Ilustrirani slovenec
leto II.
Tedenska priloga „Slovenca" z dne 15. avgusta 1926, štev. 184.
Štev. 33.
Znamenitosti In krasote slovenske zemlje:
Partija il Postojnske jame. Svetovno mana Postojnska jama je pripadla z mirovnimi pogodbami sicer Italiji, vendar leu na ozemlju, ki je bilo, je in
bo »lovenako. (Fot- A. Berthold, Ljubljana.)
278
Calles,
predsednik republik« Mehike v srednji Ameriki, Kjer se je taivnel zaradi naailstev svobodomi-8eli)e vlade divji kulturni boj.
Nova francoska vlada narodne koncentracije,
v kateri je vež bivših miinistrskih predsednikov in ki upa ozdraviti državo hudih finančnih kriz. Spredaj stoje (od leve na desno): Briand, Poincaré (min. pred*, in finance), Doumerque (preds. republike), Barthou, Sarraut, Marin; v drugi vrsti: Leygues, Herriot, Painlevé; v tretji vrsti: Perder,
Bokanowski, Tardieu, Queille in Fallieres.
Na Portugalskem s« je izvršil zopet državni prevrat.
V 28. itev. nfjlega lista smo objavili sliko generala de Coste, ki se je nedavno (polastil na Portugal-ikero vlade, med tem se je pa dvignil proti njemu že general Carmona (X), katerega vidimo na naši . «111Ü, ' ko spremlja de Crosto (XX) na parnik, ki ga je odpeljal v pregnanstvo.
Španski prestolonaslednik,
ki je pravkar dopolnil 19. leto, je težko obolel, a diktator Primo di Rivela drži njegovega osebnega zdravnika v ječi.
Zarotniki proti Kemal paši pred sodisfiem v! Smirni.
V nedavno odkrito zaroto je bila zapletena cela vrsta najodličnejših osebnosti in mnogo obsojencev je bilo obešenih.
Vzgo}evan|e nacionalnefa šovinizma v Italiji:
Milanski Šolarji prisegajo pred spomenikom neznanega vojaka.
279
Gospod Stipica Radié (X) s »tojo soprogo Mafenko (XX)
in ostalo rodbino na Iptovišfu na Rabu (fotografiral Rud. Verderber, Jun. Rab.)
Alb«rt Monaeii
publicist, avtor rainlh trfOdovlnskih 11» politifnih   knjijT  In  «otrutinik   tnnogth odličnih francoskih listov, ki vodi te 5 let/ belgraisko iasopisoo agedtiljo »Av«ia<.
Rado Prefarc,
dosedanji glavni režiser splitskega gleda- ] lišča, ki pride prihodnjo sezono v Maribor i za naslednika Bratini. J
It tirljenja naših itraeljenceTi na Westtalskem.
Dne 26. p. m. se je vršila v Mengedu (dortmundško okrožje) blagoslovitev zastave tamo?njeg1i »lov. kat. društva; tega lepega slavlja se je udeležilo 82 bratskih slovenskih društev z Westfalskeg« (fotografiral R. Hentschel, Dortmund).
Slike k ^^Slovenskemu bloorafskemu lekslkoittl".
BoroTSkl Janw,
(1817-1S02). slikar.
CebBl iTaa,
(1852—1898), ameriški misijonar.
Cern*j Ludorlk,
(• 1870). pedagoški pisatelj.
280
Naš   slovenski     narodni  muzej.
I>r. Jas. Mal.
sejanji ravnatelj našega slovenskega narodnega muzeja.
Pogled v umetnostno galerijo,
ki zavzema dve dvorani v zadnjem kotu levega trakta v pritličju in ki je bila v zadnjih mesecih pomnožena z mnogimi dragocenimi pridobitvami.
Pogled iz muzejskega vestibula
na monumentalno stopnjišJe v prvo nadstropje.
Pogled t mineraloški oddelek,
ki zavzema tri dvorane v desnem traktu pritličja.
Pogled t knjižnico,
ki je jako begala zlasti na zgodovinskih delih; nameščena je v levem
traktu pritličja.
Pogledi v arhiv,
ki je najstarejši in eden najbogatejših v naši državi; nameščen je v
Ifvom traktu pritličja.
281
Pogled v del prirodopisnega oddelka,
ki zavzema štiri dvorane levejra in spre<lnjega trakta v prvem nadstropju.
Dr. Jos. Mantuani,
prejšnji ravnatelj našega slovenskega narodnega muzeja.
Pogled v del zgodovinskega oddelka
(rimska doba in .srednji vek), ki je nameščen v desnem traktu 1. nadstr.;" r ozadju je videti tudi oddelek za umetno obrt.
Pogled v del prazgodovinskega oddelka,
ki jp najdragocenejši del našega muzeja in je nameščen v .sprfHInjeni traktu 1. nndstr.
Pogled v tiarodopisni oddelek,
ki je jako bogat in je nameščen v desnem traktu I. nadstr.
Pogled na hodnik v levem traktu
I. nadstr., kjer »o razvrščeni spomeniki naše starejše upodabljajoče umetnosti; prenapolnjeni so že tudi vsi ostali hodniki.
282
Iz športnega življenja.
z »dirke« jadrnic v Southendu
(Anglija), ki »c je vršila sredi mes. junija t. 1.
Napeti trenutki zadnje dirke t Epsomn
(Anglija) dne 1. junija t. 1-, sredi dirkališča je sejem.
Maratonski tekač Hasler - Johnstone
(X) je pred kratkim zapustil Chikago. da dospe v 30 dneh v Newyork, ne da bi med lem kaj jedel.
Hazena družini
T.agrebäkega Haška (temne) in ljubljanske Ilirije (svetle).
Najmlajši se pripravljajo na zrnate.
Aparat za krepitev otroških mišic, ki se je baje izborno obnesel.
OtroritCT najmodernejše opremljene RüttoTe arene
v Berlinu; stari mojster Hütt, ki sam ne dirka vei^, je osnoval pred kratkim lastno areno, ki bo vsekakor pozorišfe mnogih napetih tekem.
80.000 kopalcev t Coney Islandu,
velikem  kopališču pri New Yorku oh  Atlantskem oceanu, ki je menda najbolj obiskov.ino na svetu.
283
Križem   Slovenije.
Fr. Filip Ostir,
slovenski frančiškan v Karlovru na Hrvaškem, ki slovi daleč naokrog kol sijajen govornik in vzbuja tudi s svojimi slikarskimi proizvodi splošno pozornost.
S proslave 25 letnice društva katol. mojstrov v Mariboru
dne 27. junija t. 1., ob kateri priliki je bila blagoslovljena  tudi njih nova, originalna  standarta >i
kipom sv, Jožefa,
Igralci in igralke izvirne igre »Ljubezen in sovraštvo«,
ki jo je napisal g. Fr. Verbanjšek (X), kaplan pri Sv. Barbari v Halozah, in »o jo 27. jun. t. 1. prvič igrali tamošnji diletanli jako uspešno; dejanje samo je posneto po resničnih dogodkih.
Marko Gjurieic,
naš pravosodni minister, in odličen prvak N.RS, ki je dne 3. t, m. umrl. Pri nas je znan zlasti zaradi »Markovega protokola*, katerega pa potem Pašič po svoji stari aavadi ni držal.
S soc. pol. tečaja na Sv. Joštu,
ki ga je priredil od 21.—24. p. m. soc. polit, seminar Ijublj. kat. akademikov in ki je obravnaval kmetsko \'prašanie; vodil ga je dr. A. Korošec in je izborno uspel.
Z blagoslovitve novih dveh zvonov
za podružno cerkvico sv. Urha na Rakeku; na sliki je videti botrje« in botre, v ozadju pa oba zvona.
284
Državnim nameščencem
bodo odslej napovedovale viSino vsakomesečne plače vremenske hišice, ki jih postavi RR vlada v to svrho baje ipo vseh večjih mestih, a njih stalnost in druge pravice jim je pa napisal na pleča prejšnji PP režim, s čimer je uradniško vprašanje pri nas pač najidealneje rešeno.
Mati Jugoslavija na operacijski mizi.
Gospa Jugoslavija boleha zaradi raznih hudih bolezni, a upanje je, da še ozdravi, kajti finančni zdravnik jo zdravi s puščanjem krvi, zunanji zdravnik z netunskimi injekcijami in notranji zdravnik s .policijskim pendrekom, leži pa v dr. Žerjavovem sanatoriju »Narodno in državno edinstvo«;, kjer sluzi za bolniškega strežnika g   Pucelj.
Slovenski narodni muzej
je eden najodličnejših in najvažnejšili naših kulturnih zavodov, na katerega smo lahko ponosni in kateremu moramo posvečati slejkoprej čim največjo pozornost, saj je naše ogledalo, dokument naše prosvete.
Njegova zgodovina je prav zanimiva in poučna. Ustanovljen je bil v dobi. ko se je začelo po vsej Avstriji vzbujati zanimanje za i>okrajinske muzeje, to je v drugem desetletju preteklega stoletja. Dne 5. oktobra 1. 1821. so namreč sklenili kranjski deželni stanovi na predlog tedanjega ljubljanskega škofa \. Gruberja ustanoviti muzej tudi v Ljubljani in dne \5. februarja I. 1M23, je izdal dež. guverner Schmidburg na prebivalst\o proglas, v katerem je očrtal pomen in namen bodočega muzeja. Ta proglas je vzbudil tako o<lobra-vanje, da so začeli prihajati talinj od vseh strani denarni prispevki ter darovi raznih zgodovinskih in umetniških pre<imetov; razen tega so pa takoj kupili tudi bogato mineraloško zbirko barona Žige Zoisa. iz{n-\'n je vodila to zbiranje kranjska kmetijska družba, a ker kmalu ni mogla več sama obvladovati tega posla, je bil ustanovljen pod predsedstvom grofa Fr. Holienwarta poseben ku-ratorij ter nastavljen tudi po.seben kustos v osebi zaslužnega prirodopisca H. Freyerja. Vse delo je napredovalo tako hitro, da je bil otvorjen že dne 4. oktobra I. 1831. v pritličju nekdanjega licej-skega poslop a na sedanjem Vo<lnikovem trgu prvi, to je m neraloški oddelek, kateremu so sledili v nasle<lnjih letih postopoma še drugi «Idelki. Pri zbiranju si je steklo znatne zasluge I. 1839. u.stanovljeno muzejsko društvo, med dobrotniki bi bilo pa omeniti zlasti grofa Holienwarta, škofa VVolfa. župana Hradeckega, dr. J. Zupana, lekarnarja dr, Wagnerja, Ferd. .S;hmidta, dr. Grafa, škofa Barago i. dr., posebnih zaslug zanj si je pa pridobilo 1. 184(!. ustanovljeno zgodovinsko društvo za Kranjsko.
L. 1852. je odšel prvi kustos Freyer v Trst . in na njegovo mesto je bil imenovan Karel Dežman, a devet let nato je prišel muzej v upravo deželnega odbora, s čemer je dobil zavod nove razvojne pogoje. Zbirke so se množile tako hitro, da je začelo na vseh krajih primanjkovati prostorov in je bilo treba misliti na nove večje ubikacije, a ko so 1. 1875. našli na barju znamenite ostanke stavb na koleh ter začeli mi I. 1878. dalje izkopavati
vedno večje število rimljanskih in predrimljanskih spomenikov, je postalo kmalu jasno, da ne bo šlo brez lastne večje muzejske stavbe. .Stavbni program je očrtal kustos Dežman, načrte je zasnoval ing. W. Resori, a iniciativo za zidavo je dala Kranjska hranilnica, ki je dne 10. maja I. 1881. na svojem občnem iboru sklenila prevzeti polovico stavbnih stroškov, če prevzame tudi dežela drugo polovico (zanimivo je, da je žrtvovala ta hranilnica pred vojno sto in sto tisoče v kulturne in dobrodelne namene, a po vojni še ni storila ničesar). Kranjski deželni zbor je v svoji seji dne 19. oktobra I. 1881. ta predlog sprejel (koliko kulturnih in gospodarskih dobrin so nam ustvarile nekdanje deželne avtonomije, dočim je se<ianji centralizem ubil vsako iniciativo in udejstvovanje }K)krajin) in dne 14. julija 1. 1883. je bil že p<v ložen temeljni kamen novemu reprezentativnemu muzeju, ki je bil potem dozidan I. 1885. Takoj nato so se začele seliti vanj zbirke, a njih urejevanje je šlo seveda le poč.asi.od rok. V tej dobi je dobil muzej tudi za Kranjsko hranilnico največjega svojega dobrotnika, to je Viktorja .Smoleta, ki mu je zapustil nad 1<X).(KX) gld. vredno imetje.
Xa slovenski narodni muzej je zidan v slogu italijanske visoke renesan.se in v obliki podolgovatega štirikota. Sprednja in zadnja fronta sta dolgi po (KI m, stranski po 43-5 m, a visoko je poslopje, merjeno od kletnih tal 20 m. Skozi mo-numentalni vhod pridemo v vestibul, ki je okrašen s slikami Jiineza in Jurija .'(ubica, odto<l pa v visoki parter, kjer so ob prostornih in svetlih hodnikih, natrpanih z razstavljenimi predmeti, razvrščene dvorane z bogatimi in lepimi zbirkami, kakor nam jih kažejo slike na 4. in 5. strani današnje številke našega lista.
Slavnostna otvoritev našega muzeja se je vršila dne 2. decembra I. 1S88. Prepričani smo, da ni tedaj nihče mislil na to, da bo prostorna notranjost mogočne stavbe že po kratkih štirih desetletjih poslala pretesna in da se že danes pojavlja nujna potreba delitve. Nekoliko bo naš muzej razbremenjen, ko se izselijo umetnine v našo bodočo slovensko narodno galerijo v Narodnem domu, katero že vsi tako nestrpno pričakujemo, a tudi to bo le začasna razbremenitev, zato bo treba že sedaj začeti misliti še na nadaljnje korake v tem pogledu, saj nam zanj ne smejo biti nobene žrtve prevelike, kajti on je last celokupnega slovenskega naroda in eden najdragocenejših spomenikov oaše slovenske kulture. —   c.
priporoča
p. n. trgovcem  s  papirjem svojo veliko zalogo vsakovrstnih poslovnih knjig.
Črtanje
knjig po osebni želji, kakor ludi vezava, se izvrši v najkrajšem času ter po zmernih cenah.
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.