobijajo, temu ali onemu se celo kdaj pa kdaj malo za-kinka, dokler ga ne vrže iz zasanjanosti naslednji le preglasni akord. Na koncu vse navdušeno ploska, saj je umetnik zaslužil to priznanje, bridko si ga je prislužil. Poleg vsega je to zelo utrudljivo delo, telesno in duševno zahtevno. Pomislimo samo, kako je naporna, kako stežavna pot do takega uspeha. Od malega je treba gojiti sadiko daru, skrb pri starših, skrbnost in prizadevnost pri otroku, učitelji, učiteljice pomagajo, gojenca, gojenko vodijo, zdaj pa zdaj se kaj podere, pridejo neuspehi, razočaranja, celo obup. Pa je treba strajati, žrtvovati prosti čas; medtem ko se drugi zabavajo, moraš sedeti pri klavirju in vaditi, vaditi. Seveda je veliko veselja, užitka v tem naporu. Pa seveda želja, upanje, pričakovanje, da bo le še uspelo, da morda pride nekega dne priznanje, da pride nastop, ki bo odprl vrata. A skozi tista vrata spet stopaš v negotovost. Koncert v ponedeljek je bil seveda v prvi vrsti umetnikov osebni uspeh. A ž njim smo se poveselili vsi, ki smo prišli poslušat in gledat. Tisti, ki so ga usmerjali, mu pomagali na tej poti, ga bodrili, so tudi okusili osebni uspeh. S Tonijem Kernja-kom se veselimo vsi. Upravičeno se lahko veseli cela naša slovenska srenja. Iz srca, z vso poštenostjo čestitamo in želimo ves uspeh. Bil je to njegov zadnji pledoa-je: isti dan popoldne ga je zadela možganska kap, niti 14 dni pozneje pa ga je smrt neusmiljeno iztrgala iz naše srede. Umrl je Janez Lesjak prejšnji ponedeljek v 67. življenjskem letu; pogrebna svečanost je bila prejšnjo sredo na Kostanjah. Kostanje - za ta kraj oz. za njegov slovenski živelj se je Janez Lesjak razdajal do zadnjega. Brez Janeza Lesjaka bi kulturno društvo SRD „Drabosnjak“ ne zaživelo, brez Janeza Lesjaka ne bi bilo Drabosnjakovega doma, brez rajnega Janeza pa bi v občini Vrba po vsej verjetnosti tudi ne prišlo do narodnopolitičnega prebujanja. Prvič je rajni postal predsednik SPD „Drabosnjak“ 15. junija Ponoven napad poslanca FPÖ Schretterja na Dvojezično trgovsko akademijo je ostro zavrnil podpredsednik deželnega šolskega sveta Herbert Würschel. Trditev Schretterja, da je potrebno ustanoviti na TAK dva prva razreda, ker polovica učencev prihaja iz Slovenije, ne drži. S tem je neresnična tudi trditev, da zaradi dodatnega razreda nastanejo za 10 milijonov višji stroški. Koliko učencev bo v prihodnjem šolskem letu dejansko obiskovalo Dvojezično trgovsko akademijo, danes še ni možno definitivno reči, ker nekateri starši prijavijo otroke na več šolah. Predvidoma pa bo 1948. Nato je moral s trebuhom za kruhom v Švico in Nemčijo, od koder se je vrnil s svojo ženo Hedwig šele leta 1962. V pogovoru z Našim tednikom je nekoč povedal: „Narodno-kulturno sem v tem času skoraj docela zgubil odnos do rojakov in sem ga pridobil šele, ko sem po očetovi smrti ,podedoval' naročeno Naš tednik - Kroniko. S prebiranjem raznih novic sem spet začel slediti delovanju kulturnih društev.“ Leta 1973 je merodajno sodeloval pri poživitvi SPD „Drabosnjak“ in postal ponovno njegov predsednik. V tem letu so praznovali tudi 150-letnico Andreja Schusterja-Drabosnja-ka in v ta namen pripravili odlomke iz „Pastirske igre“. Leta 1980 je bila na vrsti premiera obiskovalo Dvojezično trgovsko akademijo 44 dijakinj in dijakov. Od teh jih ima 30 avstrijsko državljanstvo, starši 5 učencev so že nekaj let zaposleni v Avstriji, trije učenci so otroci beguncev, ki imajo prav tako stalno bivališče v Avstriji in le 6 dijakov dejansko prihaja iz Slovenije. Na osnovi 30 dijakov iz Avstrije in 8 dijakov, katerih stalno bivališče je v Avstriji, sta potrebna dva prva razreda. Tudi trditev, da je vpis na Dvojezično trgovsko akademijo za dijake iz Slovenije možen le na osnovi posebnega dovoljenja deželnega glavarja, je neresnična. SEZNAM SLOVENSKIH PODJETIJ 1993 Slovenci v Ameriki bodo izdali seznam, ki bo vseboval vsa slovenska podjetja. Ta naj bi omogočal širši javnosti, da se laže poslužuje ponudb Slovencev. Prav tako naj bi ta seznam utrdil našo skupnost in pomagal pri ohranitvi našega ponosa in identitete. Vpišejo se lahko vsa podjetja, ki jih vodijo Slovenci, kjer imajo nastavljene Slovence ali kjer poslujejo v slovenskem jeziku. Doslej so zbrali nad 1400 imen, naslovov in telefonskih številk. Objavljena so podjetja iz Ohia, Illinoisa, New Jerseya, New Yorka, iz Canade, iz Hrvaške, Nemčije, Italije, Slovenije, iz Avstrije itd.. Vrhu tega seznam vsebuje naslove nekaterih cerkev, klubov in centrov, krajev srečanja Slovencev. „Seznam je zelo pomemben in vsak Slovenec naj si ga nabavi,’’ pravijo ameriški Slovenci. Interesenti naj se javijo pri: Kathy Tepesh, 110 East 84 Street, NeW York, New York 10028, USA Napadi Schretterja neutemeljeni Na TAK večinoma domači dijaki 3 Politika Zadnji posnetek rajnega Janeza Lesjaka (z dr. Matevžem Grilcem) - 23. avgusta 1993 v Št. Petru na proslavi 80-letnice župnika Lovra Kašlja. r spomin izgubljenega sina“, leta 1982 Pa so, po petdesetih letih, uprizorili zopet Drabosnjakov „Pasijon“. Vse to je bilo možno, ker je bil rajni Janez vztrajen in se ni ustrašil nobenih težav. Teh ni bilo malo. Predvsem hudo so Kostanjčani občutili pomanjkanje lastnega društvenega Prostora. Janez Lesjak je tudi za t0 težavo našel rešitev. Uspelo ie kupiti farovški hlev in ga preurediti v zelo lep kulturni dom. Od lata 1985 dalje služi kulturni Pom kot klubski prostor in muzej in z dvorano za prireditve. V njem so razstavljeni tudi duplikati rokopisov Andreja Schuster-ja-Drabosnjaka. . Našteli smo le nekaj Lesjako-v'h zaslug na kulturnem področju; zanje je prejel tudi Janežiče-v° priznanje Krščanske kulturne zveze in odličje svobode Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Janez Lesjak pa ni bil samo buša kulturnega prebujanja v občini Vrba in član nadzornega °Pbora K KZ. Tudi politično se je veliko udejstvoval - bodisi kot član osrednjega odbora NSKS, bodisi kot sodelavec in kandidat Enotne liste. Dosegel je, da so v Vrbi poimenovali cesti po Pavletu Kernjaku in Andreju Schuster-ju-Drabosnjaku. Javnost je opozarjal na nerešena narodno-poli-tična vprašanja tudi v pismih bralca, sam pa je dokazal svojo doslednost mdr. s tem, da je zahteval na vrbskem kolodvoru vozovnico v slovenščini - in jo tudi dobil. Zelo ga bomo pogrešali. Manjkal nam ne bo samo kot zvest sodelavec, temveč tudi kot odkrit prijatelj. Na Kostanjah pa je zapustil vrzel, ki jo bodo zelo težko izpolnili. Prepričani smo, da bo v večnosti prejel zasluženo plačilo in da ga bodo njegovi številni prijatelji in znanci ohranili v častnem spominu. Zavedali pa naj bi se tudi, s čim mu lahko na najbolj primeren način izkažemo svoje spoštovanje - namreč tako, da bomo skrbno varovali njegovo dediščino in se pogumno zavzemali za narodno enakopravnost. Dragi Janez, naj Ti bo domača zemlja lahka! Vdovi Hedwig in sinovom Štefanu, Joachi-mu in Hans-Petru izrekamo naše iskreno sožalje. -Kuj- Trgovska bilanca Avstrijski časopis Kurier trdi, da med vsemi zahodnimi državami prav avstrijskemu gospodarstvu največ koristi nova gospodarska usmeritev Slovenije. Poslanik za trgovstvo Raymund Grandt je dejal. „Lansko leto je v Avstriji vsak Slovenec nakupil za 2635 šilingov. Če imamo srečo, bomo letos izvozili v Slovenijo blaga v vrednosti 7 miljard šilingov. To je več kakor v GUS.” Pred nedavnim so v Sloveniji odprli doslej največji nakupovalni center, večino deležev imajo Avstrijci. Zaradi izredno visokega obiska je morala policija za nekaj časa celo zapreti trgovino. „To je simptomatično za vso Slovenijo,” pišejo v avstrijskem dnevniku Kurier. Dejansko imajo Slovenci več denarja kakor v drugih državah v preobratu. Omembe vredno je tudi, da je družbeni bruto proizvod, dosežen v Sloveniji skorajda dvakrat višji od ogrskega. Grandt: „Lansko leto je prišlo na osebo 6133$, kar je več od Portugalske in Grčije, ki sta članici Evropske skupnosti.” Vzrok tega naj bi bila finalna industrija, ki je naseljena v Sloveniji, in dobri stiki z zahodom, še iz časov Jugoslavije. Slovenija je že pred odcepitvijo od Jugoslavije zavila v smer tržnega gospodarstva, kar ji je očitno pomagalo. Gospodarstveniki namreč pojmujejo Slovenijo kot Švico vzhodne Evrope. PISMO IZ TRSTA - DR. DRAGO LEGIŠA Študijski dnevi - DRAGA 93 Na Opčinah so se v nedeljo, 5. t. m., končali študijski dnevi „Draga 93“, ki jih že od leta 1966 v tem času redno Prireja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Vsako leto so študijski dnevi P'li pomemben kulturni dogodek ln 'udi letos niso bili izjema. Prodam je tokrat predvideval najprej nastop Evgena Bavčarja, znane-9a slovenskega publicista, ki že dvajset let živi v Parizu, kjer dejansko opravlja poslanstvo slovaškega kulturnega ambasador-,a- Naslednji dan je bila na dnev-aem redu manjšinska problematika. Nastopili so predavatelji slo-Venske manjšine v Italiji in itali-1 paske v Sloveaiji. Slovenca Mi-ap Gregorič irt Miran Košuta sta Uravnavala zlasti vprašanja, ki I P.°bliže zadevajo slovensko man-ipiao, italijanska sociologinja iz ’ ■ 'rpna Pa je govorila o položaju Pijanske manjšine v Šloveniji, • pedtem ko je italijanski sindika-ls' Mario Ravalico govoril pred-i Vsem o sožitju med večino in Manjšino. Zadnji dan je predaval teolog dr. Vinko Potočnik, za njim pa inž. Igor Senčar. Tudi letos je vzporedno z „Drago“ potekala „Draga mladih". Prav na dan, ko se je iztekal seminar Društva slovenskih izobražencev, je glavni tržaški italijanski dnevnik „II Piccolo“ posvetil veliko pozornost podatkom o številu prebivalstva v občini Trst. Da se njegovo prebivalstvo čedalje bolj stara, smo vedeli, manj znano pa je bilo, da je več kot polovica prebivalcev starih nad 60 let. Naravnost porazno pa vpliva podatek, da se je Trst, kar zadeva število prebivalcev, vrnil v stanje na začetku tega stoletja. Konec lanskega novembra je bilo v tržaški občini 228.405 prebivalcev, to je 1105 manj kot leta 1910, ko je bilo v Trstu 229.510 prebivalcev. Pravkar omenjeni dnevnik je poročal tudi o dveh drugih dogodkih, ki vsaj posredno zadevata našo slovensko narodno skupnost. Tiskovno konferenco je imel krščansko demokratski senator Lucio Toth, predsednik „Vsedržavnega združenja Julijska krajina in Dalmacija.“ Toth je tudi član posvetovalne komisije, ki sodeluje z italijansko delegacijo na pogajanjih s Slovenijo za „nadgradnjo“ (tako govorijo v Sloveniji) Osimskih sporazumov, sklenjenih leta 1975 med Rimom in Beogradom. „Če bo naša država“, je dejal senator Toth, „znala zavarovati lastne interese na območju ob vzhodni državni meji, bo dokazala svojo življenjskost, v nasprotnem primeru bodo doživele zmagoslavje razne lige. Od rešitve tega vprašanja je odvisen sam obstoj Italije kot narodne države“. Senator ni govoril o „nadgradnji“ osimskih sporazumov, temveč o njihovi reviziji, češ da sta „Slovenija in Hrvaška kršili mednarodne sporazume v trenutku, ko sta začrtali mejo, ki je razdvojila Istro in italijansko skupnost“. Revizija Osima pa zadeva tudi prihodnost Trsta in Gorice, je naglasil govornik, ki morata „spet dobiti svoje naravno zaledje, to pa sta Istra in Reka“. Na koncu je Toth poudaril, da mora Italija zahtevati, naj pogajanja potekajo hkrati s Slovenijo in Hrvaško, ker da je treba predvsem zavarovati enotnost italijanske narodne skupine. Drug dogodek pa je razprava za okroglo mizo, pri kateri so sodelovali znani predstavniki italijanskega nacionalizma v Trstu ter soglasno poudarjali, da je treba „Istro in Dalmacijo iztrgati iz krempljev nemškega gospodarskega ekspanzionizma in iz balkanskega vplivnostnega območja ter ju priključiti latinskemu-sredo-zemskemu področju“. „Revizija Osima pa je prvi pogoj za kakršnokoli sodelovanje s Slovenijo in Hrvaško.“ V takem ozračju se torej Trst med drugim pripravlja na pokrajinske in občinske volitve, ki bodo 21, novembra. 4 Pisma bralcev jUtm* butleev P.n. Naš tednik 10. Oktobetstr. 25/111 9020 Celovec Odgovor na pismo bralca „Dvojezični Slovenji Plajberk“ v NT 3. septembra 1993, stran 31 Gospod Feliks Wieser st., ki ga poznam pod domačim imenom „Šošl“ (ne pa „Šaši“, kakor meni sam o sebi), se v svojem pismu bralca v NT z dne 3. septembra 1993 ves začuden sprašuje, kako more profesor, ki poučuje na Slovenski gimnaziji, predstaviti domači cerkveni zbor na vaški prireditvi „samo v nemščini“, Razlog je zelo preprost. Ker je med navzočimi bilo tudi nekaj gostov tujcev, ki niso razumeli slovenskega jezika, se mi je zdelo potrebno in pravilno, da to storim v nemščini. Ni kazalo, da predstavim cerkveni zbor Plaj-beržanom domačinom tudi v slovenščini, saj ga vsi predobro poznajo že skozi desetletja. Vejo, kako pri cerkvenih slavjih in ob drugih prilikah poje, in ta način tudi odobravajo. Domnevam, da ga tudi gospod Wieser dobro pozna. Nisem nagovoril prisotnih samo v nemščini, kakor bi to nepristranski bralec pisma lahko razbral iz prikaza gospoda Wieser-ja. Tudi celotna prireditev se nikakor ni odvijala pretežno v nemškem jeziku, kakor to trdi pisec. Marsikdo se je celo zgražal nad tem, da je bilo slišati (pre)več slovenščine. Ali je gospod Wieser morda bil na drugi prireditvi? Sprašujem se tudi, zakaj se zaletava v nekaj nemških besed, ki so prišle iz mojih ust, in jih ocenjuje kot izraz politične mlačnosti in manjkajoče narodno-po-litične samozavesti. Saj nemški jezik ni nekaj strupenega, da bi se ga človek ne smel posluževati, če se mu zdi primerno in potrebno. Gospod Wieser prav gotovo pozna moje osebno prepričanje, ki sem ga kot predsednik domačega prosvetnega društva in kot človek, ki je tudi sicer aktivno vključen v vaška dogajanja, vedno spet dokazoval že od mladih let in predvsem tudi v času, ko sem že poučeval na Slovenski gimnaziji, a še nisem bil pragma-tiziran. Vem, kaj delam, in za to tudi sam odgovarjam. Podlega nasveta, da se mi ni treba nikogar bati, ker imam zdaj zagotovljeno delovno mesto, ne potrebujem. Svojo narodnopolitično samozavest sem, kakor mislim, že dostikrat dokazoval tako v naši vaši kot tudi izven nje, ne da bi moral zaradi tega kdajkoli prositi miloščine. Vse to, gospod Wieser, sem storil v smislu najine skupne srčne zadeve: ohraniti slovensko besedo in dediščino naših prednikov. Mirko Laußegger, pd. Dušnjak Spoštovani starši in glasbeni učitelji! Seznaniti Vas želimo s tem, da bodo dne 17. t. m. (med 15. in 18. uro) v našem Zastopstvu glasbenih instrumentov, v galeriji Avsenik, posredovani izredno dragoceni napotki vsem, ki se že učijo na katerem izmed v vabilu omenjenih instrumentov, ter tudi tistim, kateri se za klaviature šele zanimate. Na Vaša vprašanja, katera klaviatura bi bila najprimernejša za določeno starost in določen namen, boste prejeli strokovne odgovore. Obisk ob tem informativnem popoldnevu Vam zato izredno in močno priporočamo! Galerija Avsenik, Begunje Bernikove slike v galeriji Šikoronja v Rožeku Z metodo posredovanja umetnosti je strokovna učiteljica Janja Zikulnik na igriv in sproščujoč način ustvarila vzdušje pripravljenosti in radovednosti, v katerem nisi bil sam prepuščen konfrontaciji z umetnino, ampak si v varstvu skupine lahko poizkusil korak k dojemanju slik. — Zakaj poteka neka črta vodoravno preko glave in je druga sladko rožnata napeta kot ovira pred upodobljeno figuro? — Kar čudili smo se, koliko aspektov gledanja je možnih in kako še tako preprosta beseda lahko zadene v živo. Z. W. L. &..-i .'j . V' ... ; ROBINZONOVO KRIŽARJENJE Smer pomorske poti: Opatija — Krk — Rab — Pag — Dugi otok — Mali Lošinj — llovič —• Susak — Cres — Rijeka Cena: 3800,— Šilingov inkl. zajtrk, kosilo in transfer iz Celovca Ker je število dvoposteljnih kabin omejeno, se javite najkasneje do 10. septembra 1993. Telefon: 0463/512528-29 (Justina Hribernik) A/a „MS PLOMIN“ vladata sproščenost in veselje Vabimo naše bralke in bralce na enotedensko ROBINZONOVO KRIŽARJENJE po Jadranskem morju od 19. do 26. sept. 1993 Zvečer prosta zabava na kopnem Ugodne cene tudi na ladji (npr. 11 domačega dalmatinskega vina 45,-— šil.) Gost v Našem tedniku GOST V NAŠEM TEDNIKU Brane Drvarič Oprosti mi grehe vse Pevec Brane Drvarič je začel kot rocker s skupino Kri, ki se je potem usmerila v pop glasbo. Z njo je okusil tudi festivalske odre mariborskega festivala Vesela jesen, pred štirimi leti pa je zajadral v solistično smer pevske kariere in je vsako leto izdal novo kaseto. Kasete so med seboj različne - prva je rockerska, druga komercialno zabavna s poudarki trobent, tretja pa ima vpleten tudi žanr harmonike. S četrto kaseto z naslovom Oprosti mi grehe vse, ki je pravkar izšla pri novonastali založbi AMADEUS iz Ljubljane, se Brane Dra-varič pojavlja v štirih vlogah: kot pevec, avtor glasbe in besedil ter glasbeni urednik založbe. Braneta Drvariča vam predstavljamo skozi pogovor z njim. Pogovarjal se je Drago Papier Naš tednik: Brane Drvarič, na slovenski sceni si že deset let prisoten, najprej si izdal skupinsko malo ploščo s skupino Kri, potem pa štiri samostojne kasete. Kako je šla glasbena pot? Brane Drvarič: „Začetna pot je bila bolj položna kot strma, vzpon pa se je začel leta 1991, ko sem začel sodelovati z Božidarjem Wolfandom Wolfom, in od takrat dalje vsako leto strmo naraščal, zahvaliti pa se moram tudi moji menedžerki, ki je pripomogla, da sem do tega prišel. Ker živim v Murski Soboti, sem kar malo preveč oddaljen od centra glasbenega dogajanja, kjer moraš biti stalno prisoten. Dobil sem podporo v njej in je bila vedno prisotna točno tam, kjer je bilo potrebno.“ Kako so skladbe s kasete Oprosti mi grehe vse nastajale? „Kot na preteklih kasetah sem bil avtor tako glasbe kot teksta pri polovici skladb, polovico skladb pa je prispeval Wolf (njegova družica Helena Banič pa tekste. Vse aranžmaje je naredil Wolf, snemano je bilo v studiu GREATREK v Angliji in študiju Cankarjev dom v Ljubljani pod taktirko tonskega mojstra Silvestra Žnidaršiča. In kakšna so sporočila teh skladb? „Kot vedno je na mojih kasetah nekaj pesmic nežnih, ljubezenskih. Imam pa tudi pesmice, ki so delane prav za čestitke, za želje, za poroke, za rojstne dni. Skratka pesmi so prijetne za uho, moto na vseh dosedanjih kasetah je ostal približno isti, formula za uspeh se je potrdila.“ In koliko kaset iz tvoje zadnje naklade je že prodanih? „Moram reči, da smo v dveh mesecih prodali okoli 6000 kaset, računamo pa še na nadaljnjo prodajo..." Naslov tvoje četrte kasete je „Oprosti mi grehe vse“, pa vendar je na tej kaseti neka pesem, ki je pravo nasprotje naslovnici in sicer „Pojdi mi s poti“. Koga si imel v mislih pri tej skladbi? „Čeprav je naslov malo provokativen, je tema ljubezensko obarvana, poudarek v melodiji ima ženska Lojzka. Moram reči, da sem na vseh dosedanjih kasetah imel kot rdečo nit ime Loj-zko in tudi na novi kaseti sem to lepo slovensko ime dekleta obdržal...“ V zadnjih štirih letih si vsako leto izdal eno kaseto. Če pogledam ovitek zadnje kasete, si naveden tudi kot glasbeni urednik nove založbe AMADEUS, ob direk-torovanju tvoje dosedanje menedžerke Marije Medved. Torej boš moral biti sedaj še bolj priden? „Trudil se bom, da bomo uspevali s programom založbe, trenutno pripravljamo dva nova programa, zabavni žanr in narodnozabavno glasbo, sam pa predvidevam izid svoje nove kasete, čez pol leta pa tudi izid CD.“ Kako je z nastopi? „V glavnem nastopam po sever-novzhodni Sloveniji, kjer me ljudje tudi najbolj poznajo. Nastopam z ansamblom v živo na veselicah, zabavah, pa tudi kot solist po diskotekah. Publika je večinoma tista, ki se po napornem tednu pride zabavat, se razveselit, si dat duška in drugi dan naprej živi vsakdanji tempo. Publiko imam zelo hvaležno, najbolj pa me razveseli, kadar skupaj z mano recimo na veselicah pojejo kakšno mojo znano pesem...“ Kako pa je z izzivom za tujino? „To je bolj težko, saj je med Slovenci v tujini bolj priljubljena narodno zabavna glasba. Temu se prilagajamo, saj jim moramo ustreči, zavedamo pa se tudi, da imajo v tujini sami dosti kvalitetne zabavne komercialne glasbe, nam za zgled - povabljen pa sem v jeseni v Toronto.“ Kaj ti pomeni glasba? Brane Drvarič s četrtim solističnim projektom. Njegove kasete je možno kupiti tudi v knjigarni Mohorjeve družbe in Naše knjige v Celovcu. „Glasba mi pomeni zelo veliko, trenutno od glasbe ne živim, vendar pa upam, da se bom s samim delom pri moji založbi Amadeus preusmeril in profesionalno delal na tem področju.“ Kot vem, si se ukvarjal tudi s harmoniko in bil v začetku tudi v domači glasbi? „Res je. Obiskoval sem glasbeno šolo, kjer sem se nekaj let učil harmoniko. Moj prvi instrument je bila harmonika. Vendar v Prekmurju ni nobenega narodnozabavnega ansambla, praktično tudi ne moreš dobiti ljudi. Še vedno pa imam željo, da bi nekoč v svoji glasbeni karieri našel dober narodnozabavni ansambel in z njim začel peti.“ Brane Drvarič, še to povej, s čim se ukvarjaš privatno, v prostem času? „Praktično imam zelo malo prostega časa, saj imam veliko obveznosti pri založbi Amadeus, največja sprostitev mi je vožnja z avtom, motorjem, rad plavam in igram tenis, najraje pa prosti čas preživim s svojo družico Anico in trimesečnim sinčkom Valterjem...“ 6 Rož — Podjuna — Zilja Celovški župan Leopold Guggenberger s slovenskim konzulom Jerajem in zastopniki mesta Kamnik. Kamnik vabi. Slovensko mesto Kamnik nudi mnogo zanimivosti, predvsem tudi za planince. Pred nedavnim se je predstavilo v Celovcu in Beljaku v upanju, da se bodo Korošci posluževali njegovih zares zanimivih turističnih ponudb. Podrobnejše informacije dobite na Turistično informacijskem centru občine Kamnik vsak dan od 8. do 22. ure (tel: 03 / 061 / 831 - 470; telefaks: 03 / 061 / 831 - 176). ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG V CELOVCU razpisuje delovna mesta a) sodelavca/sodelavko za inozemski oddelek z znanjem angleščine in italijanščine. V poštev pridejo absolventi ustreznih šol ali interesenti s primerno prakso. Plača po dogovoru. Nastop službe možen takoj. b) sodelavca/sodelavko za bančni šalter z znanjem italijanščine. Znanje obeh deželnih jezikov je na ZSZ samoumevno. Prošnje pošljite na: Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, r. z. z o. j., Paulitschgasse 5-7, 9010 Celovec ^=5 ČESTITAMO Pred nedavnim sta stopila pred poročni oltar Marija in Pepi Be-netik iz Lepene. Na skupni življenjski poti jima želijo vse najboljše vsi domači. Številnim čestitkam se pridružuje Naš tednik. Pred kratkim je v Suhi pri Rebrci praznovala 80-letnico Rozi Hribar, po domače Bukovnikova. Vse najboljše in na mnogo let vam želijo vsi prijatelji. Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Francu Wrolichu - Jurcu iz Podgorij in Andreju Schiittelkopfu - Poko-fu iz Velike vasi in jima obenem želi veliko zdravja in sreče na nadaljnji življenjski poti. 90-letnico je te dni na Radišah v Zgornjih Rutah slavila Maria Micki - Toplacharjeva mati. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. V Horcah je te dni srečala Abrahama Rozka Kassl. Ob tem lepem prazniku ji želijo vsi domači obilo zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik. 70. obletnico življenja je pred kratkim slavila Marija Žuntar iz Črgovič. Vse najboljše. V Železni Kapli je obhajal 60-letnico Franc Woschitz. Slavljencu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in sreče polnih let. Te dni praznuje 40. rojstni dan Ani Rotim iz Brezij pri Mohličah-Prijatelji in znanci ji želijo mnogo sreče in zdravja na nadaljnji življenjski poti. Čestitamo! Zelo visok jubilej, 95-letnico, te dni obhaja Rozalija Smerkar iz Borovnice. Želimo vse najboljše ter veliko zdravja in veselja. V Zahomcu je praznoval rojstni dan znani trener skakalcev Franc Wiegele, pd. Petrč. Kličemo še na mnoga zadovoljna, srečna in zdrava leta. Čestitkam se pridružuje EL. Na Suhi praznuje rojstni dan občinska odbornica Enotne liste Uli Pototschnig. Priljubljeni občinski odbornici želimo še mnogo veselih, zdravih in uspehov polnih let v komunalni politiki-Čestitkam se pridružuje EL. Prav tako v občini Suha, na Svetem mestu, slavi rojstni dan Mihej Drug. Uspešnemu vodji frakcije EL Suha želimo ves naj- Vaški praznik v Št. Janžu Tudi slabo vreme ni motilo družabnega srečanja Družabnost pišejo šentjanški društveniki z velikimi črkami. Zato so minulo soboto spet priredili že tradicionalni vaški praznik, ki je kljub slabemu vremenu privabil precej domačinov. Kako potrebni so za vaško društveno delovanje primerni prostori, se je spet pokazalo na vaškem prazniku, ko se družbi ni hotelo nasmehniti sonce. Pa se domačini kljub temu niso nič manj zabavali. Prostori stare šole so namreč dali možnost, da so se ljudje lahko stisnili pod njeno streho. Prizadevni društveniki pa so ob prijetni glasbi poskrbeli za dobro kapljico in prigrizek. Seveda pa tudi pestrega programa ni manjkalo. Čarovnik je poskrbel, da otrokom in prav tako tudi odraslim ni postalo dolgčas. Lepe nagrade pa so bile pripravljene tudi za srečo-lov. Glavno nagrado, namreč par Elanovih smuči, je odnesla mlada Krista Krušic iz Moščenice pri Bilčovsu. Sicer bodo te za njo še nekoliko predolge, vendar zato veselje ni bilo nič manjše. Veliko zanimanje je vzbudil pri domačinih tudi bolšji trg. Pri mizi Katje Weiss so tako otroci kot tudi odrasli vedno spet brskali po lepih knjigah. Obilo obleke in številne potrebščine za šivanje pa je nudila Lenka Weiss, ki je obenem dajala tudi strokovne nasvete, kako je treba šivati to ali drugo stvar. Mihi Miškulnik, kmet iz Bilčovsa, pa je nudil proizvode iz alternativne kmečke produkcije. Predvsem okusni sir, zelenjava in domače žito so našli svoje kupce. Prav tako tudi Dobčnikove salame in pa strd, ki jo je prodajal Miha Blatnik iz Podsinje vasi. Tistim, ki so postali lačni že na vaškem prazniku, pa je Tonč Malle na žaru spekel to ali drugo specialiteto. 7 Rož — Podjuna — Zilja Ba boljše. Čestitkam se pridružujeta SJK in EL. Na Borovnici v Selah je pred kratkim slavil rojstni dan Albert Piskernik. Vse najboljše, veliko zdravja in sreče na nadaljnji življenjski poti. Društvo upokojencev Pliberk čestita __ za osebne praznike Mariji Žuntar iz Črgovič, Stefanu Kristanu iz Bistrice, Mariji Kos iz Strpne vasi, Leopoldu Lebnu iz Pliberka in Franzu Riedlu iz Nonče vasi. Vsem iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Čestitkam se Pridružuje tudi Naš tednik! Društvo upokojencev v Selah čestita Mariji Dovjak za dvojni praznik. Prav tako čestita Matiji Čertovu - Tevlnove-mu Tičeju s Šajde za 70-letni-eo. Še na dolga leta. Pred kratkim je obhajala osebni praznik Mici Maloverš-nik. Želimo mnogo zdravja in zadovoljstva! Pred nedavnim sta si obljubila večno zvestobo mag. Lucija Peinig in Brane Ogorevc. Mladima zakoncema želimo veliko sreče in zadovoljstva na nadaljnji skupni življenjski poti! ČESTITKA TEDNA Pred kratkim je slavila okro-9el jubilej, gospa Breda Župane iz Železne Kaple. Med 'arani je znana kot zvesta pomočnica domačega župnika in Kot solistka pri cerkvenem zboru. Tudi pri domačem slovenskem prosvetnem društvu "Zarja" je zvesta sodelavka. .. Poleg tega pa je zelo dobra S|vilja. O tem pričajo obleke in noše, ki jih je naredila za do-^ače zbore in igralske skupi- Po tej poti se ji zahvaljujemo Za dolgoletno in vztrajno delovanje ter ji • obenem želimo ninogo zdravja in uspeha na nadaljnji življenjski poti. Upamo, da bo še dolga leta delovala tako zagnano kakor doslej 'n tako prispevala svoj delež k Phranitvi slovenskega naroda ln njegove kulture. Radiše Slovo od Šimana Wrulicha V 86. letu starosti je končal svojo zemeljsko pot vsestranski kultuni delavec in steber društvenega delovanja na Radišah, Šiman Wrulich. Kljub temu, da njegova smrt ni bila nenadna, nas je ta vest globoko prizadela. Na njegovi zadnji zemeljski pot ga je v nedeljo, 5. septembra, pospremila velika množica ljudi, ki je tako še enkrat izrekla globoko spoštovanje do velikega moža. Šiman Wrulich je bil dolga leta predsednik radiškega prosvetnega društva in je tam vodil zbore, režiral igre, za katere je deloma tudi sam pisal vloge, ter bil vsestranski kulturni delavec. Z delom na majhni gorski kmetiji na Zgornjih Rutah je preživljal svojo družino s petimi otroki. Njegova življenjska pot je bila trnjeva in ga življenje ni razvajalo. Kot 12-leten fant je izgubil svojega očeta in je že takrat moral skupno s svojo materjo prevzeti veliko odgovornost za družino in domačijo. Že v času med obema vojnama je bil zavzet kulturnik in je navduševal mlade za slovensko pesem in gledališko dejavnost. Tudi usoda nasilja in vojske ni šla mimo njega. Pod prisilo je moral takrat zapriseči, da nikoli več v življenju ne bo slovensko govoril ali pel. Toda tudi ti časi so minili. Več kot 60 let je Šiman Wrulich, pd. Culehnerjev oče, na Radišah dejavno oblikoval in usmerjal kulturno in cerkveno življenje. Ni bil mož velikih besed, vendar toliko bolj mož dejanj, ki je bil pripravljen prevzeti odgovorno delo in ga je tudi zanesljivo izpeljal. Kljub napornemu delu na domači kmetiji, pri katerem mu je mnogo odgovornosti odvzela žena Fani, je vedno našel čas za pevske vaje z zborom, za uprizarjanje iger, za pisanje vlog in pa za delo mežnarja v domači cerkvi, kjer je bil skozi 25 let desna roka župni- ka. Kot pevovodja društvenega in tudi cerkvenega zbora in režiser gledališke skupine je vedno imel poseben odnos do slovenskega jezika. Za kulturno delo je znal navduševati ne le svoje otroke, saj so trije izmed njih pevovodje, ampak tudi druge domačine v občini. Tako se je vedno spet podal na pot, da je pridobil kakšnega novega pevca ali pa člana za igralsko skupino. Vsekakor bi si Šiman Wrulich zaslužil več priznanja v javnosti. Vendar tega niti ni hotel. Zato pa je globoko zasidran v zavesti domačinov, katerim bo še dolgo ostal v najboljšem spominu, saj je bil prav on eden izmed tistih stebrov, ki so s svojim verodostojnim in prizadevnim delovanjem prepričali mlajši rod, da je ohranil na Radišah slovensko besedo in kulturo. Posebno ponosno je Šiman Wrulich vedno spet ugotavljal, s kakšnim idealizmom delajo društ-veniki na Radišah. V eni izmed jubilejnih brošur Slovenske prosvetne zveze je zapisal svojo željo, da bi se funkcionarji in uslužbenci centrale še bolj zanimali za društva, jih bolj pogosto obiskovali, se z njimi pogovarjali o različnih problemih in potrebah društev. Šiman Wrulich je bil mnenja, da se idealizem začne šele po službi, tako kot pri neštetih pevcih, ki hodijo na vaje zvečer po težkem delu in včasih utrujeni zaspijo sede med vajo. Z velikim ponosom pa je gledal Šiman Wrulich na lepo urejeni kulturni dom, pri gradnji katerega je vedno spet pridno prijel za delo in pomagal, kjer je le mogel. Po daljši bolezni je požrtvovalni kulturni delavec po izpolnjenem in bogatem življenju vzel zadnje slovo od svoje družine in domačih. Minulo nedeljo ga je pospremila velika množica k zadnjemu počitku. Veličasten pogreb je vodil domači župnik Ludvik Jank ob asistenci duhovnikov iz sosednjih far. Domači moški in mešani pevski zbor, pod vodstvom Nu.že-ja Lampichlerja, je rajnemu zapel najprej v mrtvašnici, nato v cerkvi in ob odprtem grobu pesmi žalosti n ke. Poleg tega so se s pesmijo oddolžili rajnemu tudi pevci komornega zbora iz Krope, s katerim je društvo na Radišah že desetletja pobrateno. V hvaležnost^ so spregovorili besede zahvale* predsednik radiškega prosvetenga društva Tomaž Ogris, Tonči Schlapper v imenu SPZ, Flori Jug pa se je zahvalil rajnemu v imenu zveze cerkovnikov. Žalujoči družini izrekamo naše iskreno sožalje, rajnega Šimana Wrulicha pa bomo ohranili v častnem spominu kot moža, ki je nenehno bodril k delovanju in je bil številnim kulturnikom s svojim požrtvovalnim in prizadevnim delovanjem vzor. LIBUČE_____________ t Šulnova mama V četrtek zjutraj je v deželni bolnici v Celovcu umrla Pepka Grilc, pd. Šulnova Pepka. Rajna je bila stara šele 58 let, a jo je zahrbtna bolezen neusmiljeno iztrgala iz kroga družine, številnih prijateljev in znancev. Pogreb bo v nedeljo, ob 14.30 v Spodnjih Libučah. Vdovcu Francu in otrokom Helmutu, Kristijani, Rolandu, Rihardu in Gitki izrekamo iskreno sožalje. Več o rajni v naslednjem NT. 8 Reportaža petek, JO- september 1993 Reportaža ca še to 1 mio. za občino-uspeh tudi v šotoru Edinosti S potekom jubilejnega 600. Pliberškega jormaka so lahko Pliberčani vsekakor zelo zadovoljni. Občini bo po obračunu preostalo vsaj 1 milijon čistega dobička. Če bi cene za razstavišča povišali na raven Št. Vida ali celovšekega sejma, bi bili dohodki lahko še višji. Ker pa je sejem namenjen predvsem domačim trgovcem, do povišanja v prihodnje verjetno ne bo prišlo. Denar bo občina uporabila kot vedno izključno za izboljšanje infrastrukture jormaka. Otvoritev je bila tudi letos zgledno dvojezična. Tržni referent Štefan Visotschnig in župan mag. Raimund Grilc sta spregovorila v obeh deželnih jezikih. Uspeh je rodila kritika Našega tednika v šotoru Edinosti, ki se je letos nekoliko bolj potrudila in nudila štiiri dni zanimiv program in imela ves čas poln šotor, kar je gotovo še bolj važno, zadovoljne obiskovalce. Upokojenci se z Našim tednikom že pripravljajo na 2. srečanje leta 1994. Jormak: 120.000 obis)valcev S tako številnim obiskom celo za 600. jormak niso računali v Pliberku. Štiridnevni jubilejni jormak je bil v vsakem oziru velik uspeh, čeprav je vreme precej nagajalo. Poroča Silvo Kumer Petek je bil razglašen za dan upokojencev in otrok, pričakovanih upokojencev iz Štajerske in drugih zveznih dežel pa ni bilo. Le v šotoru Edinosti, ki je skupno z Našim tednikom oz. prilogo Naš upokojenec vabila na upokoje-niški popoldan, je bil dejansko upokojeniški dan. Skoraj 1000 upokojencev je prišlo; celo z avto-bosum iz Roža ter iz Slovenije. „1. srečanje slovenskih upokojencev“ se bo na 601. jormaku nadaljevalo, izreden je bil letošnji uspeh. V soboto je po stari tradiciji sle- dila povorka, na kateri so se predstavile sosednje občine ter podjetniki iz občine Pliberk. Otvoritev je bila v libuškem šotoru. Tržni referent Štefan Visotschnig je pozdravil številne častne goste, jubilejni jormak pa je otvoril deželni glavar dr. Christof Zematto. Ob tej priložnosti je zavzel stališče k evropski kulturni integraciji, v kateri vidi najboljše sredstvo za varnost v Evropi. Mag. Raimund Grilc je v svojem dvojezičnem govoru dejal, da naj bo Pliberk vrata za Slovenijo na zahod in obratno. Zanimiv je bil tudi njegov predlog, da naj bi postal pliberški industrijski park (ki je v načrtu) brezcarinska cona. V nedeljo in v ponedeljek je prišel v Pliberk veliki naval obiskovalcev. Do Blata oz. do Nonče vasi so parkirali avtomobili, žandar-merija je naštela samo v nedeljo 50.000 obiskovalcev. Ko je v ponedeljek zasijalo še toplo sonce, je rekordni obisk bil perfekten. Skupno je obiskalo jormak 120.000 ljudi, od tega dobra petina iz Slovenije. Pozitivno bilanco je imela tudi Pliberška žandarmerija pod vodstvom komandanta Engelberta Per-dacherja. Nobenemu vozniku ni bilo treba odvzeti vozniškega dovoljenja, zgodilo se je štiri lažjih prometnih nesreč z malo škodo -in to pri 120.000 obiskovalcih ! 150.000 piv, 80.000 jedi Po ocenah strokovnjakov je imel jormak letos prometa nad 50 milijonov šilingov. Predvsem gastronomija je delala dobičke. Po ocenah so prodali 150.000 piv, 60.000 jedi. Peki so prodali nad 80.000 žemelj. V zabavnem parku Kot vsako leto, se je na povorki predstavila SPD Edinost Pliberk s svojimi pevkami in pevci. so najbolj atraktivna vozila kot nPr- „Shake“ prinesla posestnikom do 1.000.000,- šilingov dohodkov. Zelo uspešno je bilo tudi kmečko razstavišče. Krožek za vzrejo Pujskov je imel jubilejno razstavo, obisk in zanimanje domačinov je bilo zelo veliko. Prišel je tudi predsednik Kmetijske zbornice Wutscher, prisotna pa sta bila tudi zastopnika slovenskih kmetov, zbornična sv. Janko Zwitter in dipl. inž. Štefan Domej. Pravtako sta bili dobro obiskani razstavišči Konjerejskih zvez iz Velikovca in Celovca ter Zveze za rejo malih živali iz okraja Velikovec. V ponedeljek pa je bila predstavitev skupin pitane goveje živine iz kvalitetne koroške ponudbe. Prav kmečkemu delu bo občina Pliberk v prihodnje dala še večji Poudarek in bo temu primerno tudi izgradila pot do razstavišča, ki je bilo letos zaradi močvirnatih tal le težko dostopno. Zmagovalka nagrade Našega tednika (martinovanje z Našim tednikom) je bila gospa Kati Marketz iz Globasnice. Na upokojeniškem popoldnevu sta ji čestitala blagajnik Društva upokojencev Janez Apovnik (levo) in predsednica Helena Močnik (desno). Pliberški upokojenci pripravljajo za naslednje leto že 2. srečanje upo- kojencev, katerega podpirata Naš tednik s svojo prilogo Naš upokojenec. Slike: Fera-press Jubilejno razstavo Društva za vzrejo pujskov je obiskal tudi deželni glavar. Z leve: Marko Trampusch, Franc Wutte, dipl. inž Štefan Domej, dežel' ni glavar dr. Christof Zematto, pliberški župan mag. Raimund Grilc, Stefan Klokar in ek. sv. Fric Kumer. Slika desno: globaški bokvarji na povorki. “Die Buben” - z novo CD na pliberškem jormaku V nabito polnem šotoru so predstavili pliberški fantje „Die Buben” v soboto, 4. 09. 1993, zvečer svojo drugo produkcijo lasersko ploščo „S.O.S. Kein Land in Sicht”. Nekaj besed o glasbi. Besedi-io in melodije se dopolnjujejo. Alex Munkas, po rodu Dunajčan - delal je že z Eriko Pluhar, pe-trom Corneliusom, na bobnih je igral pri skupini “Minisex” - je izvrstno aranžiral. Vprašal sem ga, kaj ga vleče na Koroško: »Politično: itak veš, kaj se dogaja... Ampak, narava in Pliberk mi zelo ugajata. Gostoljubnost je enkratna. Bil sem tudi z „Bluesbreakers“ 'na turneji po Kitajskem. Tam so nastali prijateljski stiki. Saj Arthur Ottowitz igra tudi pri tej skupini na „orglcah.“ Pred nastopom sem govoril seveda tudi s kitaristom Štefanom Breznikom, ki je gotovo ne- kakšen vodja skupine. Na vprašanje, kaj namerava z „Die Buben”, je dejal: “Nič drugega, kot dobro pop-glasbo. Če to Štajerci znajo, bomo to mogli tudi Korošci.” Saksofonist Wilfried Polž, doma iz Labota, je po poklicu kmet. Študiral je celo na konzervatoriju v Gradcu. Kako je možno kljub trdemu delu na kmetiji sodelovati pri „Die Buben”? Wilfried: „Živeti disciplinirano. Podlaga za to sta družina in ročno delo. In veliko idealizma za glasbo.” Zanimivo je, da je Arthur Ottowitz, ki je glavnopoklicno glasbenik, član dveh pomembnih koroških skupin: „Die Buben” in „Bluesbreakers”. Arthur samozavestno: “Kot pravi Goethe, je v vsakem človeku več duš. Tako je tudi pri meni, kar se tiče glasbenega področja. Blues je ena stran mojega glasbenega ustvarjanja. Druga je pop. Kar dobro živim tako. Problem ostaja samo s termini. Ampak tudi to se da rešiti.” Die Buben in Kvartet Kralj Matjaž na predstavitvi nove CD Dodati je še treba, da so tudi pevci libuškega moškega zbora „Kralj Matjaž” glasbeno močno sooblikovali eno pesem. To je znak, čeprav so besedila na CD “S.O.S” v nemščini, za dobro in odprto sodelovanje v bazi med slovensko in nemško govorečimi. In še nekaj: na libuškem žeg-nanju so letos „Die Buben” prispevali dodaten delež k uspehu v soboto zvečer - prišlo je 1000 poslušalcev. Štefan Breznik je dodal: „Če pride do naslednje plošče, bomo zagotovo upoštevali tudi slovenski jezik.” Tone Boschitz Zadnja vest: Skupina „Die Buben“ je tudi v Sloveniji na prvih mestih hit-lestvic. Na Koroškem radiu je preteklo sredo na hip zdrvela s pesmijo „Ich geh mit dir“ na 1. mesto. Pesmi na tem oddajniku izbirajo poslušalci. 10 Kultura petek, 1P- september 1993 . Kultura 11 Slovenska beseda na rešetki KKZ je povabila mladinske gledališke skupine v delavnico na morje; od 29. 8. do 4. 9. se je pripravljalo devet koroških skupin na letošnjo sezono. ložnosti, da bi jo uporabljala. Tudi dobro izrabljen intenzivni tečaj je skoraj samo kot kaplji- Letos so se udeležile delovnih počitnic mladinske gledališke skupine iz Škocijana, Kot-mare vasi, z Radiš in iz Št. Jakoba, otroški lutkovni skupini iz Šmihela in Celovca, mladinska lutkovna skupina iz Šmihela, otroška gledališka skupina iz Šmarjete v Rožu in gledališka skupina iz Sel. Spremljali so jih njihovi voditelji in mentorji. Vodja vsake skupine je pazil na dnevni red, na disciplino in na pripravljenost vsakega člana - to je bilo najlaže delo. Mentorji, ki se večinoma med sabo dobro poznajo in se razumejo zaradi večletnih skupnih prizadevanj za koroško amatersko gledališče, so imeli svoj lastni dnevni red, ker so deloma oskrbovali več skupin, pomagali pri podobnih težavah in svetovali vsakemu, ki se je zatekel h komu izmed njih. Zgledno skupinsko delo je obogatilo vsako skupino. Tine in Breda Varl sta strokovno odkrivala skrivnosti navdušenim lutkarjem, napolnila sta suhe postave z življenjem in nadzorovala vsak gib mladih lutkarjev, Peter Militarov je bil odgovoren za mladince iz Škocijana in Šmarjete, je pa tudi priskočil na pomoč pri jezikovnih in koreografskih problemih drugih. Franci Končan se je vztrajno oklepal Selanov, Jože Vozny Kotmirčanov in Alenka Bole-Vrabec Radišanov. Gordana Schmidt je poleg režijskega dela s Šentjakobčani rada posegla še v koreografijo na drugih odrih. Neutrudljiva Anka Mlakar je opravila neverjetno garaško delo. Pilila je besedila, popravljala odprte in zaprte, tako ali drugače zveneče glasove, razlagala stavčno intonacijo ali ponekod potrpežljivo poskušala pojasniti razliko med narečnim in zbornim jezikom. Pestro in zanimivo, a odgovorno in naporno udejstvovanje, daleč od zasluženega oddiha. Ustvarjalno delo mladih igralcev. V dveh primerih smo pogledali za kulise in odkrili spodbuden razvoj koroškega teatra. Marija Wako-unig iz Kotmare vasi ni samo pripeljala vseh svojih otrok (mala dveletna Svetlana bi tudi rada pomagala bratoma in sestri); z vsemi močmi se je trudi- la, da bi njena mlada igralska ekipa postala tudi krog prijateljev in tako ostala še nekaj let skupaj. Tudi le bežni opazovalec je lahko čutil, da ji je to uspelo. Že doma so se vsi naučili besedilo, sami so se zmenili, da pridejo polnoštevilno v to intenzivno delavnico, prostovoljno so na primer popoldne skrajšali kopanje, da bi končno drugo dejanje „Slavčka“ (napisal ga je František Pa-vliček po motivih Andersenove pravljice) steklo na improvizirani sceni na vrtu ob vhodu doma. In neumorno vadijo, vadijo, vadijo... Tudi Helka Mlinar je izbrala Andersenovo pravljico. Ko je režiser Peter Militarov skušal prilagoditi besedilo današnjemu razumevanju, mladim Ško-cijanarjem konec ni bil po volji. „Princeska in svinjski pastir“ se konča kot mnoge pravljice s kaznijo arogantne princeske, Podjunčani pa poznajo resocializacijo in izvajajo v igri z vzvišeno damo pravo delovno terapijo. Po geslu „Človeka ne delajo obleke, ampak pošteno delo“ si mora mlada z dobrosrčnostjo in pridnostjo pridobiti naklonjenost pastirja, da lahko priredita na koncu pravo škoci-jansko ohcet. Težave pri prebujanju koroškega gledališča. Ravno ob tem primeru se zamisli Peter Militarov: „Tudi na Koroškem je treba prevzgajati gledalce. Tradicionalne igre so jih polenile, ker so potekale po že znanem kopitu. Zdaj vzgajamo mladino tako, da ustvarjalno posega v dogajanje in pritegne vanj še gledalce. Igra se približa realnemu dogajanju v življenju, kakor preide jezik igralca v prostor. Pa kaj, če opažamo pri mladini, da jim postaja materin jezik vedno bolj tuj. Težko se izražajo s slovenskimi besedami, ko je miselnost že prepojena z nemščino. Včasih se mi je zazdelo, kakor da bi slovenska dela predstavljali v tujem jeziku." Tudi jezikovna vaditeljica Ana Mlakar se ves čas ubada s podobnimi problemi: „Mladina zgublja odnos do narečja, ker mu manjka strokovno besedišče, pravega odnosa do zborne slovenščine pa ne more dobiti, ker je ne sliši in nima pri- ča v morje.“ Vodja skupine otrok iz Apač in Šmarjete, Walter Juwan, ki si je sam z branjem in igranjem pridobil lepo slovenščino, je še bolj pesimističen: „Poznam otroke iz ljudskih šol na deželi, ker jih vozim v šolo, v domove in nazaj domov. Nemščina prodira v vsakdanje življenje kakor sol v morje. V šoli se bolj igrajo, čeprav z delovnimi zvezki in s slikanicami, namesto da bi se učili. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu pouku, ne znajo brati in malo zahtevne besede so jim že kitajščina. Kdo motivira otroke, da bi vzeli knjigo v roke (slovensko, sodobno) in brali? Če šola odpove, doma ali v takih skupinah ne moremo nadoknaditi zamujenega. Nihče ne pozna več jezikovnih ali bralnih vaj. Kaj, če bi dobili v šole vsaj enkrat na teden strokovnjaka, da bi z otroki bral? Danes je amatersko gledališče edina ustanova, kjer gojimo in razvijamo jezik, pa nas odgovorni kulturniki zelo mačehovsko podpirajo.“ To je voda na mlin tajnika Krščanske kulturne zveze, Nu-žeja Tolmajerja: „Ves ta tečaj plačujemo mi: hrano in bivanje za 90 oseb, strokovne spremljevalce in prevoz. Dobro se zavedamo, da so taki tečaji potrebni za ohranitev in razvoj jezika, za obnovitev in napredovanje gledališke dejavnosti. Pa so nam spet na račun kulture zmanjšali sredstva, dodeljena od Urada zveznega kanclerja... Umetnid užitek na mednarodni ravni Uspešen 13. slikarski teden v Svečah v Rožu, od 29.8. do 4.9.1993, z umetniki iz Koroške, Italije, Slovenije in Češke Dobra roba se sama hvali, je star slovenski pregovor. Vsakokrat smo na dolgo in široko na-znanjali že tradicionalni višek kulturnega poletja koroških Slovencev, letos je bila udeležba na taki ravni, da je uspeh že zagotovljen. In zaključna prireditev je bila res bogata žetev enotedenskega plodnega dela umetniške skupine. Razstava je očarala številne publiko, ki je napolnila dvorano pri Adamu in se poglabljala v umetnine najrazličnejših smeri, tehnik in likovnega doživljanja, slikarji so se pomešali med morebitne kupce in razlagali svoja izrazna sredstva, svoje upodobljene misli osebne skrivnosti najnovejše ustvarjalnosti. Povsod je bilo čutiti delček sveškega življenja, vaškega vzdušja in medsebojnega oplajanja pri skupnih strokovnih srečanjih. Mogoče še najmanj pri gostu iz Češke, zastopniku pri letošnjem bienalu v Benetkah, Jifiju Davidu; malce težje se je vključeval v tem kratkem času v tuje okolje, je pa blestel po skrbno izdelanih risbah z močno simboliko in izrazno močjo. Najbolj je bil zadovoljen prof. Andrej Jemec iz Ljubljane, ki se je prvič udeležil slikarskega tedna: «Prav vesel sem, da so me pregovorili, ker sem doživel veliko [epega. Poznal sem probleme koroških rojakov v boju za obstanek iz prejšnjih obiskov in Po pripovedovanju drugih. Tokrat sem ljudi sam doživel v konkretnem položaju, čutil njihovo razhločutnost, ranljivost, odpornost. Taki stiki so potrebni, da se J^ed sabo bolj spoznavamo.“ Podobno se je izrazil njegov učenec iz Mengša, Vinko Zelez-Hikar, ki je skušal dvojezičnost, dvojno kulturo in miselnost upodobiti s črno in belo figuro na Točnih ploskvah svojih slik. , Mlada italijanska slikarja Fla-vio Da Rold in Giorgio Vazza iz Belluna sta se hitreje vživela v domače okolje Roža. Oči umet-n'ka vidijo podrobnosti, ki jih povprečen človek ne opazi, in na oežnih risbah v nežnih, svetlih oarvah so domačini odkrivali okna in vrata svojih hiš. Poseden vtis je pričaral Roland Gras-Ser iz Seebodna s pozlačenimi, toPlimi barvami in prikupnimi detajli vaške okolice. Krog umetnikov je zaključila še Zorka L. Weiss, naša domača učiteljica ln Pedagoginja. Posebnost letošnjega tedna 0° bile delavnice, ki so navduši-® mladež. Roswitha in Hugo Wulz iz Št. Jakoba sta uvedla otroke v skrivnosti linoreza in tompero in na razstavi so po- nosno kazali prve umetniške izdelke. Novost je bila lutkovna delavnica, v kateri je Pavli Zablatnik zbral domače otroke in z navdušenjem, ki je tako značilno za neumornega vodjo Katoliške mladine, znal oblikovati v najkrajšem času pravo lutkovno igralsko skupino. Kar žareli so obrazi, ko so za zaključek lahko pokazali, česa so se naučili - na Mešani pevski zbor Danica se je vrnil s turneje iz Ukrajine. Izkušnje so bile izredne, doživeto gostoljubje pa še večje. Reportažo o tej enkratni turneji boste lahko brali v naslednji številki Našega tednika. K sliki: Domačin Ukrajinec s pevko Danico Martino Habernik. velikem plesu so nastopile lutke vseh pravljic in otroških zgodb: muca Muri, strah in Popi, klju-kec Čerčej in čarovnica in še in še. Še nekaj nenavadnega je bilo na letošnjem slikarskem tednu. Odrasla mladina je napolnila v četrtek dvorano do zadnjega kotička, ker je prvič nastopila rožanska jazz-skupina „Les trois arts“. Idejni vodja Thomas Kugi, saksofon, Tonč Feinig, piano, Štefan Thaler, bas, in Emil Krištof drums, so posrečena sestava, ki si jo moramo zapomniti. Upravičeno si je torej organizatorka Tatjana Feinig v imenu prireditelja SPD Kočna, Sveče, oddahnila, ko se je na zaključni razstavi z zadovoljstvom zahvalila vsem, ki so prispevali, da je bil 13. slikarski teden letos poseben užitek. Bernik zate in zame Zgodi se ti, da zaideš v galerijo, stojiš pred slikami, umetninami, in ne veš, kaj bi si mislil. Ti ugajajo? Jih odklanjaš? Ti je vseeno, da ti ne pomenijo ničesar, medtem ko poznavalci izdajo zadnji groš, da si lahko odnesejo vsaj en objekt v svoje gnezdo? Tako ali podobno mi je bilo pri srcu, ko sem si ogledala razstavo Bernikovih originalov. Svet, v katerem nisem doma. Treba ga bo spoznati, si ga osvojiti. Toda kako? Galerija Šikoronja v Rožeku si je zastavila hvalevredno nalogo, da predstavi prej nerazumljive umetnine tebi in meni. Stala sem torej pred Bernikovo „pokrajino", z mano lepa skupina somišljenikov, in nenadoma odkrila marsikatero zanimivost in lepoto v sliki, ki mi še malo prej ni pomenila nič. Strokovna učiteljica Janja Zikulnig nas je povedla v svet upodobljene lepote. S spretno roko nam je pomagala premostiti strah, ki ga je vsak izmed nas prinesel s sabo v te prostore rožeške galerije. Vzameš si čas, da se podaš v pogovor s sliko pred tabo. Zakaj ti ugaja? Zakaj jo odklanjaš? Ni ti več vseeno, umetnina oživi in postane del tebe. Nepopisen korak naprej v odkrivanje čudežev tega sveta! J. K. 12 Radio / TV / Prireditve_______________gs^mber Kabaret „Martin Krpan“ (Bogomir Veras) Režija: Bogomir Veras Glasba: Roman Verdel Nastopa: gledališka skupina SRD „Borovlje“ Premiera: v soboto, 18. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu SRD „Borovlje“ pri Cingelcu na Trati Ponovitev: v nedeljo, 19. septembra, ob 15. uri v Kulturnem domu SRD „Borovlje“ pri Cingelcu na Trati Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Borovlje“ T PETEK, 10. sept. Ob 300-letnici smrti J. V. A Valvasorja. T SOBOTA, 11. sept. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. E NEDELJA, 12. sept. 6.30—7.00 Dobro jutro na n Koroškem — Duhovna L/ misel (Herman Kelih). 18.10—18.30 Za vesel E konec tedna. N PONED., 13. sept. Začetek šolskega leta: Na ljudskih šolah je še mogoče prijaviti otroke k dvojezič- V nemu pouku. TOREK, 14. sept. R Partnerski magazin. A SREDA, 15. sept. Glasbena sreda. Večerna: 90 let Sioven- D skega prosvetnega društva Drabosnjak. 1 ČETRTEK, 16.. sept. U Rož — Podjuna — Zilja. DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 12. septembra, ob 13. uri v TV 2 Poned., 13. septembra, ob 16.20 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki Zaradi stremljenj po prevladi znotraj narodnostnih struktur zametki zavezništva z avstrijskimi demokratičnimi silami niso vzklili. In kaj je danes, 20 let kasneje? Ob začetku šolskega leta se pričenja tudi poizkus alpe-jadran-ske trgovske akademije v Velikovcu. Obeti za brezposelne na Koroškem slej ko prej niso najboljši. Nova serija „Božanske komedije" v Mariboru. 13. slikarski teden v Svečah: vrhunska udeležba. Gledališka delavnica v Fiesi: 96 mladih koroških Slovencev iskalo lastni „jaz". Borovlje Mestna občina Borovlje sporoča, da je PUŠKARSKI MUZEJ v Borovljah odprt do 9, oktobra 1993, od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Od 3. 7. do 11. 9. v sobotah od 10. do 18. ure. Po dogovoru možen tudi ogled s skupinami. Višanje Spet vozi žičnica na Sv. Višarje Urnik delovanja žičnice je od 9. do 17. ure ob delavnikih, ter od 8. do 18. ure ob nedeljah in praznikih do konca poletne sezone. V svetišču je dnevna sveta maša ob 12. uri; ob nedeljah in praznikih pa ob 9.30, 10.30, 12. in 15. uri. Triglav DVODNEVNI PLANINSKI IZLET NA TRIGLAV Čas: sobota, 11. septembra, in nedelja, 12. septembra 1993 Prireditelj: SRD „Jepa-Baško jezero" Loče, Pečnica Prijave in nadaljnje informacije pod tel. štev. 0 42 54 / 43 29 (Lesjak), 0 42 54 / 29 95 (Wrolich) Obirsko VI. MEDNARODNO SREČANJE HARMONIKARJEV in koncert ansambla „Bratov Poljanšek“ iz Slovenije Čas: v soboto, 11. sept., ob 20. uri Kraj: pri Trklu (Sele-Borovnica) Prireditelj: Alpski klub „Obir" Št. Jakob v Rožu „DRUŽABNO SREČANJE“ Čas: v nedeljo, 12. sept., ob 14. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Nastopajo: Vokalna skupina PD „Lipa" iz Velikovca, družina „Blažej" iz Galicije, harmonikar Franci Prireditelj: Društvo upokojencev Št. Jakob Radiše RADIŠKO ŽEGNANJE Čas: v nedeljo, 19. sept., ob 10. uri (po maši) Kraj: pred kulturnim domom na Radišah Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše" Lobnik Tradicionalni „POHOD PO POTEH ŽUPANCA, GAŠPERJA IN LENARTA“ Čas: v nedeljo, 12. sept., ob 7.30 zjutraj od Wölfelna v Lobniku. Zaključek pa bo okrog 14.30 pri Peršmanu Prireditelj: SRD „Zarja" v Železni Kapli in SRD „Valentin Polanšek" na Obirskem Ljubitelji POHODA prisrčno vabljeni! Kotmara vas VESELICA Čas: v soboto, 25. 9., ob 20. uri Kraj: pri Pušniku v Št. Kandolfu Igra: ansambel „Jožeta Šumaha" Prireditelj: SPD „Gorjanci" v Kotmari vasi Loče SREČANJE BIVŠIH PREGNANCEV Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 26. septembra, s pričetkom ob 14. uri v gostišču Wrolich v Ločah (Ratenče) ob Baškem jezeru svoj REDNI OBČNI ZBOR, ki bo kakor v minulih letih povezan z družabnim srečanjem bivših pregnancev. Prireditev bodo s svojim kulturnim sporedom obogatili člani domačega Slovenskega prosvetnega društva „Jepa-Baško jezero". Bivše izseljence vabimo, da se prireditve udeležijo s svojimi družinami, prijatelji in znanci, da bomo obnovili stara poznanstva ter obudili spomine na čase skupnega pregnanstva in trpljenja. Zveza slovenskih izseljencev Celovec Prisrčno Vas vabimo na predstavitev knjige IRRGÄRTEN DER SEHNSUCHT, Si-grun Krampi (Pesmi) Čas: v sredo, 15. sept., ob 19.30 Kraj: Celovec, Kolodvorska 50, 1. nadstropje Okvirni spored: Kristijan Filipič (prečna flavta), Slike Ronijak (prečna flavta), Srečolov s knjigami. Po prireditvi domač prigrizek iz Labotske doline. Prireditelji: Arhiv Roberta Musila; Gösta Maier, Oleanderweg 8, 9241 Vernberk; Mohorjeva založba, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec Dom v Tinjah V četrtek, 16. septembra 1993 IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE SO-DALITETE — obisk in spoznavanje kulturnega dela Slovencev v Reziji od petka, 17. septembra, do nedelje, 19. septembra, dnevno tri ure SLIKANJE AKVARELOV za začetnike in napredujoče Voditeljica: Gudrun Frey, Beljak v soboto, 18. septembra Spoznavajmo Slovenijo in njene verske ter kulturne spomenike MARIBOR — PTUJSKA GORA -PTUJ za župnije: Kazaze, Šmihel, Pliberk, Vogrče, Žvabek, Suha Voditeljica: nadučiteljica Pepca Weiss od sobote, 18. septembra, od 14.30 do nedelje, 19. septembra, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelj: zdravnik, mati, du- hovnik od sobote, 25. septembra, od 14. do 18. ure, do nedelje, 26. septembra, od 9. do 17. ure Preproste in učinkovite vaje za mišice, hrbtenico, pravo držo in pravo gibanje z ISMAKOGIJO, nem-Voditeljica: Brigitte Horatschek, diplomirana učiteljica za ismakogijo ^ od nedelje, 26. septembra, ob 18. uri do srede, 29. septembra, ob 13. uri Duhovne vaje za duhovnike: „USKLADITI SVOJE ŽIVLJENJE Z BOŽJIMI NAČRTI“ Voditelj: p. Franc Cerar DJ, Mariboi IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE od petka, 8., do petka, 15. 10. 1993 ROMANJE V SANTIAGO DE COMPOSTELA TER V FATIMO — 8-dnevno potovanje — letalo-av-tobus-letalo Vodijo: mag. Borut Uršič (umet. zgodovinar), Jože Kopeinig in Valentin Gotthardt Cena: šil. 9980,— Šmihel VAŠKI PRAZNIK Čas: v nedeljo, 19. septembra, ob 14. uri Kraj: na Davidovem travniku v Šmihelu NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastop3 predsednik dr. Matevž Grilc, 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2' glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-St( 25/III, Karl Sadjak (oglasni oddelek)' Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja' 9020 Celovec, Viktringer Ring 26-NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek' Naroča se na naslov: Naš tednik. I0.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 0463/512528-Telefaks: 0463/512528-22. Prireditve / Oglas SEPTEMBER / OKTOBER 1993 P R I R E D I T V E N I K O L E D A R S L 0 V E N 1 J E September je mesec lepega vremena in vabi na izlete. Marsikatera družina ali društvo ne ve kam v nedeljo. Kaj, ko bi šli tokrat v Slovenijo, kjer se zbirajo veseli ljudje na raznih „nedeljah“! V soboto, 11. 9., je vinska trgatev vinorodnih krajev Jeruzalem pri Ormožu in večer italijanskih opernih arij v kulturnem centru v Portorožu. Čez Ljubelj v Kamnik: 23. dnevi narodnih noš, folklore in obrti. . . V nedeljo, 12. 9., od 9. do 12. ure: Narodnozabavni program, Titov trg ob 15. uri: Tradicionalna povorka narodnih noš, Titov trg ob 16. uri: Nastopi folklornih skupin, Titov trg . .. ali v Bohinj na kravji bal: V nedeljo, 12. 9., od 10. do 12.15: kulturni spored ob 12.30: Mimohod planšarjev in živine ob 13. uri: Koncert Alpskega kvinteta ob 14.30: Tekmovanje gozdnih delavcev, navrh zabavni program Dve zanimivi razstavi v Ljubljani: Ljubljana ima staro in priznano tradicijo v mednarodnih razstavah. To priča vsakoletni veliki vinski sejem, ki se pravkar izteka, to pa pokažeta tudi dve razstavi v septembru na Gospodarskem razstavišču, Dunajska 10, ki praznujeta že 40. obletnico in sta vredni množičnega obiska. 22.-25. 9.: Moda pomlad — poletje, 40. slovenski sejem konfekcije, tkanin in pletenin. 4.-8. 10.: Sodobna elektronika, 40. mednarodna razstava profesionalne elektronike. PUAK: Govorniški seminar v slovenščini Nagovorjeni so: vsi, ki želijo izboljšati svojo retoriko, ki želijo osvojiti nekaj pravil, kako učinkovito govoriti in nastopati, in vsi tisti, ki se zavedajo učinka dobrega govorništva. Seminar vodi: PRAVLJIČNO GLEDALIŠČE - Zdravko Župančič, gledališki režiser - Vojko Boštjančič, tv in filmski režiser - Drago Kuhar, slavist in pisatelj Čas: od petka, 10.9.1993; pričetek ob 16.00 do nedelje, 12.9.1993; konec ob 12.00 Kraj: Hotel JELOVICA Bled, Slovenija C. Svobode 8, tel: 03 064 77316 Udeleženci bivajo v enoposteljnih ali dvoposteljnih sobah s tušem, WC, telefonom in balkonom; polni penzion Prijave: s PRIJAVNICO Prijava je obvezna; pri morebitni odjavi je treba plačati 50% stroškov. Prispevek: 1.200 šil. (za študente 600.-) za tečaj, bivanje v hotelu s polnim penzionom, 2 knjigi, podlage za seminar in prevoz z avtobusom. Stroški za seminar in bivanje znašajo 3500.- šil. Večji del stroškov prevzame PUAK, tako da lahko vsakomur omogočimo udeležbo. Vsebinske točke: - Retorika za vsakogar - Tehnika diha in govora - Obnašanje pred mikrofonom in kamero - Analiza in obdelava besedila ter priprava na nastop - Predavanje o kreativnem pisanju besedil UGODEN NAKUP GRADBENE PARCELE Velikost: od 950 m2 naprej Cena: šil. 200,— m2 Parcele ležijo na mirnem in sončnem kraju. Informacije: Roman Kert Letina pri Šmihelu telefon: (04235) 3856 ZAVOD ŠOLSKIH SESTER V ŠT. PETRU SPOROČA, DA JE VPIS V GOSPODINJSKO ŠOLO ŠE MOŽEN. V utemeljenih primerih pa je prosto tudi še kako mesto v Višji šoli za gospodarske poklice. Za morebitne kandidate je sprejemni izpit v ponedeljek, 13. sept. 1993, ob 8. uri. Oseben pogovor z ravnateljem je nujno potreben. Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter 13 GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM Spoštovani! Za vpisovanje novih učencev v šolskem letu 1993/94 za naslednje instrumente (kandidati bodo opravili preizkus muzi-kalnosti): klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, solopetje, tolkala in zborovod-ska šola. • SREDA, 15. sept. 1993: Celovec: od 10. do 11. ure Mohorjeva ljudska šola od 11.30 do 12.30 Modestov dom od 13.15 do 14. ure Mladinski dom Škofiče: od 15. do 15.30 društvena soba nad Posojilnico Št. Jakob: od 16. do 16.30 društvena soba nad Posojilnico Bilčovs: od 17. do 17.30 društvena soba nad Posojilnico Sveče: od 17.45 do 18.15 pri Goršetu (za Sveče in Št. Janž) Borovlje: od 17. do 17.30 pri Bundru Sele: od 17.45 do 18.15 farni dom • ČETRTEK, 16. sept. 1993: Pliberk: od 13. do 13.30 Posojilnica (tudi za Vogrče, Božji grob in Žvabek) Šmihel: -od 13.45 do 14.15 farni dom Globasnica: od 14.30 do 15. ure ljudska šola Dobrla vas: od 15.30 do 16. ure društvena soba SPD „Srce" Št. Primož: od 16.30 do 17. ure kulturni dom Žitara vas: od 17.30 do 18. ure ljudska šola • PETEK, 17. sept. 1993: Žila (Straja vas): od 15. do 16. ure ljudska šola Ravnateljstvo MOHORJEVE LJUDSKE ŠOLE sporoča, da bodo uradne ure v sredo, 8. sept., in v četrtek, 9. sept., od 9. do 11. ure. Po telefonu ravnateljstvo lahko dosežete pod številko 56860. V ponedeljek, 13. sept., se bomo srečali v razredih ob 7.45, ob 8. uri pa bomo skupno s patrom Romanom obhajali šolarsko mašo. 14 Šport Bilčovs - Št. Lenart 1:1 (1:0) BILČOVS: Slapnig 3, Rajnovid 3, Partl 3, Schlemitz 3, Durnik 3, Kuess 4, Schaunig 4 (40. Hobel 3), Weichboth 3, Quantschnig 3, Smeraldo 3, Mitterbacher 3; Bilčovs, 200 gledalcev Sodnik: Krappinger (zelo dober) Strelca: Kuess (30.) oz. Ortner (58.) ■Kaaasiia Železna Kapla ■ Sele 1:6 (0:4) ŽELEZNA KAPLA: Magie 3, Kukovica.3, Schorli 4, Baloh 3, S. Grubelnik 4, Luschnig 4, Špom 3 H. Grubelnik 3, Nerz 3 (54. Kuchar 3), Oschina 3, Su-mar4 (36. Wicher 3); SELE: E. Oraže 4, A. Mak 5, S. Užnik 4, Božič 4, Fl. Oraže 4, Radosavljevič 4, Z. Oraže 4 (67. Kelich 4), Travnik 5, M. Oraže 5, A. Oraže 4, Maver 6 (80. H. Olip 0); Železna Kapla, 150 gledalcev Sodnik: Jäger (skorajda brez napake) Strelci: Maver (5., 15., 23.), A. Oraže (38., 80.), Travnik (85.) oz. Spom (83.) Dobrla vas ■ Šmihel 0:8 (0:6) DOBRLA VAS: Rigo 2, Bukovec 2, Rudi Marin 2, Sturm 2, Koraschnig 2. (46. Dobeitz 2), Knees 2, Robert Marin 3, Herburger 3, Zunder 1, Dollinger 1, Lesjak 1 (46. Radiff 2); ŠMIHEL: Leitgeb 3, Petrič 3, Polzer 4, Krewalder 3 (70. Ch. Gros 0), Lutnik 4, H. Motschilnik 4, Lopi nsky 4, Grobelnik 3 (78. Hribernik 0), W. Motschilnik 5, Ch. Figo 4, Kräusler 3; Dobrla vas, 150 gledalcev Sodnik: Harlechner (dober) Strelci: W. Motschilnik (15., 25., 64.), Lopinsky (7.), Kräusler (18.), Ch. Figo (34.), Lutnik (42.), Krewalder 68.) Globasnica - Št. Andraž 4:1 (2:0) GLOBASNICA: Matavž 4, Kreutz 4, Tratar 4, G. Sadjak 4, Fera 3, Kordesch 2 (65. Silan 0), Dlopst 3, Ch. Micheu 4, Hren 3, Pleschgatternig 4, Pasterk 4; Globasnica, 150 gledalcev Sodnik: Kontriner (povprečen) Strelci: Pleschgatternig (35., 70.), Micheu (40.), Pasterk (71.) Podliga vzhod: 1. Žrelec 6 5 1 0 10:4 11 2. Št. Vid 6 4 2 0 11:2 10 3. ASK 6 3 2 1 13:7 8 4. Pokrče 6 3 1 2 15:7 7 5. Žitara vas 6 3 1 2 13:12 7 6. Ruda 6 3 1 2 8:7 7 7. Vetrinj 6 2 2 2 9:9 6 8. Liebenfels 6 2 2 2 8:8 6 9. Bilčovs 6 2 1 3 9:9 5 10. Šmihel 6 1 3 2 8:11 5 11. Št. Lenart 6 1 2 3 3:5 4 12. Mostič 6 1 1 4 11:16 3 13. ASV 6 1 1 4 4:13 3 14. Klopinj 6 0 2 4 6:18 2 Naslednje kolo (11./12. september): ASV - Bilčovs 1. razred D: 1. Metlova 6 5 1 0 26:6 11 2. Sele 6 4 1 1 20:8 9 3. Globasnica 6 4 1 1 16:7 9 4. Frantschach 6 4 1 1 15:7 9 5. Šmarjeta 6 4 0 2 14:8 8 6. Št, Pavel 6 2 2 2 11:10 6 7. Eitweg 6 2 2 2 6:19 6 8. Šmihel 6 1 3 2 10:5 5 9. Grebinj 6 2 1 3 8:7 5 10. Labot 6 1 2 3 7:13 4 11. Železna Kapla 6 1 2 3 4:12 4 12. Dobrla vas 6 2 0 4 4:25 4 13. Št. Andraž 6 0 3 3 6:11 3 14. Sinča vas 6 0 1 5 7:16 1 Naslednje ko|p (11./12. september): Sele -Frantschach, Šmihel - Eitweg, Gr„ebinj - Globasnica, Labot - Železna Kapla, Št. Andraž -Dobrla vas Quantschnig zapravil 11-m Bilčovs - Št. Lenart 1:1 - Mnogo obetajoč začetek domačinov, ki so po lepih potezah s strani nekajkrat nevarno ogrožali vrata gostov. Tako je izviral tudi prvi gol s strani, kjer je dolgo podajo Padla uspešno zaključil Kuess. 2. polčas je bil podoben prvemu, le da so Bilčovščani v 52. minuti zapravili 11 -metrovko (Quantschnig) in s tem tudi zmago. Gostje pa so kmalu izenačili in tako zasluženo osvojili točko. Opaziti je bilo, da se ti dve ekipi skorajda vedno ločita z remijem. V naslednjem kolu tekmujejo Bilčovščani proti celovškemu ASV, ki je zadnjič podlegel kar s 6:0. V preteklem prvenstvu so Bilčovščani v Tmji vasi premagali ASV s 3:2; to želijo ponoviti tudi tokrat. Čeprav trenerju Hoblu manjka kar pet standardnih igralcev (Olipitz, Paulitsch, Ramusch, Schaunig in Padi), pa je kljub temu zanesljiv: „Ne glede na manjkajoče igralce, proti ASV moramo zmagati!“ V ospredju * V ospredju * V ospredju * „Strašilo vratajev“ - Igor Maver. Koliko golov je na Koroškem že zadel, 34-letni legionar Selanov sam ne ve povedati. Dejstvo pa je, da je v derbiju v času 23 minut zadel 3 gole. Trenerji nasprotnih ekip so obupani, kajti branilci in vratarji se ga bojijo kot strašila... „Vihar zopet zadeva“ - Walter Motschilnik. Desni napadalec Šmihela je očitno prebolel krizo, kajti pred kratkim je bil še mojster v zapravljanju priložnosti, proti Dobrli vasi pa je zadel kar trikrat. S tem je dokazal, da ni le hiter kot vihar, temveč tudi pravi „goaleador“. „Konstantno razpoloženje“ - Gvido Sadjak. 27-letni branilec Globasnice doživlja letos nogometno sezono, kakršne še nikoli poprej. Trenutno je namreč v . izredni „formi“, in to nespremenljivo že celo sezono. Ni le steber v obrambi, temveč tudi s strani gradi igro. Tone Woschitz prostovoljno odložil mesto trenerja Reinwald novi trener Železne Kaple Po visokem porazu proti Selanom je Tone Woschitz prostovoljno dal na razpolago mesto trenerja drugemu. Odgovorni nogometnega kluba Železna Kapla so se odločili za 29-letnega trenerja Petra Reinvvalda, ki je zadnja leta igral za Železno Kaplo. Vigredi je vodil ekipo iz Galicije, le-ta pa je bila najuspešnejša v drugem delu prvenstva. Še pred ekipo iz Rude, ki se je povzpela v podligo. Ker je bil dvakrat operiran v kolenu, sam ne bo igral, pač pa se bo popolnoma posvetil delu trenerja. Nedvomno ga čaka težka naloga, saj je moštvo nadvse negotovo in tudi telesno slabo pripravljeno. 7. kolo: Sele - Frantschach - Da bo praznik v okviru 20-letnice nogometne sekcije DSG Sele res praznik, je proti Frantschachu potrebna zmaga. Razen Čertova (poškodovan) bo nastopila ekipa v popolni postavi. Šmihel - Eitweg - Po prvi zmagi v derbiju proti Dobrli vasi je ekipa polna samozavesti. Buchwald (poškodba na očesu) in Grobelnik (gripa) sta vprašljiva. Grebinj - Globasnica - Globašane čaka nasprotnik, ki zbira točke le na domačem igrišču. Manjkali bodo Dlopst, Kert in verjetno tudi Hren. Labot - Železna Kapla - Kapelča-ni upajo na „efekt" novega trenerja. Št. Andraž - Dobrla vas - Obup pri igralcih iz Dobrle vasi, ki pogrešajo odgovorne. Naenkrat se menda nihče več ne briga za ekipo. Tone Woschitz 18-letni Bilčovščan Daniel Durnik sodi med najperspektivnejše mlade igralce v podligi. Z njim trener Hobel še dodatno vadi, kar nanj zelo pozitivno vpliva. ______________________________slika NT/Fera Železna Kapla - Sele 6:1 - Žalostna predstava Kapelčanov, tembolj razve; seljiva Selanov. Domačini so bili v rahli terenski premoči, toda brez borbe proti Selanom niti lepe govorice ne žanješ. Selška ekipa je tokrat presenetila z izredno borbeno in taktično zrelo igro, iz katere je še posebej izžareval legionar Maver. On je sam predčasno odločil tekmo, saj je v času 20 minut zadel tri gole (kdo ga je v tem času pokrival...?)-Se posebne omembe vreden je bil njegov prvi zadetek, katerega je iz 20 metrov zadel natančno v desni zgornji kot. Dobrla vas - Šmihel 0:8 - S podobnimi predstavami bo Dobrla vas hitreje zdrsnila v 2. razred, kot si nekateri „odgovorni“ mislijo. Šmihel je tokrat, tudi v tej višini, nadvse zasluženo zmagal, saj so bili za razred (če ne več) boljši. Tekma je potekala enostransko, kajti Šmi' helčani so zadevali gol za golom. Kako slaba je bila domača ekipa, kaže dej; stvo, da so le enkrat nevarno ogrožali šmihelska vrata. Čeprav so manjkal) štirje standardni igralci, kljub temu ne bi smeli tako visoko podleči. Malo več volje in resnosti bi bilo zaželeno... Globasnica - Št. Andraž 4:1 - Prvih 30 minut je tičal Globašanom še jormak v „kosteh“, saj mladih in borbenih gostov iz Št. Andraža niso znali izigrati. Šele po pn/em golu je postala igra domačinov tekoča, kar se je izrazilo tudi v rezultatu. Opaziti je bilo, da igra Globa-šanov niha iz tekoče v krčevito in obratno, kar slabo vpliva na celoten potek igre. 2-krat je bil tokrat uspešen napadalec Erich Pleschgatternig. Nogomet v Sloveniji Rezultati 3. kola I. slovenske lige: Maribor - Rudar Velenje 2:0, Mura - Cosmos 4:0, Olimpija - Optimizem 5:0, Publikum - Istra-gas 1:1, Koper - Potrošnik 5:0, Živila Naklo - Primorje 1:1, Gorica - Krka 3:1, Mavrica - Izola 1:1; Na tabeli vodijo nogometaši iz Murske sobote (Mura), pred Publikumom, Živila in Cosmosom. Olimpija po zmagi in dveh neodločenih rezultatih zaseda 5. mesto, enako Koper. Obe ekipi sta v zadnjem kolu zmagali s 5:0. 15 Sport St. Magdalena naj bo za SAK svarilo V nedeljo čaka SAK v avstrijskem pokalu štajerski ligaš Leibnitz, ki po petih kolih zaseda le predzadnje mesto. Toda St. Magdalena naj bo SAK svarilo. Prizor s pokalne tekme lanskega leta med St. Magdaleno in SAK (0:1), ko je SAK doživel veliko negativno presenečenje, slika NTarhiv/Fera Se globoko v spominu nam je ianskoletni nastop SAK v 2. kolu ^sirijskega pokala v Linzu. SAK, takrat jasen favorit, saj je bil nasprotnik St. Magdalena le zadnji na lestvici v zgornjeavstrijski ligi, ie nerazumljivo podcenjeval nasprotnika ter podlegel z 1:0. Letošnji nasprotnik SAK v 2. kolu avstrijskega pokala je štajer-ski ligaš Leibnitz, ki zaseda Predzadnje mesto na tabeli. Eki-Ito je v petih tekmah osvojila le dve točki, in te na zadnji tekmi Proti Eibiswaldu. Le-tu pa so se [pralci borili za trenerja Ringerta, kateremu bi v primeru poraza Prepovedali mesto trenerja. Jasno so vidne paralele Leib-totza in St. Magdalene, kar naj bo |a SAK veliko svarilo. Co-trener šAK Jože Fera pa je z enim stavkom izrazil, kako bo SAK proti Leibnitzu uspel: „Polno samoza-Vesti in brez podcenjevanja!“ Pokalna tekma bo v nedeljo °b 15. uri na mestnem stadionu v Leibnitzu. SAK manjkajo Hober, Zanki in F. Sadjak (zaprt za eno tokmo), vprašljiv pa je tudi poškodovani Vrabac. Moč Leibnitza: ~ Tehnično zrela igra ~ Nevarna napadalca Nessl in Schwaab (Schwaab je bil v Pretekli sezoni drugi najboljši strelec lige) ~ Vratar Sammt (zanj se je letos zanimal celo Sturm G raz) ~ Legionar Žurman iz Slovenije Slabosti Leibnitza: ~ Ekipi primanjkuje samozavesti ~ Obramba prejema nepotrebne zadetke, predvsem v protinapadih ~ Mnogo poškodovanih igralcev SAK v sredo zopet na celovškem stadionu Prvenstvena tekma 9. kola med SAK in A. Wolfsbergom je zaradi pokalne tekme preložena na sredo, 15. septembra 1993, ob 17. uri. Ker je za ta čas nogometno igrišče v Trnji vasi zasedeno, se je SAK kratko malo izognil na celovški stadion. Tekme naraščaja SAK: SAKU 16-Donau 9:2 Razdevšek 4, Müller 2, Nachbar, Oraže, Sienčnik; WAC U 14-SAK 2:2 Petek, Oraže; SAK U 12 - Grebinj 12:0 Zidej 3, Kojič 3, G. Nachbar 2, Kramar 2, Müller 2; SAKU 12-Ruda 4:2 Kojič, Kramar, Visotschnig, Müller; SAK U 10 I - Haimburg 4:0 R. Partl 3, Kreutz; SAK s pomočjo sodnika zopet podlegel VSV-SAK 1:0 (1:0) SAK: Preschem 4, Wölbl 3, F. Sadjak 3, A. Sadjak 4, Pappler 3, S. Sadjak 3, Ramšak 3, Vrabac 3, Blajs 3 (60. Savič 3), M. Sadjak 3, Uppusch 3; Beljak, 600 gledalcev Sodnik: Glanz (preobremenjen) Strelec: Modre (11.) Rdeči karton: F. Sadjak (33.) oz Hohenberger (75.) VSVU19-SAK 2:3 (F. Sienčnik 2, J. Fera) Beljačane je SAK tudi v najboljših časih le težko premagal, saj igra ekipa nogomet, ki je podoben ameriški obliki ragbija. Da je SAK podlegel, pa je svoje dodal še sodnik, ki je bil od začetka naprej preobremenjen. Tako je pred odločilnim zadetkom spregledal jasen prekršek nad A. Sadjakom, ki je bil tokrat še najboljši v slabi ekipi SAK. Čeprav so SAK manjkali nekateri standardni igralci, bi si moral biti kljub temu priigrati vsaj nekaj priložnosti za gol. Le-te so bile nadvse redke. 20-letnica nogometne sekcije DSG Sele V nedeljo, 12. septembra 1993, praznuje nogometna sek-c'ja DSG Sele 20-letnico obsto-to. V ta namen je pripravljeno Veliko' slavje,, h kateremu so vabljeni vsi prijatelji selskega nogometa. §Bored: 9-30 - Sele U23 - Frantschach 11.15 - Sele I - Frantschach I ^3.00 - prijateljska tekma naraščaja Sele - SAK (do 14 let) 14 00 - Club 11 - gasilsko dru- štvo Sele 15.30 - Sele team 80 - Škofja Loka (veterani) 17.00 - Sele team 70 - Borovlje (veterani) V odmorih nagradno streljanje 11 -metrovk Od 12. ure naprej zabava pri igrišču ansambel „Obzorje“ iz Slovenije. Za hrano in pijačo je poskrbljeno! Koroška liga 1. WAC 8 5 2 1 15:8 12 2. VSV 8 5 1 2 12:5 11 3. SAK 8 5 0 3 17:8 10 4. Treibach 8 4 2 2 9:8 10 5. Lendort 8 4 2 2 9:8 10 6. Lienz 8 3 3 2 16:9 9 7. Breze 8 3 3 2 12:8 9 8. Trg/Feldk. 8 3 3 2 10:7 9 9. Austria 8 3 2 3 10:7 8 10. Pliberk 8 3 2 3 8:7 8 11. Wernberg 8 3 2 3 13:13 8 12. Matrei 8 2 3 3 7:10 7 13. Wietersdort 8 2 2 4 8:9 6 14. A. Wolfsberg 8 3 0 5 11:17 6 15. Borovlje 8 2 1 5 7:18 5 16. Velikovec 8 0 0 8 7:29 0 9. kolo (11712.9.93 oz. 15.9.93): SAK - A. Wolfsberg, Wemberg - Treibach, Borovlje - Austria, Lienz - Matrei, WAC- Pliberk, Breze - Lendorf, Wielersdorf - Trg, Velikovec-VSV Kratek pogovor Peter Rein wald novi trener Železne Kaple Kaj boš skušal najprej izboljšati v moštvu? Moja prva in najpomembnejša naloga je gotovo ustvariti zopet enotnost med posameznimi igralci. Ekipi ne primanjkuje nogometne kakovosti, pač pa duševne moči. Ustvariti bom moral tisto vzdušje, ki je še pred leti krepilo to ekipo. Igralci morajo biti zopet pripravljeni boriti se vsak za vsakega. Ali v ekipi načrtuješ tudi personalne spremembe? V večji meri ne. Zagotovo pa mora v ekipo določen red, katerega morajo igralci spoštovati. Zakaj si se pravzaprav odločil za mesto trenerja v Železni Kapli? Odgovorni so spoznali, da moštvu primanjkuje samozavesti in enotnosti. To pa najlaže lahko izboljša trener, ki ekipo pozna. Tako so me vprašali,... in sedaj sem trener. Ali boš sam tudi igral? Trener in igralec v enem gotovo ne bom. Kaj praviš o trenerju Wo-schitzu? O mojem predniku Woschitzu oz. o njegovem delu nočem veliko govoriti, saj je to že preteklost. Na vsak način pa v Železni Kapli ni našel pravega odnosa do igralcev. Na zadnjih tekmah je bila očitna tudi slaba telesna pripravljenost nekaterih igralcev! To drži! Le-to pa bom kar kmalu izboljšal, kajti dobra pripravljenost igralcev je prvi pogoj za uspešen nastop. Z Reinwaldom se je pogovarjal Franc Sadjak. #5VÄ mm 1 9 1 •• ihu monorjeva Knjigarna PERESNICA (napolnjena z jolly-barvicami) 98- samo *0 V# jr 1A š°l' \rSČ‘ NAHRBTNIK samo 11 jT Od 13. 9. do 25. 9. 1993 za Vas ODPRTO VES DAN. - Nenavadni intervju Ime: Berti Lipusch Doma: v Strpni vasi Poklic: uradnik Starost: 47 let Konjički: muzikant in pevec Kaj imaš, česar drugi nimajo? Po veselicah težko glavo. Kaj najbolj ceniš na sebi? Da mi moje kosti, ki so le že nekoliko stare, še niso “sparele”. Kaj najmanj maraš? Zelo se lahko jezim nad ljudmi, ki niso točni. V kateri družbi se najbolje počutiš? Najraje sem v družbi, kjer se poje in je dobra jed. Seveda pa zraven spada tudi še kaj drugega... Razlika med tvojo kitaro in tvojo ženo? S kitaro lahko delam, kar hočem in me vedno uboga... Kaj najtežje delaš? Zelo težko se mi godi, če moram po dolgi noči zjutraj zgodaj iz postelje. Še težje pa mi je, če moram gledati, kako drugi posodo umivajo. Le kaj boš, če ti ženske ne pustijo, da bi pomagal. Kaj najraje delaš? Če sem prav lačen, zelo rad kuham, poleg tega pa zelo rad igram s svojimi muzikanti. Tvoj odnos do denarja? Tisti, ki denarja nima, je siromak. Tisti, ki ga ima, pa tudi ni vedno srečen. Brani se ga pa skoraj nihče. Katere lastnosti bi se hotel znebiti? Tistih skrbi, ki se pozneje izkažejo za nesmiselne. Tvoje življenjsko geslo? Biti vedno s tem zadovoljen, kar imaš. Si moreš predstavljati, da bi ves teden ne igral na kakšni poroki ali na drugem praznovanju? V mlajših letih si tega še predstavljati nisem mogel, zdaj pa sem vesel, kadar sem lahko doma pri svoji ženi. Kaj bi rekel človeku, ki ti bi obetal kariero rock-pevca? Bog me obvaruj takšnih ljudi. Veliko raje ostanem na narodnozabavnem področju in varujem svoje živce, še posebej pa ušesa. Za rock-glasbo je dovolj divjih mladostnikov, ki imajo energijo za to. Kaj bi se star človek še okoli “spokvov”! MUC