Iskra S|10 DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA 1I\ TV’ PRŽAN fo enakem izvozu '•"epolovljen uvoz Z devizami je moč varčevati na več načinov — z večanjem izvoza ob enakem uvozu, lahko pa tudi z zmanjševanjem uvoza ob nespremenjenem izvo-*“• Na Pržanu, v Tovarni TV sprejemnikov, so v letošnjem letu izbrali sled-n)o možnost. Ob približno enakem izvozu kot v lanskih prvih šestih mesecih uvoz v enakem obdobju zmanjšali kar za polovico. Na dosežek so ponosni, eeprav v isti sapi zatrjujejo, da bi morala biti slika še boljša. Načrtovali so namreč tudi več izvoza, a planiranega niso v celoti uresničili. Številka 32 - Leto XXI — 4. september 1982 dn^estih°Van' °bseg proizvodnje so v volj^epr, rriesec'h letos uspeli uresničiti, ^ V n5.asortimansko. To pomeni, da iaoj, zastojem zaradi pomanj- g| t|J reProdukcijskih materialov in S Pr0jentov izogibali na ta način, da so *stemn?dni° Pogosto »prilagajali« ti-^ar so imeli. Hkrati pa so se bolj da 80di|i tudi tržnim zahtevam tako, Stgi Se pajhujšemu uspeli bolj ali manj |splo,° izogibati. Trditi, da zastojev »In^ niso imeli, bi bilo seveda nesmi-'aa ’sajsobila »krpanja« proizvodnje ^.npVnem redu tudi na Pržanu. Naj-Č ezav je bilo pri proizvodnji barvnih Ig^P^jetnnikov, brivnikov pa tudi pri |VZro, Profesionalnega programa. — pomanjkanje repromate: li|(0 seveda ni bilo moč zbrisati, z ve-Pa ^riZadevnostjo vseh služb v TOZD v.0 vendarle storili veliko. % 'OVost ‘He T\z —--------- i—c------ 'V sprejemnikov pa je postal izvoznem programu To- letošnjem letu barvni TV sprejemnik » AZUR«. To je verjetno prvi primer v Jugoslaviji, da je proizvajalcu uspelo pri tako specifičnem izdelku zmanjšati uvoz do tolikšne mere, da je postal izvozno zanimiv. Pot do tega pa seveda ni bila lahka pa tudi kratka ne. O televizorju »Azur« smo ob pričetku proizvodnje sicer že precej obširno pisali, pa naj vseeno obnovimo spomin. Gre za povsem nov, povsem (z najnujnejšimi izjemami) domač proizvod, ki je plod izključno domačega znanja in dela. Razvili so ga na Pržanu, to pa pomeni predvsem dvoje — ni obremenjen z nikakršnimi licenčnimi omejitvami, vsebuje pa tako malo uvoženih delov, ob najmodernejši zasnovi, da ga je moč uvrstiti med našo ponudbo katerikoli državi na svetu Izvoz pa je pri tem aparatu — kar sicer velja tudi za ostale — še posebej pomemben, saj je neposredno povezan 'Iric'-' ‘t"eh 'meseca aprila smo v glasilu Iskra pisali o začetku pripravljanih de! na 'O,,/ Cikava, v neposredni bližini Novega mesta, kjer naj bi zgradili novo proi-lV( 0 Poslopje temeljne organizacije Elektrospojna vezja -delovna organizacija ^Ka. Zemeljska dela s postavitvijo temeljev za montažno halo so bila zak-n u *°nec junija. Delavci SG P Pionir pa polagajo še zadnje metre strehe. Otvori-e ,0varne, v kateri bodo delavci TO/,D ELA proizvajali tržno zanimive me-9ft) e e'e,nente in naprave za gradnjo sistemov, bo predvidoma v mesecu maju ^avtomatika irška delegacija v Iskri y času obiska delegacije S^kih železnic v Jugoslaviji, ki jo le vodil guverner g. ANDREAS lamprinopoulus, so gostje po ogledu ranžirne postaje Makiš pri Beogradu, ranžirne Postaje Zagreb ter proge Dugo Se|o — Botovo obiskali tudi Slo-Venijo. Po sprejemu pri podpredsedniku IS Skupščine SR Slove-nije Vladu Klemenčiču, so grški pfedstavniki, ki jih je v naši re-Pobliki gostilo ŽTP Ljubljana, sprejeli tudi v SOZD Iskra. ked8P080vori Pr' predsedniku kole->lip5nj- P0slovodnega odbora Antonu ,ravnoCU’ so se seznanili s samou-ko.pr Organiziranostjo in program-cio,e obvodno usmeritvijo Iskre kot 'ati^a er delovne organizacije Avto-ČVrstni tere Pro'zv°dni program je % rp e,,vezan na opremljanje želez-eže. Temu roHe-ne sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne .horajo zagotoviti ustreznega dela tar tista, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi osttii v Iskri Objavljali bomo tudi razpise za vodilne In vodstvena dela In naloga. V glasku, ki izhaja ob petkih bomo objavili vsa potrebe, ki bodo prhpele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira ki ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3. Ljubljane, Sil, telefon 213.213,, tet 21-26. OBJAVE ISKRA ELEKTROZVEZE 1. Vodja prodaje za TOZD (obdelava ekonomike TOZD) Pogoji: dipl. ekonomist 5 let delovnih izkušenj, 2. Vodja za plan prodaje in realizacijo Pogoji: ekonomist, komercialist, 3 leta delovnih izkušenj 3. Vodja pravne službe Pogoji: dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, najmanj 5 let delovnih izkušenj 4. Vodja referata za varstvo pri delu Pogoji: varnostni ing. 5 let delovnih izkušenj 5. Čistilka — 2 sodelavki 6. KV ali PK galvanizer 7. Sestavljalec TK naprav Pogoji: uspešno končana osnovna šola, priučeni delavec, 1 leto delovnih izkušenj. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Elektrozveze, kadrovska služba, Stegne 11 Ljubljana RAZPIS »Iskra — Industrija sistemov elektronike in zvez, n.sol.o. Ljubljana, Stegne 11 po sklepu delavskega sveta TOZD Proizvodnja mehanskih delov razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo 4 let: VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: dipl. ing. ali ing. strojne smeri, s 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah. Poleg prej navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: — pogoje, določene z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin; — da imajo sposobnost organiziranja in vodenja poslovanja ter vsklajevanja delovnega procesa. , Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite priporočeno v 15 dneh po objavi v časopisu DELO na naslov: ISKRA — ELEKTROZVEZE, Delovna skupnost skupnih služb, z oznako »ZA RAZPIS« Ljubljana, Stegne 11. V-----------:________________:_______________________________________________) prožnejše oblike menjave s posameznimi državami, kot so kompenzacijske pogodbe, takoimenovane vezane pogodbe in druge vzporedne pogodbe, kar velja posebej za države v razvoju. Usmeriti bi se morali predvsem v takšne oblike sodelovanja s temi državami, ki bi zagotovile različne načine dolgoročnega povezovanja. Poglavitni nosilci izvoza naj bi v lastnem interesu postali pobudniki in organizatorji svojevrstnih »poolov«, ali koncernov, ki bi trdneje povezani med seboj uravnovešali uvoz in izvoz, zagotavljali nekatere oblike dohodkovne poravnave, da bi ohranili interes, tako za izvoz posameznih izdelkov, kot za uvoz ter bistveno in neposredno vplivali na obseg in strukturo blagovnih list. Specifičnost menjave v navedenih oblikah vpliva tudi na politiko deviznega tečaja. Raznovrstnost oblik in mehanizmov finančnega sodelovanja s tujino je odvisna predvsem od splošnega stanja naših gospodarskih in trgovinskih odnosov s tujino. Dokument poudarja več oblik popestritve na tem področju. Tako na primer omenja članstvo v mednarodnih finančnih ustanovah regionalnega značaja, finančne odnose z državami v razvoju, medsebojno sprejemanje depozitov držav, ki imajo presežke, kreditiranje izvoza opreme, objektov, ladij, sklepanje plačilnih pogodb brez posrednikov, uveljavljanje kompenzacijskih pogodb, kooperacije in skupna vlaganja, mešane banke v razvitih državah, medtem ko posebne možnosti za razvoj finančnih odnosov ponujajo odnosi z državami OPEČ. Izvozu opreme, ladij, znanja in tehnologije bo tudi v prihodnje treba pripisati največji delež rasti svetovne trgovine. Ta izvoz praviloma poteka na kredit. Da bi dosegli temeljne strateške cilje širšega vključevanja v mednarodno menjavo, si je treba na tem področju zastaviti nadvse resne naloge za prihodnje obdobje. Bistveno je, da na dolgoročnih in stabilnih temeljih razrešimo problem virov sredstev. Poglavitni viri sredstev baj bi bili: sredstva TOZD (in njihovih bank), del kreditnih zmogljivosti bank, ki je predviden z dogovori o temeljih srednjeročnega načrta Jugoslavije, sredstva odplačil doslej odobrenih in tistih, ki bi jih še odobrili in drugi viri. Četrto poglavje omenjenega dokumenta je posvečeno vprašanju zagotavljanja možnosti za konvertibilnost di- narja. Rečeno je, da je zagotavljanje konvertibilnosti dinarja nujen in sestavni del celotne dolgoročne politike gospodarske stabilizacije. Da pa bi se približali konvertibilnosti, mora biti gospodarstvo pripravljeno na sorazmerno radikalno zoženje nesorazmerij med cenami, kar pa narekuje tudi strukturne spremembe podobnih razsežnosti. Eden izmed bistvenih pogojev za zagotovitev in ohranjanje konvertibilnosti je tudi delovanje deviznega trga. Realen, enoten tečaj dinarja je pogoj, brez katerega ni konvertibilnosti. V okoliščinah ustaljene konvertibilnosti mora biti raven monetarnih rezerv prilagojena potrebi po ohranitvi tekoče zunanje likvidnosti. Prehod h konvertibilnosti, večja odprtost gospodarstva svetu, notranja gospodarska stabilizacija — vse to je v precejšnji meri povezano tudi z občutnim povečanjem učinkovitosti poslovanja in delovne storilnosti v domačem gospodarstvu. Ekonomska politika in vse institucije družbenoekonomskega sistema naj bi bile zato veliko bolj usmerjene v prizadevanja za takšne učinke v gospodarskem razvoju. Velja poudariti, da so probleme plačilne bilance in zadolženosti v tujini v precejšnji meri povzročile tudi neustrezne rešitve v financiranju družbene reprodukcije. Dokler si bomo prizadevali, da bi izenačili možnosti za pridobivanje dohodka in gospodarski položaj gospodarskih panog in grupacij predvsem s cenami, dokler bomo zaradi premajhne akumulacije inflacijsko investirali investicije s tujimi sredstvi, dokler bo delitev omogočala razkorak med rastjo osebnih dohodkov in delovne storilnosti, bodo temeljni dejavniki inflacije še vedno navzoči, ovirali bodo gospodarsko stabilizacijo in onemogočali zagotavljanje konvertibilnosti dinarja, navaja dokument. Dokument poudarja, da bi bila vzpostavitev zunanje konvertibilnosti Jugoslaviji brez dvoma v prid. Vendar so si sestavljalci dokumenta zamisli ta-prehod le postopno in sicer v treh etapah. Sestavljalci dokumenta: »Elementi politike in sistema ekonomskih odnosov s tujino« se zavedajo globine posega teh elementov v politiko in sistem našega današnjega načina gospodarjenja. Zato so predvideli postopnost uresničevanja stabilizacijskega programa na področju gospodarskih odnosov s tujino. Vprašanjem postopnosti uresničevanja tega programa je v dokumentu posvečeno sorazmerno precej prostora. MAK PRED X. KONGRESOM ZSS Interes naj prevladuje nad formalizmom Bratstvo, enotnost in enakopravnost naših narodov in narodnosti, trdo stkano v revolucionarnih izkušnjah našega razvoja, je trajna vrednota vsebina družbenega delovanja sindikata. Svojo zgodovinsko vlogo je dela ski razred Slovenije prepričljivo potrdil v preteklosti. Danes pa jo neneh krepi z doseganjem novih delovnih uspehov na vseh področjih dela in živU nja. Kot sestavni del Zveze sindikatov Jugoslavije bo Zveza sindikatov Slove nije tudi v prihodnje delovala, tako da bo kar največ prispevala k utrjevanj, in krepitvi socialistične samoupravne Jugoslavije kot samoupravne neuv čene skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti in hkrati zagotavlja krepitev socialistične republike Slovenije kot socialistične samouprav družbene skupnosti. , Zato je naloga slovenskega sindikata, da na ravni federacije tudi v prih0 ^ nje ustvarjalno prispeva k enakopravnemu in učinkovitemu dogovarjanj0 vseh vprašanjih, ki so povezana z življenjskimi interesi delavcev v Jugosla ji, zlasti pa z nadaljnjim družbenoekonomskim razvojem Jugoslavije in reSa vanjem problemov, ki zavirajo ta razvoj, izredno pomembna in odgovorn Sindikat bo še posebej podpiral samoupravno povezovanje združenega de ' pri tem pa bo upošteval ekonomske kriterije za hitrejši gospodarski in ste splošni družbeni razvoj manj' razvitih republik in Kosova. .a V sindikatu bomo učinkoviti, če bomo vztrajali v prizadevanjih, da bo5^ vsebina problemov in dejanski interes delavcev pri njihovem političnem0 ganiziranju v sindikatu prevladovala nad pogosto formalnimi oblikami de in forumskim delovanjem ter da bodo organiziranost, razvoj in kadrovs krepitev sindikata temeljili na stvarnih potrebah, interesih in zahtevah n šega članstva. Ena izmed pomembnih nalog delovanja sindikata je vsebinska organ'2 liska vrašrpnnsf sindikata v v sp mphanitmp rlriiThpnpna Hplnvania. . p k trna izrnea pomemonin nalog delovanja sindikata je vsebinska oig*• cijska vraščenost sindikata v vse mehanizme družbenega delovanja. pomembna je ustvarjalna vloga sindikata v delegatskem skupščinskem V Vrtt n ci i l-i iolzf to-rz-vt to n i o zini ot/c V ilt 1 Tl tCiU' ^vMiiviiiuuia jv uaivaijama vivga amuinaia v ucicgtUMVcm , stemu, kjer deluje kot odgovoren subjekt povezovanja delavskih interes znotraj fronte subjektivnih socialističnih sil v socialistični zvezi. -j »V obdobju med kongresoma zveze sindikatov smo delavci v Slovenr organizirani v sindikat, dosegli pomembne uspehe v razvoju novih proizv0 ^ nih odnosov in pri graditvi socialističnega samoupravljanja. Cilje, ki snl0. v jih zastavili, smo — ob upoštevanju objektivnih pogojev in dosežene ravfi . materialnem in družbenem razvoju — v dobršni meri uresničili. Ustval ________—____________ ____________ut.—.,: _____na P1 sinu yugujc za nuvu, zauicvuejse m nnrau ooetavnejse oduoujc "-‘.j osvobajanja človeka in njegovega dela. Takšna delovna usmeritev s>n . ,n0 bo spodbudila še večje zaupanje delavcev v svojo organizacijo, ustvarja' moč, sposobnost in odgovornost delavskega razreda pa so porok, da bo tudi nove naloge uspešno uresničili,« je zapisano ob koncu uvoda v osnu X. kongresa ZSS. \ seit "ač da bia din, žVq Pol! tia S So, i*V( tal; i'.k •33 <0<; trta iti; tač viši, To: 'eni tje Ni tajs dosi VN »lili »eg; K v D tskr kon Prai tam klas elek Po enakem izvozu prepolovljen uvoz D (Nadaljevanje s 1. strani) nadaljevati s proizvodnjo po kooperacijskih načelih. Nejasnosti o kooperacijah so se vlekle vse od 9. septembra lani, ko so na zvezni ravni — očitno brez razčiščenih pojmov o pomenu besede kooperacija — izenačili blagovno menjavo z rednim se na Pržanu slednjič odločili, da P°.( vi jo nove temelje za poslovanj0 prihodnjem letu. . ^ Tako so sklenili, da bodo bolj r darjali kategorijo dohodka ob s ^ ranju števila zaposlenih; načrtno izboljševali kadrovsko strukturo z slenih. Pri prodaji svojih izdelkov Delo po zaključku letošnjih kolektivnih dopustov je na Pržanu steklo že prvi dan brez vsakršnih zastojev. To je zasluga vzornega dela vzdrževalcev in dežurnih služb, ki so svoje delo pravočasno in temeljito opravili, za kar jim gre vse priznanje! 111 pi V/V1UJ1 J WJlll **»*•-' . največ pozornosti namenili izvoZ sočasnem zaviranju uvoza. V pr0' j nji bodo iskali ugodnejše, rentah' j - nod0VI rešitve, odločneje bodo spo razvoj inventivne dejavnost'- Jji Ker se pri preskrbi z repro° j skimi materiali ne obeta še n ila b^ ŠSIŠS)5# Er dobavljenim materialom in 6,6 ■*- c izvozom in uvozom. Dileme sedaj ni več, kooperacijski odnosi z zahodno-nemškim partnerjem »Braunom« so postavljeni na nove temelje tako, da je prihodnost zagotovljena. Kljub nerealnim cenam na domačem trgu bo torej brivnikov dovolj. Kako bo Pržan pripomogel do boljše založenosti našega trga pa je seveda odvisno predvsem od uspešnosti poteka proizvodnje. Podobno kot drugod je pomanjkanje reprodukcijskih materialov tudi nje prisililo v »narobe logiko«, da kupujejo takrat, ko je kupiti možno, ne pa takrat, ko material potrebujejo. Podobno velja za proizvodnjo tako, da je načrtovanje proizvodnje postalo že nekoliko abstraktno. Pojavljajo se tudi problemi z nelikvidnostjo — velike zaloge nesortiranih materialov vežejo veliko vse dražjih sredstev; sredstva za obresti so močno presegla načrtovano vsoto tako, da so uuuavijenim materialom “* ,rv',vt!j tom. Precej možnosti vidijo tudi ^ n niziran ju delovnega časa. Na zbo j lavcev so že sprejeli sklepe, da bo° J iavwv Z.V D^flVJVil -- vyj ||liL lali takrat, ko bo material pa čep1^ ^ 0 botah ali nedeljah, tudi med Pra^j v Poostriti nameravajo delovno ^ U| .plino, sestanke družbenopoli"0 J v P "iiho ganizacij in samoupravnih °f^- ■ste ,dč|c bodo organizirali izven redneg3 ^ S| nega časa; pozorneje bodo sPr6.e,i ;Je gibanje zalog reprodukcijskih 01 lov. Ob vseh teh ukrepih za boljše $ so se odločili, da nekatere dele ^ m zvodnje posebej vzpodbudijo ' ^ I.P uvedejo triizmensko delo. Ta j 1 žen j« ukrepov za boljše gospoda' ^ . n do konca leta je seveda le okvire ’ j i polnili ga bodo po sektorjih, vse z , ^ n samim namenom — prebroditi , ^ • ki jih predvidevajo v zadnjih le' ( ^ mesecih, predvsem pa se dobro P o predvsem pa se dot " '... po- stane Fleisrsk elko e.1 d- 'jub 'akšni h> J0v°i daje Phhoi Zr|ova !> h°i te Po letnih dopustih je potrebno tudi stroje ponovno pregledati. Takole so se1 port)a Sestavni deli in delovna sredstva »lotili« viličarjev. J Na . Polletni rezultati v DO kondenzatorji Čas je, da spet enkrat naši delovni organizaciji Kondenzatorji v Semiču posvetimo nekaj prostora. Za današnjo številko smo se odločili za pregled polletnega poslovanja in problemov, ki so poslovanje spremljali. Prav zaradi težav in nekaterih resnih problemov poslovni dosežki v Kondenzatorjih niso bili takšni, kakršne so načrtovali. senvPrv* polovici letošnjega leta so v na,lsk|h TOZD izpolnili 34% za letos ■ Cr,0vane proi Je Polletna vrednost 'j3 nekaj več, kot 335 milijonov „ jev Ndna ' Jeti3 za 5% nižja od proizvodnje v da .'ovane proizvodnje, kar pomeni, ioJ6 Polletna vrednost proizvodnje dinaa a n' ..Jev, pri čemer pa je bila proi-realizacija v zadnjem mesecu s ■, ^ temeljne organizacije v tej DO izvpH^6 Proizvodne načrte v polletju takole: še najbolje se je odre-ij i- .OZD Elektronski Kondenzator- prav tako problematični, kot materiali iz uvoza, saj so bile zaradi teh materialov tudi že sedaj določene težave v proizvodnji te TOZD (žice, kabli, feritna jedra, itd.). Po tem komentarju proizvodne problematike v TOZD delovne organizacije Kondenzatorji v Semiču si poglejmo še nekatere druge pokazatelje polletnega poslovanja. Z izvozom so Kondenzatorji v prvih šestih mesecih letošnjega leta dosegli višino 3,225.710 dolarjev, letnega ji,^ Elektronski Kondenzator- ^ oz. so s tem izpolnili 27% letnegi I33 JqZ realizacijo proizvodnje v višini izvoznega načrta. Za izvoz na konverti 40^oy milijonov dinarjev izpolnila u:i----------------------:— 'ha0 tV°ie8a letr,ega proizvodnega na-’ta ie i, ^ZD Energetski kondenzatorji ,r ^čn0*0'*3 *e,ne8a proizvodnega viši^3 S tem> d3 je ustvarila realizacijo v skoraj 104 milijone dinarjev; •- Elementi za odpravo RF mo- njeJ, ie z doseženo realizacijo proizvod-Mn |V'š’n' ^^’47 milijonov dinarjev iz-uaj l’ 3 33% svojega letnega načrta; d0f , ši rezultat pa je v tem obdobju v^egja TOZD Mehanski deli in napra-tiili ■ s Proizvodnjo v višini dobrih 21 ne„^0nov dinarjev izpolnila le 19% let-| Proizvodnega načrta, v [Ju.b predvidevanju strokovnjakov ^kr *n marketingu, da je bodočnost k0n*jv Semiču predvsem v energetskih Prav enzat°rjih in elementih za od-23tti° ^ motenj, ki doslej še niso našli kce.nj,ave in jih še vedno uporabljajo v eulcn‘ obliki so perspektive tudi za r°nske kondenzatorje. Specifičen bilno področje so vse večje težave in na to območje so v obravnavanem obdobju uspeli prodati le za dobra dva milijona dolarjev izdelkov, kar predstavlja le 23 % za letos načrtovanega izvoza na konvertibilno področje. Podoben je v tem pogledu položaj v vseh TOZD, saj so temeljne organizacije izvoz na konvertibilno področje izvršile v prvem polletju takole: Elektronski kondenzatorji 33%, Energetski kondenzatorji 30%, Elementi za odpravo RF motenj 22% letnega izvoznega načrta na konvertibilno področje, medtem ko je najslabši rezultat dosegla TOZD Mehanski deli in naprave, ki je predvsem zaradi izpada izvoza folije na Poljsko izpolnila samo 9% izvoznega načrta. V polletju so skupno uvozili za 2,7 milijonov dolarjev reprodukcijskih materialov, pri čemer so uresničili 36% letnega uvoznega načrta. *>s ■Jt po tag bo zal bo :U, z# l-t tvf1 na< Po|0 ,aj» 0fb’ iz proizvodnje v Kondenzatorjih. je Zai Za kondenzatorje v elektroniki Qi) Ha j | a?a*’ da jih polvodniška tehnika 0ri> mestih sicer izpodriva, oz. s|(0v JSuje njihovo uporabo (količin-mJ' Ver>dar pa hkrati prav ta tehnika bi)1 »j da ne bomo dosegli napredka, če bo sindikat pri pospeševanju množične kulturne dejavnosti ostal še naprej osamljen. Večjo pozornost bo treba nameniti "hjevanju delegatskega sistema, ki še ui zaživel v polni meri. Delovanje delegatskega sistema je potrebno oceniti v s'ehemem okolju in to s posebnim poudarkom na vključevanje sindikalne organizacije v delo delegacij. Poseben Problem še vedno predstavlja spremljanje dela skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, saj sprejeta stališča se niso odraz širokih javnih razprav. Predkongresne aktivnosti je treba izkoristiti tudi za oceno organiziranosti Zveze sindikatov. Poročilo obširno °rnenja vlogo sindikatov v kadrovski Politiki. Ocena velja tudi za naše okolje, kjer sindikati marsikdaj ne odigrajo ali ne morejo odigrati svoje vloge. Na te Probleme je treba kritično opozoriti in 'skati oblike za njihovo razreševanje. V predloženih dokumentih ni zajeto Področje skrbi za ostarele osebe in otroško varstvo, čeprav so ta vprašanja dokaj kritična, zlasti prvo. Poseben Problem pomenijo cene, ki skokovito rastejo tako, da jih v celoti zmorejo le tedki oskrbovanci. Zdi se, da delegati Nimajo na to nobenega vpliva. Predloženi osnutek resolucije za 10. kongres ZSS je pomemben dokument, k' opredeljuje naloge in področja aktivnosti zveze v naslednjem obdobju. Njihova vsebina je kratka, dovolj konkretna in akcijska. Opozarja na že ugo-'ovljene napake v poročilu in navaja na Nekatere nove aktivnosti in naloge, ki jih v prejšnjih usmeritvah nismo zasledili. Zato je resolucija, ki jo bo javna obravnava dokumentov še oplemenitila- pomembna osnova za načrtovanje Nalog in aktivnosti vsake osnovne orga- r ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v TOZD Tovarna sestavnih delov — prva delavnica za dolgoletno sodelovanje, posebno pa za prejeta darila. Pri bodočem delu želim sodelavcem kot tudi celotni temeljni organizaciji še veliko delovnih uspehov Janez Kosec. Ko sem v tovarni Mehanizmov v Lipnici odšel v pokoj, ste me presenetili z darili, tako sodelavci iz GPP oddelka, kot iz vodstva tovarne in sindikalne organizacije. Spominjala me bodo na dolgoletno sodelovanje. Vsem se za izkazano pozornost in dobre želje iskreno zahvaljujem, pri nadaljnjem delu pa želim še mnogo delovnih uspehov Ivan Mihelič Zahvaljujem se sindikalni konferenci Iskra Kranj, za vso pomoč v času moje bolezni, kakor tudi sindikalni organizaciji TOZD Števci. Posebno se zahvaljujem sodelavcem končne kontrole števcev in vsem ostalim, ki ste prispevali za prelepo darilo ob odhodu v pokoj. Vsem želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Se enkrat hvala lepa \'^sem! Slavko Brezar. nizacije in organov Zveze sindikatov Slovenije. Predložena vsebina novega statuta ZSS ne pomeni bistvenih novosti za delovanje, oz. organiziranje zveze. Vne-šene bodo določbe, sprejete na 3. konferenci ZSS, in nekatere druge dopolnitve, ki pomenijo natančnejšo ureditev določenih vprašanj, ki so se pojavljala pri dosedanjem delu: vključevanje kmetov v sindikat, vključevanje civilnih delavcev v JLA, opredelitev delovanja občinskih odborov sindikatov dejavno- sti, spremembe pri oblikovanju izvršilno političnih organov, funkcija nadzornega odbora, vloga občinskih svetov do osnovnih organizacij, spremenjena vloga statutarne komisije itd. Ugotovitve z omenjene obravnave kongresnih dokumentov na seji sveta bodo služile članom sveta in delegatom 10. kongresa kot pripomoček za vodenje in usmerjanje predkongresnih aktivnosti, da bodo obravnave v osnovnih organizacijah zveze sindikatov čimbolj konkretne in kvalitetne. Čeprav lahko ugotovimo, da je na področju obveščanja dosežen znaten napredek, moramo oceniti predvsem vlogo sindikatov pri tem. Oceniti bo treba tudi razvitost oblik neposrednega informiranja delavcev. V kranjski občini bodo namenili posebno pozornost politično informativni dejavnosti pred 10. kongresom Zveze sindikatov Slovenije, ki jo bo pripravila komisija za obveščanje in politično propagando pri Občinskem svetu ZSS Kranj. Tako bodo tudi naši delavci pravočasno obveščeni o vseh predkongresnih aktivnostih. Alojz Boc DO TELEMATIKA Izvajanje socialne politike in razvoj družbenega standarda Delavci temeljnih organizacij v DO Telematiki s pomočjo svojih strokovnih služb izvajajo tudi socialno politiko in skrbijo za razvoj družbenega standarda. S tem, ko zadovoljujejo svoje potrebe na tem področju, neposredno ali posredno uresničujejo svojo ustavno pravico do fizične in moralne celovitosti. Pomemben delež še vedno predstavljajo štiri klasične oblike osebnega in družbenega standarda: zadovoljevanje stanovanjskih potreb, prehranjevanje med delovnim časom, prevozi na delo in z dela ter letovanje. Najbolj dinamične spremembe doživlja zadovoljevanje stanovanjskih potreb, ki je tesno povezano z delovanjem samoupravnih stanovanjskih skupnosti v posameznih občinah in z velikimi možnostmi zadružnega in drugega interesnega povezovanja tistih delavcev, ki urejajo svoje stanovanjsko vprašanje. Razširitev klasičnih oblik osebnega in družbenega standarda predstavljata zdravstveno varstvo in urejanje delovnega okolja. Pri zdravstvenem varstvu, ki ga razvijamo v obliki preventivne in kurativne dejavnosti, posebnega ginekološkega varstva in zobozdravstva, skušamo doseči tak dodatni zdravstveni standard (nad ravnijo splošnega zdravstvenega varstva občanov), ki bo čim-bolje odkrival zveze med delovnimi pogoji in zdravstvenimi posledicami. Urejanje delovnega okolja pa je celota ukrepov in postopkov za zniževanje nevarnosti za poškodbe pri delu in tiste škodljivosti za zdravje, ki so vezane na delo. Predstavlja pretežen del dejavnosti varstva pri delu. Ker v zad- njih letih z urejanjem delovnega okolja skušamo doseči tudi čimvečje zadovoljstvo pri delu, govorimo o humani-zacijski usmeritvi varstva pri delu. Na socialni položaj delavcev vedno bolj izrazito vplivajo še nekatere strokovne dejavnosti. Tako funkcionalno izobraževanje in vzgoja predstavljata pridobivanje znanja in oblikovanja pravilnih stališč do varstva pri delu, humanizacije dela in medsebojnih odnosov. Nadalje z uvajanjem delovne rekreacije začenjamo popravljati različne negativne vplive dela na zdravje in počutje delavcev. Razvijamo tudi vrsto aktivnosti, ki sodijo v sklop tako imenovane zgodnje rehabilitacije, kar pomeni ukrepati pri prvih znakih razkoraka med delovnimi sposobnostmi in delovnimi obveznostmi pri posameznem delavcu. Najbolj široka strokovna dejavnost pa je operativno socialno delo, ki bo tudi v prihodnje urejalo vse kar bo prihajalo z novimi socialnimi motnjami in z novimi socialnimi potrebami. Glede na to, da se skrb za socialno varnost vse bolj prenaša na same združene delavce, dajemo velik pomen razvijanju tako imenovanih socialnih korektivov. Sindikalna organizacija je nujni dejavnik tako pri objektivizaciji kriterijev kot tudi pri določanju obsega socialnih korektivov. Vsa opisana dejavnost na področju socialne politike in razvoja družbenega standarda je v nenehnem izpopolnjevanju. Kakšne oblike ima in kakšne oblike bo imela v prihodnje, je odvisno predvsem od stopnje razvoja sistema samoupravljanja in učinkovitosti delegatskega delovanja. peter Polak Avrelij Tronkar v pokoju Pred dnevi se je v zasluženi pokoj odpravil Avrelij Tronkar, vodja montaže telefonskih aparatov. Sodelavci TOZD TEA so se od njega prisrčno poslovili. Avrelij Tronkar je eden tistih vse redkejših, še živečih ljudi, ki so kovali našo zgodovino in ji poklonili svojo življenjsko pot. Trnova je bila ta pot, toda tudi polna in zato lepa; vredna, da je človek živi in se je spominja. Nekoč je bil čas tak, da je ustvarjal Tronkarje, kajti potreboval jih je. Tako je Avreliju že v predvojnem in vojnem času zaukazal in ponudil, da naj začne zavestno dojemati svet in oblikovati dogodke v njem. Težak čas je bil to in mnogi so podali pod udarci usode. Avrelij se je stihiji postavil po robu. Življenje je že kot mladenič znal zgrabiti s trdnimi rokami in to mu je uspevalo vse do današnjih, v marsičem svetlejših dni. Avrelij Tronkar se je rodil 23. maja 1926 v Cerovem. Njegov oče je bil naprednjak in se je pogumno in zavestno upiral takratnim fašističnim pritiskom na Primorskem. Sin bi ne bil sin, če ne bi sledil očetovemu zgledu. Prišla je vojna vihra in Avrelij je kot mladinec stopil vanjo in v njej zorel. Čas ni dopuščal učenja v poklicni šoli, pač pa zahteval konkretno akcijo pogumnih in zrelih ljudi. Konec leta 1942 se je Avrelij vključil v narodnoosvobo- dilni boj. Nastopil je vloge kurirja, vezista, bombaša, mitraljezca, polit-delega-ta, predvsem pa — partizana. Pot Prešernove brigade je postala tudi njegova pot in njeno herojstvo tudi njegovo herojstvo. Ta pot je bila dolga: Segala je od Polhograjskih Dolomitov in prek škofjeloškega hribovja do Baške grape, pa tja do Postojne in Kočevske reke, in trajala je dolgo, vse do konca vojne. Obsegala je neprestan boj z okupatorjem. pa tudi učenje za ta boj, kajti partizani so sc dobro zavedali, da je številne zagate možno uspešneje reševati z glavo, kot s puško. Tronkar se vojnih časov spominja z žalostnih, kot tudi z veselih plati. Priznava, da je doživljal stiske, še posebej, takrat, ko so fašisti zaradi njegove in očetove partizanske aktivnosti preselili njuno mater in sestri, družino. Hkrati se mu obraz razsvetli, ko se spominja partizanskega iskrenega tovarištva in zaupanja — požrtvovalnosti, ki se ni menila za nevarnost in tveganje, še posebej, kadar je šlo za reševanje ranjencev. Obenem trpko ugotavlja, da je mnogo tega svetlega v današnjih dneh izginilo, da manjka preprostosti in iskrenosti, da so se skrhali naši medsebojni odnosi in da se ljudje vse manj poznamo med seboj. Meni, da je čas temu kriv in da je blagostanje spremenilo ljudi. Verjame v mlade; ve, da so sposobni ponoviti zgodovino, če bo tako narekoval čas. Povojni čas je prinesel nove naloge. Domovino je bilo treba dvigniti iz ruševin. Avrelij je v tem obdobju dokončal poklicno solo. Z radostjo se spominja, kako se je kot sekretar SKOJ-a na tej šoli prvič srečal z maršalom Titom. Spominja se tudi, kako je bilo, ko je bil komandant na eni prvih mladinskih delovnih akcij. Vodil je mladinsko brigado iz Iskre, ki se je udeležila del na cesti za Dražgoše. Po končani poklicni šoli se je zaposlil v Iskri, in sicer v delavnici Kino. Spoznal je vse tegobe začetka iz nič in se veselil napredka, ki se ni porajal le ob vestnem in trdem rednem delu, pač pa oblikoval tudi z različnimi oblikami prostovoljnega dela, z udarniškimi akcijami. Iz majhne Iskre je zrasla današnja, velika Iskra. Zdaj imamo Iskro tisočih in tisočih ljudi in delavcev, z velikimi in svetlimi prostori, z modernimi stroji in aparaturami, z boljšimi izhodišči za ustvarjanje in delo. Pomembne niti v tem kompleksu je stkal tudi Avrelij. Toda Avrelij ni zadovoljen z doseženim stanjem, zaveda se, da poti razvoja niso končane, kajti vsako obdobje prinaša nove zahteve in drugačne ideje ter rešitve. Trenutno je problem predvsem v organiziranju Iskre, potrebne bodo korenite spremembe in reorganizacija, pravi Tronkar. Verjame v naše delavce in ve, da so sposobni dela, reda in discipline, toda najprej jim je treba zagotoviti delo in izboljšati družbeni standard. Potrebno jim je zagotoviti reden dotok materiala in poskrbeti za njihovo boljše počutje na delovnem mestu. Preveč stvari rešujemo le na papirju, v praksi pa ne. Veliko je obetavnih besed, manj pa konkretnih dejanj. Ta razmerja bo v bodoče treba spremeniti, kajti edino tako lahko pričakujemo boljše poslovne rezultate in s tem boljše počutje nas vseh. O življenjski poti Avrelija Tronkarja bi se dala napisati debela in vsebinsko bogata knjiga. V tej knjigi bi kar nekaj strani zavzemalo samo naštevanje in opis številnih družbenopolitičnih in samoupravnih funkcij, v katere je bil v povojnem času vključen. Za vse to na tem mestu, žal, ni prostora. Pravzaprav je tako, da življenje velikih ljudi najbolje opisujejo dejanja, in ne besede. Za konec povejmo le še to, da je bil Avrelij vse do svoje upokojitve sredi akcije in to v času, ko ljudi njegovega kova najbolj potrebujemo. Avrelij Tronkar je bil za svoje bogato življenjsko delo večkrat odlikovan, in sicer z redom za hrabrost, redom zaslug za narod, medaljo za vojne zasluge, z redom za delo s srebrnim vencem in z redom dela z zlatim vencem. Prejel je tudi več drugih priznanj, med drugimi prav pred nedavnim priznanje občine Kranj. Kazimir Mohar DO TELEMATIKA Vinko Zor v pokoju Sredi avgusta so se delavci investicijske službe DSSS Telematike poslovili od svojega dolgoletnega sodelavca Vinka Zora, ki odhaja v pokoj. Vinko Zor sodi med pionirje kranjske Iskre. Delo gradbenega nadzornika je opravljal že v nekdanji Elektrome-haniki, nazadnje pa v Telematiki. Neločljivo je povezan z zgodovino Iskrinih investicij. Njegovo dele je v vtkano v objekte kot so livarna, duroplasti, objekt 11 (bivši ATN), objekt 46, proizvodni obrati na Blejski Dobravi (TEL), v Lipnici (Mehanizmi), v Ljubljani (Elektrooptika), v Novem mestu (Usmerniške naprave) in v Novi Gorici (Avtoelektrika). Seveda je sodeloval tudi pri vseh treh objektih (Al, A2 in (Nadaljevanje na 6. strani) SOZD ISKRA. Izobraževalni center razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: Strukturno programiranje V ČASU OD 25.10.1982 do 29.10.1982 (5 dni) Strokovno izpopolnjevanje je namenjenovsem programerjem in projektantom, ki že obvladajo vsaj enega od programskih jezikov COBOL. PASCAL. FORTRAN in bi se radi seznanili z moderno tehniko strukturnega programiranja. Predavanje bo predstavilo konkretne tehnike v jeziku COBOL in nakazalo reševanja v PASCAL, oz. FORTRAN. Procesiranje teksta bo temeljilo na uporabi PASCAL, katerega osnove so vključene v seminar. VSEBINA: Že 10 let govorimo o strukturnem programiranju na bolj ali manj abstrakten način. Zdaj je ta tehnika programiranja že prodrla v vsakdanjo rabo in čas je, da jo osvojimo na vseh prodročjih programiranja. Predavanje naj bi dalo konkretne napotke za preglednejše, enostavnejše pisanje programov, obvezno programsko dokumentacijo, strukturen pristop k reševanju problemov, kot tudi boljše razumevanje prevajalnikov in procesiranja teksta. Za razliko od ostalih je ta seminar usmerjen precej delovno, v smislu izmenjave mnenj, izkušenj posameznih centrov, oz. delovnih organizacij, ki naj bi pokazale stanje — raven programiranja v okviru Iskre in usklajevanje, če je mogoče. Zaradi tega pričakujemo od vseh udeležencev seminarja, da bodo s seboj prinesli izkušnje in ideje svoje delovne skupine (podkrepljene z morebitnimi primeri — listingi). IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. Strukturno programiranje 1.1. Razvoj programov (TOP—DOWN pristop) 1.2. Osnovni principi strukturnega programiranja 1.2.1. Hierarhična struktura programa 1.2.2. Konstrukcija modula 1.2.3. Programski konstrukti 1.2.4. Komentar, dokumentacija 1.2.5. Procesiranje izjemnih situacij 1.3. Standardi programiranja v COBOL-u 2. Procesiranje teksta 2.1. Programski jezik PASCAL (uvodni tečaj) 2.2. Sintaksa, semantika 2.3. Primeri procesiranja teksta 3. Prevajalnik kot procesor teksta ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v ponedeljek. 25. 10. 1982 ob 8. v hotelu Grad Hrib Preddvor in. zaključili v petek. 29. 10. 1982. NOSILEC PROGRAMA: ISKRA ZORIN. TOZD CAOP. Marko MURN. dipl. ing. mat. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 6.950 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci sami v svojih TOZD. PRIJAVE: Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo izpolnjeno prijavnico na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana. Trg revolucije 3/XI. Sonja VRHOVEC, kjer dobite tudi podrobnejše informacije o organizaciji izpopolnjevanja - tel. št.: 061/222-212. Informacije o vsebini izpopolnjevanja pa dobite na tel. št.: 061/213-213. int.: 31-61 pri Marku Murnu. SINDIKAT ŠIROKE POTROŠNJE Proizvodnjo podrediti izvozu, osebne dohodke pa gospodarjenju Dve od osrednjih ugotovitev in sklepov koordinacijskega odbora sindikata Široke potrošnje, ki je 24. avgusta zasedal v Škofji Loki, smo zapisali v naslovu. Ob obravnavanju polletnih poslovnih rezultatov so člani odbora menili, da je treba še naprej organizirati proizvodnjo tako, da bo v kar največji meri prilagojena zahtevam tujih tržišč. Obravnavali pa so tudi »vročo« temo: gibanje osebnih dohodkov, ki prehiteva z resolucijo določeno »hitrost«. Ob pregledovanju doseženih uspehov gospodarjenja v prvem letošnjem polletju je sindikat poudaril predvsem zahtevo, da je treba v bodoče več pozornosti namenjati vprašanjem nabave in organizacije proizvodnje v skladu z možnostmi dobav reprodukcijskih materialov. »Proizvodnja mora biti organizirana v skladu z realnimi možnostmi nabav reprodukcijskih materialov,« so menili, »kar pomeni, da mora biti temu cilju podrejeno tudi vse ostalo gibanje v TOZD.« Tudi izplačila osebnih dohodkov, kot so še posebej poudarili, saj se obetajo odstopanja od ustaljenih datumov izplačil. Vzrok je marsikomu že znan. Visoke vrednosti zalog reprodukcijskih materialov povzročajo vse večje likvidnostne težave. Obrestne mere naraščajo, za plačevanje je potrebno izločati vse več denarja tako, da je vse teže do točno določenega datuma zagotoviti precejšnja sredstva za izplačilo osebnih dohodkov. Potrebna bo strpnost, so poudarili in odločnost pri določanju prioritete izplačil. Nakup materialov za proizvodnjo bo moral imeti prednost, kajti stoječi stroji ne prinašajo dohodka! Dohodek pa je prav tisti temelj, na katerega bo treba postavljati osebne dohodke. Tak je sklep, ki ga je sindikat sprejel v zvezi z vprašanjem o gibanju osebnih dohodkov v letošnjem drugem polletju. Delovna organizacija kot celota je namreč v lanskem letu in v prvih šestih mesecih letošnjega leta izplačala več sredstev za osebne dohodke, kot bi ji šlo glede na določila resolucije in družbenega dogovora o razporejanju dohodka v lanskem in letošnjem letu. Zaradi specifične sestavljenosti delovne organizacije, kjer ima skoraj vsaka temeljna organizacija tudi »svojega« župana, je bil sindikalni odbor mnenja, naj se TOZD v okviru svojih občin dogovorijo za način usklajevanja prekoračenih izplačil. Po toči je pač prepozno zvoniti, so bili mnenja, zato pa so sprejeli trden dogovor, da preseganj osebnih dohodkov ne sme biti več. Letošnje drugo polletje naj bi tako tudi za Široko potrošnjo postalo v celoti stabilizacijsko pa če bo to še tako težko. Poudariti bi morali namreč nekaj značilnosti, ki to delovno organizacijo postavljajo v drugačno luč, kot bi sodili po suhoparnih številkah. Temeljne organizacije so pretežno postavljene v industrijsko razvitih okoljih, kjer le nekoliko nižji osebni dohodek povzroči odliv — po pravilu — najboljših kadrov; Široka potrošnja je že dolgo na repu spiska poprečnih osebnih dohodkov v SOZD Iskra pa tudi v panogi — čeprav zlasti tu rezultati še zdaleč niso najslabši, prej nasprotno. Neprestane težave z reprodukcijskimi materiali, ki prihajajo ali ne, v glavnem pa zelo poredko, povzročajo ogromno zastojev in seveda ustreznega izpada dohodka. Gre predvsem za domače materiale, pločevino, kable, elemente, izolacijske materiale, kjer vse bolj silovito naraščajo zahteve po devizni soudeležbi. Povrhu je prav za izdelke, namenjene za Široko rabo, politika oblikovanja cen najbolj nerazumljiva. Ob nekajkratnih podražitvah reprodukcijskih materialov se cene končnih izdelkov domala ne spreminjajo tako, da je gospodariti uspešno skoraj nemogoče. Značilnosti delovne organizacije, ki se razen tega še izredno odločno in naglo preusmerja v izvoz — in to brez posebnih naložb — so take, da je do izplačevanja osebnih dogodkov res težko biti kritičen. Na sestanku so poleg vprašanj v zvezi z gospodarjenjem pretresli tudi delo komisij, ki delujejo pri koodinacijskem odboru, pregledali izplačevanje sredstev za regresiranje letošnjih dopustov, se seznanili s problematiko TOZD Sprejemniki iz Sežane in pregledali izpolnjevanje sklepov s prejšnjega se- stan^a' Stane Fleischman Sindikat na Ljubnem in v Solčavi posega v proizvodnjo in samoupravljanje Sonja Fužiijeva je že skoraj' leto dni predsednik sindikata v osnovni organizaciji v poslovnih enotah na Ljubnem in v Solčavi, enotah TOZD Feriti iz Ljubljane. Osnovno organizacijo sindikata pa imajo samostojno, da laže samostojno odločajo, vodijo javne razprave in tvorno sodelujejo v poslovni politiki, čeprav so oddaljeni od matične tovarne. »V akcijski program smo si napisali poleg drugega, da bomo dali več poudarka izobraževanju delegatov. To nameravamo urediti prek občinske sindikalne konference. Sicer pa je tako izobraževanje zelo potrebno, če hočemo ustvariti kadrovske možnosti za dobro delo sindikata pa tudi samoupravnih organov. Vključujemo se tudi v delo v krajevni skupnosti, zlasti mladi v kulturnih programih in seveda pri različnih akcijah krajevne skupnosti. Seveda pa sindikat vodi javne razprave ob zaključnih računih. Tako je bilo ob koncu leta 1981, zdaj pa smo razpravljali in dali svoje predloge in pripombe na polletno poslovanje. Dobimo dobro pripravljena gradiva o poslovnih rezultatih iz naše analitske službe pa tudi poslovodni delavci radi pridejo na pregovor in na naše zbore. Naši zbori delovnih ljudi niso sicer burni, smo pa že tako korajžni, da tudi vprašanj in pripomb ter predlogov ne manjka. Predvsem je letos vsa pozornost naših sodelavcev in sindikata name- Vinko Zor v pokoju A3) sedanje Telematike na Laborah, da o različnih adaptacijah in drugih »manjših« delih sploh ne govorimo! V imenu vodstva Telematike se je od Vinka poslovil direktor proizvodnje Telematike inženir Peter Mihelič, ki je med drugim dejal: »Ob tej priložnosti se ti vsi skupaj zahvaljujemo za tvoje dobro sodelovanje. Tvoje mesto je bilo v naši tovarni nekaj posebnega: Bil si edini gradbenik med »šlosarji« in ostalimi in vem, da si se zelo dobro obnesel. Lahko si vzor vsem glede dela in požrtvovalnosti. Vedno, ko je bilo treba kaj narediti za tovarno — ne samo v službenem času, pač pa tudi takrat, ko je bilo treba žrtvovati svoje proste ure — si poskrbel, da je bila stvar urejena. Glede na naše številne »velike ideje« pri spremembah med gradnjo ter ostale muhavosti, si imel gotovo precej težav pri usklajevanju s projektanti in drugimi izvajalci del. A ti je uspelo. Pripravljen si se bil tudi skregati, samo zato, da je bilo delo opravljeno tako, kot je želela tovarna. Prav gotovo bomo težko našli takega delavca, ki bo v razmeroma kratkem času za tovarno napravil toliko kot ti! Vsi pričakujemo, da se bomo še srečevali. Vpeljati nam moraš novega sodelavca, pa tudi vsa dela še niso končana!« Vinko Zor je bil Iskri zvest 26 let. Obljubil je, da bo pač še naprej, če bo treba. Članom kolektiva je pred odhodom v pokoj zaželel veliko medsebojnega razumevanja in sodelovanja, prijetne delovne harmonije. K Mohar njena stabilizacijskim prizadevanjem. Udeležili smo se pogovora o našem položaju ob novem deviznem zakonu. Mislim, daje sicer trd, vendar potreben, če hočemo ustaliti naše gospodarstvo. Pozorno spremljamo tudi vse možnosti za večjo produktivnost. Seveda je v zaostrenih pogojih gospodarjenja treba biti gibčen in okreten. Če ni enega dela, se pač lotimo tistega, za katerega imamo material in polizdelke. Predvsem pa smo zadovoljni, da še ni prišlo do zastojev, čeprav je treba prijeti danes za eno, drugič za drugo delo. Ob tem je važno obveščanje. Mislim, da smo ena najbolje in sproti obveščenih TOZD v Iskri. Po dvakrat na teden iz- Proizvodnja v Solčavi. damo Bilten, če je potreba sporočiti sodelavcem nove pogoje dela, poslovne rezultate, možnosti za izvoz pa tudi rezultate, ki smo jih dosegli na domačem in tujih trgih. Tudi druga sredstva obveščanja nam pomagajo, da smo na tekočem. Glasilo Iskra prinaša kar precej aktualnih prispevkov o gospodarskem položaju v Iskri, tako da lahko spremljamo vse dogajanje, čeprav smo malo odmaknjeni od centralne tovarne in Ljubljane,« je zaključila Sonja Fužir. KF DO ELEKTROZVEZE Laže z obvladovanjem računalništva Večina se sicer zaveda, daje z več znanja moč več narediti in tudi marsikje več prihraniti. Vendar je v vsakdanjem življenju to spoznanje še vedno pre' malo prisotno, predvsem ker je tisto »nekoliko več znanja« prav lahko tudi precej laže dosegljivo, kot se posameznikom dozdeva. Ob uvajanju računaj' ništva na vsa področja RR dejavnosti je na primer že tako. Magister Tomi" slav Žbontar, $ katerim smo pokramljali o njegovih izkušnjah v razvoju, n^s je na to opozoril prav tako, kakor še na nekatere specifične probleme, ki jii1 kot razvijalec občuti. Poznavanje računalništva vam je omogočilo premostiti nekatere težave, ki jih sicer ne bi mogli. Kako ste to naredili? »Pogosto se srečujemo z dejstvom, da bi z malo več znanja, predvsem še z uporabo računalnika, lahko obstoječo opremo veliko bolje izkoristili. S to ugotovitvijo smo se srečali tudi v naši temeljni organizaciji pri avtomatiziranih meritvah, kjer je nastal problem meritev raznih serijskih aparatur, ki zahtevajo ponovljivost in točnost merjenja. S spoznavanjem karakteristik (odstopanj) merilnih instrumentov, vrženih v računalnik, dobimo namreč točne jše rezultate meritve. Včasih, ko moramo meriti veliko množico meritev, je drugačen pristop celo nesprejemljiv, ker šele s statistično obdelavo podatkov dobimo natančen rezultat. Vendar pa pri nas to ni bilo tako enostavno, saj smo zato morali rešiti precej problemov, precej pa jih še rešujemo. Predvsem smo naleteli na probleme, ki smo jih z dodatnim vloženim znanjem lahko rešili, sicer pa bi še čakali na nabavo ustreznih merilnih komponent iz uvoza. Tako smo na primer v nekaterih avtomatiziranih meritvah uporabili Iskrin mikroračunalniški sistem 1680 ter z njim in programsko podporo nadomestili nujne vmesnike za povezavo Pac-kardovega namiznega računalnika 9845 z merilnimi instrumenti, ki niso HP—IB kompatibilni. In s tem začeli z avtomatizacijo meritev leto ali dve prej, kar je vsekakor občutna prednost.« Obvladovanje teamskega dela je danes pogoj za uspešno RR dejavnost? Kakšne izkušnje imate na tem področju? »Pri avtomatiziranih meritvah je tudi nujno teamsko delo (antensko, mikrovalovno. računalniško področje). Tako delo pa ni vedno mogoče, ker so posamezniki zasedeni s svojimi nalogami ter zato traja postavitev in sama izvedba dije, kot bi lahko. Težava je namreč v tem, da je realizacija tekočih nalog za vsakega, ki je zanje zadolžen, vedno prioritetna, čeprav so marsikdaj izgube na dolgoročnih projektih zaradi tega čez čas dosti težje.« Da se vrnemo k računalništvu. Kje so še rezerve, ki bi jih z njegovo pomočjo lahko izkoristili? »V naši DO bi na primer z dobrim poznavanjem problemov merilnega mesta marsikdaj kar precej prihranili ob nakupu nove merilne opreme. Prodajalec ponuja komplet instrumentov, ki ali niso vsi nujni ali pa vsaj ne takoj. Torej tudi na tak način bi lahko v Iskri več prihranili. Dosti bolj, kot si marsikdo misli, velja tudi ugotovitev, da so sicer vsi strokovnjaki načelno za uporabo računalnika, ob vpeljavi njegove uporabe pa nikakor ne sodelujejo, kot bi morali. Je le še prepogosto prisotno dejstvo, da se ti šele z delom na računalniku odprejo možnosti njegove uporabe. Tu pa naletimo na marsikdaj nepotrebno bojazen strokovnjakov s posameznih področij, kajti povečini velja, da je trud, ki ga mora določen strokovnjak vložiti za spoznavanje programiranja, sicer neprimerno manjši, če že ne zanemarljiv protitrudu, ki ga je moral doslej vložiti. Tomislav Zbontar. Kot primer naj povem, da se je 16—letna praktikantka naučila na počitniški praksi pri nas programirati v BASIC jeziku v 14 dneh. Menim, da je danes prav kompleks nepoznavanja računalništva že resna ovira, posebej še, če se zavemo, da je razvoj elektronike tako hiter, da ne moremo čakati na mlajše generacije (na našo gimnazij-ko), temveč bi si moral vsak strokovnjak najti vsaj 14 dni časa za programiranje. Vse pogosteje namreč velja, da postaja poznavanje računalništva enaka nuja kot novinarjem obvladovanje tipkanja na pisalni stroj.« Morda še kak poziv delavcem iz RR dejavnosti? »Da, predvsem bi omenil koristnost hitrejšega pretoka informacij. Predvsem menim, da bi morali naši strokovnjaki pogosteje pisati o svojih izkušnjah in dosežkih, ker bi to lahko pripomoglo k hitrejšemu razvoju, saj bi marsikdo lahko hitreje napredoval na svojem področju, če bi koristil že dosežene rezultate in izkušnje, ki sicer prihajajo do njega z zakasnitvijo.« B.Č- Mladi v mokronoški Iskri sredi dela Letos so mladi v mokronoški TOZD Elektroliti izvolili novo predsedstvo in tudi že začeli z delom. Predvsem so se dogovorili, da bi se predsedstvo ali Izvršilni odbor srečal vsaj enkrat, p° možnosti pa dvakrat mesečno. Tako tudi delajo. Tako je delo bolj kontinuirano in imajo tudi stalen pregled nad delavnostjo članov in odbora. »Veliko sodelujemo z mladino v krajevni skupnosti Mokronog, z osnovno šolo in bližnjo vojno pošto. No, te zveze so že kar tradicija, saj se mladi Iskraši z (Nadaljevanje na 7. strani) ISKRA — IEZE n.sol.o. TOZD SEM — Tovarna specialnih elementov in materialov n.sub.o. Ljubljana, Tržaška 2 vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE TEHNOLOŠKIH NALOG Od kandidatov pričakujemo srednjo ali višjo izobrazbo tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj 2. RAZVOJNO RAZISKOVALNA DELA na področju elektromehanskih sestavnih delov Od kandidatov pričakujemo visoko izobrazbo strojne smeri ter 5 let delovnih izkušenj 3. SODELAVCA ZA RAZVOJ PASIVNIH ELEKTRONSKIH ELEMENTOV Od kandidatov pričakujemo visoko ali višjo izobrazbo — smer elektronika ali fizika. 5 let delovnih izkušenj ter regulirano vojaško obveznost. 4. SODELAVCA V RAZVOJU ZA PODROČJE ELEKTROMAGNETIKE Od kandidatov pričakujemo visoko ali višjo izobrazbo elektrotehnične smeri. 5 let delovnih izkušenj, ter regulirano vojaško obveznost. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Podrobnejše informacije dajemo kandidatom na neobveznem ustnem razgovoru. Vloge sprejemamo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA — IEZE TOZD SEM. kadrovska služba, Ljubljana, Tržaška 2. 1 OBISKA v REŠKEM PREDSTAVNIŠTVU »Predstavništvo mora biti celota« Med »dopustniškim« obiskom v Iskrinem reškem predstavništvu in med pogovorom s tamkajšnjim direktorjem Dinom Vlačičem je beseda nanesla na nič kaj počitniške teme — na tozdovsko razcepljenost Iskrinih predstavništev, pa na polletno poslovanje (predvsem pomanjkanje nekaterih izdelkov in probleme serviserjev), seveda tudi nismo mogli mimo ladjedelništva in tega, da je to področje gospodarstva, kot vse kaže, za Iskro nezanimivo, kot »posladek«, pa je bila na koncu tudi tema o novi sistematizaciji delovnih opravil. ..“Zadnja samoupravna reorganiza-Oa v Iskri Commerce je znotraj zelo ‘Vcepila nekatera Iskrina predstavniš-a Po Jugoslaviji. Skrajni čas je, da ne-ateri spoznajo, da mora biti predstav-ls,vo homogena celota na svojem geo-®rafskem območju in da morajo toz-ovske meje med Marketingom, Pro-~aio in Servisom izginiti. Naj bodo te-e*jne organizacije, naj bodo različna foškovna mesta, bomo vsaj vedeli, do dobro dela in gospodari, toda pred-avništvo mora biti celota: prodaja, kvizicija, montaža, vzdrževanje, servi-lranje in še kaj so sklenjen krog pred-. avUanja neke organizacije na tržišču ,n si moramo biti na jasnem,« je pou-aril vodja predstavništva Iskra Com-merce na Reki Dino Vlačič. Prav zaradi vse hujših znamenj o akšni neenotnosti, so se na Reki odlo-!. Za redno mesečno sklicevanje kolesja vodilnih delavcev v predstavništvu. ~snovni namen teh srečanj je ta, da se an' kolegija med seboj podrobno sez-"an'jo s tekočim delovanjem in da 0rej. na primer. Servis ve, kaj prodaja-oziroma bodo prodajali v Iskrini in-ustrijski prodajalni ali pa v drugih Pr°dajnih organizacijah. Neredko se n3mreč dogaja, da zvedo serviserji za nek Iskrin izdelek šele takrat, ko ga pri-nese stranka že v popravilo. Začudeni 50 oboji — stranka in serviserji... , Med pogovorom smo se zatem dota-nili poslovanja reškega predstavništva ‘etošnjih prvih šestih mesecih. Skupen ezultat gospodarjenja — predstavniš-na> prodajaln in servisov (na Reki in v v*‘ju) je bil za približno 20 % boljši kot enakem obdobju lani. Naš sogovornik je poudaril, da bi lahko še dosti bolje poslovali, če se ne bi vseskozi srečevali s pomanjkanjem nekaterih sicer zelo iskanih izdelkov, po drugi strani z omejeno investicijsko izgradnjo, s precejšnjimi zalogami nekaterih izdelkov in pa tudi pomanjkanjem rezervnih delov za servisiranje. Zlasti je opozoril na precejšnje zaloge nekurantnega blaga, na premajhno skrb pri načrtovanju, izredno kritično je spregovoril tudi o servisiranju TV aparatov, pri čemer je pokazal predvsem na problem, ki je nastal pri popravilu aparatov vrste Azur. O čem neki naj bi beseda še stekla z Dinom Vlačičem, kot pa o ladjedelništvu. Tudi zato, ker je bil naš sogovornik pred prihodom v Iskro ladijski elektrotehnik in še zdaj preživi večino prostega časa na svoji barki. Po pravici pa je treba povedati, da je direktor Vlačič že skoraj dvignil roke v znamenje predaje, kajti zanimanja za ladjedelništvo in za prodor Iskre na to področje gospodarstva, skorajda ni. Že nekaj let smo v ladjedelništvu prisotni le z skromnim delčkom merilne tehnike, z napravo za regulacijo odklona krmila in pa z napravami za avtomatsko navigacijo. To pa je tudi vse, torej skoraj nič. Vse kaže, da se v Iskri bojimo številnih atestov, ki so potrebni za naprave za vgradnjo v ladje — atestov Jugoregi-stra, Loyd registra in drugih. »Ne razumem nekaterih v Iskri, da ne želijo prodajati ladjedelnicam. Potrebni bi bili le atesti za telekomunikacije, stikalno, merilno in regulacijsko tehniko. Toda to nikogar ne zanima, v Iskri pa kot kaže nimamo najosnovnejšega načrta, kako bi sodelovali tudi z ladjedel- re$kt ladjedelnici nas skoraj ne poznajo. Mladi v mokronoški Iskri sredi dela (Nadalevanje s 6. strani) v°jaki srečujemo ob različnih priložno-|l|h, tako na športnem področju, kul-Urnem in tudi na proslavah. Vojaki radi pridejo na obisk v tovarno, saj jih Ranima delo v proizvodnji pa tudi delo £^MS«, pravi predsednica mladine arka Borštnar. Srečujejo se predvsem na delovnih akc'jah, ki jih ni malo. Že letos so mladi Pomagali pri urejanju okolice tovarne, m°kronoškega trga in pri vzdrževalnem ti, Predsednica OO /SMS v Elektrolitih >ar^ Borštnar. TOZD TGA, RETEČE i Drage sitnosti s 3 P pomanjkanjem nekaterih ^ ft delov delu na grajskem dvorišču, kjer ima krajevna skupnost lepo urejen in romantičen prostor za letne prireditve. Ob tej akciji so posadili tudi precej dreves, ki naj bi naredila okolje še lepše. Sodelujejo pa tudi pri širših akcijah v občini Trebnje. Tako so bili na delovni akciji na Ponikvah in pri urejanju odprtega bazena na Mimi. Zadnji čas so se povezali tudi s taborniki, pri akcijah za SLO pa so mladi Iskraši zelo aktivni že vsa zadnja leta. V načrtu imajo tudi večjo živahnost na področju družbenopolitičnega izobraževanja. Zlasti bodo več pozornosti posvetili izobraževanju delegatov v samoupravnih organih, kjer so mladi kar dobro zastopani in pa kandidatov za sprejem v ZKS. Dobro tudi sodelujejo s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. To je še zlasti pomembno ob vse večjih težavah s pomanjkanjem materiala za proizvodnjo elektrolitov. V tej TOZD so namreč močno navezani na uvoz visokokvalitetnih surovin. Le-te namreč potrebujejo za nemoteno proizvodnjo na novi, v celoti avtomatizirani tehnološki opremi. Žal pa izvažajo malo in tu se stvar zaplete. Elektrolite rabi Iskra in vsa jugoslovanska elektronska industrija. In tako se problemi kopičijo. O zastojih v proizvodnji in možnih izhodih iz zagate so že večkrat razpravljali mladi v Elektrolitih in tudi sprejeli ustrezne zaključke. KF Dino Vlačič - direktor reškega predstavništva. ništvom. Ali v Iskri vedo, da je prav ladjedelništvo na Hrvaškem in v Jugoslaviji eden največjih izvoznikov?« se sprašuje Dino Vlačič. Iskrinega reškega predstavništva pa ne žuli čevelj samo pri problemih, ki smo jih že našteli: že nekaj tednov buri duhove nova razporeditev na dela. Zlasti se pritožujejo zaradi neusklajenosti med posameznimi temeljnimi organizacijami znotraj predstavništva. Pogosti so primeri, da je novo razporejanje prineslo velikanske neupravičene razlike med posameznimi opravili, odvisno pa je bilo izključno od »tozdov-skega kupčkanja.« Reški in puljski Iskraši poudarjajo, da jim reorganizacija ni prinesla le tozdovskih meja, pač pa tudi različne osebne dohodke. Naš sogovornik ima o tem problemu takole mnenje: »Pri razporejanju delavcev po novem razvidu del bi vsekakor morali upoštevati mnenje vodilnih ljudi v posameznih Iskrinih predstavništvih po Jugoslaviji. Direktorji predstavništev in poslovodje prodajaln in servisov poznamo svoje ljudi in jih lahko tudi najbolj kompletno ocenimo. Šele na osnovi teh podatkov, bi lahko na sedežih temeljnih organizacij delali neke primerjave z drugimi Iskrinimi enotami v Jugoslaviji seveda ob upoštevanju rezultatov gospodarjenja, a če bi delali tako, bi bilo mnogo manj pritožb pa tudi avtoriteta vodilnih delavcev po predstavništvih ne bi trpela. Tako pa se delavci sprašujejo, kaj sploh potrebujejo tega in tega vodilnega delavca, če rie zagovarja naših teženj in želja! Torej: ne kriv ne dolžen! Lado Drobež ISKRA AVTOMATIKA Strpnost do alkoholikov bolj škodi, kot koristi Med zaposlenimi moškimi je kar 15 % alkoholikov. Alkoholik umre povprečno 20 let prej, kot nealkoholik, njegova delovna doba je 10 let krajša od delovne dobe nealkoholika. So tudi 2,5 krat več odsotni z dela kot ostali. Alkoholiki ogrožajo svoje družine in s svojim vedenjem pogosto motijo odnose med delavci v kolektivu in negativno vplivajo na produktivnost. Največ alkoholikov je nekvalificiranih delavcev. To je samo nekaj podatkov o problematiki alkoholizma v Sloveniji. Podobno stanje je v naši občini, verjetno pa tudi ni drugačno v naši TOZD. To pa je število, ki mora vzbuditi našo skrb in napotilo h konkretnim akcijam. Rezultate, ki smo jih v boju proti alkoholizmu v TOZD Napajalne naprave dosegli do sedaj, lahko ocenimo kot zanemarljive. Vse preveč alkoholike toleriramo, jim omogočamo »plave« ponedeljke, jim pišemo letni dopust za neopravičene dneve, zamižimo na eno ali obe očesi ob nedisciplini ali nezmožnosti za delo zaradi pijanosti, pri tem pa se ne zavedamo, da s tem škodimo njemu, njegovi družini in rezultatom dela v TOZD. Spodbujamo pa jih tudi s tem, ker se je ustalila praksa, da vsak življenjski praznik delavca ovekovečimo z alkoholom, ki ga prinašamo v tovarno. Zavedamo se, da akcija ne bo tekla brez zapletov. Okolje ima pogosto odklonilen odnos do zdravljenja. Na alkoholika, ki se zdravi, pogosto letijo neprimerne opazke; »svetujejo« mu naj preneha z zdravljenjem ipd. Izkušnje kažejo, da so ti »prijatelji« pogosto sami alkoholiki. Problematiko alkoholizma sta obravnavala IO OOS in kolegij, ki sta Pomanjkanju drobnarij in delov, ki v končni ceni gotovega izdelka predstavljajo le neznaten delež, se skoraj ni mogoče izogniti. Žal se pomanjkanju posameznih elementov večkrat pridruži tudi problem zaposlitve delavcev, ki zaradi vsesplošnih »lukenj« v dobavi pogosto ne vedo kaj početi; kljub visokim vrednostim materiala v zalogah pa proizvodnje ni mogoče organizirati, ker te zaloge pač niso sortirane. V Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah so, npr., v letošnjih prvih šestih mesecih zabeležili kar 30 % več motenj v proizvodnji kot so jih imeli v enakem obdobju lanskega leta. Neprestano prekinjanje proizvodnega ritma pa seveda porazno vpliva na produktivnost, čeprav se vsi trudijo po svojih močeh. Tako so v Retečah letos dosegli kar trikrat manjšo nadnormativno porabo materiala kot v enakem obdobju lan- skega leta, končni seštevek pa je pokazal, da so uspeli produktivnost v primerjavi z letom 1981 povečati le za 3 %. No, tudi ta dosežek je v sedanjih razmerah seveda pohvale vreden, saj delajo v resnično »izrednih« razmerah. V ilustracijo le utrinek, iz vsakdanje »Kalvarije«, ki smo ga zabeležili v zadnjih avgustovskih dneh. Po hodnikih novega dela stavbe TOZD TGA se je gnetlo 154 štedilnikov, ki so bili videti povsem dokončani. Manjkali so samo grelniki (proizvajalec: ETA Cerkno), ki so jih morali vgrajevati naknadno, v nadurnem delu. Strošek za tako negospodarno početje, v katerega pa so v Retečah, žal, prisiljeni, je kar znaten, še posebej zato, ker bi ga v normalnih razmerah ne bi smelo biti. Izračun pa je takšen: za dokončanje štedilnikov je,bilo potrebnih 128 nadur; cena ure je 890 dinarjev, ki ji moramo pribiti še 50 %. Rezultat: 170.880 dinarjev odvečnih stroškov! Fleischman sprožila akcijo, da se v tovarno več ne prinaša alkohola, temveč, da se življenjski dogodek delavca praznuje izven tovarne. Poostriti bo treba odgovornost nadrejenih, ki tolerirajo bolezen imenovano alkoholizem. Vendar pa bo potrebno v akcijo pritegniti tako zvezo komunistov, predvsem OOS, seveda ob zavzetem delu strokovnih služb. Le na ta način bomo lahko dosegli pozitivne rezultate ter s tem pomagali tako bolnikom, njihovim družinam in družbi nasploh. OOS TOZD Irena Artač K članku na 8. strani: Predstavljamo inovacijo. V zadnji številki glasila Iskra smo objavili prispevek o otvoritvi nove 7 ovarne močnih krmil v Draiencih. Tokrat objavljamo že zunanji posnetek novega gospodarskega objekta ptujskega kombinata in komandnega prostora za vodenje in nadzor proizvodnje močnih krmil. Z izgradnjo krmilne avtomatike v elektronski izvedbi, s komandnim pultom v kmetijskem kombinatu pridelajo 25 ton močnih krmil na uro. 1 jjjj S _ ii ..H 1 DO ELEKTROZVEZE Krožki za izboljšanje proizvodnje »Zadnja leta kažejo, da proizvodnja zaostaja po kakovosti in količini za tehnološkimi možnostmi. Zaradi tega se zmanjšuje konkurenčnost na svetovnem tržišču, potrebe po povečanemu izvozu kvalitetnih izdelkov pa silijo v iskanje izhodov iz nastalega položaja. Ena izmed oblik teh prizadevanj je vidna v ustanavljanju krožkov za izboljšanje proizvodnje,« nam je dejal Kocjan Novinc, član odbora za pospeševanje krožkov za izboljšanje proizvodnje ter nadaljeval: »Zato smo na pobudo SOZD Iskra tudi v TOZD TTS začeli z organiziranjem krožkov za izboljšanje proizvodnje. Doslej smo se sicer šele usposobili predvsem organizatorji, ki naj bi pospeševali to dejavnost v TOZD, naslednje mesece pa bomo že organizirali tečaje za vodje posameznih krožkov v temeljni organizaciji in takoj za tem tudi krožke. V naši TOZD smo se že pogovorili o koristnosti teh krožkov in lahko rečem, da je večina pripravljena sodelovati, saj vidi smotrnost takšnega delovanja, predvsem ker opažajo, da je dovolj problemov ter, da je precej takšnih, za katere bi lahko našli najboljše rešitve prav tisti, ki so strokovno povezani z njimi. Pri tem naj bi služil kot osnova že v svetu uporabljen model, ki bi s časom dobil domačo obliko in rešitve. Delovanje krožkov naj bi omogočilo delavcu bolj aktivno udejstvovanje v proizvodnem procesu ter sprostilo neizčrpno bogastvo njegovih idej. Krožek za izboljšanje proizvodnje naj bi združeval pet do dvanajst delavcev, ki opravljajo podobna dela in naloge. Ti naj bi se redno sestajali za kakšno uro v tednu, med rednim delovnim časom ter pod vodstvom vodje krožka, prostovoljno in z namenom, da ugotovijo probleme, analizirajo vzroke in predlagajo svoje rešitve vodstvu ter, če je le mogoče sami odpravijo vzroke ali izvedejo izboljšave. Še beseda o krožku. Tvorijo ga delavci, ki pod vodstvom vodje krožka Kocijan Novinc. kreativno sodelujejo pri reševanju problemov. Ti sprejemajo naloge in predlagajo rešitve, ki bodo njihov skupen, uresničljiv interes. Razpravljajo o njim poznanem problemu ter ob tem vključijo tisto znanje, ki so si ga z leti nabrali in ga uporabili le za morebitno olajšanje lastnega fizičnega dela. Reševanje problemov in ne le njihovo golo naštevanje (rešil pa naj bi jih nekdo drug), je bistven element delovanja krožkov. Krožki sicer rešujejo probleme svojega delokroga, torej »majhne« probleme, vendar so stvarni in rezultat dela je tudi dejansko izboljšanje, ne pa prenašanje odgovornosti na nekoga drugega. Sodelovanje v krožku predstavlja dodatno udejstvovanje na reševanju problemov, ne vpliva pa neposredno na redno odvijanje proizvodnega procesa, ki mora biti zagotovljeno z obstoječo organizacijo dela in delitvijo odgovornosti. Krožek deluje v času sestankov kot celota, posamezni člani krožka pa rešujejo in izvajajo posamezne, v krožku dogovorjene naloge med dvema sestankoma in v skladu z delovnimi obveznostmi, pri čemer še velja, da imajo vsi člani skupaj z vodjem krožka, enake pravice in dolžnosti.« B.C. ISKRA—AVTOMATIKA Predstavljamo inovacijo V TOZD Avtomatike in varilne naprave je bil v juliju predstavljen prototip linearnega in krementalnega merilnega dajalnika. Avtorji naprave ki predstavlja enega izmed uspešnih rezultatov pristopa k osvajanju domače proizvodnje so Leopold Prevc in Rudi Čurič iz TOZD Razvojni institut ter Ivan Čož in Drago Andrejna iz TOZD Avtomatske in varilne naprave. Skupina inovatorjev je bila vse skozi deležna spodbude in podpore Karla Hrib-ška, Gregorja Žiberta in Jožeta Gregorčiča. Naprava, ki so jo montirali na rez-kalnem stroju se uporablja za merjenje dolžin predvsem na obdelovalnih strojih in tudi drugje v industriji. Dosedaj smo jo morali uvažati, zato so napori in tvorna pomoč delovne organizacije usmerjeni v čimhitrejšo proizvodno osvojitev toliko bolj pomembni. Nadaljnje priprave so usmerjene v Razvojni institut, kjer naj bi predložili potrebno tehnično dokumentacijo in pripravili vse potrebno za opravljanje atestov. V proizvodnem procesu bodo dajal-nike izdelovali z razložljivostjo enega do 10 mikrometrov, z ali brez referenčnega impulza v zaprti izvedbi. Načrti za bodočnost predvidevajo tudi razvoj rotacijskih dajalnikov s podobnimi karakteristikami. Š.D. Priprave na prvenstvo V marcu je bila sprejeta dokončna odločitev, da bo 1984. leta Ljubljana ponovno gostitelj svetovnega prvenstva. Tokrat se bodo v glavnem mestu naše republike v sedmih dneh pomerili najboljši kegljači iz vsega sveta. Medtem ko odločitev o postavitvi tekmovalnih stez še ni sprejeta. Izbira se nagiba za halo Tivoli, vendar bo o tem izrekla zadnjo besedo komisija v sestavi predstavnikov Kegljiške zveze Slovenije, oz. Ljubljane in predstavnikov Iskre. Iskrino ime je z omenjeno prireditvijo tesno povezano. Med pogoji, ki so jih postavili naši predstavniki v svetovni kegljaški zvezi za prevzem pokroviteljstva, je bila uporaba naše, domače kegljaške opreme. Dosedanja tekmovanja so se namreč odvijala na novih, montažnih šesf-steznih kegljiščih, ki jih je za propagandne namene vsakokratnemu organizatorju dalo podjetje Schmid. Uporaba domače avtomatike z vso potrebno opremo pa bi pomenila za Iskro in njeno delovno organizacijo Avtomatiko, kot proizvajalko izredno referenco za nadaljnjo uveljavitev na svetovnih trgih. Vendar pa bo do pričetka prvenstva za del opreme potrebno pridobiti še ustrezne mednarodne ateste. Večjih težav pri tem ne bo, saj so naše naprave dobile dobro oceno že na številnih manjših mednarodnih tekmovanjih. Približno 70 % vseh kegljišč v Jugoslaviji, ki je opremljenih z Iskrinimi napravami, je rezultat trdega desetletnega dela. V prvem, KOROŠICA — OJSTRICA — KAMNIŠKO SEDLO To so tri kontrolne točke Slovenske planinske transverzale, katere bomo obiskali na izletu Planinske sekcije Iskra Kranj v soboto in nedeljo, 11. in 12. septembra. Z avtobusom se bomo v soboto ob 6. uri odpeljali čez Črnivec do Rogovilca v Savinjski dolini. Skozi Robanov kot in čez Žvižgovec bo do Kocbekovega doma na Korošici (1803m) približno 4 ure hoje. Ker bo časa še dovolj, se bomo po počitku povzpeli na vrh Ojstrice (2350 m — 1,5 ure). Drugi dan bomo šli na Kamniško sedlo, se mimogrede povzpeli na Planjavo (2394 m) ter sestopili v Kamniško Bistrico do avtobusa. Tura ne bo posebno naporna, le 6 oz. 5 ur hoje dnevno, zato izkoristite lepo priložnost. , Vodnika France Ješe in Lojze Zelnik vseeno priporočata udeležencem dobro planinsko opremo. Cena prevoza bo 100 din. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 28 —22, do srede, 8. septembra. Ob tretji pesniški zbirki Marijana Štancarja-Monosa Pesnik Marijan Štancar — Monos je med vsemi člani Iskrine literarne sekcije najbolj znan. Komisija za kulturo pri sindikalnih konferencah Iskre v Kranju je letos izdala njegovo samostojno pesniško zbirko »Pesmi«. Avtor piše v bližini ekspresionističnega izraza, z nemajhnim, a avtentičnim patosom, njegov zanos je velikopotezen, večkrat najde izvirne in prepričljive prispodobe. Njegova poezija kaže svojevrstno moč. Marijan Štancar je bil že v zgodnjem otroštvu nekako drugačen od drugih otrok, posebej ker ni imel vrstnikov. Rodil se je 5. aprila 1941 na Spodnjem Jezerskem. Po končani osemletki se je v Titovih zavodih Litostroj v Ljubljani izučil za kovinostrugarja in nekaj časa delal v tem poklicu. Od leta 1963 dalje je zaposlen v Iskrini tovarni števcev kot kontrolor. Pisati je začel iz notranje nuje, iz gnanja po dopolnjevanju siceršnjega izražanja samega sebe. Ob delu v kovinarski stroki to ni konjiček, poezije se loteva od leta 1948 dalje z resnim hotenjem dopolnjevanja svojega bistva. V času šolanja v Litostroju je sodeloval v literarnem klubu mladih mesta Ljubljane, kjer se je srečal z Grafenauerjem, Košuto, Krambergerjem, z Elzo Budau, s Cundričem in drugimi mladimi ustvarjalci. Začutil je, da se mu svet, nov svet umetnosti, odpira na sicer težko dostopen način, a človeški, pristen in neodprt. HMIHHIIIIIIllllllillllllllllllllllilllllllllllllllllllUlllllllllllliilllllUilil sorazmerno težkem obdobju smo bili vezani na zahodno-nemškega partnerja Vollmerja, kasneje pa izključno na domači razvoj in proizvodnjo. Zato je še toliko bolj pomembno, da domačo kegljaško avtomatiko, ob dobrem sodelovanju, ki ga že vrsto let beležimo s Kegljaško zvezo Jugoslavije predstavimo in ponudimo tekmovalcem, ki bodo Iskrino ime ponesli po svetu. Seveda pa se ob organizaciji tako velike prireditve poraja tudi vprašanje sredstev. Po prvih izračunih naj bi za svetovno prvenstvo odšteli 2,7 milijona dinarjev in to za strokovno izvedbo prvenstva, ureditev in najemnino dvorane, transport, propagando itd. Udeleženci pa sami krijejo stroške prevoza, bivanja in prehrano, nacionalne zveze pa ob nastopih poravnajo štartnino in s tem ne bremenijo blagajne organizatorja. V času priprav so med Iskro in Kegljaško zvezo Jugoslavije potekali tudi razgovori o prevzemu pokroviteljstva. Ker menimo, da je svetovno prvenstvo v kegljanju prireditev tolikšnega pomena, da bi pokroviteljstvo lahko prevzela le SOZD Iskra in ne delovna organizacija, smo se na komisijo za družbeno in institucionalno propagando obrnili s prošnjo za odobritev del sredstev za pokrivanje stroškov in predlagali za prevzem pokroviteljstva. Stroški v višini 200.000 v 1983. letu in prav toliko v 1984. letu so bili odobreni, medtem ko razgovori o prevzemu pokroviteljstva še potekajo. g ^ ZAHVALE Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem Tovarne sestavnih delov za venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti sin Lojze Gaber. Ob smrti moje drage žene KRISTINE UDIR se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Števci — obdelovalnica, stiskalnice, za izrečeno sožalje, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti mož Franc z družino. Ob izgubi dragega očeta JANEZA KERŽIČA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz TOZD Vzdrževanje — Kibernetika in TOZD Izvozno skladišče Iskre Commerce za izraze sožalja, podarjene vence, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti hčerka Zlata z družino, sin Drago z ženo Martino. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehanlko, avtomatiko In elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Želje zn ov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Boris Čerin (Elektrozveze), Spela Dlttrlch (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Flelschman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telema-tlka), Marico Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-825 —Tisk: Časo-plsno-tlsksrsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za Informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Leta 1966 je začel sodelovati s skupino mladih ustvarjalcev, ki jo je poimenoval »Sopotniki«. Prirejala je literarne večere po Sloveniji. Po dveh letih se je vključil v delo mladinske organizacije v tovarni Iskra v Kranju, kjer je vodil delo komisije za kulturo, hkrati je bil glavni in odgovorni urednik glasila, ustanovljenega na njegovo pobudo, »MI« — Mlada Iskra. Kasneje se je vključil v delo kulturnikov v Iskri Elektromehaniki. Sodeloval je na srečanju delavcev — literatov » Rdeči prapor« v Kragujevcu. Večkrat se je udeležil srečanj jugoslovanskih delavcev — ustvarjalcev kulture v sedanji Titovi Mitroviči na Kosovu, kjer je prejel tudi priznanje za prvo mesto »Zlato pero«. S pesmijo se je prvič predstavil v delavskem časopisu »Litostroj« leta 1957. Kasneje je svoja dela objavljal v reviji Perspektive, v Primorskem dnevniku, Slovenskem vestniku in v Književnih novinah. Njegove pesmi so bile objavljene tudi v zbornikih »Globoko v nas« in »Naša izpoved«, ki ju je izdala komisija za kulturo pri sindikalni konferenci Iskre Elektromehanike ter v zborniku »115 pesmi«, ki ga je izdala študentska Tribuna. Njegove samostojne pesniške zbirke pa so: »GLEJ! ČLOVEK — 1963, »FENIKS« — 1970 in tretja zbirka »PESMI« — 1982. Po 30 letih ustvarjanja namerava M. Štancar — Monos strniti svoje pesmi v deset zbirk s skupnim naslovom »Živo živo življenje«. Ob izidu nove pesniške zbirke se avtor zahvaljuje komisiji za kulturo, ki je omogočila izdajo, kot tudi akad. slikarju Francetu Zupetu — Krištofu za oblikovanje zbirke in portret v njej. Kakšna je Monosova poezija? Tomo Rebolj jo je v novi zbirki takole ocenil: »Predvsem so njegove pesmi povsem drugačne od sicer znanega pesniškega naprezanja pri Slovencih v sodobnem času. Kar je sredi ludističnega, reističnega, konkretnost-nega in podobnih oblik, ki so postale nekakšno merilo modernega, tako zelo osupljajoče in pretresljivo, je Monosova zare-snost. Monos je izzvzel samo igro besed — z njimi se spoprijema z živčno gorečnostjo. Zdi se, kot bi hotel z nohti izluščiti iz njih njihov do- Marijan Štancar Monos. končni pomen; kot bi hotel v svoji vzvrtu1 čeni zagnanosti dognati zadnji smisel (K>ve zanosti med njimi. Krčevita predanost žare' snosti ga vodi v prave prepade samozanik° vanja, samoizničevanja, razgrebe si kožo d beline reber ter se z odprto rano vrže v labi rint krčev — ne da bi za hip pomislil na i&°’ na zunanji, formalni smisel svojega po*, ja. Fanatično je oborožen z vprašanji o t ^ stem notranjem, najglobljem pomenu biva nja, ki se mu izkazuje v večni kontradiktor nosti, v večnem nasprotovanju resnic. 1'^' beno sonce, nobena luna ne visi v prosto^ negibno in zanesljivo; pri Monosu je vse vr toglavica padanja in dviganja. Poezija, ki z bleščečo ostrino noža zareže^ naš svet miroljubnosti in vdanosti, vesel) do igre ali vrednostne vzvišenosti. Krik, svoj obstoj opravičuje s polno zaresnostj0 zato tudi s polno močjo pesniškega izraze, vendar — kakor da iz tega sveta ne vodi 0° bena pot v območje svetlobe, odrešen) > oddahnitve, pokoja... Pesnika preplavlja groza. Še v smrti črvi rajajo po lobanji, še v smrti sliši zlovešči rez get pogrebnih fanfar... Kakor, da je prekj® ' stvo vsejano v samo bistvo tega sveta ali k pravi sam: » ... preklet sem že od takrat, K se zibeli je dotaknila noga. Mar je krčevt duh povsem ujet v lastno senco? Mar mn ostaja res samo še blodnja, boleče izkričeva' nje v temo noči in v temo dneva? Ali pa je Monosova poezija predvsem gl0" boko izrekanje o človekovi tragiki, o njeg0-vem bolečem naprezanju, da bi preseg vtesnjujočo zavest nesmisla in absurda?« Zbirko »Pesmi« lahko dobite pri sin®' kalnih poverjenikih v TOZD in delovni11 skupnostih. a1o.z0o£ r y ČASOPISNE NOVICE V novogoriški Iskri Avtoelektriki, TOZD Inštitut za avtoelektriko, so razvili avtomobilski zaganjalniki po docela novi tehnologiji s čelnim kolektorjem. To omogoča manjšo velikost in težo, hkrati pa ob povečani moči v primerjavi z dosedanjimi zaganjalniki tudi velik prihranek materialov, predvsem bakra. Potrebo po takšnem zaganjalniku so izrazili Renault, Citroen, Volksvvagen—TAS, Paykon in drugi avtomobilski proizvajalci — ljubljanski Dnevnik. V Iskrini tovarni polprevodnikov v Trbovljah, kjer dela približno 600 delavcev, po večini žensk, v prvem polletju niso izpolnili izvoznih načrtov. Vzrokov za to je vec, eden izmed poglavitnih pa je izpad prodaje na Poljsko. Večina delavcev je bila v avgustu na kolektivnem letnem oddihu, približno 90 delavcev pa je opravljalo redna letna vzdrževalna dela. Poleg tega je bilo vsakodnevno na delu 40 proizvodnih delavcev, ki izdelujejo diode, najbolj iskan izvozni izdelek trboveljske tovarne. Gre namreč za to, da je v tovarni polprevodnikov pravzaprav premalo proizvodnih zmogljivosti v primerjavi s povpraševanjem po diodah. V Dražencih pri Ptuju so odprli novo Tovarno močnih krmil in žitnih silosov, v katerih bo mogoče vskladiščiti kar 10 tisoč ton zrnja. Letna zmogljivost nove tovarne bo 60 tisoč krmil v dveh delovnih izmenah. Proizvodnja krmil je namenjena za svinjske in goveje farme, prodajali pa jih bodo tudi kmetijskim kombinatom in zadrugam na širšem območju severovzhodne Slovenije- Naložba z novo računalniško vodeno tovarno je veljala 160 milijonov dinarjev. Tri četrtine strojne opreme so izdelali doma, le-ta je iz Mlinostroja v Domžalah. Elek-troinstalacije je opravil Elektrokovinar iz Ptuja, elektronske naprave pa so izdelali v Iskri — Večer, Maribor. Ljubljana ima prvega obrtnika za vzdrževanje in montažo zasebnih telefonskih central, to je Andrej Smolnikar. Smolnikar je bil prej zaposlen v Iskri, zdaj pa opravlja to obrt že pol leta in sicer samo za sisteme Iskra. Mojster izdeluje tudi nove programe pri procesorsko vodenih centralah, ljubljanski Dnevnik. Sestavljena organizacija Iskra sodi med organizacije z visokimi anuitetami, tako da ne bo imela pravice do vračila po junija sprejetem deviznem zakonu, ki določa pogoje razpolaganja z ustvarjenimi konvertibilnimi devizami. Za uvoz potrebnih surovin in sestavnih delov ima na voljo le 31 % ustvarjenih deviz. Zato bo lahko do konca leta uvozila le za 33 milijonov dolarjev. Skupno bodo Iskrine organizacije lahko letos uvozile za 64 milijonov dolarjev polizdelkov, kar je komaj 68 % planiranega reprodukcijskega materiala in surovin. Pri tem velja poudariti, da je zaradi usklajevanja zunanjetrgovinske bilance v Sloveniji že v začetku leta zmanjšala načrt uvoza za 12 milijonov dolarjev in bo letos praktično uvozila le za dve tretjini načrtovanega. Prav zato se vse Iskrine tovarne že nekaj časa ubadajo s pomanjkanjem materiala za proizvodnjo. Izjema je le Center za elektrooptiko, ki bo pokril vse uvozne potrebe. V pomanjkanju reprodukcijskega materiala je tudi vzrok, da je bila proizvodnja v celotni Iskri v prvem polletju nekoliko pod planom. Zato so v nekaterih delovnih organizacijah zaskrbljeni, kajti če ne bodo naredili dovolj, tudi ne bodo mogli izvažati. V boljšem položaju so le kooperacije s tujimi partnerji, ker zanje omenjene omejitve ne veljajo — Glas, Kranj. Kadrovske spremembe in določitev proizvodnih lokacij so končane v novi enotni delovni organizaciji Iskra—Delta. Približno 720 delavcev iz kolektiva je razporejenih v posameznih dejavnostih v Ljubljani in Kranju. S koncentracijo proizvodnih in kadrovskih zmogljivosti so sedaj dane razmere za hitrejši in učinkovitejši razvoj, pr0'' zvodnjo in prodajo računalniških sistemov, temelječih na enotnem skupnem programu. Za sodelovanje z Iskro—Delto se zanimajo mnoge institucije in podjetja. Nekateri so pripravljeni združiti moči, da bi se zmogljivosti organizacije še hitreje povečale. Direktor Iskre—Delte inž. Janez Škrubelj je povedal, da se bo morda kolektiv do konca leta povečal na približno tisoč delavcev. Predvideva tudi, da bo v osnovni organizaciji Elektronika v sestavu Gorenja že letos stekla proizvodnja terminalov Kopa 2000 in računalnikov Delta 340, ki jih je ta enota prevzela iz programa Iskra—Delta. Želje Iskra—Delte pa so usmerjene v izvoz, zlasti zaradi afirmacije. Prvi koraki so že storjeni. Sklenili so dogovore o izvozu računalniških sistemov in programske opreme v vrednosti približno štirih milijonov dolarjev. IT novine, Beograd. Zbral in uredil Marjan Kraji^