topiš SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 21 KNJIGA 1974 JL ZALOŽILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI LETOPIS S A Z U 25 THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 25, 1974 EDITED BY THE SLOVENE ACADEMY OE SCIENCES AND ARTS LJUBLJANA letopis SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 25. KNJIGA 1974 JL ZALOŽILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 25. FEBRUARJA 1975 I ORGANIZACIJA SKUPŠČINA SAZU Predsednik Josip Vidmar, redni član. Podpredsednik Anton K uhelj., redni član, Glavni tajnik Gorazd Ko še j, redni član, Častna člana (2) Redni člani (35) Milko Bedjanič, France ilezlaj, Matija Bravničar, Bogdan Breeelj, Srečko Brodar, Drago t in Cvetko, Maksim Gaspari, Bogo Grafenauer, Dušan Hadži, Svetozar iicsič, Božidar Jakac, Boris Kalin, France Kohlar, Viktor Korošec, Ciril Kosmač, Miško Kranjec, Brat ko Kreft, Anton Kuhe! j, Gora z d Kušej, France Mihelič, Janez Milčinski, brane Novak, Anton Ocvirk, Vladimir Pavšic, Anton Peterlin, i van Ilnkovec, Anton SJodnjuk, Stanko Škerlj, Makso Šnuderl, I .ado Vavpctič, Kun Vid a v, Josip Vidmar, Boris Zilicrl. Fran Xwitter, Andrej Zupančič. Dopisni člani (19) Anion Bajec, Robert lilinc, Miroslav Brzin, Bojan Cop, Davorin Dolar, Janez Fettich» Jože Goričar, Peter Gosar, Stanko Grafe n i mer. Milan Grošelj, Dušan Kermavner, Valentin Logar, Josip Broz-1 iio I. rlvar d Kardelj Janez Matjašič, Ernest Mayer, Marjan Mu£i£, Janez Pekle nik, Edo Ravnikar, Lujo šiiklje, Miha Tišler. Pri delu skupščine SAZU lahko so deluj c jo tudi zunanji dopisni člani (25): Ivo Andrič, Oton Berkopec, Janez Cilonšck, Edhem Camo, Mirko Deanovic, Jo van Djordjevie, Branislav Djurd jev, Leon Gerškovič, Velibor Gligorje, Branimi r Gnsič, Fran jo Kogoj, Blaže Koneski, Marko Kostrenčie, Josef Kratoehvd. Gustav Krklee, Miroslav Krleža, Janko Lavrin, Desanka Maksi movie, Grga Novak, Jean Nongayrol, Pavle Savič, Pavel Štern, Alojz Tavčar, Kos i a Todprovic, Mstislav Volkov. V delu skupščine SAZU sodelujejo še delegati delovne skupnosti SAZU, V letn 1974 so to bili; France Bemik, France Novak, Mitja Zupančič, Delovna skupnost SAZU je 3t, decembra 1974 štela 136 delavcev? 68 znanstvenik delavcev in raziskovalcev z drugimi naslovi, 4 stažiste, 8 strokovnih delavcev, 15 bibliotekarskih in knjižničarskih, 17 upravnih in računskih, 10 tehničnih in 14 pomožnih dclavcev, Takšnih s skrajšanim delovnim časom, je bilo 10, stalnih zunanjih sodelavcev 9, Svet delovne skupnosti SAZU v letu 1974: č i a n i : France Bern i k, Ivanka Černelič, Rado Gospodaric, Marija Klcmenčič, Marija Kozlevčar, Milko Maiičetov, Joža Meze, Carmen Narobe, Anica Novak, Damjan Prelovsek, Alojzij Šercclj, Mitja Zupančič. PREDSEDSTVO SAZU i Predsednik Josip Vidmar Podpredsednik Anton K n Ji e 1 j Glavni tajnik Gorlzd K n I e j Tajnik i. razreda (zgodovinske in družbene vede) Lado V a v p e t i £ Tajnik 2. razreda (filološke in literarne vede) France K o h 1 a r V. d. tajnika 3. razreda (matematične, fizikalne in tehnične vede) Anton Ku h C l j Tajnik 4. razreda {prirodoslovne in medicinske vede) Ivan R o k o v e c Načelnik medicinskega oddelka v <£. razredu Janez M i I C i n s k ! Tajnik 5. razreda (umetnosti) Bralko Kreft Člani plenuma Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ Josip Vidmar, Anton K u h e 1 j, Gorazd K u š c j -Sedež Svetu akademij znanosti in umetnosti SFRJ v leta 1974 je bil v Zagrebu, predsedoval mu je Grga Novak ORGANIZACIJA AKADEMIJE {po stanju 31. decembra 1974) I. UPRAVNA PISARNA Upravni direktor: dr. Lev ß a e h 1 e r. Tajnica predsedstva: Nada J e s s e. Šef odseka za finančno in materialno poslovanje: Sonja T o m š e. II. ODDELEK 7.A NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA Upravnik: znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah. Strokovni sodelavec; mag. Jolanta G r u o - K o z a k. Samostojni referent za tisk publikacij: Staško J esse. III. BIBLIOTEKA L;pravnik: Primož Ramovš. Višji bibliotekar: Ana Koblar-Horetzky. Bibliotckar-refcrrnt; Marija K I e m c n e i c, Bibliotekar: Soll ja Sterguršek. IV. STUDI iSKI CENTER 7.A ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZSELJENSTVA Predsednik sveta: akademik dr. Uran Zwitter. V. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Predsednik: znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah. UPE AVA INSTITUTOV IN KOMISIJ t. INSTITUT ZA OBČO IN NARODNO ZGODOVINO Upravnik: akademik dr. Fran Zwitter. Znanstveni svet: akademik dr. Fran Zwitter, akademik dr. Bogo G r a f e n a n B r , dopisni član dr, Dušan K e r m a v -ner, univ. prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik inštituta dr, Pavle R i a z n i k, Višji Strokovni sodelavec: Božo OtorepeC, tajnik inštituta. 2. INSTITUT ZA ZGODOVINO UMETNOSTI Upravnik: znanstveni svetnik tir. Emilijan Cevc. Znanstveni svet: znanstveni svetnik dr. Emilijan Cevc, nniv. prof. dr. Stane M i k u ž „ dopisni član nniv. prof, ing. arh. Marjan Mašit, dr. Sergej V r i š c r. Asistent; Damjan Prelovšek. .Strokovni sodelavce: Vera B a 1 oh. Bibliotekar: Vida U r e k. 3. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Upravnik: znanstveni svetnik dr. ing. Mitja B rod ar. Znanstveni svei: akademik dr. Srečko Brndar in delavci inštituta: znanstvena svetnika dr. ing. Mitja B rod ar in dr, Alojz Sercelj, višji znanstveni sodelavec dr. jaroslav S a sel, znanstveni sodelavec dr, Frane Le bon. Višji Strokovni sodelavec: Ana Saše. 1. Pripravnik: Ladislav Cigleneeki. 4. JMSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIEiNTA Upravnik; akademik dr. Viktor Korošec. Znanstveni svet: akademik dr. Viktor Korošec, akademik dr, Gorazd KuSej» akademik dr. Maksu Š n u d e r 1, dopisni član dr. Milan Grošelj, univ. prof. dr. Jože Kast e 1 i c. Višji knjižničar-referenl: Julijana § u š t e r š i č. 5. MUZIKOLOSKI INSTITUT Upravnik še ni izvoljen. Znanstveni svet še ni imenovan. (i. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Upravnik: akademik dr. Bratko Kreft. Znanstveni svet: akademik dr. France Bezlaj, akademik dr. Bratko Kreft, dopisni člani dr. Anton Bajec, dr. Bojan Cop in dr. Valentin Logar, univ. prof, dr. Janko Jurančič, znanstveni svetnik dr. Jakob R i g 1 e r. a) Dialektološka sekcija. Načelnik: znanstveni svetnik dr. Jakob R i gl er. Višji strokovni sodelavec: Saša SeTnct, Zunanji, znanstveni sodelavec: dopisni član dr. Valentin Logar. Asistenta: Frančiška Benedik in Sonja Horvat, b} LeksikoloSka sekcija. Načelnik: univ. prof. dr. Janko Ju raučič. Znanstveni svetnik; dr, Lino Legis a. Višji strokovni sodelavci: Ivana Černelič, Milena H a j n -š e k - H o 1 z , Marija J a n e ž i č, Zvonka L e de r -M an c i n i, Joža M o z c , France Novak, Marta S i 1 v e s t e t , Stanislav Subadolnik, Ada Vidov i č - M u h a, Asistenti: Marjeta Hn m er, Polona Kostanjevec, Borislava Košmrlj-Levačič, Jaka Müller, Zvou-ka Praznik, Ivana S i r c e 1 j , Cvetana T a v k e s. Asistent stažist: dr, Francka Premk-Škerlak, c) Etimološko-onomastična sekcija. Načelnik; akademik dr. France Bczla j. Asistent: Janez Keber. Strokovni sodelavec: Drago M e r t e 1 j. d) Komisija za pravopis, pravoreeje in gramatiko. Predsedstvo: dopisni član dT. Anton Bajec, znanstveni svetnik dr, Jakob R i g l c t . univ. prof. dr, Jože Toporišič. 7. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Upravnik: akademik dr. Anton O C v i r k. Znanstveni svet: akademik dr. France Bezlaj, akademik dr. Anton O c v i r k , akademik dr. Stanko S k e r 1 j, akademik dr. Josip Vidmar, univ. prof. dr. Janko Kos. a) Sekcija za slovensko literarno zgodovino. Višji znanstveni sodelavec: dr. France Bernik. b) Sekcija za literarno teorijo. Znanstveni svetnik: Drago Sega. Višji strokovni sodelavec: Majda Stanovnik-Blinc. Asistent: Daroslav D o 1 i n a r. c) Sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo. Znanstveni svetnik: Alfonz G s p a n. Višji strokovni sodelavce: Nada Gspan-Praselj, 8. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik: akademik dr. Frauce K 0 b I a r. Znanstveni svet: akademik dr. France K ob 1 ar, akademik dr. Tiratko Krefi, prof. dr. Boris Merhai, univ. prof. dr. Vilko Novak, univ. prof. dr. Sergij Vilfan, znanstven i svetnik dr. Zmaga K n m c r. Sekcija za ljudsko slovstvo. Znansl veni svetnik: dr. Milko M a t i č e t o v. Asistent stažist: Marija S t a n o n i k. Sekcija za ljudske šege in igre. Znanstveni svetnik: dr. Niko K ure t. Asistent: Helena Ložar-Podlogar. Sekcija za ljudsko glasbo in ples. Znanstvena svetnika: dr. Zmaga Kumer in dr. Valcns V o d u s e k. Asistenta: Bogomir Ramovš in Marko T e r s e g 1 a v. Strokovni delavec: Julijan Strajnar, Sekcija za materialno kulturo. Znanstveni sodelavec: dr. Anton Ccvc. Bibliotekar: Sinja Zemljič-Golob, 9. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Upravnik: akademik dr. Svetozar I le 5 iS. Znanstveni svet: akademik dr. Srečko Brodar, akademik dr. Svetozar 11 c š i č , akademik dr. Ivan R a k o v e c, znanstveni svetnik dr. Jože Bole, višji znanstveni sodelavec dr. Peter H a b i č , znanstveni sodelavec dr. Rado Gospodaric, Višji znan s i ven i sodelavec: d t. Peter H a b i č. Znanstvena sodelavca: dr. Rado Gospodaric in dr. Irance ] 1 a b e. Višji strokovni sodelavec: Egon Pretner. Asistent: Andrej K r a n j c. Strokovna delavca: Ivan K e n d n in Irance Sušteršič. Zunanji znanstveni sodelavec: dr. Valter Bokinec. 10. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Upravnik: akademik dr. Svetozar 11 e 5 i č. Znanstveni svet: akademik dr. Srečko Brodar, akademik dr. Svetozar 11 e S i 5 , akademik dr. Ivan R a k o v e C, Znanstvena svetnika; dr. Drago Meze, tir- Milan šifrer. Višji strokovni sodelavec; Milan N a t e k. Asistent: Milan Orožen-Adamič. Zunanji znanstveni sodelavec: dr. Valicr B O h i n eti, V okviru inštituta je tudi Zavod za kartografijo. 1'ehnični vntija: strokovni sodelavec Marko e r O v n i k. II. INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Upravnik; akademik dr, Ivan Rakovcc. Znanstveni svet: akademik dr. Ivan II a k o v e e , dopisni član dr. Janez M « t j a š i £ , znanstveni svetnik dr. jože B 0 1 C. Višji znanstveni sodelavec: dr. Dragica T 11 r n s e k. Znanstveni sodelavec; dr. Katica D robu e. 12. BIOLOŠKI INSTITUT JOTANA HAD2IJA Upravnik; znanstveni svetnik dr. Jože Bole, Znanstveni svet: akademik dr. Ivan Rakovec, dopisni član dr. Janez M a t j a s i e , znanstveni svetnik dr, Jože Bole, nniv. doc. dr. Andrej Martinčie. . Višji znanstveni sodelavec; dr. Ivka M un d a. Višji strokovni sodelavci: Jan (.' a r n c 1 u 11 i, ing. Alojz M a - r i n čok, ing. Ivo P u n c e r , ing, Mitja. Zupančič, Asistent: Božo D r o v e n i k. Asistent stažist: Andrej S c 1 i š k a r, Zunanji znanstveni sodelavec: univ. prof. dr. Miroslav Zei. Institut /a biologijo ima še Biospeleoioški laboratorij v Postojni. A odja; znanstveni svetnik dr. Jože Bole. Knjižničar-referent: Lige K u 1 a n. H. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE l.pravnik se ni izvoljen. Zunanji znanstveni sodelavci: univ. prof. dr. Stanko Ranic, primarij dr. Slavko Rakovec, univ, pTof. dr. Miroslav K a 1 i š n i k. 14. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik: univ. prof. ing. Albert Struna. Strokovni svet: akademika dr. Viktor K o r o S e e in dr. Drugoiin Cvetko, nn i v. prof. ing. Albert Struna, uiii v. prof. dr. Stanko Banič, univ. prof. dr. Janez Batia, prof. Ivan K r e č i č. a) Pravna sekcija. Načelnik: akademik dr. Viktor Korošec. Člani sekcije: akademiki: dr. Cornstd Kušcj, dr. Makso S n u d c r 1, dr. Lado V a v p e t i č . univ, profesorji: dr. Alojzij Finigar, Ht, Peter K o b e, dr. Vladimir Murko, dr. fvan Tomšič, Znanstveni svetnik; dr. Ciril K r ž i š n i k. b) Tehniška sekcija, Načelnik: univ. prof, ing, Albert Struna. Strokovni sodelavci; univ, prof. dr, ing, France Adamič (za agronomijo}, ing. Stane BonaČ (za papirno industrijo), utliv. prof. ing. Boris C e r n i g 0 j (za strojništvo), ing. Venčesiav F u n t e k (za železnice), prof. dr. ing. Janko K a v £ i č (za kemijo), ing. Leo Knez (za varilstvo), prof. ing. France Mlakar (za elektrotehniko), ing. France Spil er {za avtomatizacijo), univ. prof. dr. ing. Srdjan Türk (za gradbeništvo}, ing. Lojze Zu-mer (za gozdarstvo in lesno predelavo). Jezikovni svetovalec: višji strokovni sodelavec Joža M e z e. c) Medicinska sekcija: Načelnik sekcije: univ, prof, dr. Stanko Bani č. Člani sekcije: prim. dr. Mirko K a r 1 i n , dr. Franjo S ni e rd u, univ. prof. dr. Janez Bat is, univ. prof, dr. Ivan Len u r t, univ, pTof. dr. Vito L a v r i č. jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik dr, Lino Legišu. d) Veterinarska sekcija: Načelnik: nniv. prof, dr. Janez B a t i s. Člani sekcije: univ, prof. dr. Janez Banič, univ, prof. dr. Oskar Böhm, univ. prof. dr. Vlado Gregorovič, univ. prof. dr. Lco P i g 1 e r. e) Naravoslovna sekcija; Načelnik sekcije: Ivan K rečic, profesor Šolskega zdravstvenega centra v Ljubljani, Člani sekcije; prof, dT. Roman Savni k, prof. Julije A u -t i Č , prof. Stanko U r Š i Č- SKUPSCINA PREDSEDSTVO _!_ I[¡>i[.Hu pisarna Oddelek za načrtovanje id uskliijtVIlbjF raiiakovftlnctfa acia Huí imuvodstvD £knno]naí Biblioteka St luís J &U i ceniei za zgodnviüD slovenskega izseljen siva Brit iS pronicanje in varstvo okolja RAZREDI _l I Inftitnt za obfo in narodno zgodovino 1Í I I lil IV Inžtitul za slovenski jezik institut za t lavensko lite ra (uro I d lite rum c Te de InStitut ZA slovensko narodopisje I Institut za raziskovanje krann Inititut za K(!0|rnfijo in ZaTOd In kartografijo Inititut za paleontologijo Bioloiki inititut jovahu I [utiiiia Inititut h medicin í k« vede En&titul im zgodovino umetnosti Jušlitut H arheologijo Inatitul m prava starega Orienta Muzikoioíki inititut Terminološka komisija fsufctija a) pjuvmi, h) tehniška, c) medicinska, d) veterinarska, e) naravoslovna, !) limelnoslnai Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti f) Umetnostna sekcija; Načelnik: akademik dr. Dragotin Cvetko. Člani sekcije: akademik dr. Bratko Kreft (za literaturo), akademik dr. Dragotin Cvetko (za glasbo), akademik dr. Bralko Krefl in prof. Pino Mlakar (za gledališko, filmsko in plesno umetnost), znanstveni svetnik dr. Emilijan Cevc (za likovno umetnost). r \ II ČLANI ČASTNA ČLANA Josip B FOz-Tito, predsednik SFR J, maršal Jugosln-vije: i? vol jen 9. avgusta 1948. Glej Letopis ni, 79-115. Edvard Kardelj, član Predsedstva SFR J : izvoljen 6- decembra 1949, Glej Letopis I1L 119—132. REDNI IN DOPISNI ČLANI I. RAZRED Za zgodovinske in družbene aede » Redni č S n n i Dragotin Cvetko, rojen 19, septembra 1911, dr. phii., redni profesor za zgodovino slovanske in novejše svetovne glasbe na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik oddelka za muzikologijo. Dopisni clan akademije od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Dopisni čl au Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Clan direktorija Société Internationale de Musicologie (Basel); član American Musico-logical Society, Association Internationale des Bibliothèques musicales (KasselJ, Geselïschaft fiir Musikforsehimg, Répertoire International des Sources musicales; stalni élan International Institute for Comparative Music Stud ¡es and Documentation; clan in podpredsednik znanstvenega sveta tega inštituta (Zahodni Berlin). Nagrada zvezne vlade FLR J, 1949; nagrada Zveze skladateljev Jugoslavije, 1953; Prešernova nagrada, 1961; nagrada mesta Ljubljane, 1963; red dela z rdečim vencem, 1965; Herderjeva nagrada, 1972. — Glej Letopis XVIII, 31—38 in XXI, 35—38. Bogo Grafenauer, rujen 16. marca 19J6, doktor zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev na filozofski I akni iei i univerze v Ljubljani. Dopisni član o ti 7. februarju 1968, rodili Član od il. marca 1972. — Glej Letopis XIX, 33—14 in XXÏII, 39—44. Viktor Korošec, rojen 7. decembra 1899, dr. iur., redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v antiki na pravni fakulleli univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 2. oktobra 1956. Upravnik institutu za prava starega Orienta pri akademiji; načelnik pravne sekcije Terminološke komisije pri akademiji; član Nacionalnega komiteja SFRJ za orientais t iko; član Inštituta za pravno zgodovino v Zagrebu, Société d'Histoire du Droit français et étranger v Parizu, Société Internationale Fernand de Vissehcr d'Elistovre des Droits de l'Antiquité v Bruslju, Coinitato scientifico internazio-nale revije Iura v Ca t&n i ji, Conseil scientifique pri Revue Internationale des Droils de l'Antiquité v Bruslju; redni član Società italiana d i Storia del diritto; član Sociedade Brasilicira de Romanitas v Rio de Janeiro. — Gîej Letopis VIII, 35—36. Go raz d K o sej, rojen 17. dtïccmbra 1907, dr. inr., redni profesor za teorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na pravni fakulteti univerze v Ljubljani, (ledni član od i7. oktobra 1958, od 1972 glavni tajnik akademije. Dopisni član (associé étranger correspondant) Académie de Stanislas (Nancy}, član International Law Association v Londonu in Société de Législation comparée v Parizu. Red dela s srebrnim in z zlatim vencem. Zlata plaketa univerze v Ljubljani, srebrna plaketa univerze v Gradcu (Graz). — Glej Letopis IX, 55—34. Makso Snu deri, rojen 13, oktobra 1895, dr. ¡ur., redni profesor za ustavno pravo SFRJ na. pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 2. oktobra 1956. Dopisni član J ugosla venske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagrebu; član International I .aw Association v Londonu, sveta Association de Science politique v Ženevi in Association du Droit comparé v Parizu. Nagrada A VIVO J, 1969: red republike z zlatim vencem, 1965; red bratstva in enotnosti T. in II. stopnje; red zasluge za narod II. stopnje; Spomenica 1941; nagrada mesta Maribor, 1969. — Glej Le lop is VITI, 37—38, Lado Vavpetič, rojen 26. junija 1902, dr, inr., redni profesor za javno upravo in upravni postopek na pravni fakulteti v Ljubljani v pokoju. Redni član od 17. oktobra 1958; tajnik 1, razreda od oktobra 1972. Predsednik medakademijskega ud- hurii za študij o sodobnih tendencah znanstvenega dela Ilu nekaterih področjih humanističnih znanosti; častni predsednik Inštituta za javno Upravo pri pravni Fakulteti v Ljubljani in predsednik njegovega znanstvenega sveta; predsednik slovenske sekcije Pug wash Conference on Sciences and World Affair es; član Institut international du Droit comparé v Parizu, International I.aw Association v Londonu in Association internationale pour l'enseignement du Droit comparé v Strasbourgu; dopisni član v Isiituto per la scienza dcli'amminisirazione pubblica v Milanu. Red bratstva in enotnosti L; red zasluge za narod z zluto zvezdo: red zasluge za narod s srebrnimi žarki; Ted dela z rdečo zastavo, i972; zlata plaketa univerze v Ljubljani; Kidričeva nagrada, L973. — Glej Letopis IX, 35—5?. Boris Zill er 1, rojen 25. septembra 1910, redni profesor za občo sociologijo in za zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti, oz, na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 6. decembra 194-9, redni član od 17. oktobra 195R, Clan Sveta federacije, član CK ZK J; Spomenica Î941; red za brahrost; red zasluge za narod It; red bratstva ill enotnosti; red narodne osvoboditve; Ted republike z zlatim vencem; red junaka socialističnega dela; Prešernova nagrada 1950 in 1958; nagrada AVNOJ, 1972, — Glej Letopis III, 165—171 in IX, 38-40. ï'ran Zwitter, rojen 124. oktobra 1905, dr. phiL, redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni clan od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Upravnik Inštituta za občo in narodno zgodovino SAZU; dopisni činu Jugoslavenske akademije znanosti i um join ost i v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu ; član M eil narod ne komisije za zgodovino stanovskih Skupščin; predsednik Jugoslovanskega komiteja zu historične vede in član generalne skupščine Mednarodnega komiteja za historične vede. Red bratstva in enotnosti, 1946; red dela IL; red dela z rdečo zastavo, 19fi5; nagrada Sklada Borisa Kidriča 1%3 in (skupaj s sodelavci) 1972. — Glej Letopis V, 76—82 in IX, 41—42. Dopisni člani J OZ e Gori ear, rojen 20. januarja 1907, dr. iur., redni profesor za sociologijo na pravni fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969. Clan komisije za preučevanje ustavnih vprašanj skupščine SRS; član odbora za družbene vede Jugoslovanske nacionalne komisije v UNESCO; član komiteja direktorjev v Centre Européen de Coordination de Recherche et de Documentation en Sciences Sociales; član Institute of Sociology of Law for Europe, čian znanstvenega sveta mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju, Ljubljana. Red dela III.; red dela z rdečo zastavo. Glej Letopis XX, 35—36. Dušan Kermavncr, rojen 7. decembra 1903, dr. iur., znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 5. februarja 197L Kidričeva nagrada, 1%4; red dela z Tdcco zastavo, 1973. — Glej Letopis XXII, 39—45. Zunanji dopisni člani Jovan Djordjevic, rojen Î0. marca 1908, dr. iur.. redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član Jugo-slavenske akademije znanosti i umjetuosti v Zagrebu; član Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno pravo; član Mednarodnega inštituta za politično filozofijo; predsednik Ustavnega sodišča SR Srbije; pridruženi profcsoT pravne fakultete v Parizu. Nagrada AYNO J. — Glej Letopis IX, 45—46. Branislav Djurdjev, rojen 4. avgusta 1908, dr, pbil., redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologijo zgodovine na filozofski faknlicti univerze v Sarajevu v pokoju. Dopisni Član od 7. februarja 1969. Redni član Akademije nauka i umjetuosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu; dopisni član JlL-gos la venske akademije znanosti i uinjetnosfi v Zagrebu In Makedonske akademije na n&ukite i umetnost i te v Skopju, Redni član Društva /a nauku 1 umjetnost Črne Gore. — Glej Letopis XX, 37-38, I.con Gcrškovic, rojen 2. februarja Î9Î0. dr. iur,, redni profesor političnih znanosti. Dopisni član od 17. oktobra Î958. Član Sveta federacije. — Glej Letopis IX, 49 -30. Marko Kostrenčic, rojen 21. marca 1884, dr. iur., častni doktor Karlove univerze v Pragi; redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ do 19. stoletja na vse- učilišču v Zagrebu v pokoju. Dopisni član ud 2. juniju 1953. Pravi član Jnaoslavenske akademije znanosti i umjetnoati v Zagrebu; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis V, 74—75. Jean N ou ga y rol, rojen 14. februarja 1900, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu. Dopisni član od 7. februarja 1968. Bedni član Académie des Inscriptions et Belles-Let t res, častni doktor humanističnih znanosti univerze v Chicagu. — Glej Letopis XIX. 35—36. Grga Novak, rojen 2. aprila 1888, dr. phiL, častni doktor univerze na Dunaju, redni profesor za zgodovino starega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju. Dopisni člun od 22. decembra 1961. Pravi elan Jugoslav m ske akademije znanosti i umjet-uosti v Zagrebu in njen predsednik; predsednik Sveta akademij znanosti in umetnosti SFR J; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu in Makedonske akademije na naukile i umetnnstite v Skopju; dopisni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju tn Akudeiuije znanosti v Heidelbcrgu; častni član Romunske akademije znanosti v Bukarešti in Madžarske akademije v Budimpešti; inozemski član Bolgarske akademije znanosti v Sofiji; inozemski člnn Accadeinia dcí Líncei v Rimu; član Londonskega arheološkega društva (Socict.y of antiquaries of London); east ni član Arheološkega društva Jugoslavije v Beogradu in Hrvatskega arheološkega društva V Zagrebu; član De-pu taz ione storiea per le Venez i c v Benetk ali, Accadeinia del Mediterráneo v Palermu, Istituto italiano di preiatorîa e proto-i štor i a v F i rencah, čl a n Institution Arch aeo logicuni German icii m v Berlinu. Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem; red dela L; Tcd Republike z zlatim vencem; vitez Reda Knight Commander, K BE, Velika Britanija; red Polonia Restituta; Grande Ufficale del mérito per la Repnbblica Italiana; Coin mend atore della Gran Croee dell'ordine del mérito per la Iíepubblica Italiana; nosilec zlate medalje univerze v Gradcu; nagrada Hrvaške za življenjsko delo; nagrada AVNOJ, 1971. — Glej Letopis XII, 35 -37. rr. RAZRED Za filološke in literarne oede Redni è 1 a ii i France Bezlaj, rojen 19, septembra Í910, dr. phil., redni profesor k a primerjal ji o slovansko jezikoslovje na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, Redni član od 3. junija 1964, Dopisni član Akademije znanosti i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Red zasluge za narod z zlato zvezdo, 1969. Prešernova nagrada, (957. — Glej Letopis XV, "51—54. France Koblar, rojen 29. novembra 1889, dr. phil,, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani v pokoju. Redni član od 3. julija 1964, lajiiik razreda za filološke in literarne vede od 22. januarja 1965; apravnik inšiiluta za slovensko narodopisje pri SAZÜ; pred-sedaik Slovenske matice; častni član Slavističnega društva Slovenije, Prešernova nagrada, 1950 in ista nagrada za življenjsko delo. 1968. Red bratstva in enotnosti II., 1946; red dela IL, 1949; red dela z rdečo zastavo I., i960; red znsluge za narod z zlato zvezdo, 1969. — Glej Letopis XV, 55—38. Anton Ocvirk, rojen 23. murta 1907, dr. phil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član od 3. junija 19Û4. Upravnik Inštituta za sloveasko literaturo in literarne vede pri akademiji. — Glej Leiopis XV, 39—40. Anton Slodnjak, rojen 13. junija 1899, dr. phil., redni profesor za slovensko književnost na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni ëîan od 7. februarja 1967. Častni doktor vseučilišča v Zagrebu, 1970. 11. državna nagrada za roman, 1949; nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1974 (s sodelavci). — Glej Letopis XVIII, 39—41. Stanko Škerlj, rojen 7. februarja 1895, dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani v pokoju. Redni član od februarja 1969. Član uredniškega odbora revije Lingüistica, član Société de Linguistique de Paris, Société des Etudes Latines v Parizu, Associai ione internationale per gli studi di Lingua c Letteratura Italiana, Società di Filología Friulana v Udinali, Société de Linguistique Romane; član mednarodnega Evropskega društva za kulturo; častni član beneške akademije ilsiituto Vene to di Scieuze, Leilere ed Arti. Hadži and J. Jan, rJ he Ml stretching band and the molecular con ti g ur íi tío il of aevl h vd razones and sem i car bazo ties, Spectrochim. Acta, 23 A. 571 (1967), D. Hadži and L, Prcniru, Hydroxy) hands and isomerism i a the infra-red siiectTa of aldoximcs, Spectrochim. Acta. 23 A. 35, (1967). L>. Hadži and H. Marciszcwski, Hydrogen Bonding in Dileucine Hydrochloride (with Reference to Try glycine Sulphate), Chem. Comm., 2 (1967), * lin izvolitve za dopisnega člana glej Letopis SAZU XVIII. 46—49. A, Ažman, A. Ocvirk, D. Hadži, P. A- Gigučre and M. Schneider, Infrared spectra of KH«Fs and the structure of the HsFs ion, Canad, ]. Chem. 45. 1347 (1967). R. Kavčič, B. Plcsniear and D. Had/i. A note on the infrared spectra of substituted perbenzoic acids, Spectruchim. Acta^ 23 A. 2483, (1067). D, Hadži, II. Ratajezak and L. Sobezyk, Hydrogen Bonding in Some Adducts of Oxygen Bases with Addš. Part II], Dielectric Studies, J. Chem. Sec. A, 4H (1967). A. Ainian, M, Drofenik, D. Hadži and ft. Lwkman. Experimental and sem ¡theoretical investigations of O, S and Se-ainides and ureas. I. The electronic configuration, ]. Mol, Structure, 1, IHt (i"96?—68). 1J. HadŽi, C. KloTntar and S. Oblak, Hydrogen Bonding in Some Add nets of Oxygen Bases with Acids, Part IV, Basicity in Hydrogen Bonding and in louisation, J. Chein. Soc. A, 9(6 (1968). D. HadŽi and J. Jan, NH strctehing hands and isomerism of 1-aryl-3-alkyltnazenes, Spectroscopy Lett. 1, 133, (1968). A. Ocvirk, A. Ažman and D. Hadži, Application of CNHO'll to Some Hydrogen-Bonded Systems, Theorct, cfiim. Acta. 10, 187 (196$).. Ft, Blinc, V, Dimie, .1). Kolar, G. Luhajnar, J. Stepišnik, S. Žmner, N. Vene and D. Hadži, II igli-tempera tu re Phase Transition in KI LPOi. j. Chem. Phys. 49, 4996, (196H). D. Hadži and A. Novak, Far Infrared Spectroscopy and the Hydrogen Bond, International Far Infrared and Jnterferometry Meeting, October 22—24, 196« (Beckman, Geneve). D. Hadži, .1- Jan and A Ocvirk, Nil stretching bands of some hydrazine derivatives as evidence for a lone pair-bond interaction. Speetro chim. Acta, 25 A, 97 (1969). D. Ilad/.i, B. Lukman, A, Ažman, A semiempirical — SCF approach to the pro tona tion of urea and thiourea, I, Mol, Structure, 4, 468, (1969). D, Hadži and T. Suh a dole, 4-Meihybhexudien-(2.4}-al-imd 6 Methyl hep tad ien-(3,5)-on-(2) a Is weilere A o to xy da i ion h produkte des Al-loocimens, Liebigs Ann, Chem., 730, 191 (1969). D. Tladži, Relation of Mass Spectrometry to Molecular Spectroscopy, Proceeding of the International School on Mass Spectrometry August, 19—29, 1969, Ljubljana. D. Hadži. Hydrogen Bonding in Sonic Adducts of Oxygen Bases with Acids, Part, V. Infrared Spectre ef Some Adducts with Proton Transfer J. Chem. Soe. A, 418, (1970). R. T.avrenčič, I. Levstek, B. Zekš. R. Blinc and D. Hadži, Laser Raman Study of Qnasi-Sptn Wawe Hvdrngcn Tunnelling Modes in KHaPO< and KDsPOt Chem. Phys, Let ter sm 5, 441 (1976), A. Ažman, J. Koller and D. Hadži, A CNDO Calculation of Ring Models of Poly water, Chem. Phys. Letters. 5, 157, (1970). S, Detont, D. Hadii, R. Smcrkolj, J. Havvranck and L. Sobezyk, Hydrogen Bonding in Some Adducts of Oxygen Buses with Acids. Part VI. Infrared and Dielectric Studies of Adducts with Tsothiocyanie acid J. Chem. Soc. A, 2651 (1970). V, Kosi. M, Zupan and D, Hadži, Complex Compounds of Pyridine and Mercuric Acctatc, Vest. Slov. kem, društvo, 23. 51 (1970). D. Hadži, Difrakeione t spektralne metode — donors ko-akeep torski odnos, I z veš ta j Jug. centra za kristalografija, 5, 5 (1970). D. Tladži, R, Eay&È and B. PlesuiCar, The infrared spectra of peroxybenzoic acids — iT. D ¡substituted peroxybenzoic acids, Speetro-chim. Acta, 27 A, 179 (1971). 0. Orel, B. Peterman, M. Ob rado vie, D. Tladži anil À. Aim an, À Vibrational Normal Coordinate AnaLvsis of H(D)NCO and H(D)NCS, Spectroscopy Letters, 4, 59, (1971), A. Aiîman, B. Borštnik and D, Iladži, Intensity and width of infrared A-IT stretching bands in hydrogen-bonded systems, J. Mol. Structure, 8, 315 (1971). M. Zaucer, É. ZakrajSSek, J. K oiler, D, Tladži and A. Ažnian, Deu teran qnadrapole coupling constants in crystals with symmetrical hydrogen bonds, Mol. Phys., 2!, 4t>l, (1971). S. Milicev and D. Tladži, Vibrational Spectra of the Molecular Adducte of SbCIs and BiCIs with (QHs)sAsO and {CsHilaPO, In org. Nucl. C hem. Letters, 7. 743 (1971). B. Borštnik, B. Peterman, D. Hadzi and A. Ažman, Dispersion Study of a Hydrogen-Bonded Complex, J. Mol. Structure, 9, 327 (1971). A. Ažman, D. Tladži, J. Kidrič, B. Orel and C. Trampuž, The normal vibrations and the torsional barrier of formaldoxiine, Spectroehim. Acta. 27 A. 2499 (Î97I). L. Golič, D. Hadži and F, Laza rini. Crystal and Molecular Structure of the Hydrogen-Beaded A d duet of Pyridine N-Oxide with Trichloroacetic Acid, Ghent. Comm. 860- (1971). D, Hadži, Spectroscopic and Structural Aspects of Very Strong Hydrogen Bonds, Chimie 26, 1 (1972). A. L. MacDonaJd, J. C. SpeaLman and D. Hadži, Crystal Struk-furcs of the Acid Salts of Some Monobasic Acids, Part XIV. Neutron-diffraction Studies of potassium Hydrogen Bis (trifluoraeciatc) and Potassium Deuterium Bis (trifluoracetute); Crystals with short and Symmetrical Hydrogen Bonds, J. Chem. Soc. Pcrkin II, 825 (1972). J. Stepisnik and D. Hadži, Deuteron Magnetic Resonance Study of KD (CFlCOOJi, J, Mol. Structure, 15, 5Û7 (1972). D. Hadži, M. Obradovic, B, Orel and T. Solmajer, Vibrational Spectra and Analysis of Rubidium Hydrogen Di-T rich I o race late-A Case of a fossibly My metrical Hydrogen Bonds, J. Mol. Structure, 14, ¿59 (1972). D. Iladži and J. Rajavajn, Hydrogen Bonding in seme Ad ducts of Oxygen Bases with Acids, ]. Chem. Roc. Faraday II, 69, 151, (1973). D. Hadži, B. Orel and A. Novak, Infrared and Raman Spectra of some Acid Salts Containing Crystallographically Symmetric Hydrogen Bonds, Spectrochim ira Acta, 29 A. 1745 (1973). P. Giavifi, D. Iladži, The infrared spectrum of bydrazininin (1 +) fluoride, Speetrochimica Acta, 28 A, 19b5 (1972). D- Hatiii, Hydrogen Bond, Encyclopedia del la Chi mica, USES Edi-zioni Scieutifiehe, Eirenze (v tisku). D. Hadži, Vibrational Spectra of Systems with strong Hydrogen Bonds, Optica (v tisku). M, B ™ do v i é, T, Solmajer and D, Hadži, The Normal Coordinate Analysis of Hydrogen Bonded Adducts of Chloroaectic Acids with Dimethylsulplioxide. J. Moi. Structure (v tisku). B. Orel and D. Hadži, The Crystal Symmetry of the High Temperature Phase oT RbHsPOi from the Ear Infrared Spectrum, J. MoL Structure (v tisku), D. Had/i and ß. Ore!, The "OH strctching" ham! oi acid salts of carboxylic acids and the symmetry of the hydrogen bond, J, Mol, Structure (v tisku). S. Detoni, D. Hadii and M. Juranji, A study of Proton Donor-Acceptor Systems in the Overtone Region, Spectrocliim. Acta, (v tisku}. j. Ktdrifi, D. Hadii and H. Barli£, The infrared Spcctra aad Normal Coordinate Analysis of Syn and Antu Acetaldoxime, J. Mol, Structure (v tisku). M. Penko, B. BorStnik. D. Hadzi and A. Azman, Infrared Study of Reorientation a I Potential Barrier in Three AlipbaÜC Nitriles, ¡£, Naturforsch.. 2H A, 8Ut) (1973). J, Koller, D, Hadzi and A. Azman, Proton Barrier in Formic Acid, J. Mol. Structure, 17, 157— 158 [1973). B. Bar tic, C. I rarnpuz aad D. Hadzi, On the Refinement of Force Constants [Proc. Intern all. Conf. on Computers in Chemistry, Elsevier North Holland 1973), 7/4B—W. RAZRED ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE MILKO BEDJANIČ 1,11 »»i^ * Do izvolitve za dopisnega PrP člana SAZL 7. februarja 1968 je prof. Bedjanič razvil obsežno strokovno, pedagoško in raziskovalno delo. V prvih 10 povojnih leiih se je posvetil predvsem proučevanju seroz-nega men ingoeneef ali tisa in je odkritje te bolezni leta 1948 prav In edino njegova zasluga. Šele leta 1951 pa je prof. Bed* janiču uspela izolacija virusa iz hemokulture pri bolniku v prodromalnem stadiju bolezni, ki jo je po prenašalcu poimenoval ^Klopni meningoencefa-litis«, Razjasnitev vprašanja klopnega virusnega meningo-encefaliiisa ni bila pomembna ie za endernična področja naše ožje domovine, bila je hkrati važen prispevek k spoznavanju meningitisa v jugoslovanskem merilu. I ¡solucija rekonvalescentov po škrati nki v zvezi z uporabo sodobnih antibiotikov je bilo nadaljnje področje Bedjaničcvih raziskav, ki so privedle do novih pogledov na kliniko in terapijo te bolezni, Publikacija v Wiener medizinische Wochenschrift 1955 o skrajšanju zdravljenja pri škrlatinki je prinesla konkretne rezultate večletnih ziipažanj in pomeni važen prispevek sodobni infektologi ji. Razen tega je prof. Bedjanič s svojimi številnimi publikacijami posegel v najpomembnejša področja epidemiologije in infektologi je kot npr.: »Prispevek k zdravljenju težkih in najtežjih "ddik tetanusa z relaksacijo*, »Klinični značaj infekcije ?. cn-teričnimi virusi«, »Klinična zapažanja pri obolenjih, povzroče-inh po adenovirnsiti, s> Kortikosteroid i v terapiji infekcijskih boleznin in dr., kar je priobčeval v našii in zamejskih strokovnih časopisih in v kongresnih publikacijah. V času od izvolitve za dopisnega člana S AZU leta 1968 rjo danes je prol. Bedjanič svojo znanstveno-raziskovalno tematiko iz področij infektologi je in epidemiologije razširil tudi na po- dročjc ininnologijc. Priobčil je i i de!, od tega 4 s sodelavci, vendar je hii glavni avtor on sam. V teb delih se zrcalijo splošna sodobna načela infektologi je in obeh sosednjih vej, podčrtati pa je dvoje za prof. Bedjaniča v tej dobi najpomembnejših raziskovalnih področij: tj. klopni meningocncefalitis in modema terapija z antibiotiki. Natančnejša analiza kliničnih oblik klopnega menjngocnccfa-litisa je pokazala, da ima bolezen dvofazni potek in odkrila diagnostične možnosti, ki jih skriva v sebi prva laza bolezni ali njen t, i m, prodromalui stadij. Pokazalo se je namreč, da je možoo klopni virus izolirati izključno le v p rod romal nem stadiju bolezni. Ta stadij viremije pa t odi odkriva določene možnosti specifične terapije z iiuunOglobulini. O rezultatih svojih raziskav je prof. Bedjanič poročal na češkoslovaškem kongresu o »A n t liro poz o on oz a h« 5.-8. X. 1971 v gtrbske Plešo, ki je imel mednarodno udeležbo, referat pa je izšel v izvlečku v kongresni publikaciji. 7, antibiotično terapijo se med zdravniki največ ukvarjajo infektologi. Temu vprašanju je zadnja leta tudi prof. Bedjanič posvetil posebno pozornost in sistematičen študij bogatega kliničnega materiala, ki mu ga je prineslo skoraj 40-letno neprekinjeno delo v stroki. Izpod njegovega peresa so izšle pomembne publikacije od katerih najvidnejše so: »Antibiotiei i antibiotska terapija«, îNovi. principi racionalne upotrebe antibiotika« in »Novi j a saznanja u patologiji infekcionih bolesti«. Omenjene publikacije, ki so izšle v zadnjih petih letih, so postavile temelje sodobne antibiotske terapije in ustvarile pri nas vsesplošno veljavno doktrino njene uporabe. Nikakor ne gre prezirati dejstva, da je bit prof. Bedjanič prvi nnvoinicnovani učitelj na medicinski fakulteti, ki si je zastavil za osnovno nalogo napisati učbenik iz svoje stroke za slušatelje medicine in stomatologije. Učbenik »Infekcijske bolezni*, ki je izšel leta 1949, je doživel v skoraj čelrt stoletja trajajočem delu prof. Bedjaniča na medicinski fakulteti 4 izdaje. Pots d uriti je treba, da prinaša četrta izdaja (1970) moderniziran in močno razširjen tekst, in da je namenjen tuko za študij kot za prukso. I.spešna strokovna, pedagoška in predvsem raziskovalna dejavnost je dvignila ugled prof. Bcdjauiča v naši ožji in širši domovini, kjer so mu bile poverjene po vrsti odgovorne funkcije: dekana incdicinske fakultete (1958—1959), glavnega epidemiolo-ga Slovenije (1963—1968), glavnega urednika sekcije A Buli. scientifique (od leta 1972); danes je član Zveznega odbora za terapijo in Zvezne komisije za registracijo zdravil. Pomembni rezultati njegovega raziskovalnega dela tudi niso ostali nezopaženi v inozemstvu, kjer je poročal o njih na številnih med narodnih kongresih, uiiiuo tega pa je na povabila predaval na medicinskih fakultetah v Glasgovvu in Liverpooln ter v Wright-Flemingovem inštitutu v Londonu. Odlikovan je bil z redom dela z rdečo zastavo. Spričo te njegove mnogostranske strokovne in pomembne znanstvene aktivnosti ga je skupščina SAZU dne 21. marca 1974 izvolila za svojega rednega člana. BIBLIOGRAFIJA L Učbeniki Infekcijske bolezni. Učbenik za uiodieincc, L izdaja, Ljubljana, KOMUS. i949, 200 str. infekcijske bolezni. Učbenik za tnedicince, 1!. izdaja, Ljubljana, KOMUS, 1917, 334 sir. Infekcijske bolezni. Učbenik za medicinoe, fll. izdaja, Ljubljana, KOMUS, 1961, 362 str. Infekcijske bolezni. Učbenik za medicinec, IV. izdaja, Ljubljana, Univerzitetna založba, 1970, 409 str. II. Znanstvene in strokovne publikacije Pseudomembranozne angine, MG 2, 1947, 31—35. Terapija epidemičnog meningita, MG 2, 1948, 14fj—I4S. Nove pridobitve v zdravljenju infekcijskih bolezni, i!dr. V, 17, 1948, 271- 276. Meningitis serosa. Zbornik I. kongresa lekara FNRJ, 1949, 86—88. Diltcrija, ibidem, 89—91. Problem trajanja izolacije rekonvalescenata kod šarlaha n vezi s upotrebom sa v rem enih aniibiotika. Problemi epidemiologije, Medic, knjiga, Beograd 1951, 209—313. Krpcljni virusni me ni ng i t n Sloveniji, MG 8, 1933, 399—401. Skupaj z J. Kmetom, S. Rubovo in J. Veseniak-Zmijanac: Virus meningu-encephaiitis in Slo veni a, Bulletin of the World-Health Orga niša tion, 12, 1955, 491—520, Beitrag zum abgekürzten Behandlungsverfahren des Scharlachs, Wiener medizinische "Wochenschrift, 105, 1955, 813—816. Klinični značaj infekcija sa enteričkim virusima, MG 12, 1938, 139—141. Skupaj z M, Lazarjem: Prilog lečcnju teikih i najtežjih oblika tetanusa relaksacijom, MG 12, 1958.300—308. Meaingoencefalite da zccca. Minerva medica 50, 1959, 1220 -1324. Problemi klinične infektologi je, Zdr. V, 50, 1961. 176—178. Kortikosteroid! v terapiji infekcijskih bolezni. IV. Dela interne klinike, 1962, 91—101. Skupaj s S. Raničem: Bcdcutung dcr Dosierung umi Applikationsweise (les Antitoxins bci der Behandlung d ca Tetanus. Zcilsehrift Fiir Imniunitatsforschung und Al le rgieforsch un g 125. 1963, 259—2b7. Skupa; z M. Jung. J. Vesenjak-Hirjan, Janez Kmet, J, Lešničar, M. Matiašič, F. Jung, D. Tovornik, B. Snoj: Epidemiološki, klinični in laboratorijski studii klopnega meningo-encefalitisa v Sloveniji v letih 1960—1963, 7dr, V. 33, 1964, 245—235. Skupaj s F. Jung: Vrednost reakcije vezave komplementa za diagnoze klopnega me-ningoeucef ali tisa, primerjava klinike s serologijo, prav iam, 254—255. Skupaj s F. Jung, J. Kmet-Zupančič, M. Jim g: Klinicka zanašanja kod obolenja pronzrokovanih adenovirusima, Ljcčnički Vjesnik 87, 1965, 9, 95 j—968. Savremena terapija infektivnih bolesti, MG J9, 1965, 218—221. Značaj akutnih respiratornih infekcija, Zbornik radova III. nauE-nog saslanka infektologa Jugoslavije, Portorož 1968, 30—54. Razširjenost nekaterih respiratornih virusov med Šolskimi olroci (skupno z Jasno Kmet-ŽupaneiČ, Erno Višnar), Zbomik radova III, naučnog sastanku infektologa Jugoslavije, Portorož. 1968, 66—67. Klinična slika salmonel oz v ožjem pomenu besede, zdravi f enih na infekcijski kliniki v letih 1962 do 1967 (skupno z Alenko Badscl-Med-vedšček, Jadranko Zajc-Satler^ Zdi. V. 38. 1969, 355—355. Komparativna študija klinične slike akutnega enterokolitisa pri šigelozah in salmonelo zali (skupno z Alenko Radšel-Mcdvedšcek in Jadranko Zaje-S a tier). Z dr. V., 38, 395—397. Respiralorni virusi, Medicinski razgledi 4. 1969, 30—34. Epidemiološka situacija v SR Sloveniji, Medicinski razgledi 3. 1970, 28—51. Novija saznunja u patologiji infektivnih bulesti (skupno z J. Fali-ševcem), Zbornik radova I. kongresa infektologa Jugoslavije, Sarajevo 1971, 47—55, Racionalna u potreba antibiotika. Zbornik radova I. kongresa infektologa Jugoslavije, Sarajevo 1971, 62—64. Terapija slafilokoknih infekcija, Antihiotiei i antihiotska terapija, U družen j o infektologa Jugoslavije, Zagreb 1971, 151—137. Das Prodromalsiadium dcr Zcckencnzephalitis, Referat na mednarodnem kongresu o antmpozoonozah Štrbske Plešo 1971. Skupaj z R. Zargijem. Infektologi ja danes. Uvodnik. Zdr. Ves tu i k 43, 1973, 153—154. Epidemia variotae v SFR Jugoslaviji v pomladi 1972, Zdr. Vcslnik 42, 1973, 161—163. Petindvajset let klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji. Zbornik simpozija. Slov. zdravniško društvo, 1973. M IROSLA V BRZIN Dr. Miroslav Brzin se je ruti il 13. aprilu 1923 v Lpibiji (BiH), Leta 1945 je maturiral in se vpisal na biokemično smer Naravoslovno-m a lema t lene fakultete Univerze v Ljubljani. Diplomiral je leta 1951 in orlllej je v službi na Inštitutu za patološko fiziologijo medicinske fakultete v Ljubljani. i.eta 1953 je hi] izvoljen za asistenta, leta 1956 za strokovnega sodelavca. I.eia 1960 je dobil naziv doktorja znanosti na medicinski fakulteti v Ljubljani z disertacijo >Mikro-gazonieirična in mikrogravj-metrična metoda za rl o locan je h ol i neste raz i zoli ranega p r e-dela motorične ploščice«. Letu 1965 je dobil skupaj z Milanom Kovičem in Srečkom Omanom nagrado Sklada Borisa Kidriča za delo »The magnetic diver balance«. Leta Í967 je bil izvoljen za višjega znanstvenega sodelavca in vnaprej habilitiran za izrednega profesorja biokemije, Leta í971 je bil izvoljen za znanstvenega svetnika. Medtem se je izpopolnjeval na mnogih ustanovah v zamejstvu, laku npr, v RadiopatoIogi.ska Insiitutionen, Karolinška Sjukkusel, Stockholm (1957), Carlsherg Biologiske Institut, K«-ben haven (1958—1962), kjer je začel z razvijanjem novega .magnetnega ponirka'. Leta 1963 je bil imenovan za profesorja (visiting professor) lia nevrološkem oddelku Columbijskc univerze v New Torku in je to funkcijo opravljal v presledkih do letu 1968; sodeloval jo pri podiplomskem pouku s predavanji o izbranih področjih ne vi o kemije ter cito- in mikrokemije. Leta 1969 je kot visiting professor sodeloval pri organizaciji raziskovalnega centra za nevrobiologijo na Univerzi Venderhilt, Nashville, Tennesee, USA. Vmes je v letih 1967—1969 sodeloval kot svetovalec pri formiranju laboratorija za mikrogazoiuctrijo v .Instituto Venezolano de Investigaciones Cien tíficas", Caracas, Venezuela. Poleg tega se je M. Brzin aktivno udeleževal mnogih kongresov in simpozijev ter o svojem raziskovalnem delu predaval na številnih raziskovalnih ustanovah. Je clan mnogih znanstvenih društev doma in v zamejstvu ter sodeluje v mnogih komisijah medicinske fakultete, oziroma univerze v Ljubljani. Od leta 1970 je predsednik Sveta medicinske sekcije Raziskovalne skupnosti SilS. Je Član Jugoslovanskega fiziološkega društva, Slovenskega kemijskega društva, Woods Hale Marine Laboratory Corporation ter European Cell líioiogy Organization. Od leta 19b5 je doživljenjski član New York Academy of Sciences. Dr. Miroslav Brzin je svoje znanstveno delo objavil v 35 razpravah in 21 referatih na znanstvenih zborovanjih in sestankih. Kot je razvidno iz bibliografije, se je dr. Brzin že v začetku svojega dela odločil za raziskovanje funkcij membranskih boli-nesteraz. Ker pa ta metoda kljub svoji natančnosti ni zadoščala ciljem njegovih raziskav, se je lotil zahtevne naloge, da jo izboljša vsaj za faktor deset. To mu je res uspelo, pozneje pa je zaradi omenjene zahtevnosti tehnike razvil s sodelavci bolj preprosto» čeprav vsaj toliko natančno metodo magnetskega ponirka. Poudarek raziskovalnega dela M. Brzina je na izostrevanju metod, ki zdaj omogočajo merjenje pTi stalnem priiisktt v območju do 1 X .10"®/ti (plina) hr. S tako natančno metodo je bilo možno določati encimske aktivnosti na subcelularni ravni in te preiskave kombinirati s citokemično lokal izučijo produkta reakcije v isti celici. M. Brzin se posebno v zadnjih letih veliko ukvarja s pojavljanjem aktivnosti boli nesteraz med embrionalnim razvojem živčevja in mišic; te raziskave so pokazale na funkcionalno povezavo med aktivnostjo holinesteraz in začetkom dejavnosti preiskovanih celic. Z redkimi izjemami so Brzino ve publikacije plod skupinskega dela več avtorjev, vendar je iz razprav Brzinov delež jasno razviden in polnovreden. Domala vse razprave so objavljene v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah. Ugled, ti ga dr. Brzin uživa v s vetu, je razviden zlasti iz pogostnega citiranja njegovih del, ki prinašajo originalne podatke in nove koncepte s tako zahtevnega področja ko i je lokal izacija. in funkcija holinesteraz na subcelularni ravni. Zaradi nesporne kvalitete znanstvenega tlela dr. Miroslava Brzina ga je skupščina SAZLj dne 21. marca 1974 izvolila za dopisnega člana SAZU. BIBLIOGRAFIJ A M. Brzin: Combined in (Inciters on cholines terase activity. Bulletin $cientifif|ue J, 73—74, 1953. M. Brzin in A. O. Zupančič: Osnovne značilnosti holincstcraze pri pijavki. Jul), zbor. med. fak., Knmns. Ljubljana, H9- 156, 1955. M. Brzin: tlbcr den Finfluss cinigcr aktiven Subslanzcn auf spezi-fisehe und unspezifisebe Cholinesterase. Arhiv za kemiju 27, 173—181, 1955. M. Briin in A. O. Župančič: On the mode of action of tuhoeurarine. Brit. J. Pharmacol. 11, 428—430, 1956. M. Brzin: Influence of some metallic ions on the curare inhibition of cholinesterase, Bulletin Scientifique 43—44, 1956. M. Brzin in T. Prrversek: A simple and rapid method for the determination of orgn no-phosphorus compounds with anticholinesterase activity. Yestnik slovenskega kemijskega društva 4, 119—121, 1957. M. Brzin in J. Zajiček: Quantitative determination of cholines terase activity in individual end-plates of normal and denervated gastrocnemius muscle, Nature (London) 181, 626, 1958, M, Brzin in E, Zeuthen: Quantitative evaluation of the thiocholine method for cholines terase as applied to single end-plates from mouse gastrocnemius muscle, Compt. rend. trav. lab. Carlslierg 32, 139— 1961. M. firzin in 2. Majcen: Cholinesterase in denervated end-plates and muscle fibres, J. Cell. Biol. 19, 349—358, 1963. M. Brzin, M. Ko vie in S. Oman: The magnetic diver balance. Com pt. rend. trav. lab. Carlsberg 34, 407—426. 1964, M. Brzin in E, Zeuthen: Notes on the possible use of the magnetic diver for respiration 111 cas ureal cms (error 10-1 /d/hour). Compt. rend, trav. lab. Carlsberg 34. 427—431, 1964. M. Brzin, W.-D. Detibarn in P. Rosenberg: Penetration o[ neostigmine, physOStigmine and paraoxon into the squid giant axon. Biocheni, Pharmacol. 14. 919—924. 1965. M. Brzin, W.-D. Detibarn, P. Rosenberg in D. Naehniansohn: Cholines terns? activity per unit surface area of conducting membranes. J. Cell Biol. 26, 353—364, 1965. M. Brzin, V. M. Tennysou in P, E. Duffy: Acetylcholinesterase in frog sympathetic and dorsal root ganglia: a study by electron microscope cytochemistry and microgasometric analysis with the magnetic diver. J' Cell Biol. 31, 213—242, 1966. M. Brzin: The localization of acetylcholinesterase in axonal membranes of frog nerve fibers. Proc. Nat, Acad. Sci. 56, 1560—1563, 1966. P. Rosenberg, W.-D. Detibarn in M. Brzin: Acetylcholine and choline aeetvlasc in squid giant axon, ganglia and retina. Nature 210, 858—859,'1966, F, C G- Hoskin, P. Rosenberg in M. Rrzin: Re-examination of the effeet of DIP on electrical and cholinesterase activity of squid giant axon. Prov. Nat. Acad. Sci. 55, 1231—1235, 1966. M. Brzin, V. Tennyson in P. Daffy: Combined cytochemical-electro 11 microscopic localization of cholinesterase in the nervous system. E, Costa, L, J, Cote in M. D. Tiahr. Biochemistry and Pharmacology of the basal ganglia. Raven Press, New York, 1966, 65—87. G. D. Webb, W.-D. Dcttbarn in M. Tirzin: Biochemical ant) pharmacological aspects of the synapses of the squid stellate ganglion. 11 io-chcm. Pharmacol. i5, 1813—18(9, 1966. M. Brzin in S. H, Bryant: Cholines to rase activity of isolated giant synapses. J. Cell. Physiol, 68, 107-108, l%b. M. Br?,in in W.-D, Dettbarn: Choi in esterase activity of nodal and internodal regions of mvclinated nerve fibers of frog. j. Cell Biol, 32, 577—563, 1967. P. E. Duffy, V. M, Tennyson in M. Brzin: Gholinesterwe in adult and embryonic hypothamnius. Arch. Neurol. 16, 3S5—405, 1967, M. Brzin, V, M. Tennyson in P. E. Duffy: Ultrastructural, cyto-chcmical and microgasometrie studies of acetylcholinesterase in isolated neurons of the frog, lot, J. Neurcphnriuaco), 6, 265—272, 1967, Y. M, Tennyson, M. Brzin in P. Daffy: Electron microscopic cytochemistry and microgasometric analysis of cholinesierasc in the nervous system. Progress in Brain Research, 29. 41—61, 1967. A, Cinditta. W.-D. Dcttbarn in M. Brzin: Protein synthesis in the isolated giant axon of the squid. Prnc. Nat. Acad. Sei. 59, 1284—1287. 1968. A. J. Darin de Lorenzo, M. Brzin in \V. D. Dcttbarn; Fine structure and organization of nerve Fibers and giant axons in Humarus Americans. J. Infrastructure Res. 24. 369—384, 1968, A. J. Darin cte Lorenzo, W.-D. Dettbarn in M. Brzin: Fine structural localization of Acetylcholinesterase in single axons. J, Ulirastriictore Res. 28. 27—40, 19691 E. Bar tela, W. D. Dettbarn in M. Brzin: Action of acetylcholine in the prcscncc of organophosphai.es on single axon lobster, Biochcnt. Pha rmaeol, 18, 2 590- 2595. 1969, 2. Majren in M. Brzin: Cholines terases in the ganptlicm cells of the frng heart, lugoslav, Physiol. Pharmacol. Acta 6, 101—102, 1970. A, M, Burt, M. Brzin in |. Da vies: The allantoic membrane of the rabbit: Evidence of a cholinergic electrical potential, Anatomical Record, 168, 453—456, 19"0. V. M, Tennyson in M. Brzin: The apperance of acetylcholinesterase in the dorsal root neuroblast of the rabbit embryo. ]. Cell Biol. 46, 64^f>0, 1970, J. B. Nadol. jr., M, Brzin in A. J. Darin de Lorenzo: Fine structural localization of acetylcholinesterase in sensory and motor neurons of the muscle receptor organ in liomarus. J. Conip. Ncurologv 140. 399—419, 1970. V.M. Tennyson. M. Brzin in P. Slotwiner: The appearance of acetylcholinesterase in the myotome of the embryonic rabbit. An electron microscope cytoehemical and Biochemical stud v. J. Cell Biol. 51, 703—721, 1971. 2. Majccn in M. Brzin: Localization and activity of eholinesterases in Bidder's ganglion cells and nerve fibers of the frog heart. Itisto-chemie. 25. 21?—224. 19?j. S. Oman in M. Brzin: The magnetic diver microgasometer. Anal. Biochern. 45, 113—127, 1972. Referati na znanstvenih zborovanjih Aktivnost in histokemijo holinesterazn u denerviranom mišičti belog Stakora i konica (skupno z 2. Majccn-T kače v), I, Kongres kein. I u gosi, sinopsis, Zagreb, I960, 125. Tisk: ] ugosl. akademija znanosti j uinet-nosti I960. Mikrogazometrijsko i mlkrOgravimetrijskiJ odiedjivanje holinesie-ra?H 11 izolovanim motomim plocicama. I. Simposium o holinesicraza-ma in antiholinesternznim supstancijam«, KOMNIS, Zagreb 196J, Cartesian ampulla diver tie term ¡nation of amino acids and proleia. jth International Congress of Biochemistry. Moskva 196i, Abstract. Odredjivanje aktivnosti holinesterazc n izolovanom misicnom vlaknu bez motorne ploeice, 111. kongres jngiielovenskih fiziologa, Zagreb, 1963- Chol in esterases activity of isolated end-plates and muscle fibres of normal and denervaiod irog sartorius muscle. 6th International Congress ol Biochemistry, New York 1%+, Abstract. The magnetic diver method for mieroga some trie and reduced weight measurement. Symposium on recent developments in research methods and instrumentation. N. J. H., Bethesda, Maryland 1965. Electron microscopic localization oi acetylcholinesterase in the neurons of frog sympathetic ganglia {skupijo i V. Tennyson in P. Duffy). 4th Annual Meeting of the American Society for Cell Biology, Philadelphia 1965, j. Cell Biol. 27, 1965, Abstract 105, A. Combined cytochemical-electron microscopic localization of chidi-nesterai>es in the nervous system (skupno z V. Tennyson in P. Duffy). Symposium on the Biochemistry and Pharmacology of the Basal Ganglia. P.' & S. Columbia University, New York 1965. Cholines terases localization in the i level oping nervous system of the rabbit embryo and human fetus bv electron microscopic histochemistry (skupno 7, V, Tennyson in P. Do ffy). Meeting of the American Society for Anatomy, San Francisco 196b. Anatomical Record 154, 452, t966, Abstract. Enzymatic dctoxication of DFP as a factor in axonal metabolism and function (skupno s F. C. G. Hoskin in P. Rosenberg). Symposium on the structure mid reactiou of DFP-sensitivc enzymes, Stockholm 1966^ Effect of DFP on axonal conduction and the role of enzyme dctoxication (skupno s F. C. C. Hoskin in P. Rosenberg). Fed. Pruc. 50th Annua] Meeting, Atlantic City 1966, Abstract 2966. Acetylcholine and choline aeetylase in squid giant axon, ganglia and retina (skupno s P. Rosenberg in W. D. Dcttbarn). l ed. Proc. 50th Annual Meeting, Atlantic City 1966, Abstract 1+64. Ultracyiochemical and microgasometric analysis of acetylcholinesterase in frog dursal root and sympathetic neurons (skupno z V. Tennyson in P. Daffy). 6th International Congress for Electron Microscopy, Kvoto, II. Uveda. Editor, Tokio, Maruzen Co. 1966, 2, p. 101 —102. Abstract. Some physiological aspects of the synapses of the squid slellate ganglion (skupno z G. D. Webb in W. D. De(tbarn). Annual Meeting of American Society for General Physiology, Woods llale, Massachussets 1966, Aktivnost i lokalizaeija holinesteraza u nervnim eelijama i zivea-nim vlakoima. 111, siinpusium o holinesterazaina i antiholiiiesteraznim su p st an ei j a ma, KO M N I S, Beograd, 1966, Elect roll microscopic cytochemistry and microgasometric analysis of cholinestcrasc in the nervous system. Symposium on Barrier System 1966, Amsterdam. Protein synthesis in the isolated giant of die squid. 24. International Congress of Physiological Sciences, 19bit, Washington. Lokalizacija in aktivnost holinesteruK v ganglijskih celicah žabjega srca (s k apno z 2. Majcen). 6. Kongres Jugoslovemkog društva m fiziologi j n 1969, Ohrid. Activity and histocheinical and cytochemical localization, of oho-linestcrases of fish retina [skupno ■/, B. Drujaa). 2th International Meeting of the International Society for Neurochemistry 1W9, Milan». Cifokemičrta lokalizaeija holinesteraz v tetrnhynieiia piriformis in vpliv nekaterih holinergiinih snovi na gibljivost celic (skupno s K, Hamburger in J. Nilson). Kongres biologov Jugoslavije, 19(>9, Ljubljana. Cholinergic properties of the allantoic membrane of the fetal rabbit (skupno z A. Hurt in J. Da vies). Meeting of the American Society for Anatomy, 19?0. ■ JANEZ FETTICfi Janez Fettieh se je rodil 9, oktobra 1921 v Ljubljani. v osjiovno šolo in t gimnazijo je bodil v Ljubljani, kjer se je leta 1940 vpisal na medicinsko fakulteto. Med vojno je študij prekinil, proktieirnl je na interni kliniki v Ljubljani, leta 194-2 pa je bil interniran v taboriščih v Gonarsu in Trevisu. Maja leia 1945 je vstopil v JLA. Demobiliziran je bil aprila 1947, in nadaljeval s študijem na medicinski fakulteti v Ljubljani. Poleti leta 1947 je delal tri mesece pri gradnji mladinske proge Sani ac- Surajevo. Pro m oviran je bil 7. avgusta 1948 na medicinski fakulteti v Ljubljani. Jeseni leta 1948 je začel stažirali v kliničnih bolnicah v Ljubljani. Leta 1949 je delal kot zdravnik šest mesecev pri gradnji avtomobilske ceste Zagreb—Beograd. Decembra 1949 je začel specializirati dermatovcnerologijo na dermatološki kliniki v Ljubljani. Specialistični izpit je napravil 19. junija 1953. Na medicinski fakulteti v Ljubljani je postal asistent pri katedri za de rma t o ven c rol og i j o ieta 1952. Z disertacijo »Nekateri aspekti eksperimentalne ekcemske senzibilizacije« jo leta 1959 dosegel stopnjo doktorja znanosti. J^eta 1960 je postal docent, ponovno je bil izvoljen za docenta leta 1966. Za izrednega profesorja za dermatovcnerologijo je bil izvoljen leta 1%7, redni profesor pa je postal leta 1970, Leta 19&4 je prevzel vodstvo dermatološke klinike v Ljubljani, katere predstojnik je še sedaj. Ze v času specializacije se je zanimal za probleme alergije v dermatologi ji. Kasneje je začel z eksperimentalnimi raziskavami ekcemske sen zihilizacije pri živalih; na tem delu je zasnoval tudi svojo doktorsko disertacijo. Giavno področje njegovega raziskovalnega dela je bilo tudi pozneje raziskovanje ekcemske senzibihzacije in patogeneze ekccma pri človeku. S tem je bilo tesno povezano še proučevanje poklicnih dermutoz. Ukvarja se tudi s širšim področjem dermatologi je (ž buloz-nimi dcrmat.ozami, sarkoidozo, eritematodcsom itd,) ter s čim uspešnejšo terapijo kožnih bolezni. Janez bettich se že dolgo let ukvarja z epidemiologijo venerienih bolezni ter jih tudi statistično zajema îu analizira, kar mu je v pomoč za čim adekvatne jšo organizacijo borbe proti spolnim boleznim. Bil je vodja okrožnega, od leta 1955 dalje pa centralnega kožno veneričnega dispanzerja SR Slovenije, Tudi sedaj usklaja antivenerično službo v Sloveniji. Od leta 1968 je član republiškega medicinskega sveta, od leta 1970 pa član skupščine republiške raziskovalne skupnosti in član skupščine republiške izobraževalne skupnosti ter tljelle komisije za sistemizacijo. Je član slovenskega zdravniškega društva (dve leti je bil član glavnega odbora in dve leti član strokovne komisije), dermatolo-ške sekcije SZD (dve leti je bil njen predsednik), alergološke sekcije SZD, ndmženja dermaiovenerologa Jugoslavijo (tri leta je bil član upravnega odbora) in udruženja alergologa Jugoslavije. Od leta 1967 je izredni član avstrijskega demiatološkega društva, od leta 1971 pa častni član poljskega dermatološkega društva. Bil je član redakcijskega odborn strokovne revije latros, sedaj pa je član uredniškega odborn Zdravstvenega vestnika. Za dopisnega člana SAZïJ je bil izvoljen dne 31. marca 1974, BIBLIOGRAFIJA I. Znanstveni in strokovni članki s BAL« in zdravljenje komplikacij po arzen obencolili. Zdrav. Vest. 21 11952), 42—46. Scabics norvegica. Zdrav. Vest. 21 (1952), 51—54. Denn atomi koze pri športnikih. Športno-medicinske objave 2 (1914), t—3. Analiza gibanja spolnih bolezni v LH. Sloveniji. Zdrav, Vest. 25 (1954), 320—524. O s usti ni ekeema. Med. Glas. 9 (1955), 425—«0. Dermatoze pri delavcih v manjšem slikarskem podjetju. Jub. '¿bor. Med. Fak. Komufl, Ljubljana, 1955, s. 467—474. Dermatofibrosarcoma protuberans vitli periosteal reactioa, Acta denn, vcncreol. (Stockholm) 3h (1956), 15&—166. Etiopatogeneza kožnih sprememb pri vari ko sne m kompleksu. Zdrav. Vest. 25 (1956), 502—503. Etiopalogeneza peinfigosa in pemfigoidnih (lerniatoz. V: Kogoj F. Pemphigus chronicus. Dermatitis Duhriug in pemfjgoidne dermatoze, Ljubljana, 1957, s. 97—114. Kožne 111 an i fes I ac i je po besežiranju. Strokovne objave Instiiufa za tuberkulozo (Golnik) 1957, s. 95—101. Ekcemska scnzibilizacija ua cement. Zdrav. Vest. 28 (1958), i Si—186. Die Verküfzernag der minimalen Kontakizeit beim experimentellen Ekzem des Meerschweinchens. Acta med. lag. 15 (19)9). 369—372. Sodobno pojmovanje patogeneze ekcem a. Zdrav, Vest. 29 (i960), 180—182. Spotjna priraena antibiotika i sulfamida. Med. Clas. 15 (1961), 450 do 451. Medikameatozna terapija alergičnih obolenja sa takozvanim anti-histaminicima i naša izkustva sa preparatom j Saud osten-kalcijem* (Skupno z A. Janež i čem). Med. Clas. 15 (1961), 473—47$, Vred o os t predhodnega testiranja delavcev, ki so izpostavljeni ck-cemski senzibilizaciji. Zdrav. Vest. 50 (1961), 25+—256. Ocen j c vanje kož.nih sprememb pri notranjih boleznih. Dela interne klinike. III. Ljubljana J 961, s. 37—50. Diagnostika alergijskih obolenj». (Skupno s F. Kogojem in A. Brno-bičam.) Radnvi med. fak. Zagreb 10 (1962), 1—24. Experimentelle Untersuchungen über den Einflnss der Hyaluronidase und des Hydrocortisons auf das Dinifrochlorbenxolekzem des Meerschweinchens, Symposium dermatologoram. Corp. Lect. I, Praha 1962, s. 106—110. Ticrcxperimcntclle Untersuchungen über die Ekzemseusihiliesie-rung. Kongressband de» V. Europäischen Allergiekotigresses, Basel 1962, s. 397—599. Hypohidrosis hypotrichotica cum Hypodontia mit Symptomen von Seiten des Nervensystems. (Skupno z J. Eranzotovo in S. Pogačarjcm.) Herrn. Wschr. 150 (1964), 313—319. Medicina profesionalne orientacije sa stanov ista dermatolog i je, v: Priručnik za rucdicinu profesionalne orientacije, lic p. zavod za zapo-šljavanje rudnika, Zagreb 1964. s, 196—205- Ober das C h roma tek zem. Proč. Congr. hungar. derm, soc. Budapest 1965, s. 68—69. Profesionalni ekcem. latros 2, (±966), 31—36. Alergijske pojave kod /.aposlenib u fabrici za ckstrakciju ricinn-sovog ulja. (Skupno s Spužič i sur.) Glas Srpske Akad. nauka i umetnosti (ndd. med. nauka) 19 (1966), 65—71. K romat ni ekcem. Medicinski razgledi 5 (1966), 203—208, Alergoloska ispitiranja kod psoriaze. Zbornik V, kongresa derniato-venerofoga Jug. Zagreb 1966, 159—161. Učcstalost psoriaze u različitim godinama života. (Skupno z M. Loku rje vo). Zbornik V. kongresa dermatovenerologa Jug. Zagreb 1966. 199—202. Uber die Häufigkeit von Bernfsdermalosen in einem polyklinischen Krankenpii, Proc. XV. int. Kongr, Arbeitsmedizin. A/III. Wien 1966. s. 733—736. Der Emfluss des 5-Hydrooiytryptoroins auf allergische Hautteste heim experimentellen Ekzem des Meerschweinchens. (Skupno z E, Kogojem). Przeglad derma toi, (Warsz.awa) 53 (1967), 6Ü3—6W6. Untersuchungen über die Ekzeniscnsibiliesicruiig inil minimalen Dosen des Ekzema logen s, Acta aller, (Kopenhagen) 22 (1967), 135—138, An&J i zu spolnih bolezni v SliS leta 19 66. Zdravstveno varstvo 6, (1967), 14—-21. Odnos pruridermalitis allergica chronica prema alergozama rey>i-ratornog trakta. Simpozij o alergozama respiratornog trakta, JA/U, Zagreb. 1968, 65—68. Kon tak tek zem und Ekzem a toi de. (Skupno t. F. Kogojem). Proc. XIII. Kongr. int. Perm. München 1968, s. 344—246, Sedanje stanje in problemi nadaljnjega razvoja znanstveno raziskovalnega dela na področju dcrmalovencrolopije v Jugoslaviji. Medicinske nauke SP 10, Savez za koordinacija naučili h delatnusti, Beograd 1968, 35—37. Lokalno in sploino zdravljenje kožnih bolezni 5 Kortikosteroid i. Pharmaca 7 (1969), 155—160. Medikamentozna terapija alergičnih bolezni z anlihistaminiki in naše izkušnje s preparatom Sandosteu-Odcium. (Skupno z A. Jancži-čem) Novosti Krka (1969), 18—25, Ponatis. Povezava bronhialne astme z alergijskimi manifestacijami na koži, Zdrav. Vest. 38 (Supi. II.) (1969), 41. Die arterielle Durchblutungsstörung beim Ulcus critris. (Skupno z J. Baričcvičem). Z. Hnut.-u. Geschl. Kr. 44 (1969), 807—810. Dnešno s loj eil i e na ierapiata k kortikoslcroiili v dermatologiata. Dermnt. venerol. (Sofia) 9. (1970), 145—151, Kronični eri te matu des kao fo tob io tropica a denn at ozn. (Skupno z J, Baričevičcm, M. Betet toni, Majdo Lundcr. M. Lundrom in I. P lani n-šičem.) Zbornik VI. kongresa dermaiovenerologa Jug. Skopje 1970, f 99—204. Eritenialodcs kože. (Skupno z A. Kanskym.) Zbornik III. kongresa alergologa Jug. Sarajevo 1970, 4,57-— Osnovne značilnosti zgradbe kože in njenih funkcij, Dcrinatofar-maceutika, Ljubljana 1970, 3—9. Allergische Testong als Mittel zur Entdeckung des potentiellen Bernfsekzematikers. Symposium sali a prcveazione dclle dermatosi professional i. A Iii, Monte Porzio 1970, 355—356. Bemerkungen zur Ökologie der chronischen Insuffizienz der Beinvenen. (Skupno z F. Kogojem,) Fol i a angiologica 20 (1972). 149—132. Epidemiologija spolnih bolezni v Sloveniji. (Skupno s S. Bunto.) Zdrav. Vest. 4t (1972), 363—366. Organizacija anlivcncrifnc službe v Sloveniji. (Skupno s S. Bunto.) Zdrav. Vesi. 41 (1972), 367—369. Metode alergološkog testiranja i njihova interpretacija. V: Odahra-na poglavlja iz dermatologi je za liječnike opče medicine. ULM Jug, Zagreb 1972, 57—65. Profesionalne dermätoze. V: Odabrarta poglavlja iz dermatologi je za liječnike opec medicine. ULM Jug. Zagreb 1972, 67—83. Liječenje alergijskih dcmialoza. (Skupno z M. Luudrom, Majdo Lunder in 1, Planišičcm.) V: Odabrana poglavij a iz dermatologi je za liječnike opče medicine. ULM Jug. Zagreb 1972, 91—102, Osnove lokalnega zdravljenja kožnih bolezni. Mcdicinski razgledi 12 (1973), 149—158. Spremembe na koži pri sarkoidozi. (Skupno z L Planinšičcm.) Zbornik simpozija n sarkoidozi, Golnik 1973, 179—183. Alergija v dermaiologiji, Zbornik IV. kongresa alergologov Jug. Ljubljana 1972, 451—452. Utjeeaj starosti i spola na eksperimentalni ckceni kod zanioraca, Zbornik IV, kongresa alergologov Jug. Ljubljana 1972, 452—454. Di srne tu bo lične dermatoze. (Skupaj z A. Kanskvtn.) Zbornik VII. kongresa de rm a tov ene rolo ga Jug. Opatija—Rijcka 1972, 477—479. TJermatopatiiia piginentosa retieularis, (Skupno z M. LundrOm.) Ztschr. Haut-Gcsehlkrhk. 48 (1973), 837—863. II. Poljudnoznanstveni članki Kaj moramo vedeti o spolnih boleznih, Mladina 1956, št. 39. Gnojna obolenja kožo pri novorojenčku. Bab, Vestnik (1958), 82 do «4. Nekateri problemi spolnih bolezni. Rab. Vestnik 27 (1939), 22- 24. Nekatera dedna obolenja kože pri dojenčku in majhnem otroku. Bab. Vestnik 27 (195?), 50—52. Splošna načela pri zdravljenju kožnih bolezni. Bab, Vestnik 27, (1959), 107—tli. K rine žile in njihove posledice. Bab. Ves t nit 28 (1960). 49—54. Razširjenost spolnih bolezni v Sloveniji, Bab. Vestnik 29 (1961), 37—42. Ekeera in seboroieni dermatitis. Bab. Vest. 30 (1962), tft—20. Način infekcije pri spolnih boleznih. Rab. Vest. 30 (1962), 44—47, Garje (Seabies}. Bab. Vestnik 50 (1962), 72—75. Poklicne bolezni kože. Zdravstveni obzornik 1 (1967), 89. Zdravstveno varstvo v zvezi s spolnimi boleznimi. Varuhi našega «lravjn, Zavod SRS za zdravstveno varstvo, Ljubljana 1967, s. 42—41. III. Recenzije H, Nie rmanu: Zwilf ingsderniatologie. Meti. Glas. 20 (1966), 410. ]. Fleger: Kožne i spolne bolesti. Zdrav. Vest. 36 (1967), 405. C. Böhm r Dos Hämorrhoidalleiden. Med. Glas. 22 [196«), 16t. A. Winkler: Hormonbehandlung in der Dermatologie. Med. Glas. 24 (1970), 40—41. H, A. Gottron, WT. Schon fei d: Dermatologie und Venerologie, Fr-ganzungs- und Refristerband. Med. Glas, 24 (1970), "55, E. K ein ing, O. BTaun-Falco; Dermatologie und Venerologie. Zdrav. Vest. 39 (1970), 144—145. J. Tappeiner, K. Wolf: Zoster. Zdrav. Vest. 39 (1970), 420. F. Kogoj i sitr.: Bolesti kože, T. dio, Zdrav. Vest. 40 (1971), 105—106. G. W. Körting: Kožne bolesti dece i omladiiw, atlas u boji. Zdrav. Vest. 40 (197t), 420. F. Kogoj i sur.; Bdlesti kože, H. dio. Zdrav. Vest. 41 (1972), 41—42. G. Brehm: Haut- und Geschlechtskrankheiten, Zdrav. Vest. 41 (1972), 596. IV. Poročila in drugo Vtisi z dormaioloskega kongresa na Dunaju, Zdrav. Vest. 25 (1956), 486— 4S7. Bericht über den III. Kongress der Jugoslawischen Dermatologischen Gesellschaft in Ljubljana. Hautarzt 9 (1958), 422, Ob začetku leta 1968. Medicinski razgledi 7 (196S), 5—6. Vpliv Medicinske fakultete in Slovenskega zdravniškega društva na razvoj zdravstva. Zdrav. Vest. 57 (1968), 65—66. XIX. kongres poljskega de r malo! ozkega društva. Varšava, od 15, do 1". maja 1 969. Zdrav. Vest, 38 (1969). 271. Ncmško-italijanski angioloski kongres, Esscn. (Skupno s S. Bunto.) Zdrav. Vest. 4-1 (1972). 26—27. 53. kongres švicarskega dcrmatoloskega društva, Basel. Zdrav. Vest. 41 (1972), 126, Ob zdravniškem srečanja Alpe-Jadran. 1972, Zdrav. Vest. 41 (1972), 561- 362. XIV. mednarodni dermatološki kongres (Padova— Benetke, 22. do 27. maja 1972.) (Skupno s S. Bnnto in M. Adamičem.) Zdrav, Vest. 41 (1972), 586—387. De rm a to loška klinika v Ljubljani. Medicinski razgledi 11 (1972), 260—263. JANEZ MAT J A SI C ¡lojen je bil 14. maja. 1921 v Ljubljani, kjer je 1941 inatu-riral na klasični gimnaziji. Na univerzo se je vpisal jeseni i945 in diplomiral na prirodo-slovno-inatematiČni fakulteti v Ljubljani. Doktorsko disertacijo je obranil na isti fakulteti leta 1957, V NOV je stopil decembra 1944 kot borec prekomorec. Leta 1951 je bil imenovan za asistenta v Biološkem institutu $AZU, 195fi je postal strokovni sodelavec in 1958 znanstveni sodelavec. Julija 1960 je nastopil službo na univerzi v Ljubljani kot docent za zoolo-151 jo. Novembra 1965 je bil izvoljen za izrednega profesorja za znologijo in junija 1975 za znanstvenega svetnika v Biološkem inštitutu jovana Iladžija SAZU, Študijsko se je dvakrat izpopolnjeval v Franciji (leta 1955 in 1961) v Podzemskem laboratoriju Moulis (Francoski Pireneji). 1961 je krajši čas delal tudi v Banyulsu ob Med i teranu. V začetku leta 1965 se je udeležil študijske odprave v Zahodno Afriko. prepotoval je Slonokoščeno obalo, Gano in Nigerijo. Vodil je več raziskovalnih odprav v različne kraške predele Jugoslavije, zlasti v Liko, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino, črno goro in vzhodno Srbijo. Raziskoval je tudi Skadar.sko jezero. 1%8 je bil v Tuniziji na študijskem potovanju in je imel v Tuuisu na Institutu Salambeau predavanje o nnši podzemski favni. 1969 je vodil ekspedicijo ljubljanskih študentov biologije v Senegal in Gambijo. Udeležil se je vseh j i igo slovanski h speleoloških in bioloških kongresov, IV,, V, in VL speleološkega mednarodnega kongresa v Ljubljani, Stuttgaifu in Olomoucu in leta 1957 simpozija o bioloških problemih Krasa z nemškimi in avstrijskimi zoologi v Gradcu. Decembra 1966 se j C udeležil posvetovanja med jugoslovanskimi in italijanskimi biologi o problemih biologije Jadrana v Rov in ju. Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno v različna področja zoo! n^ije in biospeleologije. Proučuje tudi ep i zo i čine protozojc, parazitske vrtmčarje-temnocefale, od kater i li je opisal večje število novih vrst in celo rodov, dekapodnc Take itd. Bil je nosilec večletne raziskovalne naloge: Favna kraških jam in podzemskih voda s posebnim ozirom na podvodne povezave in dela nn raziskovalnih nalogah: slavna Slovenije^ in »Favna in flora sever 11 o-i s trškega morskega območja::. Več let je sodeloval s CHZ in KOMNIS pri raziskovanju epi-dem i čnega meuiugoencefuliiisa. Kot so delavec sektorja za lovstvo pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo L RS je proučeval uspešnost povojnih naseljevanj divjadi v Sloveniji, delal pa je tudi na rajouizaciji za nizko divjad Slovenije. Pri virusološkem Inštitutu CHZ je proučeval vpliv gojitve rakastih celic in vitro na njihovo število kromosomov. Leta 1962 je postal predstojnik zoološke katedre. 2e več let je vodja smeri za živalsko morfologijo in sistem atiko ter bi os p t'-leologijo pri Biološkem inštitutu univerze. Je član znanstvenega sveta Biološkega instituta Jovana lladžija S A/11 in Inštituta za paleontologijo. Od leta 1972 je podpredsednik med akademijskega odbora za favno in floto Jugoslavije. Že več let je glavni urednik Biološkega veslniku. Nekaj let je bil Slan redakcijskega odbora Proteusa in član upravnega odbora zoološkega vrta v Ljubljani. Leta 1957 je dobil Levstikovo nagrado za poljudnoznanstveno knjigo s>lz življenja najmanjših«. Za dopisnega člana SAZU je bil izvoljen 21. marca 1974. BIBLIOGRAFIJA I. Knjigi (p olj ud nn znanstveni) Nevidno življenje. Ljubljana 1953. 47 str. Iz življenja najmanjših. Ljubljana 19%, 150 str. H. Znanstvene strokovni članki, razprave ter referati Izvor in zoogeografija jamskih hroščev Slovenije, Biol. I, 1932, 90 do 98. Ein neuer Hohlendecapode aus JugosIawien. Zoologischer Anzctger Bd. 157, Heft 3/4, Leipzig 1956, 65 68. Line neue Htihlengarnele aus Herzegowina. BSY Tome 3, No 1,8. Tre m a t od iz jamske kozicc Troglocaris, BioV 1956, 74 75. Opazovanja na jamskem suktnriju Spelaeophrva trogloearidis. Sta miner. BioV V 1956, 71—73. Živalske zanimivosti iz kamniške okolice. Kamniški zbornik II. 1956, 172—179. Vorläufige Mitteilungen über europäische Temnoccphalcn. BioV VI, 1957, 60—65, Postembnonalni razvoj jamske kožice Troglocaris. BioY VI, 1957, 76—79. Biologie und Zoogeographie der europäischen Teniuocephaliden, Verh, D.ZooI- Ges., 1957, 2-52. Die Stisswassermeduse Craspedacusta sowerbyi Lan kast er in Rije-ka, dem ZuHues des. Skadarsko jezero. BSY Toinc 4 No 2, 195H. Morfologija, biologija in zoogeografiju evropskih iemnocefalov in njihov sistematski položaj. Razprave S AZU, razred za prir. jn med, vede 5, 1939, 141 -I8i. O vjetreni škili trogloknrisili. BioV Tli, i960, 75—80. Iz življenja naših jamskih Iemnocefalov. IL spel. kongres Zagreb, 1961, 167—169. Rflspodjeta frekvenci je broja kromosoma U knntinuiranom tizgoju humanih s tan i ca HeLa i Detroit. Skupno z D, Blatnik. Mikrobiološki kongres, Ljubljana i960. Nova jamska Folikuliuida. lEuciliata, Iieterotricha) iz Hercegovine. BioY X. 1962, 49—5 j. Marifagijska favnula. III. spel- kongres, Sarajevo 1962. Unc nouvcllc Choanoplirya (Ciliata, Snetoria) sur Htcnascllus Virei. Ann. d. Spel., Tome XVIII. facs 3, 1963, 2f>7—270. Doprinos k poznavanju naših tcmnoccfalov. BioY XII, 1964, 129 do 151. Profesor dr. Jovan Iladzi — osemdesetletnik. Naše jame YI, 1964, i/2, št. 3—4. Die epizoisehe Höhlen fauna und ihre Beziehung zu den Wirtstieren. IY, Ging, intern, de speleologie, Ljubljana 1965. Developpement larvaire du Serpulien cavernicole Marifugia eava-tica Absolon et Hrabc. Skupno z B. Sket, Inter. Jouru. of spcl., 1966. 9—16, Biospeleološka raziskovanja lugoslaviie y obdobju 1962 do 1967 v okviru Inštituta za biulogijo Univerze v Ljubljani. Skupno z B. Sket. BioV XVIL 1969, 167—171. Nekatere morfološke posebnosti in nova nahajališča naših temno-cefalov. BioV XVIII 1970, 51 -57. lamski hidroid s Slovenskega krasa. Skupno z B, Sket, BioY XIX, 1971. 139—145. ERNEST MAYER Rojen jc bil tO. novembra 1920 v Zg. Tuhinju pri Kamniku. Mul tir i ral je leía 1939 na T. državni realni gimnaziji v Ljubljani. V letih 1939 do 1941 je bil vpisan štiri semestre na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Od zimskega semestru 1942 do poletnega seinesiru 1944 je vpisoval nadaljuje šliri semestre študija biologije na filozofski fakulteti dunajske univerze. Od septembru 1944 do decembra 1945 je bil v NOB in JLA. Moja 1946 je bil postavljen za provizornega usi-stenta v botaničnem institutu filozofske fakultete ljubljanske univerze. Junija 1946 je dobil študijski dopust in odšel na Dunaj, kjer je dokončal študij in tam 1. aprilu 1947 promoviral; maja 1947 mn je filozofska fakulteta ljubljanske univerze nos tri-ficiraln doktorsko diplomo. lJo vrnitvi je bil junija 1947 imenovan za asistenta-pripravnika v botaničnem inštitutu univerze v Ljubljani, februarja 1948 za asistenta, februarja 1950 za višjega asistenta, januarja 1952 za docenta hotanike na prirodoslovno-ln a tema! ičn i fakulteti, marca 1956 za izrednega profesorja na p ci rodoslovno-malema tično-filozofski Fakulteti ter decembra 1964 za rednega profesorja botanike na biotehnični fakulteti univerze v Ljubljani. V letih 1961 do 1963 je bil predstojnik biološkega oddelka biotehniške fakultete, od leta 1965 do 1967 dekan, od 1967 do 1969 prodekan biotehniške fakultete. Od leta 1969 d nI je je predsednik zveze bioloških društev Jugoslavije in s tem i udi eden od podpredsednikov unije znunstve-nih bioloških društev Jugoslavije, S 1. junijem 1974 je prevzel dolžnost predsednika Med akademij ske ga odbora za floro in favno Jugoslavije, Od leta 1955 je član redakcijskega odbora Biološkega vestni-ka (Ljubljana), od leta 1967 dalje član izdajateljskega in redakcijskega odbora strokovnega časopisa »Feddes Repertorium, Zeit- si: lir i fi für botanische Taxonomie und Geobotanikc, AkademieVerlag, Berlin. Od leta 1955 je bil dopisni, od leta t 972 dalje je častili član strokovnega društva Bayerische Botanische Gesellschaft (München) ter od leta 1965 dalje dopisni član društva Socio fas Zoologies Botan i ea Feonica Vana mo (Helsinki}, Odlikovan je bil z medaljo zasluge za narod (1965) in z redom dela z zlatim vencem (1965). Za dopisnega člana SAZU je bil izvoljen 21. marca 1974. Osnova za dosedanje znanstveno delo prof. dr. E. Mayerja so floristična in taksonomska proučevanja vasknlarne flore Slovenije in Jugoslavije, ki so glede na večje število višjih in nižjih kritičnih in polimorfnih taksonov razširjena na Balkanu in tudi v Evropi. Rezultate teli raziskav je dr. Mayer objavil v 59 znanstvenih delih. Glede na. poglavitno p roh le mati ko in dosežene rezultate lahko razdelimo znanstveno delo dr. Mayerja na dve .skupini: na skupino del, ki imajo večinoma taksonomski značaj, in na skupino, ki ima iloristično-geobofanični oziroma floristično-fitogeogralski značaj. Znanstvena dela dr. Mayerja, ki so floristično-filogeografskc narave, zadevajo predvsem območje Slovenije in jugovzhodnih Alp, vendar nekatera dela prinašajo pomembne prispevke k poznavanju drugih delov Jugoslavije ali njenega teritorija nasploh oziroma celega evropskega območja. V drugi skupini znanstvenih del sodijo na prvo mesto vsa tista dela, v katerih E. Mayer ugotavlja na podlagi lastnih raziskav nova nahajališča za različne vrste rastlin v okviru flore Slovenije, Sem prištevamo ttldi dela, v katerih Mayer objavlja rezultate kritične revizije posameznih polimorfnih ali nezadostno znanih taksonov v slovenskem in alpskem p ros i oni. Dr. Ernest Mayer je S svojim znanstvenim delom dosegel po-incmhne in splošno priznane rezultate. Raziskoval je floro Sloveti i je, Jugoslavije, Balkanskega polotoka, deloma tudi Evrope in pii iem uporabljal najnovejše metode botanične vede ter uspešno razreševal taksonomske in fiiogeografske probleme. Poudari L i je treba, da je dr. Mayer sam ali s svojimi sodelavci določil in po mednarodnih predpisih pravilno označil ter objavil v publikacijah sorazmerno veliko število novih taksonov različnih stop en js vrst, podvrst, variant in form, kakor tudi dejstvo, da je zelo kritično iu objektivno izdelal znanstvene taksonomske in fitogeografske revizije številnih polimorfnih taksonov. P]. Mayer je danes najboljši poznavalce flore Slovenije in vsekakor eden od najboljših poznavalcev flore Jugoslavije. Plod- no in uspešno tlelo je dr. Mayerju prineslo velik ugled doma i 11 v tujini. Zu dopisnega člana SAZU je bil izvoljen 21. marca 1974. BIBLIOCRAEIJA Maver E., 1950. Prispevki k flori slovenskega ozemlja T. Univerza Ljubljana. Botanični inštitut, f —10. Ljubljana, Mayer E, fir Lazar J., 1950, Prispevki k flori slovenskega ozemlja ll. Uni verza Ljubljena. Botanični institut, 1—12, Ljubljana, Mayer E., 1951. Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja. SAZU Razr. prir. vede. Razpra\e f:5—56. Ljubljana. Mayer E., 1952. Seznam praprotnic in evetnic slovenskega ozemlja. SAZU. Razr. prir. med. vede 5. Inst. biol. 5:1—427. Ljubljana. Maver E,, i952. Prispevki k flori slovenskega ozemlja 111. Biol. vestnik 1:66—79. Ljubljana, Mayer EU 1955. O pojmovanju plodov in njihovi sistematski razdelitvi. Biol. vestnik 2t53—58. Ljubljana, Mayer E., i955. Prispevki k flori slovenskega ozemlja IV. Biol, vestnik 2:b6 -72. Ljubljana. Mayer E.. 1955. Raziskovanje flore slovenskega ozemlja, Godišnjak Biol. inst. u Sarajevu 5:511—514-. Sarajevo. Mayer E., 195+. Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja. E, SAZU. Razr. prir, vede. Razprave 2:5—44. Ljubljana. Mayer E., i954. Pripravljalna dela za floro Slovenije 1, Gentiana I. sect. Endoirieha Eroel. SAZU. Razr. prir. vede. Razprave 2:45—74, Ljubljana. Mayer Ii, & Rata i J.. 1954. Die Verbreitung der Athamanla Turbith in den Jnlischcn Alpen und das Fehlen der A. Haynaldi daselbst. A.ngew, Pflinzeetsoziologie. Festschrift Aichinger 1:510—516, Klagenfurt. Mayer F., 1954. Prispevki k flori slovenskega ozemlja V. Biol, vestnik 3:91 —101. Ljubljana. Mayer E„ 1953. Pripravljalna dela za floro Slovenije 11.. III. II. Odontites Hall. III. Euphrasia L. SAZU Razr. prir. vede. Razprave 5:5—66. Ljubljana, Mayer fc!,, 1956, Pedicularis eomosa L. - ■ nova vrsta v flori slovenskega ozemlja. Biol. vestnik 5:11—17. Ljubljana, Mayer E., P)56, Genusa Aretia L. in Androsace L. v Jugovzhodnih apneniäkih Alpah. Biol. vestnik 5:1 B 51. Ljubljana. Mayer F.. 1958. Doprinos k poznavanju flore Zahodnih Julijskih Alp. SAZU. Razr. prir. vede. Razprave 4:3—37. Ljubljana. Mayer E., 1958. Rhododendron luteum Sweet na jugovzhodnem obrobja Alp, SAZU, Razr, prir. vede. Razprave 4:59—85. Ljubljana, Mayer E-. 1958. Uber einige bemerkenswerte Pflanzensippen aus den südöstlichsten Kalkalpen. Jahrb, Ver. Schutze der Alpenpflanzen u.-Tiere 25:125—132. München. Maver E., 1958. Pregled spontane dendroflore Slovenije. Gozd. vestnik 1958 (6/7}:16l—191. Ljubljana. Mayer E., 1959. Genus Woodsia R, Br, v Jugoslaviji. SAZLT, Razr. prir- med. vede. Razprave 5:5—21. Ljubljana. Mayer E., i 9 59. Prispevek k vrednotenju taksona Rammeultis seu-tatus W. K. SAZU, Razr, prir. med. vede. Razprave 5:23—43. Ljubljana. Mayer E., i960. Endemične cvelniee območja Jugovzhodnih apneni-ških Alp, njihovega predgorja in ilirskega prehodnega ozemlja, A d anniiin norii botanici Labaccnsis solem ne m: 25-48, I ,jubl jana. Mayer E„ i960. Chrysanthemum airatom. jacq, subsp. lithopolitani-cum E. Maver, subsp. nov., eine neue en de m ¡sehe Sippe aus den südöstlichsten Kaiknipen. Acta Bot. CrOatica 18/19:69—77, Zagreb. Mayer E., i960. Südöstliches Alpenvorland — ein pf lanzengeographisches Prachtgebiet. Jahrb. Vom Schutze der Alpenpflanzen n. Tiere 25:1—9. München. Mayer E„ 1961. Gentiana x komnensis E. Mayer, hybt. nov. (-G. lutea L. subsp. svmphvandTa Murb. x G. pannonica Scop.) Österr. Bot. Zeitschr, 108:507—510. Wien. Mayer E., 1961. Pcdicularis julica E, Mayer spec. nov., eine bisher verkannte Art der südöstlichsten Kalkalpcn. Phyton 9:299—305. Graz. Mayer E., 1962. X AsplenOphyllitis eonfluens (Lowe) Als ton — prvi inlergeiierični hibrid praproti v flori Jugoslavije. Biol. vest II ik 10:3—5. Ljubljana. Maver E., 1963. Pregled pteridofitov Jugoslavije. S AZU. Razr. prir. med. vede. Razprave. 7:45—73. Ljubljana. Mayer E,, 1963. Die floristische nad taxon orni sehe Tätigkeit in Jugoslawien van 1945—1961. AYebbia 18:347--365. Fireoze. Mayer E. & Micevski K.. 1964. Prispevek k vrednotenju takso nov Hordeum mariuum Iluds. in llordeum hystTix Roth- Biol. vestnik 12:51—58. Ljubljana, Mayer E-, 1964. C ata logu s Flame Jngoslav-iae 1 (1). Ptcrirlophyta. Cons, Acad. Sei. RPSF. Jugosloviae. 1—34. Ljubljana. Mayer E. & Trpin D„ 1965. Dianibns silveslris-koniplcks v Jugoslaviji. Biol, vestnik 15:53—59. Ljubljana. Mayer E-, 1966- Notulae ad floram Jngoslaviae. Biol. vestnik 14:29—56, Ljubljana. Mayer E., 1966. Carlina x bakariensis E, Maver, hybr. nov. (-C- Fiu-mensis Simk, x C. corymbusa L.) österr. Bot. Zeit, 113:465—469. Wien. Mayer E. & Horvatič S., 1967. Pteridophyta in Horvatic S. Anali-iička flora Jugoslavije 1 (1):81—155. Zagreb. Mayer E, & Diklie N., 196?. Nomeuclaior Pančičianus. SANU. Pan-ficev zbornik: 3—26. Beograd. Blečič V, &. Mayer E-, 1967. Die europäischen Sippen der Gattung Amphoricarpos Visiani. Phyton 12:150—158, Gra^. Mayer E, & Bjelčič 2., 1967. Rhinanthus L. in Beck G, & al, Flora Bosnae et Hercegovinae 4 (2) :89—99. Sarajevo. Mayer E„ 1968. Zur Keantnis der Gattung Gentianella Moench in Jugoslawien, ff. Der G. aspera-, G, germanica- und G. austriaca-Komplex, Biol. vestnik 16:23—28, Ljubljana, Mayer E., 1968, Notulae ad floram jugoslaviae IL Conspectus generts Melapyrnm f.. Glasnik Bot. zav. bušt. Univ. Beograd 3:239 do 254. Beograd. Mayer E., 1969. Zur Kenntnis der Gattung Gcntiauella Moench in Jugoslawjon. L Der G. anisodonta-Komplex, österr. Bot. Zeitschr. 116:393—399. Wien. Mayer E. A Blečič V., 1969. Zur Taxonomic und Chorologie vor Edraiantbus Sectio Uniflori. Phyton 13:241—247. Graz. Mayer Ei, 1969. Not u lue ad floram Jugosilaviae III, Coaspectas generis Pedicularis L. Acta Bot, Croatica 28:437—448. Zagreb, Mayer E. & Miccvski K.. 1970. Zur Toxonomic und Chorologie von Tulipa scardica Bornm, Feddes Repert. 80:591—598. Berlin. Miccvski K. & Mayer E,. 1970. Zur Kenntnis der Saxifraga grise-bachii Degen et Dörfler. Feddes Repert 80599—605. Berlin. Mayer E., 1970. Zur Bewertung der einblütigen Sippen im Fdraian-thuB graminifolius-Komplex. Fragm. Flori sil ca et Gcohotanica 16:109 do f 13. Krakow. Mayer E„ 1971. Zur Kenntnis der südosteuropaisclmn Cytisanthus-Sippcn. Glasnik Rep. Za v. zaät. prjr, 1'Hrod, muz, a Titogradu 3: 37 do 47, Titoprad. Mayer E,, 1971. Zur Bewertung und Benennung einiper europäischen Pedieularis-Sippen. österr. Bot. Zeitschr. 119:323—327 Wien. Maver E., 1972 Notulac ad floram Jugoslaviac IV. Cunspectus gener io Rhinanlhtis I- Glasnik Pri rod- muz, Beograd Ser, B. 35:225—238. Beograd. Mayer E. & Diklič. N., 1972. Zur Verbreitung von Asplenium lepiti um Presl in Serbieu. Glasnik Prirod. muz, Beograd Ser. B. 26:181—185. Beograd. Mayer E., 1972. Zur Entwicklung der Gattung Pedicularis L, im europaischen Räume. Synip. BioL Hung. 12:133—139. Budapest. Mayer E.. 1972. Pedicularis L. in Tutin T. G. & al. Flora Europaea 3 £69- -275. Cambridge, Mayer E., 1972. Notulae ad floram Jugoslaviae V. Conspoctus generis Odontites Ludw. Glasnik Rep. Za v. zašt. prir. Pri rod, muK-ii Titogradu 4:5—14, Titograd. Mayer E., 1973. Notizen zur Flora von Serbien und Makedonien. Glasnik Prirod. muz. Beograd Ser. B. 28:69 —79. Beograd. Bjclčič 2. & Mayer E., 1975. Zur Taxonomie des Gcntianella cri-spam-Kom nle^es- Osterr, Bot, Zeitschr. 122:353—558. Wien. Mayer E. & Wraber T., 1974. Die Gattung Hnplophyllum Jus», in Jugoslawien. Phyton 16:117—125. Gras-.. Blečič V. & Maver E., 1974, Zur Kenntnis der balkanischen Taxa von Lonicera L. scr. Alpigenae Rchd. Feddes Repert. 84:647—653. Berlin. Mayer E. & Bjeleic 2., 1974. Gentiana L. & Gentianclln Moench in Beek G. & al. Flora Rosnae et Hercegovinae 4 (3) :50—57. Sarajevo. Mayer E„ 1974. Thymus I,. in Beck G. & al. Flora Bosnae et Herce-govinac 4 (5):33—58. Sarajevo, Poleg tega več poljudnoznanstvenih člankov, ocen in poročil v strokovnih glasilih Biološki vest ti i k (Ljubljana) in Proteus (Ljubljana). PAVEL STEIiN Pavel Štcrn se je rodil 17. marca 1913 v Varaždinu. Leta 1936 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Potem se je izpopolnjeval na farmakoloških inštitutih na Dunaju in Amsterdamu, od leta 1939 pa je sodeloval s profesorjem Prelogom na problemu antiina-laukov, in sicer v znanstvenem laboratoriju Plive, Zagreb. Leta 194(i je postal docent na Farmakološkem institutu medicinske fakultete v Zagreba. Leta 1947 je bil izbran za rednega proFesorja na medicinski fakulteti v Sarajevu, kjer je osnoval farmakološki inštitut. Leta i966, ko je bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, je bil izbran za rednega člana te ustanove. Od leta i968 je tajnik oddelka za medicinske vede Akademije BiH. Akademik dr, gfern je član številnih naših in zamejskih znanstvenih društev ter član mnogih uredniških odborov znanstvenih revij, tako domačih kot zamejskih. Splošno področje dela dr. S ter na je farinakologija in toksi-kologija, posebej pa se je ukvarjal z naslednjimi šestimi področji: Fiziološki in paiofiziološki pomen histamina na periferiji in v centralnem živčevju. To področje ga tesno povezuje s farmakološkim institutom medicinske fakultete v Ljubljani, v katerem se intenzivno ukvarjajo s histaminoin in njegovimi metaboliti. V vrsti razprav je Stern pokazal zvezo med delovanjem histamiiia in holincrgičnimi mehanizmi v centralnem živčevju. Ta dejavnost povezuje njegove raziskave z delom na holinestcrazah na patofiziološkem inštitutu medicinske fakultete v Ljubljani. Vprašanja vnetja in transmiterjev. Pri tem gre spet za vrsto razprav o odnosu med hisfatninom in hradikininom. pozneje pa o i. i. substanci P, za katero je Šteru pokazal, da ima centralen sedativen učinek in je verjetno fiziološki trankvilans. Substanca P, ki je ena od centralnih tem Stern o Vega zanimanja. Končni rezultat raziskav tega polipeptida jc podatek, ki pojasnjuje mehanizem delovanja substance P 3 tem, da povzroča izločanje glicina v centralnem živčevju. Bolezni stria i uma. To področje je še danes glavno torišče Sternovih raziskav. Med drugim je Stern pokazal, da pri par-kinsonizmu ne pade v centralnem živčevju samo d op am i o, ampak iudi serotonin. Dalje je pokazal na zvezo med statičnim tremorjem in železom ter flavini v delih centralnega živčevja, ki so vpleteni v mehanizem nastanka tremor ja. Stern je tudi razložil način delovanja okBptremorina s tem, da aktivira holina-cetilazo. Patofiziologija in terapija botulizma. Na tem področju jc posebno zanimivo Slernovo odkritje, da je strup pajka Latrodecfus tredecimgiittatns specifičen aniidot pri zastrupljen ju z bofulino toksinom. To področje veže 5 temo v o delo s skupino bi okem i kovna Inštitutu »Jožef Štefan«, Izdelava adekvatnih metod zu farmakološke raziskave. Na tem področju je št.ern pokazal izredno iznajdljivost. Jc avtor cele vrste izboljšanih ali originalnih metod in modelov, med katerimi so posebno znani: model za testiranje anlilcvkcmijskih snovi na kokoših, model za preiskovanje blokerjcv beta in spnz-molitikov, dalje izzivanje asime pri miših. Prof. Havel Stern je redni član Akademije znanosti i umjet-nosti Bosne i Hercegovine in tajnik oddelka za medicinske vede, dopisni član Akademije znanosti New York, nemškega, francoskega, ameriškega aleigoIoŠkega društva, član Evropske alergo-loške akademije, član mednarodnega psihofai makološkega združenja, član Boyal Society of Medicine v Londonu, član in predsednik za Jugoslavijo IBRO (International Hrain Research Organization), sekretar za območje Jugoslavije v International Society Biop harina co log y, član Aceademia Medica Lombarda, član nemškega farmakološkega društva, evropskega društva za raziskave raka, evropskega toksikološkega društva, mednarodnega odbora Internacionalne fed orači je za raziskave multiple skleroze. ProL Stern je tudi član založniškega odbora časopisa Archive International de Pharmacodynamic v Belgiji, Alleigie und Iinu-nologie v DDB, Biochem, Pharmacology and Behaviour V ZDA, mednarodne redakcije Enciclop&cdia pharmacologic®, ki jo izdaja P erg am on Press (Velika Britanija). Leta 1%0 je prejel nagrado >27. julije iti nagrado KOMNIS za uspešno proučevanje terapije zastrupitve z vojnimi strupi v času vojne. Prejel je red dela z rdečo zastavo, ved zasluge za narod s srebrnimi žarlti in Purkiujevo medaljo Češkoslovaškega medicinskega društva. Za zunanjega dopisnega člana SAZU je bil izvoljen dne 21. marca 1974. Bibliografija dr. Pavla S ter na obsega skoraj pct.sto razprav, člankov in poročil iz področja farmakologije, toksikologije in p a to fiziolog i je, ki so odsev njegovega izredno plodnega in uspešnega raziskovalnega dela. Bibliografija, ki jo brani arbiv SAZU, obsega obdobje od leta 1938 do 197"5. RAZRED ZA UMETNOSTI MATIJA BRAVNIČAR Do izvolitve za dopisnega člana SAZl! v letu 1972 je Matija Bravničar napisal obsežen op a s, ki sega v najrazličnejša kompozicijska področja, Y njem sta zlasti značilni operi Pohujšanje v dolini Sentflor-janski in Hlapec Jernej in njegova pravica, obe na teksta I, Cankarja. V času nastaaka sta bili močna razvojna spodbudo, avtor je za njuno oblikovanje uporabil tedaj napredne stilne poglede, iz njiju je po izrazni strani jasno razvidna njegova izvirnost. Važno mesto pa gre v skladateljevem ustvarjanju tudi orkestralni in v tem okviru simfonični glasbi. V tej zvezi je treba omeniti posebno nekatera njegova dela, kot npr. simfonije I—III, Simfonična antiteza (Tolminska sakralna. Tolminska prof an a), slavnostna predigra. 1 lymnus slavieus, simfonična pesnitev Kurent in uvertura Kralj Maijaž, Zanje se na splošno zdi značilno to, da skladatelj vanje vnaša elemente slovenske ljudske pesmi, tako da njenega duha prepoji s svojim izrazoai in obratno. Ta oblikovalni proccs je v Bravničarjevem ustvarjanja rezulliral zelo uspešno. Ne samo umetniško, ampak tudi zato, ker je na ta način avtor dokazal, da so elementi slovenske ljudske glasbe vredni kot gradilne prvine v simfoničnem oblikovanju in da jih je mogoče tehtno uveljaviti tudi v okviru novejših evropskih stilnih naziratij. Realizacija, kakor jo je predstavil, je bila zato na splošno idejno važna za usmerjanje novejše .slovenske glasbe. Razen tega je Bravničar napisal še vrsto pomembnih del s področja komorne glasbe in koncerta, npr, Koncert za violino in orkester (1971), I* antasia rhapaodica za violino in orkester (1967), pihalni kvintet 1 in II, ob tem pa še številne samospeve, skladbe za klavir in violino in primerke filmske glasbe. V času od izvolitve za dopisnega člana do danes je kompo-niral več obsežnejših del, med njimi najprej Trio quasi fantasia za flavto, klarinet in fagot, v katerem se je te matično p rili lizal tip i ki slovenske čustvenosti in so ga uspešno izvedli v koncertnem ateijejn Društva slovenskih skladateljev (1972). Nadalje datirajo h tega razdobju Trije plesni kontrasti zu simfonični orkester, ki so drugi del ciklusa, obsegajočega v celoti šest skladb. Obsegajo kontrastno zaporedje (Andantino-Adagio can-tabile-Allegro comodo) in tudi zanje je treba poudariti, da so zasnovani v duhu slovensko pogojene motivike, ki ji avtor tako zvesto sledi skozi skoraj vse svoje ustvarjanje. Končno je iz navedenega časa še Simfonia faronica (1975), zasnovana v d veli delili, Za prvega je značilno nekakšno apokaliptično razpoloženje, zajemajoče občečlovcške probleme, nekaka priprava za drugi del, ki ima vsebinsko značilen ljudski tekst, Vendar je ta, drugi stavek te mati en o samostojen, neodvisen od prvega, na katerega je vezan le razpoloženjsko; njegova muzikalna zasnova je grajena na temelju značilnosti, melodične in ritmične strukture teksta. Kompnzicijska sredstva, ki jib rabi skladatelj v tej skladbi, niso omejena, prilagajajo se zahtevam izraza. X jasni. Vzročno pogojeni konstrukciji se prelivajo mestoma ostri zvoki, ki stopnjujejo dramatično poudarjene izrazne vzpone. Kot celota je ta kompozicija plastično, enovito zaokroženo delo, ki spada med umetniško najbolj zrele Bravničarjeve ustvaritve. Te zadnje skladbe pomenijo nekako nadaljevanje poti, ki jo je hodil Bravničar v svojem prejšnjem ustvarjanju in za katero je značilno približevanje novejšim oblikovalnim nabiranjem, utrjevanje lastnega izraza, iskanje novih načinov, s katerimi hoče verno glasbeno upodobiti, kar v sebi doživlja in o čemer razmišlja. To potrjujejo tudi njegova najnovejša dela, med njimi zlasti eit. Simfonia faronica. v kateri se med drugim proti njenemu koncu pojavi zelo kompliciran, vsebinsko pogojen kanon. Zanje je še treba dodati, da so, podobno kot prejšnje, izdatne nn izvirni inveneiji, temat.ično zanimive in izTazno sveže. Kot je bilo rečeno že v XXIII. knjigi Letopisa SAZlL kjer so omenjene izvedbe njegovih del doma in v tujini, je Bravničar s svojimi kotu pozicija mi tehtno prispeval k afirmaciji slovenske glasbe v širokem svetu. To velja tudi za najnovejše razdobje in bo jjo vsej verjetnosti veljalo tudi za naprej. Glede na obsežnost in kvaliteto opusa bi šio BravniČflTju redno članstvo že tedaj, ko je bil izvoljen za dopisnega člana. V tej smeri in za ta namen je dokumentacija v tem trenutku še popolnejša in prepričljivo poudarja, da je bilo in je Bravničar-jevo ustvarjanje pomembno za razvoj sodobne slovenske glasbene ustvarjalne misli tako po umetniški kvaliteti kot razvojni vplivnosti. Zato ga je skupščina SAZU dne 21. marca lf)74 izvolila za rednega člana. bibliografija Glasbeno dramatika dela: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Operna farsa v 3. deja- njih. Hlapec Jernej in njegova pravica (194t}. Opera množice v 8 slikali, Simfonična dela: L Simfonija (1950), 11. Simfonija (1952), III. Simfonija strela (1939). Suonata monothematica [Canon, Intcrludio, perpetuum mobile) (1931). Kralj Matjaž (Simfonična predigra, 1932). Slavicus Hymnus (Svečana predigra, 1932). Simfonična Antiteza |Largo — Allcgro] (194U). Kurent (Simf, slikal (1950). Belokranjska rapsodija (1939). Slovenska plesna burleska (1931). Plesne metamorfoze [Chaconne, Gavotte, Val se, Rag-limc] (1955). Marcia-Hondo (i960), Divertissements /n godalni ork. in klavir (1935). Koncert za violino in orkester (1962). Kantasia rhapsodica v.u. violino in orkester (1967). Koncert za rog in orkester (19f>3), 6 Plesnih kontrastov za orkester (1970). Komorna dela: Suonata in modo antico za violino in klavir. Sonata /.a violino solo. Kvintet za pihalne inštrumente. Štiri skladbe za 5 pihalnih inštrumentov, Trio za flavto, klarinet in fagot. Trio (j nas i Pa nt a si a za pihala. Skladbe za violino in klavir: i) Eantasia, 2) Tango mouvcmeut, 3) Elegia notturna, 4) Hereeuse interfpmpue, 5) Bagutela. Mladi koncertant: II skladb za violino in klavir. Skladbe za klavir: 10 komornih za klavir. Etude in capricc. 18 mladinskih za klavir. Skladbe za violončelo in klavir: 1) Dialog, 2) Tango, Razno; Polžja hišica, mladinski zbori. Samospevi, Glasba za dokumentarne filme itd, f umrli Člani Rado K use j, rojen 21. juliju 1875, umrl 10. unija 1941, dr, i ur.. Tedni profesor za cerkvene pravo ua univerzi v Ljubljani, Hodni član pravnega razreda od 7, oktobra 1938. — Glej Letopis I, 185-190. M e i o d Dolenc, rojen 19, decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941. dr. iur., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobru 1938. načelnik lega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Glej Letopis I, 193—197. Gregor Krek, rojen 27. junija 1874. umrl 1. septembra 1942, dr. iur., redni profesor rimskega in civilnega prava na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, prvi glavni tajnik akademije od 28, januarja 1939 do 11. julija 1942. - Glej Letopis L 201 -238. Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra Î853. umrl L decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za flori sliko, filogeogrnfijo in botanično sistematiko. Dopisni član matematično-pri rod o slov negu razreda od 16, maja 1940. — Glej Letopis I, 241—257. Ferdinand S e i d 1. rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra i942, realen i profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologi jo in geologijo. Dopisni Slan matema-tično-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. Cîej Letopis I, 261 -290. Rili ar d Jakopič, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila Î943. akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis L 41-43; IIf 75 -89. Anton Rreznik. rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. plii!.. gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec. Dopisni Član f ilozofsko-f ilološko-historičnega razreda od 16. maja 1940. - Glej Letopis I, i57—160; II, 61—74. Matija Jama, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 1. oktobra 193S. — Glej Letopis I, 47—49; II, 90 -103. Ivan Regen, Tojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. pliil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo. Dopisni član mutematično-priio-doslovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 175 do 176; II, 104—105. Milan Škerlj, rojen 4. septembra 1875, uinrî 8, decembra 1947, dr, iur,, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo ma univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 127—HO; II, 106 do 125. Oton Zupančič, rojen 23. januarja (878, umrl 11. junija 1949, književnik. Redni člnn razreda za umetnosti od 7. oktobra 1938, — Glej Utopiš L 151 — 153; II, 225—236. France Kidrič, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. |<]iil., redni profesor za starejše slovanske in slovensko lilerulliro na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član filuzofsko-filohisko-historienega razreda od 7. oktobra 1933; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije. — Glej Letopis I, 51—61; II, 34—44; III. 257—266; IV, 86—100, S c r g e j I v a n o v i e V a v i 1 o v , rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951. Prežident Akademije nauk SSSR v Moskvi. Dopisni član razreda za matematične, prirodoslovne, medicinske in tehnične vede od 7. novembra 1947. Janko Slebinger, rojen 19. oktobra 1876, ninrl 5. februarja 1951. dr, pliiL, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, slovenski bibliogruL Dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2f, decembra 1946. — Glej Letopis II, 54—53; IV, 101—124. Matija Murko, rojen 10. februarja 1861. umrl i I. februarja 1952, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član filozofsko-filološko-bisforičnega. Ta z red a od 16. maja 1940, Glej Letopis I, 172 do 174; V, 169—177. Fran R u m o v š , rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. pbil., redu i profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani. Redni član filozof-sko-filološko-bistoričnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarju 1939 do 31. januarja 1940, glavni tajnik akademije od 11. julija 1942 do 19, maja 1950; predsednik akademije od 19. maja 1950 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik. — Glej Letopis I, 105—t tO; V, 148—160. Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912, umrl U. aprila 1953; predsednik Gospodarskega sveta FIR J. Redni član Tazre-da za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra 1949, — Glej Letopis III, 156—164; V, 161—167. Lucien Tesniere, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montepellieru. Dopisni član razreda za filološke in literarne vede od 2. junija 1953. — Glej Letopis T, 92—94: VII, 59—65. Pavel Luiiacek, rojen 3L januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., ledni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekološko porodniške klinike medicinske fakultete univerze v Ljubljani, Redni član razteda za prirodoslovne in medicinske vede od 30. junija 1954. — Glej Letopis VI, 61—65; VII, 55—58. Peta* Skok, rojen f. marca 1881, umrl 3. februarja (956, dr. pilil., redni profesor zn romansko filologijo na vseučilišču V Zagreba. Dopisni član od 2. junija 1933. — Glej Letopis V, 89—91; VIII, 77—82. .Janko Polcc, rojen 19. avgusta 1880, um rl 12. maja 1956, dr. iur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri akademiji. — Glej Letopis I, 97—101; Vili, 48—60. Jože Plečnik, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redili profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. — Glej Letoinis I, 78—89; VIII. 61—67. Rajko Nahti g al, rojen 14, aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov in častni predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938, prvi predsednik akademije od 4, januarja 1939 do 27, junija 1942, načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2■ oktobra 1945 do 30. septembra 1949. — Glej Utopiš I, 71—75; IX, 63—67. Franc Ksav. Luk man, mjen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. theol., dr. phil,, redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino starokrščanskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na teološki fakulteti v Ljubljani, Dopisni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 168—169; IS, 78—81. Andrija 5tampa,r, rujen 1. septembra 1888. umri 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na vseučilišču v Zagrebu, predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis IX, 82—84. Izidor Cankar, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. sep-iembru 1958, dr, phil,, redni profesor za zgodovino umetnosti na univcTzi v Ljubljani. Bedni član od 2. junija 1953. —: Glej Letopis V, 67—73; IX, 66—77. K a t i m i e r z N i t a c h, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis IX, 85—87. Pavel Golia, rojen 10. aprila 1887. umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis Y, llb-120; X, 34—39. Aleksandar Belič, rojen 2. avgusla 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. pilil., profesoT za lingvistiko na univerzi v Beogradu. predsednik Srpskc akademije nauka i umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis XT, 36—38. Anton Lajovie, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, komponist in muzikolog. Redni član od 16. maja 1940, tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. — Glej Letopis 1, 63- 76; XI, 34—35. Ejnar D y g g v c , vojen 17, oktobra 1887, umrl 6. avgusti! 1961. dr. h.c., dr. ing, b.c., arhitekt in arheolog v Kopen-hagnu. Dopisui ¿lan od 17, oklijbra 1958. — Glej Letopis IX, 47 do 48; XII, 8i—82. Božidar Lavrič, rojen 10, novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med,, dr h,c., redni profesor za kirurgijo na medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kirurgične klinike. Redni član od 6, decembra 1949, od 21. marca 1950 do smrti podpredsednik akademije. — Glej Letopis III, 201—202; XII. 72—80, Z d e rt e k Ne j e dly, rojen 10. februarja 5878, umrl 9. februarja 1962, profesor Karlove univerze v Pragi, prezident Akademije znanosti CSR, Dopisni član od 7. novembra 1947. Fran Šaleški Finžgar, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni plan od 7. oktohra 1938, od 28. januarja 1939 do 30, septembra 1949 načelnik razredu za umetnosti. — Glej Letopis !, 23—25; XIII, 43—46. Milan Vidmar, rojen 22. junija 1885, umrl 9, oktobra i962, dr. h.c., dr. iechn. ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik rnatematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942, predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1943, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede od 30. septembra 1949 dalje; upravnik Inštituta za elektriško gospodarstvo od i, junija 1948 do 1. maja 1959, konzulent tega inštitutu od i. maja 1959 dalje. Glej Letopis L i30-142; XIII. 47—50. Vale V o n k, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr, pliil., redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1963. - Glej letopis V. 10S-109; XIII, 51-53. Anton Sovrc, rojen 4. deeembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na univerzi v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 86—88; XIV, 56—38. Milan Bogdanovič, rojen 4, januarja 1892. umrl 2fi. februarja i964, književnik, gledališki kriiik in esejist, profesor za. sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949. do i962 upravnik Narodnega gledališča v Beogrudu. Dopisni član od 2. juniju 1955, — Glej Letopis V, 135—136. Maks Samec, rojen 27. junija 1881, umrl 1- julijn 1964, dr. pliil., redni profesor za kemijo na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945. nato do 1959 upravnik Kemičnega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalec. Redni član od 6, decembra 1949, od 16. novembra 1962 do smrti tajnik razreda za matematične,' fizikalne in tehniške vede. — Glej Letopis ITI, 188 -198; XV, 60- 61, J u š Kozak, rojen 26. junija i892, umrl 29. avgusta 1964. književnik. Redni član od 22, decembra 1961. — Glej Letopis XII, 54-62; XV, 62—64. Ivan Grafenauer, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 19f>4, dr, pliil,, gimnazijski profesor. Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 2t. decembra 1946, tajnik razreda za Filološkc in literarne vede od 50. septembra 1949 do smrti. — Glej Letopis I, 161-165; XV, 65—71, Ilija Djuričie, rojen 18, julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo na veterinarski fakulteti univerze v Beogradu, Dopisni član od 22, decembra 196i, predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis XII, 40—42; XVII, 50—52. Igor Tavčar, rojen 2. novembru 1899, umrl 27. decembra 1965. dr, med., redni profesor za interno medicino na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji, — Glej Letopis lil, 203 204: XVI, 63 65. Ivo Krbek, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr, i ur,, redni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisuj član od 17. oktobra 1.958. — Glej Letopis IX, 51—52; XVII, 53-55. Anton Me lik, rojen 1. januarja 1890, nmrl 8. junija 1966, dr. phil,, redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od i(j. inuja 1940, redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za prirodosiovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955, upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. — Glej Letopis I, 170—171; XVII, 37—46, Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 123—124; XVII, 47—49. Marjan S a 1 o p e k , rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. pili),, redni prolesor za geologijo na vscučilij ŠČU v Zagrebu, Dopisni član od 16. maja 1940, — Glej Letopis XVIII, 59—60 in 83—86. ,1 o s i p P 1 e m c 1 j , rojen 11. decembra 1873, umrl 22. maja 196?, dr. phil., častni doktor matematičnih in tehničnih znanosti, redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, načelnik matematicno-prirodo-slovtiega razreda Oziroma razreda za matematične, prirodosiovne in tehnične vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949, — Glej Letopis I, 93- 94; XVIII, 73—78. Alojz Gradnik, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. tur., književnik. Redni Član od 21. decembra 1962. — Glej Letopis XIII, 33—38; XVIII, 79—82. Ljudmil Hauptmann, rojen 3. februarja 1884, umrl 19. aprila i968, dr, phil., zlati doktorat univerze v Gradeu, redni prolesor za občo zgodovino srednjega veka na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 166; XIX, 51—62. Venčeslav Koželj, rojen i7. septembra 190L, umrl 6. avgusta 1968, dr. teehn., redni profesor za teoretično elektrotehniko na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962. — Glej Letopis IX, 55—56; XIII, 31; XIX, 49- 50. O t h m a r K ti h n , rojen 5. novembru 1892, umrl 26. marca 1969, dr, phil., redni profesor za paleontologijo in puleobio-lopijo na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 6. februarja 1963. — Glej Letopis XVI, 53--54; XX. 78-80. Robert Nenbauer. rojen 7. decembra 1895, umrl 3, maja 1969. dr. med., redni profesor za ftiziologijo na medicin - ski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis XII, 38—39; XX, 74—77. Frank W o 11 m a n , rojen 5. maja 1888, umrl 9, maja 1969. dr. pbil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis XX, 41 in 81—82. Feliks Lobe, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, dr. h. c. univerze v Ljubljani, redni profesor na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. — Glej Leiopis III, 186—187; XXI, 99-100. Gojmir Anton Kos, rojen 24. januarja 1896, uinrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 214—215; XXI, 105—107. Lojze Dolin ar, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redili profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Dopisni i lan od 2. junija 1953, redni član od 7. februarja 1970. — Glej Letopis V, f37—138; XXI, 78—81 in 111-113. France Bevk, rojen 17. septembra J890, umrl 17, septembra 1970, književnik. Redni član od 2. junija 1953, tajnik razreda za umetnosti od 28, oktobra 1960 do 26. novembra 1966, — Glej Letopis V, 110—115; XXI, 117—121. Zoran Rant, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehničnih znanosti, redni profesor za proccsno tehniko na tehniški univerzi v B ran n sc h wei gu. Dopisni član od 3. julija 1964, — Glej Letopis XV, 47—49; XXIII, 81—84. Milko Kos, rojen 12, decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr, pbil., redni profesor za ohčo zgodovino srednjega veka i a pomožne zgodovinsko vede na filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1950 do 1972 glavni tajnik akademije, redni član ud 7, ukfo-bra 1938. — Glej Letopis I, 53—62; XXIII, 85—95. Maks W r a b e r , rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, doktor naravoslovja, znanstveni svetnik v Inštitutu za biologijo pri akademiji, Dopisni član od 7. februarja 1969. Glej Letopis XX, 51—55; XXIII, 97—101. France Štele, rojen 21. februarja 1886, umrl tO. avgusta 1972, dr, p hi L, redni profesor za umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 16, maja 1940. — Glej Letopis I, 113—123; XXIII, 103—115. Jovan II a d ž i, rojen 22. novembra 1884, amrl 11. decembra 1972, dr. pilil., redni profesor za zoologijo a a priro-doslovno-mulematični fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I, 29—37; XXIIL 117—120. Dimitrije Jovčic, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, redni profesor za ortopedi j o in travma tologi jo, Dopisni član od 7. februarja 1967. — Glej Letopis xviii, 55 do 58 in xxiv, 69—72. Lucijan Marija Škerjanc, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, redni profesor na Akademiji za glasbo. Redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 216—220 in XXIV, 73-76. Alija Košir, rojen 6. aprila 1891, umrl 9, junija 1973, redni profesor za histologijo in einbriologijo mcdieinskfi fakultete. Redni član od 24. junija 1955. Glej letopis VII, 45—48 in XXIV, 77-81. Miodrag Ib rov a C, rojen 24. avgusta 1885, umrl 2L junija i973, redni profesor romamstike na filozofski fakulteti v Beogradu. Dopisni čJau od 17. aprila 1973. — Glej Letopis XXIV, 47—52 in 83—85. Franc Čelešnik, rojen 27, oktobra 1911, umrl 28. avgust a 1973, redni profesor za čeljustno kirurgijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni Član od 7, februarju 1969. — Glej Letopis XX, 49—50 in XXIV, 87—91. Vojeslav Mole, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, redni profesor za srednjeveško umetnost na juge Ionski univerzi v Krakovu. Dopisni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis XII, 29—34 in XXIV, 93-98. Siniša Stan kovic, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. phiL, redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 103—104 in to knjigo Letopisa, 93—94. Milan B a r t o š , rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. iur,t redni profesor pravne fakultete v Beogradu. Dopisni član od 17, oktobra 1958. — Glej Letopis IX, 43—44 in to knjigo Letopisa, 97—99. Vaso Botozan, rojen 5. decembra 1902, umrl 14. maja 1974, dr. vet,, dr, h, C,, redni profegOT veterinarske fakultete v Sarajevu, Dopisni član od 7. februarja 1%7. — Glej Letopis XVIII, 50—51 in to knjigo Letopisa, 103—104. Siniša Sfankovič S INI S A STANKOV1C (1892—1974} Dolgotrajni bolezen jc prekinila življenjsko pol oglednega znanstvenika biologa in aktivnega političnega delavca. Dne 24. februarja 1974 je umri prof. dr. Siniša Stankovie, dopisni član Slovenske akademije znanosti, in mnelnosti v Ljubljani. Siniša Stankovič se je rodil 26. marca 1892 v Zaječarju. Biologijo je najprej študiral v Beogradu, vendar je študij prekini), ko je kot prostovoljec odšel služit vojsko. Od leta 1917 je bil v Franciji, kjer je v Grenoblu nadaljeval študij in leta 1921 doktoriral. Istega ieiu je postal asistent, leto kasneje pa docent na filozofski fakulteti v Beogradu, V letili 1924 do 1963 je bil profesor za zoologijo. Po vojni je vodil zoološki inštitut in predaval primerjalno anatomijo, sistema t i ko živali, ekologijo, zo-otoniijo, ribarstvo io druge predmete. Svojo znanstveno in organizacijsko dejavnost je razširil tudi na druga področja. Sodeloval je pri organizaciji Srbske akademije znanosti in umetnosti ter njenih inštitutov. Leta 1947 je zbral sodelavce v inštitutu za ekologijo in biogeografijo, ki se je pozneje razširil v inštitut za biološka raziskovanja. Po njegovih navodilih je bila že leta 1933 postavljena ob Ohridskem jezeru biološka postaja in rihogoj-nica, Stankovioevo znanstveno delovanje je bilo usmerjeno na različna področja. Prvo mesto zavzema raziskovanje favne Ohridskega jezera in vzporedno tudi favne drugih balkanskih jezer. Ob študiju stare jezerske favne je analiziral pvcglaeialne eko-sisteme, obravnaval probleme reliktov in njihovo ohranitev ier proccse speciacije in nastajanje neoendemov. Svoja spoznanja in raziskave sodelavcev je strnil v monografijo o Ohridskem jezeru in njegovem živem svetu, l5 omemb ni so tudi rezultati raziskav cgejškili jezer. Posebej je proučeval ribe in njihove zajedalce. Veliko novega je odkril med vrtinčarji, kjer je opisal veliko novih vrsl. iN a področju teoretične biologije je razpravljal o različnih vprašanjih, značilno pa je dosledno materialistično poji no vati je narave. O raziskovali je napisal vrsto razprav, kot odličen pedagog pa tudi učbeniku »Primerjalna anatomija vretenčarjev i in »Ekologija živali«. Vedno pa je našel dovolj časa za pisanje poljudnih člankov in za poljudnoznanstvena predavanja, predvsem na Kol ar čc v i univerzi v Beogradu, Za ploduo delo je prejel veliko priznanj, Postal je redni Član Srbske akademije znanosti in dopisni član vseh jugoslovanskih akademij, bil je izbran za inozemskega člana Akademije znanosti ZSSB, Bolgarske akademije in za Člana mnogih domačih ter tujih znan- Stremi dr as lev. Letu 1967 je prejel nagrado AVNOJ. V lelilí 1949 do 1963 je Lil predsednik Sveta ukudeuiij znanosti in umetnosti SFRJ. Kljab intenzivne m u znanstvenemu delu pu je bil tudi neumoren družbenopolitičen delavec. 2e med vojnama je bil politično napredno usmerjen, zato so ga lela 1941 zaprli in odpeljali v taborišče na Banjici. Ko se je vrnit iz tabnrišča je deloval v narodnoosvobodilnem gibanju in je bil član glavnega narodnoosvobodilnega odbora Srbije. Leta 1943 je bil ponovno ujel in zaprt na Banjici, vendar je pobegnil ter ilegalno živel in delal v Beogradu. Po osvoboditvi Beograda je postal predsednik narodnoosvobodilne fronte Beograda, predsednik an t i fašistične skupščine narodne osvoboditve Srbije in nato predsednik prc-zidija narodne skupščine Srbije. Leta 1946 je sodeloval na mi-ruvni konferenci v Parizu. V ustavodajni skupščini je 29. novembra 1943 prečita 1 deklaracijo o razglasitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije. Siniša Slankovic bo ostal v trajnem spominu kof marljiv raziskovalec, odličen pedagog in organizator ter naprednim idejam predan politični delavec, Jože Bole r MiJan Battus • MILAN BARTOŠ (1901—1974) Dne 12. marca 1974 je smrt pretrgala Življenje enemu najuglednejših znanstvenih in strokovnih delavcev iz srenje jugoj slovanskih pravnikov, Milanu Bariošu, ki je bil od 1958 tudi zunanji dopisni čian v razredu za zgodovinske in družbene vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je 10. novembra 1901 v Beogradu, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Tu je tudi končal pravne študije (1924). Ker je čutil nagnjenje do znanstvenega dela, je šel spo-polnjevat svoje strokovno znanje v Pariz, kjer je 1927 dosegel doktorat z disertacijo s področja domačega mednarodnega zasebnega, slasti trgovinskega prava. Po povratku iz Pariza ga je takoj sprejela pravna fakulteta univerze v Beogradu za asistenta, a že leto nato je postal docent, 193*5 izredni in 1940 redni profesor za mednarodno zasebno pravo in še za vrsto drugih panog civilnega prava. V ta čas pade poleg številnih razprav in člankov — med njimi naj bo omenjen sestavek Kriza medju-narodnog privatnog prava (1939) izid nekaierili knjig in sicer Komentar in eni č nog zakona (1928), Stvarno pravo (1932) in Osnovi privatnog prava (1936), Ob napadu fašističnih sil na Jugoslavijo je prišel Bartoš kot jugoslovanski rezervni oficir najprej v italijansko vojno ujetništvo, a po kapitulaciji Italiji; v septembru 1943 so ga odpeljali v ujetništvo Nemci. Ves ta čas se je v svojem okolju dejavno zavzemal za narodnoosvobodilno gibanje v domovini. Poiem ko ga je v začetku februarja 1945 osvobodila lldeča armada, se je marca istega letu vrnil domov in bil takoj razporejen na različne odgovorne dolžnosti. Tako je bil Član zvezne komisije za Taziskavo vojnih zločinov, predsednik zvezne komisije za vojno .škodo; delegat vlade SFRJ pri Medzavezniški agenciji za reparacije v Bruslju, Postal je prvi direktor Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo (1947—1949), nakar je sprejel dolžnost glavnega pravnega svetovalca ministrstva oziroma sekretariata za zunanje zadeve (1949—1962) in sicer od 1949 dalje z nazivom ambasadorja in od 1953 naprej z nazivom državnega svetnika. Na tem položaju je lahko uveljavljal svoje skorajda neizčrpno strokovno znanje, ki je že prehajalo kar v pregovor, delovno energijo in organizacijske sposobnosti, s katerimi je uinel pritegniti v kolektivno delo teoretične in praktične izvedence v korist službe, ki ji je nnčelovaL Tako mu gre priznanje, da je položil temelje sodobno urejeni mednarodnopravni službi v tem pomembnem državnem nrganu. namenjenem operativnemu vo- denju naše zunanje politike. Sam je bil tudi delegat Jugoslavije na raznih mednarodnih konferencah, zlasti na Vseh skupščinah ZN od 1946 do 1953. Od 1949 do 1%2 je bil Član Stalnega mednarodnega razsodišča v Haagu, dalje je bil izvoljen (1956) za člana komisije ZN za kodifikacijo mednarodnega prava. Tu je zlasti deloval na področjih diplomatskega in konzularnega ter mednarodnega pogodbenega prava, Posebno vidna je bila njegova vloga pri sestavljanju besedila konvencije O specialnih diplomatskih misijah in na povabilo Akademije za mednarodno pravO v Haagu je o problematiki teh misij tamkaj tudi predaval (Kecueil des COurs de 1'Aeadeinie de D mit internat ion ul de la Have, 19h3, t. 108, vol. L str. 246 in naslednje). Dokler je Bartoš deloval v sekretariatu za zunanje zadeve, je dal tudi pobudu za ustanovitev komisije za kudifikacijo jugoslovanskega mednarodnega vojnega prava in sam to komisijo vodil od 1955 do 1963. S tem zadnjim letom se je Bailoš znova vrnil na pravno fakulteto kot njen redni profesor, saj ji je kot honorarni ostal zvest tudi v dobi svojih drugih poklicnih zadolžitev. Scela se je zopet posvelil znanstveno raziskovalnemu iti pedagoškemu delu in poleg tega jc opravljal v Sipski akademiji nauka i umetnosti v letih 1961 do 1965 dolžnost njenega tajnika, od 1965 do 1971 pa dolžnost podpredsednika. Nekaj let (1961—1965) je bil glavni urednik časopisa Anali pravnog fakulteta ti Beograda, dolgo časa jc bil član uredniškega odbora Jugoslavcnske revije za medjunarodno pravo, bil je član uredniškega odbora Pravnog leksikona in glavni urednik Vclikog pravnog priručnika. Bil je dolgoletni predsednik Jugoslovanskega združenja za mednarodno pravo (1953—1964), predsednik International T,avv Association (1956—1958), potem pa njen doživljenjski podpredsednik, Bil je član domačih in mnogih tujih združenj in inštitutov za mednarodno in primerjalno pravo. Na konferenci mednarodne organizacije Svetovni mir s pomočjo prava, ki je bila v Beogradu 1971, mu je bila podeljena listina priznanja za zasluge, ki si jih je pridobil za širjenje ideje miru in za znanstveno obdelavo problemov s področja mednarodnega prava. Od domačih priznanj jc vsekakor poudariti še nagrado AVNO j 1967. Med povojnim publicističnim Barto&evim delom velja omeniti knjige Pravni položaj stranaea (1951, skupaj z Borkom Nikolajev i čem), Menično i čekovno pravo (1953), predvsem pa obširno, tri zvezke obsegajoče Medjunarodno javno pravo (1954— 1958) poleg dolge vrste razprav in člankov v domačih in tujih časopisih k aktualnim vprašanjem v zvezi z našo zunanjepolitično dejavnostjo, Milan Bartoš se je začel v jugoslovanski pravni znanosti najprej uveljavljati na področju civilnega (premoženjskega) prava in se takoj izkazal z netradicionaliio samoniklostjo, zlasti v pogledu razmerja srbskega državljanskega zakonika iz leta 184+ do avstrijskega občega državljanskega zakoniku iz le!a 1811. V razpravah s področja mednarodnega zasebnega prava je zavračal idealistično pojmovno zasnovo te panoge prava in zagovarjal njeno državno-teritorialno počelo, kaT ustreza sodobnim spoznavam. Zavzemal se je tudi za enot nos tni koncept tako javnega kakor zasebnega mednarodnega prava. Ko ga je po drugi svetovni vojni poklic: glavnega pravnega svetovalca v sekretariatu za zunanje zadeve v veliki meri usmerjal na področje mednarodnega javnega prava, se je z njemu lastno temeljitostjo lotil raziskave njegovih problemov. Bil je prepričan privrženec Organizacije združenih narodov in je mnogo prispeval k njenemu strokovnemu delu. Razumljivo je tedaj, da je zagovarjal teorijo o univerzalni veljavnosti njenega prava nasproti tistim, ki menijo, da more lc-to veljati samo med njenimi člani. I ako je torej zgubila jugoslovanska pravna znanost enega svojih najbolj izrazitih predstavnikov, priznanega doma iu v tujini, Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa enega svojih zunanjih članov, ki mu to članstvo ni pomenilo samo enkratne formalne počastitve, ampak trajno vez, ki jo je skrbno vzdrževal. Tudi zato ga bo ohranila v lepem spominu. Corazd K ti še j Vaso Butozan VAS O BUTOZAN {1902—1974) 14. maju 1974 je po dolgi in hudi bolezni umrl v Zagrebu dr. Vašo Bulozan, dipl. veterinar, dopisni član SAZU. S tem se je končalo izredno bogato iti plodno življenje strokovnjaka, znanstvenika, revolucionarja, organizatorja in človeka. Rodil se je 5, decembra 1902 v vasi Starčevo pri Pančevu, v delavski družini. Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Pan-čevu. V Beogradu je absolvjral filozofsko fakulteto, v Zagrebu pa je diplomiral na veterinarski fakulteti, kjer je tudi doktoriral (1931),v Služboval je kot asistent na zagrebški veterinarski fakulteti, kot sodelavec higienskega zavoda v Banja Luki, kot redni pro-lesor za veterinarstvo na agronomski fakulteti v SurajevU, kot redni profesor za kužne bolezni domačih živali tla veterinarski fakulteti v Sara je vu in kot direktor z uanstvenn-razi.sk oval nega in diagnostičnega inštituta veterinarske fakultete v Sarajevu. Še kot gimnazijec se je Butozan pridružil komunistično usmerjenim mladincem in akti,vno sodeloval z njimi. Zato je bil že leta 1924 prvič zaprt. Leta 1939 je bil sprejet, v K P J, kmalu nato pa je bil izvoljen v krajevni komite K P J v Banja Luki. Ze 5. julija 1941 je stopil v banjaluški partizanski bataljon, potem pa je v NOB deloval kot referent za saniteto, organiziral je partizanske bolnice, bil je politični komisar odreda itd. Leta 1943 je na Kožar i postal polkovnik, potem pa član ZAVNOBIH in AVNOJ, V predsedstvu ZAVNOBIH je hil najprej odgovoren za javno zdravstvo, potem pa za kmetijstvo. Po osvoboditvi je bil v vladi BiH pomočnik ministra za živinorejo, minister za zdravstvo in socialno skrhstvo, minister za znanost in kulturo. Nekaj časa je hi! sekretar preži d i ja ljudske skupščine BiH. Bil je čl a ti CK KP BiH, član GQ SZDL in ZB ier predsednik društva univerzitetnih učiteljev SFRJ, Polnih 13 let je bil predsednik zveze veterinarjev in vet. tehnikov SFRJ kasneje pa do siniti njen častili predsednik. Bil je član nacionalnega komiteja svetovnega veterinarskega društva, član Office internaiional des epizooties v Parizu itd. Vendar pa se je najbolje počutil, ko se je vrnil rs a veterinarsko Fakulteto, tokrat sarajevsko, kot njen profesor (1930). Bil je ponovno dekan veterinarske fakultete in rektor univerze v Sarajevu. Bil pa je tudi predsednik znaiisivenega društva BiH, iz katerega se je razvila Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine. Bil je njen prvi predsednik. Najbrž ni mogoče napisati prav vseh funkcij, ki jib je pokojni Butozan opravljal bodisi na stroko vnem in znanstvenem področju, bodisi kot politik ali organizator. Eno pa je treba zapisali: kjerkoli je bil in karkoli mu je bilo naloženo opravljati, vedno je svoje naloge opravljal kar najbolj vestno in uspešno. Predvsem pa ni nikoli pozabil biti človek. Niso ga zaman poznali po vsej Jugoslaviji kot >čika Vašo«. Ne samo poklicni kolegi in politični sodelavci, ampak tudi najpreprostejši ljudje so se obračali nanj brez zadržka in nikoli se ni /godilo, da bi bil kdo ostal brez odgovora. Že kot fakultetni asistent in sodelavec higienskega zavoda, se je Butozan ukvarjal z znanstveno-raziskovalnim delom in je v tem času objavil 20 tehtnih prispevkov iz hematologi je, goveje hematurije in epizooiiologije. Po vojni pa se je ukvarjal predvsem s problematiko anaerobnih infekcij in riketsioz domačih živali ter z drugimi epizootiološkiini problemi. Iz teb področij je objavil preko 50 del doma in na tujem. Tudi v obdobju, ko je bil predvsem javni delavec, je Butozan objavil vrsto del trajne vrednosti s področja družbenopolitičnega življenja, izobraževanja in zgodovine veterinarstva. Posebno pozornost pa je posvečal organizaciji živinorejske proizvodnje in veterinarstva ter skrbel za sprotno uvajanje znanstven ifi dosežkov v živinorejsko proizvodnjo in v veterinarsko prakso, Zaradi svoje delavnosti na znanstven o-raz i skoval nem področju je bil Butozan izvoljen za rednega člana akademije znanosti v New Torku, za dopisnega člana srbske akademije znanosti v Beogradu in (vzhodno) nemške akademije za agrarne vede ter za rednega člana znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije. Bil je častni doktor Humboldtove in Sarajevski; univerze. Za svoje zasluge med vojno in po osvoboditvi je bil odlikovan s sedmimi najvišjimi jugoslovanskimi odlikovanji, za življenjsko delo pa mu je SR Bosna in Hercegovina dodelila nagrado 27. julija. Najvišja nagrada pa mu je hilo to, da menda ni imel sovražniku v Vsej državi. Ta zavest in spoznanje, da ni Živel zaman, sta mu lajšali predsmrtne bolečine. Naj počiva V miru čika Vašo Butozan, naj mu bo čast in hvala za vse, kar je storili Marko Osrcdkar III POROČILO 0 DELU AKADEMIJE akademija V LETU 19:4 Člani in delavci akademije SAZU fe imela ob konca leta 1974: 2 častna člana, 35 lednih članov, 19 dopisnih članov in 25 zunanjih dopisnih članov, skupaj torej 81 članov, V L razredu je bilo 8 rednih, 2 dopisna in 6 zunanjih dopisnih članov, v II. razredu G rednih, 4 dopisni in 5 zunanjih dopisnih članov, v III. razredu 4 redni, 6 dopisnih in i zunanji dopisni član, v IV. razredu 8 rednih, 5 dopisnih in 8 zunanjih dopisnih članov in v V. razredu 9 rednih, 2 dopisna in 5 zunanjih dopisnih članov. Skupščina SAZU je dne 2i. marca 1974 izvolila za redna člana dotedanja dopisna člana dr. Dušana Hadžija v razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede in v razredu za priro-doslovne in medicinske vede dr. Milka Bedjaniča, za dopisne člane dr. Miroslava Brzina« dr. Janeza Feiticha, dr, Janeza Mati j uši Ča in dr. Ernes ta Mayer j a in za zunanjega dopisnega člana dr. Pavla Sterna. V razredu za umetnosti je izvolila dopisnega člana Matijo Bravničarja za rednega člana. SAZU je v letu 1974 izgubila 3 zunanje dopisne člane {Sinišo Stonkovica 24. 2. 1974, Milana Bartoša 12. 5- 1974 in Vasa Bu-tozana 14. 5. 1974). i\a SAZU je ob koncu leta 1974 delalo s polnim delovnim časom 136 delavcev: 68 raziskovalcev, 4 stažisti, 8 strokovnih delavcev, 15 bibliotekarskih in knjižničarskih, 17 upravnih in računskih, 10 tehničnih in 14 pomožnih. Delavcev s skrajšanim delovnim časom je bilo 10 in stalnih zunanjih sodelavcev 9. InStituti SAZU ima 13 inštitutov, terminološko komisijo s pravno, tehniško, medicinsko, veterinarsko, naravoslovno in umetnostno sekcijo, študijski center za zgodovino slovenskega i z sel j ens t va in svet za proučevanje in varstvo okolja. Odlikovanja, nagrade in priznanja Red republike s srebrnim vencem je prejel a kad. Ivan Vida v, akad. Miiko Bedjanič pa red zaslug za narod z zlaio zvezdo. Nagrado AVNOJ 1974 sta prejela akademika Srečko Brodar in Ciril Kosmač. Kidričevo nagrado i974 so prejeli: akad, Srečko Rrndar, akad- Andrej Župančič, dop. član tir. Janez Pcklenik, nagrado Sklada Borisa Kidriča pa: akad, Anion Slodnjak, akad. Stanko Skerlj, sodelavci SAZU dr. Lino Legiift, Al Ion z Gspan, dr. Milko Matičetov, dr. France Tomšič in dr. Pavle BI a z ni k. Slednji je prejel tudi Prešernovo nagrado Gorenjske za knjigo: Skofja i .o k a in loško gospostvo (973—1803). Dr. Milko Matičetov je prejel Levstikovo nagrado za zbirko pravljic »Zverinice iz Rezije« (29, 3. 1974). Lgun Pretner s Jesen kov o priznanje za dosežke na področju bioloških ved^: (14. 3. 1974). Diplomo in srebrno plaketo Zveze likovnih umetnikov so 19. 6. 1974 prejeli Božidar JakaC, Boris Kalili in Irance Mibelič. Akad. B. JakaC je prejel najvišje priznanje občine Krško, medaljo Janeza Vaj kurila Valvazorju za zasluge pri pospeševanju umetnosti, predvsem z ustanovitvijo Gor j upove, Kraljeve in Jukčeve galerije, in 14. 11. 1974 ud jugoslovanskih PTT podjetij priznanje za svoj delež pri oblikovanju jugoslovanskih postnih znamk. Pomembnejši dogodki Dne 21. 3. 1974 je SAZU poslala protestno resolucijo v zvezi z italijanskimi pretenzijami do bivše cone B nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. Resolucija je bila poslana Izvršnemu svetu SR Slovenije in predsedstvu republiške konfcTencc SZDL Slovenije. Bila je tudi delno objavljena v časopisu j Delo«: 30. 3. 1974. 12. 6. 1974 —■ se je predsednik udeležil slovesnega konca 4. podonavsko-evropskega posvetovanja za mehaniko tal in fundiran ji:, ki je bilo 9. do 12. 6. 1974 na Bledu in 15. 6. 1974 odkritja spomenika na Ljubljanskem gradu ob 500-ietnici kmečkih uporov na Slovenskem. Predsednik SAZU je bil 4. 3. 1974 izvoljen za predsednika sveta Zavoda Ljubljanski festival in je v tej lastnosti odprl 23. 6. 1974 kulturne prireditve v Križankah; za člana častnega odboru VIII. mednarodnega festivalu znanstveno tehničnega filma, ki je bil 9. 4, 1974 na Bledu, za člana častnega predsedstva IT. jugoslovanskega simpozija 0 aluminiju, ki je bil 23.—25. 4. 1974 v Radencih in 9. 5. 1974 za Slana predsedstva SR Slovenije. Vdova pok, akad, G. A. Kosa je na njegovo željo poklonila S A ZU dve sliki: avtoportret Sebe slikam, 1966 in Atelje 3, 1%8. Akitd. dr. M. Bedjanič se je udeležil 8. 6, 1974- v Zadru simpozij« O splošnem ljudskem odporu v otoškem ni ohalnem območju Jugoslavije, glavni tajnik pa 5. 6- 1974 odprtja razstave Sioven.skegu Šolskega muzeja ob 200-letniei splošne šolske na-redbe. i! 7. 1974 se je akad. Bratko Kreit v imenu S A ZU udeležil zučelka mednarodnega seminarja za slovenski jezik, književnost iti kulturo ter seminar pozdravil; 4. 7. 1974 se je predsednik ude leži i osrednje proslave Zveze borcev Slovenije v Semiču in tO. 7. 1974 bil kot član Sveta jugoslovanskih akademij navzot pri otvoritvi zasedanja Odbora za koordinacijo znanosti in tehnologije v SFRJ v Kranjski gori, S A ZU je bila pokroviteljica XIV. mednarodnega simpozija Vzhod no-alpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije, ki je bil od 21. do 27. 7. 1974 v Ljubljani in 22. 7. 1974 zvečer jc predsednik priredil sprejem za udeležence iega simpozija V prostorih S AZIL ti. 7. 1974 je akad. Svetozar Ilešie v imenu SAZ1 podpisat samoupravni sporazum O združevanju v poslovno skupnost za aplikativne naloge s področja rudarstva In geologije. Po tem sporazumu bo pcejel Inštitut za raziskovanje krasa SAZU WO.000,— din za raziskovanje kraških voda, 29. 8, 1974 je odvetnik W. Owen Nelson iz M in neu pol i sa, Minnesota, ZDA obvestil S A ZLI, da je gospa Seima Jager, vdova arhitekta J. Jagra, umrla in v svoji oporoki zapustila SAZU volilo v višini ene desetine vrednosti nepremičnine, ki je cenjena nu 22.500 dolarjev. Zadevo urejuje republiški sekretariat za zunanje zadeve prek občinskega sodišča v Ljubljani. 19. 9, 1974 se je predsednik udeležil od pitja kongresa Eks- 1 i bris na Bledu in zvečer otvoritve razstave g. A, Kosa v Moderni galeriji in 23. 9. 1974 odprtja mednarodnega seminarja: Planiranje V podjetjih v javni lastnini t deželah v razvoju. Akad, F. Zwitter se je udeležil 15- in 14. 9. 1974 v Beogradu mednarodnega simpozija Velike sile in Srbija pred I. svetovno vojno 1914«. Akad. B. Kreft je bil kot predsednik Borštnikovega srečanja oktobra 1974 dva tedna v Mariboru na tem srečanju. Akad. B. GrafenuueT je v Skopju od 23. do 25, 10. 1074 zastopal SAZU na simpoziju, posvečenem 30-let niči ustanovitve A SNOM (Anti Fašističnega sobranja narodni; osvoboditve Makedonije} in imel na njem referat !■ Geneza makedonskega narodna» Akad. A. Slodnjak se je 6. do 9. 11. 1974 v Dubrovniku udeležil z referatom »Petrarkn in Prešeren« simpozija: Petrarka in petrarkizem v slovanskih deželah. V imenu SA2U je 27. 10. 1974 v Ormožu govoril in odkril spomenik F. Ks. Mešku ob iOO-letnici njegovega rojstva. 5. 11. 1974 je ob 200-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice na osrednji slovesnosti govoril predsednik SAZU in odkril spominsko ploščo Matiji Copu ob vhodu v knjižnico. 23, II. 1974 je predaval o A v noju v Rudarskem šolskem eeu-tru v Zagorju in 6, 12. 1974 o literaturi na petkovih kulturnih večerih v velenjski knjižnici. 21; 12. 1974 je predsednik kot pokrovitelj in predsednik častnega odbora z daljšim govorom odprl stalno razstavo del v Galeriji Božidarja Jakoa v kostanjeviskem gradu. Na pobudo Inštituta za slovenski jezik je krajevna skupnost Lenart v Slovenskih goricah v sodelovanju s slavističnim društvom organizirala odkritje spominske plošče dne i4, 12, 1974 v Zg. Verjanah jezikoslovcu Orosluvu Cnfu. Proslave sta se udeležila dva zastopnika Inštituta za slovenski jezik: prof. dr. Janku Jurarlčič je imel slavnostni govor, prof. Stane Suhailolilik pa je odkril spominsko ploščo. Dne 8. 10. 1974 je bi In na SAZU tiskovna konferenca ob izidu naslednjih njenih publikacij: L. Vavpetič, Svoboščine in pravno varstvo pripadnikov tujih narodov, ki žive v Jugoslaviji, in S. Cigoj, Pomorsko pravo Jugoslavije; nato še 5. 11. 1974 ob publikacijah: S. Skerlj, Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih, B. Čop, Prispevek k zgodovini lahialnih pripon v indoevrop-skih jezikih, L. Lcgiša, Kalobski rokopis, F. Bern i k, Levčeva korespondenca. V Prešernovi dvorani SAZU je bila od 22. do 24. 10. 1974 razstava, posvečena lordu Byronu ob 130-letnici njegove smrti. Organizirala sta jo British Council in slolica za germanistiko. V isti dvorani je odprl akad. S. Ilešič dne i5. 10. 1974 razstavo fotogra Pij: Košiabona, neznana zemlja, ki jo je organizirala in k njej prispevala velik del Carmen Narobe, vodja foto-I a bora torija SAZU, in JiO dne 17. 12. 1974 je a k ud. 13. Kreft v njej odprl razstavo reprodukcij slikat1 skilt del iz muzejev in galerij NDR, ki jo je organizirala SAZU skupaj z generalnim konzulatom NDR v Zagrebu. Za novoletno številko Naših razgledov so na vabilo redakcije tega časopisa člani predsedstva SAZU poslali prispevke o zasnovah, dosežkih in načrtih SAZU v obsegu ene avtorske pole. Na no v o letnem srečanju je predsednik izročil a kad. M. Bed-janiču red zaslug za narod z zluto zvezdo in 30. 12. 1974 brzojavno čestital Češkoslovaški in Romunski akademiji znanosti in Akademiji umetnosti NDR ter predsedniku Akademije ZSSR. Predavanja Na SAZU so predavali: Walter Gordy, Duke Univ., Durham. N. C. Magnetne resonanca v bioloških sistemih (predavanje je bilo 25. 9. 1974 na Inštitutu J. Stefan). Hans Dieter Müde, Akademija umetnosti NDR, O razvoju sodobnega gledališča v NDR. 29. 10. 1974. Damjan Prelovšek, SAZU. Dunajska secesija in Plečnik. 21. 11. 1974. Antun Polanščak, Zagreb. Proslava 130-letnice smrti Çhariesa Nodiera. 5, 12. 1974. Sodelovala sta Kristijan Muck in Miha Rai oh. Pavel Štern, Akademija nauka i nmjetnosti BiH, Toksikolo-gija strupa Črne vdove (Lat.rodectus tredecimguttatus). 19. 12. 1974. Stiki s tujino Dne 18. 4. 1974 sta obiskala SAZU a kad. T/aak Izrailovič Mine in Ekaierina Vladimirovna llleriekajft iz Moskve, Pri sprejemu so bili poleg glavnega tajnika navzoči akademiki B. Ora-lenauer, B. Ziherl, I. Zwitter in dop. član D. Kermavner, Gosta sta obiskala SAZU po posredovanju Inštituta za zgodovino delavskega gibanju. Biološki inštitut Jovana Ifadžija jc obiskala sodelavka Slovaške akademije v Bratislavi An atol i ja Španikova. 25. b. 1974 jc prišel na poslovilni obisk k predsedniku SAZU generalni konzul NDR v Zagrebu Horst S chad o w. 27. 6. 1974 ga je obiskal sekretar Švedske kraljevske akademije zu tehnične vede iz Stockholma Andres Jarmen. 1). 9. I 974 je prišel k predsedniku SAZU na protokolarni obisk novi direktor Ameriškega informativnega centra Christopher Henze. Predsednik J. Vidmar je bil od 16. do 27. 10. 1974 na uradnem obisku v Franciji, kamor gu je povabila francoska vlada, da bi se okrepili stiki na kulturnem področju med obema državama. V okviru sodelovanja z Nacionalno akademijo znanosti ZDA so bili na študijskem bivanju v ZDA: dr. Rado Gospodaric, znanstveni sodelavec Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU (geolog); dr. Branko Stanovnik, profesor kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani; dipl, ing. Tadej Bajd, sodelavec Inštituta Jožef Stefan; dr, Ivan Kuščer, profesor fizike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, V Slovenijo so prišli: William H, Watson Jr., profesor kemije, Texas Christian Univ., Fort Worth, Texas; Aleksander Vesie, Duke University, Durham, N. C!,; Irwing Cadoff s Političnega instituta New York; David K- Cheng, profesor elektrotehnike, Syracuse Univ,, N. Y,; Wolf D. Dettbarn, Professor of Pharmacology, Tennessee, iNeuropsychiatric Institute, Nashville; Hosshatig Hem ami, Ohio State Univ., Dep. of Electrical Engineering; Walter Gordy, Dep. oi Physics, Duke Univ., Durham, N. C.; Harold Con rov. Dep. of Chemistry. Carnegie-Mel I on Univ., Pa.; Norman Franklin Childers, The State Univ. of New jersey; Leonard Rubin, Psychiatric Inst., Philadelphia, Pa.; Joha Powers, Dep. of Food Science, Univ. «if Georgia. Z devizami, ki jih je SAZU prejela v letu 1974, so se udeležili člani in sodelavci SAZU znanstvenih zborovanj iti sestankov: Dop. član dr. Tine Logar — zasedanja komisije za Slovanski lingvistični atlas v Dresdenu, akad. dr. Viktor Korošec — 21. mednarodnega snidenja asi-riologov v Rimu, akad. dr, Bogdan Brecelj — ortopedskega kongresa z mednarodno udeležbo v Rudhrtpešti, akad. dr. Stanko Skerlj mednarodnega sestanka Benetke in melodrama v XVIIT. stoletju«. dop. član dr, Stanko Grafenuuer — mineraloškega simpozija v Berlinu, višji strokovni sodelavec ing. Alojz Marinčck -— mednarodnega kongresa fiiocenologov v Rinteln/Weser, znanstvena Svetnika dr. Niko Kuret in dr. Milko Matičetov — IV. kongresa o padanski folklori v Modeni, znanstvena svetnika dr. Milko Matičetov in dr. Zmaga Knmcr mednarodnega simpozija za raziskovanje ljudskih balad v Helsinkih, znanstvena svetnika dr. Niko Kuret in dr. Milko Mat i Četo v — 3. mednarodnega kongresa ljudske glasbe v Gorici, višji znanstveni sodelavec dr. Ja rosi av Sušel — X. mednarodnega kongresa za študij rimskega limesa v Nemčiji, stažist Junez Bogataj — etnološkega seminarja v T renči mi, asistentka Helena Podlogar in bibliotekarka Sinja Zemljič-Golob glavne konference DEMOS v Poznanju na Poljskem, znanstvena sodelavka dr. Katica Drobne z referatom pariškega zborovanja Ilerdij in njegov položaj v puleogenu, znanstveni svetnik dr. Milko Matičetov — seminarja o kulturi etnično-lingvističnili skupnosti v Li vorn u, znanstveni sodelavec dr. France Habe — konference o zaščiti turističnih jam v Avstriji, višji znanstveni sodelavec dr. Peter llabič in znanstvena sodelavca dr, f ranče Habe in dr. Rado Gospodarič — strokovne ekskurzije po krasu južne Italije. Na študij so potovali v tujino: a kad. dr. Milko Bedjniiič v Avstrijo v zvezi z raziskovanjem klo p neg a ju e 11 i ngoence f al i tisa, akad. France Mihelič v Pariz na ogled slikarskih razstav, znanstveni svetnik dr. Pavle Blazni k in višji strokovni sodelavec Božo Otorepec v Avstrijo zaradi študija listin za historično topografski besednjak, znanstveni svetnik dr. Milko Matičetov v Italijo zaradi raziskovanja rezijanskega pripovedništva. POROČILO O ZAKLJUČNEM RAČUNU a) Pregled ugotovitve dohodku za leto 1974 DOHODKI Din Prodaja publikacij SAZU . . . . 114.916,60 Dotacija iz republiškega proračuna 15,331*632,— Dotacija SBK za stažiste..........125.500,— Dotacije SBK in dr. za posebne naloge (samo del, ki je porabljen v letu 1974)......... . 1,800.308,39 Najemnine, nočni ne in drugo . - , 124*954,52 Obresti od sredstev na vpogled . . 65.712,40 Naknadno ugotovljeni dohodek za leto 1973 .....'........2063* Skupaj 17.563.190,76 IZDATKI Din Material za delo inštitutov, tisk publikacij, nabava znanstvene literature, avtorski honorarji, potni stroški, dnevnice, Težija, amortizacija, reprezentančni stroški in drugo , . 6,402,973,10 ostane dohodek za razdelitev . , - 11,160.217,66 Iz tega se krjjc: a) pogodbene obveznosti (obresti, bančni stroški, zavarovalne p Temi je, članarine)..............116.985,45 b) zakonske obveznosti (prispevek za bosen. kr., stanovanjski prispevek, dodatni prispevki za socialno zavarovanje, prisp. za zaklonišča) ..................917.218,35 c) osebni dohodki (v bruto znesku) za vsa delov. Tazmerjn .... 9,703.517,35 d) pogodbena dela (civil, pravno delov, razmerje)..............124.047.70 Skupaj 10,861.768,85 nakar ostane dohodek za delitev na sklade......................298,448,81 od tega pripada po zakonu 2°/« rezervnemu skladu od 11,160.217,66 223.204,55 in ostane....................75,244,46 za prenos v sklad skupne porabe za posojila delavcem SAZU za gradnjo ali nakup stanovanj. b} Pregled izvršitve finančnega načrta za leto 1974 DOHODKt Dotacije iz repuhl. proračuna . . , 15331.632,— 15,331.632,— Lastni dohodki........ ttO.OOO,— 431.250,37 Skupaj din 15,441.632,— 13,762.882,37 IZDATKI Osebni dohodki delavcev in zunanjih sodelavcev 1 i,i 20.688,— 10,342.831,15 OPERATIVNI IZDATKI Režijski stroški........ 776.464,— 1.134.169,69 Amortizacija...... . . . 591.739,— 636.252,83 1,368.203,— 1,770.422,52 FUNKCIONALNI IZDATKI Nagrade članom SAZU..... 605,000, 604.200,— Tisk publikacij........ 717.465,— £,134.686,20 Delo inštitutov........ 879,000,— 933, i 57, i 0 Nabava znansfv. literature . 300.000,— 321.676,74 Mednar. znan. aktivnost..... 25.000 — 2.205,50 Znanstvena posvetovanja . . . . 20.000,— 19.930,15 Članarine .......... 55.000,— 48,100,— Reprezentančni stroški . , , , - 70.000,— 33.048.90 Domova SAZU . . ...... 40.000,— 37.139.95 2,711.465,— 3,134.154 Skladi........... 241.276,- 217.035,35 Skupaj din 15,441.632- 15,464.433,56 Presežek .......... 298.448,81 od tega rezervni sklad...... 223.204,35 sklad skupne porabe...... 75.244.46 c) Pregled izvršitve finančnega načrta v letu 1974 za delo inštitutov Naziv inštituta ali sekcije Načrt 1974 Poraba 1974 Predsedstvu ....... 232.000,- 284.217,26 Centralna biblioteka .... 20.000, - 20,000,— Naziv inštituta ali sekcije Načrt 1974 Poraba 1974 Znanstvena pisarna . . . 5.000 — 5.000,— Inšt. za občo in narod. zg. . . 14.000,— 14.000,- Inši. za zgodov. umetnosti . , 20,000,— 20,000,- Iušt. za arheologijo .... . 42.000 — 42.859,64 Inšt. prava starega Orienta , . 14.000,— 14.000,— Dialektoloska sekcija . . . . 10.000,— 10.000,— Leksikološka sekcija . , 208.000,— 208.000,— Komisija za gramatiko . . 8-000,— 8.095,95 Etimol. onomast. sekcija . , 2.000,— 2.000,— Inši. za slove ti. lite rut,. . . . 27.000 — 27.000,— Inšt. za «loven. narodop. , . 25.000,- 25.000,— 9,254,86 Glasbeno narodop. sekcija . 42.000,— 42.000,— Biološki institut . . . , 44.000,— 44.000 — Svet za proučevanje okolju , 3.000 — 3,000,— Inšt. za paleontologijo , , . 19.000,— 19.000,— Inšt, za geografijo , , . . . 27.000,— 27.000,— 1.512,22 Inšt. za raziskov. krasa . , , 52.000,— 52.000,— Pravna sekcija TK , , . 16.000,— 16.853,60 Tehniška sekcija TK - , . 11.000,— 11.135,20 Medicinska sekcija TK . , 9.000,— 9.000,— Veterinarska sekcija TK . . 6.000,— 6.000,— Naravoslovna sekcija TK . . 11.000,— 10.994,85 Umetnostna 3ekcija TK . . , i 1.000,— 11.000,— Terminološka komisija . . i .000,— 1.000,60 Skupaj dlii 879,000,— 9-53.157,10 10.767,08 Inštituti in sekcije so prejeli v letu 1974 za posebne naloge po pogodbah: Iz leta 1973 je bilo preneseno......din 1,203.786,82 V letu 1974 so bile sprejete naslednje vsote: Inštitut za občo in narodno zgodovino 1. SANU, Beograd — za zemljepisni besednjak in atlas jugosl. dežel.......din 10.000,— 2. JAZU, Zagreb — za zgodovino kolonizacije v Sloveniji v novejši dobi.....din 20.000,— 3. SBK — za evidentiranje virov za slovensko zgodovino ......din 40.308,— Inštitut za zgodovino umetnosti 1. SBK — za arhitekturo XIX. stoletja . . din 16.000,— 2. SBK — za plastiko na Slovenskem . . . din 7.520,— Inštitut ¿a. arheologijo 1. SBK -— za Arheološka karto Jugoslavije din 3,365,— 2. SBK — za arheološko topografijo , ... din 17.625,— Občina Kočevje — za arheol. topografijo din 5.000,— 3. SBK — za paleolitska raziskovanja , , . d m 43.600,— 4. SBK — za dokumentiranje gradiva iz arhivov slovenskega prostora.....din 27.056,— 5. SBK — za p aleo vegei ae i j s k a raziskovanja din 1.215,— 6. SBK — za tisk Arheološkega vestnika - . ditl %,200. Inštitut za prava starega Orienta 1, DZS — dotacija za orient, dela - . . . din 510,95 Inštitut za slovenski jezik 1. KSS — za sodobni slovar si o v en. knjižnega jezika ..............din 171.000,— 2. SBK — ekscerpiranje Dalmatinove biblije din 20.000.— 3. SBK — za s od ob. slov a t si oven. knjižnega jezika..............din 50.000,4. KSS — za slovenski pravopis.....din 50.000,— 5. SBK —za splošni alfabetaTij.....din 21.000,— 6. KSS — za etimološki slovar......din 6.000,— 7. JAZU — za onomastična dela.....din 8.500,8. SBK — priprava in obdelava gradiva za slovar slovenskih protestnntov.....din 15,000, ■ Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede 1. KSS — za slovenski biografski leksikon . din 21.000, 2. SBK — za literarni leksikon.....din 47,818,— 3. SBK — za dopolnitev kartoteke .... din 80,435,— 4. SBK — za tipologijo Cankarjeve proze - din 6.080,— Inštitut za slovensko narodopisje 1. SBK — raziskovanje ljudskega pripoved- uigtva v Reziji..........din 15.000,— 2. SBK — projekt 2 — Maske......din 5.000,— 3. Razne občinske skupščine — za informatorje ..............din 18.500,— 4. SBK — za sloveu. etnološko bibliografijo din 7.540,— 5. SBK — za tisk Traditiones din 26.600,— 6. SBK — občasno naseljena bivališča . . , din 7.500,— 7. SBK — za potovanje dr. M. Matičetova na kongres na Finsko . ........din 4.000,— 8. SBK — pregled slovenskih baladnib tipov din 15.000,— 9. Iiazni — ¿a pregled sloven, balad, tipov din 6.091,80 10. SBK za slov. ljudske legendarne pesmi din 20.400,— 11. Razni — za delo Glasb, narodop. sekcije din 900,— f2, SRK za slovenska ljudska glasbila . . din 13,840, 15. SBK — vračilo nakazila za nalogo, ki je bila naknadno stornirana din 8-445,— Biološki inštitut Jovana Hadžija 1. SBK — Favna in flora Jugoslavije . . . din 101,500,— 2. SBK — Vegetacijska karta Jugoslavije . . din 180-988,- 3. SBK za raziskovanje morskih benton, alg...............din 22,393 — 4. SBK — za Vegetacijo Slovenije . . , , din 253.207,— 5. SBK — XIV. mednarodni simpozij za proučevanje vegetacije din 56.000,-- 6. Razni za proučevanje vegetacije . , , din 3.997,80 7. Repu bi. sekretariat za kmetijstvo, inventa- rizncija severne meje .,..,... din 80.000,— Inštitut za paleontologijo 1. SBK — Jurske korale........din 4.500, 2. SBK Grebenska favna zgornjekrednili skladov med Čepovanskiin dolom in Idrijo din 16,600. 3. SBK — Alveolinide in orbitoidide iz kred- niL skladov Slovenije........din 9.000,— Inštitut, za geografijo 1. SBK — za Geografijo poplavnih področij din 39.100 — Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni 1. Razni — za 1 litre Ceste.......din 26,615,— 2. Razni — za Vodne vire.......din 87,354. 3. SBK — za speleološko karto Slovenije . . din 159.400, 4. SBK — za spelcologijo Cerkniškega jezera din 30.000, 5. IIMZ — za III. mednarodni simpozij . . din 612.740,— 6. IIMZ — za raz is kov. porečja Ljubljanice din 50,000,— Tehniška sekcija TK 1. Razni — za sodelovanje pri tehn, terminologiji .............din 2.290,25 Koordinacijski odbor za molekularne znanosti 1. SBK — dotacija za molekularne vede . . din 76.350. 2. In št. Jožef Štefan, tu — vračilo posojila din 10.000. Skupaj razpoložljivo v letu 1974 din 3,940.981,52 Predračun amortizacije za leto 1975 Slovenska akademija znanosti Nabavna in umetnosti vrednost Amortizacija Oprema Oprema Instrumenti Naprave in instalacije Transportna sredstva Stavile 2,352.641,40 8 188.211,31 684.588,46 10 68.438,85 989.528,39 10 98.952.84 "360.201,30 10 "6.020,15 270.982,45 15 40.647,37 9,551.118,87 1,2 114.613,43 din J 4,209.060,87 546,903,93 Povečanje po Ur. 1. SFR J št, 1/75 za Jeto 1974 - 26 «/o 142.195,02 Skupaj din 689.096,95 SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ S ve i akademij znanosti in umetnosti SFRJ je zasedal v dneh 14. in 15. 2. 1974 v Opatiji in 28. in 29. 10. 1974 v Mostarju. Seji predsedstva Sveta, stu bili 7. 6. 1974 v Travniku in 15. 10. 1974 v Beogradu. Svet je na XX. zasedanju v Opatiji sprejel predloge za izboljšanje dela Medukademijskili odborov in razpravljal o znanstveni politiki v SFRJ ob referatu, ki ga je pripravil Odbor za koordinacijo znanosti iu tehnologije v SFRJ. Svet je odklonil to gradivo kot dokument, na podlagii katerega bi se lahko govorilo o znanstveni politiki. Sklenjeno je bilo, da bo za posvetovanje pod naslovom »Stanje in perspektive znanstvenega sodelovanja v SFRJ« v dneh 23, 2. do 1- 3. 1974 v Sarajevu pripravil referat predsednik Akademije BiH Ldhem Camo z naslovom iVloga in mesto Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ v medrepubliškem znanstvenem sodelovanju«. Svet je sprejel okvirni dogovor o sodelovunju z Akademijo znanosti NDR, dal soglasje za dogovor o sodelovanju med srbsko akademijo in Akademijo ČSSR, vzel na znanje poročilo glavne redakcije znanstvenega biltena in sprejel zakijučni račun Sveta. Na XXI. zasedanju v Mostarju je Svet akademije sprejel poročilo o razgovorih delegacije Sveta pri predsedniku Zvezne skupščine Kiru Gligorovu 16, .10, 1974 v Beogradu o vlogi akademij znanosti v našem družbenem življenju. Predsednik Gli-.gorov je pokazal razumevanje in Svet se je obvezal pripraviti pismeno spomenico o vključitvi akademij v razvoj naše znanosti in umetnosti. Še posebej pri določanju mednarodnega znanstvenega sodelovanja in oblikovanja znanstvene politike. Nu tem zasedanju je svet sprejel pobudo Nacionalne akademije znanosti ZDA o razširitvi sodelovanja. Od izmenjave znanstvenikov naj bi se prešlo na komplementarna raziskovanja skupnih tem z združevanjem finančnih sredstev. Raziskovanja naj bi bila na področji;; — fizike iti kemije novili materialov, farmacevtske kemije (zdravilnih rastlin), biomedicine, geofizike, življenjskega okolja, proučevanja vzrokov, ki povzročajo potrese in kemijske konverzije energije. Za izvajanje tega programa naj bi S ve i akademij imenoval delovno skupino, ki naj bi se dogovarjala z ameriškim partnerjem. Za Financiranje sodelovanja je svet sklenil uporabiti sredstva, ki jih je imel na razpolago za izmenjavo z Nacionalno aka- tlemi jo znanosti ZDA, tako tla se ukine dosedanji način sodelovanja v obliki individualne izmenjave raziskovalcev. Na p len 11 m 11 se je ponovno načelo vprašanje m cd akademijskih odborov in njihovega financiranja, ki naj bi teklo iz skupnih sredstev vseh akademij. Ta sredstva bi se morala zagotoviti akademijam iz proračuna ali znanstvenih, raziskovanju namenjenih skladov. Ugotovilo se je, da hi bilo treba racionalizirati mrežo teli odborov in sklenjeno je bilo, da bo prihodnja seja posvečena tonu problemu. SAZU ima na skrbi med akademijske odbore za: — Tabnla Impcrii Romani, — Arheološko karto Jugoslavije, — floro in favno Jugoslavije, — anketo za proučevanje tcndenc v raziskovanju humanističnih znanosti ter koordinacijski odbor za molekularne vede. \ SVET DELOVNE SKUPNOSTI Poročilo o delu v letu 1974 Osnovna dejavnost sveta delovne skupnosti SAZU v letu 1974 je bila glede na načelu nove ustave naravnana na cilj zagotoviti delavcem v združenem delu pravico, da svobodno in enakopravno odločajo o svojem delti in njegovih rezultatih. Zato se je svet zavzemal, da bi deluvci SAZU čimbolj neposredno odločali o delovnem programu svojih delovnih enot, o medsebojnih razmerjih v združenem delu, o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Na ta način hi si delavci SAZU ustvarili enak družbenogospodarski in družbenopolitični položaj kot delavci drugih organizacij združenega dela. V okviru teb prizadevanj je svet delovne skupnosti: — izdelal srednjeročni in enoletni (za leto 1975) znanstveno raziskovalni načrt dela SAZU in ga ovrednotil, — izdelal samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v SAZU, pripravil tretji osnutek sistemizacije delovnih mest, ki je odraz kadrovske politike po s redu je ročnem načrtu, obravnaval v samoupravnih organih samoupravni sporazum o razporejanju dohodku in delitvi osebnega dohodka, ki je bil predložen in obravnavan na komisiji in republiškem odbora sindikata ter ugodno sprejet, organiziral po načelih nove ustave volitve delegacij in delegatov za zbor združenega dela (Cevc Enrilijan, Bernik France, Gospodaric Rado, Šerceij Alojz, Terseglav Marko, Vidovič-Muha A da, Zupančič Mitja, Kranjc Maja, Pirnar Dragica, Kozlevčar Jože) in za samoupravne interesne skupnosti (Brodar Milja, Dolenc Marija, Drobne Katica, Klemenčič Muri ju, Komljanec Frančiška, I eder-Maneini Zvonka. Marin ček Alojz. Novak France, Stanovnik-Blinc Majda, Turnšek Dragica, Urek Yida), — izdelal predlog finančnega načrta za leto 1974 in 1975; pripravil razdelitev finančnih sredstev za leto 1974 in razpravljal O zaključnem računu za leto 1975, — uskladil pravilnik O delitvi osebnih dohodkov s sindikalno listo 1974 in uresničeval družbeni dognvor o družbenoekonomski politiki, -— llu področju samoupravnega sporazumevanja razpravljal in odločuj o tekočih samoupravnih sporazumih, aktiviral družbenopolitično dejavnost delavcev SAZU, razpravljal o dokumentih 7, kongresa ZKS, 10. kongresu ZK J iti 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, izpopolnil obveščanje delavcev SAZU o organizacijskih problemih, samoupravnih aklih in akcijah, ki jih zadevajo, — sodeloval pri reševanju organizacijskih vprašanj SAZU, obravnaval številne personalne in stanovanjske zadeve. Svet je imel 11 sej in pripravil b zborov delovnih ljudi. Svet sta vodila predsednik dipl. ing. Mitja Zupančič in podpredsednik dr. France Borni k. Na zboru delovnih ljudi 25. dcccjnhra 1974 je bilo izmenjanih in izvoljenih polovica članov sveta. Poudariti velja, da SC jc tudi v preteklem letu uspešno nadaljevalo sodelovanje med predsedstvom SAZU in svetom delovne skupnosti. Vzorno je tudi sodelovanje z osnovno organizacijo sindikaia iti drugimi republiškimi organi. OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA Koncc leta 1974 je imela Osnovna organizacija sindikata (OOS) pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 152 članov; poleg 135 delavcev SAZU je bilo vanjo vključenih 13 delavcev sindikalne skupine Jugoslovanske avtorske agencije, zastopstva za SR Si oven i jo in 4 delavci Zavoda za varstvo avtorskih glasbenih pravic. Z nO v o Ustavo je sindikat dobil pomembnejšo vlogo v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu. Zalo je bilo tudi delo OOS v letu 1974 dokaj razgibano in mnogostransko. Poleg sprotnih organizacijskih stvari je obsegalo: pripravo volitev delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti; zbiranje možnih kandidatov za člane sveta delovne skupnosti in druge delegate; sodelovanje s samoupravnimi organi pri oblikovan ju samoupiuvuih aktov, in sicer samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, samoupravnega sporazuma o uporubi stanovanjskega sklada skupne poiabe in samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; tovariško srečanje z ekskurzijo na Rog in Razo 20; novoletno prireditev za otroke članov sindikata z lutkovno predstavo, nastopom dedka Mraza in obdaritvijo; dve krvodajalski akciji; cepljenje proti gripi; nekaj skupinskih ogledov razstav in muzejskih zbirk; dvoje predavanj z diapozitivi. Nadalje je OOS podpirala rekreacijsko dejavnost svojih članov in dajala manjšo socialno pomoč. Nekaj začetih akcij, kot sta analiza osebnih dohodkov in analiza potreb in možnosti za strokovno rast na SAZU, zaradi pomanjkanja časa in tehničnih težav ni bilo izpeljanih do kraja. V okviru OOS samostojno deluje blagajna vzajemne pomoči, kt je imela konec letu 1974 139 članov; v letu 1974 je imela 618.253,40 dinarjev prometa s 109 dolgoročnimi in 76 kratkoročnimi posojili. V njenem, okrilju je tudi posmrtniiiski sklad, ki je imel leta 1974 82 članov, in kolektivno nezgodno zavarovanje, ki je imelo 85 zavarovancev. Delo je vodil dvunajstčianski izvršni odbor, v katerem so po nalogu in navodilih odbora posamezniki ali manjše skupine vodih posamezne akcije aH področja samostojno. Delovne oblike so bile redne tn izredne seje odbora in seje posameznih komisij, Nu seje odbora je bil redno vabljen tudi nadzorni odbor. Važnejša vprašanja so obravnavali članski sestanki ali zbori. Ti so bili zaradi varčevanja s časom večinoma združeni z zbori delovne skupnosti. O ddtt Jl- biln obveščeno članstvo z zapisniki sej, na zborili in članskih sestankih. Zapisnike so prejemale vse delovne enote. Izvršni odbor je tesno sodeloval s svetom delovne skupnosti in aktivom mladih delavcev oziroma aktivom Zveze socialistične mladine Slovenije. Rezultat tega sodelovanja so bila skupna nastopanja pri važnejših vprašanjih. Zaradi lažjega sodelovanja sta se predsiavnika svefa in aktiva redno udeleževala sej odbora O OS; predstavnik izvršnega odbora pa se je udeleževal sej sveta in aktiva ZSMS. V načrtu za leto 1975 je poleg rednih organizacijskih del med drugim še naslednje: občili zbor, na katerem bodo volitve novega odbora; proučitev možnosti za nadaljnji razvoj samoupravnega odločanja delavcev v okviru delovnih enot; sodelovanje pri oblikovanju samoupravnih aktov in sporazumov, zlasti pravilnika o delitvi osebnih dohodkov; organizacija razprave o stanju strokov no-znanstvenega izpopolnjevanja in o možnostih za njegovo izboljšan je; spremljanje stanovanjskih vprašanj delavcev; organizacija nekaj predavanj, sindikalnega srečanja z izletom ali ekskurzijo in novoletne prireditve za otroke. INSTITUT ZA OBČO IN NARODNO ZGODOVINO Poročit« o delit v letu 1974 V začetku leta 1974 je imel institut le dva redna delavca, znanstvenega svetnika dr. Pavleta Blazniku in višjega strokovnega sodelavca Boža Otorepca, vendar je bil v teku leta narejen prvi korak za pritegnitev mlajših kadrov. Tako je diplomirana zgodovinarka Darjenka Grafe na uer nastopila s 1. oktobrom mesto stažista-asislenla. Sredstva za njen osebni duhndek prispeva Raziskovalna skupnost Slovenije, SAZU pa krije izdatke za socialno zavarovanje in druge prispevke. Poleg tega je bilo vprašanje že prej razpisanega ] nest a upravnega delavca rešeno tako, da je Jelka MilošeVic-Perko s 1. oktobrom 1974 nastopila mesto strokovnega delavca z nepolnim delovnim časom in poskusnim delom treh mesecev, od 1, novembra je delala s polnim delovnim Časom, S f, januarjem 1975 pa jc bila po uspešnem preteku poskusnega dela sprejeta v združeno delo za nedoločen čas. Publikacije. — Pred koncem leta je izšla publikacija Iskra V. t.'urkina, Matija Majar-Ziljski (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za zgudovinske in družbene vede, Razprave VII1/2, 1 — 124, Ljubljana 1974). Zgodovina agrarnih panog II. Nadaljevalo se jc z delom na drugi knjigi Zgodovine agrarnih panog (v okviru serije publikacij Gospodarska in družbena zgodovina Slnvcncev; prva knjiga Ljubljana 1970); dr. S. Vilfan jc predela Val geslo Zemljiška gospostva, a kad. R. Graf en a uer je skoraj dokončal geslo Kmečki upori, dr. P. Blaznik in akail. B. Gralenaaer pa delo na registrih k tekstu prve knjige. Delo na drugih publikacijah o okoiru SAZU. Akad. B. Grafe-naaer je pregledal rokopisno gradivo za zgodovino kolonizacijo slovenskega ozemlja v zapaščim akad. M. Kosa in ugotovil, da je v njem vrsta neobjavljenih rokopisov; mogoče hi bilo izdati zbornik Kosov i h razprav o kolonizacijski zgodovini, ki bi bil sestavljen deloma iz teli razprav, zaradi zaokroženosti pa bi jim bilo potrebno dodati nekaj žc objavljenih razprav, ki bi obsegale približno polovico zbornika; pri tem bi veljalo upoštevati, da niso vse razprave dokončane, in Tešiti nekatera vprašanja zemljevidov. — Dr. P. Blaznik je delal na gradivu akad. M. Kosa za nameravano izdajo briksen škili urbarjev za Bled in okolico. Ugotovil je, da je doseglo že visoko mero izpopolnjenosti, tako da je dopolnil in le redko spremenil nekaj lokalizacij, izdelal je do konca in opremil z opombami s pomočjo B. Otorepca tekst o obračunu dohodkov blejske p ros ti je iz 1458—1460 ter izdelal k vsem tekstom krajevni, osehni in stvarni register. — Dr. M. Ver* biče v a je obdelovala na novo pridobljene akte o tolminskem uporu zu publikacijo prve knjige virov za zgodovino slovenskih kmečkih p mitov, ki jo pripravlja skupaj z akad. R. Grafenauer-jern. - Ilistorično-iopogritfski leksikon. Med dolgoročne naloge inštituta spada delo za liist.orično-topografski leksikon Slovenije v okviru in cd akademijskega odbora za historično-topografski leksikon in atlas srednjeveške Jugoslavije, ki ima sedež pri SANU v Beogradu, našo akademijo pa v njeni zastopa dr, P. Blaznik. Tu je realizaciji najbližje gradivo za Kranjske v zapuščini akad. M. Kosa; v tem letu je B. Otorepcc izdelal kartoteko uporabljanih k ratio, pri Čemer je bi^O potrebno signature prilagoditi sedanjemu stanju, ter izpisal nemške topouinie zn izdelavo kazalk, ki jih bo pa treba še redigirati; razpravlja se O tem, da bi se to gradivo razmnožilo za interno uporabo. Dr. P. Blaz-nik je dela! s sredstvi med akademijskega odbora od 26, maja do 7. junija 1974 v Deželnem arhivu v Gradcu, kjer je naČTtno izpisoval toponimc, pregledal v celoti 484 listin za čas od 1443 do 1459 (deloma originale, deloma kopije uli samo izvlečke); podatki se v glavnem nanašajo na Štajersko, nekateri pa tudi na Kranjsko: natu je doma to gradivo obdeloval ter lokaliziral imena, začel pa tudi že redigirati celotni dosedanji material (doslej za črke od A do F). B. Otorepec je delal za isto nalogo in z isto finančno pomočjo od 9. do 22. junija 1974 na Dunaju, kjer je pregledal 325 listin in več kartularjev in fevdnih knjig in izpisoval topografske podatke v Državnem arhivu ter v Arhivu za Spodnjo Avstrijo in v ¡Nacionalni biblioteki. Diplomat uri. j slovenske srednjeveške zgodovine. L delom na tem diplomaiariju, ki spada tudi med dolgoročne naloge inštituta, je nudaljeval v tem letu B. Otorepcc ter zbral za centralno kartoteko srednjeveških listin za Slovenijn v prepisih in ohšir-nejših rcgest.ih skupno 797 listin iz 13. do 15. stoletja. Gradivo je bilo v glavnem zajeto iz listin nekdanjega turjaškega arhiva (regeste objavil F, Komatar v MMVK 18—20 in Carnioli 1910), iz listin Državnega arhiva na Dunaju, Arhiva Dvorne komore in Centralnega arhiva Nemškega viteškega reda na Dunaju, katerih mikrofilme in fotokopije hranita Mestni arhiv ljubljanski in Arhiv Slovenije, ter iz listin in prepisov Državnega arhiva, Arhiva za Spodnjo Avstrijo in Nacionalne biblioteke na Dunaju ob že omenjenem delu v teb ustanovah v juniju 1974. Za centralno kartoteko je bilo na novo narejenih 388 fotokopij listin iz časa 1341—1510, in sicer na podlagi iz Arhiva Slovenije izposojenih mikrofilmskih posnetkov listin Državnega arhiva in Arhiva Dvorne komore na Dunaju, ki izhajajo iz samostanskih in drugih na našem ozemlju nastalih ]tatinskih fondov. K se rog ra Hran i so bili mikrofilmski posnetki raznih urbarjev in računskih knjig iz 15. stoletja iz Deželnega arhiva v Iuiisbrueku, Državnega arhiva na Dunaja ter Škofijskega in Državnega arhiva v Miinchnu iz časa 1437—1498, skupno 359 posnetkov. V Arhivu Slovenije je bil pregledan in evidentiran seznam pleierskih listin iz 1781. Nadaljevalo se je z delom na registru oseb iu krajev k centralni kartoteki. Viri ¡ta slovensko zgodopino na Madžarskem, Tudi v tem letu se je nadaljevalo delo za evidentiranje in kopiranje virov za slovensko zgodovino, posebej za zgodovino Prekinil rja, v madžarskih kulturnih ustanovah na podlagi pogodbe, po kateri nosi stroške za to delo Sklad Borisa Kidriča; delo SO opravljali z.u-nunji sodelavci inštituta, administrativne posle v zvezi s tem, ki SO bili precej zamudni in komplicirani zaradi deviznih predpisov, je pa Opravljal tajnik inštituta višji strokovni sodelavec B. Otorepec. V L 1974 so delali na Mudžarskem: dr. Vilko Novak in Ivan škafar v dneh od 1. do 10. junija v Škofijskem arhivu, Arhivu Železne županije. Knjižnici Daniela Berzsenyija, Škofijski knjižnici in Županijskem muzeju, vse v Szombafhelyju; proF. F. Šcbjanič je bil na Madžarskem v začetku avgusta: arhivar A. Leskovec je delal od 13. clo 16. oktobra v Županijskem arhivu v Szombulhelyju na evidentiranju gradiva uradov, ki so imeli svoj sedež na slovenskem ozemlju, posebej okrajnega komisarja v Murski Soboti 1852—53; prof. Štefan Barbarič je delal od 21, do 30. oktobra > Budimpešti v časopisnem oddelku Sze-chcnyijeve biblioteke. Vsi sodelavci z izjemo enega so že podali poročila o svojem delu; dr. Ivan Zel k o v tem letu zaradi bolezni ni mogel potovati, pač pa je inštitut prevzel mikrofilme, ki jih je on dal že prej izdelati. Na podlagi dogovora z Arhivom Slovenije bo inštitut vodil to delo še do konca pogodbenega leta 1974/75, nato bo pa to vodstvo prevzel Arhiv Slovenije; to je v skladu z značajem našega instituta, ki ima za nalogo znanstveno raziskovanje in pripravljanje ter izdajanje znanstvenih publikacij, nima pa namena opravljati funkcije arhivov, čeprav je posegel tudi na to področje in začel s tem delom v času, ko za to nalogo še ni bilo drugih interesentov. Zgodovina kolonizacije jugoslovanskih pokrajin,. Inštitut sodeluje pri med akademijskem odboru za zgodovino kolonizacije jugoslovanskih pokrajin, ki ima svoj sedež pri JAZU v Zagrebu. Za starejšo dobo pridejo tu v poštev že omenjeni rokopisi in gradivo v zapuščini akad. M. Kosa ter delo za njihovo objavo. Za novejšo dobo se obdelujejo nacionalno relevantne teme, ki se deloma fin ne i rajo iz sredstev ni cd akademijskega odbora, rezu Hat i SC objavljajo v publikacijah izven okvira S AZU, vendar pa z Oznako, da so sestavni del tegu progruma, po 100 separatov se pa izroči ine d akademijske 11 m odboru oz. njegovim republiškim centrom. V tem letu je predal dr. V. ValenČie za objavo v Zgodovinskem časopisu 1974 .svojo razpravo Etnična struktura ljubljanskega prebivalstva po ljudskem štetju leta 1880. Dr. J. Som je nadaljeval z zbiranjem gradiva o tajem kapitalu v železarskih obratih na Slovenskem od srede 19. sioletju do leta 1918, dr. Fr. Kresal pa je delal dalje na elaboratu o zaposlovanju tujih strokovnjakov v stari Jugoslaviji. Inštitut je prevzel mikrofilme zaupnega statističnega gradiva avsirijske vlade o zemljiški posesti italijanskih državljanov ob začetku prve svetovne vojne v območju jugozahodne fronte, tj, v slovenskih deželah. Preskrbe I jih je dr. J. Pleterski iz Splošnega up lavnega arhiva (AH getu eines Verwaltungsarchiv) na Dunaju, Ost ali medukadentijxki odbor t. Poleg že omenjenih m cd akademijskih odborov obstoji odbor za repertorij srednjeveških virov. ki ima svoj sedež pri JAZU v Zagrebu. V njem zastopa našo akademijo akad. B. Grafenauer, ki se je v tem letu udeležil dveh sej odbora v Zagrebu. Glede internacionalnega »novega Potthastat je delo končano, gre samo Še za korekture in eventualna dopolnila. Glede jugoslovanskega ^novega Potthasta* je pa prevzel za leto 1975 sestavo alfabetarija za Slovenijo in splošne bibliografije. Pri JAZU v Zagrebu je tudi sedež medukademijskega odbora za slovar novoveške latinščine Jugoslavije, kjer zastopata našo akademijo akad. Fr. Zwitter in dopisni član M. Grošelj; v letu 1974 stn bili dve seji. Od slovarja srednjeveške latinščine Jugoslavije (Lexicon latiiiltutis medli aevi Jugoslaviae) je že prej izšla prva knjiga (do incl. črke K), druga knjiga (za Črke 1. do Z) še ni izšla, po njenem izidu se pa predvidevajo še corrigenda in addeuda. Kar se tiče novejše lalinitete, so izšle že prej bibliografije del hrvatskih in slovenskih latinistov, med njimi tudi P. Simoni ti, Sloveniae seriptures latini recentiorls actiitis, 1972: pO izidu zadnjega zvezka bibliografije, ki bo obsegal srbske latiniste, se predvidevajo še a d deti d a k vsem zvezkom. Izid slovarja novoveške latinščine Jugoslavije pripravljajo Saopcenja Redakcije Rječnika novovjekovnog latiniteta Jugoslavije; v letu 1974 jie izšel 6. zvezek, kjer sta sodelovala tudi M. Grošelj in A. Kiaut.a, Za izdajo zgodovinskih spomenikov Istre, predvsem starejših, obstoji dogovor med Historičnim institutom JAZU in našim inštitutom, ter poseben odbor, kjer zustopuia nas inštitut univ. 3 -- Ltliipls 129 prti f. dr. F. Gestrin in višji strokovni sodelavec B. Otorepee. Asistentka D. Grafenauer je v letu 1974 nadaljevala s prepisom najstarejše notarske knjige iz Pirana, katere ohjava je v načrtu V Sarajeva se pripravlja mednarodno znanstveno 7B0ruvanje, posvečno stoletnici upora v Bosni in Hercegovini, uporp v drugih balkanskih deželah in vzhodni krizi v letih 1875—1878. Za priprave obstoji ta ožji odbor pri Akademiji nauka i uinjet-nosti BiH in širši odbor, kjer so zastopane I url i druge jugoslovanske akademije, našo akademijo pa predstavljata akad. Fr. Zwitter in dopisni član D. Rermavuer. A kad. Fr. Zwitter se je udeležil seje "širšega pripravljalnega odbora 9- decembra 1974 v Sarajevu; inštitut sodeluje pri pripravah programa za zborovanje, ki bo predvidoma v Sarajevu oktobra 1973, Obstoji možnost, da bo izšla v okviru inštituta tndi posebna monografija O tej tematiki. Bibliografija. Inštitut je prevzel gradivo za tekočo bibliografijo, zadevajoče slovensko zgodovino, kolikor je biki uporabljeno za objave v Zgodovinskem časopisu. Zagotovljena so biia finančna sredstva za nadaljevanje dela na iej bibliografiji in na retrospektivni bibliografiji za slovensko zgodovino. Zdaj je potrebno nadaljevati z delom na tekoči bibliografiji, urediti gradivo zanjo in na podlagi posebnega elaborata o gradivu za retrospektivno bibliografijo v zapuščini dr. M. Pivec-Steletove odločiti, kako naj se nadaljuje z delom na tej bibliografiji. Drugo delo. Akad. Fr. Zwitter se je udeležil 13.—15. 9. 1974 v Beogradu simpozija o tematiki »Velike sile in Srbija preti prvo svetovno vojno 1914«, akad. B. Grafenauei pa v oktobru \ Skopju simpozija ob 30-letnici A SNOM. Akad, B, Grafenauer je prevzel v obdelavo za objavo v publikaciji Der Seli lern predavanje, ki ga je imel dr. M. Kos 18,9. 1969 v Briksnu o temi Hie Missionierung der Alpenslavven. Inštitut je izpolnil moralno obveznost do dela pok. akad. M, Kosa s tem, da je posredoval prodajo tistega dela njegove bibiio-teke, ki ni prišel na pudingi oporoke ali nakupa v inštitutsko lasi, Studijski biblioteki v Novi Gorici, kjer bo pač najbolj rabil svojemu namenu. Biblioteka in uprava. Biblioteka inštituta je v letu 1974 na novo pridobila 404 zvezke, Biblioteka M, Kosa se inventarizira kot corpus separatum, V tem letu je bilo prejetih in odposlanih 290 dopisov. Vse te posle je vodil tajnik inštituta B. Otorepee; posebno obremenitev je pomenila organizacija dela na virih za slovensko zgodovino na Madžarskem; vse to delo mu je bilo olajšano po i. oktobru 1974, ko je tov. J. Miloševie-Perko pre- vzela tlel tehničnih poslov v upravi in tekoče delo v zvezi z biblioteko; Posebno delo sodelaoceo. Dr. P. Blažu i k je predaval na zborovanju slovenskih arhivarjev v Slovenj Gradcu 26, septembra 1974 o arhivih za freisinško in briksensko posest na Slovenskem in 30. septembru 1974 v Stari Loki o cerkveni organizaciji na tleh loškega gospostva. Objavil je študijo jožcfinski kataster v biči jožefinske davčne občine Spodnji Biten j, Loški razgledi 1974, str. 47—58. Za svojo knjigo Skofja Loka in loško gospostvo (973—1803), 1973, je prejel v letu t974 nagrado Sklada Borisa Kidriča in Prešernovo nagrado Gorenjske. Udeležil se je XVII. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Piranu in Trstu 2.—6. 10. 1974. B. Otorcpec je predaval na oddelku za zgodovino tilozofske fakultete pomožne zgodovinske vede (5 ure tedensko) in sodeloval pri podiplomskem študiju študentov tega oddelka. Kol član uredniškega odbora je sodeloval pri redakciji Kronike, časopisu za slovensko krajevno zgodovino. Na zborovanju slovenskih arhivarjev v Slovenj Gradcu je imel referat Evidenca gradiva za starejšo zgodovino Ljubljane v nekaterih italijanskih iu avstrijskih arhivih. Udeležil se je XVIL zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Piranu in Trstu 2.—6. 10. 1974. Delal je na doktorski disertaciji Feeati in grbi slovenskih mest iu trgov v srednjem veku. Objavil je: L (skupaj z dr. J. Žontarjcni); Božja sodba (ordal) sveče v Kamniku leta I39S, ZČ XXVII, 1973, 521 do 328. 2. Ljubljanska beruška značka iz leta 1667, Kronika XXII. 1974, 92—96, 3. Iz zgodovine gradit Rogensperk. izdal Odbor za obnovo gradu BogenSperk, lil i ja 1974. 42 slr„ 4, O slovenski narodni zastavi. Rodna gruda 1974. št, 10, str, 43, Načrt dela za leto 1975 Ta načrt je deloma razviden iz že navedenih podatkov o delu v letu 1974, Potrebno bo predvsem pospešiti delo na drugi (in sklepni) knjigi Zgodovine agrarnih panog v okviru serije publikacij Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, ki je v letu 1974 napredovalo bolj počasi kakor je bilo pričakovati. Tu je treba realno predvidevati, da bodo vsi rokopisi do konca letu dokončani iu pripravljeni za oddajo V tiskarno, Zaradi tega bodo morale biti preložene na kasnejšo dobo nekatere Že omenjene projektirane publikacije, kolikor gre pri tem za iste delavce. Obstoji upanje, da bo mogoče v letu 1973 pripravili za tisk prvo knjigo virov za zgodovino slovenskih kmečkih pun-tov, ki ho obsegala vire do vključno upora leta 1515 in izšla pri SAZIJ v seriji Viri za zgodovino Slovencev. Pri delu za historično-topografski leksikon Slovenije ho dr. P. Blaznik nadaljeval z izpisovanjem toponiniov v Deželnem arhivu v Gradcu za čas od leta 1460 dalje in obdeloval gradivo po ustaljeni metodi in redigiral dalje gradivo za topografijo Štajerske; B. Otorepec ima v načrtu, da nadaljuj*; z delom na evidentiranju in zbiranju gradiva iz notarskih knjig 14. stoletja v Državnem arhivu v Vidmu, česar v letu 1974 zaradi deviznih težav ni mogel izvesti. Pri delu za diplornuiarij slovenske srednjeveške zgodovine bo B. Otorepce nadaljeval z evidentiranjem gradiva za čas od 13. do 15. stoletja v domačih arhivih, z vnašanjem podatkov iz literature oz. objav gradiva v centralno kartoteko in s kopiranjem nadaljnjih listin iz mikrofilmov Državnega arhiva na Dunaju, ki jih hrani Arhiv Slovenije, Rešiti ho treba se nekaj vprašanj v zvezi z delom na virih za slovensko zgodovino na Madžarskem, p redno bo vodstvo tega dela prevzel Arhiv Slovenije na podlagi programa, sestavljenega s sodelovanjem inštituta, V okviru programa dela na zgodovini kolonizacije jugoslovanskih pokrajin je upati, da bo mogel dr. T. Zorn, ki je bil v letu 1974 zaposlen z drugimi obveznostmi, delati na elaboratu o gradivu Cirilmetodsve družbe In na italijanskem popisu prebivalstva na Kočevskem leta 1941J dr, J. Šnrn bo za svoje že omenjeno delo pregledoval še gradivo za prevaijsko železarno v Deželnem arhivu v Celovcu in v arhivu finančnega ministrstva na Dunaju, dr. r. Krcsal pa za svoje delo, ki bo predvidoma končano leta i973, gradivo v Beogradu. Dopisni član Dušan kermavner v letu 1974 še ni mogel začeti s pripravami za izdajo korespondence dr. Henrika I ume, upa pa, da bt> mogel s tem delom začeti v prvi polovici leta 1975, l: pati je, da bo v letu 1975 predložena za objavo monografija o odnosu Slovencev do upora v Bosni in Hercegovini in dogodkov na Balkanu v letih 1875 do 1878. Prav tako je upati, da ho steklo delo na tekoči in retrospektivni bihliogral i ji za slovensko zgodovino. Iz vsega navedenega je razvidno, da more inštitut zaradi skromnega Števila svojih delavcev le z velikimi zamudnini in s pritegnitvijo številnih zunanjih sodelavcev izvrševati svoje pomembne naloge, pri čemer so nove namestitve leta 1974 le J>rvi korak za izboljšanje. Medtem ko ho reševanje tega vprašanju zahtevalo precej časa, bi bilo mogoče hitro rešiti vprašanje male sobe, ki je bila dodeljena inštitutu že prej, a še zdaj ni uporabna, ker ni opremljena, tako da npr. lii mogoče namestiti v police 57 faseiklov rokopisne zapuščine ukad. M. Kosa. INSTITUT ZA ZGODOVINO UMETNOSTI Poročilo o delu v letu 1974 Delo instituta sc jo razvijalo v skladu s programom, razširile pa so se nekatere priložnostne in v času pogojene akcije. Pogodba z Raziskovalno skupnostjo Slovenije, pod pisana v novembru 1974, je intenzivirala evidentiranje in šiudij slovenskih kiparskih spomenikov med gotiko in barokom (nosilec dr, E. Cevc). Kolikor sta dopuščala čas iu (neugodno) vreme, so bili izmerjeni iti opisani nagrobniki iz druge polovice 16. in zgodnjega 17. stoletja v Ptuju, Mariboru in na Viirbcrgu ter (tudi v detajlih) fotografsko dokumentirani. V zimskem času je bil izpopolnjen predvsem pregled arhivalnih virov in starejše zadevne literature. Bolj zapleten je problem še tieeviden tirani h lesenih plastik tega časa, ki bo zajel jedro terenskih raziskav v letu 1975. Raziskava slikarstva 17. stoletja je razkrila večje število grafičnih predlog (nemških, holandskili in francoskih, manj italijanskih), ki so jih porabljali slikarji tega časa na Slovenskem. Sodelavci inštitutu so dopolnjevali že v prejšnjih letih začete raziskave nekaterih arhitekturnih tipov lb. in 17. stoletja in problem romanske retrospektive, ugotovili nekatere nove komponente za razlago nastanka romanske kapele na Malem gradu v Kamniku in nadaljevali s študijem podobarstva 19. stoletja (dolgoročno). V okviru spominskih proslav slovenskih kmečkih uporov je inšlitui poskusil zbrati pregled njihovih odmevov v naši likovni umetnosti starejšega in polpreteklega časa. Prvi rezultat tega dela je bil na kratko povzet v zborniku »Kmečki upori v slovenski umetnosti«, ki ga je izdala Slovenska matica. Zbirka teli podatkov sc kompletira. Asistent Damjan Prelovšek je nadaljeval s študijem slovenske arhitekture 19. stoletja, ki ga financira RSS. Pozimi in spomladi je dalj časa delal v Arhivu Slovenije in v Mestnem arhivu v Ljubljani. Opravil je vrsto terenskih ogledov na Notranjskem. Dolenjskem in Štajerskem, zbral bogato fotodokn-mentacijo in začel vnašati zbrane podatke v p oseh no robno luknjano kartoteko. Izkazalo se je, da je treba za osvetlitev arhitekture 19. stoletja poseči tudi v stavbarsko življenje pozno-baročnega časa in nekatera dognanja v tej smeri, ki so v pripravi. za objavo, so dala lepe rezultate. Kot sodelavec pri umetnostui topografiji ribniške in grosupeljske krajine je tov. Prelovšek sodeloval s prof. dr. Stanet.oui Mikužem pri dokumentaciji spomenikov iiu terenu. V okviru arhivskih raziskav je inštitut začel z uačrtllim pregledovanjem iii ekscerpiruiijem starih matičnih knjig, kar je razkrilo več dosedaj neznanih umetniških imen in izpopolnilo podatke o nekaterih manj znanih mojstrih. To delo, ki se ho nadaljevalo. je narekovala predvsem sestava biografij za SBI, in za no\o izdajo Thicme-Beckerjevega svetovnega leksikona umetnikov. /a slovenski 11 metuos t uo zgodovinski atlant so bile izdelane temeljne metodološke smernice. Razstava ilustrativne dejavnosti ukad, Maks ima Gasparija (skupaj SAZU in NUK), ki bi morala biti odprta že v letu 1974. se je zaradi preobremenjenosti sodelavcev premaknila v leto 1975. Gradivo je zelo obsežno in raznolicno, njegovo zbiranje pa je na strani SAZU prevzela strok, sodelavka Vera Raloh, Priprave se bližajo koncu. Za Thieme-Beckerjev leksikon so bili obdelani umetniki na Slovenskem pod črko A. Dr. E, Cevc se je na povabilo [AZl udeležil proslave petstoletnice slikarja Vinccnza iz Kastva v Zagrebu in 13crmu v Istri v dneh od 18. do 22. septembra. — Sodelovul je tudi na mednarodnem posvetovanju arheologov o slovanski kulturi zgodnjega srednjega veka, ki je bilo V Kopru od 29. septembra do 2. oktobra, ter vodil udeležence strokovne ekskurzije v Hrastov-Ijah, Starih Miljah in Sv. Justu v Trstu. — Na kulturnem tednu v Ptuju je 25. oktobra predaval o umetnostnozgodovinskem pomenu srednjeveškega Ptuja. — Na sirokovui ekskurziji Društva muzealcev Slovenije po Avstriji (z ogledom razstave Avstrijske renesančne umetnosti v gradu Schallaburg) je vodil udeležence pri ogledu umetn. zgodov. spomenikov. Študijski obisk Poljske je veljal predvsem ogledu poljske srednjeveške in renesančne umetnosti. Spomladi sta se dr. Ceve in asistent Prelovšek udeležila tudi strokovne ekskurzije Narodne galerije na Sicilijo. Zadnji se je v novembru mudil krajši čas na Dunaju v zvezi z iskanjem arhivalij gradbene direkcije. Asistent Prelovšek je 21. novembra predaval na SAZU o stilnih posebnostih dunajske secesije; predavanje je ponovil 27. novembra v seminarju prof. Ravnikarja na FAGSG. Interno delo je potekalo po utečenih kolesnicah (izpopolnjevanje biblioteke, kartoteke in fototeke spomenikov, hcnierotcke. ekscerpiranje virov in literature itd,). Posebna teža je pripadla popisu in urejevanju zapuščine pok. akad. E. Steleta, ki je mecensko zapustil SAZU in inštitutu množico izredno dragocenega rokopisnega in dokumentarnega gradiva in za polovično ceno bogato knjižnico, ki bo v mnogočem izpopolnila vrzeli v dosedanjem inštitutskem knjižnem fondu, lej plemeniti gesti pok. upravnika ne inštitut tudi na tem mestu oddolžuje s hvaležnim spominom. — Prenašanju Steletovii terenskih zapiskov v specialne kartoteke se je posvetila sodelavka Vera Bal oh. V oktobru je zatisnila oči zaslužna zunanja sodelavka Ivana Ferjan, ki je z veliko ljubeznijo in skrbnostjo zbirala ustrezno arhivsko gradivo v Arhivu Slovenije in v ljubljanskem Mestnem arhivu in s tem obogatila inšritutsko zbirko virov z mnogimi novimi podatki. .Njeno pomoč bo inštitut zelo pogrešal, njeno človeško podobo in trii d pa bodo njeni sodelavci ohranili v častnem spominu. Člani inštituta ^o objavili o letu 1974 tele oidnejie i tudi je in ČianJte: E. C e v c : Tvpologische KontinijitSt des jiltchristliciien Mausoleums in der rOmamjSChen Zeit nnd die Anfangč der Doppetkapcllc aut Mali grad i a Kamnik. Arheološki vestnik. Ljubljana 23, I *>T3 (t 974}, 397 4lKi. Porini Sv. Petra v Dvoru in oglejski misali. Situla, Ljubljana, 14,15, 1974. 339—348. Loška baročna umetnika ITeinrich Hilarius Giittinger in Martin Bla/if. Loški razgledi, Školja Loka, 21. 1974. 94— i01. Kmečki ujjuri v slovenski likovni umetnosti. Kmečki upori v slovenski umetnosti. Zbornik razprav. Ljubljana, Slovenska matica 1974, 157—173. Umetnostni značaj ekslihrisa na Slovenskem. Slovenski ekslibris, Ljubljana, Društvo cxlihris Sloveniae 1974, 25—55. Sprehod v umetnost Dolenjske. Po Dolenjski. Zagreb & Novo mesto, ;Turistkomers« A Dolenjska turistična zveza 1974, 44—73. Vojeslav Moli (Nekrnlog), Letopis SAZU za leto 1973, Ljubljana, 24/1974, 95—98. Gotika. Umetničko blago Jugoslavije. Beograd, t Jugoslavija« 1974, 259 - 278. (2. d Op. izd.) (Izšlo tudi v angl.) D. P r e 1 o v š e k : Plečnikova zbirka. Vodnik po Plečnikovi zbirki Arhitekturnega muzeja. Ljubljana, 1974, Likovne kritike, poročila o razstavah in knjižne ocene v Sintezi, Naših razgledih. Delu in Panoniji (Eiaenstadt — Železno). Delovni načrt za leto 1975 Inštitut bo nadaljeval 7, raziskavami, ki so dolgoročne naTave: plastika med gutiko in barokom, arhitektura 19. stoletja, uinet-nostnozgodovinski ni lani Slovenije, podobarstvo 19. stoletja, zbiranje in komentiranje virov za umetnostno Zgodovini) Slovenije itd. V seriji virov želi pripraviti v sodelovanju s prof. B, Olo-rcpcem zbirko virov za srednjeveško umetnost. Iz opusa Janeza Gregorja Dol ni čar j a bo oskrbel kritičen prepis mkopisov sCy-oressus Labacensis seu Fpitaphia et lnscriptiones Labaeenses« in »Marianale Carnioliae«. Terensko raziskovanje starejših umetnostnih spomenikov, ki je zadnja Jeta zaradi internega dela zaostalo, želi poživiti in spet razširiti tudi na širše topografsko gradivo. Interno delo bo posvečeno predvsem urejanju in inventa-riziranju zapuščine akud. F. Steleta. Izbrati bo treba še neobjavljene članke in predavanja ter jih prirediti za tisk, drugo gradivo (zlasti množico podatkov o novejši umetnosti in umetnikih), pa sistematično katalogizirati. Za redakcijo in izdajo virov bi bila potrebna nova stalna delovna moč, več zunanjih sodelavcev pa bo pritegnjenih za sestavo u m et n os t n nzgod ov i n skega a t lan t a. Upanje je. da bo v letu Í975 realizirana tndi razstava ilustracij akad. Moksimn Gasparija in razstava arh, Ivana Jug ra, za katero so izdelane že smernice in zagotovljena sredstva. Končno želi inštitut izdati zbornik umetiiostnozgodovinskih razprav z dvema študijama akad. F, Steleta, eno dr, E. Cevca in dvema 1). 1'relovška. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Poročilo o delu v leto 197 + V ¡etu 1974 se je personalna sestava nekoliko povečala oz. spremeniUi. Delo je L aprila nastopila risarka Dragica Lunder, za določen čas, na mestQ višjega strokovnega sodelavca S laška Jesseia, ki je prevzel druge posle na SAZU, pa je I. junija prišla Ana Šašci. To leto je bil« dokončana naloga Tabula Imperii Romani iu rokopis oddan v tiskarno. Sicer je inštitut v glavnem nadaljeval z delom na starih nalogah: zrisanje arheološkega gradiva, arheološka terminologija, topografija, paleolitska raziskovanja iu pu-leovegetaei jska t uz i s kovan j a. Pri tem je velik de! dejavnosti odpadel na terensko delo: paieolitska izkopavanja, sistematični topografski ogledi jam in najdišč, sodelovanje pri izkopavanjih, vrtanja oz. jemanje vzorcev za paliiiološke raziskave, Tntcrno delo je ohsegalo poleg administracijskih in bibliotekarskih poslov še dopolnjevanje kartotek, redakcijo in lektor-stvo inštitutskih izdaj. Izšel je letnik Arheološkega vestnika (v nadaljnjem AV). V tisk sta bila oddana AY 24 in A V 35. Se vedno je v tisku delo Arheološka najdišča Slovenije. Znanstveni svetnik dr. ing. Milja Brodar je v okviru teme Paleolitska raziskovanja Slovenije rekognosciral večje število jam. ki bi prišle morebiti v poštev za izkopavanja. Sondiral je v Risovcn pri Postojni, predvsem pa izvedel novo fazo v dolgoletnem sistematičnem raziskovanju paleolifske postaje v Ciganski jami pri žeijnah. pri čemer SO se pokazali pomembni rezultati. Vodil je dolgoročno akcijo Arheološka topografija Slovenije, za katero mu je uspelo pridobiti večje število mladih sodelavcev. kar je bistvenega pomena za bodoča leta. Topografsko delo teče v koprski regiji, na Krasu, na Notranjskem, v belokranjski in kozjanski regiji. Manjša tlela so v teku tudi drugod. Regija Slovenske gorice se pripravlja za tisk. Dalje je pripravljal svoj prispevek za prvi zvezek dela Prazgodovina Jugoslavije, ki ga bo izdala Akademija BiH. Opravljal je dolžnosti upravnika inštituta. Višji znanstveni sodelavec dr. Jaroslav Šašel je poleg dela, ki ga je imel z zvezkom K-34 iz serije Tabula Imperii Romani (gl. poročilo med akademijskega odbora), spomladi opravil zadnje korekture A V 23, ki ga jc bil tehnično uredil Stuško Jesse, Proti koncu pomladi je oddal v tiskarno A V 24. do konca jeseni je uredil A V 25 in ga predal v tisk ter začel urejati A V 26. Razen tega je v zgodnjem poletju predal v tiskarno korigirane ki točne odtise dela Arheološka najdišča Slovenije. Pripravljal je gradivo za nekaj študij, sodeloval z ep igralski ni prispevkom pri publikaciji Vranje, ki jo bo izdal Narodni muzej. Prispeval je posamezne voees za leksikon Princetoil Diclionarv o I Classieal Archaeology. Maja se je na vabilo udeležil mednarodnega sestanka, ki ga je organizirala milanska državna univerza na temo sConiinunita alpina nelTantichitai. Imel je predavanje sAlpes Tuliaet in sklepni govor. Septembra se je udeležil 10. mednarodnega kongresa za študij rimskega liinesa s predavanjem »Viae militares«, Oktobra je na sestanku Društva slovenskih zgodovinarjev p reda val v Piranu o prvih tisoč letih Kopra. Oktobra, se je udeležil delovnega sestanka Centru za epigrafiko in numizmatiko pri filozofski fakulteti univerze v Beogradu ter K). Eirerie-kongresa v Dubrovniku. Znanstveni sodelavec dr. Franc Leben je dopolnjeval kartoteko jamskih najdišč jugovzhodnega alpskega prostora in liiblio-grafsko dokumentacijo neoliiskih, eneolitskih in zgodnjebrona-stodohnih najdišč tla tem prostoru. Za Sklad Borisa Kidriča je ocenil delo v letu 1973 na raziskovalnih nalogah Paleolitska raziskovanja Slovenije in Raziskovanje kulture Ljubljanskega barja. Postal je redni član prazgodovinskega društva Institutom Canarium s sedežem v Ilalleinu v Avstriji. Terensko delo: Strokovna ekskurzija v Križno jamo (odkriije prazgodovinskih ožganih plasti s halštatsko materialno kulturo), ogled jame Šibernicc pod Blejskim gradom in votlin na Straži, ekskurzija v jame na Kočevskem in v dolino Kolpe ter v Krško jaino nad izvirom Krke (odkritje encolitske keramike). Vodil je izkopavanja v jami Siberniea na Bledu, dalje s sodelovanjem Narodnega muzeja in Muzeja v Novi Gorici izkopavanja pozaoantičnega utrdbenega sistema na Hrušici. Prav lako je bi i v vodstvu izkopavanj antične in zgodnjekrščanske naselbine na Ajdovskem gradu nad Sevnico, ki sta jih organizirala .Narodni muzej in Inštitut za zgodnji srednji vek univerze v Miiuclinu. Jeseni se je udeležil mednarodnega srečanja arheologov v Kopru. Višja strokovna sodelavka Ana Sašel je opravljala udmini-stracijske posle, lektorsko delo, urejala je knjižnico, se uvedla v delo pri arheološki terminologiji in vodila nalogo Dokončno zr¡sanje arheološkega gradiva Slovenije. Stažist-asistent Slavko Cigleneokj jo pretežni del časa porabil za raziskovalno delo v zvozi s svojo magistrsko nalogo, vmes pa opravi! še nekaj manjših priložnostnih nalog. Risarka Dragica L under je risala arheološke predmete. V poletnih in jesenskih mesecih je dobil inštitut novo telefonsko napeljavo in nove vode za centralno kurjavo. nakaT so bili prostori preslikani. Vsa ta dela so zelo motila in za nekaj časa popolnoma ohromila strokovno dejavnost na inštitutu. Za nadaljnji razvoj inštitutu je potrebno rešiti vprašanje delovnih prostorov in hkrati prostora za knjižnico, ki je v zadnjih letih malone prerasla njegove prostorske zmogljivosti. Predvsem pa bo treba pridobiti vsaj enega strokovnjaka za kovinska obdobja. P Al d NOLOSKI LABORATQRIJ V palinološkein laboratoriju, ki je v okviru Inštituta za arheologijo, dela znanstveni svetnik dr. Alojz Sercelj. \ letu 1(>?4 je po programu teme Paleovegetacijska raziskovanja Slovenije nadaljeval s terenskimi preiskavami in ročnimi vrtanji profilov za pelodne analize. Z ekipo je vrtal na Cerkniškem jezeru, na jezeru pri Rovtali, ob Notranjski Reki, v Lokvicah, pri Leskoviei pod Rlegošem, v Grosupeljski kotlini, pri Šentjerneju, v Kazna-rieah, v dolini Kolpe, pri Pragerskrm in drugod. Laboratorijsko preparat:!jo materiala je opravljala zunanja honorarna sodelavka. Mikroskopske preiskave še tečejo. Ker je v okviru paleoetnobotaničnih raziskav palinološko ugotavljanje radikalnih sprememb gozdne vegetacije v zgodovinskem času slasti važno za gozdarje in arheologe, je sodeloval z Inštitutom za biologijo SAZ1J, Oddelkom za arheologijo Univerze v Ljubljani, Akademijo nauka BiH, Institut fiir W aid ban na Dunaju in drugimi. Opravil je ksilotomske in antra kot 0111 ske preiskave rastlinskega materiala iz arheoloških najdišč Kranj {nekropolaj, Ljubljansko barje (kolišče), Hrušica, Babja jama. Ciganska jama. S predavanjem je sodeloval na 14. mednarodnem simpoziju vzhodnoalpskega-dmorskega društva za proučevanje vegetacije v Ljubljani. Člani inštituta so objavili F, L e hen : J amsku arheologija matičnega krasa. Acta carsologica 6, i974, 24-1 —2%. /ur Keantniss der Lasi nja-Kult ur in Slowenien. Symposium iiber die Entstehung und Chronologic der lladcner Kultur, Bratislava J973 it 974), 187—197. Jama Veliki zjot pri Vinici. Varstvo spomenikov 17—V), 1971—73 (1974). 182—184. [Ocena): Slovensko v mladšej dobe kamennej, Bratislava 1970, Ar lice loški vestnik 23, 1972 (1974), 461—464. (Ocena); R. Peroni. Leta del hronzo nella pen isola italiana, Pirenze 1971. ArheoloSki vestnik 25, 1972 (1974). 464—466. J. Š a š e I : K zgodovini julijsko-alpskega obrambnega področja. Si t nia 14—15, 1974, 255—262. Zur Ver le i d i gun g der Nordoslgrenze in der provtncia Cisalpiaa. Eight Interna I iona I Congress of Limesforschullg, Cardiff 1969 (t 974), 174—177. Antfore iz manufaktnrcScpullijev pri Pataviju (skupaj s S. Èkuter-jcm). Arheološki vestnik 23, 1972 (1974), 427—43i, Milko Kos (1892—1973), Ibidem 441—442. Josef Dobias (1H86—1972). Ibidem 444—443. Sto let hrvaškega muzejskega glasila. Ibidem 447 -449. Nekaj knjižnih prikazov v istem glasilu, glej 449 ss, Acaniia. Pauly-Wissowa, Realencvclopädie der c] assischen Altertums-Wissenschaf t. SuppL XIV. 1974, '3—13, Siscia, Ibidem. 702—74), Savo flavio. Ibidem, 65?. Nekaj krajših voces- Ibidem passijn. Die Limes-Entwicklung in Illyricum, Artes du IX* (Congrès international d'études sur les frontières romaines à Mainaia en 1972 (1974). 193—139. l'ro legato. Chiron 4, 1974, 467-477. Zur Erklärung der Inschrift am Tropaeum Alpium. Vcstigia 17, 1973 (— Akten des VI, Internationalen Kongresses für Griechische und Lateinische Epigraphik, München 1972), 476- 478. Okra, Kronika 22, 1974. 9—1?. A. Ê e t c e I j : Palcobotanične raziskave seditnentov Cerkniškega jezera in okolice. Mednarodni mladinski raziskovalni tabori 1971—1972. Ljubljana 1973, 47—54 z 1 diagr. Fosilno deblo mamutov ca iz Zagorja ob Savi. Rudarsko-metalurski zbornik 3, 1973, 199—201 s si. Poročilo o ksilofoni ski h raziskavah kolišča ob Mah ¡.irskem prekopu pri Igli — raziskovanja leta 1972. Poročilo o raziskovanju neolita in eneollta v Sloveniji 3, Ljubljana 1974. 69 —70. Nitka za ogrlico s koltSča oh Maharskem prekopu pri Igu — raziskovanja leta 1972. Ibidem, 71. K vegetacijski zgodovini slovenskega prostora. 14. mednarodni simpozij Vžhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije, Vodič po ekskurzijah. Ljubljana 1974, 20—22. Paleoi egetacijske raziskave sed imen tov Cerkniškega jezera. Acta carsologica 6. 1974, 233—240 z 2 diagr. Načrt k a delo v letu 1975 V let u 1973 bostu izšla A \ 24 in A V 25, dalje Arheološka najdišča Slovenije in J abula Imperii Romani. Urejen i o v tisk oddan ho A V 26. Za tisk ho pripravljen prvi zvezek arheološke topografije: Slovenske gorice. Posamezni sodelavci bodo vsak na svojem področju opravili vrsto manjših nalog. Glavno delo inštituta pa bu nadaljevanje dolgoročnih tem: Paleolitska raziskovanja, Arheološka topografija Slovenije (obseg dela ho verjetno povečan, ker je bilo pridobljenih nekaj mladih sodelavcev). Dokončno zrisanje gradivu Slovenije. Arheološkn terminologija naj hi v tem letu prišla v fazo redigiranja gradiva. Dopolnjevane bodo inštiturške kartoteke, naprej se bosta urejali knjižnica in njena kartoteka ter tekoče opravljali admi-nistracijski posli. Palinološki laboratorij bo naduljeval s paleovcgetaeijskimi raziskovanji Slovenije iu sosedstvu. Poglobi] bo Študij primarnih in sekundarnih gozdnih ciklov ter oblike progresivnih in regresivnih mikrociklov. MEDAKAI JEM IJSKI ODBOR ZA ARHEOLOŠKO KARTO JUGOSLAVIJE Poročilo o delu za 1 e t o 1974 Dejavnost v republiških od borili in centralni redakcijski komisiji za AK J je domala povsem zamrla, razen v Hrvatski, ki jc v tem letu poslala 720 slicd arheoloških najdišč. Leto 1974 je bilo določeno koi rok za predajo zadnjih popisnih shod iz vseh republik, nakar bi di-lo prevzela centralna redakcijska komisija. Pri delu na AK j ni nikjer vidnega uspeha z izjemo Slovenije, ki svojo Arheološko karto že tiska. Med akademijski odbor za AK J ni imel v letu 1974 nobenega plenarnega sestanka s predstavniki republiških odborov, ker je zadostovala povezava potom tajništva odbora in osebnih stikov. Finančno stanje: DOHODKI din Saldo Zveznega sklada za znanstveno delo iz leia 1971 28.516,90 Sredstva SBK za leto 1972...........39.200,00 Skupaj 67.716,90 IZDATKI 1972 do 1974 ................................47.947,57 Saldo na dan 31, f.2. 1974 ...................19,769,33 Nadaljnje delo na Arheološki karti Jugoslavije bi morala prevzeti ena izmed drugih jugoslovanskih akademij znanosti, ker je slovenski delež »Arheološka najdišča Slovenije« že tik pred izidom in SAZll oziroma njen Arheološki inštitut nima pri nalogi več delovnih interesov. Nedejavnost drugih republik na delu AK J je spoznala tudi Raziskovalna skupnost Slovenije, saj Sklad B. Kidriča že dve leti ne financira več prevzete raziskovalne naloge. Svetu akademij SFRJ naj se pred oči stanje in sklep razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU, da naj raziskovalno nalogo prevzame tista jugoslovanska akademija znanosti, katere rcpuhliški odbor je z delom na AKJ najbolj na tekočem. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA TABULO IM PERJI ROMANI Poročilo o delu za leto 1974 Vsak zvezek Tabu le Imperij Romani je sestavljen iz arheološko- topografskega leks i kalnega zvezka ter karte v merilu t: 1,000. 000. Tako tudi zvezek .K 34-Soiija (Nitissus, Se rdi ca, Thessalonike)', ki ga je pripravil Inštitut za arheologijo SAZU. Dodatno pa bo temu zvezku priložen še tločrt mesta lliessalo-nike. Besedilo leksikalnega dela je v letu 1974 do kraja prevedel v francoščino prof. B. Stopar. jezikovno pregledal prof. B. Chc-vallier v Parizu. Nato je bil rokopis tehnično in organizacijsko dokončam. Prav tako SO bile do kraja pripravljene kartografske predloge, ki jili je Inštitut za fotogrametrijo in geodezijo izrisal (ing. I. Sehitfrerjeva) iti prilagodil osnovam, ki jih je posredoval Vojno-geogiafski inštitut v Sarajevu. Prav lako je bil izrisan na čisto tločrt antične Thessalonike (ing. M, Rotar), Nato je bil sklican sestanek vodij posamičnih delovnih sekcij (profesorji Anna A vranica z Atenske akademije, '1. Ivanov z bolgurskc akademije, G. Brizzi z univerze v Rologni, S. i3ušanič z univerze v Beogradu, V. Paškvaliu z /enialjskega muzeja v Sarajevu ter I. Mikulčič z univerze v Skopju, ki se sestanka edini ni udeležil). Ti so izgOtovtjiiUo delo pregledali in odobrili. Rokopis je nato prejela tiskarna Ljudske pravice, ki je v decembru poslala prve korekture. Natisk karte K 34 ter tločrta mesta Thessalonike ho opravil Vojno-geogra fski inštitut v Sarajevu. Predvidoma ho delo izšlo poleti 1975. INSTITUT ZA ['RAVA STAREGA ORIENTA Poročijo o del Li za leio 1974 V leto 1974 je in h ti lut nadaljeval svoje delo po zašla vi jenem programu. Za svojo trenutno najvažnejšo nalogo šteje inštitut pripravo knjige o pravni presoji klinopisnih državnih pogodb (sumerskih, babilonskih, asirskih in hetitskili), To delo pripravlja upravnik inštituta a kad. V. Korošcc. Nabiranje gradiva je dopolnjeval zlasti v seminarski knjižnici Orientalnega instituta v Heidelbergu od 14. do 23. septembra 1974, Razne neodložne naloge so povzročile, da je bilo treba delo večkrat začasno prekinjati. Na povabilo Madžarske akademije znanosti je bilo od 23. do 25. aprila 1974 V Rurlj m pesti zborovanje prončovalcev klinopisnih kullur. Na zborovanju je imel V. Korošec: predavanje: »Einige Probleme über die Struktur der he t hiti sehen Gesetzen. S finančno pomočjo SAZU se je udeležil upravnik; 21. rednega mednarodnega svidenja asiriologov (Rencontre Assyriologi-qiie Internationale), ki je bilo v Rimu od 24. do 28. junija 1974. lam je dne 25, junija imel predavanje: »Die flotteranrufung in den keil sell rift lichen Staats vertragen*, — Končno se je s finančno podporo Raziskovalne skupnosti Slovenije udeležil 29. zborovanja mednarodne znanstvene pravuo-zgodovinske družbe (Société internationale .berna o d De \ isfichér' pour 1 Histoire des Droits de 1 Antiquité), ki je bilo v Kiilnu od 10. do 13. septembra 1974 z osrednjo temo »Mednarodni od noša ji v antiki«. I u je nnel splošno uvodno predavanje O razvoju mednarodnih odno-šajev v elamarnski dohi piUber die Entwicklung von völkerrechtlichen Beziehungen ill der El-Amania-Zeit«). — V skupini predavanj, ki jili je oskrbel organizacijski odbor za razstavo spomenikov starega Egipta v Ljubljani, je dne 18, marca 1974 podal >Očrt zgodovine starega Egiptac. fJ0 zaprosilo profesorja Erle Leiclityju, predstojnika oddelka za Bližnji vzhod na Pennsylvanski univerzi v Filadelfiji, je inštitut izdelal strokovno poročilo O knjigi Barry L. Eic.hler, Indenture at Nuzi The Personal Tidetmütu Contract and its MesopO-tauiian Analogues. Yale Near Eastern Researches 5, 1973. SpriČO vsega lega dela je bil le en inštitutski študijski sestanek dne 20. novembra 1974. Na njem sta poročala oba zunanja sodelavca Marko Urban i ja in France Milavec. Prvi je poročal o knjigah: Horst Klengel, Zwischen Zelt und Palast, Dunaj 1972, in Fred Winnet-W. L. Reed, The Excavations at Di hon in Moab, New Haven 1964; drugi je predaval o Atramhasis-ovem epu. V. Korošce je kratko poročal o treh pravn alf atletskem redu znotraj posamičnih predalov, Pri tem dela so sekciji pomagali trije občasni honorarni sodelavci, Znanstveni svetnik Drago Sega je v leta i 974 opravljal [> os le v. d. tajnika inštituta in načelnika sekcije. Pomagal je glavnemu uredniku L¡ierarnega leksikona pri vzdrževanju stikov s sodelavci iu sklepanju dogovorov. Usmerjal in nadziral je delo za dopolnitev kartoteke slovenskih literal no teoretskih terminov in kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev, sestavljal poročila o opravljenem delti in skrbel za njegov nemoteni potek. V tisk je oddal spremno študijo iu komentar k trem doslej neznanim Levstikovim pismom in napisal razpravo s področja slovenske reformacije. Vodil je akvizicijo novih tujih strokovnih del za in-štitutsko knjižnico. Bil je tudi član začasne skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije in član upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča', ViŠja strokovna sodelavka Majda Stanovnik-Blinc je redigi-rula gradivo za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev ill za kartoteko slovenskih litetarnot.eorefskih terminov. Naredila je nekaj posebnih izpiskov iz kartoteke slovenskih literarnoieoret-skih terminov za potrebe sodelavcev Literarnega leksikona in pomagala pri iskanju gradiva uporabnikom te kartoteke. ¡Napisala je prispevek za Literarni leksikon. — Poslušala je ciklus preda vanj o realizmu na Literarne m simpoziju Štajerske jeseni 18, 10. 1974 v Gradcu. Bila je članica upravnega odbora Društva za primerjalno književnost SE S, članica nadzornega odbora Društva književnih prevajalcev Slovenije iti članica založniškega sveta Državne založbe Slovenije. Asistent Darko Dolinur je vodil skupino izpisovaleev, ki so zbirali gradivo za karioteki tujih literarnih avtorjev in literarno-teoretskih terminov, ter redigiral zbrano gradivo, večinoma za kartoteko tujih avtorjev. Naredil je nekaj posebnih izpiskov iz kartotek za potrebe sodelavcev Literarnega leksikona. — Pripravljal je magistrsko delo o Francetu Kidriču, — Poslušal je ciklus predavanj o realizmu na literarnem simpoziju Štajerske jeseni 13. 10. 1974- v Gradcu. V letu 1974 je sekcija navezala stike z mednarodno zvezo za primerjalno književnost — International Comparativa Literature AssoeiatiOu (ICLA). Objave članov sekcije it letu 1974: D. šega : Slovene (v Élanku: Literature, Western). The New Eney-clopaedia pritamnea. Chicago - London - - Toronlo - t ¡cueva etc. 1945—1975. I i tli edition. 1974. Vol. 1(1. 12%. D. D o ] i it a i' : >Effi Bricstt kot podoba sveta in umetniiki izdelek. (Uvodna Študija v knjigo^ Theodor Fontane, Effi Briest.) Cankarjeva založita. Ljubljailfl 1974., Slo romanov 75, 5—43. Sekeijn za hiogrufikn, bibliografijo in dokumentacijo Ta, dne 28. novembra 1972 "ustanovljena sekcija, še ni zaživela. V njeni sestavi je le uredništvo Slovenskega biografskega leksikona, ki je bilo prvotno posebna sekcija inštituta. Uredništvo SBL je opravljal Alfonz Gspan, znanstveni svetnik SÀZI v p., kot sourednsk je pristopil s pogodite z dne I. julija 1974 dr. Fran Petrè, uni v. profesor v Zagrebu. Kot višja širok, sodelavka sodeluje pri SBL Nada Gspan-Prašelj. Od stalnih honorarni Ei sodelavcev je v počitnicah 1974 pomagal dipl, lil. Jože l ugane!, ker je bil kol lektor za slovenščino sicer stalno zaposlen na Inštitutu za orientalske jezike v Parizu. Izredno pomembno mesto imajo pri SBL zunanji sodelavci. Ker obsega -SBL vse stroke javnega udejstvovanja v preteklih časi 11 in v sedanji dobi. je nujno vezan na sodelovanje strokovnjakom najrazličnejših področij. Uredništvo sklepa z njimi pogodbe za določena gesla iz njihove stroke. Takih zunanjih sodelavcev je bilo v letu 1974 1(15. Kadet sodelavcev se neprestano spreminja, kakor se pač pojavljajo naloge oz. gesla; deloma pa tudi zato, ker ga je treba stalno dopolnjevati z mlajšimi močmi. Glavna nalogo uredništva SBU v letu 1974 je bila priprava 12. zvezka z gesli otl T—VI. Po ponovnem pretresanju bo 12. zv, obsegal 698 člankov. Dne 51. dec. 1974 je bilo stanje priprav naslednje: Od gornjega števila je uredništvo prejelo v letu 3974 115 člankov. Večino tistih gesel, za katera ni podatkov, bo treba črtati. Uredništvo je postavilo kot. zadnji rok za oddajo člankov za 12. zvezek 28. februar 1975. Uredništvo hkrati zbira članke za zadnji 13. zvezek in za Dodatek. Za 13. zvezek je oddanih skupaj 218 člankov (od tega v 1. 1974 47), a za Dodatek 149. Uredniško delo je obsegalo pripravo in dopolnjevanje alfabetarija. izbiranje novih sodelavcev. gesel oddanih Člankov redukcijsko obdelanih člankov neoddanih člankov gesla brez podatkov 698 249 120 242 $7 terjanje prispevkov, zahtevno redimirán je člankov; preverjanje podatkov in dokumentacije, korespondenco .s sodelavci, nakazovanja honorarjev in drugo administrativno delo v zvezi a pripravo SBL, kar vse opravljajo dva oz. trije člani uredništva. Pomembno in daljnosežno delo teče oh SBL V zvezi z dokumentacijo in informacijo. Stalno sistematično zbiranje podatkov ne le za tekoči zvezek, marveč splošno za biograf i ko, ki ga opravlja redakcija s pregledovanjem dnevnega tiska, strokovnih časopisov in reyij tct znanstvene publicistike, ustvarja dragocen vir za informacije, ki ga s pridom izkoriščajo ne samo naši zunanji sodelavci, marveč tudi drugi interesenti (inštituti, redakcije, biblioteke idr.); prav tako je bilo v delovnih stikih z domaČimi in tujimi knjižnicami, arhivi in strokovnjaki. Vprašanje delovnih prostorov je slej ko prej nezadovoljivo tn nerešeno, četudi je uredništvo pridobilo eno delovno sobo. Neugodno je, da posluje redakcija v dveh ločenih poslopjih. Omeniti je še, da je uredniško delo 4 mesece močno ovirala nova instalacija centralne kurjave v stavbi Gosposka 13, instalacija telefonske centrale, preslikava starih prostorov iu oprema novo pridobljene sobe. Subvencije za SBL so dotekale iz dveh virov: od SAZII in Kulturne skupnosti Slovenije. Slednja je dodelila za J. 1974, kakor doslej vsako leto, 30.000 dinarjev in od tega do 31. decembra nakazula 21.000 dinarjev, kar bo S saldom iz prejšnjega leta zadostovalo za kritje akontacij nu avtorske honorarje in druge manjše izdatke. Od dr. Lava Čer me! ja je uredništvo prejelo popravljeno in izpopolnjeno osebno kazalo k njegovim memoarskim spisom, od Lj. A, Lisca pa izpiske iz katalogov in iz vesti j o slov. dijakih na srednjih šolah na Hrvaškem. Alfonz Gepan je urejul Monumenta litterarpm slovenicarum (izšel J. Dalmatina prevod Jezus Sirah), sodeloval pri izdajanju zbirke Geschichte, Kultur u. Geisteswelt der Slowenen, honorarno je predaval na Pedagoški akademiji, bil član upravnega odboja Slov. Matice ter komisije za Slov. literarnozgodovinski muzej pri Slavističnem društvu Slovenije. Z dr. L. Legišo, akad. A. Slodlijakom, dr, M. Matičctovim idr. je prejel za Zgodovino slovenskega slovstva I—VII nagrado Sklada Borisa Kidriča. Dr, Fran Potrč je predstojnik Katedre za slovenski jezik in književnost na filozofski fakulteti v Zagrebu, član uredništva Slavistične revije v Ljubljani in Član uredništva Časopisa tJmjet-nosl riječi v Zagrebu. Predaval je: v Devi hu, (R. M. Rilke und die Stidslavischen Literaturen}; Centre Studi »R. M. Rilke e il suo tempoc; na X. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture i Ljubljani (Verz slovenskega ekspresionizma); na XXV. seminarju za tuje slaviste v Zadru (Slovenski ro-mantizam i Prešeren); v dolenjski podružnici Slavističnega društva v Kostanjevici (Jdejnost in izraz v ekspresionizmu). Nada Gspau-Prašelj je sodelovala pri publikaciji Oesterr. biogr. Lexikon 1815—1950, ki ga izdaja Avstrijska akademija znanosti in umetnosti na Dunaju, in to z biografijami Slovencev za omenjeno razdobje. Objave članov sekcije o leta 19?'4; A. G span : Neznani Srečko Kosovel. Maribor 1974, 119 str (izpopolnjen ponatis}. A.T. Linhart, županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Lj. 1974 (ponatis zhirke Kondor 83,1. E. Zola, Germinal. Lj. 1974, zbirka .Sto romanu v 71/1—2 (nova. popravljena izdaja prevoda). Linhartova pisma v: M. Pohl in. Žiga Zois. Val. Vodnik, l.j. 1974 (zbirka Naša beseda, ponatis, 226—248). Kje je resnica in kje resnična resnica resničnosti... Prostor in čas 1974. 479—469. Slovene (v članku: Literature, Western), The New Encyclopaedia IJritannica. Chicago — London — Toronto — Geneva etc, 1943—1973. 15th edition. 1974, Volume m, H27,1146, 1163, 1180, 1212. F. Petri : Ivan Cankar i slovenska moderna, XXIV Seminar za st rane slaviste, Sarajevo 1974, 236—278, Verz slovenskega ekspresionizma. X, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Lj. 1974, 99—108. Zois, Kopitar i Karadzic. Naučni sastanak slavista u Vukove dane X Beograd 1974. 225—2>4: Iz diskusije, 215—219. M, C s p a u - P r a iS c I j ; v 27. in 28. zvezku Oesterr. biogr, Lexikon, Dunaj 1974. je objavila 21 biografij: Mam J.. H. Martinak, G.Ma-šek, Kamill) in Karel. Masel j Podlimbarski F,, Matek Blaž. Mažgon An t. Megnšar Er., Mctzer Anton. Karl in ltajmund, Mencinger Janez, Mer-liar Alojz in Iva tu Mesesnel Fr,, Metelko Fr., Micheuz Jurij, Mihevec Ign. in Mi klavec Peter. Bibliografija del M- Pivec-Stele. Zgodovinski časopis 1974, 12(1—121, lnštilufska knjižnica V letu 1974 se jc knjižni fond povečal za 1142 knjig in revij. I ekoči prirastek je bil vpisan v abecedni, gesclski in signatnrni katalog. Zaradi obrtniških del (napeljava nove Centralne kur- jave, beljenje) je bilo delo v knjižnici skoraj 4 mesece močno ovirano. Nastali so prcccjšnji zaostanki. /. namestitvijo novih, večjih radiatorjev je prostor v knjižnici toplejši in primernejši za delo. Ni pa še uspelo namestiti nove knjižne police in prestaviti ves knjižni fond. kar bo treba urediti v letu 1975. Na dom je bilo izposojenih 335 knjig1 in revij, v čitalnici pa 250. Tajniški delovodnik vseh treh sekcij inštituta je obsegal 357 številk. Načrt za delo v letu 1975 Sekcija 7.a slovenska literarno zgodovino Spremljanje dela avtorjev, ki sodelujejo pri uresničevanju edicijskega programa sekcije in razširitev delovnega področja sekcije. Za tisk naj bi bili pripravljeni dve publikaciji: dr. lina Le-giše izdaja Pisani^ s študijo in opombami ter Pisma Primoža Trubarja v uredništvu dr. Branka Berčiea. Skupaj 7. Namdno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani ho sekcija inštituta pripravila v aprilu razsiavo del Franceta Kidriča ob 25-letniei smrti, v oktobru Josipa Vidmarja ob 80-1 et-niei rojstva, v decembru Ivana Prijatelja ob 100-letnic i rojstvu. Sekcija za literarno teorijo 1. Uredniško delo za Literarni leksikon: nadaljnje sklepanje dogovorov s sodelavci, pridobivanje novih sodelavcev; izdelava temeljnih in glavnih gesel; zbiranje bibliografskih podatkov in dokumentacije za ta gesliir redigiranje rokopisov. 2. Dopolnjevanje kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev in kartoteke slovenskih literamoteoretskih terminov z gradivom inajnovejšega obdobja (19+5—1970): delo z izpisuvalci in prepisovalci; sprotno dopolnjevanje terminološke kartoteke z novim gradivom; nadaljnje urejanje in postavljanje kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev; pomoč uporabnikom kartotek, 3. Preučevanje in obdelava posameznih vprašanj iz literarne teorije s posebnim ozirom na slovensko literaturo. Sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo Uredništvo S Ji L bo zbralo manjkajoče Članke za 12. zvezek in pripravilo rokopis za tisk. Delovna ekipa bi morala biti združena v medsebojno p o rezanih, ustrezno velikih prostorih in si ho prizadevala, da se to pereče v [i rasa nje reši. Povečati bi se moralo Število stalnih nameščencev z zasedbo izpraznjenega mesta v nazivu znanstvenega svetnika, dveh asistentov in ene administrativne moči. Inštiiutska knjižnice Obdelava tekočega knjižnega prirastka in zaostankov, ki so nastali zaradi obrtniških del in postopna stvarna obdelava knjižnega fonda, ki je prihajal V knjižnico do leta i966- Pnstavitev novega prirastka. INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Poročilo o delu v letu 1974 Struktura Upravnik; akademik prof. dr. France K o b 1 a r. Sekcije in osebje Sekcija za ljudsko slovstvo; znanstveni svetnik di'. Milko M a t i č e t o v. Honorarna sodelavka Albina Š t t u b e I j, v. knjižniear-refereni v p. (delala od 1. januarja do 30. junija 1074). Stnžistka-asistenlka Marija S t ¿t n o n i k , dipl. ctn. (od L op rila 1974 dalje). Sekcija za ljudske šege in igre: znanstveni svetnik dr. Niko Kure t. Asistentka Helena Lož a r - P o <1 logar (do 3. januarja 1974 na porodniškem dopustu, od 5. januarja do 10. junija delala s polovičnim delovnim časom). Sodelavka s polovični m delovnim časom: Angela B e rit o p e c. Sekcija za glasbeno narodopisje: znanstveni svetnik dr. Valens V o d u š e k in strokovni delavec Juiijan S t r a j n a r — muzikologija; znanstveni svetnik dr. Zmaga K u tn e r in asistent Marko Ter se glav — tekslologija; prof. Mirko Rani o v š — ples. Tajnica: Frančiška K o in 1 j a n e c. Sekcija za materialno kulturo: znanstveni sodelavec dr, Anton C e v e. Knjižnica: hibiiotekarka-pripruvniea Sinja Ze m 1 j ič-Go -I o b , dipl. etn. Bibliografija: stažist-asistent Janez Bogataj, dipl. ctn. od L marca do 24, novembra 1974 (odbod na odsluženje kadrovskega roka). Kadrovski problemi: predlagani sta bili sistcmizirano mesto administratorja s polnim delovnim časom (od I. julija 1975) in sistemizirano mesto asistenta v L sekciji (za ljudsko slovstvo). Sekcija za ljudsko slovstvo Upokojena inštitutska knjižničarka Albina Št rublje va je v prvi polovici leta po nekaj ur na dan honor. sestavljala stvarni katalog pripovednega gradiva V Arhivu slovenskih ljudskih pripovedi. Delo je pomembno, saj omogoča strokovnjaku in nestrokovnjaku hitrejšo pot do zaželenih informacij. Če bi se Uašla potrebna sredstva, Jii bilu trebil omogočiti tov. Str ubije vi, da to delo po svoji zamisli dokonča. V prvi polovici leta je imel še nekaj obveznosti do sekcije njen nekdanji znanstveni sodelavec dr. Tone Cevc. Ko je prirejal za objavo v inšt.itntskcm zborniku T ra d iti on es razpravo o okainnelib živih bitjih v slovenskem ljudskem izročilu, je našel v gradivu razne vrzeli. Da bi jih zapolnil, je na terenu preverjal pomanjkljivo zapisano pripovedno izročilo. Pri tem je odkril in posnel na magnetofonski trak več pričevanj iz okolice Kočevja, Ribnice, Kureščka, Homca, Županjih njiv in Jesenic. K sodelovanju je pritegnil tudi domačina iz Osilnice, pisatelja T. Ož-bolla, Z aprilom je prišla v sekcijo stažistka Marija Stanoaik, diplomirana slavistka in etnologinja. Dr. Matlčctov, njen mentor, in Albina Strubljeva sta jo uvedla v organizacijo in način dela ter ji dala sključi do Arhiva slovenskih ljudskih pripovedi. Nato se je seznanjala z zadevno sekundarno strokovno literaturo. Kot svojo prvo nalogo je dobila izdelavo komentarja k rokopisni zbirki, ki naj bi bila objavljena v prihodnjem letniku Tradi-tiones: Pripovedno blago severnega poljanskega narečja. Gtc za trideset poverik iz vasi pod Starim vrhom in Blegošem; zbral jih je prof. Janez Dolenc leta 1952. S Keleminovo zbirko iz leta 1930 kot odskočno desko jc M. S t anonikov a poiskala slovenske tiskane in deloma tudi rokopisne variante. Le v nekaj primerih ni bilo moč najti nobene, sicer pa so šievilke prišle kar visoko (enkrat celo do 31). Od h. novembra do 20, decembra 1974 je bila Sta-nonikova z enomesečno štipendijo Sklada Borisa Kidriča na strokovnem spopolnjevanju v Gottiugenu v Zahodni Nemčiji. V Institutu fiir Volkskunde je spoznavala organizacijo in delo pri línzyklopüdic des Mareheas, pregledovala specializirano biblioteko in si delala izpiske iz literature, ki ji bo prišla prav pri njenih raziskavanjih. M. Matice tov je nadaljeval svoje raziskovanje ljudskega pripovedništva v Reziji in se največ mudil na Njivi in njenih dveh zaselkih Liščaca in Gozd. V vasi Njiva je po desetih letih spet srečal pravljičarko Ano Bordánovo, ki mu je ponovila nekaj starih besedil, obenem pa nepričakovano povedala novo zgodbo, kjer se oglaša doslej neznano bajno bitje »Čast. V Osojah je Mn-tičetov srečal pravljičarja Tynica Wrlinega (Di Leonardo, 1011), ki živi v mestu Pavia. Njegov mlajši brat Natalino, že omenjen v enem prejšnjih poročil kot najboljši moški mojster besede v Reziji, je pred nekaj leti umrl, zato jc pripovedovanje njegovega starejšega brata tembolj dragoceno. V vasi Bila je Matiče-tov imel priložnost tudi osebno spoznati mladega moža, ki piše pesmi v rezijauščiui. Potrebo po izražanju, v domačem narečju je menda začutil marca 1974. Poprej je napisal že kakih 50 pesmi v italijanščini. To je Gilberto Barbarino, ki je s svojimi rezijan-skiini sestavki debatiral v župnijskem listu »AlTombra del Canin« maja 1974, Mutičeiov pa gu je brž za tem predstavil v tržaški reviji Dan. V avgustu je svoje režijanske pesmi in prozne tekste prebral oz i roma zapel pred mikrofonom; trak hrani inštitulska fonoteku. Vse kaže, da so objave zadnjih dveh let — pesmi in pravljice — zbudile zdravo in razveseljivo »konkurenco«, £e omenjeni župnijski list, ki izhaja štirikrat na leto, je začel 1974 prinašati v vsaki številki po eno stran s teksti tudi v rezijanščini. In tik pred novim letom je v Vidmu izšla zbirka pravljic, ki jih je (v italijanskem Črkopisu) predstavila učiteljica Dorina Beltrame Cunkina iz Bile. Sekcija za ljudske šege in igre 1. Anketa o žellitovanjskih šegah na Slovenskem (llelena Ložar-Podlogar). Naduljevulo Se je prenašanje podatkov iz terenskih zvezkov na perfonrane arhivske kartone. Dokončno je prepisano območje vsega Štajerskega, tj. 42 zvezkov z okrog 90.000 odgovori Prepisuje se gradivo z Goretijskegu in deloma Dolenjskega. Anketa je končana, čeprav vsi informatorji še lliso poslali gradivu. Po zemljevidu je namreč ugotovljeno, da je došlo gradivo enakomerno porazdeljeno po vsem slovenskem ozemlju in da ni večjih belih lis. 2. Dopolnjevanje gradiva o maskah na Slovenskem (Niko Kuret}. Z 12 eksploratorji je zbrano gradivo še za naslednje terene: Zahodni Kras, Vzhodni Kras, Gornja Savska dolina. Zgornja Savinjska dolina, Dravska dolina in Kozjak, Dravsko polje. Slovenske gorice, Kozjansko. Akcija je s tem končana in poročilo Skladu Borisa Kidriča oddano. Sekcija za materialno kulturo V drugi polovici leta je Tone Ccvc lahko posvetil več časa vprašanjem o teoretičnih izhodiščih za raziskovanje ljudskega stavbarstva. Pripravil je pregled objavljenih študij in razprav o ljudskem stavbarstvu na slovenskih tleh. napisanih v letih od i963—1975. jih kritično ocenil in o izsledkih poročal v predavanju v Slovenskem etnografskem društvu. Skupaj z dr. P. bistro m, dr. I, Sede jem in F. Sarfovo je pripravil vprašalnico h ljudskem stavbarstvu za topografijo slovenskega etničnega prodora; s kustosom novogoriskega muzeja N. Križu ar jem pa je sestavil Se vpražalniop o planSarstvu. Konec oktubra je T* CevC kot nosilec naloge podpisal pogodbo s Skladom Borisa Kidriča o sofinanciranju raziskovalne naloge o občasno naseljenih bivališčih v Sloveniji, Pripravljalna dela, povezana z nalogo, so potekala po predvidenih načrtih (zasnova kartotečnih listov, izbira sodelavcev, sondiranja na terenu). Knjižnica Knjižni fond v inštiiuiski knjižnici se je v felu 1974 povečal za 311 knjig in 351 zvezkov revij. Tako je imel ob koncu leta 3222 knjig, od katerih jih je bilo 52 izposojenih na dom. Še naprej se je dopolnjeval stvarni kuialog iz knjig in predvsem iz revij, število gesel pa bi kazalo zmanjšati vsaj za polovico, saj ji; množica (okoli 1150) le-teh skoraj nepregledna in zato Težko upor ah na. Od vdove pok. ravnatelja Slovenskega etnografskega muzeja dr. Bori slava Orla je inštitut prevzel v začasno hrambo njegovo specializirano knjižnico, okrog 12000 knjig, Ce bi se svojci kdaj odločili za prodajo knjižnice kot celote ali samo posameznih knjig, naj bi inštitut imel prednost pri odkupu, Zc zdaj, sc pravi takoj po pregledu in oceni, bo odkupil razne brošure, se p ara te, kataloge ipd. To velja tudi za Orlovu rokopisno zapuščino {npr. gradivo o sv. Štefanu kot zaščitniku konj, gradivo O šegah itn.). Maja 1974 je bibliotek a tka tm vabilo v. bi 1)1 i ote kar j a Nllk Miloša Ribafo prevedla za katalog UDK poglavje ¡»Etnologija« iz nemščine v slovenščino. Dokumentacija Sekcija za ljudsko slovstvo, — Dopolnjeval se je stvarni katalog pripovednega gradiva v Arhivu slovenskih ljudskih pripovedi (Albina StrubeljJ. Sekcija za ljudske šege in igre, — Podatki o ženitovanjskib šegah na perforiranih arhivskih listkih SO narastli na okrog 90.00(1 (glej zgoraj). — Pri dopolnjevanju gradiva o maskah je bilo obdelanih še S terenov s 47 kraji, kar je tlalo okrog 3300 podatkov, Arhivi. — Dijakinja Berkopec Branka iz 3. r, 11, gimnazije v Ljubljani je bila med svojo obveztio prakso v inštitutu zapo- slena z obdelavo splošnega arhiva (vstavljanje v mape in ustrezni kartotečni listki); delala je od 4. do 14. februarja 1974. Publikacije Izid >. zvezka inštitulskega zbornika »Traditiones« se je zaradi objektivnih težav zakasnil. Zbornik bo izšel v letu 1975. Druge predvidene publikacije so zaradi objektivnih težav obtičale. Bibliografija Od I, marca 1974 do 24. novembra 1974 je zbiral gradivo za Slovensko etnološko bibliografijo (po pogodbi s Skladom Borisa Kidriča) stažist-asislent Janez Bogataj. Po njegovem odhodu na odsluženjc kadrovskega roka je to pogodbeno nalogo sporazumno prevzel oddelek za etnologijo na filozofski fakulteti u n i verze, Varstvo okolja in pokrajine Tone Cevc se jc redno udeleževal sej Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU, katerega član je od leta 1975. Ker niso dovolj jasno opredeljene naloge, ki naj bi jih na sejali Sveta za proučevanje in varstvo okolja razreševal tisti njen član, ki zastopa etnologe, pripravlja T. Ccvc posebno posvetovanje slovenskih etnologov (glej delovni načrt sekcije za materialno kulturo), ki naj bi prineslo nove pobude tudi za delo na tem zelo aktualnem področju, Organizacija znanstvenega dela Institulsko delo je potekalo v glavnem pO nalogah iz pogodb s Skladom Borisa Kidriča. Sekcija za ljudsko slovstvo — Milko Matiček)v. Raziskovanje ljudskega slovstva v Reziji. Sekcija za ljudske, šege in igre — Helena Ložar-Podlogai, šege in verovanja življenjskega kroga; Ženitovanje. — Niko Ku-ret. Dopolnjevanje gradiva o maskah (konec). Sekcija za materialno kulturo — Tone Ceve, Občasno naseljena hi volišča v Sloveniji. Raziskovalna naloga »Slovenske bajke in pripovedke* sekcije za ljudsko slovstvo je začasno odložena, ^Slovensko etnološko bibliografijo« pa je prevzel s 1. 12. 1974 oddelek za etnologijo na filozofski fakulteti. Inštitut jc aktivno sodeloval pri izdelavi vprašalnic za etnološko topografijo Slovenije, ki je posebna raziskovalna naloga oddelka za etnologijo na filozofski fakulteti (univ. prof. dr. Slav- ko Kremenšek) po pogodbi s Skladom Borisu Kidriča. Večji del bremenu je padel v tem leta na Toneta Cevea iz sekcije za materialno kulturo (ljudsko stavbarstvo — v sodelovanju z dr. Petrom Fistrom, dr. Ivanom Sede jem in Eanči Šarfovo, ter p la tisa rs Ivo — v sodelovanju z Naš kom Križnarjem). Domači kongresi, zborovanja in znanstvene prireditve Sodelavci inštituta so se udeležili občnega zbora Slovenskega etnografskega društva dne t). 6. 1974, Milko Matičetov je bil ponovno izvoljen za predsednika. 21, kongresa Zveze društva folkloristov Jugoslavije v dneh od 17, do 21. 9. 1974 v tapljini so se udeležili samo sodelavei sekeije za glasbeno narodopisje (gL tam.). V okviru Slovenskega etnografskega društva in Etnološkega društva Jugoslavije, podružnice za Slovenijo, je predaval Soue Cevc 7. 2. 1974 O »Ljudskem stavbarstvu na Slovenskem v luči objav od leta 1963—1973«. V istem društvu je imel 9. 5. 1974 še predavanje o »Okamnelih živih bitjili v slovenskem ljudskem izročilu«. Niko Kuret je predaval na X. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture filozofske Fakultete ljubljanske univerze dne 3. 7. 1974 o Letnih šegah na Slovenskem. — Na posvetovanju o deležu Ptuja v razvoju slovenske kulture dne 27. 10. 1974 v Ptuju je p reda val O problematiki koran tov. Milko Matičetov je predaval v Slovenskem etnografskem društvu 4. 4. 1974 o raziskovanju slovenskih pregovorov in kaj o vvellerizmih. prav tam pa T, 11, 1974 o rezijanskem bajnem bilju »Čas«. Inozemske prireditve ipd. Niko Kuret se je udeležil IV. študijskega kongresa o padski folklori (s temo: La dram matica popolare) od 23. do 26. 5. (974 v Moden i. Predaval je o sT.a inasehera d t Seara matte tra friulani e slovenii. Od 4. do 9. 9. 1974 je bil gost 3. mednarodnega kongresa za folkloro in 3. folklori stičnega nuiečnja v (Stari) Gorici Milko Matičetov je predaval na naslednjih prireditvah: Parola cd espressione nclla SI a via iialiana — 15. 2. 1974, äkrutove (Studijski krožek »Npdiža«}, — Ljudska stvai jalnost zahodnih Slovencev — 29. 3. 1974. Gorica (Tečaj za .slovenske šolnike). — Elementi d rani malici nella narnitiva popolure — 23. 3. 1974. Modena (IV. Congresso del folklore patlano). — Alte und neue Tiergeschichten, 22. 6. 1974, Helsinki (Folk-Nanaiive Congress). Resianiseh seit Baudouin. de Courtenay — 28. 11. 1974, Gradec (Institut für allgemeine und angewandte Sprachwissenschaft). La lctteratura popolare resiana 7. 12. 1974v Livörno (Corso per insegnanti di tlistL-ip 1 in.«; storico — letterarie e linguistiche: »Caltnra dellc cumunita etnico-lingniftticjle in flalia«). V dneh od 4. tin 9. 9, 1974 sc je udeležil mednarodnega kongresa z a folkloro (Funkcija natečajev za ohranitev ljudskih izročil) in sodeloval kot član žirije pri 5, mednarodnem folklori-stičnem natečajii v (Stari) Gorici, Vodstva, predstavitve ipd, Milko Mutičetov je sodeloval pri raznih prireditvah v zamejstvu: 10. 2. 1974, Trst; predstavitev režija tiskih pevcev in plesalcev v Kulturnem domu. — 3. 5. 1974, Videm-Udine: sodelovanje pri okrogli mizi oh razstavi slovenskih naivnih slikarjev. — 28. 9. 1974, Ravan ca v Reziji: informativno predavanje o Reziji za udeležence ekskurzije Slov. zdravniškega društva. — 26. fO. 1974: vodstvo po Reziji za udelcžcnce ekskurzije Seminarja za slovansko filologijo z univerze v Gradcu. Sodelovanje v družbenih organizacijah Tone Cevc je bil člau odboru Slovenskega etnografskega društva in član odbora Etnološkega društvu Jugoslavije, podružnice za Slovenijo, delegat obeh društev v Svetu pedagoško znanstvene enote na oddelku za etnologijo filozofske fakultete v Ljubljani in član izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata SAZL'. Niko Kuret je bil član komisije za priznanje muzejskih nazivov pri Muzejski skupnosti Slovenije, član odbora za narodni život i običaje pri JAZU v Zagrebu, stalni član v Medakademij-skem odboru za raziskovanje življenja in običajev narodov in narodnosti Jugoslavije v Beogradu, član odbora za folkloro pri ZKPO v Ljubljani. Milko Matičetov je bil član Sveta delovne skupnosti SAZU v Ljubljani, predsednik Slovenskega etnografskega društva in Člatl Med akademiji kega odbora za izdajanje ljudske stvarjal-nosti narodov in narodnosti v Beogradu. s Demos« in ^International Folklore and Folk life Bibliography« Helena Ložar-Pod logar se je udeležila z bibliotekarko Sinjo Zemljič-Golob od 7. do 11. 10. f974 ti. konference glavne redakcije * Demos* (Internationale ethnographische und fnlkloristi-sche Inforinationeii, Dresden) v Poznanju (Poljska). Seznanili sta se z uporabo etnološkega Thesaura, ki ga bo treba uvesti tudi pri nas. Informativnemu referati! (dr. Peter Wick) so sledile praktične vaje, kako v thcsauru indicirati referate, objavljene v j» Demosu i. Redukcijo za slovenski del International Folkorc and Folklife bibliography je prevzela Helena Lož ur-Pod logar. Odposlala je gradivo zu leto 1971—72, ki je v tisku. Obiski Konce aprila sta inštitut obiskala profesor etnografije na tržaški univerzi dr. Gaetauo Perusini in njegov asistent, dr. Gian-paolo Gti. \ dneh od 23. 7. do 1. 8. 1974 je obiskovala inštitut sodelavka etnološkega inštituta madžarske akademije znanosti v Budimpešti Marija Kiss. Seznanjala se je z načinom in obsegom dela inštituta ter z njegovo strokovno literaturo. Konee julija 1974 so obiskali institut univ. prof. dr. Rado l.enček (Columbia-University, New York), univ. prof. dr. Jože Lazar (Ed mon d-University, Cnnada), slovenist na Sorbonni v Parizu prof. Claude Vincenot in dr. Ines Köhler (Enzyklopädie des Märchens, Göttingen). V začetku septembra je obiskal inštitut univ, prof. dr. Aurcbo Bigoli (Universitä, Palermo), v začetku oktobra pa se je oglasil med svojim studijskim bivanjem v Ljubljani asistent etnološkega inštituta univerze v Poznanju dr. Andrzej BrenCz. V začetku oktobra je obiskal inštitut univ. prof. tir. Robert Wild ha her (Basel). Objaoe T. Ce ve : (Ocene) Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev I. Ljubljana. J970. Etnološki pregled 12, 1974, t(>7—16& — Trdinove bajke m povesti o Gorjancih. Ljubljana, 1970. Etnološki pregled 12. 1974i IbS. — M. M uši t. Arhitektura slovenskega kozolca. Ljubljana, 1970. Etnološki pregled 12, lil74, 168—169. N. Ku ret: Folkioris tische Probleme im Greti zland, S Ud ostdeutsch es Archiv 13/16. München 1972—73. 210—210. — Tone Knc/., Novo mesto v antiki — (prev.) Novo mesto in der Antike. (Katalog). Novo mesto 1974. 27 do ¿4, — Letne šege n a Slovenskem. X, seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana, PJ74, 1S3—190. — Slovenski pirhi. Ognjišče 10 (Koper 1974) št. 4. 31— 38 (priloga). (Ocene) Alfred Karasek-Kari Horak, Das deutsche Yolksschonspiel in d«r Batschka, in Svr-mien und Slawonien, Marburg 1972, v; Narodna urnjetuost 10 (Zagreb) 1973), 402—M>4. M. M a t i č e t o v : Zvezdna imena in izročila o zvezdah med Slovenci, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 2, Ljubljana 1974, 9Ü, — II bimbq rap Ho dalla culla e sostituito con uuo spnrio. Contribute alio studio di umi bal I at a centro-europea, »Demologia e folklore*. Studi in memoria di Giuseppe Cocchiara, Palermo 1974, 209—231. — Old and new animal tales frorn the Resia Valley, VI Congress of (.he IftPNR, Abstraft», Helsinki 19:4. 67. — Lepa Vida iz Rezije, Dan 4/2, Trst. febr. 1974. 27—29. — Predponiladne rožice iz Rezije, Dan 4/3, Trst. mar. 1974, 23. - Pesem iz Rezije. Dan 4/6, Trst juri. 1974. 24—25. — Dvanajst "jccv, ljudska pravljica iz Rezije, povedala Tina Vajtova. posnel in v knjižni jezik prepisal Milko Matieelov. Ilustrirala Ančka Goinik-Godec, Ljubljana 1974 !MK, Knjižnica Čebelica 170), 16 str. — T. Vajtova, La ragazza cbc veleva ueculere la propria ereatura. (Spremna beseda k objavi v) Ce Fastu? 48—49, Udine, 1972—73. M. S t a II C 11 i k : [Ocene) M. Mutičetov, Rožice in Zverinice iz Rezije. Jezik in slovstvo 20/1, 1974—75, 24—26, Načrt za delo v letu 1973 Sekcija za ljudsko slousioo M, Matičetov bo nadaljeval raziskovanje ljudskega pripovedništva v Reziji z zbiranjem posebej na Koritu in v Lčji. M. Stan on i k bo začela zbirati ljudsko pripovedništvo v zgornjem delu Poljanske doline in pripravljati nalogo za študij na podiplomski stopnji: Klasifikacija slovenskega narodnoosvobodilnega pesništva i94i—1945. Sekcija zb ljudske šege in igre Znanstvena obdelava prepisanega gradiva s Štajerskega, nadaljevanje prepisovanja gradiva iz terenskih zvezkov drugih območij na perforitane arhivske kartone in priprava koncepta vpmšalnic za anketo o šegah in verovanjih ob rojstvu, in smrti— Preverjanje in dopolnjevanje gradiva o maskah. Sistematično urejanje arhivske dokumentacije. Sekcija za materialno kulturo Glavni del strokovnih prizadevanj bo posvečen raziskovalni nalogi o občasno naseljenih bivališčih v Sloveniji, predvsem zbiranju gradiva na terenu (Kras, Bela krajina, Bohinjski kot). Poleg rednega tekočega deia (urejanja foto- in d in teke, idr.), se bo začelo dopolnjevanje arhiva sekcije tudi z ekscerpiianim gradivom tz prvih letnikov Planinskega vestnika. V okviru Slovenskega etnografskega društva bo sekcija pripravila posvetovanje slovenskih etnologov o varstvu okolja in pokrajine. Setuiju 7A\ glasbeno iti plesno narodopisje Poročilo o delu v J et u 19 7 4 Stanje osebja je ostalo isto kot v L 1973. Pri dokumentacijskem delu ob izdajanju korpusa slovenskih ljudskih pesmi sta še nadalje sodelovala Marija Šuštar in prof-Ferdo Juvancc kot zunanja pogodbena sodelavca (g!- poročilo za 1- 1973); pri ckscerpiranju pesemskega gradiva iz starejše slovenske periodike je v počitniških dveh mesecih pomagal honorarno študent Marko Oblak. Terensko razisfrcroafno delo in zbiranje gradiva. Opravljene so bile naslednje terenske ekskurzije (z navedbo posnetih pe-seiuskih enot}: 6. 1. Prigoricu: 12 enot (Z. Kumer}: i. 2. Kamna gorica: koledniške pesmi: 28 enot (Z. Kumer, M.Ramovš); 10. 2. Vrhpolje pri Kamniku: pevci iz Sp. Hriba, Tučne, Porebra, Vrb-polja pri Moravčah: 29 enot (V. Vodušek s Kuti Turk): 23.-27. 2. Rezija: snemanje pesmi in plesov ob pusto vanju: 4-9 enot, fotu-grafiranje (355 slik) godcev, plesalcev (M.Ramovš, J. Strajnar, Milan Štrukelj kot fotograf); 19. 3. Ferluga. Prusna vas v Gorjancih: 19 enot (V. Vodušek z jožetom Turkom); 25. 3. okolica Škofje Loke: 40 enot (Z. Kumer. M, Tersegluv) : 3. 4. Podpeč in Kamnik pod Krimom: 21 enot (Z. Kumer, M, Terseglav); 14. 4. Žalostna gora. Preserje: snemanje pritrkavanja: 8 enot (V. Vodušek, M. Ramovš, J. Strajnar); 18, 4. Trška gora: gradivo o romarskem vrtcu (M. Ramovš. Z. KumeT); 23, 4, Ledince na Koroškem; Šentjurja jagat (M. Ramovš ob dr, Niku Kuretu); 13. 5. Frankolovo: 50 enot (Z. Kumer, J. Strajnar): 22. 5, Otavice pri Ribnici: 39 enot (Z. Kumer, M. Terseglav) ; 2. 6. Vl hpolje pri Kamniku: pevci z Zlatega polja iu okolice Litije: 52 enot (V. Vodušek, Kati Turk); 16. 6. Rtičica pri Vel. Štangi nad Litijo: 19 enot (V. Vodušek); 3. 6. Frankolovo: 24 enot {Z. Kumer, J. Stmj-nar); 14.—15. 7. Buzet-Roč: snemanje nastopanja pevcev in godcev iz buzetske okolice na smolri: 26 enot: Rezija: 2 enoti (J. Strajnar); 27. 7. Hudo pri Radomljah: 9 enot (Z. Kumer, J. Strajnar); 4. 8. Motov un v Istri: snemanje smotre istrskih pesmi in plesov: 23 enot (V. Vodušek skupaj z uni v. prof. dr. Fr. Fbdenmayerjera z Dunaja); 8. 9. Zagorica, Dobrepolje: 3 enote (J. Strajnar); 17. 10. Bizjaki nad Kanalom: informativni obisk za pripravo pevcev: 10 enot (Z. Kumer, J. Strajnar); 17. II. Bizjaki nad Kanalom: 16 enot (Z. Kumer, M. Ramovš); 21. II. Planinska vas, Dobležiče na Kozjanskem: informativni obisk za pripravo pevcev; 5 enot (Z. Kumer, M. Ramovš); 9. 12. Vrhpolje pri Kamniku: preizkus vprašalnice za ljudsko botaniko (V, Vodušek); 12. 12. Adamovo pri Vel. Laščah (Z. Kumer, M, Ramovš); 15. 12, Vrh-polje pri Kamniku: pevci z Zlitega polja in Motnika: 39 enot (V. Vodušek s Kati Turkj, Skupno je bilo na novo posnelo z magnetofoni 532 pesemsko glasbenih enol. Drugo noDodoilo gradivo, Dr. Pavle Merkii iz Trsta je daroval sekciji rokopisni zvezek iz zapuščine Iv. Grhca z njegovimi zapisi hrvaških ljudskili pesmi. Nežka Vavpotič, zunanja sodelavka ISN, Ormož, je poslala v prešli kanje dve rokopisni organistovski zbirki hamtoniziranih ljudskili pesmi s Štajerskega (Rudija Ribiča iz Andrenec pri Vitomarcih). Nadaljevalo se je ekscerpiranje {s kserokopiranjem) ljudskega pisemskega gradiva, objavljenega v slovenski periodiki XIX—XX stoletja. Pregledane so bile tele periodične publikacije oz. letniki: Ljubljanski Zvon 188!-1927, Slovan 18H4—1837, 1902—1917: Slovenski Gospodar 1867—1941; Zora 1852, 1853, 1872—1878; Besednik 1869—1879; Zgodnja Danica 1848—1852; Kres 1881—1886: Naš rod 1929/30—1940/41; Domači prijatelj 1904- i9i5, Dom in Svet 1891 !902: Mladika 192J 1956. Delo ua tem je začel M. Terseglav, nadaljeval Marko Oblak. Ugotovljeno je bilo gradivo (V. Vodušek, M. Šuštar), ki ga je Štrekelj svojeas prezrl oz. ni upošteval. Dokumentacijsko de t o se je nadaljevalo pod vodstvom V. Vo-duška z vsebinsko klasifikacijo pesemskili besedil (M. Terseglav}, s koncepti za katalogizacijo (M. Šuštar) in čistopisi na karticah (tajnica Fr, Komi junec) zu tole na novo evidentirano gradivo: 1. Pesem ski zapisi iz rkp. zbirke 1. Kokošarja (iz lel SRHI— I9!0), ki Se niso bili evidentirani brez melodij (pregled tekstnih zps. V. Vodušek) ; (15.582—13,704) 123 enot: 2. Rkp. pesmarica Marije Novak, Kamnik iz 1. 1801. pesmi, ki njih besedihi Tiho že obsežena, pri zps. napevuv Alojzije Novak po M. Hu-badti: (l".i5H—17.535). enot; 3- Rkp, zbirka zapisov Albine Kvenderc. Pola na pri Lesičnem, Kozjansko, iz I. 1973 (17.799—it959), 102 enot; 4. Pesemsko gradivo iz rkp. dijaškega lista t Savica«, !. 1885/36 (17,960—17.979), 31 enot: 5. Pesemsko gradivo iz Kalendara NSJ, PrekmUTje, letniki 1911 do 1936 (razen 1930) (17,980—1 S.080), i J L enot; 6. Rkp. 7birka zapisov Janeza Kralja, Tributie iz 1. 1936 (18.081 dn 18.105); 7. Rkp. zapisi Maksa Keleerin. Ouštanj (1936); Franca Ccmiča, Kaka pri Krškem (1958); Hinka Klavora, Cezsoča (1936); Boža Raciea (jitrjevske pesmi iz Bostunju ob Savi in okolice, 1955): 18.106—18.130, 25 enot; 8. Rkp. zapisi Anke Arnol, Železniki (18.131—16.157), 27 enot; 9. Rkp. zbirka zapisov Neže Asck, Bistrica na ZiJji, i/ zapuščine O.Deva (18.159—18,188), 31 enot: 10. Pesemsko gradivo iz pregledanih letnikov periodik, našteli it v prejšnjem odstavku zgoraj, rasten gradiva, ki je že upoštevano v §t rek J je vi zbirki SNP (P 19370—19.509 in i'15.717—727), skupaj 154 enot: 11, Pesemsko gradivo, objavljeno v člankih dr. Fr.Cipana v letnih poročilih Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu (letniki t, 1057/50 do XIV, 1970/71$ P 19.510—71 b, 213 enot. Koncepii za katalogizacijo gradiva pod t. 9—11 čakajo še na vsebinsko klasifikacijo besedil. Skupno je bilo obdelano za katalogizacijo 11)80 novih enot. Za primerjalne kataloge pesmi sosednih narodov je pogodbeni sodelavec prof. F. Juvanec obdelal melodije !. v zbirki Alfred Quellmalz, Süd tiroler Volkslieder, Ud I. Bärenreiter Verlag, Kassel 1968: 2. v periodični publikaciji Das deutsche Volkslied. Wien 1891, in sicer v letnikih 10 (1908) — ¡6 (1914), Delo na 2, knjigi korpusu slov, ljudskih pesmi do konea leta 1974 še d i bilo končano, predvsem zaradi preobremenjenosti so-redaktorja dr. M. MatiČelovega z drugimi strokovnimi deli. Bilo je treba transkribirati še precej najnovejšega gradivu za to knjigo z magnetofonskih trakov, knr sta opravljala }■ Strajnar za melodije in M. Terseglav za besedila (okrog 250 posnetkov). Slednji je tudi pregledu! vso doslej šn jo evidenco magnetofonskih posnetkov sekcije glede na pripovedne pesmi in je opravil korekture čistopisov pesemskih lu-sedil za rokopis 2. knjige. Dr. Z. Kumer je končala svoj del rokopisa za 2. knjigo, V. Vodušok pa je obdelal melodije, ki pripadajo temu delu rokopisa. Vse delo bo končano predvidoma v prvih dveh mesecih 1975. Drugo delo posameznih sodelavcev. Valens Vodušek je končal katalogizacijo novega gradiva iz Vrazove zapuščine, ki je ostalo še v Vseučilišni biblioteki v Zagrebu ter ob dvakratnem obisku v Zagrebu pregledoval še druga tam ostala Vrazovi Slovenica in skušal ugotoviti usodo izvirnih napevov, ki jih je bil poslal svojčas M. Major KultaČU in ki jih zaenkrat šc ni bilo mogoče najti- Pripravljal je za Tra-ditiones 5 razpravo: »Verzna struktura kot metodološko izhodišče za etnomnzikološka raziskovanja« in poročila O bivšem Glasbeno narodopisnem inštitutu ob 40-1 et niči njegove ustanovitve. Za raziskovalno skupnost slovenskih etnologov je izdelal v prašni nie o o ljudski botaniki. O bjane Slovenska ljudsku glasba v stika s sosednimi kulturami. 18. Zbornik kongresa jugoslovanskih folkloristov — Bovec 1971 Ljubljana 1973 (izšlo 1974), 120—132. Nekaj iz zgodovine zapisovanja koroških ljudskih napevOv (Koncertna programska knjižica slov. pevskega zbora v Št. Jakobu v Rožu; Celovec 1974. Predavanja: Za slovenske oddaje Rad i a-Trst 3 predavanj o »Slovenski ljudski pesmi v zgodovinskem razvojni. Zmaga Kumer je po končanju Tokopisa za 2. knj'igo korpusa slov. ljudskih pesmi začela skupaj z M, Tcrseglavom pripravljati gradivo za 3, in 4. knjigo. Sama je morala opraviti dosti zahtevno montažo odtisov za knjigo »Vsebinski tfpi slovenskih pripovednih pesmi«, ki je medtem že izšla. Pripravi la je naslednje članke; 1. »Mati ali ljubica. Prispevek k razlagi balade o pastirju in čarovnicah* (za Traditiones 3); 2■ »Kam hi s to folkloro 3, »Ustvarjalnost v ljudski pesmi«; ■+. »Der Volkstanz im zweiten Dasein*; 5, »Zur Frage der Flugblätterlieder in Slowenien« ter več knjižnih ocen in manjših priložnostnih člankov. Pripravila je tudi trj radijske oddaje za RTV Ljubljana in 4 oddaje za RT V Sarajevo. Sodelovala je V terminološki komisiji 5 A ZU (za ljudsko glasbo), v strokovnem odboru »Medu u modne smotre folklora« v Zagrebu in v mednarodni žiriji zu podelitev nagrade »Furopa-Prcis für Volkskunst«. Udeležila se je tudi folklornega festivala v Yychodni, CSSR (6. in 7. 7.). Predavanja: Uvod v glasbeno narodopisje, po 1 tedensko uro v 3. letn. iniizikološkcga oddelka lil. fakultete iti v 2. letn. pedagoškega oddelka Akademije za glasbo. Objave: Vsebinski tipi slovenskih pripovednih pesmi. Typenindex slowenischer Erzähllieder. Ljubljana 1974, 393 sir. Die Funktion des Musikanten in der slowenischen Volks!radition (v Festschrift Emsheimer. Stockholm 1974, 102—103). Posledice vpliva soseščine jezikovno ruzličtiih narodov na njih pe-semsko izročilo, (v Zbornik 18. kongresa SUFJ. Bovec 1971. Ljubljana 1975 lizilo 1974f, 97—102). Mirko Ramovš jc nadaljeval izpisovanje podatkov o ljudskih plesih iz starejših virov in magnetofonskih trakov. Delo še ni končano in ho trajalo s presledki še nekaj let. Urejeval je plesno gradivo, nabrano na terenu in izdeloval čistopise kineiogramov. .Nadaljeval je z urejanjem Fotofckc in njenega kataloga. Pripravljal je gradivo za antologijsko zbirko slovenskih ljudskih plesov ter gradivo za zbirko »Slovenski ljudski plesi Bele krajine«. Izpisoval je etnokoreoloske termine za terminološki slovar (po programu Terminološke komisije SAZLT). Za Traditiones 3 je pripravlja! razpravo »Romarski vrtec« pa tudi ocene koreoloških del za Traditiones in zbornik ^Narodna umjetnosU. Precej številnim obiskovalcem (iz Slovenije in t" d i iz tajine) je pomagal z informacijami in nasveti s področja ljudskih plesov. Predavanja: 1. Slovenski ljudski plesi (teoretičen in praktičen pouk, 25 ur) na Mednarodnem folklornem seminarju na Ba-diji. 13.—20. P. 2. Slovenski ljudski plesi, po 1 ura tedensko na Srednji baletni šoli v Ljubljani. Drugo delo: 1. Strokovno in koreografsko vodstvo Akademske folklorne skupine »France Maroltc; 2. Priprava scenskih postavitev slovenskih ljudskih plesov za »Večer slovenskih ljudskih plesov«; 3. Tajniško delo pri Slovenskem etnografskem društvu; delo pri Mestni zvezi kuliurno-prosvetnih organizacij kot predsednik odbora za plesno dejavnost. Ob 25-letnici Akademske folklorne skupine »France MarolU je bil kot njen koreografski vodja v zadnjih desetih letih odlikovan z Redom za zasluge za narod s srebrno zvezdo. Jniijan Strajnar je skrbel za snemalne aparature, za presnemavanja magnetofonskih posncikov za potrebe sekcije, in za sprotno urejanje melodičnega kartotečnega kataloga. Sodeloval je z nasveti z redakcijo za ljudsko glasbo pri RTV Ljubljana. Poleg dela v sekciji je 1. v avgustu predaval o slovenski ljudski pesmi, instrumentalni glasbi in glasbilih na mednarodnem folklornem seminarju na Bati tj i pri Korčuli; 2. bil član mednarodne žirije na prireditvi >Prix de musique folklorique de Radio Bratislava 1974« (od 13. do 18. 10.); 3- izbral in pripravil je glasbene posnetke za gramofonsko ploščo »Slovenski 1 rud ski plesi i n pesni i i v izvedbi AFS s> France Maroit«, Helidon-Stereo FLP 03-005 (izšla nov. 1974). Marko Terseglav je nadaljeval z ekseerpiranjein etnografskih motivov iz pridig Janeza Svetokiiškega. Imel je štiri predavanja o ljudski pesmi na Soli za oblikovanje v Ljubljani, Tudi je vodil etnološko-slavistično ekskurzijo te šole v Podsnircko— Stičn o— Ča tež— Z a p 1 az—Li t i j o—Bo gen šp erk, Kongresi : L Zmaga Kumer je sodelovala na simpoziju Mednarodne študijske skupine za raziskavo ljudskih balad v Helsinkih (13. do 16. 6.). Ob tej priliki se je udeležila tudi kongresa raziskovalcev ljudskega pripovednega izročila istotam (17.—21. 6.). 2. KongTcsa jugoslovanskih folkloristov v Capljini od 17. do 21. 9. so se udeležili: Z, Kumer, M. Ramovš, j. Strajnar in M. Terseglav. 3. Valens Vodušek je kot predsednik Mednarodne študijske skupine International Fol k Music Councila sodeloval na zase- (lanjii le skupine, organiziranem ob Etnomuzikološkem seminarju Slovaške akademije znanosti v Krpačnvi Poliunki 25.- 28. 9, s temo Muzikološka in etnomnzikološka analizam. 4. Julijiin Strajnar se je udeležil J. Vseruske etnonntzikološke konference v Moskvi (3.—5, 12,), ki je imela kot temo »Teoretični problemi ljudske instrumentalne glasbe«:. Imel je referat »Princi pes et mctliodcs de travail pour la reclierelie des instrumettts et de la musique iustruinentale populaire«, katerega daljši povzetek v ruščini (in krajši v angleščini) je bil natisnjen vnaprej v 5-Zboriiiku referatov« te konference. Oprema: Sekciji je bila omogočena nabava dveh kovinskih omar za hrambo posnetih magnetofonskih trakov in 32 delnih knjižnih omaric za knjižnico in strokovni arhiv. Ponovna prošnja na Sklad B. Kidriča V mesecu juliju za nabavo prenosnega stereo-magnetofona »Nagra lV-Stcr«K je ostala doslej nerešena. Delovni načrt za leto 1975 Po dokončanju celotnega rokopisa — obenem s kazali — za 2. knjigo Korpusa slovenskih ljudskih pesmi in oddaji v tisk bodo sodelavci takoj nadaljevali pripravo tretje knjige, ki bo obsegala še vedno pripovedne pesmi in sicer balade iz družinskega življenja. Oddana v tisk bo posebna knjiga »Traditiones 1974-; ob 4tl-lemici ustanovitve Glasbeno narodopisnega inštitutu v Ljubljani. Ce bo odobrena pri Raziskovalni skupnosti Slovenije naloga >Glasbeno-narodopisno raziskovanje in zbiranje gradiva na slovenskem Koroškem v Avstriji«, bo terensko delo usmerjeno predvsem tja, nadaljevalo pa se bo tudi po drugih predelih Slovenije, zlasti na Kozjanskem. Za tisk bo pripravljen antologičen prikaz slovenskih ljudskih plesov; namesto začasne bo izdelana nova sistematična katalogizacija slovenskih ljudskih plesov. MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA ŠTUDIJ SODOBNIH TEŽENJ ZNANSTVENEGA DETA NA NEKATERIH PODROČJIH HUMANISTIČNIH ZNANOSTI Poročilo o delu v letu 19 7 4 Tudi v letu 1974 se je začeto delo nadaljevalo. Organizacijska struktura je ostala ista kot je bila v prejšnjem letu (glej Letopis SAZl. XXIV. knjiga, leto 197), 177 in i78}. Prav (ako je ostala osebna sestavu Medakademijskega odbora ista, le da je Akademija ^iiauosii in umetnosti Bili imenovala za koordinatorja akademije dr. Cemcrliča. Izvršilni odbor MO je imel 4 seje, plenum MO pa eno. Določene so bile podrobne smernice za uredniško delo po pismenih predlogih, ki sta jih dala akad. Vavpetič in akad. Raji čič, nakar so bili dostavljeni vsem članom in koordinatorjem MO. Glavno delo MO je bilo usmerjeno na trni strani na zbiranje referatov, na drugi pa na uredniško obdelavo zbranih referatov. V letu 1974 je bilo poleg že dosedaj zbranih na novo zbranih 25 referatov in sicer s področja prava, filozofije, likovne umetnosti. Zbiranje referatov se nadaljuje. Uredniško delo je bi!o najprej nadaljevano tako, da so koordinatorji za posamezna področja referate kritično prebrali in po potrebi vračali avtorjem v izpopolnitev, zlasti pa skrbeli za usklajevanje z drugimi referati, kolikor se je zadevni referat bistveno razlikoval od njih po uporabljeni metodologiji. Na plenarni seji MO je bilo ugotovljeno, da so za štiri področja dospeli že vsi referati iz celotne države in da je opravljeno za nje tudi že redakcijsko delo. Za ta področja so torej referati pripravljeni za natisk. Sklenjeno je bilo oheneni, da naj referati za posamezno področje izhajajo v posameznih zvezkih. Po sedanjem stanju so izdelani in godni za natisk referati iz književnosti. To področje naj bi sestavljalo prvi zvezek celotne publikacije. Ravno tako so pripravljeni za natisk referati s področja muzikologije. Manjka samo referat iz Srbije, ker dosedaj napisani ni ustrezal in je bilo treba pridobiti drugega referenta, ker je obljubil referat v najkrajšem času, je upravičeno šteti tudi to področje za obdelanih. Referati iz tega področja bodo sestavljali gradivo za drugi zvezek. Na področju itr/iiieAfure so prav tako dospeli vsi referati iz celotne Jugoslavije in je tudi redakcijsko delo že opravljeno. Gradivo s tega področja šteje za gradivo, ki je pripravljeno za tretji zvezek. Na področju arheologije bo zbrani vsi referati, treba pa je opraviti še recenzijsko in redakcijsko delo, ki bo tudi v kratkem opravljeno. ! ako je tudi gradivo s tega področja Šteti za pripravljeno za na tisk v četrtem zvezku. Pri navedenih referatih bi bilo treba doseči čimprejšnji mi-tisk že zato, da obdelano gradivo ne bi zastaralo. Po sedanjih računih bo p os a ni ez en zvezek obsegal okrog 200 strani, vendar bo obsegal mnogo več zvezek za področje prava, kjer je liilo treba upoštevati sestavljenost prava po raznih panoga it. Zato so se na področju prava z hiral i referati po posameznih panogah in po posameznih republikah. Za druga področja velja, da so v veliki meri v stanju, ko se končuje zbiranje referatov. To jc zlasti že omenjeno področje prava, dalje fdozofije ter likovne umetnosti. Koncu se bliža tudi področje lingvistike. Iz razlogov, ki so omenjeni že v prej šil jem poročilu, je V znatni zamudi zbiranje referatov na področju historiografije in na tistih področjih umetnosti, ki dosedaj niso navedena. Ker so re Te renti po večini akademiki in ugledni univerzitetni profesorji, je zbiranje referatov izredno težavno. Navedeni imajo na voljo v glavnem samo čas med počitnicami, pa še lega ne, kadar se pripravljajo na udeležbo za kongrese ah druga znanstvena posvetovanja in ki na teh prireditvah sodelujejo. Nekatere ovira tut! i terensko delo. Vendar obstoji upanje, da bo delo v naslednjem letu v celoti dokončano. Koordinatorji imajo s^-daj nalogo, da se poleg zbiranja referatov ukvarjajo še z redakcijskim delom, zlasti pa da poskrbe za povzetke, ki jih bo imel vsak snopič v tujih jezikih. INSTITUT ZA RAZISKOVAN JE K RASA Poročilo o d e I u v letu i 9 7 4 Terensko delo je hilo usmerjeno na Notranjski, Primorski in Dolenjski kras v zvezi z izdelavo in 4 faze Speleološkc karte Slovenije in na opazovanje ter merjenje vodne gladine v jamah Cradišnici, Najdeni jami, Logarčku, Mačkovici in Grudnovem breznu. I o opazovanje sodi v okvir raziskovalne naloge pri 3. mednarodnem simpoziju o sledenju podzemeljskih voda, ki ho leta 1976 v Ljubljani. Terenske biospeleološke raziskave so bile opravljene tudi v krasu iti jamah Rosne iu Hercegovine ter Hrvatske. Notranje delo je zajemalo izdelavo sklepnih poročil za raziskovalne naloge kot so bile: 1. Speleološka raziskava Cerkniškega jezern, "í. de!; obseg 79 str., 10 prilog, vse v 6 izvodih, so f i nancer Raziskovalna skupnost Slovenije. 2. Speleoloska karta Slovenije, 3. faza: izdelani so tekst lil karte za topografske liste; Cerknica 2-b v obsegu 47 strani iu Cerknica 2-d v obsegu 54 strani. Vrhnika I v obsegu 1126 strani, Vrhnika 5 v obsegu 168 strani, Vrhnika 4 v obsegu 159 strani in Test l v ohsogu 136 strani. Poročilo za vsako karto je izdelano v 39 izvodih. 1 udi to nalogo je sofinancirala Raziskovalna skupnost Slovenije- 3. Turistična ureditev Škocjanskih jam, obseg 41 strani in 18 prilog v 6 izvodih, za potrebe Investbiroja Koper. 4. Vrtače in kras ob avtocesti Senožeče, Divača in Sežana v obsegu 19 struni, z 82 prilogami, vse v 12 izvodih za potrebe Republiške skupnosti zu ceste. 5. Poročila št. 2. in 5. v obsegu 91 strani iu skupno v 400 izvodili v slovenskem iu nemškem jeziku. Poročila izdaja inštitut za 3. mednarodni simpozij o sledenju podzemeljskih voda, katerega organizacijo je prevzel. V letu 1974 je bila sklenjena in podpisana pogodba o ustanovitvi Kraške muzejske zbirke pri inštitutu. Ustanovitelji so Skupščina občine Postojna, Temeljna kulturna skupnost Postoj- na, Turistično hotelsko podjetje Postojnska jama in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, S pogodbo in drugimi akti je urejeno vse potrebno za priključitev Notranjskega muzeja institutu in za delovanje Kraške muzejsko zbirke začenši z letom 1975. Zu nove naloge je bilo potrebno delno obnoviti iuštiiutske prostftre, v prvem nadstropju in v pritličju. Ta obnovitev je bilu le delno opravljena v prvem nadstropju, ne pa tudi v pri-(ličju levega krila zgradbe, kjer bodo skladiščni in stanovanjski prostori. Nerešen je oslal problem opreme laboratorija. Z a boij racionalno delu so bili nabavljeni ciklusiilni, kopirni in električni pisalni stroj ter nekaj jamarske in druge telinične opreme. Vodenje iu urejanje knjižnice se ni premaknilo na bolje, ker ni za to delo ustreznega sodelavca. Sprotne naloge je poleg administrativnih poslov opravljala tajnica M. Kranjc. Risarka Vlarlošu Elesini je skrbela za risarska dela in tehnično dokumentacijo pri raziskovalnih nalogah. Strokovni sodelavec Ivan K en d a je pretežni delovni čas posvetil terenskemu delu za Speleolosko karto, za raziskave v porečju Ljubljanice in pri Škocjanskih jamah. Tu je sodeloval tudi jamski vodnik Alojz Vadnjal. S 1. oktobrom 1974 je prevzel posle pomočnika upravnika dr. R. Gospod ur ič. 20. decembra je bil redno zaposlen strokovni sodelavec France Sušteršič, geolog 1, stopnje, leto poprej pa tudi Ivan Keuda kol strokovni sodelavec, jumomerec. V tem nazivu je bil nastavljen že prej iz sredstev raziskovalnih tem. V preteklem letu so inštitut obiskali številni strokovnjaki za kras in tudi šolska mladina iz Slovenije. Jugoslavije in tujine. Med-tujimi gosti je omeniti naravoslovce iz Londona, Dunaja, Mainza, Berlina. Karlsruheja, Laichingena, Freihnrga, Muuchna tu Budimpešte, llirbologi iz Sarajeva so teden dni uporabljali inštitutske prostore za analize voda oh študiju samočis! i I ne sposohnosli podzemeljske Pivke, geolog S. Božičevič iz Zagrebu pa je nekaj dni študiral v inštitulski knjižnici. Vsa dejavnost inštituta in njegovih sodelavcev je tekla po začrtanem programu, izvrševanje pa je bilo preverjeno na red -aib mesečnih sestankih kolektiva, ki jim je predsedoval upravnik akad- prof. dr. S. Resic. Tako je bilo m ož n o u resn i či t i n ač rt e v zvezi s kraško muzejsko zbirko, omogočiti nove nastavitve in prevzeti obveznosti pri mednarodnem simpoziju o sledenju podzemeljskih voda. Mnogo prizadevanj je bilo usmerjenih v usklajeno in skupno delo pri raziskovanju krasa z biologi in geografi. Upravnik inštituta je kot urednik Acra carsologica skupaj z uredniškim odborom (prof. dr. V. Bohinec, dr. J. Bole in dr. P. Mahu) skrbel, urejati in programiral gradivo za nadaljnje redno izhajanje tega inštitutskega ktasoslovnega zbornika. Višji znanstveni sodelavec dr. Peter Habič je nadaljeval s hidroloSkim in morfološkim proučevanjem Notranjskega krasa, pri študiju morfoloških osnov Cerkniškega polja je opozoril na razlike v razvoju površja med Javorniki» Slivnico in Blokami. Poleg razlik v geološki zgradbi je odločilnega pomena različna množina vode, Na Cerkniško polje je priteka do desetkrat več. kot jo ima približni enako obsežno porečje (Vrkuiščice in temu primerni SO tudi morfogcnetski učinki. Sodeloval je v priprav ali za mednarodni simpozij o sledenju podzemeljskih voda, uredil Poročila št. 3 in proučeval hidrološko problematiko površinskih in podzemeljskih tokov v zaledju kraških izvirov Ljubljanice. Raziskal je številne vrtače in druge kraške pojave na trasi projektirane avtoceste Senožeče—Divača—Sežana. S sodelavci jc po prehodni naravoslovni in turistični valnriznciji pripravi] predloge za izboljšanje turistične ureditve Škocjanskih jam. Zbral in uredil je gradivo za Speleološko karti! Vrhnike 1 in Trst 2, ki obsegata Komenski Kras, Nanos, del Trnovskega gozda in del krasa na Idrijskem. Na jamarskem zborovanju v Kranju je poročal o razlikah med alpskim in dinarskim krasom. Obiskal je Zavod zu hidrotehniko v Sarajevu in se udeležil strokovne ekskurzije po hercegovskem krasu. T sodelovanju s tem zavodom je organiziral tudi sledenje podzemeljske Pivke. Poleg obsežnega organizacijskega dela. ki ga je opravljal kot pomočnik upravnika do oktobra, je pripravil za tis'k razpravo »Hidrogeološke značilnosti povodja Hcle pri Vrhniki in problematika izrabe kraških voda za oskrbo«. S strokovnimi poročili in nasveti je sodeloval pri varstvu in zaščiti kraških voda; bil je član sveta zo firoučevaiije in varstvo okolja pri SAZU in predstavnik Notranjske legije V sekciji za varstvo okolja pri zvezi slovenskih ohčin. Predaval je o slovenskem krasu in o kraški hidrologiji, med drugim tudi študentom Oddelka za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani. Opravil je več strokovnih reccnzij različnih sestavkov in objavil nekaj poljudnoznanstvenih člankov o krasu. Znanstveni sodelavec tir. France Habe je proučil morfuloško-hidrografski in spe I eogenet.sk i razvoj ozemlja pri Stndenem v Pivški kotlini in pripravil ustrezno razpravo za tisk. Mnogo delti je vložil v zbiranje bibliografskega gradiva o slovenskem krasu v okviru širšega raziskovalnega projekta »Poslovne zajed niče za izučuvanje vodoprivredne problematike kršat v Sarajevu. S skupino tamkajšnjih hidrologov je sodeloval pri proučevanju samočistilnih sposobnosti podzemeljske Pivke, a se i ud i udeležil strokovne enotedenske ekskurzije po bosansko-hercegovskem krasu skupaj z dr. P. Hahičcm. Strokovna dejavnost dr. F. Ha beta je bila povezana z njegovimi nalogami, ki jih ima kot predsednik Zveze speleologov Jugoslavije in kot predsednik komisije za zaščito jani in jamski turizem pri Mednarodni spelcološki uniji in pri Jamarski zvezi Slovenije. Tako je organiziral dvodnevni simpozij o jamskem katastru Jugoslavije v Domžalah in bil pobudnik strokovnega sestanka na Dunaju o zaščiti jam in o jamskem turizmu v mednarodnem merilu. Kot élan izvršnega odbora in predsednik Kraške skupnosti za varstvo okolja je bil pobudnik številnih zborovanj o problematiki zaščite krasa in kraških voda, posebej Notranjske Reke. D teh. problemih pu je tudi predaval v okviru Jamarske zveze Slovenije v Kranju, Preboldu in na Postojnskem, v okviru Geografskega društva in PD Matica Ljubljana ter pri Jugoslovanskem svetu za zaščito in napredek človekovega okolja v Opatiji. Skupno je predaval 28-krat, več kot dvakrat mesečno. Tov. dr, F, Habe je tudi vodil večino gostujočih domačih in tujih speleologov po krasu Postojne. Znanstveni sodelavec dr. Rado Gospodaric je sestavil sklepno poročilo o speleoloških raziskavah Cerkniškega jezera, kjer je posebej obdelal poglavje o geoloških in tektonskih osnovah za nastanek in razvoj tega kraškega polja in jam v njegovem obodu. Pri organizaciji mednarodnega simpozija je opravljal posle vodje komisije za simpozij. LTredi! je 2. št. informativnega simpozijskega glasila Poročila, kjer je skupaj z dr, P, Habičcm sestavil vodilni prispevek rNekaj osnovnih podatkov o zaledju kraških izvirov Ljubljanice«, ki je podlaga sledilnega poskusa, predvidenega za leto 1975. Pri raziskovalni nalogi Speleološke karte Slovenije je zbral gradivo in sestavil ustrezno vsebino za list Vrhnika 4. Ta je posebej proučil pogostne kraške jame Slavonskega in Prestran-škega ravnika. Glede na morfologijo in geologijo tega krasa in jani je postavil shemo o njihovi speleogenezi v razmerju do Pivške kotline. V okviru med akademijske zamenjave je bil med majem in septembrom na študijskem izpopolnjevanju v ZDA, Kanadi in Puerto Ri eu. Na tem izpopolnjevanju je samostojno proučeval jamske sedi men te najdaljše jame na svetu Mammoth Cave v Kentucky ju in številnih kraških jamah Zah. Virgin i je. Spoznaval je hidrogeološko proučevanje krasa v Ala bam i, Missouri ju, Virginiji, Puerto Rieu, New Mexieu in Pensilvaniji. S skupino geografov ham i I tonske univerze iz Kanade je raziskoval kras v Kanadskem skalnem gorovju Alberte vzhodno od mesta Cal- garv, V severni Kaliforniji je spoznal jame v lavi, oh paeifični obali pa proučevanje potresnih območij ob prelomu San A rt dren s Fault. Na univerzi v l.e;xingtonn je študiral literaturo o ameriškem krasil in jamskih sedimcntib. O jugoslovanskem krasu je p reda val na Univerzi v Pcnns State (Pensilvanija), v kanadskem Hamiltonu, na Geološkem inštitutu v Tonscaloosi v Alabami in na vsakoletnem zborovanja ameriških jamarjev v mestu Deeorah v zvezni državi Iowi. Pridobljeno znanje in izkušnje o jamah in jamskih sedimentib je koristno uporabil pri pripravi svoje disertacije za tisk. ki bo izšla v sedmi številki Acta Carsologica, Oktobra i974 je prevzel posle pomočnika upravnika inštituta in s tem v zvezi opravil številne raziskovalne, organizacijske in administrativne naloge. Kot odgovorni urednik Našill jam, glasila Jamarske zveze Slovenije, je uredil za tisk št. 16, ki je izšla konec leta 1974. Asistent Andrej Kranjc je opravil terensko in kabinetno delo za spelcološki karti lisf ('crknica 2-h in 2-d. Vodil je kataster jamskih objektov ter ga izpopolnjeval s pomočjo jamarskih klubov in Jamarske zveze. Na novo je registriral 206 objektov, tako da je kataster konec leta 1974 obsegal skupno 4107 jamskih enot, z bolj ali manj popolnimi podatki. Vodil je hidrološke meritve vodostajev v jamah oh Planinskem polju in sodelovnl tudi pri terenskem delu v Škocjanskih jamah. Del časa je posvetil podiplomskemu študiju ter zbiranju in obdelavi gradiva za magistrsko nalogo »Razvoj krasa med Ribniškim poljem in Dobrepoljem*. Stadij namerava končati konce leta 1975, /. referati o alpskem krasu in katastru je sodeloval na jamarskem zborovanju v Kranju in v Domžalah. Izpopolnjena referata je pripravil za tisk v Acta cnrsologiea in Naših jamah. Več drugih strokovnih člankov in recenzij je priobči) v strokovni in poljudnoznanstveni slovenski periodiki kot je razvidno iz seznama objavljenih del članov inštitula. Višji strokovni sodelavec Egon Prctner je opravi! številne liiospelcološke ekskurzije v jame .Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine z namenom ugotoviti razširjenost jamskih hro-ščev. V kabinetu je nato prepariral in določil prek 2000 različnih h ros cev. Ugotovil je sledeče nove lokal i tete: Neotreckus dahna-tinu* dinar i cus J. Miiller v Pečini pri Ga ris tu, Dunnlius (Nendu-OHlius) schatzmayri J. Miiller iz Mračne pečine, Anophlalmus ajdoasktuiut Gangibauer nov. subsp. iz Snežice na Kaninu, Pho-leunnclla nov, spec. iz jame Čclar pri Svagušah, AnUoscapha klimeschi klimeschi j. Miiller iz Pečine pri Garištu. Anisotcapha spet.? iz jame Janjila pri vasi Kidane, Speonesioiea tiarentimm narentinua (L, Miillei'} iz jame Celar pii Svagušah in pečine Rupa pri vasi Sošiči, Aphaobius inilleri Schmidt, nov. snbsp. iz jame na Kaninu, Leptodirus kochenroArti Schmidt subsp.? iz periné Lasič v Liki, Astagobiba anguittdus Schmidt subsp. r iz Yn-košica v severnem Yelebitu, Speoplnnes gigantea a biocooensis G. Miillcr iz Stare ledeniee na Btokovu in Antrokerpongangl-baueri distinguendum J. Mül ter v Peri ni Velika De ve rdela pri Obraju v Hercegovini. Za katalog faune Jugoslavije je L. Pretile r iz raztresene i nje literature zbral podatke za familijo C a ra b i d ae , za nadaljnje dopolnjevanje pa bo moral še pregledati več domačih in tujih zbirk jamskih hroščev. Z novimi podatki iz 60 hrvatskih jam je dopolnil svoj predčasni prispevek ¿Koleopterska fauna pečina i jama Hrvatske« (Krš Jugoslavije, 1973, 8 6). pripravlja pa podobno gradivo za jame v drugih naših republikah. Kot podpredsednik Jugoslovanskega entomološkega društva se je udeležil 4. redne letne skupščine v Oteševu, Makedonija. Objaoe p letu t9?4 R. Gospo ti arič: Fhivialni sedimenti v Križni jami. Aeta carsologiea 6, Ljuhljana 1974. F. Ilahe: St<> fjrtdeset let turističnega razvoja Škocjanskih jam. Maše jame, 15 (.1973), 23—40. Ljubljana 19 "4. Mekaj n začetkih slovenskega speleološkega izrazoslovja. Naše jame, 15 (1973), lit—115. Ljubljana 1974. Postojnska jama barometer jugoslovanskega turizma. Naše jame, 16, 93—100, Ljubljana 1974. Turistične jame v Jugoslaviji in njih zaščita. Maše jame, 16, 7-16, Ljubljana 1974- Naš krš i naše more. Zbornik referata konferenci je o zaštiti Jadrana (Opatija J97Í). 249—2 55, Zagreb 1974. 1'. Habič : Nekateri aktualni problemi raziskovanja krasa v Sloveniji. Zbornik 9, kongresa geografa Jugoslavije (Sarajevo, 24.-"50, 9. 1972), 105—110. Sarajevo 1974. Tesnenjé požiralnikov i o presihanje Cerkniškega jezera. Aeta ear-sologica 6. 55—56, Ljubljana 1974, Nekatere speleološke značilnosti Trnovskega gozda. Naše jame, 16. &5— 78, Ljubljana 1974. I5. H a b i č , A. K r a it j c , R. Gospodaric: Osnovna speleološka karta Slovenije. Naše jame, 15 (1973), 85—98, Ljubljana 1974. A. K r a n j c : Primer razvoja huma na Kočevskem polju. Naše jame, i5 (1971), 65—70, Ljubljana 1974. L'activitß speleologiqae cn Yongoslavie (1968—1972). Spelpnca, 4 i 1973), J24, Paris 1974. E. P retner : Zgodovinski pregled koleopteroloških raziskavanj v jamu h Slovenije. - - Historische Übersicht der koleoptcrologischen Forschungen in den Höhlen Sloweniens. Acta Carsologica, Institutum Carsologicum, Acadcinia scienliarum et Artium Slovenica, 1974. 6:307—516, Ljubljana. Zasluge Leona Weiratherja zu jugoslovansko biospeleologijo. — l>ie Verdienste Leo Weirathers um die jugoslawische J.Ii «Speläologie. Acta entomologlca Jugoslavica, 1974, 10:7—13, Zagreb, Objavljenih je bilo več drugih člankov in knjižnih poročil inštitut-škili delavcev v strokovni in poljudnoznanstveni periodiki. Načrt za delo v letu 197 5 Program zajemu izdelavo Speieološke karte za notranjski iii dolenjski kras na listih Cerknica iu Novo mesto, obdelavo hidroloških podatkov iz jam ob Planinskem polju in nadaljnje delo pri organizaciji 3. mednarodnega simpozija ti sledenju podzemeljskih voda, ki bo leta 1976 v Ljubljani, Pri Kraški muzejski zbirki bo sestavljen srednjeročni in daljiioročni delovni program, pripravljeni bosta dve občasni razstavi in urejeni delovni, razstavni in skladiščni prostori za zbirko. .Sodelavci inštituta bodo nadalje pripravljali gradivo za Acla eursologicu 7, proučevali specialna poglavja iz geologije, geografije, hidrologije in biologije krasa in jam ter izpopolnjevali inšlitutski kataster kraških pojavov v Sloveniji. INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Poročilu o delu v let» 19 7 4 Kadrovska sestava; v letu 1974 ni Iiilo kadrovskih sprememb. Delo v letu 1974: inštitut je v letu 1974 raziskal spodnjekred-ne knid arije iz zahodne Slovenije in Provanse v i ranciji ter liasne korale iz Mureije v Španiji. Pričel je z raziskovanjem zgornjekrednih koral z Banjške planote in zgornje jurskih koral iz Zlobina na Hrvaškem in nadaljeval je z dcferniinaeijo fosilnih in subfosilnih ostankov vretenčarjev, raziskal velike foramini-fere iz pjileogena Jugoslavije, proučeval morsko dno v Jadranu glede na razširjenost velikih form ni ni fer in začel s pripravo študije velikih foraminifer krednih skladov. Terensko delo: zbiranje spodnjekrednih grebenakih fosilov na Baujški planoti, pobiranje recentnih foraminifer iz različnih ekoloških območij v severnem Jadranu ter nabiranje velikih foraminifer v krednih skladih Slovenije. Laboratorijsko delo: zbiranje in preparirnnje recentnih sedi-mentov, fosilov ter subfosilov. Opretna: Inštitut je pridobil v letu 1974 dva nova mikroskopa: stereomikroskop sOrthoplan-pol« z nastavkom »Nomar-skii ter Leitzov binokular za manjše povečave. Naročena fotografska kamera za stereomikroskop do konca leta še ni prispela. Laboratorij je dobil standardno pohištvo, da je delo lahko steklo. Podrobnejši opis dela posameznih delavce o inštitutu Višja znanstvena sodelavka dr. Dragica Turnšek je končala obdelavo spodnjekrednih knid ari je v z Banjške planote in Trnovskega gozda. Določila je 27 vrst, od katerih sta dve koralni vrsti: Dermosnulia cretacica in Placophyllia curoata prvič opisani. Nahajališče v Za v rhu na Trnovskem gozdu je valanginijske starosti, na Osojnici in AvČah na Bunjški planoti pa pripada nrgo-nijskemn faciesu spodnje krede, Delo je bilo skupaj z dr. Stankom Basei jem objavljeno v 11 az prav ah IV. razreda S AZU, 17. Nadalje je dr. Tu ruš kov a na prošnjo prof. Ott a Geyer ja iz Stutt- garta obdelala zbirko basnih koral iz Murcije v Španiji, ki jo je zbral dr, Martinu t Neyfricil s palcnntološkcga inštituta univerze v Stuttgartu, Zbirka obsega več kot 100 vzorcev. Določenih je 2i vrst, ki pri p adujo 17 rodovom. Nov je rod Eispaniastraea z vrsta m a JI. murciana in 11. ramosa ter vrsta Coccophyllum liasicum. Liasne korale iz Španije moremo primerjati z doslej znanimi liasninii koralami iz Anglije in Afrike pa tudi z zgor-njctriadnimi koralami iz Alp na eni strani in spodit jed oggersk i -mi vrstami iz Anglije in Indije na drugi strani. Tako označujejo prehod med zgornjepaleozojskimi rugozami in mezozojskimi heksakoralami. Delo bo objavljeno v Razpravah IV. razreda SAZU, 18. iz zgoinjekrednih bree na Banjški planoti so bili zbrani knidarijski fosili iz več nahajališč v okolici Loma in Lev [je. Material je deloma že prepariran. Te fosile bo dr. Turn-škova v prihodnjem letu raziskala. V delu so ludi zgornje jurske korale iz Zlobiau v Hrvaškem primurju. Narejeni so bili mikroskopski zbruski, favna pa bo dokončno obdelana v letu 1975. Dr. Jean-Pierre Masse je poslal iz Pro van se v raziskavo novo zbirko spodnjekrednih hidrozüjev. Določenih je že okrog 100 vzorcev iz skladov od valauginija do aptija, Delo se bo nadaljevalo v prihodnjem letu. Znanstvena sodelavka dr. Katica Drobne je nadaljevala z raziskavami subfosilne lavne koliščarskdi naselbin ob Maharskem prekopu na Ljubljanskem barju. Med izkopanim materialom V letu 1973 je Ugotovila ostanke naslednjih divjih živali: rjavega medveda, lisice, jazbeca, divje svinje, jelena, sme, divje koze in bo vidov. Med domačimi živahni so bile zastopane naslednje vrste: pes, domača svinja, domače govedo, ovca in koza. Ostankom divjih živali pripada 39 domačim pa 61 Visok odstotek domačih živali kaže na dokaj razvilo gospodarsko stopnjo koliščarjev in manjšo odvisnost od lova. Iz ilirskih grobov na Beletovem vrtu v Novem mestu je dr. Drobnetova determinirala živalske zobe in kosti. Največ jih pripada domači svinji, le slučajne so najdbe domačega goveda, ovce ali srne. Delo je bilo oddano v tisk. Za 8. geološki kongres je dr. Drobnetova pripravila referat o p a I eogeog ra f skem razvoju jttz noza hodne Slovenije in Istre od srednjega paleocena dn srednjega lu teci j a, S pomočjo združbe alveolin v alveolinsko-numulitnem apnencu je razložila postopno transgresijo morju na karbona t nem šelfu od severa proti jugu oziroma jugovzhodu. Za sestanek o palcontološki dokumentaciji ilerdija in njegovem položaju v pnleogenu, ki je bil novembra 1974 v Parizu, je pripravila referat z opisom zaporedja alveolinskih biozon, na področju NW Jugosluvije in njili primerjave z mediteranskimi stratotipi puleogenskih stopenj ilerdija, cuizija in lutccija. Za Sklad Borisa Kidriča je pripravljala .skupaj s sodelavci dr. il. Pav lovcem in ing. F. Drolmetoni 2. tazo naloge »Paleogen-ske plasti v severni in severuvzhodni Sloveniji«. I a faza obsega paleoutološki opis ulveolin in numu I i I in ter sedi ¡11 elitne osnove iz prodnikov Cuizijske in lutecijske starosti med Mežico in Slovenj Gradcem. Prav tako je dr. Drobuetova pričela raziskave velikih fora-minifer iz krednih plasti severozahodne Slovenije in bo z delom nadaljevala v prihodnjem letu. V sodelovanju z Morsko biološko postajo -i Piranu so se pričela tudi sistematična raziskovanja recenlnih foruminifer glede na njihove združbe, odvisnost od ekoloških razmer in regionalno razširjenost, Z nabiranjem vzorcev iz morskega dna so pričeli v severnem delti Jadrana med Izolo in Savn dri jo. Pri nalogi sodelujeta ing. Franci Cimerman kot mikropaleontolog in abs. geol. Reue Verbovšek kot potapljač. Za 8. jugoslovanski geološki kongres na fSJcdii je dr. Drob-netova uredila predkongresno publikacijo »Povzetki referatov« s 147 prispevki. Pri Slovenskem geološkem društvu je organizirala in vodila predavanja, čemur je posvetila precej časa. Tehnična sodelavka Milojku Huzjan je opravljala risarsko, knjižničarsko, administrativno in laboratorijsko delo. DeEo v laboratoriju je obsegalo prepariran je subfosilnih ostankov vretenčarjev i £ kolišča rakih naselbin ob Maharskem prekopu na Ljubljanskem barju in ilirskih grobov na Beletovcm vrtu pri Novem mestu, izdelavo orientiranih mikroskopskih preparatov zgoriljc-jurskih koral iz Zlobina na Hrvaškem in kredne grebenske favno z Banjške planote. Pričela je tudi s preparira njem velikih forumi ni l>r iz kred n i h plasti severozahodne Slovenije. Nadalje je .spirala morske sedinlente iz severnega Jadrana. Sodelovala je prav tako pri grafični obdelavi predkongresne publikacije Povzetki referatov« in »Vodnik po ekskurzijah t. Izdelala je table in slike za razpravo »Velike miliolide iz paleogenskih skladov severozahodne Jugoslavije« in za razpravo »Spoditjekredne korale, hidrozoji in hetetide z Banjške planote iu I trnovskega gozda«. Nadalje jc izrisala slikovno gradivo referat dr. K. Drobnetove na S. jugoslovanskem geološkem kongresu in za referat o položaju ilerdija v paleogenu. Obiski Inštitut za paleontologijo je v letu 1974 obiskal prof, dr. O t to tiever z univerze v Stuttgartu, mikropalnonlologinji ing. Tea Reščec in ing. Maja Grimani iz. Zagreta ter gostja iz Beograda dr. Rajka Radoieie. Objavljena tlela član ud inštituta a letu 1974 1). T n r a S e k i a S. B u s e r, 1974. Spodaj ekrerl ne korale, hidro-zoji in hetetide z BanjŠke planote in trnovskega gozda. Razprave IV. r. SAZU, 17, H5-124, Tab. 1—it), Ljubljana. K. Drobne, 1974. Velike miliolide iz paleoteoskih skladov severozahodne Jugoslavije (Idaluia, Fabularia, Lacazina, Periloculina). Razprave IV, r. SAZU. 129—184, Tab, 1 — 15, Ljubljana, K. Drobne., 1974. Predhodno poročilo o živalskih ostankih s koli Sča ob Maharskem prekopu pri Igu raziskovanju letu 1971), Poročilo o raziskovanju neolita in eneohta v Sloveniji, 37—3B, Ljubljana, K, Drobne, 1974- Predhodno poročilo o živalskih ostankih s kolišča ob Maharskem prekopu, odkopa ni h v letu 1972. Poročilo o raziskovanju neolita in eneolim v Sloveniji, j. "5 l.juhljanEi. Načrt dela z ¡t leto 1975 1. Dokončna obdelava jurskih koral iz Zlobi na v Hrvaškem Pt i morju. 2. Raziskave zgornjekrednib koral iz zahodne in severne Slovenije- 3. Nadaljevanje raziskav spodnjekrednih hidrozojev iz Pro-vanse v 1'runeiji, 4. Nad ulje vanje raziskav velikih foramini ler iz kred ni h skladov Slovenije. 5. Nadaljevanje raziskav paleogenskih plasti v severni in .severovzhodni Sloveniji. 6. Študija reeeninih foraminifer v severnem delu Jadrana. 7. Raziskovanje paleogenskih alveolinid v Rosni in Hercegovini in nit Madžarskem. 8. Sodelovanje pri nalogi Kultura ljubljanskega bnrjac z obdelavo živalskih ostankov s kolišč. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO S KARTOGRAFSKIM ZAVODOM Poročilo o delu v letu 1974 Inštitut vključuje kartografski zavod in geofatolaboratorij. Upravnik: akademik profesor dr. Svetozar Ilešič. Delavci: Hribar Milena, kartograf: Meze dr, Drago, znanstveni svetnik, tajnik instituta; Natek Milan, višji strokovni sodelavce; Orožen Adamič Milan, asistent.; Snoj Jana, bibliotekar (pripravnik) — administrator; Šifrer dr. Milan, znanstveni svetnik; Vi vod Vlado, fotografski mojster: Žerovnik Marko, strokovni sodelavec, tehnični vodja kartografskega zavoda. Inštitut je dobil že dolgo zaprošeni dve novi delovni mesti: znanstveni delavec in bibliotckar-administrator. Prvo je zasedel 16. 10. asistent Milan Orožen Adamič, drugo pa tov. Jana Snoj. lov. Orožen Adamič je prišel iz urbanistične institucije z nekajletno prakso aplikacije geografije V prostorskem načrtovanju. Zasedel je delovno mesto regionalnega geografa, ki je bilo predvideno za proučevanje kompleksnih prostorskih problemov Slovenije, S posehnim poudarkom na teoretskem proučevanju geografskih osnov urejanja prostora. S tem mestom so dane inštitutu osnove za izvedbo rioigorOČnega delovnega programa na področju, ki je za geografijo kot kompleksno vedo, v teoriji in praksi Čedalje pomembnejše. Z nastavitvijo tov. Snoje ve je prenehalo dolgoletno pogodbeno honorarno delovno razmerje dr. Rudolfu Kropivniku, ki je do takrat med drugim vodil tudi iu-štitutsko administracijo. Stiska za prostor, o kateri je poročal v zadnjili dveh knjigah Letopis SAZU, se je v letu 1974 še povečala. Nujno potrebnega prostora za osem že kupljenih kovinskih omar za shranjevanje listov ODK še ni. Dve polni omari kazitu npravnikovo sobo, drugih šest je v skladišču, zaloga listov ODK pa nenehno raste in polni žc tako prenatipane predale v kartografskem zavodu; uporabnost listov ODK je zato omejena in v nevarnosti, ker sc listi uničujejo. Leta 1974 je inštitut dobil novih ISO listov ODK in je tako zbirka narasla lin 1347 (1236 merila 1:5000 in 111 merila 1':10-000). Tudi zaloge knjig zelo hitro naraščajo. Piegled imenoslovja na lisiili ODK (osnovne državne karte), je občasno zastal, saj so jih v tem letu delavci inštituta pregledali le 16 iz Pomurja, sekcija Turnišče. Izdajatelj ODK. Geodetski zavod, je na območju Ptujske občine, ki jo je v tem letu obdelal, imel na terenu dobrega poznavalca-domačina, ki je sam pregledal imenoslovje na kartah, za pregled listov z območja Kozjanskega pa je bilo na razpolago premalo časa, da hi jili pregledali delavci inštituta. Iz zapuščine prof. Jakoba Šolarja je inštitut kupil večji del geografskih knjig, v dar pa je dobil iz zapuščine dr. Zivka Šifre rja več statističnih publikacij, med katerimi so nekatere za inštitut zelo dragocene. Skrajno neugodno vreme v jeseni 1974, spremljano s pogostim sneženjem v visokih gorah, je onemogočilo redno opazovanje Triglavskega ledenika in ledeniku pod Skuto. Osrednje inštitutsko delo je bilo v proučevanju dolgoročne teme »Geografija poplavnih območij na Slovenskem*, delane s finančno pomočjo SBK Delo je kolektivno in vezano na sodelovanje zunanjih inšfitutskih sodelavcev, predvsem iz oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete. Nosilec teme je akademik Svetozar llesič. Leta 1974 se je začelo drugo obdobje izdelave, namreč proučevunje po pokrajinah oziroma porečjih, kar so opravljuli posamezni avtorji, medtem ko je poprej več proučevalcev izdelalo metodologijo z navodili za proučevanje in na tej podlagi poizkusno proučitev istih avtorjev ob primeru poplavnega področja ob Pšati. Leto 1974 je bilo namenjeno terenskim proučevanjem, deloma pa se je že začelo obdelovati gradivo za izdelavo elaboratov za naslednja območja: Posolelje, Mislinjska dolina, ob Muri, Dravinjske gorice, Spodnja S;ivinjaku dolinu, zlasti oh Ložniei, Bolski in Trnavci ter Gornja Savinjska dolina, predvsem ob Dreti in Savinji od Crušovelj navzdol. Inštitulski delavci bodo obdelali zadnja tri območju, drugo pa zunanji sodelavci. Po pogodbi naj bi bili elaborati oddani do 50. 4. 197?. 12, in 13, julija je obiskal inštitut prof. dr. Martin Pecsi, direktor Geografskega inštituia Madžarske akademije znanosti v Budimpešti, ki je vrnil obisk upravniku llešiču. ki je bil tam zadnje dni maja 1974, Poleg upravnika s tu imela z njim strokovne razgovore tudi Milan Sifrer in prof, dr. Ivan Gams z Ijub-Ijunske univerze, ki ga je na stroške inštituta peljal na enodnevno ekskurzijo po dolenjskem krasu. Ob obisku M. Pecsija jc bil sklenjen in podpisan okvirni dogovor o tematiki in oblikah sodelovanja med obema inštitutoma. V novembru 1974 je inštitut na željo Vojnogeografskega inštituta {VG1} in Geodetske uprave Slovenije (GUS) podpisal z V GI pogodbo za recenzijo imenoslovja na novi topografski karti SR Slovenije v merilu 1:25.000. GUS je od VGI odkupila karte za ozemlje Sil Slovenije, na katerih pa je potrebno kontrolirali obstoječa imena in eventualno dodati nova imena. Jezikoslovni pregled bo izvršen v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik SAZU. Po pogodbi mora biti delo končano do konca leta !975, \'seh listov kvadratnega formata svetovne inil i jonske karte, ki jih bo inštitut dobil v korekturo, bo 280, natisnjena pa bo v običajnem pokončnem pravokotnem Formatu 202 listov za celotno ozemlje SR Slovenije. K sodelovanju bodo morali biti pritegnjeni številni zunanji sodelavci, predvsem geografi oziroma drugi dobri poznavalci pokrajine, V letu 1974 je YGl že poslal 6i listov, ki zajemajo zahodni del Slovenije. V inštitutu SO zanje naredili osnovni pregled kot nujno potrebno pripravo za recenzente terenee in jim jih nato že konec leta dostavili; teh je bilo ob prvi pošiljki devet. I udi to leto je zunanji znanstveni sodelavec dr. Val ter Boli inec nadaljeval delo pri katalogiziranju slovenske geografske literature. Dve uri dnevno je preurejal zbrani listkovni stvarni katalog po modernih bi bi io tečnih načelih. Izšel je Geografski zbornik XIV. z razpravami: Drago Meze, Porečje Kokre v pleistoceiiu; Milan Šifrer, Kvartarni razvoj Dravinjskih goric in bližnjega obrobja; Igor VriscT, Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji. Značilnosti njihovega razvoja in družbenogospodarskega pomena s posebnim ozirom na mata mesta. Pripravljeno je gradivo za Geografski zbornik XV z naslednjimi deli: Geografija poplavnega področja ob Pšati (več avtorjev — kolektivno delo, izdelano leta 1973 s Finančno pomočjo SBK); Milan Šifrer, Triglavski ledenik v letih 1965—1973; Dušan Košir, Ledenik pod Skuto v letih 1934—1973. Na predlog upravnika je bil osnovan uredniški odbor Geografskega zbornika. Poleg glavnega urednika tikad. Svctozurja Uešiča so v njem še Drago Meze, Milan Šifrer in Marko Žcrovnik. Upravnik inštituta akademik Svetozar llešič je razen aktivnega sodelovanja pri temi Geografija poplavnih območij tm Slovenskem, katere nosilec je, in nadzora nad delom pri tccch-ziji imenoslovja na novi topografski karti SR Slovenije 1:25.000, uredil in jezikovno korigiral XIV. zvezek Geografskega zbornika. V zadnjih dneh maja je na vabilo Geografskega inštituta Madžarske akademije znanosti obiskal tamkajšnji inštitut. V začetku februarja je na vabilo Srbskega geografskega društva sodeloval na skupščini tega društva ter na simpoziju o razvojnih problemih gorskih območij Jugoslavije z ustreznim referatom o Sloveniji. Konec oktobra se je na vabilo Geografskega društva Makedonije udeležil proslave 25-Ietnice tega društva in bil izbran za njegovega častnega člana. V aprilu je kot dopisni član Italijanskega geografskega društva sodeloval pri sprejemu in vodstva članov lega društva v Sloveniji. Drugo Meze je poleg tajniškega dela v inštitutu organizira! pregled in razpošiljanje lislov ODK Za recenzijo imenoslovja na topografski karti SR Slovenije 1:25.000 je izdelal navodila, iskal zunanje sodelavce in z njimi vzdrževal zvezo ter na 32 listili prve pošiljke napravil osnovni pregled. Za potrebe arheologov je pripravil geomorfološki in hidrografski opis pokrajine S širšim zaledjem, kjer je stala prazgodovinska naselbina na Viru pri Stični. Y okviru teme Geografija poplavnih območij je terensko obdelal poplavno območje v Gornji Savinjski dolini (GSD), ki zavzema ob Dreti 132 ha, Savinji 117 ha, Libiji 4 ha in Lučnici 6 ha, skupaj 259 ha. Ugotavlja, da v GSD zaradi več ali manj hudourniškega značaja voda ni tipičnih poplavnih območij, so pa, zlasti v zadnjem času, nekatera območja ob vsaki višji vodi redno poplavljena, zato jih lahko označimo kot posehen poplavni tip,katerega karakteristika ob Dreti, Libiji in I, ličnici je manj vredna trava, posuta z mivko, ob Savinji pa obširna prodišča med Grušovljami in Nazarji ter najnižji logi v aluvialni ravnici. Značaj najnižje ravnice oh Dreti iu Savinji je močno različen, zato je ob njiju ludi učinek povodnji drugačea; ob Dreti je poplavljen rodoviten in naseljen svet. ob Savinji pa skoraj v celoti nerodoviten in nenaseljen. Rušilna moč poplavne vode je iz leta v leto večja ob obeh rekah. Vzrok za to je v prvi vrsti antrOpogen, GSD z bogatimi lesnimi zalogami in hidrološko ugodnima rekama ter s slabimi ecstaaii je do zadnje Vojne nudila izvrstne Osnove plavi jen j a ni splavarstvu. Ob obeh rekah SO bili šievtlni jezovi z umetnimi strugami, ob njih pa žage, mlini in drugi vodni pogoni (ob Savinji je bilo do druge vojne 34 jezov, 104 žage in 52 mlinov, ob Dreti pa 34 jezov, 47 žag iu 2i mlinov). Vzdrževanje jezov in strug je ust valjalo *aniropogeno<; ravnotežje vodnega režima. Z zapečatenjem in zato opuščanjem žag in zaradi rušenja jezov po visokih vodah v povojnem času pa se je to umetno vzdrževano ravnotežje čedalje bolj rušilo, okrepila se je rušilna moč voda in tudi poplave so v zadnjem času pogostejše. Od 34 jezov in 104 žag na Savinji jih je danes namreč le Se 19 oziroma 27 žag, na Dreti pa od 34 jezov le še 9, število žag pa se jfi zmanjšalo na 9. Zbrane ima tudi podatke o steviiu žag v vsej GSD pred vojno in danes, enako za mline, a za te približno število, saj jih je bilo npr. pred vojno o krog 330. Milan Na tek je v letu 1974 končal z zbiranjem gradiva za opis krajev V občini Žalec za 3. knjigo Krajevnega leksikona Slovenije. S tem v zvezi je pripravil tudi ustrezno besedilo za vseli 105 naselij Sp. Savinjske doline. Pretežno večino terenskega dela je usmeril v proučevanje poplavnih območij v Spodnji Savinjski dolini. Pri terenskem delu je bila še prav posebna skrb namenjena spoznavanju poplavni h predelov v poTečju Ložnice in Bolske, kjer se kažejo najizrazitejši učinki današnjih povodnji v pokrajini. Zaradi celovitejše predstavitve poplavnih območij v tej pokrajini pn so bila pregledana nekdanja območja povodnji ob Savinji te3 ob reguliranih delih Ložnice, Trnavče in Bolske. Ze prvi rezultati proučevanja poplavnih predelov v Sp. Savinjski dolini krepijo postavljeno domnevo, da je pretežna večina vzrokov za današnje obsežnejše povodnji, kot pa so bile v preteklosti, v družbenogeografskih dejavnikih. Z naglo de-agrarizacijo in industrializacijo pokrajine se je namreč tudi izredno hitro razkrajala in razkrojila nekdanja sreujska skupnost; oslabela je Človekova eksistenčna navezanost na zemljo; spričo hitrega uveljavljanja tržnih zakonitosti, ki je nenavadno močno zajelo tudi naše podeželje kakor tudi zaradi vedno hujšega pomanjkanja delovnih moči v kmetijstvu sploh, je zemljišče predvsem ob poplavnih vodah vse bolj in bolj izgubljalo na svojem pomenu; njegov pomen in delež v sklopu celotnega kmetijskega zemljišča še danes slabi. Zaradi teh in še vrste drugih, iu od predela do predela čisto specifičnih vzrokov, dobivajo pri-rodne prvine v okviru poplav vedno večjo veljavo ne le na poplavnem območju, temveč tudi v njegovem neposrednem zaledju. Z regulacijami in melioracijami, kjer so pač bile že opravljene, je človek korenito posegel v ublažitev posledic in vzrokov povodnji. Posledice takšnih antropogonih posegov v poplavne pokrajine se kažejo zlasti v kolonizaciji gmajniškega sveta ob Savinji, v novem vrednotenju osušenih in pred povodnjimi zavarovanih zemljišč itd. Vendar so regulacijska dc]« iz novejšega (povojnega) obdobja premalo obsežna, ali ponekod celo enostransko izvedena (npr. ob Bolski, Trebniku, Ložnici}, da bi lahko kolikor toliko smotrno vplivala na nenavadno naglo usihanje dejavnosti, ki so neposredno (bile) navezane na izrabo pogonske moč L tekočih voda (mlini, žage, kovačije, pomen jez oviri mlinščic idr.). Mililil Orožen Adamič je na inštitutu od 16. 10. J974. Opravlja tajniške posle ob nalogi Geografija poplavnih območij na Slovenskem. Sodeloval je pri pripravi osnovnega pregleda topografskih kart SR Slovenije 1 : 25,000 in sam recenzirai nekaj listov za območje Koprskega primorja, Na oddelku za geografijo ljuhljanskc filozofske fakultete je na podiplomskem študiju. Sodeluje v komisiji za varstvo okolja pri SAZU, Za Ceografski vestni k je pripravil poročilo O konlereiici o zaščiti Jadrana. V članku o problemih zbiranja in obdelave podatkov v urbanističnem planiranju Ugotavlja neusklajenost med prostorskimi enotami, ki so osnova za zbiranje podatkov in nesislemutičnost razpoložljivih p ros tor skih informacij; v bodoče bo potrebno tem problemom posvetiti več pozornosti, ne nazadnje tudi zato, da se prihranijo znatna sredstva in izboljša kvaliteta dela. Ukvarja se tudi t geografskimi problemi odlaganja odpadkov. Milan Sifrer je proučeval poplavno območje oh Dravinji. Ugotovi! je, da so poplave tu dejansko izredno obsežne in da prihaja pod vodo 6534 ha najrodovitnejših kmetijskih površin. Raziskave so tudi pokazale, da je prav človek s svojimi posegi v naravo sprožil obsežno akumulacijo Dravinje, ki je ob njenem srednjem in spodnjem toku dvignila celotno dolinsko dno za okrog 1,5—2,5 m. Zaradi tega naši panja se je areal poplavnega sveta močno povečal in poplave so se razširile tudi na območja, ki so bila pred tem nasipanjem izven njih. Tako so prišla v območje poplav tudi nekatera naselja (npr. Zbelovo). V svojem proučevanju je Sifrer obdelal tudi številne druge fizično-geo-grafske elemente poplavne pokrajine in probleme človekovega gospodarjenja na njej. Pri tem niso mišljeni samo mlini in žage. ki so v p o reč ju Dravinje v zadnjih letih skoraj do kraju propadli, ampak tudi zelo svojska kmetijska izraba poplavnih površin. Za Geografski zbornik XV je pripravil razpravo z naslovom: /Triglavski ledenik v letih 1963—1973»;, za potrebe arheologov pa je sestavil opis reliefa v Posočju s posebnim ozirom na pokrajino okrog Mostu na Soči. Marko Žerovnik je intenzivno vključen v delo pri recenziji imenoslovja na novi topografski karti SR Slovenije 1 : 25,000, Tu opravlja vsa tehnična dela, vključujoč razpošiljanje in sprejemanje rečen ziranih kaTt. na skrbi ima celotno evidenco, sodeloval pa je tudi pri osnovni vsebinski pripravi kart., Poleg iehničnega in vodstvenega dela V kartografskem zavodu se je posvetil predvsem problematiki v zvezi z geografsko-kartograf- sko obdelavo razvoja naselij na primeru občine Kamnik, za kar j t: opravil več terenskih ogledov. Ud eležil se je 23. kongresa nemške kartografije maja t.L v Bonnu-Bad Godesbergu. Bibliografija pomembnejših del S, 11 e š i e ; Geografija na razpotjih. Geografski vestnik XLVI, 3—9, Ljubljana 1974. Načelaa razglabljanja o geografiji v socialistični Evropi. Geografski vestaik XLVI, 75— 80, Ljubljana 1974. Rezultati geografskega proučevanja SV Slovenije v zadnjih dveh desetletjih, Geografski simpozij o SV Sloveniji. »Ceographica Sloveti i ca t 3, Maribor J 973, 7—13. Diskusione primedbe na tematiku Zivotna sredina i čovek. iZi-votna sredina i čovek«. Srpsko Geografsko društvo, Posebna izdanja 39, Beograd 1973, 15i—162. Geografski aspekti zaštite životne sredine. Zbornik IX. kongresa geografa Jugoslavije u Bosni i Hercegovini. Sarajevo 1974, 45—52. Sotelsko-voglajnska regija, njene osnovne geografske poteze in njena vloga v slovenskem prostoru. Publikacija 9. zborovanja slov. geografov v Uogttški Slatini. Ljubljana 1974, 5—20. D. M c z c : Porečje Kokre v plcistoccnu. Geografski zbornik XIV, 7—1U0. Ljubljana 1974. Geomorfološkn-hidrografski opis ozemlja predzgodovinskega naselja iVirski Cvinger« s širšim zaledjem, lipkopis, 8 str. t/a polrehe arheologov). M. N a t e k : Nekatere spremembe prebivalstva na območju žalske občine v desetletju od 1901 do 1971. Savinjski zbornik III, 5—45, Žalec 1974, Bast števila prebivalstva na celjskem območju v desetletju 1961 do ¿971, Celjski zbornik 1973—74. 5—45. Celje 1974. ficsiavine prebival s tvenega prirastka v pokrajini med Sotlo, Savo, Savinjo in Voglajno v desetletju 1901—1971. Voglajnsko-sotelska Slovenija, 143—159, Ljubljana 1974. Sezonski radnici iz drugih republika Jugoslavije u Sloveniji, Zbornik IX. kongresa geografa lugoslavijc u Bosni i Hercegovini od 24. do 30. IX. 1972, 351—302, Sarajevo 1974, Poglavitne družbenogeografske značilnosti poplavnih območij — v sestavku: Geografsko proučevanje poplavnih območij v Sloveniji. Geogralski vestaik. XLVL 141—146, Ljubljana 1974. M. Orožen Adamič: Problemi zbiranja in obdelave podatkov v urbanističnem planiranju. Geografski obzornik XXI. 14—16, Ljubljana 1974. M. S i f r e r ; Kvartarni razvoj Dravinjskih goric in bližnjega obrobja. Geografski zbornik XIV. 105—177. Ljubljana 1974. Poglavitne značilnosti razvoja škofjeloškega hribovja. Loški razgledi XX, 11—23, Škofja Lnka 1974. Reliefne značilnosti poplavnih območij ia poplavnega zaledja. Geografski vestnik XI,Vb 137—138, Ljubljana ÍÍT4, Triglavski ledenik v letih 1963—1975. Pripravljeno za tisk v Geografskem vestni k u XY. M. Ž e r o v n i k : Moj prvi atlas. Izdala Cankarjeva založba v Lj uhlja ni. 34 str. (skupaj s Tonetom Oblakom in Tomažem Web rom); Kartografski zavod Personalna sestava je ostala nespremenjena, čeprav bi zavod nujno potreboval kartografskega risarja; skušal ga bo dobiti prihodnje leto. Delo je še vedno omejeno predvsem na kartografske izdelke za potrebe izvedbe delovnega programa inštituta, V ta namen je bilo izdelanih tj osnov (hidrografija, relief, gozdovi) za poplavna območja s hklrografskim zaledjem ob Mislili ji (orl Gornje Radgone navzdol). Dravinji, Sotli do Zelenjaka, Dreti, Savinji do Soteske pod Mozirjem, Bolski, Ložu ni ¡II Trnavci, ki bodo služile izdelavi treh oziroma štirih tematskih kart: 1. reliefne značilnosti, poplavna območja ter regulacije in melioracije; 2. prst in rastje s profili prsti; 3. izraba tal in vodni pogoni; 4. zemljiške kulture na poplavnem območju. Leta 1974 je zavod dobil in obdelal novih 180 listov ODK, od tega 172 merila I : 5000 in 8 merila I : lO.OtiO; v zavodu je sedaj shranjenih skupaj 1347 listov ODK. J z lastnih sredstev je bilo nabavljenih 5 listov osnovne geološke karte Jugoslavije merila 1 :500.000. Zbirko siarili jugoslovanskih topografskih kart 1 : 50,000 in I : 25,000 za Slovenijo je zavod dopolnil a 45 novimi listi. Kot darilo tov. Kristana F. Srečka, upravnega referenta v pokoju iz Polja pri Ljubljani, je dobil zavod 141 raznih kart starejše izvedbe. Y zavodu so izdelali ozalidne in transparent ne kopije mat rit; 70 listov ODK za potrebe inštituta, predvsem v zvezi s proučevanjem geografije poplavnih območij in recentaran jem topografske karte SR Slovenije 1 : 25.000; tu za tista območja, katerih imenoslovje je bilo pregledano od SAZL!. Za XV. knjigo Geografskega zbornika so izdelali karto Triglavskega ledenika In začeli s pripravo štirih barvnih tematskih kart poplavnega območja ob F sati. Iz investicijskih sredstev je dobil zavod leta 1974 planvario-graph, v istem letu naročen in plačan pa je bil rollplanimeter, ki bo dobavljen Seta 1975. Z nabavo plan vari ograplia bo kartografsko reproducirán je izpopolnjeno in predvsem poenostavljeno. G eoio tol a Iio ra to r i j Za potrebe inštituta in po predhodni odobritvi upravnika še zu nekatere druge institucije SAZU in izven nje je Vi vod Vlado, fotografski mojster, izdelal: 252 reprodukcij raznih topografskih kart in risb v različna merilu in formate; 1595 fotopovečav slik formata 9 X 12cm; 148 fotopovečav slik formata 15 X 18 eni; razvil 545 razni k črno-helih filmov; razvil 50 barvnih diapozitivov. Urejal je priročno fotoleko geofotolaboratorija in po zamenjavi radiatorjev in pleskanju prostorov te nanovo uredil, Geofotoiaborutorij je iz sredstev amortizacije dobil širokokotni objektiv sSuper angulon* za Linhof kamero, iz lastnih inštitut-skih sredstev pa je kupil panoramski fotoaparat znamke 1 lorizont. NaČTi dela zn leto 1975 Glavno delo bo usmerjeno v nadaljevanje proučevanja geograf i j poplavnih območij na Slovenskem. SBK bo inStitut oddal elaborate, ki so omenjeni v poročilu za leto 1974, nanovo pa bo začel s proučevanji poplavnega sveta na Planinskem, Grosupeljskem iu Apaškem polju, ob Krki pod Otočcem, ob Šujici, v porečju Radomlje, Dragonje in Dr niče ter ob Rižani in Rad a-ševici. Za ta območja bo treba izdelati 8 osnovnih kart s topografijo. okrog 56 tematskih kari ter nekaj diagramov, ki bodo razmnoženi na okrog 369 izvodov. Poživil bo študij prostorskih problemov; posebno skrb bo namenil kompleksnemu proučevanju človekovega okolja, s čimer bo prispeval k tlela Sveta za proučevanje in varstvo okolja SAZU, Veliko truda in Časa bo vzela organizacija recenzije imenoslovja na preostalih 219 listih topografske karte SR Slovenije 1 : 25,000: inštitutski delavci bodo tudi sami recenziruli več listov za območja, ki jih bolje poznajo. Nadaljevalo se bo delo pri pregledu imenoslovja na i i stih ODK SR Slovenije in začelo se bo s proučevanjem re-eentno soliflukcije na Ratitovcu in na nekaterih drugih vrhovih Škofjeloškega hribovja. V Spodnji Savinjski dolini se bodo nadaljevala proučevanja nekaterih družbenogeografskih sprememb v novejšem času. Zuanstvero-strokovni kader ho po svojih močeh sodeloval pri proučevanjih zgornjega Posočja, ki spada v okvir priprav za zborovanje slovenskih geografov leta 1975 na tem delu Slovenije. Inštitut bo nadaljeval z delom na geografsko-kartogrufski problematiki razvoja naselij v Sloveniji ob primeru občine Kamnik. Na nekaterih hribovskih naseljih v Gornji Savinjski dolini bo skušal narediti sond ne raziskave razvoja agrarne pokrajine zadnjih 15 leí, ko «e je življenje na mnogih hribovskih kmetijah v temeljih spremenilo, ftedigirali in v tiskarno bodo oddali gradivo za XV. knjigo Geografskega zbornika. Na Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Skuto l>odo opravili redna opazovanja ob koncu letne ledeniŠke talilne dobe. Za čim uspešnejše delo geofotolaboraiorija bodo v letu 1975 skušali izpopolniti njegov inštriiuientarij. Upravnik inštituta ima v načrtu sedemdnevno strokovno potovanje na konferenco Stalne evropske konference za študij agrame pokrajine, ki jo sklicuje Instituí za geologijo poljske akademije znanosti y dneh od 2, do 7. septembra 1975; Sifrer Milan desetdnevno strokovno potovanje na Madžarsko zaradi izmenjave izkušenj in medsebojnega sodelovanja pri sklenjenem dogovoru med inštitutom SAZU in Geografskim inštitutom madžarske akademije znanosti; Žerovnik Marko in Hribar Milena pa sedemdnevno strokovno potovanje na Dunaj zaradi izpopolnjevanja V strokovni iii tehnični kartografiji ter navezave stikom s tujimi tematskimi kartografi. BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HADŽI j A Poročilo o delu v letu 1974 Splošne ugotovitve Dne 8. januarji! 1974 je nenadoma preminil dolgoletni zunanji sodelavec dr. Vlado Trebuhov, Z njegovo smTtjo je inštitut izgubil znanstvenika, ki je lii! odličen poznavalec vegetacije Evrope, severne Afrike in Irana. Ob koncu leta sta bda sprejeta na poskusno delo teli nična sodelavca Olga Jokič in Božidar Okorn, ki sta se začela uvajati v laboratorijsko in terensko delo. Terensko delo t J. Bole je v maju raziskoval skupaj z E. Pretnerjem in H, Dro-venikam jame v okolici Krtina, Sinja in na severni strani Bioko va. V Času IV. kongresa biologov Jugoslavije je zbiral material v okolici Sarajeva in na Jaborini. Več enodnevni K ekskurzij je usmeril na loško ozemlje in v okolico Cerkniškega jezera i u dopolnil lit mistična raziskovanja iz preteklik let. Več krajših ekskurzij v razne predele Slovenije je dalo veliko primerjalnega materiala. Skupaj z B. Dro ven ikoni je na štirih ekskurzijah proučeval favno turistično urejene jame Pekel pri Šempetru v Savinjski dolini, šest dni terenskega dela pa je porabil za in ven tarizi tanje favne ob severni meji. j. Carnelutti je s prevzemom teme »Inventarizacija favne severne meječ za potrebe fitokarantenske obmejne službe prilagodil terensko delo raziskovanju ob meji. /hiral je predvsem entomološki materiali v veliki meri pa je organiziral delo in povezoval sodelavce na terenu na Jesenicah, Ravnah, v Dravogradu, Mariboru, Gor. Radgoni in Murski Soboti. Nadaljeval je iuvnistična ekološka in zoogeografska raziskovanja metuljev V Sloveniji in Jugoslaviji. Opravil je okoli 50 krajših in daljših ekskurzij po Sloveniji in v julijsko Benečijo, /a proučevanje in zbiranje metuljev je izrabil tudi letni oddih v Dubrovniku in na Mljetu. Pri terenskih raziskovanjih so pomagali zunanji sodc- lavci P. Tonkli, C. Furlan, J. Premrl, I. Sivcc, Z. Pflaum, G, Kosi in M, Štangelj. B. Drovcnik je nadaljeval redna ekološka opazovanja v ledenici Dol v 1 rnovškem gozdu in sklenil krog dveletnih ekološko populacijskih opazovanj. _Na osemdnevni ekskurziji v južno Makedonijo je proučeval spomladansko koleoptersko favno slabo preiskanih območij. V srednji Dalmaciji je nabiral podzemeljske hrošče v doslej biološko ncpreiskanih jamah. V času IV. kongresa biologov Jugoslavije je naredil več ekskurzij v okolico Sarajeva (Vučja Luka, Igman, Jahorina). V okviru raziskovanj favne Slovenije in inventuri z acije favne ob severni meji je opravil več ekskurzij v predele ob jugoslovansko-avstrijski meji. Pomagal je tudi pri izvedbi ekskurzijskega programa v zvezi z zborovanjem Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegelacije. T. Munda je raziskovala asociacije in zonncijo morskih ben-toTtskih alg, predvsem vegetacijo laguuariiega sistema solin v Portorožu, Sečovljah in Strunjanu. Na Lošinju je proučevala asociacije alg z uzirom na ekspozicijo. Na Gorenjskem je obravnavala nekatere vrste sladkovodnih kloroficej v liiiru tekočih alpskih potokih. Na oiokih Anglesey in lsle of Man v Angliji je opazovala tipične biotope in rastišča nekaterih značilnih alg. Geobotanična skupina je bila na terenu od sredine maja do konca novembra in je delala 120 dni. /a proučevanje vegetacije za nalogo »Vegetacija Slovenije* je porabila 70 dni iti za karti-ranje za iVegetacijsko karto Jugoslavije za Območje Slovenije« 50 dni. V merilu 1 : 50.000 so bile skartirane karte Ljubljana 1, Trbiž 4, Celovec 5, Bled 1 in 2. Skartirana je bila površina okoli 4-0.000 ha. Za nalogo fVegetacija Slovenije« je A. Marinček končal proučevanje gozdne vegetacije v Moravski dolini in nadaljeval s proučevanjem vegetacije na nanosih ju ž noža lin d ne Slovenije. I.Puncer je intenzivno raziskoval dinarski gozd jelke in bukve na Kočevskem. A. Seliškur in L, llijanič sta nadaljevala raziskave vlažnih in mokrih travišč na območju Cerkniškega jezera, Planinskega polja in Ljubljanskega barja. Občasno je A. Seliškar popisoval travniško vegetacijo v predalpskem svetu. Za potrebe g e oboi a nične skupine so delali na terenu se M. Accet-to, T. Wraber. L. Marko v ič, S. M or vati č. N. Gogala, V. Gregor i e, A. Hočevar, A. Martinčič, D, Stepančič, J. Suši o, A, Sercelj in B. Vovk. Kabinetno delo J, Bole je končal z det.eruiiiiacijauii in obdelavo mehkužcev Cerkniškega jezera in obdelal l toga i material, nabran ob severni meji. Nadaljeval je s podrobno obdelavo rodu Zospeum in oddal razpravo v tisk. Na enak način je obdelal tudi mehkužce loškega ozemlja. J, Carnelutti je opravljal vsa laboratorijska in konzervator-ska dela ter zlasti zamudno preparjranje inscktov. Prav to delo je zaradi obilice materiala precej zaostalo, 11. Drovenik je urejal zbirko hroščev, predvsem družini kozličkov in krešičev in prepariral okoli 40 00 hrošče v. Determiniral je tudi material za biologe in gozdarje iz Zagreba, Sarajeva in Skopja. Ureja! je kartoteko jugoslovanskih krešičev in risat a realne karte. Sodeloval je pri obdelavi in pisanju končnih poročil o favni Cerkniškega jezera in favne ob severni meji. I.Munda je sortirala in determinirala material iz severnega Jadrana in obal Islanda. K uiti vira lu je sladkovodne in morske kloroficeje v različnih koncentracijah soli. Nadaljevala je določanje aminokislin v algah. Geobotanična skupiti« A, Marinčck, i. Puncer in M. Zupančič so obdelovali na terenu zbrano gradivo ter ga urejali, tabelirali in pripravljali za objavo. A. Marinček je prijavil doktorsko delo »Gozdna vegetacija na klastičnih sedimentih jmžnozahodne Slovenije« na gozdarski fakulteti v Beogradu pri prof. dr, ing. B. Jovanovieu. I. Puncer je reševal organizacijsko tehnične probleme v zvezi z vegetacijsko kartografijo, Skupaj z M. Zupančičem sta pripravljala za tisk vegetacijsko karto v merilu 1 : 100,000. M.Prešeren in V. Žagar sta bila ves čas zaposlena s kartografskimi i rt drugimi tehničnimi deli za potrebe geo-botanične skupine. A. Seliškar je uspešno nadaljeval podiplomski študij na univerzi v Zagrebu. M. Zupančič je organiziral delo geobotanične skupine, usmerjal raziskave in skrbel za koordinacijo z zunanjimi sodelavci. Sodelovanje z znanstvenimi in strokovnimi organizacijam i t Kot v preteklih letih so tudi v letu 1974 iniiitutski delavci ohranili delovne stike z vsemi institucijami, s katerimi so že sodelovali, sodelovanje pa še razširili, J. Hole je sodeloval pri podiplomskem študiju iz hidrobio-Jogije na univerzi v Zagrebu. Na biološkem oddelku biotehniške fakultete v Ljubljani je imel ciklus predavanj o mehkužcih za biologe. J. Carnelutti je vodil Slovensko entomoioško društvo. Sodeloval je v redakcijskem odboru Acta entomologiea JngosJuvica i ii časopisa Bi osi steni a tika, ki ga pripravlja društvo b i os iste-matikov. Navezal je nove stike z domačimi in tujimi entomoliigi. B. Drovenik je sodeloval z gozdarskima fakultetama v Sarajevo in Skopju. V Slovenskem entomološkem društvu je imel veliko organizacijskega dela in 4 predavanja. Pri Jugoslovanskem entomološkem društvu je sodeloval v skupini za raziskovanje in kartiranjc entoinofavne Jugoslavije. Oeoboiutiična skupina je poglobila sodelovanje s Slovaško akademijo znanosti iz Bratislave, z botaničnim laboratorijem Fakulteit der W iskunde en Natuiirvvetensebappen Katliolike Universiteit v Nijmegenu na Nizozemskem in z gozdarsko fakulteto v Sarajevu. Zborovanja, po&Detooanja in sestanki J. Bole seje udeležil II. simpozija bioaistematikov v Ro\iuju i 11 imel referat.: ^Teoretske osnove in praktična uporabnost novih sistemov v živalstvuUdeležil se je tudi IV, kongresa biologov Jugoslavije v Sarajevu. J. Carnelutti je imel na II, simpoziju biosistematikov v Ro-vinju referat: ^Problematika historičnih opisov ras pri Pal 'iias-sidah (Lepidoptera)*. V oktobru je bil na IV, redni letni skupščini ent ontološkega društva v O teševa in imel referat: j*Klisure Makedonije kot cntomološko pomembni Tcfugiji lepidopterske favne i in slikovno predavanje o Makedoniji in njeni entoino-Iavni. Z B. Orovenikom sta organizirala prvo zborovanje eiito-niologOv sosednjih dežel, ki se ga je poleg domačih entoiuologov udeležilo še prek 20 gostov iz Hrvatske, Avstrije in Italije. Na zboru je bilo 6 predavanj, uvodno predavanje pa je bilo posvečeno pokojnemu entomologu Alfonzu Gspnnu ob tO. obletnici smrti. B. Drovenik seje udeležil TI. simpozija biosistematikov v Kovin ju, letnega zbora avstrijskih in koroških cntomologov v Celovcu, IV. kongresa biologov Jugoslavije v Sarajevu in IV. redne letne skupščine entumološkega društva v Otesevu. kjer je imel referat: »Endemni krešiči Makedonije-;. J, Carnelutti in B. Drovenik sta vodila seminar o metodab lova in zbiranja, ki je bil namenjen zunanjim sodelavcem pri temi »Invcntarizaeija favne ob severni meji«, bil p« je v maju na Kmetijskem zavodu v Marihoru, A. Marinček se je udeležil mednarodnega zborovanja fito-cenologov v llintelnu v Nemčiji in imel predavanje: »Raniti e in-hcitcn aulgrund einer Vegeiationskartci. T. Mundfit se je udeležila VIII. International Seaweed Symposium v lia »gorju (Anglija) z referatom; s-A Note on the Main Fioristic- and Vegetation Limits in Island ic Coastal Waters t. Organizacijski odbor 14. mednarodnega zborovanja vzhodno-alpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije jc organiziral februarja v Ljubljani sejo razširjenega predsedstva tega društva. Biološki inštitut Jovana Hadžija je organiziral pod pokroviteljstvom SAZU oz. predsednika Josipa Vidmarja 14, mednarodno zborovanje vzhndnoalpskn-dinarskega društva za proučevanje vegetacije. Zaradi smrti V. Tregubova se je odbor spremenil. Predsednik je postal F. Mayer, podpredsednik pa M. Zupančič. Sekretar je bil I, Puneer in je vodil vsa tehnično organizacijska dela, kot člana pa sta sodelovala A. Mariuček ill T, Wrabcr- Zborovanje je bilo 21. do 27. 7. in se ga je udeležilo liJO članov in gostov iz 7 držav. Temi zborovanja sta bili: >Ve-getacijit dinarskega in alpskega sveta Slovenije« in »Življenjsko okolje in vegetacija T. Dva dneva sta bila namenjena znanstvenim referatom, štirje dnevi pa ekskurzijam na Kočevsko, Cerkniško jezero, v Trnovski gozd, Mangart ter Malo Pišnico in Tamar. Zborovanje je bilo organizacijsko in strokovno dobro pripravljeno in so organizatorji prejeli mnoge pohvale. I. Puneer in M. Zupančič sta se 12, h. udeležila seje medrepubliškega odbora za koordinacijo deia na vegetacijski karti Jugoslavije v Zagrebu, 17. V. pa sta bila na proslavi 80. obletnice rojstva E. Aichingerja v Celovcu, V času od 21. do 2?. 10. sta se udeležila proslave 25. obletnice ustanovitve gozdarske fakultete v Sarajevu, kjer sta imela predavanje: »Stanišno-uzgojni tipu vi na osnovi hiljnih zajednica, pomoč kod uzgoja šuma«. M. Zupančič sc jc 16. 11. udeležil seje ožjega predsedstva vzliod-noalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije v Celovcu. Obiski in gostovanja V aprilu je obiskal inštitut H,Maier s skupino biologov z dunajske univerze ter obiskal jame v okolici Postojne in Škofje l/oke. Ob ekskurziji v Dalmacijo sta bila na obisku dr. Ch. in dr. R, Deeleman iz Nizozemske. Drugi obiskovalci so bili: dr. J. Martens in O, KratsChmer iz Nemčije, dr, F, Spring, R. Ken-yery, dr. H. Schweiger, S, Steincr, F, Rasse in dr. M. Schmidt iz Avstrije, dr. M. Franciscolp, dr. P. Brandmyr, dr. G. Calligaris, G. Vene m s, E, Pezzoli in I, Panlctti iz Italije, od domačih pa prof. dr. Z. Lorkovič, prof. dr. Z, Kovačevič, ing, B. Brjtvec in ing. B. Milosevic iz Zagreba. V zvezi z zborovanjem vzhodno- alp ska-dinarskega društva za proučevanje vegetacije je inštitut obiskalo veliko znanstvenikov, ki so omenjeni v posebni publikaciji. Razen teh pa so bili še prof. dr, K. Aicbinger 111 dr. Ii. Härtel iz Celovca, prof. dr. H, Ein iz Skopja, dr- H. van Gils s skupino študentov iz !\Tizozemskes prof, dr. P„Fukarek in ing. li. Fubjanič iz Sarajeva, prof. dr. S.Horvaiič, prof. N. lfodak-Horvatič, prof. dr. L, Ilijanič, dr. L. Markovič iz Zugreba, prof, dr. D, Lausi in prof. dr. S, Pignatti iz Trsta, prof. dr. Siiss iz Berlina, dr, A.Spanikova iz CSSR in prof, dr. 11. Wagner iz Salzburgs, Objavljena delu o letu 1974 a) Znanstvena in strokovna dein J, RO 1 C.i Malako loSke razmere v podzemlju na Idrijskem, Naše jame Ib, 83—'12. Ljubljana, KoiI Zospeum Bourguignat iHib (Gastropoda, Ellnbüdue) v Jugoslaviji. Razprave IV. ruzr. SAZU 17 (5), 249—291, Ljubljana. Nlalakološke značilnosti loškega ozemlja. Loški razgledi 2S, liti do 162, Skofia Loka. Podzemeljski polži in zuogeografske razmere S lov enakega Pri mor j h. Acta carsolrjgica 6, 277- -284, Ljubljana. j. Car ne! u iti, Š. M i e h i e I i : Makrolepidopieri Triglavskega narodnega parka in okolice I IL Le-pidoptera; Noetuidae. Varstvu narave 7, t>i>—95, Ljubljana. A. M a r i n č c k : Gozdna vegetacija škofjeloškega pogorja. Loški razgledi 20. 208 dn 226, Skofja Loka. L M u n d a : Vergleichende licohachtungcn an der AI gen vegetation und dm ökologischen Verhältnissen einiger Süsswasserqnetten in der Umgebung von Ljubljana (Slowenien). Razprave IV. razr. SAZLT 17 (Ii, 1—79. Ljubljana, Changes and succession in the bcnthic algal associations of slightly polluted habitats. Rev, Intern. Oceanogr. Med. 54. 37—'52, The effect of polluted waters on the assimilation rate of the brown algae Ascophyltmn nodosum (L.) Le Jol. and fiicujf nesititlristii L, Rev. Intern. Oceanugr. Med, 34, 53—66. O vsebnosti proteinov v nekaterih jadranskih algah. Acta Adr. 16 (14), 13—17, Split. Spreminjanje biomase f i tob en tos a z globino. Acta Adr. 16 (15). 18—24, Split. I. P n a c c r , T. W o j t c r s k i, M. Zupančič: Der Urwald Kočevski Rog in Slowenien (Jugoslawien), Frag. flo-ristica et geobotanica 20 ¡1), 41—87 iti tabela, Krakow. b) Objavljeno o posebni interni publikaciji A. M a r i n c e k ; Vegetacijski piofil gozdnih združb Malo P¡Snic-e. Vodič po ekskurzijah 14. iuedn, simp., 73—78, Ljubljana. F. I1 11 n c e r : Gozdna vegetacija £n pragozdovi Kočevske. Vodič po ekskurzijah 14, nicdn. simp.. 26—32, Ljubljana. L P u n c e r, M, Zupančič: Splošna fiziosrafska oznaka ekskurzijskih območij, Vodič po ekskurzijah 14. mean. simp., 6- 9, Ljubljana. Nekaj razvojnih sukcesij vegetacije na opuščenih kulturnih površinah Kočevske. Vodič po ekskurzijah 14. medu, simp., 42—45, Ljubljana. M. L u p a n č i č : Vegetacija mrazišca v Smrečju - Trnovski gozd. Vodič po ekskurzijah ¡4, medn, simp,, ~>—69, Ljubljana, c J Poljudnoznanstvena dela, članki, poročila J. Botc : Nevreienčarji Triglavskega narodnega parka. P roleti s 36. 142- 143, J, j ubija n a, J. Ca r n el u iti : Žuželke V Triglavskem narodnem park ti in okolici. Proteus 36, 440—442, Ljubljana. I. Piincer: Umrl je prof, dr. ing. Vlado Tregubov. Gozdarski vestnik 32 {1), 35—36, Ljubljana. I, P U n C e r r M- Zupančič: 13, /borovanje vzliodnoaipsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije. Gozdarski vestnik 32 (10), 409, Ljubljana, 14. zborovanje vzliodnoaipsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije. Gozdarski vestnik 32 (10), —-414, Ljubljana. M. Zupančič: Dr, Vlado Tregubov. Delo. 16 (S). 12. Ljubljana. Prof, dr. inž. Vlado Tregubov. In memoriam. Naši razgledi 23 (4), 91—92, Ljubljana. !>r, ing. Vlad n Tregubov ti v slovo. Biološki vestnik 21 (2), 163—164. Ljubljana, č) Znanstveno strokovni elaborati J. Bole, |. C a r n e I u 11 i, B. D r O v e o i k , A. M a r i n č e k iti zunanji »«delavci: Preliminarno poročilo o inventarizaciji vegetacije in favne severne meje in obmejnega področja jugoslovansko-avstrijske meje v 1974. letu 167 str. J. Bole : Mehkužci Cerkniškega jezera in okolice, 22 sir, B. Drovfnik: Hrošči (Coleoptera) Cerkniškemu jezera in okolice, 17 str, A, Marinček,!. Puncer, M. Zupančič: Vrednotenje in načrtovanje prostora na ekološki osnovi širšega gravitacijskega območja ljubljanskih občin, 52 str. iu 15 kart. L M u n d a : Tipi 7onacije in nekatere tipične asociacije morskih bentonskih alg poluiranih in nepniuiranih. biotopov Jadrana, 22 str. Načrt dela za leto 1975 J. Bole bo terenska raziskovanja usmeril na območje ob severni meji (Karavanke, Kobansko, P rek mu rje) in na Dolenjsko. Daljša ekskurzija je predvidena v Bosno in Hercegovino na območja, kjer bo zaradi velikih hidroteJmičnih del prizadeta edinstvena podzemeljska favna. Kabinetno delo bo obsegalo obdelavo zbranega gradiva, predvsem posamezne t.aksonomske skupine mehkužcev in regionalne fav tliš lične obdelave, J. Gamclutti bo raziskoval insekte v predelih ob severni meji, favnistična, ekološka in zoogeografsku raziskovanja pa bodo na različnih območjih Slovenije in Jugoslavije. B. Drovenik bo obiskal nekatere predele v Makedoniji, Bosni, Srbiji in Črni gori, kjer bo proučeval in kartirai entomofavno. Nadaljeval bo z inventarizncijo hrošeev ob severni meji, predvsem v Karavankah in Prekmurju. Kabinetno delo bo usmerjeno v obdelavo k resice v. Dokončal bo tudi disertacij sko delo o ekološko populacijskih raziskovanjih v Trnovskem gozdu. I. Munda je dobila enoletno štipendijo Humboldtove ustanove iz ZTL Nemčije in bo delala na morski biološki postaji na Helgo-landu, Geobotanična skupina bo delala p° predvidenem srednjeročnem delovnem načrtu, ki zajema proučevanje in karti ran je vegetacije Slovenije. V okviru naloge »Vegetacijska karta Jugoslavije« je v prvi varianti predvideno kur t i ran je v merilu 1 : 59.000, listov Ljubljana 2, Bled 5, Tolmin 5 in 4, oz. v drugi varianti lista Rogatec i in 3. V drugi nalogi »Vegetacija Slovenije« je predvidena razširitev raziskave vegetacije z novimi sodelavci, vsebina dela pa bi bila naslednja: A. Marinčck bo nadaljeval raziskave gozdnih združb na nanosih južnovzhodne Slovenije in končal s terenskimi deli. I. Puncer bo nadaljeval s proučevanjem jelovo-bukoVih gozdov. A. Seliš kar bo pod vod- šivom L. Ilijanica nadaljeval Študij vlažnih in mokrih travišč, predvsem fca Ljubljanskem barju. M. Zupančič se bo posvetil raziskovanju smrekovih gozdov v Sloveniji na različnih geološko-petrografskih podlagah, kjer naj bi ugotavljal nove fiioeenoze smrekovih gozdov in jih primerjal z že opisanimi združbami. M. Accetto bo proučeval poplavna rastišča gozdov hrasta m belega gabra v Sloveniji. L. Markovič bo nadaljevala raziskave rudetalne in scgetalne vegetacije v Sloveniji, D. Robič bo začel z raziskavami predalpskega jelove-bukovega gozda v Sloveniji. T, Wraber bo še nadalje proučeval visokogorsko vegetacijo. Geo-botanična skupina bo po posebnih pogodbah proučevala in kar-tirala v merilu 1 : (0.000 gozdno vegetacijo ter te karte aplicirala za gospodarske namene. Predvideno je delo na Kočevskem, v zgornji Savinjski dolini in v Trnovskem gozdu. Kabinetno in laboratorijsko delo geobotanične skupine bo obsegalo obdelavo na terenu zbranega gradiva, izdelavo vegetacijskih kart in elaboratov, pisanje razprav ipd. A. Marin ček in A. Seliškar se bosta udeležila zborovanja med na rod ne g a društva f i toc enologov v Ri utehiu v Nemčiji. A. Marinček, L Puncer in M. Zupančič se bodo udeležili delovne seje razširjenega predsedstva vzhodno-alpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije v Passo Purro v Italiji. MEDAK ADEMIJSKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE P o r o i i l o o delu v letu 19 7 4 Nalogu »Flora in favna Jugoslavije« se je nadaljevala po ustaljenem načrta. Odbor je pritegnil k sodelovanju strokovnjake za posamezne laksononiskc skupine, zbiral in urejal rokopise in izdajal kataloge favne Jugoslavije. V aprilu je dal ostavko predsednik Medakadeuiijskega odbora akad. prof. dr. Ivan Rukovec. Izvršni odbor je imel 12. 4-sejo, na kateri je sprejel odstop dotedanjega predsednika in za novega predsednika izbral dopisnega člana SAZU prof. dr. F mesta Mayerja. Predlog ¡spremembe je bil p oslu n vsem članom odbora. Ker so se vsi strinjali z izborom novega predsednika je bil prof. dr. Ernest Mayer izvoljen in je s L 6, prevzel dolžnost predsednika Medakademijskega odpora za floro in favno Jugoslavije. S sredstvi, ki jih je odbor dobil od Sklada Borisa Kidriča, je opravil redakcijsko delo za Iri zvezke katalogov, za tisk pa pripravlja dva zvezka katalogov favne Jugoslavije. V letu 1974 sta bila natisnjena dva zvezka katalogov favne Jugoslavije; S. B r e 1 i h , G. D Ž ti k i e , Reptilia (36 str,); G. S, K a r h m a n , Crustacea — A mphi poda (44 str.). Načrt dela za leto 1975 V letu 1975 Ivo odbor nadaljeval z izdajati jem katalogov favne Jugoslavije. Končan] bodo katalogi Oligoeliaeta, Mollusca in Aranea. Skleni 1 pa lxi še nove pogodbe. Po večletnem premoru bo odbor poživil izdajanje katalogov flore Jugoslavije. V začetku leta je predviden sestanek botanikov taksonomov, ki si bodo razdelili za obdelavo posamezne taksononiskc skupine in bodo do jeseni že pripravili nove zvezke katalogov flore Jugoslavije. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE Poročilo o delu v letu 1974 Molekularne vede so interdisciplinarno področje, ki obsega del dejavnosti fizike trdne snovi, kemije, biofizike, kristalogra-fije itd. Kljub temu pa je področje molekularnih ved izdiferen-c i rami tako daleč, da posega na nekatera specifična področja kot samostojna veda. Tako je bil na primer na zadnji seji odbora sprejet sklep, da organizira posvetovanje o nekaterih aspektih molekularne farmakologijc, Odbor je bil soorganizaior seminarja »Perspektive v biofiziki in molekularni biologi ji t septembra na Otočcu, ki sta ga organizirala Jugoslovansko društvo za biofiziko iu IUPAB, in letne šole »Tekoči kristali«, ki sta jo organizirala Inštitut J. Steian in Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani julijo v Portorožu. Organiziranih je bilo več predavanj: prof. S. M. Rapoport: »The red celi as a model of metabolic regulation«; dr. G. J. Kriigcr: ^Diffusion of molecules in liquid crystals«; prof. W. Gordy: »Magnetic resonances in biological systems«. Odbor je usklajeval programe raziskovanj strukture materije na nivoju molekul in kondenziranih faz s fizikalnimi in računalniškimi metodami na slovenskem, jugoslovanskem oziroma subregionalnem nivoju. Pomagal je raziskovalni skupnosti pri pripravi programa z raziskovalno tematiko s področja molekularnih ved. Na področju suhregionalnega sodelovanja v znanosti za projekt Molekularne vede velja poudariti, da je bil program formalno vključen v program UNESCO. Za sprejetje usklajenega projekta bodo usklajevalni sestanki na nivoju ekspertov s področja molekularnih ved držav s u breg i je. Delna koordinacija pa je že uspesno vzpostavljena v smislu, izmenjave informacij, predavateljev in slično. Odbor se je sestnl dvakrat. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Pravna sekcija Poročilo o delu za leto 197 4 Osebna sedava: Načelnik: akademik dr. Viklor Korošec. Člani sekcije: akademiki — dr, Gorazd Kušej, dr. Mak.su Snu deri, dr. Lado Vavpetič, univ. profesorja dr. Peter Kobe, dr. Vladimir Murko, upok. univ. profesorja dr. Alojzij Finžgar in dr. Ivan Tomšič. Znanstveni svetnik: dr. Ciril Kržišnik, Na lastno prošnjo je bil razrešen članstva v pravni sekciji docent dr. Juromir Beran. Sekcija je v poslovnem letu 1974 delala v sejah in izven sej. Izven sej je en honorarni eksecrptor izpisoval za slovensko pravno terminologijo pravne vire, tj. uradna lista SFRJ in SR Slovenije. Konec leta 1974 jc sekcijska kartoteka obsegala 264.45-4 izpisanih listkov. Komisija je imela 27 sej, v katerih je obravnavala gradivo za končno redakcijo slovenske pravne terminologi je. Redigiralu j C termine črke T (od gesla »trgovinski« dalje), črki U, V in pretežni del črke Z (do gesla izemljakc). Te črke, enako kot tudi vse prejšnje, je treba še tehnično urediti. Sekcija je tudi sodelovala z uredništvom Slovarja slovenskega knjižnega jezika S tem, da je odgOvurjula na dodatna vprašanja v zvezi z obdelanimi pravnimi in drugimi gesli. Načrt dela za leto 1975 Sekcija bo nadaljevala izpisovanje najnovejših pravnili virov, Za delo V sejuh osiane še končna redakcija črk Z (del) in Ž, zatem dopolnitev gesel vseh črk z novo zbranim gradivom ter celotna predelava gesel vseh črk zaradi uskladitve in poenotenja zbranega gradiva. V letu 1975 bo predvidoma tako pregledano gradivo ČTk A—M in pripravljeno za tehnično redakcijo, Tehniška sekcija Načelnik; prof. Albert Struna, dipl. ing. Strokovni sodelavci: prof. dr. France Adamič, dipl. ing. (za agronomijo). Stane Ronač, dipl. ing. (za papirno industrijo), Venčeslav Funtek, dipl. ing. (za železnico), prof. dr. Janko Kavčič, dipl. ing. (za kemijo), Leo Knez, dipl. ing, (za varilsko stroko). prof. Bojan Kraut, dipl. ing. (za strojno stroko), prof. Franc Mlakar, dipl. ing, (za elektrotehniko), Franc Špilcr, dipl. ing. (za avtomatizacijo), prof. dr. Srdjan Turk (za gradbeništvo), Lojze Žmner, dipl. ing. (za gozdarstvo in lesno industrijo). Jezikovni svetovalec: višji strokovni sodelavec SA2U Joža Meze. Poročilo o delu v letu 1974 Za drugo izdajo Splošnega tehniškega slovarju, izdanega v letih 1962 oziroma 1964, nadaljuje komisija sestavljanje dopolnjenega in razširjenega rokopisa oziroma tip k opisa, slednjega že pripravljenega za na tisk. Spričo obsežnosti v okoli desetih letih zbranega novega gradiva za slovar in nenehnega dopolnjevanja je komisija sklenila tudi za drugo izdajo natisniti najprej prvi del s črkami A do O. Iz izkušenj znana pomanjkljivost, da bi bila s tem izgubljena po vezava t. drugim delom slovarja od P do 2, je upoštevana pri redakciji, tako da so od nosnice iz prvega dela vnaprej vnesene tudi v gradivo drugega dela. Druga poglavitna naloga komisije je bila dokončno potrjevanje jugoslovanskih standardov {JUS) po terminoloških vidikih in tako je bila v tem letu naloga izčrpno rešena s potrditvijo 211 standardov iz strok, ki sodijo večinoma v tehniko, pa tudi v prehrano, zdravstvo itd. Načrt dela za leto 1975 Ne glede na neprekinjevani (in celo zaželeni) dotok gradiva iz doslej še pomanjkljivo zastopanih panog (jedrske tehnike, steklarstvu, gasilstva) bo v letu 1975 izročen v tisk prvi del druge izdaje Splošnega tehniškega slovarja. Vzporedno s tem bo komisija nadaljevala sestavo rokopisa za drugi del slovarja od P do Z. Jugoslovanski zavod za standardizacijo najavlja za leto 1975 nad 4tH) jugoslovanskih standardov za terminološki pregled slovenskega prevoda. Sodelovanje s sestavljale! SSKJ pri Inštitutu za slovenski jezik SAZU je ustaljeno in redno usmerjeno na presojo dvomljivih tehniških terminov. Osebne spremembe Namesto strokovnega sodelavci prof, ing. Borisa Ceinigoja za s i roj no stroko je vstopil v'komisijo prof. Bojan Krnu t, dipl, ing., ki vodi sicer (zu sedaj) samostojno podsekcijo za strojniško terminologijo, Sodelavec ing. Janez Kersnič je končal delo za rudarsko stroko. Medicinska sekcija Poročilo o delu za leto 19 7 4 Načelnik sekcije: prof, dr. Stanko Banič. Strokovni sodelavci: pri m. dr. .Mirko Karlin, dr. Kranj o Smcr-du. prof. dr. Janez Baiis, prof. dr. Ivan Lenart, prof, dr, Vito Lavrič. Jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik dr. Lino Legiša. Medicinska sekcija Terminološke komisije SA ZLI se je sestajala vsak torek po 2 uri, razen v času poletnih počitnic. Na sejah je obravnavala končno redakcijo terminov za Medicinski terminološki slovar. Dokončala je redukcijo terminov, ki se začenjajo s črko B in polovico terminov, ki sc začenjajo s črko C, Poglavitno delo sekcije v preteklem letu |ia je bilo pri [navijanje gradiva za poskusni snopič Medicinskega terminološkega slovarja, ki bo zajemal črko A. Delo se je zavleklo in v preteklem letu gradivo še ni bilo gotovo za tisk kakor je bilo v načrtu. Kakor v prejšnjih letih je sekcija tudi v letu 1974 sodelovala z Institutom za slovenski knjižni jezik, in sicer tako, da je odgovarjala na pismena vprašanja Inštituta, ki je Želel dopolnilna pojasnilo k nekaterim razlagam medicinskih terminov. Načrt dela za leto 197 3 V letu 1973 bo Medicinska sekcija Terminološke komisije izdala poskusni snopič Medicinskega terminološkega slovarja, ki bo zajemal črko A. Razen tega lio sekcija nadaljevala S končno red akt: i jo gradiva za Medicinski terminološki slovaT in še naprej sodelovala z Inštitutom za slovenski knjižni jezik z dopolnilnimi pojasnili k nekaterim medicinskim terminom. Veterinarska sekcija Poročilo o delu za leto 19 7 4. Načelnik sekcije: prof. dr. Janez Batis. Strokovni sodelavci: prof. dr. Janez Bajiič, proF. dr. Oskar Bolim, prof. dr. Vlado GregorOvič, prof. dr. Leo Rigler. Veterinarska sekcija terminološke komisije je v letu 1974 pripravila tipkopis črke A, v obdelavi pa je bil material za črko B, Člani sekcije s sodelavci so obravnavali gradivo vsak teden na delovnih sejali, Preverjali so razlage terminov, jih popravljali in dopolnjevali, K delu so bili pritegnjeni tudi zunanji sodelavci, vendar je to le delno uspelo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Tudi program dela pri ekseerpiranju veterinarske literature zaradi tega in zaradi velike zaposlenosti članov sekcije na njihovih delovnih mestih ni mogel biti v celoti opravljen. V pripravi je tudi alfabetarij za črke C, C in 13. Poleg tega so bile obravnavane razlage za nekatere termine za slovar slovenskega knjižnega jezika. Prof. Batis je sodeloval tudi pri delu Medicinske sekcije. Načrt dela za leto 1975 Izdan bo poskusni snopič za črko A in pripravljen tipkopis za črko B. Nadaljevalo se bo z ekscerpiranjcm veterinarske literature, Predsednik sekcije pa bo se nadalje sodeloval tudi v medicinski sekciji. * Naravoslovna sekcija Poročilo o delu za leto 197 4 Načelnik sekcije: Ivan Krečie. Strokovni sodelavci: prof. Julije Antič, prof. dr. Roman Savnik, prof. Stanko Ursič. V letu 1974 je bil poudarek dela no izpisovanju terminov iz zoologije, botanike, mikrobiologije; genetike in matematike ter kemije, Eksccrptorji so oddali 3603 novih kartotečnih listkov iz novejših del, in sicer: prof. julije Antič (200), kemija; uuiv. prof. dr. Alojzij Vaclnul (1000), matematika; prof, Gabrijel Sim-čič (848), botanika; abs. PMF Metka Šcrcelj (325), genetika; prof. Ivan Krečič (1230), zoologija in mikrobiologija. Načrt dela za leto 1975 t. V načrtu je še vedno izdelava osnutka terminološkega slovarja iz meteorologije. 2. Začetne faze priprav za izdeluvanje osnutku terminološkega slovarja iz zoologije po predhodnem izpisovanju terminov iz ilustrirane enciklopedije živali razen žuželk, ki SO že ekseerpi-rune; nato izpisovanje terminov iz knjige Živalski svet avtorju Sniolika (prevod dr. A. Sercelj); izpisovunje terminov iz sistematične botanike, kolikor to še ni zajeto i a obdelano, sem je šteti tudi zdravilne rastline. V načrtu je še nadaljevanje dela pok, prof. Silva Brcskvnrja iz astronomije, za kar je nujno poiskati sodelavca. Prav tako je v načrlu nadaljevanje izpisovanja terminov iz sodobne in najnovejše fizike ter izpisovanje terminov iz kemije. 3, Sekcija bo še naprej sodelovala pri sestavljanju SSKJ pri SAZU. lS področja ferminolgij, ki jih zajema naravoslovna sekcija, je izšla knjiga: Alojzij Vadnal, Matematična terminologija v založbi DZS. Knjiga: Otoil Sajovie, Terminološki slovar opisne geometrije je pripravljena za tisk in bo izšla v založbi DZS. Umetnostna sekcija Poročilo o delu v letu 1974 Načelnik: akademik dr. Dragoftn Cvetko. Strokovni sodelavci: akademik dr. Bratko Kreft, prof, Pino Mlakar, znanstveni svetnik dr. Emilijan Cevc. V omenjenem letu je hilo več sestankov in sej članov sekcije, delomu so se jih udeleževali tudi zunanji sodelavci, ki so se ob teh priložnostih podrobno seznanjali s smernicami in doseženimi rezultati, obenem pa su sami referiráli o tem, kar je ta in oni opravil na svojem področju. J a sistem se je pokazal koristen ni se bo nadaljeval. Kakor je bil za leto 1974 zastavljen, se je delovni program v glavnem tudi realiziral. Lkscerpiranje se je nadaljevalo, razmeroma obsežno je bilo predvsem na področju likovne umetnosti in glasbe (umetna in ljudska glasba), manj drugod. Nekako zastalo je v smeri gledališča in baleta, to zaradi tega, ker sodelavci, ki so bili doslej angažirani za Omenjena področja, niso bili aktivni, /ato se je pokazala potreba po pritegnitvi novih sodelavcev (D. Moravče za gledališče, dr. H. Neubauer za balet). Kriteriji za ekseerpiranje in koordiniranje so v glavnem jasni, vendar se še naprej izpopolnjujejo in po potrebi, ustrezno izkušnjam, še spreminjajo; sodelavci so z ev. spremembami tudi seznanjeni. V razpravljanju o obstoječih problemih se je posvečala pozornost zlasti vprašanju realizacije terminoloških področnih slov ar je v. Ugotovljeno je bilo, da je tempo prepočasen, vzrok pa je treba iskati v premajhnem številu sodelavcev. To število pa bi bilo le težko zvečali in ravno tako se zdi skoraj nemogoče pospeševati tempo dela oziroma vplivati na njegovo večjo hitrost — zaradi preprostega razloga, ki tiči v manjkanju ustreznih sredstev, zaradi katerih ob doslej razpoložljivi vsoti sploh ne bi bilo mogoče obsežnejše delo honoriruti, V skrajni konsekvenci potemtakem prenizko odmerjena sredstva ovirajo celotno delo. Temu je še prišteti manjkanje primernega prostora in ustrezne administrativne moči — to vprašanje je v sedanji ohliki rešeno le zasilno. Spričo zgoraj rečenega je nastala misel, da bi se sekcija povezala s kako založbo, ki bi bila zainteresirana na izdajanju omenjenih slovarjev in bi bila v zvezi s tem pripravljena tudi sofinancirati pripravljalna tlela (honortranje ekseerptorjev in koordinatorjev, ev. tudi ud ministra torke, s tem v zvezi nuditi ev. prostor). Vodstvo sekcije, bo skušalo razčistiti ta vprašanja v razgovorih na predsedstvu SAZU. K tem ukrepom bi bilo treba pristopili seveda le v primeru, da RSS ne bi oziroma ne bi v zadostni meri prispevala k zahtevanim oziroma potrebnim sredstvom materialne narave, kar se bu pokazalo v prvih mesecih prihodnjega leta (1973). V vsakem ozira ostane aktualno vprašanje izdaje, ko ho za to čas; za to bo — kot je že bih) v danih primerih — potrebna koprodukcija med SAZU in neko določeno založbo (ev. DZS, Obzorja, MK), na to pa je treba misliti že zdaj. Vsekakor je treba, če bo le tehnično mogoče, pospešiti pripravljalna dela. ne da bi vnaprej odrejali termine, ki jih morda sploh ne bi bilo moč uresničiti. kljub določenim rezultatom sekcija z delom v letu J974 torej nikakor tie more bili zadovoljna. Vendar je treba pondarili, da so vzroki zu manjše dosežke, ki bi sicer lahko bili izvedljivi tako kot so bili načrtovani, izven nje. V tem, kar je bilo o njih povedano, jih je treba iskali, ob tem pa še poudariti, da še daleč niso novi. ampak se vlečejo iz leta v leto. Odstraniti jih do danes ni bilo mogoče in zato tudi ni mogoče zajeti prizadevanj tako kot bi bilo treba in koristno. Načrt dela za leto 1975 Le -ta je bil predmet široke razprave na sestanku sekcije konec novembra 1974, Vse zgoraj navedene ovire bi bilo trebil v letu 1975 odstraniti. Potek delu bi bilo vsekakor treba pospešiti, če se hoče doseči postopno realizacijo pripravljalnih del in s tem konkretizacijo področnih terminoloških slovarjev. Eks-cerpiranje se bo v letu 1975 vsekakor nadaljevalo po dosedanjem načinu, pa tudi redakcijsko delo se bo pričelo, kolikor bodo zanj dani realni pogoji- ODDELEK ZA NAČRTOVANJE TN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA Delo v letu 1974 Oddelek Je zbral gradivo in sodeloval ob pripravah za izdajo 24. knjige Letopisa SAZU. Posredoval je pri prijavljanju znanstvenih nalog in pri sklepanju pogodb za raziskovalno delo med instituti SAZU in Raziskovalno skupnostjo Slovenije — Skladom Borisa Kidriča. pa tudi Kulturno skupnostjo Slovenije. Organizacijsko je pripravljal predavanja domačih in tujih znanstvenikov, sodeloval pri organiziranju razstave reprodukcij iz muzejev in galerij Nemške demokratične republike. Organiziral je bivanje ameriških znanstvenikov v Ljubljani, ki prihajajo k nam na osnovi dogovora z Nacionalno akademijo v Washing tornu, organizacijsko je sodeloval ob pripravah za odhod domačih Štipendistov v ZDA, sodeloval pri pripravah za bivanje tujih znanstvenikov iz drugih držav (Sovjetska zveza, Češkoslovaška, NDR) in delegatov drugih akademij v Ljubljani. Oddelek je vodil administrativno delo v zvezi s sodelovanjem SAZU z Nacionalno akademijo znanosti v Washingtonu, Akademijo znanosti NDR, Akademijo umetnosti NDR itd. Posredoval je predloge za razne llagrade (SBK. AVNOJ). Oddelek je skliceval seje Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu SAZU, pripravljal zapisnike teh sej in vodil njegovo administrativno delo. V ta oddelek sodi kot samostojen referat tudi tajnišivo razredov. I ajniatvo vodi korespondenco in vso administracijo za 5 razredov in za oddelek za mcdicinske vede SAZU. Organizira seje razredov, vodi zapisnike in arhiv in pripravlja informativni material (biograiije, bibliografije, utemeljitve o znanstvenem delu itd.) o kandidatih za nove člane SAZU. Vrh tega opravlja delo v zvezi s sklicevanjem sej in vodenjem administracije znanstvenih Svetov nekaterih akademijskih inštitutov in medakade-inijskih odborov, ki so organizirani v okviru razredov SAZIJ. V letu 1974 je v oddelku pričel delovati tudi referat za tisk publikacij SAZU. Kljub tiskarskim težuvum Oziroma oviram je bilo dotiskanih 14 monografij odnosno zvezkov Razprav posameznih razredov (podrobnejši pregled V poročilu biblioteke SAZU), Ob koncu leta je referat pripravljal rokopise za publikacije v letu 1975 in je nekatere že oddal v tiskarne. Predstojnik oddelka znanstveni svetnik dr. Avguštin I.ah je bil v letu 1974 glavni in odgovorni urednik informativnega biltena Raziskovalec, ki vse leto redno izhaja in objavlja prispevke s področja znanstveno-raziskovalne politike; dr. A. Lah, ki je podpredsednik izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za področje družbenih dejavnosti, je predsednik Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu SAZU kakor tudi predstavnik (skupaj z aknd. A. O. Zupančičem) tc akademije v Med akademijskem odboru za varstvo prirode in življenjskega okolja. Deluje tudi kot Član uredniškega sveta revije Slovenija-parulele. FOTOLARORATORIJ SAZU Poročilo o delu v 1 c t n 1974 V fotolnboratoriju SAZU je zaposlena ena delavka; Carnien Narobe, fotografski mojster z diplomo umetnika jugoslovansko fotografije, Fotolaboraiorij SAZU nudi fotografske storitve za vso inštituti: in sekcije SAZU, razen za kartografski inštitut. J' otolabora-torij sprejema naročila neposredno od posameznih inštitutov in sekcij SAZU- Vodi ustrezne razvide o opravljenih storitvah, in porabi lotografskega materiala. Opravljeno delo: 1097 posnetkov različnih velikosti, 5S2! fotografij različnih velikosti (od form. 6X9 do 50 X 60). Pri posnetkih gre tako za laboratorijske, kakor tudi za terenske. Pri fotografijah, kar kaže tudi razmerje med fotografijami in posnetki ter ob upoštevanju dejstva, da je del fotografij izdelan po posnetkih, ki jih opravijo drugi delavci SAZU, gre večinoma za eno fotografijo posameznega posnetka. To vsekakor zahteva popolnoma drugačne postopke in neprimerno več časa kot pa serija fotografij iz enega posnetka. Zaposlena delavka opravlja tudi vsa pomožna dela. kot npr. spiranje in sušenje fotografij, čiščenje vsega fotografskega in laboratorijskega pribora po vsakokratni uporabi in podobno. V letu 1974 je bilo delo zaradi adaptacij v stavbi skoraj 3 mesece ovirano, cca 1 mesec pa možno le ob skrajnem naporu in veliki izgubi časa, saj je bilo treba nenehno čistiti aparature zavoljo prahu. Poleg opravljenega dela v delovnem času za potrebe SAZU je delavka 1 o to 1 a bora torija v prostem času pri p rti vila in sodelovala s svojimi delt na: razstavi v Beogradu ob dnevu mladosti, razstavi v Beogradu ob 30. obletnici osvoboditve glavnega mesta, razstavi v Beogradu ob X. kongresu ZK J, razstavi v Romuniji na temo iz borbe in dela jugoslovanskih narodov, razstavi >Ex tempore« v Novi Golici, razstavi fotografij iz Koštabone v Koštabnni in galeriji Meduza v Kopru, ter pripravila razstavo z iste temo v Prešernovi dvorani SAZU Lj 11M jana. Udeležil a se je kot Član jugoslovanske delegacije kongresa »Europhoti na Dunaju (kotizacijo je prispevala SAZU Ljubljana). Načrt dela za leto 1975 Fot.olabora torij, glede na to, da dela le po sprotnih naroČilih inštitutov in sekcij SAZU, ne more izdelati letnega načrta dela in potrebnih sredstev za leto 1975, Načrt dela bi bilo možno izvesti le iz načrtov inštitutov^ kolikor le-ti vsebujejo tudi podatke o potreba i li fotografskih Storitvah. Predvidena je razstava fotografij Inštituta za slovensko narodopisje o običajih un Slovenskem. ZNANSTVENO-STROKOVNA BIBLIOGRAFIJA NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 1974* Oton B e r k o p e c : Aškerčeva pisma Cehom. — Slavistična revija, 22/1974, 99—121. 220 239, 360—380. Izifo tudikot pos. odtift. Henna Svozilovä-Juhoovä. Predgovor h knjigi H. Svoztlova-Johnova: Visoka napetost, Ljubljana 1974, MK, 5—13. Prijatelj naše knjige, (Dr. František Benhart). — Delo 11 IX. 19"4. jtlbilftj češke prevodi tel j ioe naših pisaca. Anua Urbanova, — Oko (Zagreb! 26. XII. 1974, Srečko Kosovel: V malem plasti slov. (Ze alovinskyeh Original« v v brali a preložili Vilent Zfivada a Oton Berkopec), Praha 1974, Odeon, 19f>, (12 str,). France B e z 1 a j : Na robu srbohrvatskega (in slovenskega) etimološkega slovarja: — XI, J iS XIX. 1971/74, št. 1-2, 19—22: — Till, j iS XIX, 1973 r 74, št. 1, 88—89; — XIII, J iS XIX, 1973/74, št. 4. 123—125. Spuren tler bal Loslu wischen Wortmischungen. — Bal lističa X (I), 1974, 21—30, Znkonitosti arealov v slovanski leksiki. - X. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Predavanje, 1974. 7—11. Zajed tiička problematika juinoslavenske leksik?. — XXIV. seminar za strane slaviste (10. VIL—18. VIII. I973J, Predavanja, 1974, 1 17 (s V. Suyerjem) Liber de simplieihus Benedict! Rinit, — JiS XIX, 1973/74, št. 6—7. 185—192. V tisku: Kleine Beiträge zur slawischen Wortforschung, Lingufctica. I., 11., [IL, IV. snopič etimološkega slovarja slovenskega jezika. Recenzije: P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskega ili srpskoga jezika (JI), — Etimologija, Moskva. * Letopis uvaja nov razdelek, v katerem lahko člani S AZU (redni in dopisni) navedejo sprotno letno bibliografijo s\ojili znanstveno strokovnih ali umetniških tlel po lastni presoji in izboru. Ta moznnst je namenjena zlasti tistim, ki svojih raziskovalnih naporov ne vključujejo v programe delovnih enot, organiziranih v akademiji, niti svojih dosežkov ne objavljajo v akademijskih edicijah, Čeprav so hiii mišljeni le bibliografski podatki za leto 1974, so nekateri avtorji segli še nekoliko nazaj, če sc jim je to ir.ilelo potrebno. 15 — Liitopia 225 P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskega i Ii srpskoga je/.lka. !.. II„ III. - Ratäovi ANÜBiH, Sarajevo. Dragotin Cvetko; (Izbor) Die soziologischen and nationalea Bedingungen für die Wandlungen ia der musikalischen Situation bei den Südslawen im i9i Jahrhundert — International Review of tlie Aesthetics nnd Sociologv "I Music, V, 1974, 125—138. Sociološki i nacionalni uvjeti promjena u položaja glazbe J užtii ii Sla vena u XIX. stolječu. — Zvak 1974, št. 2, 102—110, Slovenska glasba in njeno mesto v evropski glasbi. — Slovenski jezik, literatura in kultura, Ljubljana 1974, 307—514. Slovenski prispevek v evropsko glasbo. — X. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 5974. 179—182. Die stilistischen Strömungen in der Musik des slowenischen Raumes am Anfang des 17. Jahrhunderts. — Convivinm mu&ioorum, Festschrift W. Boetticher, Berlin 1974, 25—33. Biografski prispevki za zv. II Muzičkc enciklopedije, i/,d., 1974. in za 7-v. XV, enciklopedije Musik in Geschichte und Gegenwart (z letnico 1973, vendar izšlo 1974). Dojail Co p : Prof. Bojan top je imel nu Dunaju dne 7. Iii. 1974 obsezno (3-utini) predavanje: Die indogermanische Deklination im Lichie dtT indouralisehen .Sprachvergleichung, Predavanje je hilo pred Ikim. Wiener SprachgescMschull v Inatita tu für Sprachwissenschaft, Wien, K. Lueger-Ring t. Jože Goričal; Selektivna bibliografija no veji i h del: knjige: »Sociologija«, Osnovi marksističke opSte ieorije o društvu, IX. izmen jenu i dopunjeno izdan je, RAD, Beograd 1974. 472 str. razpraoe: Das Konzept der jugoslawiscfieri Selbsiverwaltung als pnethodologi-sches Problem fiir Rechtswiasensehaft und RechtssozioJoeie, — Arch i \ fiir Rcehts- und Soziatphilosophie, Vol 1970 L VI/3, Wiesbaden, 3(>7 do 386, Workcrs'Sclf-Maiiagemcnt: Ideal Type — Social Reality. — Participation and Self-Management, Zagreb, 1973. tH—52. Pravna nauka i sociologija prava. — Mediunarodnl simpozijum u metodologiji pravnih nauka, Srpska Akademija Nauka i Umetnosti. Beograd 1973, 131—14?. Novejša sociologija ter Marxovo in Leninovo pojmovanje družbenih razredov. — Zbornik: Aktualnost misli Hegla, Marxa, Engelsa in Lenina, Ljubljana 1972, 245—254. Moguenusti i današnje g ranice samoupravljanja. — Pregled, Sarajevo, 1974, št. 5, 469—481, soaDiorston: Étudiants du Tiers-Monde en Europe. Problèmes d'adaptation. Une Étude effectué en Antriebe, en France, aux Pays-Bas et en Yougoslavie. Par Otto Klineberg et Jeanne Ben Brika, avec la collaboration de Rudolf Eden. Jnï.e Gori čar. 13 of m van Raw ens way et Marisa ZavalSoni. — Editions Mouton, Un Haye — Paris — The Hague, i972, sir. 220. Peter G o s a r : Theory of the (inelastic relaxation oT cubic and hexahonal ice. — Philosophical Magazine 29, 221—240 {1974}. Nolo on the Hall Effect in fee. — Physics of Condensed Matter 17, 183—187 (1974). Perspektive in cilji fizike na ljubljanski univerzi. — Obzornik za matematiko in fiziko 21, 134—137 Î1974), P. Gosar and P. Prelovšek. Electron Mobility in a Disordered Narrow Rand Solid. — Zeitschrift für Physik 266, 299—304 (Î974). Stanko G r a f e ji a u e r : Od julija )973 do julija t974 je bil na univerzi Purdue limiting professors s predavanji s Principles of Economic Geology« in s Reflected Light Microscopy s. Sodeloval je v raziskovalni skupini oddelka z mineraloško raziskavo lunarnih vzorcev Lunika 23 in Apolla 17. Dušan ï I a d ž i : Publikacije: M. Obradovic, T. Žo Ima j er an ti f). Hadži, The Normal Coordinate AnaWsis of Hydrogen Bonded Add nets ol Chloroacclic Acids with DimethyIsulphoiide. - - J. Mol. Struct., 21, 397 (1974). S. Detoni. D. Hadži and M. Juranji, A Study of Proton Donor-Acceptor Systems in the Overtone Region. - Spec t roc him. Acta, 30 A, 249 (1974). ' J. Kidrič, D. HadŽi und B. Barlif, The Infrared Spectra and Normal Coordinate Analysis of Svn and Anti Ac6tâldo.\ime. — j. Mol. Struct., 22, 43 (1974). L. Angeioni, M. P. Marzoechi, D. Had Ji, B. Orel, G. Sbrana, Symmetric Hydrogen Bonding, Infrared Absorption Spectrum of Potassium Hydrogen Succinate Single Crystal. — C h cm. Phys. Lett,, 20 f (1974). D, Pumpern ik, G. Lahajnar, I). Hadii and A. Ai num. NMR Relaxation S tu d v ol Hydrogen Bonded Complex. — Chem. Phvs, Letters, 2(i, ■53 (1974),' Kongresi in preti noun ja: ■Workshop«: Vloga vodikovih vezi v strukturi proteinov. — Academia dci Lincei, Rim 28. 2,—1. 3. 1974. Strukturna analiza organskih in anorganskih spojin. — Lindau (ZRiST) 10.—12. 1974. Predavanje; Napoved strukture sistemov z vodikovimi vezmi iz infrurdečih spektrov, VI, National Conference on Spectroscopy, Slanchey Bryag. bulgaria, 30. 9.—3.10. 1974. Preda vanje: Vibrational Spectra of Strong Hydrogen Bonds. Jugoslovenski sasianak siudcnala čiste i prinicnjcnc licmije Novi Sad, 12,-13. 12, 1974, Uvodno predavanje: Uticaj t ri h velikih pod- s|rf:k« - kvantne mehanike, instrunientacije, kompjntera na sudaš-njost i budučnost hemije. 1st itn to per la Chimica del le Maeromolecole, Milane. Predavanje: Vibracijski spektri kristalov z močnimi vodikovimi vezmi. V. Jugoslovensko Sovetuvanje »Frimeneta Spektroskopija t, Skopje. — 12. 10. 1974. Uvodno predavanje: Primena digitalnih računala u spe k t ros kopsko-s tr u k tu t n 0 j a n a 1 i ti. Predavanje pri Madžarski akademiji znanosti, Hud a pes t 28. 4. 1974. Nihajni spektri sistemov z močnimi vodikovimi vezmi.« Jose! K r a t o c U v i ] ; Das Stachel k Te i d des Ost i gel s (£rin accus con color roumanicuü). — Acta Sc. Nat. ßrno. II (8):t—52, Die Vermehrung der Art Aroicoia ter reut ris (L.) in der CS SR (Mamrn, Mierotidae). ■ Folia Zool.. 23 (0:5—17. z B, Kräh Karyotypes and Relationship of Palearetic 54-chromo-sumci Pitymys species (Mierotidae, Rodentia). — Folia Zoo!.. 23 (4): 2P9—302. z B. Kral: Die Karyotypenforschung als Weg zur Erkenntnis der Evolution europäischer Arten der Gattung Pitymys. — Symposium tberiologicum II, Brno: 299—311. Marjan M u S i č : Arhitektura ao, stoletja (v srbohrvaščini, nemäöini in angleščini). - Umetničko blago Jugoslavije. Podoba novomeške kapiteljske cerkve skozi čas. — Zbornik Novo mesto 1365—1905. Prispevki za zgodovino mesta. 1909. Kapiteljska cerkev v Novem mestu — Problem njene lomljene osi, — Zbornik S. Radojeiča. Beograd 1909, Vizionarna rekonstrukcija in tipologija poljanskih ovčnjakov, — CZN — Basov zbornik. Maribor 1970. Plečnik in Hengrstl I„ 11., lil, — Zbornik za likovne umetnosti, Nu vi Sad 1970. 1971, 1973 Plečnik in Prešeren. — Zbornik t.a likovne umetnosti, Novi Sad 1972, Preobrazba predela pod Brez niš k i ni i pečmi. — Narodno si varala-šiv«. — Zbornik A- Ereudenreicha, Beograd 1972, Knjiga: Novomeška pomladi Maribor 1974, Janez P c k 1 e n i k: Analysis oT ilie Adaptive Control of Manufacturing Systems — a Critical Assessment. — CI BP — Proc. on Manufacturing Svsteni*, Vol, 2, [No. 1, 39—57 (1973). Investigation uf the Conventional and High Speed Grinding by the Stochastic Energy Model, — CI HP — P roc. on Manufacturing Systems, Vol. 2, No. 2, 112—125 (1973) (with Arrora), Kam bo krenila Raziskovalna skupnost SR Slovenije. — Raziskovalce 1973, 63—07. Nova naprava za ostrenje brusov. — SV, 1973, št. 2. 40—42. Contribution to the On-Line Identification of the Cutting Process, — C1RI1 Annals, vol, 22, No. 1. 1973, 43—44. Envelope Characteristics of Machined Surf h tes unci Their Functional Importance. — P roc. of the International Confcrcnec on Surface Technology (SME) Pittsburgh 1973, 74—95. Strojništvo v luči kibernetike, — Slovenija Pa m I ele. 25/1973, 112 do 114. Tehnologija strojne obdeluve in njeni organizacijski prijemi. — Zli o rn i k objav V lil. posvetovanja proizvodnega strojništva 1973, GT1.J —1-46. Osnutek iu razvoj računalništva na FS (+Roe tliel F. in Kelšin D ). Strojniški vestnik, 1973, No. 6, 176—178. O mednarodni znanstven o-raziskoval ni ustanovi C1RP. — Strojniški vestnik, 1974/6, 180—181, DDC-sistem /a avtomatiziranje postopka ožičenja montažnih modulov telefonskih central. -- Strojniški vestnik, 1974/5, 165—170 s ko- avtorji. Application and Developments in Svstems Engineering Helaíirtg to Manufacturing Technology. — P roc. of the International Conference on Production Technology, Melbourne, 1974, Inst, of Engineers Australia, National Conference Publication N'o 74/3. 540—548. The Stulistieiil Mechanism of Chip Formation iu Grinding Process, — P rúe. intern. Conf. on Prod. Engineering Tokyo, 1974, Part If, 51 do 57. Razvoj krmilnega sistema za notranje brušenje (z Roethel in Grabeč). — Strojniški vestnik, 1974/4, 121—126. Stanko Š k e r I j : Celotna bibliografija do leta 1973 se nahaja v reviji Lingüistica, letnik XII. Ljubljana 1972, 9—15. V lela 197" je izšla publikacija sitalijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih t, SAZU Dela 26, Ljubljana 1973, 500 str. Miha T i š 1 e r : Convenient Cycl i nation of Orllifu actional Heierocycles with N, N-Dinicth vlformamide Dimethyl Acelal (Z B, Stanovnik). — Synthesis, 120 (1974). The Mass Spectra of Some Fvridazines. Pvridn-pyrhla/.ines and Related Compounds (z V. Kramer, M. Medved, B. Stanovnik). — Organic Mass Spectrometry, 8, 31 (1974), Photochemical Alkylation (if s-TriazoIo (4, 5-b) pyriiiazine and 1 nndazo (1, 2-b) pvridazine [z J. S, Bradshaw, B, Stanovnik). — Journal of Organic Chemistry, 39, 791 (1974). About the Structure of N-lletaTvl Substituted Formami doximes (s S. Polane, IÍ- Verček, B. Stanovnik). — Journal of Heterocyclic Chemistry. II, 103 (1974). The Reaction of 2-Aminopyridines with Ethyl Diazoacetate (z B. Doma, B. Vereck. B. Stanovnik). — Chimia, 28, 255 (1974). Reactions of Azidoazolopyridazines with 1. 3-l>icarbonyl Compounds 1.7, A. Gomp, M. Kovaeič, B. K.ranjc-Skraba, B. Mihelčif, S. Si-monifi, B. Stanovnik}. - Tetrahedron, 50, 2351 (1974). Ifomolvtisehe Phenylierunef einiger Azolopyridazine (z A. Furlau, M.Furlan, B.Stanovnik). — Monaishefte f. Cliemie, 105, 854 (1974). Tleteroeycles. CXVIfl. A Novel Method of Annelalion of the 1, 2. 4-Trtazole Ring of the NsCa Bond to Azines (s S. Poíanc, 1Í. Verček. H. Šek, B, Stanovnik). — journal of Organic Chemistry, 39, 2i43 (1974). The Reaction of 3-Diazo-3H-indazole with Reactive Methylene Compounds and Formation of lndu/olo (3, 2-e) -I, 4-iriazines {z D, Fortuna, B, Stanovnik}. — Journal of Organic Chemistry, 39, 1833 (1974). Products of Abnormal Substitution of s-Triazolo (1, 5-a) pyrazines (z H, Verček, B. Stanovnik). — Tetrahedron Letters, 4? 39 (1974). Heterocycles. CI I. Barriers to Rotation in Some N'-lfeteroaryl Ti, N-Dijnethyiformamidincs {■/. M. Znpan, V.Pirc, A. Pollak, B. Stanov-nikl. — Journal of Heterocyclic Chemistry, 11. 523 (1974). Pyridazines. LXV. Reactions of Some 1-Phcnacylazolopyridazinium Halides with 2, j-Dinhenyleyclopropenone, -thione, or Hydrazine (z B. Koren, B. Stanovnik). -- Journal of Heterocyclic Chemistry, It, 471 (1974). Redaction of Pvridazine Compounds with Sodium Boriihvdride (z P. K.Ksdaba, B. Stanovnik). — Tetrahedron fitters, 3715 (1974). Pyridazines. I.X1V, Annelation of an Azole Ring to 1,2, 5-Thiadia-zolo (3, 4-d) pvridazine (z A. Majcen, B. Stanovnik). — Vestnik SKD, 31 (1974). Pyridazines. LXXXI. Addition of Azidoazolopyrida^ines to Triple Bonds (z B. Mihelčič, S. Simonič, B. Stanovnik). — Croatica Chemicu Acta, 4Ei (1974). Potential Ambifu actional i !y of 2-Azidopyrido (1, 2-a) pyramid -4-oae {z M. KovaeiC, S. Polanc, B. Stanovnik). — Journal of Heterocyclic Chemistry, It (1974). Lado V a v p e t i č : Društveni pogledi koji opravdavaju i odredu ju vrijednost an loma t ske o brade podataka u pravosudtL — Naša zakonitost, Zagreb, lir. 11—J2, god. XXVIII, 10>3—10b3. Objavljeno tudi v srbskem (Anali) in V slovenskem jeziku. O nekaterih pomembnih novostih državne ureditve po novem jugoslovanskem ustavnem sistemu. — Vestnik I JU, št. 9. letnik 1973, 5—IS» Splošna družbena ali javna korist, javno pooblastilo in upravna zadeva. — Vestnik I JU, št. 10, letnik 1974, 5-20. Objavljena tudi v srbskem jeziku (Anali). Ob podelitvi diplome častnega predsednika IJU, — Vestnik I JU, št. 10, letnik 1974, 125—128. Knjiga: Svoboščine in pravno varstvo pripadnikov tujih narodov, ki žive v Jugoslaviji. — Razprave SAZU VHI/i, 1974, 69 str. BIBLIOTEKA SAZU Poročilo o delo t letu 1974 V letu 1974 je poteklo ¡25 let, kar se je pričelo redno delo v biblioteki SAZU. Približno- v isii čas je padel tudi zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki je določil osnovni značaj biblioteke in postavil poglavitne smernice za njeno poslovanje. V tem obdobja se je biblioteka SAZU razvila v eno izmed največjih naših knjižnic in postala pomembna predvsem zaradi specifičnosti svojega knjižnega fonda. V njem hrani knjižno in revialno znanstveno literaturo vseh strok z vsega sveta. Pridobitev tega fonda je v glavnem zasluga zamenjave s publikacijami SA7.U- Prva etapa dolgoročnega načrta, da se navežejo redni zamenjal ni stiki z vsemi važnejšimi znanstvenimi ustanovami po svetu, je v razpoložljivih mejah uspešno končana. Svoje publikacije zamenjuje SAZU s 1410 ustanovami. Ob koncu leta je znašal knjižni fond 219,594 enot. Ta knjižni fond je vsakomur na razpolago. V preteklem letu je bilo poleg tistega dela, ki je na voljo v prostem pristopu, izposojenih 19.33S zvezkov. Ves knjižni fond je obdelan v abecednem imenskem in v sistematičnem katalogu. Biblioteka izdaja mesečne biltene o akcesiji, ki so vsem interesentom brezplačno na voljo. Tudi zamenjava dubleinega fonda se ugodno razvija. Poleg tekočega dela, ki se bo sproti opravljalo, se namerava biblioteko predvsem posveti i i urejevanju zapuščin. Izvesti hoče revizijo in dokončno postavitev katalogov. Javnost bo z vsebino knjižnega fonda seznanjena, Akcetija: Prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje tabele: knjige rokopisi mikrofilmi geografske karte fotografije in reprodukcije gramofonske plošče Skupaj Zamena Darilo Nakup Skupaj 6.360 1.087 3.433 10.880 2 2 2 i 12 189 5 — 1 38 9 2 187 — 1 6.400 1.287 4 3.503 t 63 Pri akt ■esiji daril, je treba omeniti obsežnejše darilo dr, Ernest a Muyerju, dopisnega člana SAZU, Razen tega je naša biblioteka kupila knjižno zapuščino prof, dr. Vlada Iregubova, ki pa še ni vnesena v podatke gornje I a bele. Dubletni fond: Sezname dvojnic, ki so se nabrale med letom, je pošiljata biblioteka v izbiro 114 ustanovam., od tega 60 v inozemstvu, in uspešno zamenjala 577 dvojnic. Celotni knjižni fond: Ob koncu leta 1974 je imela biblioteka SAZU 219.594 inventarnih številk, in sicer: V teh .številkah pa še ni upoštevan del knjižne zapuščine, ki smo jo prejeli po pok. akademiku prof. dr. Jovanti Hadziju. Katalogi: Razen zapuščin, ki jih je prejela SAZU v zadnjih dveh letih, to je po pok. članih Milku Kosu, Jovanu Hadžiju. Francetu Štele tu in Maksu Wrabru ter prof. Vladu Trcgubovu, in katerih kataloško obdelavo bo zaradi obsežnosti fondov mogoče opraviti šele v nekaj letih, je ves knjižni fond kataloško obdelan v matičnem katalogu. Ta je hkrati tudi abecedni imenski katalog, V sistematičnem katalogu po mednarodni decimalni klasifikaciji je obdelan ves knjižni fond, ki jc prispel po letu 1951. Redno se izdelujejo tudi kataloški listki za knjige in revije, ki so deponirane v posameznih inštitntskih bibliotekah akademije. Za katalog inozemskih knjig pri Jugoslovenskem bibliografskem institutu, kakor tudi za centralni katalog SR Slovenije pri Narodni m univerzitetni knjižnici, se redno izdelujejo in pošiljajo ustrezni kataloški listki. Sproti se izdelujejo tudi kataloški lislki za čitulniški katalog. K redil i: Odobreni kredit za nabavo znanstvenih in strokovnih knjig ter revij je znašal 200.000 din. Zaradi tako skopo odmerjenih denarnih sredstev seveda ni bilo mogoče nabaviti vseh potrebnih knjig. niti večati naročil za nove revije, Za nakup razni k zapuščin je bil odobren namenski znesek ! 00,000 din. Z njim se je lahko plačalo celotni zapuščini akademika Steleta in prof, I regubovn ter nekaj manjših priložnostnih knjig in letnikov revij . . rokopisov ....... mikrofilmov...... geografskih kart . . , . reprodukcij in fotografij . gramofonskih plošč . , . 212,287 '83 fi74 2.332 4.089 109 zapuščinskih nakupov. Poraba tega kredita je znašala 88.361.4-5 dinarjev. Z neizrabljenim ostankom 11438.55 din je bil delno pokrit primanjkljaj pri redni knjižni nabavi. Tako je bilo na rezpoiago skupaj 300.000 din, poraba pa je znašala 362.478,16din. Zamena: Novi za menjalni stiki so bili v preteklem letu navezani s 43 ustanovami (od tega 36 v inozemstvu), redno poslovanje pa je bilo prekinjeno s 5 inozemskimi naslovniki. Ob koncu le la je bila zamenjalna mreža razširjena na 82 držav vsega sveta in je obsegala 1173 naslovov v inozemstvu in 235 v Jugoslaviji. \ tem številu pa niso všete razne občasne knjižne zamenjave, niti zamenjave dubletnega fonda. Ekspedit: Razposlanih je bilo 18.442 publikacij, od tega \ zameno 0183, v dar 5594, v prodajo 5865, Razen publikacij SAZl se odpošiljajo tudi skupne publikacije naše akademije s Svetom akademij (Catalogua florae Jugoslaviae in Catalogua fatinae Jugoslaviae) ter izdaje, ki jih je naša akademija prejela kot dediščino nekaterih ustanov, Posebej je omeniti velik uspeh decembrske prodaje knjig z novoletnim popustom. V prodaji je bilo 66 starejših publikacij in prodanih preko 3000 izvodov. Stanje zaloge publikacij 31. 12. 1974 je znašalo 120.598. Mnogo akademijski It publikacij je danes že razprodanih, pošle so zlasti starejše akademijske izdaje, letopisi in muzi ka-lije. Vendar pa je tudi zaloga nekaterih publikacij zadnjih let prav minimalna. IzpoBojeuanje: Knjižni fond biblioteke sc izposoja zainteresiranim osebam v čitalnici ali na dom. V čitalnici so čitateljem u;t razpolago po prostem pristopu razne enciklopedije, leksikoni, atlasi, slovarji, prav tako pa tudi okrog 400 revij. Centralna biblioteka je izposodila v preteklem letu tlela iz svojega knjižnega fonda 308 bralcem. Ti so biblioteko obiskali 2562-krat (550-krat za izposojo v čitalnici, 2012-krat za izposojo na dom). število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo: v čitalnici...............4,296 na dom................4.428 iuštituiskim bibliotekam ..........iO-482 medbibliotečna izposoja: ■ 18 bibliotekam v državi............i45 2 bibliotekama v inozemstvu ....... 7 Skupaj . . . 19.358 Pripomniti je treba, da je niedbibliotečno izposojo močno nadomestila izdelava kseroks-kopij, kar je posebej pri krajših člankih veliko bolj praktično in nič dražje. Inštitntske biblioteke so knjižni fond, deponiran pri njih, same izposojale. Ker je pristop h knjižnemu fondu prost in na voljo le inšlitutskim delavcem, o izposoji v njihovih čitalnicah ni statističnih podatkov. Publikacije: Vsak mesec izdaja biblioteka Seznam o akcesiji knjig. Razen tega so bili objavljeni še Poročilo o delu biblioteke v letu 1973, 3 seznami dublet, Letni seznam periodik 1974 in Dodatek k Seznamu razpoložljivih publikacij SAZU. Vse biblioteške publikacije so tiskane v ciklostilui tehniki ter broširane. Naklada se giblje med 170 in 500 izvodi. Publikacije biblioteke prejmejo člani akademije, akademijski inštituti in sekcije ier razne ustanove, knjižnice in knjigarne, ki se zanje zanimajo. Administracija: Delo vodnik biblioteke je obsegal v preteklem letu 2611 številk. Ysa prodaja publikacij se jo vršila v lokalu ekspedita na Trgu revolucije 7, po 4 ure dnevno, izkupiček za prodane publikacije je v preteklem letu znašal 114.916,60 din. Knjigoveznica: Akademijska knjigoveznica je v letu 1974 zvezala 505 knjig. Poieg tega je broširala biblioteške publikacije, restavrirala nekaj starih tiskov ter izvrševala druga tlela knji-goveškega značaja. Pcreonalia: Centralna bihlioteka ima naslednja sistematizirana delovna mesta: 1 upravnik, 1 višji bibliotekar, 1 bibliotc-kar-referenl, 1 bibliotekar, 2 višja knjižnica rja-Teferen ta, 2 višja knjižničarja, 1 knjižničar-refeient, 1 knjižničar, 1 knjižji i carski manipulant, 1 tajnica, i oskrbnik knjižnega fonda, 1 snažilka, 1 vodja ekspedita (s skrajšanim delovnim časom), 1 mojster knjigovez (s skrajšanim delovnim časom). V akademijskih inštitutih in sekcijah so opravljali knjižničarske posle (razen pomožne kartoteke in izposojevanja) njihovi delavci. Od tega jih je le h knjižničarske stroke, ostali so administrativni, strokovni ali priložnostni delavci in opravljajo potrebne knjižničarske posle poleg svojega rednega dela. PUBLIKACIJE iN ZAMENJAVA PUBLIKACIJ PUBLIKACIJE S lu it'll s k t' akademije znanosti in umetnosti v letu 1974 SPLOSNE IZDAJE Letopis Slovenske akademije /nanosu in umetnosti 24. knjiga, 19""5. V Ljubljani 1974, 298 + (VI) str. 8*. 200Ü izv. IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE iN DRUŽBENE VEDE Rqzprav« VIII- Ljubljana S". 1000 izv. Vgebinar; 1. L a rl o V a v pet i č : Svoboščine in pravno varstvo pripadnikov tujih narodov, ki Sive v Jugoslaviji, Sli". 1—72, 2. ! s k r a V[asil" evnaj Curkina: Matija Mujar-Ziljski. Str. 73—196. 5, Gene Logar; Predmetna teorija. Analiza in kritika filozofije Aleksija Mcmonga. Str. 197- 4011 + (lil) str. Dela 17. Stojan C i go j: Pomorsko pravo Jugoslavije. Splošni I hp j mi, osebno, stvarno in neposlovno obveznostjo pravo. Ljubljana 1974. XI1 + 258 + (I) str. 800 izv. Arheološki vestnik XXIII. Ljubljana 1972. |V kolofonu I974.J 524 + -(- (II) str. -I- (8) pri!. 8°. 1200 izv. Vsebina: J ros t ari S a Sel;: Zahvala in čel ja. Str. 9. Peter Petru: Prvi slovenski numizmatični simpozij. Ptuj. 22. —24. septembra Î969. Str. i5—14. Harald K ii t h m a c n : Ob sigiut recepta. Str. 13—16. Jacqueline L u 11 e m a n d : Les premières émissions de Valerien et de Gallien à Viininaciuin et à Rome. Str. 17—22 + + 48t. Vladimir K o n d i c : The possibilities of identifying coins from the Imperial mint at Vimmfitcium, on the basis of new finds. StT. 23—26. R[o h e r t] A[ndrew] G|l o n d i n n i n g| Carson: Coinage and history in Pan non ia in the third century A. D. Str. 27—34 + 462- Aleksander J o ločni k: Kronologija emisij folisov prve tetrarhije v kovnici Si se i j a. Str, 35—40. Helmut Jung vri rth: Der Münzschatzfuud von Erla. Sir. 41—44 + 483, Giovanni Ci o r i n i : TesorettO de] 111 secolo al Museo Bot-tarin in l'a d ov a. Str, 45 56 + 4£4—4S3. M il "je H, Va sic: Os tave 247 i 254 godine u Narodnom muzeju u Beogradu. Str. 57—66. Go j ko Kraljevič: Skupni nalaz sester t i usa i denartusa kod Bugojna, Str. 67—6f¡ + 4fib—4«9 + (2) prit. Apostol K. e r a m i d e i e v : Považni otkriti ja na numiïniatikata vo Makedonija vo poslednite dve i pol decenii. Str. 69 —73. Theodor Gerasimov: Der Miinzumluitf in Bulgarien während Antike, Mittelalter und Neuzeit. Str. 74—77. J[tiroslav| Sasel: Urednikova uvodna opomba. Str, Hl-82. Marcello Fagiolo: Theodericus - Christus - Sol. Nuove i poteši sul mausoleo. Str. 83—157. R[omanoJ Mezzctti <£ R¡ossitnu¡ P i r a n i : Indagini chimieo-pet rograf iche su calcari del Via tria e s» frammenti dei monoliti del Mausoleo di Teodoiico. Str. 156—IM. R a f f a e I 1 a F a r i o I i : 11 problema dcllc origini delln scultura paleocristiaua d i itavenna. Str. f6?—(74. 1'atrizia Anginlini Marlinclli: 11 mosaico parietale ra ven nate ed il problema délia sua origine, Str. 175—1 fil + 4'JO —495. Guido Alctïllè] M a n s u e J1 i : Il problema deU'inserirnento dcgli edifiei erisLiani nclla urbanística antiea: l'esempio raven-nate. Str, 182—188, Giuseppe Bovi ni: Il problema délia datazione délia -rBasi-' lica P robi» ad territorio classieano di Ruveima. Str. 189—195. G in o V i n i ci o Gen tili : Origini e fasi costruttive del complejo ecclesiale délia Cà Bianca presso Classe di Ravcnna. Str. 196— 211 + (3) pril. G i o v a n il a B c r m o n d M o n t a n a r i : S. Maria di Palazzolo (Ravenna). Str, 212—2ÍS. G i o v a n n a B e r m o n d Monta na r i : San Severo - Classe: Mo nas te ri um St. Rophili, Str. 219—223 + (1) pril. Luisa B e r t a e c It i : Le bfisiliehe subtirbane di Atfuileia. Str. 224—233. Sergio Ta vano: Scultura paleocristiaua e âltomedïoevalé i o Aquí leía. Str. 234— 256. Parle Mijovic: Sur une composante orientale daos l'art de l'Adriatique septentrional, Str, 257—265 + 496—519, Branko M a ni š ič : Monumenti istriani deU'architettura sa-erale ajtomedioevale con le absidi inserilte. Str. 266—288. A n te Sonje: Krst ionice grademog ansambla Eufrazijcve bazilike u Poreču. Str. 289—322. Michelangelo C a g i a n o de A z e v e d o : Una ipotesi su alcuni monumenti fuuerari a emieiclo del IV sec. Str. 323 T31 Ivo Petricioli : I più autietii edifiei eristiani a Zadar (Zara). Str. 332—342 + (2) pni. i1 eter Petru: Novejše arheološke raziskave Claustra Alpium Tu lia m m in kasmoan ličnih utrdb v Sloveniji. Str. 343—366. Ljudmila Plesničar-Gcc: La città di Emona neî Tardo-aiitieo e srioi Tiideri paleoeriatiani Str. 367—375. Iva Mikl-Curk: Nekaj misli o poznoantični materialni kulturi v Sloveniji. Str. Ï76- 383. Tinko 3 ri b a r: K dataciji zgodnjesredrijeveške cerkvene arhitekture na Slovenskem. Str. 384-3%. Ero Hijan Cc v c: Typotogische Kontinuität des ulichristlichen Mausoleums in der romanischen Zeit und die Anfange der Dup-pelkapdlc auf Mali grarl in Kamnik. Str. 397—406. Martin G a h r i č e v i c : Strassenbau in der Donja Klisurn des Eisernen Tores im Lieht der neu entdeckten Inschrift, Str. 408 —+16 + 520—52 ]. Gerhard Win k 1 e* : Die römischen Meilensteine von I venca. Str. 4;17—423 + 322 523. Tine Kurent & Lojze Muhle: Merska analiza rimskih posod. Str. 424- 426. Jlaroslav] Sasel & Stanko S k al er: Amfore iz manu-fakture Scpnllijcv pri Patu vi ju. Str. 427—432. Tine Kurent: Augnstov tempelj v Pulgu. Sir. 433—436. Aliarnn Kempinski A Sil v in Košak: Klinupisni doka-menti v Sloveniji, I. Sir, 437—439. J [ar osla vj S a šel : Milko Kos (1892—1972). Str. 441—442- J liiriisldv šušel: Francetu Stcleta, uredniku, v spomin in zahvalo (1886—1972). Str. 443. Ifaroslavj Sa.iel: Josef Dobias (1888—1972), Str. 444—443, Knjižna poročila. Str. 447—468. S laško J esse: Bibliografski prispevki 1971. Str. 469—476. Zamenjava. Str. 47"—4S0. IZDAJE It A 7 REDA 7 A FJLOLOSKE iN LITERARNE VEDE Dela 30/1. Bojan C op: Indoaralicn. I. Ljubljana 1974. (IV) + 120 + (1) str. 800 izv. IZDAJE RAZREDA ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN .TEH Nit NE VEDE Deia Hi. Jože Povšič: Bibliografija Jurija Vege. Ljubljana 1974, Ü4 str. -J- 67 si. + (1) pril. SC. ÖO0 iz v. IZDAJE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE Hazprave. Oddelek za prirodoslovne vede. XViL Ljubljana 1974. 8°, 1000 izv. Vsebina: 1. f v k a M U n d a : Vergleichende Beobachtungen an der Algenvegetation und den ökologischen Verhältnissen einiger SÜS.SWB8-serquellen in der Umgebung von Ljubljana (Slowenien), Str. 1 —80 + 30 tab. 2. D r a g i c a Tu r n § e k, Stanko B u s e r : Spadnjekredne korale, hidrozoji in heietide z Banjške planote in Trnovskega gozda. Str. 81—124+ pril, 3. K a 11 c a Drobne: Velike miliolide iz paleoceuskih skladov severozahodne Jugoslavije (Idalina, Fabularia, Lacazina, Perilo-eulina). Str. 125—1S4+ 15 pril. 4. Andrej M a r t i n č i č : Hod Alchemilla L. v Sloveniji, Sir. 1&5 —248. Jože IJ o I e : Rod Zospeum Bourguignat 1856 (G a s t r u p o d a , Ellob i i d aej v Jugoslaviji. (IV) str. + sir. 249—292. Geografski zbornik XIV. Ljubljana 1974 . 350+ (IX) str. + (T) pril, 8°. 1200 iz v. Vsebina: t. Drago Meze: Porečje Kokre v pleistocenu. Str. 5—101 + + 1 pril. 2. Milan SiTrer: Kvartarni razvoj Dravinjskih goric in bližnjega obrobja. Sir. 103—178 + (3) pril. 3. Igor Vrišer: Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji. Značilnosti njihovega razvoja in družbenogospodarskega pomena s posebnim ozirom na ni ala mesta. Str. 179— 335 + (i) str. + (4) pril» A c I a carsologieit. - Krasoslovni zbornik V L Ljubljana 197-1. 420 str. + (5) pril. + 4 tah. 8°. 1200 izv. Vsebina: | o s i p It ogli č: Odnos izniedu površja i podzemlja Dinarskog kri*. Sir. 9—19. Darko R a d i n j a : Matični Kras v luči širšega reliefnega razvoja. Str. 31—33, Peter Ha bič: Tesnenje požiralnikov in presihanje Cerkniškega jezera. Str. 35- 36 f (1) pril. Dušan Novak : Osameli kras v podravskem delu Sli Slovenije. Str. <57—7S. Ladislav P1 a e e r, J o ž e Car: Problem podzemeljske razvodnice Trnovskega gozda. Križne goTe in Crnovrške planote. Str. 79—95. Srečko Božiče v ič: Podzemni kraški fenomeni planine Med-vfednice kraj Zagreba. Str. 95—109. Vasilije R a d u 1 o v i č : Ponori-jame i pečine kao pokazatelj i napredovanja karstifikacije duž p rotila od Kotora do Grimje-viea Rijckc. Str. 111—125. R a 11 m i r C a S p a r O v i e : Pri rodni uslovi nastanka i razvoja speleoleskih objekata Zapadne Hercegovine. Str, 127—13?. H o r i s 1 a v Petrovič. Ivan A n t n 11 o v i č : Dubina i i nten-z i tet karstifikacije u području Salakovca u zavisnosti od lek-tonske izlomljenosti. Str. 139 148 + (1) pril» Dušan GavriloviJSifi Genetski tipe vi pečina u Sahari. Str, 149—163. Rado Gospodariti, Rajko Pavlo v t: e: I zvor npnenče-vega proda v Planinski jami. Str. 167—182 + (1) pril. + 4 tub. t v a ti Gams: Koncentracija COi v jamah v odvisnosti od zračne cirkulacije (na primeru Postojnske jame). Str. 183—192, Žel j ko Zibrct: Proračun bilansa gubitaka vode na potezima kraških rijeka. Str. 193—306» i zet Avdagič; Mehanizma rada punora i estavela. Str. 207 —21 H. Z vonim i r Krnit: Neki aspekti pri m jene geofizičkih, posebno ^euelcktričnih isiraživanja u speieologiji. Sir.219—233, Alojz S c rc c 1 j : Paleovegetacijskc raziskave sedimentuv Cerkniškega jezera, Str, 353-240 + (3) pril, France Leben! Jamska arheologija matičnega krasa. Str. 241 —256. Mirku Malez: Nova ilostignuča u i straž i val) j a paleolitika u nekim pečinama Hrvatske. Str, 257—2.70. Jovui! li a d i i : Človeška ribica je neotenična ali pa ni dvoživka. Str. 2"t—276. Jože li o 1 e ; Podzemeljski polži in zoogeografske razmere Slovenskega Primerja. Str. 277—284, \V |u 1 F g a n g] Brieglell, A|lbrecbt| Schatz: IJer trcmbiolop Jlrildc ais Informationslieforant fiir dic allgemcioo Physiol«gie am Beispiel des Grottenolms (Proteus anguinus Laur.j. Str. 2H5—297. L [il i| J sten i c, A|leš| Sojar: Poraba kisika pri močerilu (Protcus anguinus). Str, 299—505. EgonPretner: Zgodovinski predle d koleopteroloskih raziskovanj v jamah Slovenije. Str. 307—316. B [o ž i d a r] D r o v e n i k : Enoletno opazovanje jamskih hroseev v dveh jamah na Dob rovi j ah. Sir. 317—324. Rado Gospodarit: Fluvialni sedimenti v Križni jami. Sir. 325—366. D n 5 a n Novak: Nekaj o vodnih razmerah na Kočevskem polju. Str. 367— 394, Janez Lapajne; Geofizikalne raziskave na Krasn. Str. "93 —420. IZDAJE RAZREDA ZA UMETNOSTI Dela 33. Serija za glasbeno umetnost 35. Anton L a j o v i c : Gozdmi samota. Psalm 41. in 42. Sest samospevov. Pa rti t ure. Ljabljana 1974, 290 + (II) str. 4". 300 iz v. ZAMENJAVA PUBLIKA (JI J — EXCHANGE OF PUBLICATIONS Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v letu S974- redno pošiljala v zameno akademijske publikacije naslednjim ustanovam: In 1974 ihe Library o F Slovenian Academy of Sciences and Arts was in continuous exchange of publications with following Institutions: SFB JUGOSLAVIJA — -STR YOUGOSf.AVIA Hun ju Luku: Mu/tj Bosanske Krajine Beograd: Arheološki institut Srpske akademije nauka i umetnosti Arhitektonski fakultet Astronomska opservatorija Dalkanološki institut Srpske akademije nauka i umetnosti Biblioteka Odseka za matcmutičko-inchaniekc nauke Pri rod n o- matematičkog fakulteta Botunički zavod i baši ta Pri rod no-m atentat i čkog fakulteta Etnografski institut Srpske akademije nauka i umetnosti Etnografski muzej Ktnoloiko društvo Jugoslavije Geogralski institut ijovan Gvijiči Geografski zavod Prirodno-matematiekog fakulteta Gradevinski fakultet Institut društvenih nauka Institut za ¡spitivanje maierijala Institut za nuklearne nauke -Boris Kidriču Institut za zaštitu bilja Institut za zoolofiiju Kirodno-matematačkog fakulteta Istnrijski muzej Srbije Jugoslovenski institut za za Stilu spomenika kulture Katedra za matematiku. Elektrotehniški fakultet Komisija za medicinsko-nančna is t ra živ an j a Mašinski fakultet Mašiuski institut »Vladimir Furmakovskk Srpske akademije nauka i umetnosti Matcmatički instiiut Muzej gruda Beograda Muzej pri m cilj ene umetnosti Muzej 511 marš t va i lova * Narodna biblioteka SR Srbije Narodni muzej Kaučno društvo za istoriju zdravstvene kulture Jugoslavijo Prirodniački muzej Republicki zavod za zaštitu prirode SR Srbije Rndarsko-penloški fakultet Savezni hidrometeorološki zavod Seminar za istoriju jugoslo venske književnosti Srpska akademija nauka i umetnosti Srpsko biološko društvo Srpsko geografsko društvo Srpsko geološko društvo Srpsko hemisko društvo Srpsko Jeknrsko društvo fiumarski fakultet Univerzitetska biblioteka iSvetozar Markovič* Vojni muzej Zavod i.a geološka i geofizička istraiivanja Biograd na moru: Arheološka zbirka Bttola: Društvo za nauka i umetnost Odbor za Hcrakleja Brežice: Posavski muzej Celje: Mohorjeva družba Vetinje: Zavod za zaštitu spomenika kulture SR Cme Gore Dubrovnik: Dubrovaeki muzej. Arheološki odjel Historijski institut Jngoslavcnske akademije znanosti i umjctnbsli Idrija: Mestni muzej llldiai Geološki zavod u Sarajevu kuni ritk: Muzej Kamnik kikindu: Narodni muzej Koivr: Pomorski muzej * Viša pomorska škola Kranj: Gorenjski muzej t Ustanove s katerimi smo v letu 1974 vzpostavili zameno, so označen e z zvezdico *. The institutions with which the exchange of publications slaried in 1974 are marked with *■ Kutina: Muzej Moslaviiie Ljubljana: Biotehniška fakulteta Društvo meteorologov Slovenije E I ek 1 ro tehn iS k i ves tn i k Geološki zavod SR Slovenije Gozdarski vestni k 1 liilmmetcorološki zavod SK Slovenije Inštitut za biologijo Univerze Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije Inštitut za javno upravo in delovna razmerja pri Pravni fakulteti Inštitut zii sociologijo in filozofijo pri Univerzi Kmetijski inštitut Slovenije Mestni a rli i v Narodna galerija Narodni mazej Nuklearni inštitut i Jožef Štefan 4 Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Planinska zveza Slovenije * Pri rod oa lov n i muzej Slovenije Prirotioslovini društvo Slovenije Slovenska Matica Slovenski etnografski muzej Slovenski gledališki muzej Slovenski Šolski muzej Tehniški muzej Slovenije Urbanistični inštitut SR Slovenije /avod SR Slovenije za statistiko Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij SR Slovenije Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije Zavod za zdravstveno in tehniško varnost SR Slovenije Zdravstveni vestni k Zgodovinsko društvo za Slovenijo Zveza inženirjev i a tehnikov SR Slovenije Maribor: Pokrajinski muzej Mežica: Geološka služba pri Rudniku svinca in cinka Niš: Balkanotoški institut Univerzi teta Filozofski fakultet Medicinski fakultet Napa Gorica." Goriški muzej jVopj Sad: Centralna biblioteka Filozofskog Fakulteta Matica Srp«ka Pokrajinski zavod za zaiti tu spomenika kulture Vojvod a ns ki muzej Nooo mesto: Študijska knjižnica Mirana Jarcn Ohrid: 1 iid robiološki zavod Naroden muzej Osijek: Historiiski arhiv u Osijeku Muzej Slavonije Peč: ViSa ekonomsko-komercijulna ikola 7avod za šumarstvo Piran: Pomorski muzej »Sergej Maše rac Portorož: Morska biološka postaja. Inštitut za biologijo Uit verze v Ljubljani Pdlep: Naroden inuzcj Priština; Katedra za šiptarski jezik i književnost Muzej Kosova i Mctobije Provuu-ekonomski fakultet Prirodno-matematifki faku I tet Prizren: Zavod /a vinogradarstvo i vinarstvo Pulu: Arheološki muzej DrnStvo za književnost i mnjetnost Rijeka: Misiorijski arbiv Medicinski fakultei Pcaborski i povijesni muzej Sjeverojadranski institut J u gosi av enske akademije znanosti i mnjei-uosti Roninj: Centar za istruži vanje mora Sarajevo; Akademija nauka i umjetnosii Bosne i Hercegovine Arbiv Bosno i Hercegovine Biološki institut Univerzileta Društvo i stori ca ra Bosne i Hercegovine Ekonomski institut Univerzi teta * Gazi Husrev-begova biblioteka Geografsko društvo Bosne i Hercegovine Institut ssa higijenu i socijalnu medicina, Medicinski fakultet * Institut za jezik i književnost Institut /.a šumarstvo Katedra jugoslovenske književnosti. Filozofski fakultet Medicinski fakultet Univerzitcta Poljoprlvredni fakultet Univerzi teta Pravni fakultet Univerzileta Sit m a rs ki fakultet Univerzi te ta Zavod za zaltitu spomenika kulture Bosne i Hercegovine Zematjski muzej Skopje: Ekonomski institut na Univerzitetot Etnološki muzej Geografski institut. Prirodno-niatcniaiieki fakultet Geografsko društvo na SR Makedonija Geološki zavod Institut za folklor Institut za makedonski jazik Institut za matematika na TJniverzitetot Institut za nacionalna istorija Katedra za j ugoslo venska kniževnosi. Filozofski iaknltet Makedonska akademija na nauk i te i umetnostite Medicinski fakultet Muzejsko-konzerva to rs ko društvo na SR Makedonija Prirodonaučen muzej Repub. zavod za zaiti t ¡j na spomenici te na kult ura t a Seminar za istorija na star vek i arheologija. Filozofski Tukultet Seminar za klasična filologija, Filozofski fakultet Seminar za makedonski jazi k. Filozofski fakultet Šumarski institut na Sil Makedonija Zavod za ribarstvo na SR Makedonija Zcmjodelsko-štimarski fakultet na Univerzitetot Zoološki zavod, Prirodno-matematički fakultet Slavonski Brod: Itiiitorijski institut Slavonije Smedereoo: Narodni muzej Split: Arheološki muzej Etnografski muzej Galerija umietnina Hidroprafski institut Jugoalovenske ratne mornarice llistnrijski arhiv u Splitu Institut zn nacionalna arheologi ju Institut za oceauograftju i ribarstvo Muzej grada Splita Naučna biblioteka Pedagoška akademija Regionalni zavod a /aštitu spomenika kulture Vojnopoiuoiski muzej Ratne mornarice Sremski Karlooci: Istorijski a rli i v AP Vojvodine Skofja Loka: Loški muzej Štip: Naroden muzej Titograd: Hiološki zavod Geološki zavod Črne Gore Istorijski institut Črne Gore Itepublicki zavod /a zaštitu prirode Tuzla. * Medicinski cent a t s Dr. Mdstafft Mujbegovič« Muzej istoine Bosne Vranje: Narodni muzej Vršac: Narodni muzej FiiA-iJDar; Gradski muzej Zadar; ArheoloSki muzej II istorijski a ril i v Institut Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu Institut za historijske nauke Filozofskog fakulteta SveueiltSta li Zagrebu Narodni muzej Zagreb: Arheološki muzej Arhiv SR Hrvatske Biblioteka Pravnog fakulteta Sveuiiilišta Botanički /.a v od Piirodoalovnog fakulteta Sveucilišta Društvo mu tema ti čara i fizičnra Društvo m uzejsko-konzerva to rskih rajnika Sli Hrvatske etnografski muzej Geofizički zavod Svcueilista Geografsko društvo Hrvatske Geoioško-paleontološka zbirka i laboratorij za krs Jugoslavenske akademije znanosti i mnjetnosti Historijski institut Jugoslavenske akademije znanosti i mnjetnosti I Irvatsko prirodoslovno društvo Imunološki zavod Institut Fran ca i s Institut za geološka isiraživanja Institut za h is toriju radničkog pokreta 4 Insiilut za hrvatska povijest * Institut za jezik Jugoslavenske akademijo znanosti i mnjetnosti Institut za naroduu umjflinost Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti Muzej gradu Zagreba Muzej za uoijetnosi i obrt M u /\ kol oš k i zavod Muzieke akademije >X;iuena misao< — Društvo za nnapredivan je i širenje nauke Odjel za ornitologi ju Instituta za biologija Sveu čili Sta Odsjek za arheologi ju. Filozofski fakultet Sveucilišta Odsjek za po vijem niiijetnosti. Filozofski fakultet SvcufiilišLa Polj o pr tv red n a znanstvena smotra. Agronomski fakultet SveučiliSta Povijesno društvo Hrvatske Speleoloiki odsjek Plauinaiskog društva licljczniCari Staruslavenski institut Studijski kabinet za arheologi ju Jugoslavenske akademije znanosti j umjetnosti Zavod za si a v ens ku filoïogiju. Filozofski fakultet S ven čil iS tu Znanstveni bilten 'Aetiica: Muzej gruda Zenite EVHOPÀ - EUROPE Aachen (Federal Hepnblie of Germany): * Geographisches Institut tier Rheinisch-Westfëlisehcn Tcchniscbén Ilochschnle A a ran (Switzerland): Aargauische Naturforschende Gesellschaft Aarhu* (Denmark): * Botanical Institute of the University of Aarhns in Risskow GeoJogisk Institut J.aboratoriet foT Fysisk Geografi Staatsbiblioteket Aberdeen (Great Britain): University Library Aberytfmyih (Great Britain): National Library of Wales Acactaa-Genioe (Switzerland) : Institut d'Anthropologie de l'Université Acireale (Itaiy): Biblioteca Ztâantea /1lb{i'/ulm (Rumania); Muzeul Regional A mers f oo rl (Netherlands) : Rijksdienst voor het Oudheidkundig Bodemonderzoek Amsterdam [Netherlands): A rtis-Biblioibeek. Universiteit van Amsterdam Konmktijke Nederlandse Akademie van Wetenschappcn kaniiikiijk Instituât toot de Tïopeu Knninklijk Oudheidkunding Genootscharp Rijksmuaeunj Ncderlands Genootschap voor Anthropologie Nederlandsche Entomologisehe Vereeniging Zoblogiseh Museum, Lniversiteit yen Amsterdam Anfmerpen (Belgium): Koniriklijke Maatshappij voor Dierkunde van Antwerpen Ai/uilein (lluly): Associazione Nazionalc per Aquilcia Arezzo (lialy): Accademia iPelrurea; di Lettcre, A ni e Scienze Athênai (Greece): Akndëmia Athenôn British School of Archaeology al Athens Comité National Hellénique de l'Association Internationale des Études du Sud-Est Européen Davis Library, American School of Classical Studies Deutsthes Archacoiogisclics Institut École Française d'Archéologie Laboratoire tic Géologie et île Paléontogie de l'Université Redaction de la revue Laografía Soci é t é A rc h éologique d"A thÈ nés Société Spéléologique de Grèce Augsburg (Federal Republic of Germany): * Universitätsbibliothek Aoenches (Switzerland); Musée Romain Jïaeûit (Rumania): Muzetil Judetean de Islorie Muzcnl de Çtii niele Nattirii Bad Godesberg (Federal Republic of Germany) : 1J cu tscli c Fo rscli un gsgc 111 e i n s cha ft 1 )Hiits(iber FoTschungsdierist Érifcdiich-Ebeit-Stiftung Bibliothek Institut Für Raumordnung Barcelona {Spain): Instituto Químico de Sarria Musen Arqueológico ¡íañ (Italy): Accademiû Pugliese del le Seienze Facoltù di Let tere e Filoso fia e di Magistero Basel (Switzerland): Geographisch-ethnologische ÍîescllschaTt Historische und antiquarische Gesellschaft Na t a r f orache nde G ese 11 sc h a f t Schweizerische Gesellschaft für fir- and Frühgeschichte •Schweizerische Gesellschaft fiir Volkskunde Schweizerisches Institut Tür Volkskunde Bautzen (German Democratic Republic): Institut für surbische Volksforsehujjg der Akademie der Wissenschaften der Deutschen Demokratischen Republik Stadtmuseum, Naturwiasenschaftlichc Abteil ung Hékésesaba (Hungary): Bekés M eg ye Múzeumi Igazgatósága Bel fori (France): Société lîelfortaine d'Émulation Bergamo (Italy): Biblioteca Cívica A.Mai Berge!} (Norway) : Univcrsitctühiblioteket ßeritn (German, Democratic Republic): Akademie der Künste der Deutscheil Demokratischen Republik Akademie der Wissenschaften der Deutschen Demokratischen Republik Institut fiir deutsche Volkskunde der Akademie der Wissenschaften der Deutschen Demokratischen Republik Institut für Ur- und Frühgeschichte der Humboldt-Universität Un i versitätfi-B i blíothek der Humboldt-Universität Zen t Tal institut für Alte Geschichte und Archäologie fier Akademie der Wissenschaften der Deutsehen Demokratischen Republik Zeniralstelle fiir die philosophische Information and Dokumentation BerlitirCharlotíenbuTg (Federal Republic of Germany) : Museum für Yor- und Frühgeschichte Bern (Switzerland) : Bernisches historisches Museum Geographische Gesellschaft Natu rforsclieude Gesellschaft Stadt- und Universitätsbibliothek fiti Norske Meteorologisko Institutt Bochurrt-Querenburg (Federal Republic of Germany): Geographisches Institut der Ruhr-Universität Bochum Hulogna (Italy): Accademia delle Scienzc d c 1 Pis ti tuto di Bologna Gruppo S pe I en I ogi co Bolognese Istiiuto di Geología e Paleontología dell'Uuiversiià Istituto J i S tori a An tica. Uîiiversità degli Stud i Musco Ci vico Unionc Spcleologica Bolognese Bolza neto- Genova (Italy): Club Alpino Italiano — Gruppo Speleoîogico Bond y (Fiance): Office de la Recherche Scientifique et Technique Outre-Mer Botin [Federal Republie of Germany) : Geographisches Institut der Universität Institut für Landwirtschaftliche Zoologie der Universität. — Hydro- biologische Arbeitsgruppe Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Natur historisch er Verein der Rhemlande und Westfalens Li n ivers i täts -B ibl ioth ek Verein von Altertum s freu 11 den im Rhein lau de Bordigheru (Italy) : Istiiuto Internationale di Stndi Liguri B orfierh out ( Bel g i u 111 ) : Speleo-Scientia Borok (USSR): T ns ti tu i biolog i j vnutrennih vod Akademii nauk SSSR Boston Spa (Great Britain); British National Book Centre. British Library Lending T>ivision Bratov {Rumania): M n ze u I J ude t Can Brasov Bratislava (Czechoslovakia): Filozoficka fa kulta Univerzity Komcnskeho — Osi redna knižnica Gcngraficka knižnica Prfrodovedeckej fakulty Univerzity Komcnskeho Gcograficky ustav Sloveiiskej akadčmie vied Geologicky ustav Dionyza Stura * Geologiefcy listav Slovenske j a kad e m i e vied Kabinet etnologie. Filozoficka fakulta Univerzity Kemenskeho Prirodovedccka fakulta Univerzity Koincii^kčho -■ Os i redna knižnica Redakeia jOchrnna faunvi Slovenska akadrmia v jed — tfstredna knižnica Slovenska technicka knižnica Slovenske narodne muzcum Sociolog i cky ustav Sloveiiskej akademie vied Lniverzitna knižnica listov biologic kraj iny Sloveiiskej akad&nie vied l'lstav svetovej literatnry a jazykov Sloveiiskej a k ad em i e vied Ostavy spoleCenskych vied SI o venske j akademie vied Bremen (Federal Republic of Germany): Uhersee-Museum Brescia (Italy): Ateneo d i Brescia M a seo Civieo d i Storia Na tu rale Hri^lo! (Great Britain); Current Titles in Speleology Brno (Czechoslovakia): Archeologicky ¿stav Cešk osi o venske akademie ved Etnogiafiekf ustav Mnravskeho in u sea Filosofieku fakulta. Sbornik p raci Geograficky ustav Česk osi o venske nkarleinie vid K raj s kil s i red i s ko stalni panialkove peče a ne lira ny pfirody Matice Moravska Moravske museum. Oddiilcni historieke Moravske museum. Prehistorickč oddelčni Moravske museum. Cstav Anthropos Pedagogicky institut Pfirodovedceka fakulta University J, E. Purkyne Speleologicky klub U ni vers itn i knihovna Ustav pro etlmografii a folklorisliku Ccskosloicuske akademie ved Ost redni knihovna Iekafske fakulty University J. E, Porkvnč Us t red ni knihovna veterinami takulty Vysokc skoly zemedelske Brugg (Sw itzer 1 and): Gesel Is eh aft Pro Vindonissa /iruxílleí (Belgjum): Académie Royale des Sciences, des lettres et des Beaux-Arts de Belgique Centre Belge de Recherches Archéologiques en Italie Centrale et Méridionale Fédération Spéléologique de Belgique Institut Royal des Sciences Naturelles de Begïque Koninkîijke Académie vuor Wctenschappen, Le iteren eu Schone Knristcn van Belgie >Latomus< Les Musées Royaux d'Art et d'Histoire Revue Belge de Philologie et d'Histoire Service de Physique Nucléaire Société Royale Belge d'Anthropologie et de Préhistoire Société Royale Zoologique de Belgique Spéléo-Club de Belgique Bucureifii (Rumania): Asociatia Staviçtilor din República SocialistS Romanía Biblioteca Academiei Republicii Socialiste Romanía Biblioteca Céntrala de Stat al Republicii Socialiste Rom à ri i a Biblioteca Cen trala lin i vers i ta ra Central rie Informare (fi Documentare al Iniatamintului Central de Informare si Documentare in ^tiintele Sociale Politice fnstitutul Agronomie jN. Balceseui. Faiultatca de. Medicina Vcte-rinara Institntul dr: Archeologie al Academiei Republicii Socialiste Romanía Institutul de Cereetâri fi ProieclaTi Piscicole Institutul de Géologie Geografie ni Academiei Repablieii Socialiste Román ¡a Inslituttil de Tsloriu Artci al Academiei Republicii Socialiste Ruma ni a Institutul tic I.ingvistieS ul Academiei Republicii Socialiste Romanía institutul de Maternatieá al Academiei Republicii Socialiste lîomània Institutul rie Spcologio lEdlil G. Racoviti i Institutul Géologie Rcvtic des Études Sud-Est Européennes Soeietatea de Sliinte Btologice din República Socia lisia România B u dupest ( Him gar y ) : Budapest! Tërténet: Mú/.enm Ei.it viis Loránd Tudományegyetem. Régészeti Tanszék Foldrajzi Tanszékek Konyvtára Iparmiiveszeti Múzeum I rodalomtudományí 1ntézcte Magyar Allumi Fiildtani Intézet Magyar Folrirajzi Társaság Kiinyvtára Magyar Karszt- és BariangkutattS férenlat Magyar Nemzeli G a lé ri a Magyar Memzeti Múzeum. Kozponti Régészeti Konyvtár Magyar Tudományos Akadémia Foldrajztudományi Kutatóintézet Konyv- és Térképtára Magyar Tudouiúiiyos Akadémia Konyvtára Magyar Tudományos Akadémia. Miivészettorténeti Kutatô Csoport Konyvtára Mag jar Tudományos Akadénim. Méprajzi Kutatú Csoport Magyar Tudományos Akadémia Nyelvtudományi Intézetének Magyar Tu do man vos Akadémia. Rcgészcti Intézet Magyar Tudotuányus Akadémia Torténettudományi Intézete Néprajzi Múzeum Kdnyvtáru Országos MUeinléki Fehigyeloség Szépmiivész.eti Múzeum Természettudomúnyi Múzeum Konyvtára Cambridge (Great Britain): Cambridge Philosophical Society University Library Caníer&urjLf (Great Britain); University of Kent — The Library Capo d't Ponte (I La I y): Centro Camuña di Stndi Preistaiicl Cardiff (Great Britain): Ma lion al Museum of Wales. Department of Arehucclogy Cas t el In na- O roí te (í t ai v): 1st ¡tu to Italiano di Spoleologia Catania (Italy): Accademi« Gioenia di Seienw Matnrali Fueoltá di Lettere e Filosofía lstituto di Geología dcirUnivcrsitá Chur (S wi tze rl a n d): Ilistorisch-antiquarische Gesellsehari von G ra ub tin ti en Clermont-Ferrand (F ra nce): Instituí de Geographic, faculté des Le tí res Cluj (Rumania): Academia Repuhlicii SoeialisLe Romania — Filíala Cluj Muzeul de Istorie al Transih aniei Muzeul Etiiogrnfie al Transitvaniei Coimera (Poruigal): Instituto de Arqueología. Fuculdade de Letras Musen Zoológico da Universidade de Coimbra Sociedade Broten ana Como (Italy): Rassegna Speleologica Italiana Socictá Archcologiea Comcnse Constanta (Rumania): Muzeul de Arhcologie Craiooa (Rumania): Central de Stiinte Sociale al Academiei de Stiinte Socialc ji Politice a República Socialista Romania Cremona (Italy): Biblioteca Statalc di Cremona Deí>ri Insiitutnl dc Istoric $i Arhcologie »A. D. Xenopolt Institutu! Politehnic Muzenl de Istorie Natu ratä Innsbruck (Austria): Kots 11 icli c Bit nrtes v ers u cits a ns ta11 österreichische humanistische Gesellschaft Istanbul (Turkey): Ayasofya Miizcsi Mtidllrliigiinc Insiaubul Arkeolnji Müzeleri MUdürlttgü Kaiserslautern (Federal Republic of Germany): P f a I z isc h e La n des gew erbean sta It Karlsruhe (federal Republic of Germany); Lehrstuhl fiir Crolopic IE. Technische Hochschule Na tur wissenschaftlicher Verein K atom ice (Ro la n d): Biblioteka Pans* wo we j Wyzszej Szkoty M ü* vezne j Sirski Instytut Npukowy Uniwersytet Shjski w K a tow i en cb Kie.I (Federal Republic of Germany); Bibliothek des Instituts für Weltwirschaft an der Universität Geographisches Institut der Universität L; ni versitäts-Bibliothek Kieo (USSR): Ccntral'naja naučnaja biblioteka Akademij nauk likrainskoj RSR IJeržai na ord. TK.Z Respublikanslsa biblioteka Ukraiuskoi RSR im. KTIlS Institut zoni og i i Akademij nauk U k rains ko j It .SB k if ista (Greece): Goulandris Natural History Museum k išineu (USSR): * Akademija nauk Molila vskoj SSR K lagen fu rt (A us tr i aj: Landcsinuseum Kobenhaon (Denmark): Botaiiisk Centralblhliotek Danmarks Geo legis ke lin de rse gel se Danmarks Institut for International Udvcksling af Videnskabeligc Publikationer Dansk Geo logi sk E oren ing Dansk Naliirhislorisk Forening Det Kongeligc Danske Geograf iske Sclskah Det Kongeli&e Danske V i d en ska bernes Selška b Det Kongelige Nordiskc Oldskriftselskab Eatomologisk Fonening Mineral o ¡risk Museum k Sin (Federal Republic of Germany) : Ceng rap h i schcs Institut fier Université i Kàrnik- (Poland): biblioteka Kôrnfcka K oš ice [C zech oslo vak i a ) : Geologickv pri es k um Statna vede t k i knižnica V y ci odos IO v eus ké m li zeu m Krakàro (Poland):; instytui Botaniki Polskiej Akademii Nouk I nst y tut Historii Kultùry Materialnej Polskiej Akademii Nauk. Redakeia Sprawozdaii Arch'eologieznych Ins t y tut Historii Knltury Materialnej Polskiej Akademii Nauk, Zaklad Etnografil Katedra Etnogrnfii Slowian. Unîwfirsylet Jagiellonski Mu/.emu Ardicologiczne Muzeum Etnograficzne Pol ska Akademia Nauk Pols tie TowarzyStwO Geologiezne S lown i k ï'.aciny Srcdniow iccznej w Pol see Towarzystwo M3oÈnîk6w Historii i Zaiy tkôw Krakow a Towarzystwo Milosnikôw Jezyka Polskiego Zaklad Ochrony l'rzyrodv Polskiej Akademii Nauk Zaklad Zoologii Sysieraaiicznej Polskiej Akademii Nan k K refold (Federal Republic of Germany): Geologisebcs Uandesamt Nordrhein-Wcstfalen K rosno nf JUisiofrit (Poland): Muzcum Laichingen (Federal Republic of Germany): Hohlcnforschungsahtcilimg des TUTV Laichingen e. V. Lausanne (Switzerland): Société Vaudnisc d'Histoire et d'Archéologie Société Yaudoise des Sciences Naturelles Lecce (Italy) : Biblioteca C'en t cal c dell'Università degli Studi Leer sum (Netherlands): II i jk s ins ti tu u t voor Natuurbehccr Leeumarden (Netherlands): Fryske A k ad em y Leiden (Netherlands): Bibliotheek van bet Kameri ingli Onnes I.aboratorium I u s t it m it voor Prehistoric der RijksunivCrsiteit Koninklijke Nederlandsc Botanische Vereenigiug Rijksmusenm van Natuurlijke Historic Rijksmuseum van Oudhcden Leipzig (German Democratic Republic); Geographische Gesellschaft Her Deutschen Dein ok rat i scheu Republik Geographisches Institut der Akademie der \\ issenschaflen der Deutschen Demokratischen Republik Sächsische Akademie tier Wissenschaften der Deutschen Demokratischen Republik Un i vers it ä t sb ibl iot hek Leningrad (USSR): Biblioteka Akademii nank SSSR NaoËnaja biblioteka im. M. Gor'ko^o pri Leoinjiriitlskoto Gosadar- stveuuom un i veraltete Vscsojuznaja geologičeskaja biblioteka Leuven ( R el gin m ) : Centre International de Dialectologie Générale LT n i versi te i ts bi b 1 ioth eek K. Li.L. Liberec (Czechoslova kia) : Sevcroêcské museum Liège (Belgium) : Université de Liège Linz (Austria): Landesinstitut für Volksbildung und Heiniaip liege in Obertis ter reich Ob erösterreichisches Lan d esm it sei im Stadtmusenm, Lipi od sky Hikulaš (Czechoslovakia) : Miizeum Slovenského krasu Lisboa (Portugal) : Aeadi'mta das Cičncias de Lisbon Ceutro de Kstudos de Etnologia Centro de Estudos Geogrdficos. Eac.uldade tie l.etriis Gabi acte de Es tu dos de Espeleologia tlo Centro Uni versita rio de Lisboa Museu c Laboratorio Mineralogien c Geologien. Faeuldade de Ciêticias Museu e Laboratorio Zoolog i co e Antropologico, Eacu Idatie de Cièneias Serviços Geologi cos tie Portugal Socicdade de Geograf la de Lisbou Sociedade Poriugueša de Cièneias Natura ia t.ôd (Poland); Biblioteka Uniwersyteckb Instytut Geograficzny Loi wersy letu Lûd/kicgo Muzeum A rcheo] ogiezne i Etnografiezne Pol skie Towarzystwn Ludoznawcze Zaklad Archeoîogii Polski Instytutu llistorii Kultury Materialne} Polskiff Akatlemii Nauk London (Great Britain): '['lie British Library. Slavonic and East European Branch British Museum. Natural History. General Library Folklore Society Geologists' Association Institute of Archeology. University of London joint Library oí the Hellenic and Roman Socíetíes Linnean Society of London London and Middlessex Archaeological Society Ministry of Technology Polskí Üníwersytet na Obczy^nie Royal Anthropologien! Institute Royal Geographica! Society K o ya i Society Schoo! of Slavonic am! East European S tu (I ¡es 'Society of Antiqua ries of London Victoria & Albert Museum liiblin i Pol and) : B ¡ Ii lióte ka Uniwersytecka X, U, L. Uníwersytet Mari i Curie-Sklodowskiej ¡.und (Sweden): Slaviska Institutionen vid Lunds Ilnivcrsitet U n i vers i tetsb i b Ii otek et Luxembourg (Luxembourg): Bibliothèque Nationale Société des Naturalistes Luxembourgeois L'oou (USSR): Bihlioteka LVivs'kogo geologicneeo tovarystva Instytui suspil'nyh nank l.DU. Yiddil arneologii Nacicnaja biblioteka L'vovskogo gosudaTstveiiaogo universi teta im. Iv. Franko Lyon (France) : Institut de Géographie. Faculté des Lettres et Sciences Humaines Société L in né en ne de Lyon Société Préhistorique de PArdèche Madrid (Spain): Centro de Estudios Hidrográficos Consejo Superior de Investigaciones Científicas Deutsches archäologisches Institut Instituto Español de Entomología Instituto Español de Prehistoria líeal Academia de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales Real Academia Española Seminario de Historia Primitiva .1 / agde but g (German I loin ocra l ic R ep ubli e) : Kulturhistorisches Museum Mainz (Federal Republjc of Germany): Akademie der Wissenschaften und der Literatur Rom Ucit-ge rm ani s ches Zentra Imuseum Staatliches Ami für Vor- und Frühgeschichte Marburg/'Lahn (Federal Republic of Germany); Institut für mitteleuropäische Volksforschung Staatsbibliothek der Stiftung Preußischer Ktdturbesitz Uni vershäts- Bibliothek Vorgeschichtliches Seminar der Universität Marseille (France): Bibliothèque de l'Université d'Aix-Marseille Muséum d'Histoire Naturelle Martin (Czechostovakm) : MatÎCa Slovenska Slovenska národné múzeum Slovenske národné múzeum — Národopisny* odbor MsrtonDÓsár (Hungary): Manyar '1 nrinmánvas Akadémia Mezogazdasági kutntó Intézete jfíSíirui (Italy): Università (legli Stadl Metz (Franee): Académie Nationale de Metz lfÜBRo (ItaJy) : Centro Studi Terzo Mondo Istitutö di Scicnza e Técnica del le Costruzioni. Pol i técnico Istituto di Storia Aiitica. Università degli Studi di Milano Isti tu to Lombardo. Accademia di Seienze c Lctterc Museo Civico di Storia Naturale Université Caltolica det Sacre Cuore Université degli Si udi Mitok (USSRh Fundamental'najn biblij ateka im ja Jakuba Kolasa Akademii nsvuk BSSR Institut teplo- i massoobmena Akademii navuk BSSR Mizkolc (Hungary): Herman Ottó Múzenm Modena (Italy): Museo Civico Areheologieo Mona (Belgiern): Cercle Archéologique de Möns .1 / itn tpellier ( L ' ra nee i : Laboratoire de Zoologie. Université des Sciences et Technique! du Languedoc Revne Archéologique de Narbontiaise Uoskua tUSSR): G osuda rs t ven naj a biblioteka SSSR imeni V. L Lenina Cosudarstvennaja publičnaja i štor i ees k aja biblioteka RSFSR Gosudarstvennajá publičnaja na u Cno-teftničes ka ja biblioteka SSSR Institut istorii estestvoznanija i tehniki Akadeinii nauk SSSR Institut 11 au enoj informacii i fundamcntal'najn biblioteka po obsčestvennvm nauki)m im. V. P. Volglna Akademii nauk SSSR Mikrofatinistiicskaja laboratorij a. Gcologičeskij institut Akademii nauk SSSR Naiičnaja biblioteka im. A. M. Gor'kogo Moškovskogo gosudar- stvennogo universiteta Vscsojuznaja gosudarstven naja biblioteka inostrannoj literatury Müncften (Federal Republic of Germany): Bayerische Akademie der Wissenschaften Bayerische biologische Versuchsanstalt Bayerische Staatssamnilung für Paläontologie und historische Geologie Bayerisches geologisches Landesamt Institut fiir Volkskunde der Kommission für Bayerische Landesgesell i clt te bei der Bayerischen Akademie der Wissenschaften Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Kommission für alte Geschichte und Fpigraptiik des Deutschen Archäologischen Instituts Seminar für baltische und slavische Philologie der Universität Südast europageseliseliaft Südost-Institut /entraiinstitut für Kunstgeschichte Zoologische Staatsgammhin g Münster ï. Westfalen (Federal Republic of Germany): Landesmuseum für Naturkunde Seminar für Vor- und Frühgeschichte Nancy (France! : Académie de Stanislas Nantes (France): Société des Sciences Naturelles de l'Ouest de la France NapoU (Italy); Istituto di Pakontologia dell'Università ïstituto Universitario Orientale di Napoli. Seminario di Filologia Slava Società Nazi on aie de Scienze, Let lere ed Arti Neuchätel (Switzerland): Société Ne il ch a tel o ine des Sciences Naturelles Société Suisse de Spéléologie Newcastle upon Tync (Great Britain) : The University Library Nice (France) : Association des Naturalistes de Nice cl des Alpes Maritime« Cenirc d'Études Méditerranéennes. Laboratoire de Biostratigraphie et de Phylogenese des Invertébrés Nijmegen (Netherland) : Uni versi ici tsh ibl i ot heck Nit ra- Hrad (C zech o s lovak i a 1 : Archoologickf usiav Slovenské ukadémie vied Nottingham (Great Britain): Department of Geology. The University Nürnberg (Federal Republic of Germany) : G e rma n isch es Na t ion al - M a se u m Wirt schafts- tint! So z i a 1 geo g raph i se h es Institut der Friedrich-Alexander-Universitat Nyiregyhâxu (Hungary): J usa Andrâs Mû zen m Odense ( De n i ri a rk ) : Odenue Uni versi tels Bibîiotek Oeiras (Portugal): Ccntro de Fsiudos de Etnologia Peninsular Éstaçao Agronomica Nacional Offenbach (Federal Republic of Germany}: Bibliothek des Deutsches Wetterdienstes * Offenbacher Yerein für Naturkunde Olûmouc [Czechoslovakia) : Knihovni stredísko filosofieké fakalty University Pai&ekého Pedagogická Fakulta University í'alackého Státní vcriecká knihovna Üstfední knihovna prirodovëdecké fakuïty University Palackého Ylastivêdny ústav Ohjttjn (Poland) : Mnzenm Mazurskiego O puna (Czechoslovakia): Slezské museum Slez.sky üsiav — ÍTeskoslovenská akademic véd Ora dea (Rumania): Institutul Pedagogic * Muzenl »TÜtrii CriíUrílort Oslo (Norway): Geologisk Museum Norsk Folkemuscuin Uní vcrsitetcts Oldsaksamting Univers i tetsbil» lio teket i Oslo Oviedo (Spain): Instituto de Gcoiogia Aplicada. I*'acuitad de Ciencias Oxford (Great Britain): Ashmolcan Museum Bodleian Library Taylor Institution Padova (italy): Aecademia Pata vina di Science, Lertere ed Arti I s ti tu to di Antropología Istituto ti i Filología Slava Istituto di Geografía dell'Universitá Is ti tuto di Geología dell'Universitá Tradizioni Palermo (Italy): Acc ademia r! i Scicnzc. I.cttcre ed Arti * Istituto di Etnología Pamplona (Spain): Museo de Navarra Pardubice (Czechoslovakia) : V y chodoccs kc 111 usen m Pan's (France) : Academic des Inscriptions et Belles-Lettres Académie des Sciences Annales de l'Université de Paris à la Sorbonne Association de Géographes Français Bibliothèque de Musée de l'Homme Bibliothèque Nationale Centre de Documentation sur l* U.R.S.S, et les Pays Slaves Centre d'Études Archéologiques de ia Méditerranée Occidentale, institut d'Art et d'Archéologie de l'Université de Paris. Centre d'Études Pré et Protohisioriques. École des Hautes Études Centrf National de I a Recherche Siictitif i([ue. Centre tie Documentation Centre National de la Recherche Sciciitifiipie, Centre tie Documentation — Sciences Humaines Comité National Français de Géodésie et de Géophysique Fédération Française de Spéléologie Institut d'Études Slaves Institut de Géographie I .ahoratoire de Géologie de la Sorbonne Muséum National d'Histoire Nain relie Société Géologique de France Société Nationale des Antiquaires de France Société Préhistorique Française Union Géodésique et Géophysique Internationale ■Parma {Italy}: Biblioteca Generale délia Faculta di Medicina e (.'kirurgi a del l'Univers i ta ¡'¿tu (France} : Société Nationale des Pétroles d'Aquitaine Paoià (Italy) : Athenaeum Istituto di Geologia dell'Universîtà Soeietà Pavese di Sioria Patria Pécs (Hungary) : Duuúnliili TudományosTntézet Konyvtâra Janus Pannonius Múzeum Piatra Neamf (Rumania): Mtizeul Arheologi c Pisa. {Italy): Istituto di Antropología e Paleontología Umana dcU'Università Soeirtà Toscan a d i Science Na tu ra I i Studi Classici e Oriental]. Université di Pisa l'lntxiin (Bulgaria): Naroden arheoJogiéeski mnzei Plovdivski universitet >P. Hilendurskií: — biblioteka Vis5 pedagogičeski institut po prirodomatematičeskite nauki l'izoñ ( Czech osi nvakia) : Západoéeské muze urn Panteoedra (Spain) : Museo de Pontevedra l'úrto (Portugal) : Faeuldade de Ciencias Instituto de Zoología iDr. Augusto Nohrc^ Potidam-Babeliberg (Gtrmati Democratic Republic): Museum fiir Ur- und Frtihgeschichte Poznan (Poland) : Biblioteka Glówna Unrwersytetu ím. Adama Micki cwitza i a sty tu t Zachodni Katedra Archeologii, Uniwcrsytet im. Adama Mickiewiezu Katedra Etuografii Uniwersytetu Adama Mickiewicza Muzeom ArcheologSczne PoznaÄskie Towarzystwo Przyjaciöl Nauk Przeglqd AntropoJogiezny, (Jiiiwersyiel »Przyroda Polski Zachodniejt >Studia Lógica* '"Zaklad Aicheologii Wi elköpölak i Instytutu Historii Kultury Matcrialnej Polskicj Akadcmii Nauk P ra ha (Czechoslovakia): Arelieologicky ústav Ceskoslovenské akadcmie véd Ceská spolcčnosi zeméplsná Ceskoslovenské h kad em íe vid Ceskoslovenské spol ecu os t entorno! ogická Ceskosloveiiske akademie véd Ceskosloteiisko-fiovítsky institut Ceskoslovenské akademie véd Department of History. Pedagogical Faculty. Charles University Filosofjcké la kuha University Karlovy Geofysikalni iistav Ceskoslovenské akademie ved Hístoricky lista v Ceskoslovenské akademie ved Kabinet c i zieh jozikú Ceskoslovenské akademie véd Kabinet pro studia rceká. fitriskú a latinska Ceskoalovenske uka-demie véd Katecira ehemie a zkouscní potra vin vysoké 5kol\ ehemícko-tccli-iiolngícké Katedra ekonom ické a regional ni geografie na prirudui édccké Fakults! University Karlovy K raso v á sekce PKÍodovédeckého sboru Sp o leč nos t i Narodnih o musca Laboratory of Hydrobiology — Department oí Water Technology Národní musenm Národní museum — Entomologické oddélení Památnik Tiárodního nísemnicíví na Strahové Prehistoricky ústav University Karlovy Publikoéni komise. Pfírodovedecká fakulta University Karlovy — biologic Slovanska knihovna SpoFa — spojenč podnikv pro zdravotnickoa vyrobu Universttní knihovna Üsta v éeskoslovenskych a svetovi ch dej in Ceskosäo venské akadcmie vfid Ustav déjiri socialistickych zernf Ceskoslovenské akademie véd V'stav pro éeskou literatura Ceskoslovenské akadcmie vid Ústav pro jazyk éesky L'stav pen tbeorii a dejiny umeni Ceskoslovenské akmleniie yél! [ist a v ruského j a/.y k a a litcratury. Univcrsita Karlova Ost redi védeekyh. technickych a ekonoraickych informad" Üstíedni arch i v Ceskoslovenské akademie ved Ústrední ústav geologicky Záklarlni knihovna Ceskoslovenské akademie ved Prešon (Czechosloi akia) : Kabinet pre viškom krajinv Prä h o n ice u. Prah 1/ (Czec hos I o va k i a): Hotaoicky ústav Ceskoslovenské akademie véd Rennet (France): OGAM — Tradition Celti<¡ue Soeiété Scientifiqnc de Bretagne Ii ey kjaoik (Iceland): llitlh ísfenzka fornleífafjelag Vísindafclag islendinga Thjúdhminjusnfn Islands Riga (USSR): Latvijas PSR Zinatnu Akadcmija Roma (Italy): Accidentia Nazianale dei Lincei Belgisch HJstoiiséh Institnut te Rome Biblioteca di Archeologia e Sloría dcil'Arte Britisch School at Rome Circolo Spcleolngieo Romano Consiglio Nazionalc dcllc Ricerchc »La Rieerca Scientificai Scole Frdneaise de Rome Institution Romanum Finlandiae Istituto di Archeologia dell'Universita Istituto di Filología Slava dell'Universiti 1st ¡tuto di Geología e Paleontología dcll'LInivcrsita * Istituto di Paletnologin Istituto di Studi Roman! Museo Nazionale Preistorico ed Etnográfico »Luigi Pigorini« Scrvizio Gcnlogico d'ltalia Societa Geográfica Italiana fíoeictá Geo lógica Italiana i?tima (Vatican Citv State): Pontificia A cea dem i a Romana di Archeologia Rostock (German Democratic Republic): Universitatsbibl iotliek liooereio (Itnly): Accademia degli Agmti di Scicnzc. Leitcrc cd Arti Saalburg-Kastelt (Federal Republic oí Germany): Saalbu rgm u seu m Saarbrücken (Federal Republic of Germany): Geographisches Institut der Universität des Saarlandes Institut Tür Vor- und Frühgeschichte der Universität des Saariandes Universität des Saariandes Saint-Germain-en Laye (France): Musée des Antiqnitcs Nationales Salamanca (Spain): Universidad de Salamanca Salzburg (Austria): Botanisches Institut der Universität San Miniato (Italy): Aceademia dcgli Euteleti San Sebastian (Spain): Sociedad de Ciencias Naturales Arauzadi Santiago de Compuxtela (Spain): Seminario de Arqueología. Facultad de Filosofía y Letras -S'arceiles (France): Société Scientiíique Sevccnko Satu Mare (Rumania): Muzeul de Istoric Suoigriuno nut Rubicone (Italy); Rubiconia Accademia dei Filopatridi Sc.)* nffh an sen (Switzerland): N¿±t u r forsche n de Gesel 1 seli a F t Schleimig (Federal Republic of Germany): Schleen ig-Lfolsteinisehes Landesmuseiim fiir Vnr- und Frühgeschichte Schmählich I lull (Federal Republic of Germany): I listoriseher Verein fiir Wttrttembergisch Franken Schmer in (German Democratic Republic): Museum Fur Ur- und Frühgeschichte Seckau bei Knittelfeld (Austria) Abtei Settle (Great Britain): British Speleological Association Sentiiii (Spain): Musco Arqueológico Provincial Sibiu (Rumania): Muzeni Braken thai Siebefifteen (Federal Republic of Germany): Vitis Siena (Italy): Aecademin Mtisicale Chigiana Siht-Niklaan-Vaa.« (Belgium): Oudheidkundige K ring van Waas lan d Siracusa (Italy): Soeieta Si rae usan a di Storia Patria Sofija (Bulgaria): Bolgarska akademija na naukíte Hiilgarsko istoričesko družestvo Centralna bibliotek« pri Vissite tehnifesJti instituti Narodna biblioteka sKiril i Melodiji Sel'skohozjajstvitnnaja akademija im, G, Dimi t rova Sofijski university. Bihhotckata VisS i komi m i češki institut »Kari Marks* Sopot (Poland): Biblioteka Gfówlia UniwerSytetu Gdajfiskiego Sopran (Hungary): Liszt Fcrenc M uze um Speyer u, Rh. (Federal Republic of Germany): P f äl z iscli c La ndesb ib Ii o tli ek S i a oan ger (Nor wa y); Sta v anger Museum Stockholm (Sweden): Department of Physical Geography. University of Stockholm Kungliga Biblioteke t K ungí. Vctcnskapsakadernicns Bibliotek Kaiigl. Viticriiels Historie och Antikvitetsakadcmiens Bibliotek Slaviska Institutionen Simxbourg (France): Centre tie Géographie Appliquée. Service de Documentation Stuttgart [Federal Republic of Germany} : Geographisches Institut der Universität Gesellschaft fitr Naturkunde iu Württemberg Institut für Auslandsbeziehungeti Landesdenkmalamt Baden-Württemberg. Archäologische Bibliothek Staatliches Museum für Naturkunde iSiui/gari-//oJFeni>eim (Federal Republie of Germany): Gesellschaft for Agrargeschichte Suceaoa (Romania): Muzeul Suceava Swzecfn (Poland): Muzetini Pomorza Zach odni ego - Szeged (Hungary) : Jözsef Attila TndoinÄnyegyetem Fold raji Intéiet Mora Ferenc M uze um Széketfehéroâr (Hungary) : Istïân Kirâly Métzcum Szentendrc (Hungary): * Ferenczy MüzeWÜ Szombm th ely (I I u n ga ry ) : Savaria Mûzeum Vas Megyei Muzcuinok Tatence (France): Institut de Géologie du Bassin d'Aquitaine, l'acuité des Sciences c|e Bordeaux Tallinn (USSR): Eeati NSY Tea il liste Akadeemia Keskruamatiikojm I 'aratcon-mr-Ariige (France) : Société Préhistorique de l'Ariège Tarragona (Spain): Real Sociedad Arqueolögieti Tatr&nxkâ Lomnica (Czechoslovakia): Sprdva Tatranského nürodného parku Teplice (Czechoslovakia) : Obiaslni muzeum Texel (Netherlands) : Nederlands Instituut voor Onderzock der Zee Thessahnike (Grcccc) : Ar i s totcle i o n Pu ne p i st ëm i oil Thessa I on i kës Institute for Balkan Studies, Society for Macedonian Si tu! it's Tihtiny (Hungary): Magyar Tudomanyos Akodcmia Biologiai Katatôiulézete Timiçoara (Rumania) : Academia Republicii Socialiste Romania — linzu de Cercetäri ?t i int if ice Universitatea Uni vers it a tea (lia Timigoara Tirana (Albania): Inst i tut it tií Mi.....mente ve te Kultnres U ni vers i le ti Sbtciüror i Tiranes Torino (Italy): Biblioteca C i vira Gruppo Archeologico »Ad (¡uintumi Tórshaon (Denmark): Faroya Fródhskaparfelag Tornó (Poland): Biblioteka Gfówna Uniwersytclu Mikoíaja Kopernika Muzeum Etnograficzne Muzeum Okrqgowe w Toruniu Polskie Towarzy&twp Filozoficane. Zaklad l ogiki. Uniwersytet Towarzystwo Nan ko we Zcspót Kutetlr Geografi i Un i wcrsytetu Mikolaja Koperniku Toulon (France): Académie do Yar Toulouse (France): íí i b 1 iot h eq ue U n i veTS i t a i re Rome Géographique des Pyrenees ei du Sud-Ouest Société d'llistoire Natnrelle de Toulouse Tour* (France): * Institut d'Étüdes Latines. Université Francois-Rabelais Trento (Italy): Museo Tridentino di Scicnze Naturali T Her (Federal Republic of Germany): 1Í lie i n isches Landesm useum TrijesU (Italy): Civici Musei di Storia ed Arte Gruppo Grotlc >Carlo Debel jaki Istituto di Geografía del T University 1st i tuto di Gcologia d el]'University. Istituto ed Orto Botánico dell'Universitá Museo Cívico di Storia Naturale Societa A dri altea di Scienze Societá Alpina dellc Giulie Universitá ijegli Studi di Trieste J rom se (Norway): T rom so Museum 71 ron dheim (Noiway ]: Det Kongelige Sorske Videnskábers Selskabs Biblioteke t Tiibingen (Federal Republic of Germany): Internationale Zeitsclirifteusdiau fur BibelwissensC.haft und Grenzgebiete t.'ni ve rs itatsb i bi io t hek T it rd;¡ (Rti mania): * Muze id de Isto ríe Turku (Finland): Abo Akademis Bibliotek Nordic Institute of Folklore Turan Vliopiston Kansatieteen laifos Tnrun Vliopiston kirjaslo Tu ni o o ( C*«1 Ii oslo vflki a) ; Vyzkumny ústav monokrystalû Tutzing bei München (Federal Republic of Germany)! Museum Georg Frey Udine (Italy) : Accademia di Seienze, Let t ere ed A rt i Biblioteca delta Facoltà di Lingue e Letteraturc S träniere — Université degli Studi di Trieste Circulo Speleologico ed tdrologico Friulano Deputazione di Storia Patria per il l'ríuli Facoltà di Lingue e Lettern (ure St ra nie re >Mata¡urí Museo Friulano di Storia Naturale Socielà Alpina Frinlana Società Filológica Fiiulana »£& L Ascoli« í'md (Sweden): Uni vcrsitctsbiblíoteket V p psa la ( S wed en): Unhersitetsbiblioteket Vaduz (I .iechleastcínl : H isto ri cher Verein for das Fürstentum Liechtenstein Valencia (Spain) ; Servicio de Investigación Prehistórica Fare.se (Italy) : Centro di Studi Preistorici e Archeologici Varna (Bulgaria); Naroden arheologi Seski maze j Veliko Tarnouo (Bulgaria) : Velikoturnnvski uníversiiet ïKiril i Metodi j«; Venezia (Italy): Biblioteca Querini Stamp alia Istiiuio Veaeto di Seienze. Lettere ed A rti Museo Civico di Storia Naturale í'erorta (Italy): Accademia di Agricultura, Seienze e Lettere Museo Civico di Storia Naturale Vetzprém (Hungary): Veszprém Megye Múzeum i Igazgatósúga Vice liza (Italy): Centro Intemazionalc di Studi dt Arch i tel t ura j And rea Palladioc Villach (A ustna) : Museum der Stadt Villach Villeurbanne (France): * Département de Géologie Vilnius (USSR): Lietuvos TSR Mokslu Akademia Vitoria (Spain): »liispania Antiquai. Colegio Universitario de Alava Vrch labí (C zecbos lova k i a ) : KrknnoSské mu zen m Warszaiva (Poland): Biblioteka Uniwersytecka Instytut Badan Liter a ck ich Polskiej Akademii Naitk Instytut Biologii Doiwiadczalnej im. M. Nenckiego Polskiej Akademij Nauk Insiytut Clicmii Fizycznej Polskiej Akademii Nauk Instytnt Filozofii i Šocjologii Polskiej Akademii Natik Institut Geografi i Polskiej Akademii Nauk Instytnt H i Stori i Kultu ry Materialne! Polskiej Akademii Nauk Instytut Historyczny Uniwersytetu Warszawskicgo Instytut Nauk Prawnych Polskiej Akademii Nauk Instytut Podstawöwycn Problemov Techniki. Politechuika Instytut Zoologieinny Polskiej Akademii Maok M uzen in Narodowe w Warsznwie Muzeina Ziem i Polskiej Akademii Nauk OSrodek Dada» Naul(Wych Ošrodek Dok amentac ji i Informacji Noukovrej Polskiej Akademii Nauk Panstwowe Muzeum Archeologiczne Polska Akademie Nauk Pulskie I owarz.ysiwo Artheohigicziie Polskie Towarzystwo Turistyczno-krajoznawczi Sern i na rin tu Slawistyczne. Uoiwcirsytei Warszawgki Zaklad Historii Sttnnukäw Polski>Eadzieckich Polskiej Akademii Nauk Zaklad Nauk Geologicznyh Polskiej Akademii Nauk Zaklad Pa I en zoolog i i Polskiej Akademii Nauk Zakfad ParazytoJogii Polskiej Akademii Nauk Zaklad Slowianoznawstwa Polskiej Akademii Nauk Weimar (German !>emocratic licpnblic): Museum fUr Ur- und Krühgeschiehle Thüringens Welt (Ansiria): Museal verein Wels Wien (Ausiria): Antli ropo logische Gesellschaft T) uudesdenkmalamt Geographisches Institut der Hochschule för Welthandel Geoeraphiselies Institut der Universität Geologische Bundesanstalt Geologische Gesellschuft. Geologisches Institut der Universität Institut für osteuropäische Gesell ich le und Siidoslforschung der Uni versität Institut für Slavische Philologie der Universität Institut für Ur- and Frühgeschichte der Universität Kunsthistorisches Institut der Universität Museen der Stadt Wien Naturhistorisches Museum Nieder Österreich ische La ndcshihl iothek Österreichische Akademie der Wissenschaften Österreichische geographische Gesellschaft Österreichi^che Nationalbibliothek Österreichisches Archäologisches Institut der Universität Österreichisches Museum für angewandte Kunst tJsterreiclliflcheB Museum I tir Volkskunde Österreichisches Ost- und Südosteuropa-Ilistitut Verband österreichischer Höhlenforscher Zoologi seh -bota 11 isch e Ges el s eh a ft Wiesbaden (Federal Republic of Germany): Hessisches Landesamt für Bodenforschung i I "j uclatD (Po In ud): biblioteka Unhversytccka Katedra Arcltfologii Polski Uniwersytetu Wroclawskiego im, Ro- lestawa Riernta Muzeum Archenlugiczne — Redakcja ¿Silesia Antiqua t Muzcuin Etnograficzne Polskie Towarzvst wo Entnmologic/nc ['iiiskie Towarzystwo Ludoznawcze l'olskie Towarzystivo Znolog i cznc Wroclaw skifi Towarzystvo M i (<>šr i kö v His tor i t Wroetawskie Towarzystwo Naukowc Zaklad Antropologi! Polskiej Akademii Nauk Zaklad Arch teologi i Alaska. Inatytut Historii Kultury Malerialnej Polskiej Akademii Nauk Za k lud Narodowy im. Ossolinskich Polskiej Akademii Nauk l\ iirzbiirg (Federal Republic of Germany)^ (Geographisches Tnstitui der Universität Universitätsbibliothek Zielt mu GÖra (Poland): Lubushie Towarzystwo Nauk owe Zürich (Switzerland): Eidgenössisch^ Technische Hochschule Bibliothek (¡eobotanischcs Forschungsinstitut Rübe) Naturforseliende Gesel I sc h a ft Schweizerisches Landesmuseum AMERIKA - AMERICA Albany (U.S.A.): New York State Library Albttqu prqu e (USA.); Zimmerman Library, University <»f New Mexico Amherst (U.S.A.): University of Massachusetts Library [jiii Arbor (U.S.A.): University of Michigan Library Antofttgas/u (Chile): IJepurtamento de Arqucologia y MoseoS. Universidad dr Chile Unhersidad del Norte Axtincidn (Paraguay): Museo Etnografko »Andres Barbcro*: Haltimore (U.S.A.): Johns Hopkins University Library Harranquilla (Co10111 bia 1: Hiblioteca de la Universidad del Norte * fíaim liotige (U.S.A.): Louisiana Stale University Library Belo Horizonte (Brazil): Bolctim Mineiro de Geografía BelhDille (U.S.A.): United Stales Department of Agriculture. National Agricultural Library Berkeley (U.S.A.): University of California General Librarv Bethesda (U.S.A.): National Library of Medicine Bogotá (Colombia): Academia Colombiana Academia Colombiana de Historia Academia Colombiana de Investigación y Cultura »Centro de Historie de la Cultura« y Biblioteca de la Familia Salazar Centro de Investigaciones Lingüísticas y Etnográficas de la Amazonia Colombiana Instituto Colombiano de Antropología Soekdad Geográfica de Colombia Boulder (U.S.A.): University of Colorado Libraries Brasilia (Brazil): Universidade de Brasilia. Biblioteca Central Bucaramangti (Colombia): Facultad de Ingeniería de petmleos Universidad J nd us trial de Santander Buenos Aires [Argentina): * Instituto Nacional de Antropología Museo Etnográfico Sociedad Científica Argentina Buffalo (U.S.A.): Department of Classics. State University of New York Caigary (Canada); *■ Department of Archaeology. University oí Calgary Cali (Colombia): Universidad del Valle. Departamento de Bibliotecas Cambridge (U.S.A.): Museum of Comparative Zoology at Harvard College J'eabody Museum of Arch neology aod Ft lino logy at Harvard University Slavic Division — Harvard College Library Car a cas (Ve ncz u el a): Academia de Ciencias Matemáticas y Naturales Academia Nacional de la Historia Biblioteca de la Universidad Central Escuela de Biología Instituto Venezolano de Investigaciones Científicas Sociedad Venezolana de Ciencías Naturales Sociedad Venezolana de Espeleología Castro Valley (U.S.A.): Cave, Research Associates Chicago (U.S.A.): Department of Geography. The University of Chicago Field Museum of Natural History J olin Crerar Library University oí Chicago Library ('incinnaii (U.S.A.): Association of American Geographers Depository. University of Cincinnati University of Cincinnati Library Ciudad Universitaria (Costa Rica): Biblioteca de la Universidad de Costa Rica Columbia (U.S.A.): University of Missouri Library Columfws (U.S.A.): Ohio State University Libraries Curitiba (Brazil): Biblioteca — Universidade Federal do Parana U n i vers i dad e Católica do Paraná Denver (U.S.A.): United States Geological Survey Detroit (U.S.A.): Wayne State University General Library Durham (U.S.A.): Duke University Library East hunting (U.S.A.): Michigan State University Library lhdmnu (Cuba): Biblioteca Nacional * José Marti < Biblioteca Técnica sjosé A. Echevarría; Centro de Información Científica y Técnica. Universidad de la Habana Centro de Investigaciones Pesqueras Dirección Nacional de Zoológicos y Acuarios de Cuba Escuela de Ciencias Biológicas, Universidad de La Habana Instituto de Biología. Academia de Ciencias de Cuba Ministerio de Minería. Combustibles y Metalurgia Musco Antropológico Montané. Universidad de La Habana Houston (U.S.A.): The Fon dren Library Huanetiyo (Perú!; * Universidad Nacional del Centro del Peni Huntsoilhi (U.S.A): National Speleological Society Library Indiarntpolis (U.S.A.): Indiana State Library Ithaca (U.S.A.): Albert It Mann Library Cornell University Library Kansas City (U.S.A.): Linda Hull Library. American Academy (if Arts and Scicnces Kent (U.S.A.): * Slovenian Section. KSU Ethnic Collection. Kent State University Kingston (Jamaica): Geological Survey Department La Jolla (U.S.A.): University of California Library /.a I'I at a (Argentina): Facultad de Ingenien a Laramie (U.S.A.): University of Wyoming Library La Serena (Chile): Museo Arqueológico Larorence (U.S,A.): University of Kansas Libraries Lexington (U.S.A.): University of Kentucky Libraries Lima (Peru): Biblioteca de la Facultad de Ciencias. Universidad Nacional Mayor de San Marcos Biblioteca Nacional del Perú Sociedad Geográfica de Lima London (Canada): Department of Geology. The University of Western Ontario Los Angeies (U.S.A.): Hancock Library of Biology and Oceanography. University of Southern California Linguistic Society of America. University of California Southwest Museum University Research Library Lubbock (U.S.A.): * Texas Tech University Library Madison (U.S.A.): The Slavic and East European Journal. University of Wisconsin Wisconsin Academy of Sciences, Arts, and Letters. Memorial Library .liaracay (Venezuela): Instituto de Ají tropo log i a e Historia del Estado Aragtia Mendoza (Argentina): Instila tu de Arquelogia y Etnología. Facultad de Filosofía y Letras instituto de Geografía. Facultad de Filosofía y Letras Mentó Park (U.S.A.): United States Geological Survey Mexico (Mexico): Comisión de Historia del Instituto Panamericana de Geografía e Historia M on teoideo (Ur u gua y); Musco Histórico Nacional Musco Nacional de Historia Natural .Ilargantorun (U.S.A.): Southern Appalachian Botanical Cluh. "West Virginia University Nero Haven (U.S.A.): Yale University Library A'em York (U.S.A.): American Geographical Society American Museum of Natural History Archaeological Institute of America Columbia University in the City of New York Department of Slavic Languages. Columbia University The New York Academy of Sciences The New York Public Library Hock feller Foundation Studia Slovcniea Ukrainian Museum UYAN Ottawa (Canada): Inland Waters Branch Library National Research Council PWMcípfefa (U.S.A.): Academy of Natural Sciences oí Philadelphia The Franklin Institute Library University Museum Van Pelt Library. Lniversiiy of Pennsylvania Pittsburgh (U.S.A): Carnegie Museum Library Hillnian Library. University of Pittsburgh Port-au-Prince (Haiti): Institut Frangais d Haiti Puebla (Mexico): Universidad de las Americas. Biblioteca Quebec (Canada): Universale Uaval Quito (Ecuador): Biblioteca Generai de la Universidad Central Musco Antropologico »Antonio San tin na« de ¡a Universidad Central Rapid City (U.S.A.): Museum of Geology Resisten cía í Arge nt i na): Universidad Nacional del Nordeste, Biblioteca Central Reston (U.S.A): United States Geological Survey Rio de Janeiro [Brazil): Academia Brasilcira de. Ciencias Biblioteca Central da Universidad« Federal Biblioteca do Consclho Nacional de Geografía Biblioteca Jardim Botánico Rohnert Park (U.S.A.): Sonoma State College Suit Lake City (U.S.A.): Marriott Library. University of Utah San Franciicó (U.S.A.): California Academy of Sciences Sari Miguel (Argentina): * Stromata San Mi^itef de Tucumán (Argentina): * Fundación Instilu to Miguel Lillo Sun Salvador (El Salvador): Museo National >David ]. Guzmdmt Sania Barbara (U.S.A.): Historical Abstracts. American Bibliographical Center Santiago (Chile): Biblioteca Central de la Universidad de Chile Instituto de Biología i Juan Noe*. Universidad d<^ f -hile Instituto de Geografía. Facultad de Filosofía y Educación Museo Nacional de Historia Natural Sao Paulo (Brazil): Associaeüo dos Geógrafos Brasileiros. SecSo Regional de Sao Paulo Departamento do Arquivo do Estado Musen de Zoología. Universidad o de Sao Paulo Museu Pau lista Seattle (U.S.A.); University of Washington Library St, Andrews (Canada): Fisheries Researeh Board of Canada. Biological Station Toronto (Canada): Slovenian School University of Toronto, Department of Information University of Toronto Library Tuxtla Giiííérrez (Mexico): Instituto de Ciencias y Artes de Chiapas University (U.S.A.): Geological Survey of Alabama Urbana (U.S.A.): University of Illinois Library Valencia (Venezuela): * Instituto de Antropología e Historia del Estado Cara bobo Valparaíso [Chile): Departamento de Biología Marina y Oceanografía Vancouver (Canada): University of British Columbia Library Washington (U.S.A.): American Meteorological Society Library of Congress National Academy of Sciences. Library National Bureau of Standards Slovenian Stodies Circle Smithsonian institution WitkJiffe [U.S.A.): * Slovenian Research Center of America AZIJA - ASIA Alma-Ata (USSR): Institut ènergetikL Kazak SSE Gylytn Akademijasy Ka/ak SSR Gylym Akademijasy * Nauënaja biblioteka Kazahskogo ordena trudovogo krasnogo zmmeni gosudarstvennogo liniversiteia im. S. M. Kirova Ankara (Turkey): Ingliz Arkeoloji Enstittistl Tiirk Dil Kurumu Turk Tarih Kurumu Tiirkive Bilhasel ve Tcknik Ara^tirma Kurumu ASgabat (USSR): Turkmen LB tail SSR Ylyinlar Akademijasy Baghdad [Iraq): Fatuity of Medicine Iraq Academy Iraq Museum Library Iraq Natural .History Museum. University of Baghdad University nf Baghdad Ceutral Library Baku {USSR) : Azarbajcan SSR. Elmlar Akademijasy Bangalore (India): Indian Academy of Sciences Indian Institute of Science Beirut (Lebanon): * Beirut Arab University Palestine Liberation Organisation Research Center Calcutta (India): Asiatic Society National Institute of Sciences of India Zoological Survey of India Dusanbe (USSR): Akadcmijai Fan hoi RSS Todzikiston Erevan (USSR): Gitouthjounneri Akademia Frunze (USSR): Kyrgyz SSR Ilimder Akademijasy Fujiyama (Japan) ; Tensor Society Fukuoka (Japan): Kyushu Daigaku Ri-Gakubu Haifa (Israel): Israel Institute of Technology Hiroshima (Japan)i Hiroshima Botanical Clob. Hiroshima University Hué (Viêt-nam): Laboratoire de Géologie. Faculté des Sciences Irkutsk (USSR): Naacnaja biblioteka pri Irkutskom Gosudarstveunom universitete Jerutalem (Israel): Department of Antiquities J "he Historical Society of Israel. University The Jewish National and University Library Karachi (Pakistan): Iqbal Academy Karachi University Library K a.i/iikojima (Japan) : ■Shima Marineland k axiih (Lebanon) : Université Sa i ni-Es prit Kyoto (Japan): Geological & Mitieralogical Institute. Faculty of Science Fhytogcographical Society. Faculty of Science Research Institute (or Humanistic Studies Ijthmv (Pakistan): Pakistan Association for the Advancement of Science Madras (India): Aradeiny of Tamil Culture Government Museum Moml (iraq): College of Medicine Nagoya (Japan): Naimm University Library Sugiyataa Jogakaen University Library Nara (Japan): Tezukayama University Library jV icosia ( Cy p r u s) : Department of Antiquities Etaireia Kypriakou Spoudrm Greek 1'hiiological Association of Cyprus ïStasinos« Oita (Japan): Faculté d'Éducation Faculté des Sciences et des Arts Peking (Cbina)r National Library of Peking Pilani (India): lia] as than Academy of Sciences Pyongyang (Democratic People's Republic of Korea); State Central Library Sapporo (Japaa): Faculty of Science, Hokkaido University Taikent (USSR): Akademija nauk Uzbekskoj SSR ïbitm (USSR): Centralnaja nauënaja hiblioteka Akademii nauk GrUzinsknj SSK Institut prikludnoj matematiki Tbilisskogo gosudarstvennogo univers iteta Thilisskij matematiceskij institut im. A. M. Hazmad/e Akademti nauk Gruzinskoj SSR Vycislitel'nyj centr Akademii nauk Gruzinskoj SSR Tokyo (Japan): Anthropological Society of Nippon. Faculty of Science Chemical Society of Japan Faculty of Scieoce. University of Tokyo Geographical Survey Institute Kobnyasi institute of Physical Research National History Institute — National Science Museum Yokohama (Japan): Department of Mathematics. Yokohama City University Kanagawa Prefecture I Museum AFRIKA — AFRICA Abidjan (Ivory Coast) : Bibliothèque de F Université d'Abidjan Bibliothèque Nationale Accra (Ghana); Ghana Academy of Sciences Alger (Algeria): Centre de Recherches Anthropologiques, Préhistoriques et bibliographiques Service de la Carte Géologique île l'Algérie Service des Antiquités de l'Algérie Société d'Histoire Naturelle de l'Afrique du Nord, Université d'Alger Blopmfoniein (South Africa); Nasi on a le Museum Btikami (Zaire): Institut pour la Recherche Scientifique en Afrique Centrale C air ri [Arabian Republie Egypt): Egyptian Academy ni Sciences National Information and Documentation Centre Consiantiite (Algeria): Société Archéologique. Historique et Géographique Dakar (Senegal) ; Bibliothèque de l'Université de Dakar Durban (Soutb Africa): Durban Museum and Art Galery Giza (Arabian Republic Egypt): Cairo University Library f bad an (Nigeria): Department of Classics, University of lhadau Il m da 11 University Library Jinja (Uganda): East African Freshwater Fisheries Research Organization K.hartoum (Sudan Arab Re|>ublic): Geological Survey Department Kisumu (Kenya): * EAFFRO Substation !,agos (Nigeria); s Nigerio ü Magazine L itJ ing a l o ne (Zam bia) : Livingstone Museum Lourenço Marques (Mozambique) : Instituto de lnvestigacao Científica de Mocambique Laboratorio de Hin tánica dos Estados Gérais Universitario» Mocambique Sociedade de Estudos de Mocambique Luanda (Angola) : Direcçâo Provincial dos Serviros de Veterinaria, biblioteca Instituto de Investigaçao Científica de Aligóla .11 nía n z ii (Trmzanial: * EAFFRQ Subatation Nairobi (Kenya) : East Africa Natural Ilistnry Society Tlte National Museums of Kenya Ouagadougou (Upper Vol ta): Centre Voltaïque de Recherche Scientifique Porto Nodo (Dahomey) : Institut de Recherches Appliquées du Dahomey Pretoria (South Africa): Die Suid-Afrikaansc Akademie vir Wetenskap en Kuiis Transvaal Museum Rabat (Marocco) : Bulletin d'Archéologie Marocaine Faculté des Lettres Société des Sciences Naturelles et Physiques du Maroc Suint Louis (Senegal) : Centre de Recherches et de Documentation Tatianurive (M alagas y flepubiic Madagascar): Institut de Recherche Scientifique de Madagascar Tunis (Tunisia) : Société des Sciences Naturelles de Tunisie Université de Tunis Yaounde (Ca me mon) : Bibliothèque Universitaire AVSTKAL1JA, IXDONEZIJ A IN OCEANIJ A -AUSTRALIA, INDONESIA AND OCEANIA Auckland (New Zealand): University of Auckland Bnguio City [Philippines): Saint Louis University Library Brisbane (Australia): Royal Society of Queensland B roa dmay (A us t ral ia); Australian Speleological Federation Sydney Speleological Socicty Brunei (Brunei): Muziurn Brunei Clayton (Australia): Monasli University Library Sobart (Australia): Royal Socictv of Tasmania Honolulu (U.S.A.): University of Hawaii Library Kuclting (Sarawak): Sarawak Museum Lake Tekapo (New Zealand): Mount John University Observatory Leicester (Au st ra 1 i a): Department of Archaeology, University of Leicester Melbourne (Australia); Commonwealth Scientific and Industrial Research Organization Royal Society of Victoria Nedlandt (Australia): University of Western Australia The Western Australian Speleological Group St. Lucia (Australia): University of Queensland Sydney (Australia); * Fisher Library. University of Sydney The Library. University of SydneySydney University Speleological Society Wellington (New Zealand): Royal Society of New Zealand Victoria University of Wellington SUMMARY The Members of the Slovene Academy of Sciences and Arts (On 31st December. 1974) Honorary Members: Bmi, Josip — Tito K a r d el j . Edvard. Section One — Historical and Social Sciences Regular Members: Cvctko, Dragotin, J'li. D., born in 1911. Professor of History of Slavonic and Modern World Music, Faculty of Arts, University iif Ljubljana, Ljubljana. GrafenauCr, Bogo, I'll, D., born in 1916. Professor of History of the Slovenes, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Korosec, Yiktor, LL. D., born in 1S99, Professor of Roman Laiv and of General History of Ancient State and Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. K u s e j , Gorazd, LL. D., born in 1907, Professor of the Theory of State and Law, and uf Comparative Constitutional Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana. Snndcrl, Mukso, LL. D., bom in 1893, Professor of Constitutional Law of the SFR of Yugoslavia, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. V a v p e t i c , Lado, LL. D„ born in 1902. Professor of Public Administration and Administrative Procedure, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Zihcrl, Boris, born in 1910, Professor of General Sociology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Z witter, Fran, Ph. I)., born in ¡903, Professor of General Modern History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Corresponding Members: GoriCar, Joie, IX. D., born in 1907, Professor of Sociology, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana. Kcrmavner, DttJan, IX. D., horn in 1905, scientific adviser, the National University Library, retired, Ljubljana, N u ii resident Corresponding Members: Djordjevic, Jovatt. IX, D., born in 1908, Professor of Political Science and Constitutional Law, Facility of Law, University of Belgrade. Belgrade. Djnrdjev, Branisiav, Pll, ))., born in (90S. Professor of Ili-story of Ihe Turkish Era and Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, retired, Sarajevo. G e r s k o v i e , Leoo, LL. D., bom in 1910, Professor of Political Science. Belgrade. Kostrencic, Marko, LL, D., born in I8B+, Professor of Mi-story of State and Law of the Peoples of the SFR of Yugoslavia up to the 19th cemui-y, University of Zagreb, retired. Zagreb. Nougnyrol, Jean, born in 1W30, assyriolegist, Professor, icole pratique des flautes ¿tildes, Paris, Paris. Novak, Grga, Ph. D., born in 1888, Professor of Ancient History, University of Zagreb, retired, Zagreb, Section Two — Philological and Literary Sciences Regular Members: B c 7 1 a j , France, i'h. D„ born in 1910, Professor of Comparative Slavonic Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Koblar. France, Ph. D., born in 1889, Professor, Academy o( Theatre, Radio. Film, and Television, Ljubljana, retired, Ljubljana. Ocvirk, Anton, Ph. D„ born in t90". Professor of History of World Literature and of Theory of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Slodnjak, Anton, Ph. D., Dr. honoris causa, born in 1899, Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. retired, Ljubljana. Skerlf, Stanko, Ph. D., born in 1893, Professor of Romance Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Vidniar, Josip. Dr. honoris causa, born in 169i, literary critic and essayist. Ljubljana. Corresponding Members: Bajee, Anton, Ph. D.. born in 1897, Profesor or Slovene Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Čop, Bojan, Ph. D., born in 1921-, Professor of Indo-European Comparative Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Grošelj, Milan, Ph. D., born in 1902, Professor of Classical Philology, Faculty of A rtu, University of Ljubljana, retired. Ljubljana, Logar, Valentin, Ph. ])., born in 1916. Professor of History and Dialectology of Slovene Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members: Berk o pec, Oton, Ph. D„ born in 1906, senior scientific collaborator, The Slavonic. Institute of the Czechoslovak Academy of Sciences, retired, Prague. Dcanovic, Mirko. Ph. D., born in 1890, Professor of Romance Philology, University of Zagreb, Zagreb. G1 i goric, Yclibor, born in 1899, literary critic, Belgrade. Koneski, Blaze, born in 1921, Professor of Macedonian Language, Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje. Lavrin, Janko, born in 1887, Professor of Modern Russian Literature, University of Nottingham, retired, London. S e c i i o ti Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences Regular Members: Hadži, Dušan. D. Cliem. Sc., bom in 1921, Professor of Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. K uhelj, Anton, D. Eng., Dipl, Ing. Elec. Eng., burn in 1902, Professor of Mechanics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Peteri in, Anton, D. Sc., born in 1908, Director, Camille Dreyfus Laboratory, Research Triangle Institute, Durham, Morili Carolina, U.S.A. V i d a v , Ivan, Ph- Dm born in 1913, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Corrcspoding Members: HI inc. Robert, D. Phys. Sc., born in 1933, Professor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. fJolar, Duvorin, D. Chcm. Sc., Dipl. lug. Chem., born in 1921-Prnfcssor of Physical Chemistry. Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., bom in 1923, Professor of Physics of Solids, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Pcklenik, Janez, D. Eng., Dipl. Ing. Habit., born in 1926, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty til Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana. Sukljc, Lujo. D, Eng., Dipl. Ing, Civ. Eng., born in 1910, Professor of Soil Mechanics and of Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana. Ljubljana. Ti filer, Miha. D. Eng., Dipl. Ing. Chem,, born in 1926, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljub-Ij ana. Nonresident Corresponding Member; S a v i fi, P&vfc, Dr. honoris causa, born in 1909, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade. Section Four — Natural and Medical Sciences Regular Members: B e d j a n i c , Milko, M. D., born in 1904, Professor of Infectious Diseases. Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Ljubljana, Breceij. Bogdan, M. D.. born in 1906. Professor of Orthopaedics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Brodar, Srecko. Ph. D„ Dr, honoris causa, bom in 1S93, Professor of Prehistory of Man, Faculty oi Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Ilcsii, Svetozar, Ph. D,, born in 19(17. Professor of Geography. Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Miliinski, jajiez, M. D., LL. D., born in 1913, Professor of Forensic Medicine, Faculty oT Medicine, University of Ljubljana. Ljubljana. Novak, Franc, D. Sc.. M. ]>.. born in 1908. Professor of Obstetrics and Gynaecology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. Rakovec, Ivan, Ph. D.. born in 1899, Professor of Geology and Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. t ii pan tic, Andrej, M. D., horn in 1916, Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. C o r r e s p o u (1 i n g Members; li r z i n . Miroslav, 1). Sc. (Biochemistry), born in 1923, Professor. Scientific Adviser, Institute for Pathological Physiology, University oT Ljubljana, Ljubljana. \ Felt icli, Janez, D. Sc., M. D., born in t92i, Professor of Dermatovenerology, University of Ljubljana, Ljubljana. Grafenauer, Stanko. Doctor of Geology, born in 1922, Professor, Faculty of Natural Sciences and Technology of Ljubljana, Ljubljana Matjasiii, Jane/., D Biol. Sc., born in 1921, Scientific Adviser, Jo van Ifadzi Institute of Biology, The Slovene Academy of Sciences and Arts. Ljubljana. Mayer, Ernest, D. Biol. Sc., born in 1920, Professor of Botanies. BiotechnicaI Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana. Non resident Corresponding Members: Ca mo, Edhcnt. D. V. M„ born in 1909, Professor of Zoohygiene, Faculty of Veterinary Surgery, University of Sarajevo, Sarajevo. G u sic, Braniiuir, Ph. I).. M. D„ horn in 1901. Professor of Otorhmolaryngologv, Faculty of Medicine, University of Zagreb, retired. Zagreb. Kogoj, Eranjo, M. D„ born iu 1894. Professor of Denuaio\e_-nemlogy. Faculty of Medicine, University of Zagreb, retired, Zagreb. k ratoch vil, Josef, ] J. Nut. Sc., born in 1909, Professor of Entomology, Department of Agriculture, Brno, Brno. Stern , Pavel. D. M. Sc., born in J918, Professor of Pharmacology, Fatuity of Medicine, Sarajevo. Sarajevo. Tavčar, Alojzij, D. Eng., Dr. honoris ciiuSa, Dipl. Ing. Agr., horn in Jfi95, Professor of Genetics and Plant Refinement, Faculty id Agriculture, University of Zagreb, retired, Zagreb. 1' o d o r o v i č, Kosta. M, D., born in 1867, Professor of Infectious Diseases, Head, C linic of Infectious Diseases, University of Belgrade, retired, Belgrade. Volkov, Mstislav Vasiljevič, D. of Orthopaedics, born in 1923. Director, Central Institute of Traumatology and Orthopaedics. Moscow, Moscow. Section Five — Arts Regular Members: Bra vničar, Matija, born in 189", Professor of Composition. Academy of Music, Ljubljana, retired. Ljubljana, Gaspari, Maksim, born in I8S3, painter, Ljubljana. Jakac, Božidar, born in 1899, painter, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired. Ljubljana. Kalin, Boris, born in 1905, sculptor, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana. Kosmač, Ciril, born in 1910, writer, Portorož. Kranjec, Miško, boru in 190N, writer, Ljubljana. K reft, Braiko, Ph. ]}., born in 1905, Professor of Modern Russian Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Mihelii, France, born in 190", painter, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana. Puvšič, Yladimir-Maiej Bor, born in 1911, writer, Radovljica. Corresponding Members: Music, Marjan, Dipl- Ing. Arch., bom in 1904, architect, Professor of the History of Architecture, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana. Ravnikar, Edvard, Dipl. I tig. Arch., born in 1907, architect. Professor of Public Buildings, Projecting and Arranging Settlements, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members: Andric, Jvo, Ph. D., Dr. honoris causa, born in 1892, writer, Belgrade. Cilfinsck, Janez, born in 1913, composer. Professor, Franz Liszt Mochschule fur Musik, Weimar, Weimar. K rklec, GustoV, born in 1S99, writer, Zagreb. K. r 1 e za , MirOslav, born in 1893, writer, Zagreb. Maksimovifi, Desanka, born in 1&9W, poetess, Belgrade. The Presidency President: Josip Yt dinar Vice-President: Anion K u h c 1 j Secretary-General: Gorazd K. u s e j The members of the Presidency are also the secretaries of the Sections and the Head of the Department of Medicine, Section One — Historical and Social Sciences Secretary: J.ado V a v p e t i 5 1. Institute for General and National History Director: Fran Zwitter 2. Institute for History of Art Director: Emilijan Cevc 3. Institute for Archaeology Director: Mitja B r o d a r ■t. Institute for Ancient Oriental Legal Systems Director: Viktor K o r o SS e c 5. Institute of Mnsicology Director: not appointed Section Two — Philological and Literary Sciences Secretary: France K o b I a r i. Institute of the Slovene Language Director: Bratko Kreft (a) Di alec to logical Section Head: Jakob Rigier (b) Lexicological Section Head: Janko J n r a n f i 5 (c) Etymological-Onomástica I Section Head: France Bezlaj (d) Commission for the Slovene Grammar, Philology and Orthography Chairmanship: Anton Bajee, Jakob Rigler, Jože Toporišič 2. institute for the Slovene Literature and Literary Sciences Director: Anton Ocvirk Institute of the Slovene Ethnography Director: France K o b 1 a r Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences Secretary (Aeiiag): Anton K U h el j Section Four — Natural and Medical Sciences Secretary: 1 van K a k o v c c Head. Medical Subsection: Janez M i I č i n s k i t. Institute of Karst Research Director: S ve tozar 11 e š i č 2. Geographical Institute and Department for Cartography Director: Svetozar 1 1 e š i č 3. Institute of Fa I a eo uto logy Director: Ivan R a k o v e e 4. Jovan Hadži Institute of Biology Director; Jože Hole 3. Institute of Medical Sciences Di rector; not appointed S c c t i o n Five — Arts Secretary: Bratko K r e f i Other Units 1. Terminological Commission Chairman: Albert Struna 2. Centre of Studies of History of the Slovene Emigration Chairman of the Council: Fran Z witter 3. Library Director: Primož Ramovš 4. Department for Projecting and Co-ordinaiing Research Work Director: Avguštin Lah 5. Administration management Director: Lev B o e h i e r 6. Council for Environmental Research and Protection Head: Avguštin Lah THE ACADEMY IN THE YEAR 1974 The Members and Workers of the Academy At the end of the year 1974 there were: 2 honorary members, 35 regular members, 19 corresponding' members, and 25 nonresident corresponding niembers, thos totally 81 members of the Slovene Academy of Sciences and Arts. On March, 2t, 1974. the General Meeting of the Slovene Academy of Sciences and Arts elected two regular members of the Section 3rd and 4th the up to then corresjionding members Milko Bedjanifi, M. D, and Dusan Hadzi, D. Ohem. Sc.; corresponding members Mi ros lav Rrzin, D. Sc., Jancz Fcttich, D. Sc., M. D., Janez Matjaift, D. Sc.. and Ernest Mayer, D. Sc., and the nonresident corresponding member Pavel Stern, M. D. In the Section Arts the corles pon ding member, composer Ma tija Bravnicar nos elected regular member. In the year 1974 the Slovene Academy of Arts and Sciences lost ii on res it lent corresponding members (Sin i 5a Stankovié, on February 24, 1974. Milan HartoS, on March 12, 1974, and Vaso Butozan, on May 14, 1974). At the end of the year 1974 156 full-time workers were employed with the Slovene Academy of Sciences and ArLs: 68 research workers, 4 probationers, 8 specialists, 15 hibliotheeary and library workers, 17 administrative and accountancy, 10 technical, and 14 auxiliary workers. There were 10 part-time workers and 9 permanent external collaborators. Decorations, Awards, and Honourable Mentions There were conferred as follows: The Order of Republic with Silver Wreatb on Academician Ivan Yidav, and the Order of Merit for the People with Golden Star on Academician Milko Bedjanic. The AVNOJ Awards for the year 1974 were conferred on Acade- . mieians Sreiko Brodai and Ciril Kosmac. The KidriC Award for the year 1974 on: Academician Srefko Brodar, Academician Andrej ínpaníié, corresponding member Janez Ptklcnik, D, Sc. The Boris Kidrič Fund Award was given to: Academician Anton Slodnjak. Academician Stanko Skcrlj, to the collaborators of the Slovene Academy of Sciences anil Arts Dr, Lino Legiša, Alfonz Gspan. Dr. Milko Ma t i četo v. Dr. France Tomšič, Dr. Pa vie Rlaznik. The latter was also given the Prešeren Award for Upper Carniola for his book "Skofja Loka in loško gospostvo" (973 to 1803) (Škof j a Loka and t lir Domain of Skofja Loka). Dr. Milko Ma ti četo v was given the Levstik Award for his collection of tales "Zverinice iz Rezije" (The Little Beasts from Rcsia) (March 14 1974). Diplomas and silver plaques were given, on J line 19, 1974, by the Union r Yugoslavia", 1o be held at Sarajevo, on February to March i, 1974. The Council approved the skeleton agreement on co-operation wiili (he Academy* of Sciences of the German Democratic Republic, gave (heir consent to the agreement ou co-operation between the Serbian Academy and the Academy of the Czecho-Slovakian Socialist Republic, took no(e of the report of the chief editors of the Scientific Bulletin, and approved the balance sheet. At the session at Mostar the Council of (he Academies approved the report on the discussions conducted by the delegation of (he Council of the Academies with the President of the Federal Assembly, Kirn Gligorov. at Belgrade, on October lb, 1974, concerning the role played by the Academies in the life of our society. At this session the Council accepted (ho initiative made by (he National Academy of Sciences of the U.S.A. aiming at extending the co-operation. From the exchange of scientists it should be passed on to com piemen btry research work on joint themes, through combining financial resources. The research work should include the fields of: physics and chemistry of die new materials, pharmaceutical chemistry (medicinal herbs), bioniedicine. geophysics, living environment, researching into the causes of earthquakes, and the chemical conversions of energy. To carry out this programme the Council of the A endemics should appoint a work group entrusted with making arrangements with the American partner. To financc the co-operation the Council took the decision to use the resources that had been at the disposal for the exchanges with the National Academy of Sciences of the U.S.A. by cancelling the method of co-opc rating used up to then, in the form of an individual exchange oT the research workers. At the plenary session there was again raised the question of the I Titer-Academies Committees and of their financing, to be provided for out of the resources of alt the Academies. The Academies should be allotted these resources out of the budget or oat of the funds for scientific purposes, it vvus established that a more rational network of the Committees should be prepared, and the decision was taken that the next session would deal with (his problem. The Slovene Academy of Sciences and Arts is in charge of the following Committees: — Tabula Imperii Eomant, — Archaeological Map of Yugoslavia, — Flora and Fauna of Yugoslavia, — Enquiry to be made for examining the tendencies in the researching into humanities, and — Co-ordlnuting Committee on Molecular Sciences. THE COUNCIL OF THE WORK COMMUNITY OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS The basic activity of the Council of {he Work Community in this year was carried out in accordance with the new Constitution assuring the worker in the associated labour the right to work with the social resources, this being his inalienable right to work with these resources in order to satisfy his personal and social needs and to manage freely and on equal footing with other workers in associated labour his labour and the conditions and the results of his labour. Furthermore, the Council endeavoured that the workers of the Academy more and more realize their direct decision-making in the work and the programme of work of their organization and of its individual work uniLs, to regulate their mutual relations in labour, to decide on the income realized through their work done under the programme planned, thus earning their income. In all respects they were endeavouring to earn their income through a free exchange oT labour. Thus they are wantiag to achievc the socio-economic position equal to the one held by the workers of the organizations of associated labour carrying out other activities. THE BASIC TRADE UNION ORGANIZATION There were 152 members of the Basic Trade Union Organization with the Shi vent Academy of Scienccs and Arts, in the year 1974. Its work, led by the Executive Committee consisting of twelve members, included, in addition to current work, also: the preparation of the elections of the delegations to the meetings of the socio-political coin-mum ties and lo the meetings of the self-managing communities of interest; the selection of the eligible candidates for the Council of the Work Community and for various delegates; the co-operation with the self-managing bodies in preparing self-management rules, namely the self-management agreement on the mutual relations of the workers in associated labour the self-management agreement on using the housing funds in the collective consumption, and the self-management agreement on the bases and standards for distributing income and for dividing resources for personal income and for collective consumption; the social meeting coupled with the excursion to Base 20; the Ncw- -Year Party For the children of the members of the trade union organization. with a puppet-show, and Father Frost's present giving; two blood-donations; vaccination to protect from influenza; some sightseeings of exhibitions and collections; two lectures with slides: assistance for recreational activities of the members, and social assistance to the workers being in the neediest circumstances. Within the framework of the basic trade anion organization there operates independently the Mutual Belief Fund, where the members can borrow smaller amounts. TTIE SUMMARIES OF THE REPORTS OF THE INSTITUTES OF THE ACADEMY ON THE WORK IN THE YEAR mi Institute for General and National His tori/ In the year 1974 the Institute published the publication Iskra V. Curkina. Matija Majar Ziijski (The Slovene Academy of Sciences and Arts, Section for Historical and Social Sciences, Papers VII1/2, i974. 124 pages). The second of the two hooks of the publication The History of Agrarian Branches is being prepared (the first book was published in ihe year 1970), it will be published in the series of the publications The Economic and Social History of the Slovenes, Concerning the editions of the historical sources, there is being prepared the edition of the Brixen Urbariums for Bled and its surroundings, where the main work was done by the late Academician M. Kos, as well as the edition (if the first book of sources for the history of the Slovene Peasant Rebellions (for the period inclusive of the year 15i5), It has been planned also the edition of the papers of the late Academician M. Kos on the history of the colonization of rbe Slovene territory in the Middle Ages (in part of the manuscripts and in part of the papers {¡Iready published). As to the plans, the realization of which will require a longer number of years, there should be mentioned The 11 islori co-Topograph Seal Lexicon of Slovenia lo comprise ail the places mentioned in the sources up to the end of the Middle Ages, and The Diplomatariuna for the Slovene Mediaeval History, The Institute has organized recording and copying for the Slovene h i si or y, kept in the cultural institutions in Hungary, as well as the research into the colonization of the Slovene provinces in modern times. The Institute ca-operales in the work on the new edition of the repertory of the mediaeval sources ("The new Potthast") and in the work on the dictionary of the mediaeval and more recent Latin in tiie territory of Yugoslavia; these are joint works of the Yugoslav Academies, their centre being the Yugoslav Academy of Sciences and AtIs at Zagreb, Institute for His tor;/ of Art The field work of the Institute for history of act comprised in the year 1974 (according to its long-term projcct and under the contract made with the Boris Kidric Fund) the study of the sculptural nionu- tnenls between the Gothic and the Baroque periods in Slovenia, the research of the painting art of the 17th century (in particular of the influences of the graphic sheets}, as well as some architectural types of the 17th century, with a special regard to the retrospective of the Romanesque architecture from the 16th to the 17th centuries. There have been ascertained new components for the beginnings of the Romanesque double chapel on Mali grad (Little Castle) at Kamnik, The Institute continued studying the painting in the 19th century and the development of the architecture in the 19th century. Special attention was paid also to archival sources, both to illustrate special research tasks and for preparing the edition of the sources for the history of art for Slovenia, There have been worked out the basic directions for compiling the atlas for the history of art of Slovenia. The internal works was devoted to the completing of the card indexes or the Slovene art monuments, artists, to the hemerotheca and to the collection ot photos. From the estate of the late Academician F, Stele, Ph. 1)-. there lias been handed down lo the Institute a rich library and a collection Sf the man use rip! and photographic materials. The programme of work for the year 1973: The long-term research works will be continued (the plastic art between the Gothic and the Barotpie periods, the painting in the 19th century, the architecture in the !9th century, compiling and commenting the sources for the history of art of Slovenia, the allium for the history of art, the field work for researching of monuments. The cabinet work will include: the completing of the basic card index of the monuments of the history of art, of the specialized card indexes, of the collection of photos, of the hemerotheca, of the collection of the sources, etc.). Institute for Archaeology The staff has been increased by a tlraftsman and the leaving senior technical collaborator has been replaced by a new person. The Sophia-sheet of the Tabula Imperii Rom am was finished. The remaining activities i.e. ihe drafting of the archaeological objects, the archaeological terminology, the palaeolithic research and the pala-eovegatation research-project were going on. (if the field work the following was accomplished: the palaeolithic excavations, systematical topographical surveys in some regions, deep boring and coring for palinological research. In addition to administration and librarian work activities, the internal activities comprised, also the completing of card indexes, the editorial and lectorial work for the Institute publications. Publications. Arheoloski Vestnik (The Archaeological Bulletin) No. 23 (1972) was issued and No. 24 (1973) and 25 (1974) went to press. The Archaeological Map of Slovenia is in print. The members of the Institute worked eaeh in his field. There was published a scries of contributions, see above. Projects for the year 1973: No. 24 and 23 of Arheoloski Vestnifc (The Archaeological Bulletin) will be published, as well us The Archaeological Map of Slovenia and The Tabula Imperii Romani. No. 2b (1973) of The Archaeological Bulletin will go to press, and the first volume of the Slovenian archacological topography (Slovenske gorice), will be prepared for publication. Projected work: the archaeological dictionary of the Slovene terminology. the completing of card indexes and the arranging of the library. The Pal in¡jlogical Laboratory will continue the palaeo vegetation research. The study of the primary and secondary forest cycles and of the progressive and regressive microcytics will be intensified. Inter-Academies Committee on the Archaeological Map of Yugoslavia The activity in the Republic Committees and that of the Central Editorial Committee on the Archacological Map of Yugoslavia declined, with the exception made for Croatia, which sent, in the course of the year, 720 new cards of the archacological sites. The year 197+ had been fixed as the set term for supplying the last descriptive cards Ítoui all the republics and thereafter the work should be taken over by the Central Editorial Committee. Nowhere any notable progress in Ihe work on the A rchaeo lógica i Map of Yugoslavia has to be noticed, except in Slovenia. Ihe Inter-Academies Committee on the Archaeological Map of Yugoslavia held, in the year 1974, no plenury meeting ¡with the representatives of the Republics Committees], us the co-ope rat ion through ihe secretariat and through personal contacts was i(uiie satisfactory. Further work on the Archacological Map of Yugoslavia should be taken over by one of the other Yugoslav Academies of Sciences, for the Slovene share is about to he published and so the Slovene Academy of Sciences and Arts and its Institute for Archaeology, respectively, have no interest in the project anymore. The inactivity of the fellow republics in the work on the Archacological Map of Yugoslavia had been realized also by the Research Community of Slovenia, for the Boris K i(lru- Fund did not finance anymore the research projects for the last two years. The Council of the Academics of ihc Socialist Federal Republic of Yugoslavia should be made acquainted with the situation and with the decision made by the Section for Historical and Social Sciences of the Slovene Academy of Sciences and Arts that the research projcct should be taken over by that Yugoslav Academy of sciences whose republic committee is most up-to-date in its work on the Archaeological Map of Yugoslavia. The financial position; Dinars Assets: the balance of the Federal Fand for Scientific Activities. from the year 1971 ............. 28.51t.90 (¡rant received from the Boris Kidrii Fund, for the year 1972 W.IiOU.tHl Inter-Academies Committee of the 'Tabula Imperii Rom ani' Each volume of the Tabula Imperii Romuni consists of the archaeological-topographical lexical volume and of the map on a scale of 1 !.000.000. flic volume 'k "54-Sophia" (iSaissus, Scrdiea, Thessalonike) which was prepared by the Institute for Archaeology, is such one, loo. To this volume will be enclosed the ground plan of Thessalonike. In the year 1974 Mr B. Stopar finished the translation into French, it was linguistically revised by Prof. R. Chevallier, Paris. Ill the mean time were prepared the cartographical copies, drafted by the Institute Tor Photogrameiry and Geodesy (the work was done by Ing. I. Schiff-rcr) and the groond plan of the ancient Thessalonike (by Ing. M. Rutar). After that the meeting of the heads of the regional sections «as summoned (Professors; A. Avramea of the Academy of Athens, T. Ivanov of the Bulgarian Academy, G. Brizzi of the University of Bologna, S, Dusanii of the University of Belgrade, V. I'askvalin of the Regional Museum of Sarajevo, and I. MikutciC of the University of Skopje being the only one who was prevented to take part in the meeting). They checked and approved the work prepared. The printing of the map K 34 and of the ground plan of the town of t hessalonike itself will be done by the Military Geographical Institute of Sarajevo. The publication of the work is foreseen for tijc summer, 1975. Expenses: from J972 to 1974 , Balance on Dec. 31, 1974 . . Total 67.716.90 . . . 47.947.57 . . . 19.769.73 Institute for the Ancient Oriental Legal Systems The Institute for the Ancient Oriental Legal Systems of the Slovene Academy of Sciences und Arts is regularly completing the authors and contents catalogues of its assyriologicnl literature. The work is being performed by senior librarian Julijana Snsfersic; in the universal decimal classification co-operates as external collaborator librarian Marko Urhanija. At the long working meeting of the Institute, on November 20, |u~4, ihcrc wore, in addition to the lecture on Airamhasis1 Epic, also the reports on some reccnt publications (Horst Klengel. Zwischen Zeit und Palast. 1972, Fred Winaet — W. L. Reed, The Excavations at Dibon in Moab, 1%+, and Rcallcxikon der Assyriologie, IV, 1, 2—5). Direetnr Academician Viktor Koraäec, LL. D., took active part in three international meetings, significant for legal history, lecturing at Budapest (on April 25, 1974} "Einige Probleme über die Struktur der betbitischen Gesetze", at Rome (on June 25, 1974), "Die Götteranrlifting in den keilschriftlichen Staatsverträgcnc, at Cologne (nn September 10, 1974) über die Entwicklung von völkerrechtlichen Beziehungen in der El-Ainarna-Zcit". Furthermore, he gave "A short outline of the history of Ancient Egypt" (on March 18, 1974) at ihc exhibition "The Monuments of Ancient Egypt". The Institute s main project for this year is to prepare the printing of the book on the cuneiform stnte treaties. Institute of the Slovene Language The Institute of the Slovene Language with its three departments (Lexicological. Dialectologies I, Etym o logics I-O wot nasties I) and with the Commission for Orthography, Orthoepy, and Grammar successfully continued the works already started previously, and finished them, respectively. In addition, it took up same new projects. The editorial work on the second book of the Dictionary of the Slovene Literary Language was, in the main, finished; the materials for the letters I—K went to press. The retrograde vocabulary for the third book of the Dictionary o| the Slovene Literatury Language has been prepared. The proofs were read for the letters A—D for the Etymological Dictionary, and the manuscript for the letters E—II were revised and went to press. There was prepared the provisional Dictionary of the Slovene Surnames. There were prepared (lie phonetic descriptions far ihc places Horjnl, Comilice, Ribniea, Ccrkno, Videm ob Seavnici, and Zafost near Slovenska Bistrlca. A part of the introduction to the Slovene Orthography was revised, and the final alphabetary for the Dictionary of the Slovene Orthography including the letieT J. as well as the general alphabetary including R—S, were prepared, A number of the tests far the editorial work on the Slovene Orthography were made. The complete (xerographic) excerption of Dalmiitin's Bible was finished. Within the Institute there was set np the Committee on the Historical Dictionary, and the continuation of the work (the excerption of other works, the typing of keywords, the regulation, for preparing keywords) teas confided to its care. A numbef of significant linguistic works have been acquired from Lhe legacy of Prof, Jakob Solar. Institute of the Slovene Literature and Literary Sciences a) Department of the Slovene Literary History There were two publications published: Dr France Bernik. Franc Levee's ¿pifers 111 and Dr. Lino Legisa, Liber cantionum carnioiiearum. Urberg" s Aitern pi at the Outline of the Literary History of Carniola. edited by Dr. Milena Ursie, is to be published. In the year t(J"5 two manuscripts will be completed for new publications and exhibitions of the works of the two founders of the Slovene literary science, of France Kidric and of Ivan I'rijalelj. will be organized. b) Department of Literary Theory lhe preparation for the l,iteraryr Lexicon were concentrated in particular on treating the central keywords and on gathering the bibliographical and the documentary materials, — The card index of the Slovene literary theoretical terms was at the disposal of the scientific users and was currently supplemented with the recent materials. The card index of the non-Slovene literaturv authors, treated in the Slovene periodicals from the end of the IHth century to ty70, was partly arranged, copied and roughly put on shelves. Individual questions concerning the Slovene and other literatures were examined. c) Department for Biographies, Bibliography, and Documentation The organization of this Section, set tip in 1972, has not yet been completed. There exists only the editorial board of the Slovene Biographical Lexicon, the basic work on the significant personalities, hating merits for the Slovene culture, politics, economy, and for the public life in general. The publication has been edited since the year ti>25T up to the present there were published 11 volumes in 3 books, nn 3041 pages, from the letters A to & The last but one volume, the 12th (the letters T—VI) is being prepared and the manuscript will be mature for printing, as foreseen, by the end oT 1975. 1()|> external collaborators co-operated in preparing this volume, their number is being constantly renewed. The publishing of the new volume has been delayed, on account of too small a number of the editorial staff of the Slovene Biographical Lexicon, in addition, the work thereon has been hampered also by various unfavourable technical circumstances. Institute of the Slovene Ethnography The Department for people's literature was supplementing the Archives of the Slovene Folk Tales. A new collaborator was appointed, assistant Marija Stanonik (on April 1, 1974), she Ihen gained a one-mouth scholarship for her research work at Go It in gen (Kn/.yklopadic des M arch ens). Milko Matico tov continued gathering [ales in Res i a (under the contract made with the Boris Kidrič Fund.) The Department for people's costumes and plays continued examining the materials gathered in the enquiry about the wedding costumes and finished the completing of the materials about masks (both under the contract made with the Boris Kidrič Fund). The Department for the material cultures co-operated in preparing the questionnaires for the Slovene ethnological topography and started the preparatory work on the research project u¡i the periodically- settled dwelling-places in Slovenia (under the contract made with the Boris Kidrič Fund). At the end oi the year I<>74 theTe were 3222 units in the Library. The work on the completing of the contents catalogue is going on, The librarian translated into the Slovene language the chapter Ethnology for the universal decimal classification catalogue, The collaborators participated (mainly lecturing) in expert and scientific meetings, in this country and abroad, in publishing bibliographical articles in the review "DEMOS" and the bibliographical materials in the "International Folklore and Folklife Bibliography". The announced 3rd volume of the collection "TRADITIONES" will be published only in the year 1973, Department for Musical and Dance Folklore The main work of the foar Collaborators of this Department in the past year was to prepare and to examine the materials for the second book of the complete critical edition of the Slovene folk songs. 'I he prevailing part of the manuscript for printing has been already prepared and will, as a whole, go to print at the beginning of the yeur lt>"3. Reseurch field work was continued, and there were gathered new 332 units of the sang-musical tapeTecOrdings. The recording and cataloguing of the song materials, published in various periodicals in the years from 1843 to 1936, was continued; there were iOSG new units catalogued. All the collaborators were preparing, in addition, also articles and papers for the special number of the "TRADITIONES", the animal publication of the Institute of the Slovene Ethnology. 7.magu Kumcr, scientific collaborator of the Department, published in this year the book "The Textual Types of the Slovene Narrative Poems. Typenindex slowenischer Er/.alillieder", pp. 393. The book has been printed in a parallel way in the Slovene and in the German languages. Valcns Vodusck, in his capacity as the up to the present chairman of the Study Group of the IFMC for Systematization and Analysis of Folk Music, participated in the meeting of the Group, taking place in Slovakia, September 23 to 28, with the theme "The Ethnomusicologieal Analysis". Zmaga Kumer, being a collaborator of the international Study Group fur Research into Folk Ballads, participated in the symposium of the Group at Helsinki. June 13 to 16. JuJijan Strajnar participated in the first all-Russian ethnomusicologieal conference at Moscow (December 1 to 31, with the theme "The Theoretical Problems of the Instrumental Folk Music". Project for the Year 1975: The preparation oi the 3rd book of the corpus of folk song with the ballad of the family life. Field work in the Slovene Carinthia, Austria. The edition of a special collection "Traditioncs", with articles and papers on the occasion of the 40th anniversary of the Musical Ethnographical Institute. The preparation for printing an anthological survey of the Slovene folk dances. Inter-Academies Committee on the Studies of the Present Tendencies of the Scientific Work-in i'ume Fields of Humanities The main work was concentrated, on ihe one hand, lo coiled papers, and on the other hand, to the editorial work for treating the papers collected. In the year 1974, there were collected, in addition to the until then collected ones. 25 new paper«, and that in the fields of law, philosophy, and visual arts. For the four fields all the papers have already come in from the country as a whole, and the editorial work, too. for them has been already done, According to the present state of affairs there have been compiled and at the same time also prepared for printing the papers from the field of lite rat ore. This field should represent the finit volume of the publication as a whole, in the same way there have been prepared for printing the papers from the field of masieology. The papers from this field will represent the material for the second volume. In the field of architecture there hove also come in all the papers froio Yugoslavia as a whole and the editorial work has been done, too. The materials frooi this field are taken into account as the materials, prepared for the third volume. In the field of archaeology all the papers have been gathered, but the reviewal and the editorial work have to be done, which, however, will be done soon. Thus the materials in this field, too, tan be considered ready for printing, in the fourth volume. As far as other fields are concerned, it can be said that they are largely in a state of finishing the gathering of the papers. This is true, in particular, for the fields of law, philosophy, and visual art. The field of linguistics is nearing the end, too. hint it ute of Rarst Research In the year 1974, the scientific (R. GospodariS, P. Hahic, F. Habe. and A. Kraojc), the senior technical (E. Prctncr, I. Kendal, and the technical collaborators (V. Elesini, M. Kranjc, and V. Vadnjal) oT the Institute of Karsl Research of the Slovene Academy of Sciences and Arts at Postojna examined the speleological characteristic features and prepared the speleological maps for the territory of ihe Classical Karsl and for other Karsi areas in Slovenia; they studied the hydrological conditions in the caves of the Ejuhljanica basin, the new tourist arrangement for the Caves of Skocjan, as well as the karsi and (he caves along the projected motor highway Scnoi.eie — Divaca Seiana, Furthermore, they took an activc part in organizing the 3rd international symposium on following the underground waters (Ljubljana, 1976), in ihe activities for environmental and karst cave con- sorvtitioít, in bio&peleölogical examinations as well as in organizing ami leading the speleological research work ai the Slovene, the Yugoslav, and the world levels. The collaborators have published 12 scientific works, in the domestic and specialized reviews, The editorial board, led by the director nf the Institute, Academician S, lie Sic, made possible tho edition of the 6lh volume oT the Institute's collection of papers, Acta carsologica. Institute of Palaeontology In the year 1974 the Institute finished examining the Lower Cretaceous Cnidaria from Banjscica Plateau and from Trnovo Forest Î26 species), there were also determined the Li a sic corals from Murcia, Spain, comprising 24 species, the genus IlispaniastTaca was described, a....... them, for the first time. The determination of the sub fossil remains from the lake dwellings an the Ljubljana Marsh, big m ¡bolides from the Pa I eocene in nortli--west Yugoslavia and the alveoILnides from the palaeogene gravels between Mezica and Slovenj Gradée were also examined. The examinations of the recent benthonic foraininifcra and their extension in the Adriatic Sea, and in particular in the Gulf of Piran, have been started, There is being prepared a study on the big fora m in if era from the Cretaceous layers in Slovenia. Gcoftrapiiieai Institute, ivith Department for Cartography Finally, two new appointments, a Tather long time ago required, were obtained at the Institute: one by a scientific worker-region a I geographer and the other by the librarian-administrator. The first one, occupied by an assistant includes the field of work on studying space problems of Slovenia, with a special stress on the study of the geographical bases oT space arrangement. The main duiies of tin: Institute, for which is responsible die director, Academician. Professor Svetozar llcšič, Ph. D., was in continuing the study of ihc collective theme "The Geography of the Flood Areas in Slovenia", being subsidized out of the Boris Kidrič Fund. There were examined the following ureas: the Sotla river basin, die Mislinja river valley, the Mitra river area, the Dravinja Hills, the Bolska, Trnavca and Ložnica in the Lower Savinja valley, the Upper Savinja, and the Dreta rivers. The most of the field work was done, sonic basic maps, were prepared, and the materials for preparing el alio rat ions were in pari examined, they should be presented by April 30, 1975. A skeleton agreement ok the themes and the forms of co-operat¡oil was made and signed between the Geographical Institute of the Hungarian Academy of Sciences and the Geographical Institute 74. the collection was raised to 1347 sheets. They led all the technical work in connection with the reviewing of the nonicLiclature for the new topographical Lnap of the Socialist Republic of Slovenia 1/25 000. 'I hey continued studying the problems of the geographic-cartographic treatment of the development of the settlements taking the case of the community of Kamnik. Jovttn (ladzi Institute of Biology Id January 1974 died ihe external collaborator of the Institute, Dr. VIado Tregubov, At the end of the year two technical collaborators obtained appointments. The zoological examinations comprised taxonomy, ecology, and zoogeography of various groups 0f animals (Mollusca, Coleoplera, Lepidoplera, and some smaller groups of insects), in particular in west and north Slovenia, and in part also in Croatia, Bosnia, Serhia, Montenegro, and in Macedonia. There was especially examined the fauna along the Yugoslav-Austrian border, for the purposes of the phyto* -quarantine border service. The algological examinations dealt with the influences exerted by pollution on algae, the associations of the algae in the North Adriatic Sea and on the coasts of Island, as well as the chemical structure of some sorts of algae. The gcobo tunica I group continued the mapping of the vegetation in Slovenia. The examination of the vegetation in Slovenia comprised the study of the forest vegetation in Moravče valley and on the alluvial soil of sontb--west Slovenia, the examination of the fir and beech forests in Kočevje area, the examination of the meadow vegetation in Lake Cerknica, Planina Field and Ljubljana Marsh, The laboratory work was directed towards preparing, determining and scicntific examining of the materials gathered from the field, The collaborators of the Institute participated in the scientific meetings in this country and abroad. Five collaborators participated in four meetings in this country giving five lectures, and two collaborators participated in two nteetiags abroad giving two lectures. Under the sponsorship of the President of the Slovene Academy oT Sciences and Arts. Josip Vidmar, the Institute of Biology organized the 14th international meeting of the Eastern Alpine-Dinurie Society for Vegetation Besearch, taking place at Ljubljana, from July 21 to 27, 120 members and guests from 7 euuntrics participated in it. Two days were planned for lectures and four days for excursions to Ko-ievje area, to Lake Cerknica, to Trnovo Forest, to Mangart and to Mala Pišnica and Tamar. In the past year there were published 11 scientific papers, 5 papers in the special publication for the 14th international meeting of the Eastern Alpinc-Dinaric Society for Vegetation Research, 7 popular scicntific contributions, articles and reports, and 5 elaborations. In the year 1975 the zoologists will examine the fauna along the northern border of Slovenia, zoological materials will he gathered also in Bosnia, Montenegro, and iu Macedonia, The main emphasis in the work will be laid upon taxonomy, ecology, and zoogeography. The geobolanic group will con tin tie mapping the flora in Slovenia, and the vegetation research will comprise fir-bccch forests, forest associations on the alluvial soil, as well as the examination of the meadow vegetation on moist and damp soil. Detailed mapping for economic purposes has been foreseen, too. Inter-Academies Committee on the Flora and Fauna of Yugoslavia. The Committee continued issuing the catalogues of the fauna of Yugoslavia. Until June the chairman of the Committee was Academician, Professor Ivan Rakovec. Ph. D.. and then this post was taken over by the corresponding member. Professor Ernest Mayer, I J. Sc. Two catalogues of the fauna of Yugoslavia were published in (he year 1974: Reptilia, by S. Brelilt and G. Djukid ("56 pages), and Crustacea — Amphipoda, by G. S. Karaman. Several volumes of the catalogues of the fauna of Yugoslavia are being prepared, and a more intensified preparation of I ho catalogues of the flora of Yugoslavia will be started. Co-ordinating Committee on Molecular Science.1, of the Council of the Academies of Science.* and Arts of the Socialist Federal Republic* of Yugoslavia Molecular sciences are an interdisciplinary field embracing part of the activities of solid matter physics, of chemistry, biophysics, crystallography, etc. Notwithstanding, the field of the molecular scicnees has been thus far differentiated that it interferes in some specific fields as an autonomous scieucc. Thus, for instance, a resolution was adopted at the reccnt meeting by the Committee to organize a conference on some aspects of the molecular pharmacology. The Committee was a co-organizer of the seminar "The Perspectives in Biophysics and in Molecular Biology«, taking place "t Otocec, in September, organized by the Yugoslav Society for Biophysics and 1UPAB, and the summer school "The Fluid Crystals", organized by J. Stefan Institute and by the Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, at Portoroz. in July. A number of lectures was organized, too. The Committee co-ordinated and arranged programmes for researching matter structure at the level of molecules and condensed phases, adopting physical and computcT methods on the Slovene, Yugoslav, and sub regional methods, respectively. It helped the Research Community to prepare the programme for the research themes in the field of molecular sciences. I ertniriological Commission Leg^i Section The section continued excerpting legal sourccs, at its sessions it examined the terms of the letters T, U, V, and Z, and co-opcralcd with the editorial board of the Dictionary of the Slovene Literary Language, hi the year '975 the Commission will finish (.lie editorial work for the letters / and ?., it will complete the keywords with (he gathered new materials, and will carry 0«t, for the purposes of uniformity, the final cheeking of the materials for the letters A — M. Technical Section In the year 1974 the section finished the manuscript for the first part of the second edition of the General Technical Dictionary, from ihe letter A to the letter O. which will go to press in the year 1975. I he materials have increased and have been (hanged from the first edition in the years 19b2 and 1964, respectively, so that die extent of the dictionary will he almost tripled, as it will contain also the branches which have been, until bow, not sufficiently represented. At the same time Ihe section will continue compiling the munu-script for the sccond part of the Dictionary, for the letters P — 2, In the year 1974, 211 Yugoslav Standards (JUS) were terminological I y approved, translated into Slovene. For the year 1975 the Yugoslav Standardization Institute announces more than 400 new standards, with the same task to be done. Medical Section In the year i9?4, the Medical Section of the Terminological Commission continued the editorial work on the materials for the Medical 1 firm biological Dictionary, in particular the materials for the I rial vol time of the dictionary, comprising the letter A. In the year 1975. the Medical Section of the Terminological Commission of ihe Slovene Academy of Sciences and Arts will publish the trial volume of the Medical Terminological Dictionary, comprising the letter A. and will continue the editorial work Oil other terms for the Medical Terminological Dictionary. Veterinary Section The Veterinary Section of the Terminological Commission prepared, in the yeaT 1974, the manuscript of the letter A, the materials and the explanations, respectively, for the letter B were examined. The explanations of the terms were cheeked, corrected, and completed. There were also engaged the external collaborators, but on account of the lack of financial means, this was only a partial success. For this reason Bud also on account of Loo much work of the members of the section in Lhcir regular jobs ihe programme of the work oil excerpting the veterinary literature was not done entirely. The alphabetaries of the letters C, C, and D were being prepared, too. In addition to this work there were also examined explanations for some terms for the Dictionary of the Slovene Literary Language, Professor Balis co-operated in the work of the .Medical Section of the Terminological Commission of the Slovene Academy of Sciences and Arts. Natural Sciences Section Summary of the Report: In the year 1974, "i60> new index cards were handed in: mathematics (1 (>00), chemistry [2(H)}, zoology (123(1), botanies (St4N), gene tics 025), Summitry of the programme of work: There is projected a draft for the terminological dictionary of meteorology. !Jreparations for a draft from zoology, excerption of the terms of zoology, systematiza-tion of iio tallies, chemistry, physics, and as I run Only. — Co-ope rut ion in the work for the Dictionary of the Slovene l iterary Language. Section of .4r(s The programme of work was mainly realized. Excerpting was going mi, in particular in the field of visual art and of music (ariislie music, folklore), less in the field of theatre and ballet, where ihe activity of ihe collaborators was not extensive enough, and requires new workers to be engaged. The directions for the work have been, in the main, established, and so were the criteria thereof. As far as experience shows that the concepts valid until now have to be revised, this is taken into consideration, The problems Ihe section had to tackle this year were exactly the same ones as in all the previous years: lack of expert collaborators, of premises anil of one administrative employee to systematically register the work done in the individual fields and to care Tor the greatest possible co-ordination. The fund a men Lai cause of all this should be sought for in the defficieat funds, nut bring incentive for efficient endeavours and not promoting (lie realization of the preparatory works, and thus neiLher the realization of the terminological dictionaries in the individual fields. For the next business year it is the wish to eliminate the troubles mentioned as well as the obstacles, and a greater intensification of the endeavours, depending, of course, upon entirely technical factors. There is a will of the members and of die collaborators of the section for a planned and speedy work and it will be continued, and it will prove more efficient in the results obtained than unlit present if assisted by the external factors. Photographic Laboratory of the Slovene Academy of Sciences and Arts The phoiolahoratory employs one worker who is a master of photography. The Phctolahoratory renders photographic services to all the institutes and sections of the Slovene Academy of Sciences nnd Arts, with the exception made for the Department for Cartography. 'the work done: 1097 snapshots of various sizes and 5821 photos of various sizes (in sizes from 6X9 to 50 X GO). Department for Projecting and Co-ordinating Research Work As every year the department co-operated in the publishing of the 24th book of the Yearbook of the Slovene Academy of Sciences and Arts, assisted in making contracts between tlie Slovene Academy of Sciences and Aris and the Research Community of Slovenia, and with the Boris Kidrif Fund, as well as with the Cultural Community of Slovenia, it organized lccturcs, the visits of foreign scientists to Ljubljana, and carried out the entire other administrative work. The Department also carried out the administrative work in connection with the Council for Environmental Research and Protection of the Slovene Academy of Scicnces and Arts, us well as the secretarial work for the Tivc Sections of the Academy and for the Department for Medical Scienccs of the Slovene Academy of Scienccs and Aris. The Press Division prepared 14 papers of the individual Sections, Library In the year 1974 there past 25 years since the regular work in the library began. Approximately at the same time was enacted also the Law on I he Slovene Academy of Sciences and Arts, establishing the basic character for the library and laying down the principal directions for its operating. During this period the Library of the Slovene Academy of Scienccs and Arts has developed into one of the our biggest libraries becoming significant in particular on account of the specific character of its book stock. In it it keeps in book and magazine forois the scientific literature of ail the fields froio all over the world. The acquisition of ibis stock is mainly due to the exchange for tbc publications issued by the Slovene Academy of Sciences and Arts. The first stage of the long-term plan, to establish exchange links with all the importaot scientific institutions all over the world, ha.s been, within possible limits, successfully brought to an end. Today the publications are being regularly exchanged with 1.410 scientific institutions all over the world. Last year the book stock increased by 11.190 volumes, thus amounting to 219.594 units at the end of the year. The stock of books is at everyone's disposal. In addition to the share for free access, there were lent 19.358 volumes last ycaT. The entire book stock has been registered in the alphabetical and io the systematical catalogues; Monthly bulletins on accession arc available, free of charge, to all concerned, as well. The exchanging of doublet copies is developing in a satisfactory manner, too, Notwithstanding the unfavourable conditions oi work flack of rooms, the funds for purchasing books arc too small, there is a shortage for personnel) one must be, therefore, even more satisfied in view of the fact that the entire current work in the year 1974 was done properly. VSEBINA I. Organizacija Skupščino SAZU.............................7 Predsedstvo SAZU..................................<> Organ izacija akademije..............................10 Uprav« inštitutov in komisij.......... . . 10 II. Liani Častna člana ...........21 Redili in dopisni Mani a ss ,.......21 Novi ila ni 4" Razred za matematično, fizikalne in teh mirte vede Dnian Hadži ................4? Razred za prirodoslovnc in medicinske vede Milko Bedjanic..............................^0 Miroslav Brzin............. . ^4 Janez Fettich................................b() Janez Matjašif...............66 K mest Maver................69 Pavel Sfern.................74. Baz red ku umetnosti Matija Braviličar.......77 Unoli člani .............. Sinisa Btankovlč................91 Milan Bartoš..................95 Vas« Bntn^an .................101 III. Poročilo o delu akademije Akademija v letu 1974 , *..............107 Svet delovne skupnosti ...............122 Osnovna urbanizacija sindikatu............124 Inštitut za občo iu narodni zgodovini».........126 Inštitut za zgodovino umetnosti............153 I n št it u t za arheologi jo . . ..............137 McdaJtademijSki odbor za Arheološko karto Jugoslavije ... 142 Medakademijski odbor za Tabulo Imgej-u Romani.....1+"' Institut za prava starega Orienta...........144 Inštitut za slovenski jezik............ . . 146 inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ...... 156 Inštitut za slovensko narodopisje . ..........th4 Medakademijski odbor za študij sodobnih teženj znanstvenega dela na nekaterih področjih humanističnih znanosti . . 179 Inštitut za raziskovanje krasa.............181 Inštitut za paleontologijo...............188 Inštitut za geografijo s Kartografskim zavodom......192 Biološki inštitut Jovaita Had zija............202 Med akademiji k i odbor za floro in favno Jugoslavije , . . . 211 Koordinacijski odbor za molekularne vede ........212 Terminološka komisija ...............2i3 Oddelek za načrtovanje jn usklajevanje raziskovalnega dela . 220 Fotolaboratorij SAZU...........................222 Znanstveno-strokovna bibliografija nekaterih članov akademije za leto 1974 .... . ...........225 Biblioteka SAZU..................251 IV. Publikacije in zamenjava publikacij Publikacije.....................257 Zamenjava publikacij ................242 Summary ........... , ..........285 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE Z ¡NA KOSTI IN UMETNOSTI, T>. KNJIGA. 1074 I Milili« Slvveihku ukactumija znanosti in MTtifitTlOjti v Ljllb]jufli \niisnjJji tiikiicnu Ljud»ku pravice * Ljubljani, |4tfJ Naklada 2200 izvodov