&t. 73. V Gorici, v sredo dne 13. septembra 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto bil. uri predpoldne ter stane z iarednimi prilogami ,>r s »Kažipotom« ob novem lotu vred po pusti pre-,.m:uia aH v Gorici na dom pošiljana: v«o h»to .......13 K 20 h. ali gld. G'00 nI leta . 3-30 1-70 nol lera........» » mi » rotit leta.......3 » -10 » Posamično številke* stanejo 10 vin; Naročnino sprejema upravnistva v Gosposki ulici tcv. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršeVk ,-sak- dan od S. uiv zjutraj do C, zvečer; ob nedeljah ,a „d H. do i'J. un?. Na naročila brez doposlane na roinine se ne oziramo. Oglflsf in poslanice se računijo po petit-vrstah, če_M Nfcano 1 -krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., :{-krat O ki-, vsak.-. ,T.,ta. Večkrat po doyodbi.'~- Večje črke po prostor* _. Koklame in spisi v uivdniškem delu I o kr. vrata - Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-rovornest. »Vse za omiko, svobodo in napredekU Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljab in praznikih od 0. do 12. dopoludne. Upravni§tvo se nahaja v Gosposki vMci št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v dolokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. _____ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 k ali gld. 1-60. ' ¦ ' »Soča« in >Primorec* so prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schvrarz v Šolski ulici, Jellorsitz v Nunski ulioi in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrertčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. shod narodna-radikalnega v Trstu. (Izvirno poročilo.) Narodno-radikalna struja, ki se je pred štirimi leti pojavila med našimi akademiki, je imela dne 6„ 7. in 8. t. m. svoj prvi shod v Trstu, kojega obširni program smo tudi mi priobčili. Prihitelo je na ta shod okoli 120 slovenskih in 30 čeških akademikov, članov »S vaza češko slovanskčho studenstva«: bilo je pa zastopano tudi hrvatsko, srbsko in malorusko dijaštvo. Brzojavne pozdrave so poslali shodu med drugimi dr. Chodounsk^r, dr. HraskL, Stjepan Radič, župan Hribar, dr. Triller, uredništvo »Domovine*, dr. Laginja, Postojnski >Sokol«, Postojnski tržani, Bralno društvo v Dolenjem Logatcu, »Slovenski Jug« v Bel-gradu, Srpsko akad. društvo »Zora«, Mozirski »Sokol« in »Čitalnica« ter »Narodni Jednota Pošumavskd« v Pragi. Na predvečer shoda je predaval phil. Grošelj tržaškemu mnogoštevilno zbranemu občinstvu o našem pesniku — velikanu Prešernu. Da je bilo to predavanje v vsakem oziru dovršeno, priča dovolj predavateljevo ime in pa navdušenje in priznanje, ki ga je dosegel med zbranim občinstvom. Otvorii je shod predsednik »Pro-svete« vet. A. Ribnik ar, ki je na kratko podal zgodqvino narodno-radikalnega gibanja med slovenskim dija-štvom. Predsednikom je bil izvoljen iur. Gregor Žerjav. Zahvali vši se za posebno čast, ki se mu je izkazala s to izvolitvijo, pozdravil je v prvi vrsti »Svaz českoslovanskčho studentstva« kot nekakega soprireditelja tega shoda. Konštatira, da danes češko in slovensko dijaštvo lahko govori med seboj vsako v svojem jeziku. Zaslugo zato gre pripisovati današnjemu stremljenju v Prago, pa tudi narodnoradikalni struji, ki je vedno iskala stika s češkim dija- štvom. Pozdravlja jugoslovansko in malorusko dijaštvo. Naglasa, da društvo neče biti privesek kake politične stranke, da dijaštvo ne potrebuje varuhov, neče sužnjiti političnim strankam, potrebuje pa jako nujno starejših prijateljev, ter je nato pozdravil dr. Ri-bara, dr. Tumo in navzoče dame. »Naš program«, dejal je, «je v delu«. Obširnemu in raznovrstnemu programu, kojega neizvedljivost se je očitala posebno od nemške strani, je vzrok to, da je ta shod prvi. Pred vsem je dolžnost dija-štva, da manifestuje za slovensko vseučilišče. Govoreč o posameznih točkah programa omenja, da je bilo narodno-radikalno dijaštvo ono, ki je pripomoglo ideji ljudske izobrazbe v našem javnem mnenju do zmage. Ako se bode na shodu zopet razpravljalo o tem, znači, da gre dijaštvo preko zmage v javnem mnenju do dela. Odsek za dijaško izobrazbo pa pokaže, da stoji slovenski dijak kulturno in nravno višje nego n. pr. nemško dijaštvo. Da pa misli na-rodno-radikalno dijaštvo resno, kaže požrtvovalnost, s kojo so tako mnogoštevilno prihiteli na shod. Podpredsednikoma sta bila izvoljena phil. K r a m e r in iur. M e d v e ž. Dr. Rybaf- pozdravlja dijaštvo v imenu društva »Narodni dom«, ki je drage volje dijaštvu, zbranemu pri narodnem delu, odprlo svoja vrata. Navajajoč, da za Dalmacijo ne veljajo več besede našega pesnika »Buči, buči morje adrijansko, nekdaj bilo si slovansko«, ker se je ista že popolnoma emancipi-rala tujega vpliva, in da tudi za Istro v doglednem času ne bodo več veljale te besede, dokazuje na podlagi uradne statistike nazadovanje slovenskega življa v Trstu. Statistika je sicer naravnost sleparska; kaže pa vendar, da pada naš vpliv na tržaškem ozemlju. Temu je treba nujne odpomoči, da ohranimo vsaj to, kar smo imeli. In ker je dijaštvo svoj shod priredilo v Trstu in opozorilo na veliko nevarnost, ki preti Trstu, ako ne bodemo napeli vse sile za obrambo Slovenstva v tej najvažnejši postojanki za nas, želi shodu najboljšega vspeha. O vprašanju slovenskega vseučilišča je predaval iur. Premrl. Omenjajoč uvodoma, da se je dijaštvo izključilo iz vseučiliškega odseka, ker je dala »Omladina« prostora člankom dr. Turne, ki so govorili za to, da je Trst edino pripraven za slovensko univerzo, razpravljal je podrobno o opravičenosti zahteve po slovenskem vseučilišču in o stanju tega vprašanja, pobijal ugovore nasprotnikov ter ožigosal razmere na naših nemških vseučiliščih in postopanje vlade. Ves naš boj se mora danes koncentrirati v prvi vrsti v tem, da dobimo slovenske srednje šole; kajti brez teh ne dobimo univerze. Kdor se bojuje za slovenske srednje Šole, se bojuje tudi za slovensko univerzo. Glede kraja, kjer naj bi stala slovenska univerza, se je izjavil proti nazorom dr. Turne ter se je postavil na stališče, da je za to edino le Ljubljana pripravno mesto, in da moramo biti Slovenci v tem oziru popolnoma edini, da ne za~ bredemo tje, kamor so danes zabredli Lahi. Protestiral je odločno proti temu, da bi so ustanovila laška univerza v Trstu; kajti Trsta Slovenci ne smemo žrtvovati pod nobeno ceno. Kritiziral je ostro izjavo ministra Hartla, posebno v onem delu, kjer govori o nemških predavanjih na slovenskem vseučilišču. Konečno pa je naglašal, da je za univerzo treba dela, za delo pa časa. Časa je bilo dovolj, dela premalo. Treba je ustvarjati predpogoje za univerzo, in v prvi vrsti je potrebno, da se čimveč zmožnih akademikov posveti profesorski karijeri. Dolžnost vsakogar je, da po svojih močeh skrbi za odpravo vseh ovir. Na to se je sprejela tozadevna resolucija : (Glej spodaj resolucije!) K nastopnim trem točkam dnevnega reda je prvi predavaiphil. Eostohar o poedincu in skupini, etiki, veri, znanosti. Človek je soeijalno bitje, njegova narava zahteva socijalne družbe. So-cijalna družba je prvi pogoj za obstanek posameznika. Vstrajnost življenja je vsakemu človeku inherentna in zato jo imenujemo inherentni interes.- Vsak zdrav organizem bo vedel najprej uva-ževati svoj lastni obstoj. Organizmu pa je lastna tendenca rasti tudi črez mero individualnosti. Rodijo se takozvaui drugi »jaz«-i. Primer: ljubezen matere do otroka. Sekundarni interesi rastejo, čimbolj se razvija kultura. Le v medsebojnih odnošajih temelji etično nazi-ranje, ki je močnejše, nego vse dogma-tične grožnje. Pravi vir vsega spoznanja je človeški razun. Ta pa ima stalno sovražnico v dogmatiz mu. Slepa vera v dogme je celo do vedla do tega, da se je postavilo načeto, da je dvojna resnica mogoča. Religija pa je v svojem bistvu vedno bila in ostane zadeva poe-dinca in začenja še le tam, kjer se znanost neha. Zato je dolžnost vsakogar delati na to, da zavlada v vprašanju verstva svoboda prepričanja. Jur. Žerjav je predaval o evoluciji, načelu dela in samopomoči. Utemeljil je optimistično svetovno naziranje. Pesimisti odklanjajo naziranje, da rasteta kultura in nravnost, in ž njima civilizacija. S temi je boj končan. Kultura raste, zmaga socijalne ideje pa vede tudi do zmage nravnosti. Posameznik in družba sta sposobna delati zavestno drug za drugega. Uravnajmo vsled tega sebe in družbo tako, da se bode iz njih kazala energična delavnost. Kot načelo bodi samopomoč. K socijalnemu momentu »pomoč« stopi individualen moment. Družba navajaj posameznika, da veruje v lastno silo. Pogoj samopomoči je poznati svoj položaj in imeti smotre. Poznati moramo sebe in celoto, iz katere smo vzrastli; temu pridružujmo ideal: najvišja po-vzdiga sebe in družbe. To načelo, ki ga najdemo za nacijonalno celoto prav evidentno formulirano v geslu nz naroda — za narod«, moremo opravičeno imenovati radikalizem, kakor je naša struja. Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Duimis. (Dalje,) »Vendar se ta poroka nikdar ne izvrši/ pravi Beauchamp; nkraij ga lahko napravi pairon?, kakor gaje napravil baronom, totii nikdar ne more iz njega napraviti plemiča, in grof Mor-cerf je prearistokratska sablja, da bi privolil zaradi dveh revnih milijonov v tako mesalijanso. Grof Morcerf se sme oženiti samo s kako markize." „Dva milijona l To je vendar lep denar/ odvrne Morcerf. nTo je kapital, s katerim je lahko ustanoviti gledališče na boulevardu ali železnico, ki bi vezala jardin des Plantes in Kupček »Postite ga, naj govori," pravi bebav malomarno, »in oženite se! Vi se oženite v znamenju mošnje, ali ni res? Kaj »Tedaj izgubi svoje-plemstvo/ odvrne Lucien, »kajti jaz1 sem nizek, zelo nizek." »Krasno!" vsklikne Beauchamp, »niinisterstvo poje Be-rangerove pesmi; kam vendar pridemo, moj Bog?" »Gospod Chateau-Renand ! Gospod Maksimilijan Morrel lB naznani komornik, imenuje dva nova gosta. »Torej smo polnoštevilni/ pravi Beauchamp. »Zdaj bomo torej končno zajutrekovali, kajti če se ne motim, ste pričakovali samo še dve osebi, Albert?" ,, Morrel! * zamrmra Albert presenečeno. „ Morrel kdo je to ?" Toda predno še konča, zgrabi njegovo roko gospod Chateau-Renand, lep tridesetleten mož, plemič od temena do peta. »Dovolite mi, moj ljubi," pravi, »da vam predstavim kapitana spahijev, gospoda Maksimilijana Morrela, svojega prijatelja in rešitelja. Sicer pa se mož priporoča najboljše sam. Pozdravite mojega junaka, grof." Iti plemič stopi na stran, da napravi prostor veliki in lepi postavi mladega moža z bistrim pogledom in črnimi brki, vas torej briga? Boljše, da stoji na tem znamenju grb manj in'katerega so videli naši čitatelji v Marseilleu ob tako diamatič-nfola več; v svojem grbu imate sedem merlet*): od teh daste [nem dogodku, da se ga gotovo spominjajo. Bogata, pol frau-tri svoji žei:i, jn vedno imate še štiri. To je jedna več, kakor coska, pol orientalska uniforma, ki mu je pristojala izvanredno jih je imel vojvoda Guise, ki je postal skoro francoski kralj in katerega bratranec je bil nemški cesar." »Pri moji duši, mislil bi, da imate prav, Lucien," odvrne Albert raztreseno, »Gotovo! Sicer pa je vsak milijonar plemenit kakor ba-mmh to se pravi, da je lahko." »Pst, ne govorite tako, Debrov/ odvrne smehljaje Beau-c,t,a,nP> »kajti tukaj je Chateau-Renand, ki vas odvadi vaše ma-u»Je z« paradokse s tem, da vam zabode skozi telo meč svojega ,,re(,!li.kn' ilne»iovan Itenand de Montauban." *) V heraldiki ptiči brez nog in brez kljunov. lepo, je oblačila njegovo močno postavo, in široka prša mu je dičil red častne Legije. Mladi častnik se pokloni z najuljudnejšo eleganco. Morrel je bil močan in zato v vsaki svoji kretnji gracijozen. »Gospoc/ pravi Albert z ljubeznivo uljudnostjo, baron Chateau-Renand je vedel že naprej, kako zelo me bode veselilo, seznaniti se z vami. Kakor ste njegov prijatelj, go spod, bodite tudi naš." »Zelo lepo," pravi Chateau-Renand, »in želite si, moj ljubi grof, da bi storil v slučaju potrebe za vas isto, kar je storil za me." »hi kaj je storil?" vpraša Albert. „0," pravi Morrel, »o tem ni vredno govoriti, gospod pretirava." »Kako," pravi Chatenau-Renand, »o tem ni vredno govoriti? Življenje ni vredno, da bi govorili o njem?... Resnično, kar pravite, je prefilozofično, moj ljubi gospod Morrel... To velja pač lahko za vas, ki izpostavljate svoje življenje vsak dan, a ne za me, ki ga izpostavljam samo enkrat slučajno..." »Iz vsega, kar pravite^ baron, se da sklepati, da vam je gospod kapitan Morrel rešil življenje." ' »O moj Bog, da, m čisto pošteno," odvrne Chateau-Renand. — »In ob kateri priliki?" vpraša Beauchamp. »Beauchamp, prijatelj moj, znano vam je, da umiram lakote/ pravi Debrajr, »ne dajte nam torej še pripovedovati povestij." »Prav/ pravi Beauchamp, »a jaz vendar ne branim, da bi šli k mizi... Chateau-Renand nam pove to pri mizi." »Gospodje/ pravi Morcerf, »ura je šele četrt na jednajst, in veste, da pričakujemo še jednega gosta." „0, to je res, diplomata/ odvrne Debrav. »Diplomata ali koga drugega; kaj je, ne vem, kar vera, je to, da sem mu poveril jaz sam neko poslanstvo, katero je-izvršil, v moje tako veliko zadovoljstvo, da če bi bil kralj, da bi ga bil imenoval vitezom vseh svojih redov in če bi mu imel podeliti zlato runo in red hlačnega traku zajedno." »Če torej Še ne sedemo k mizi/ pravi Debrav* »si na-ljite kozarec xeresa, kakor smo storili mi, in pripovedujte, baron." »Vsi veste, da mi je prišlo na misel, potovati v Afriko." »To je pot, ki so vam jo zaznamovali že vaši predniki, moj ljubi Chateau-Renand," odvrne Morcerf uljuduo. ;.. ¦ Iur. jp 81 a k a rje znanstveno utemeljil narodnostno gibanje ter dokazal, da je narodno delo cjivilizatoriSno delo. S tega staliSča je obsodil kozmopoliti-zem kot proticivilizatorično stremljenje. So pa mednarodni interesi: n. pr. znanstveni, socijalni, ekonomični in tudi politični, in ako hoče narod te interese doseči brez škode za se, je to v obče hvalevredno. Ako pa je n.pr. slovenski delavec manj zaveden, kakor laški ali nemški, imata on in naš -narod večjo izgubo, kakor razredni interes. V debati je phil. Grošelj dokazal, da je etika produkt človeške družbe, na podlagi dokazov iz zgodovine in geografije. Aprijoristicna metoda v znanstvu, ki bo je poslužujejo konfesije, je popolnoma nevzdržljiva. Vsa človeška zgodovina kaže na vedno retirado religije pred empirično znanostjo. Pri seji odseka za materijelno stanje slovenskega dijaštva, ki se je vrtila 6. popoldan pod predsedstvom phil. Kramarja, so predavali phil. Kadunc (Praga), phil. Leskovec (Gradec) in phil. Hab6 (Dunaj) o gmotnem stanju slovenskega dijaštva v posameznih vseučiliških . mestih. Iz vseh treh predavanj je raz videti, da je velika večina slovenskega dijaštva popolnoma navezana na podpore, in da je položaj mnogih naravnost obupen in vse prej, nego zavidanja vreden. Pri debati sta phil. Grc&elj in iur. Žerjav navedla več slučajev, ki jasno kažejo, kako klerikalci s podporami kupujejo prepričanje dijakov. Dr. Turna pa je glede na to, da so se poročevalci izrazili neugodno o posojilih, priporočal brezobrestna posojila kot prav primeren način podpiranja. Le to ni prav, da se taka posojila ne vračajo. Po nekaterih opazkah phil. Grošelj a in iur. Žerjava se je nato sklenilo predložiti plenarnemu zborovanju tozadevno resolucijo: (Glej spodej!) Sledil je razgovor o izberi poklica, pri katerem je iur. Premrl predložil zborovalcem tiskano statistično tabelo akademiške inteligence na Kranjskem po narodnosti. Na podlagi iste in na podlagi statističnih podatkov s Spodnje Štajerske je potem nasvetoval, katerim poklicom naj se danes slovensko di-jaštvo v prvi vrsti posveča. Za Primorsko je navedel enake statistične podatke dr. Rvbaf ter priporočal, da več Slovencev stopi v uradniško službo. Ob enem je priporočal učenje italijanščine. Ko je še dr. T uma omenil posipanje primorskih šolskih oblastij pri imenovanjih profesorjev, se je h gorenji resoluciji dodala še druga. (Glej. spodej!) Koj za tem odsekom je zboroval odsek za ljudsko izobrazbo pod pred- sedstvom iur< Me d v a ž a. Phil. Breznik je predaval obširno o ljudskem knjižništvu ter povdarjal potrebo reforme društvenih knjižntojp *i#ika za knjižnice. Ta poslednji naj bi bil nekaka poljudna slovstvena zgodovina. Ob enem je priporočal, da se ustanavlja čimveč stalnih ljudskih knjižnic, potujoče naj se ustanavljajo le tam, kjer drugih ni mogoče. Sledila sta referata iur. Šorli-j a in vet. Ribni-karja o delovanju »Adrije« in »Pro-svete«. O 4. točki dnevnega reda tega odseka je poročal 7. zjutraj namesto zadržanega iur, Zdolšeka iur. Premrl. Razložil je pomen poljudnih predavanj za izobrazbo našega ljudstva. Vidimo drugodi vspehe predavanj, in tuji narodi nam služijo lahko za vzorec. Ne smemo pa snovati še pri nas kakih ljudskih univerz, kakor jih imajo drugod. Pri nas moramo pričeti še le z ljudskimi-srednjimi in meščanskimi šolami; kriti pri nas gre le -«a nadaljevanje ljuuske šole. Takfii se je še raznih drugih vprašanj, tikajočih se predavateljev, snovi, krajev i. t. d. ter konečno priporočal: Več med ljudstvo, manj med meščanstvo. Phil. Grošelj je na ta zadnji nasvet reagiral, češ, naša inteligenca je še manj intc-Mgentna kot naše priprosto ljudstvo, in da so predavanja za naše meščanstvo najmanj tako koristna, kakor za ljudstvo. Postavil pa je tudi klerikalno dijaštvo v * Slov. dijaški Zvezi« za vzgled, kako se ne sme predavati ter naštel nekaj duhtečih cvetk iz predavanj dveh »Da-ničarjev«. Po nekaterih nasvetih dr. Turne in vet. Ribnikarja sklene se predložiti plenarnemu zborovanju tozadevne resolucije. (Glej spodej!) (Konec pride.) Resolucije velikega ljudskega shoda dne 8. kimovca 1905. v Trstu. I. Slovenci, zbrani na velikem ljudskem shod v »Narodnem domu" v Trsta, nujno zahtevajo, dac. kr. namestništvo nemudoma izda odredbo, da mora mestni svet tržaški v mestu samem ustanoviti ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in to uvažuje, da izreka razsodba c. kr. upravnega sodišča z dne 7. X. 1904. št. 10.471, da je reSiti samo še vprašanje 1) ali je na okoliških šolah še prostora za otroke tržaškega mesta 2) ali posebne krajevne razmere ne otežujejo otrokom iz mesta, da bi pohajali šole na deželi; — končno uvažuje, da je. odgovor na ti vprašanji popolnoma notoričen. Vsako daljše zavlačevanje pomenja očitno kršenje zakonov, zlasti § 59. državnega šolskega zakona in znanega čl. XIX. drž. osn. zakona, in zato proti takemu postopanja že danes naJSlOIBSfleJe protestujemo. Dokler pa se to ne zgodi ter bi se mestni svet tržaški upiral nalogu c. kr. na-meatništva z namenom, da še dalje zavleče ustanovitev slovenske ljudske šole, tedaj naj ukrene vlada nemudoma vse potrebno, da se taka slovenska ljudska šola ustanovi in vzdržuje na državne stroške. — II. Na ljudskem shodu zbrani Slovenci obsojajo od tujcev in vlade med nas zaneseni provincijalizem. Vsi Slovenci naj se zavedajo, da treba nastopati za vseslovenske interese in te-žuje enotno, — p oz i v 1 j ^vo slovensko časopisje, da deluje intenzivnejše v tem smisla. Zahtevajo, da se narodi zakonito konstituirajo, da postanejo tako tudi juridičiie osebe z lastnimi organi. Zato se naj avstrijski državljani razdele po narodnosti v upravne celote. Naj se da brez ozira na teritorij vsakemu narodu lastno zakonodajstvo in samouprava v vseh kulturnih in narodno-gospodar-skih zadevah. V to svrho naj se zasuujejo narodni parlamenti in upravne oblasti naj se razdele po narodnostih. Resolucija za slovensko vseučilišče. 1. Slovansko dijaštvo, zbrano dne 6. septembra t. 1. na prvem shodu narodno-radikalnega cuJaSi'-"! v Trstu, mani i" o ?. i i r a za slovensko vseučilišče v Ljubljani; zahteva, da se reši slovensko vseuči-liško vprašanje najmanj istočasno z opravičenimi vseučiliškimi zahtevami drugih avstrijskih narodov; o d k I a nj a najodločnejše, da bi bil Trst sedež italijanskega vseučilišča. 2. Isto poživlja vlado, da ustvari potrebne pogoje za slovensko vseučilišče in smatra za eno prvih dolžnosti slovenskega dijaštva, da se posveča po končanih visokošolskih letih nadaljni strokovno-znanstveni izobrazbi, da tako postavi zadostno število usposobljenih učnih moči za slovensko vseučilišče. A. Resolucija odseka za dijaško izobrazbo. 1. a) Narodno radikalno dijaštvo obsoja nečuveno indolenco slovenskih profesorjev, ki še niso napisali slovenskih učnih knjig za srednje šole. Povdarjamo potrebo, da ae slovenski srednješolski učitelji organizujejo, da zastopajo stanovske interese in gojijo slovensko srednješolsko pedagoško slovstvo. Slovenski srednješolski učitelj skušaj z visoko izobrazbo in idealno vnemo paralizovati ne- j ugodni vpliv sedanjega pomanjkljivega srednje-Šelskega sistema in malenkostnega miljeja naših | srednješolskih mest. V u. namen naj goji brez strankarskih namenov tesnejega prijateljskega stika z dijaštvosi izven šole, b) opozarja javnost na Škodljivost ško-fovih zavodov, kojih intencije nasprotujejo temeljnim principom srednješolske vzgoje, c) zahteva, naj vlada med posameznimi predmeti srednje šole znanstveno soglasje, da ne pobija ena stroka naukov in metode drugega, II. — priporoča slovanskim dijakom, naj premišljeno izčrpavajo vsa izobraževalna sredstva vseučiliških mest. Toplo jim naave-tuje Prago, to pa z izrecno opombo, da naj se dijaštvo potrudi vživeti se v češke razmere in priučiti se češkemu jeziku. Opozarja na jugoslovanska vseučilišča. 3. Biti članom akademične organizacijo je za dijaka nujno potrebno. Le-te pa naj se pazno izogibajo političnega strankarstva. Notranja vez jim bodi' program, kise izraža brez kršenja individualnosti v podlagah enotnega svetovnega naziranja. Narodna in socijaiua ideja veže naša društva. Po načelu dela in samopomoči naj se razvijajo sile posameznika v korist celoti. Akad. društva naj delajo, da se dviga dijaštvo duševno, nravno in gmotno. O sredstvih, da se dosežejo ti nameni, izjavlja: a) društva najintenzivnejso goje strokovno in splošno izobrazujoče predavateljsko. V čitalnici naj ne manjka znanstvenih revij, knjižnica naj vsebuje znamenito dela moderne splošne znanstvene in pa tudi Itmo-slovne literature. Prirejajo naj poučne izlete. b) Društva naj goji- pošteno zabavo, petje, telovadbo. Srednjeveške tradicije dvoboja naj skušajo odpraviti, s tem, da skušajo vplivati na javno mnenje in uvesti poravnavo sporov. S predavanji o alkoholizmu in spolnih boleznih naj opozarjajo že absolvirnne srednješolce na to nevarnost. c) Zastopajo naj odločno gmotne int<> rese slovenskega dijaštva v smislu resolucijo odseka za gmotno stanje. B. Resolucija gmotnega odseka. 1. Narodno radikalno dijaštvo, zbrano na svojem I. shodu v Trstu, smatra žalostne gmotne razmero za prevažen del slovenskega socijalnega vprašanja. Slovensko posojilnlštvo je glavni vir, ki naj z ustanovitvijo podpornih fondov zagotovi dijakom večjih podpor. — Radikalno dijaštvo graja ostro brezvestnost onih, ki po končanih študijah brezobrestnih posojil ne vračajo, k<\i s tem oškodujejo podporna društva, kratijo zaupanje v dijaštvo. Odklanjamo z zaničevanjem vs«ko /na čaju kvarljivo podporo, ki ji je namen vplivati na prepričanje. 2. Narodnoradikalno dijaštvo zahteva, da se podpore pravično regnlirajo in predlaga ustanovitev osrednjega biro jo, kamor naj j a- ; v\jo podporniki svoje podpore, in kjer morejo j dobiti informaci). j 3. Glede podpornih društev želimo, da ; se da v njih odborih slovenskemu dijaštv« i posvetovalna pravica, da se zagotovi podpora = za celo leto pod pogojem, da se gmotne raz- ; mere poclpiranca ne izpremenijo, ter smatramo j mesečnih 10 K za podariti minimum. j 4. Radikalno dijaštvo izreka „Omladinr j za njeno delovanje na dijaško socijalnem polj« svoje priznanje ter jo poživlja, da -nadaljuje (Dalje u prilogi.) »Da, toda zgodilo se ni, da bi kakor oni oprostili Kristov grob." »Prav imate, Beauchamp," pravi mladi aristokrat. »Zgo-dilo se je le, da bi zadovoljil svojo strast, streljati s pištolami. Kakor veste, se mi dvoboj studi, odkar sta me dva zastopnika, katera sem si volil, prisilila, da sem jednemu. svojih najboljših prijateljev prestrelil roko... namreč ubogemu JFrancu d' Epinav, ki ga poznate vsi." »O da, to je res," pravi Delarv, »vidva sta se torej bila... Zakaj pa?" »Vrag me vzemi, če se tega še spominjam 1" pravi Cha-teau-Renand. »Česar se pa spominom čisto dobro, je to, da sem se sramoval, da bi pustil počivati talent, kakor je moj, in sem hotel svoje nove pištole, ki sem jih dobil v dar, poskusiti na Arabcih. Zato sem se namenil v Oran in se vkrcal na la-dijo. Iz Orana sem prišel v Constantine, in sicer še baš pravočasno, da sem videl, kako se je opustilo obleganje. Vrnil sem se kakor drugi. Oseminštirideset ur sem vstrajno prenašal po dnevi dež, po noči sneg; končno je tretje jutro poginil moj konj vsled mraza. Uboga žival! Arabski konj, navajen na odejo in peč hleva, se je čutil v tujini, ko bi bil imel prenesti v Arabiji deset stopinj mraza." »Zato ste torej hoteli kupiti mojega angleža," pravi De->ray; »menili ste pač, da bo ta prenašal mraz boljše kakor vaš , arabec." »Motite se, kajti zaobljubil sem se, da se več ne vrnem v Afriko." »Torej se bojite?" vpraša Beauchamp. »Pri moji duši, da, to moram priznati," odvrne Chateau-Renand; »in za to imam vzrok. — Moj konj je bil torej mrtev. Svoje umikanje sem nadaljeval peš, šest Arabcev je pridirjalo k meni, da bi mi odsekali glavo, dva izmed njih sem vstrelil s svojo dvocevko, dva s svojima pištolama; toda ostala sta Se dva, in jaz sem bil brez orožja. Jeden me je zgrabil za lase, ki jih zdaj zato nosim kratke, kajti človek nikdar ne ve, kaj se mu lahko zgodi, drugi mi je zavihtel nad vratom jatagan, in čutil sem že hladno železno ostrino, ko je nameri! na nju ta gospod tukaj ter vstrelil onega, ki mi je hotel odrezati glavo, s pištolo, in usmrtil drugega s sabljo. Gospod si je stavil nalogo, rešiti oni dan komu življenje, in slučaj je hotel, da sem bil jaz oni srečni človek; če kdaj obogatim, si dam napraviti od Klagmanna ali Marochettija kip Slučaja." »Da," pravi Morrel smehljaje, »bil je 5. september, to je obletnica dneva, ko je bil moj oče rešen na čudovit način; tudi praznujem ta dan vsako leto, kolikor je v mojih močeh, s kakim..." • »Junaškim činom, ali ni res ?" ga prekine Chateau-Renand. »Kratko, bil sem izvoljenec, a to še ni vse. Ko me je rešil meča, me je rešil še mraza, podarivši mi, ne polovice svojega plašča kakor sveti Martin, ampak cel plašč, in lakote s tem, da je delil z menoj, uganite, kaj 1" »Felixovo pašteto V" vpraša iteauchamp. »Ne, ampak svojega konja, od katerega sva snedla vsak jeden kos z veliko slastjo; to je bilo trdo." »Konj ?" vpraša Morcerf smeje. »Ne, ampak doprinesti to žrtev," va, kod ga je ta čas vodila njegova pot V" »In ali si morete misliti o njem, da bode točen V4 vpra.;a Debrav. »O njem si lahko mislim vse,** odvrne Morcerf. »Pazite na teh pet milostnih minut, manjkata samo ^ dve minuti." »Prav, ta čas vam povem nekaj malega o mojem gostu." »Oprostite," pravi Beauchamp, »ali je v tem, kar nam poveste, najti snov za feljton ?" »Da, gotovo," pravi Morcerf, »in še silno zanimiva." »Torej govorite, kajti zdaj vidim, da me bode v zbornki manjkalo. Moram se razvedriti." »Zadnji karneval sem preživel v Rimu." „To vemo," pravi Beauchamp. »Da, toda ne veste, da so me pri tem ugrabili roparji." Priloga Jote" it. 73. i dne 13. septembra NOS. sosebno z zbiranjem statističnih podatkov, dokler se ne oprimejo tega velevažnega dela po-klicanejši faktorji, C. Resolucija odseka za ljudsko izobrazbo. 1. Narodnoradikolno dijaštvo smatra organizirano poljudno delo med slovenskim ljudstvom najvažnejšim sredstvom za napredek na kulturnem, političnem in goapMarskeni p.ojjjp. 2. Ustanovljajo naj se v večjih krajih stalne ljudske knjižnice, v manjših pa potujoče kot impulz za stalne. 3. Prirejajo naj se nazorna ljudsko predavanja iz vseh strok človeškega znanja. 4. Vsa društva z izobraKvaluo teutlerico naj se reformujejo in organizujejo ,v tem smislu. Nujno potrebna je njihova zveza. 5. Slovenska inteligenca in akademiki naj stopijo temu gibanju na čelo.' _^___.__ __^___.^_„_^___^.^^ nih društev za manjša okrožja, ki naj omogo-čujejo vsakemu delovanje v gorenjem smislu. 7. Tudi avtonomne korporacije nuj skrbe" za gmotno stran teh teženj. Č. Resolucija organizačnega odseka. Narodnoradikalno dijaštvo priporoča, da se društva narodno - radikalnih akademikov združijo v enotnejšo organizacijo, ki naj na podlagi dosedanjih organizacij skuša biti nekak izvrševalni in reprezentativni organ narodno-radikalnega dijoštva. Naše glasilo je »Omladina". Popolna des rganizacija klerikalne stranke. Po deželi kroži taka-le okrožnica: „Veleča8titi g. doktor Gregorčič! Podpisani se obračamo na Vas kot vodjo političnega društva „SIoge" s prošnjo, da blagovolite n važevati naše mnenje in sodbo v sedanjem žalostnem političnem življenju katoliško - narodne stranke na Goriškem ter da blagovolite na iiasvetovaiu način poskrbeti, da se čimprej opomore naši »Katoliško-narodni stranki" do pravega življenja in delovanja. Vsak naroden opazovalec.naših razmer, slednji pravi domo ljub mora priznati z žalostjo, «ia je naše katoliško-politično delovanje na Goriškem nezadostno, zato nevspešno ter da vzbuja resne pomisleke in opravičeno bojazen za prihodnost. Krivo je pa temu a) pomanjkanje delavnega središča, jasnega odločnega programa in le na podlagi tega mogoče krepke organizacije. Krivo jo temu b) časopisje naše stranke, ki nikakor ne zadošča svoji nalogi. af Za zastopnico naše politične smeri služi dozdnj »Sloga", ki se pa ~ bodimo odkritosrčni — probuja večinoma le za čas volitev, sicer pa spi; pri nji pogrešamo celo vsakoletnih občnih zborov! In ker je »Sloga", oziroma »Sloginu odbor mrtev, se pozna nedelavnost, odrvenelost v katoliško-narodno-po- litičnem ožim boljalimanj po vsej deželi: boljinbolj nastopa popolna desorganizacija! In kako ne V1 Če je mrtvo srce — in to bi morala bili „ Sloga'' po svojem bistvu — so nedelavni tudi drugi udje! Ako drže" roke križem oni, ki se jim je poverilo vodstvo stranke, kako more stranka napredovati! In ali je sploh mogoče pričakovati prave srčnosti HprimoiflBttMi&laiUUlfi^ PosaJPj}jh skupinah po deželi, ako vidijo za resno delo sicer sposobni in vneti možje, da se poklicani vodi-: telji ne ganejo ? ! —- Povsod se opaža potrtost in deloma celo obup nad sedanjimi nezdravimi jazmerami; javlja se boljinbolj nezadovoljnost nad sedanjo mrtvoto, in vsi pravomisleei, bodi izobraženi ali preprosti, teže* po koreniti pre-membi, zahtevajo v našem katoliško-političnem življenju vstrajnega delovanja na podlagi jasnega in odločnega programa.----------------------- Temu more opomoči za zdaj le »Sloga". 1.) Skliče naj se torej čimprej »Slogin'' občni zbor, gotovo takoj po Veliki noči, in na njem naj se pred vsem začrta jasen in odločen program katoliško-narodne stranke na Goriškem, in sicer vseskoz na podlagi resolucij »Slov. k a t. s h o d a" ;• program se objavi in razpošlji. 2.) »Slogin" odbor bodi izbran iz res vnetih in delavnih moči, odločnih pristašev katoliško-narodne stranke, iz mož, M bodo tudi v resnici delovali docela v smislu določenega programa. Pri tem naj se upošteva tudi naše mlajše moči, lajike v Godci, ki so gotovo pripravljeni delati, kakor hitro se jih pozove v javnost. 3.) Na občnem zboru naj se imenuje tudi stalne zaupnike „ Sloge" po deželi — nekak pomožen odbor, — do katerih naj bi se „Sloga" obračal«' ,>o nasvete. Vsak tak stalen zaupnik — nko ; .> mogoče lajik, toda le povsem zanesljiv, — pa naj bi imel v svojem okrožju še posebnih svetovalnih in informacijskih tovarišev. 4). Med letom in v potrebi naj bi so sklicevali zaupni shodi v Gorico, kjer naj bi se sploh določilo shajališče katoliško-marodne stranke. o.) Ne smemo pa prezreti, da je v povzdigo katoliško-narodne samozavesti in v vspešuo delovanje iu napredek katoliško-narodne stranke neobhodno potrebno tudi — t dobro - časopisje. (>.) Sedanji glasili stranke »Gorica" in »Prim. List" nisti ko* svoji nalogi. Preu-strojiti se morata! Postaviti se morata lista v vseh prašaujih na jasno, odločno stališče, začrtano jima v jasnem iu odločnem programu »Slogo". Slednji neodločnosti in omahljivosti bodi konec! 7.) Da bosta lista res ugajala, morata biti zanimiva. In, ako se to zahteva od »Go rice", velja to tem bolj za mnogo bolj razširjeni in bolj prepostemu ljudstvu že od časa ustanovitve, namenjeni.. »Prim... List.",...ki. ima pač isto nalogo za Goriško kakor vrli „Domoljub" za Kranjsko. Kadi svojih vrlin pri-; dobiva »Domoljub" tudi po Goriškem vedno več naročnikov -- na škodo »Prhn. Lista". Odločnost in zanimivost lista je, ki vleče in mika! Preprost slog, preposta, nmljiva beseda, krepkost izraza, kratke, jedrnate in mnogovrstne notice, kolikor le mogoče kratka in jedrnata poročila o važnejših dogodkih iz vseh krajev dežele, življenja polni, času in razme-rnm primerni uvodni članki — to bodi načelo naših listov! 8.) Da se pa to doseže, treba gfedati pred vsem bolj na uredništvo, treba, da dobi vsak list svojega urednika, in ti naj bodo zavedni katoliški iojiki — in takih se dobi zdaj, hvala Bogu ! 9.) Na občnem zboru „Sloge" naj se pogovori z zaupniki po deželi o s o trudni štvu pri listih. Vsak okraj, oziroma večji kraj imej stalne dopisnike, da bo v. listih zastopana vsa dežela: Dopisniki naj se moralno zavežejo, da bodo redno dopisovali; opozori naj se jih tudi na načela, da bodo res zanimivi dopisi, ter da bo vsakdo bral z veseljem in pridom. To so naše odkritosrčne besede, ki jih je narekovala goreča ljubezen do naše svete narodne naloge. Naš namen ni podirati, ampak zidati, iu zato upamo trdno. • da se našega in ljudskega glasu ne presliši!" Ites zanimiva okrožnica, ki potrjuje naše opetovane trditve, da di. Gregorčič s svojimi pajdaši nima nikakega programa, kar tako jo drajsajo naprej, kakor že baš pride in kakor hoče Pajer in vlada, katerima so se klerikalci prodali, da so le zlezli na vrh. Samo za njih osebieejim je bilo, za drugi nič —odtod umevna popolna desorganiezacija klerikalne stranke. Zgubavajo tla, in ker se Jjustvo in veljaki vedno bolj zavedajo nesreč, s katerimi jih je doslej obdarila klerikalne stranka, tudi popolnoma zgubijo tla. Obračun bo hud! Klerikalci so prišli torej sami do spos-nanja, da je njihova organizacija »rinter dem Hund". Le dr. Gregorčič je tako pameten, da misli, da je še vedno »na konju." Domače in razne nouice. Odkritje Prešernovega spomenika. — 20.000 Ijudij iz raznih stranij Slovenije tor raznih krajev slovanskega sveta se je udeležilo v nedeljo slavnostnega odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani. Odposlanstva, zastopniki in društva so se zbrali pred „Narodnim domom", odkoder so odkorakali na slavnostni prostor na Marijinem trgu. Sprevod je otvoril oddelek ljubljanskega Sokola na konju. Za njim v kočijah: odposlanstvo mesta Beligrad, odposlanstvo iz Prage, zastopnik češkega vseučilišča v Pragi, češke akademije znanosti, kluba mladočeških poslancev, odposlanstvo Zagreba, zastopnik jngoslov. akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, zastopnik ruskega vseučilišča v Petrogradu. Za gosti je svirala ljubljanska društvena godba. Za njo Sokoli iz Kranjske, Štajerske, z Goriškega, iz Trsta, Hrvatska Sokolska Zveza, vseh Sokolov okoli 400. Za Sokoli so stopala dijaška društva, med njimi »Adrija«, učiteljska, potem razna druga društva in korporacije, srbska odposlanstva iz Belegrada, društva iz Zagreba, zastopnik ameriških Slovencev,, Slovencev iz Gradca, iz Sarajeva, razna drug ..;, ištva; med županstvi: županstvo Bovec, Kobarid, Tolmin, Lokve, Miren, Naklo; med čitalnicami: čitalnica iz Cerkna in Sežane. Potem so sledila še razna druga društva; med njimi Prosveta iz Gorice, kolesarsko društvo iz Gorice. Med pevskimi društvi: Obilo društev iz Trsta, Nabrežina, Ladija iz Devina, Pevsko in glasbeno društvo iz Gorice, itd. -— Ljubljanska pevska društva so zapela pod vodstvom prof. Hubada ob spomeniku Nedvedovo kantato „Slava Prešernu". Nato je govoril slavnostni govornik dr. Ivan Tavčar. V vznesenih besedah je slavil Prešerna, kazal na velik "pomen spomenika; ko pa je padla zavesa, so zaorili »Slava" in »Živio" -klici, z grada pa so topiči naznanjali zgodovinski trenotek. Na to je govoril profes. Peter pl. Zabolotskij, zastopnik ruskega vseučilišča v Petrogradu, slaveč Prešerna, na katerega so ponosni tudi Husi. Ravno po njem smo se bližje seznanili. Mogočna ruska beseda je vzbudila burno ovacijo. Za njim je govoril zastopnik Belgrada podžupan Petrovič, potem praški župan dr. Srb. Viharna ovacija se je napravila na tribuni se nahajajočemu pesniku Jaroslava Vr h I i ck e m u. Govoril je še potem zngrebški župan dr. A m ruš, nakar je vzela mestna uprava spomenik v svoje varstvo. Župan Hr i b a r je imel tu primeren govor. Nnto so položila najrazličnejša društva vence na spomenik, med temi tudi kolesarsko društvo »Gorica" in pevsko društvo »Ladija" iz Devina. Društva iu korporacije so potem korakale po mestu. -- Pri banketu v »Nar. domu" je govoril župan v slovenskem, češkem, ruskem in srbohfvatskem jeziku, pozdravljajo goste. Govorili so še razni drugi govorniki, dr. Triller, dr. Herold, župan Belgrada G1 a v i 11 i Č, Gabriela Preissova, hrvatski pisatelj Ljuba pl. Babič-Gjalski itd. Ko-mersi v „Nar. domu", pri „Lloyduu, „No-vem svetu" in v »Iliriji" so bili kar najbolje obiskani. Nastopili so razni govorniki. — Ljubljana je imela praznično lice, le škof s svojimi kanoniki ostentativno ni razobesil nobene zastave, kar pa je le v čast Prešernovemu spominu! . PŠfSkO in glasbeno društvo naznanja, da prične redni pouk za glasovir in gosli L oktobra t. 1. V Ahje se prične 15, t...j** r društvenih p«., jtVa. in sicer vsak ^'Hvuik od 10.—12. dopoludno in od 2.—3. popoludne. Pevsko In glasbeno drušivo vabi gg: pevke in gg. pevce na redne zborove vaje kakor do zdaj: g.čne pevke vsak torek in četrtek od 6.-8. in gg. pevce vsak torek in petek od S.—9. zvečer. Veselica v Št. Andrežu. — 17. t. m. priredi „Bral 110 in pevsko društvo v Št. Andrežu". svojo običajno letno veselico s prijaznim sodelovanjem nekaterih okoličanskih bratskih nRoparjev sploh ni," pravi Debraj. -O, so, so, in še celo strašni, to je občudovanja vredni, tiiftii so se zdeli zelo primerni, da vzbudijo v človeku strah." -Čujte, moj ljubi Albert," pravi Debrav, » priznaj te, da - e jo zakasnil vaš kuhar, da še niso došle ostrige iz Marennesa i;!: * k< ude in da hočete po vzgledu gospe de Maintenon na-'if.^.v.-tiii skledo s poverijo. Povejte to, moj ljubi, mi smo do-v«.•:j dobra družba, da vam to oprostimo in bomo poslušali po-vt'.-t. naj bode še tako bajevna." „ln jaz vam pravim, da je kljub vsi svoji bajevnosti resnična od začetka do konca. Roparji so me ugrabili ter me odvali na zelo žalosten kraj, ki se imenuje katakombe svetega Hebastijafta.* 9Ta kraj poznam," pravi Chateau-Renand. »Mene ni bilo, da bi si poiskal groznico." sIn jaz," pravi Morcerf, »sem jo imel resnično. Naznanili so mi, da m lahko odkupim jetništvu s štirimi tisoči rimskih tolarjev. K nesreči sem jih imel samo petnajst sto. Bil sem na koncu svojega potovanja, in moje kreditno pismo je bilo izčrpano. Pisal sem Francu. In za Boga, čujte, Franc je Hi prisoten, in lahko ga vprašate, če se lažem le za pičico. Pisal sem Francu, če ne pride do Šestih zjutraj s štirimi tisoči tolarjev, da bom imel deset minut po Šesti uri čast, prištevati se svetim in slavnim mučenikom. In gospod Luigi Vampa, to je ime glavarja mojih roparjev, mi je zatrdil - in prosim vas, da mi to verjamete —, daboTavnol natančno po svoji besedi." »Toda ali je prišel Frauc s štirimi tisoči tolarjev ?" pravi Chateau-Renf.Tid. »Kaj vraga 1 Če se imenuje človek Franc w> ^rsfott) ri) okolico ««er *m -m narisal E, Bombig izdala in založila 5lov&nska knjigarna A- Gabršček v Gorici. Nategnjeu na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poštnino vred K9~ Isti zemljevid ukusno opremljen z oglasi narodnih tvrdk, tudi na platnu in s palicama, s poštnino vred K 5*—. ZBORI možki in mešani. ŠEST MOŠKIH ZBOROV, uglasbil Anton Nedved. 1. Pevčeva molitev. — 2. Ljubezen in pomlad. — 3> Lahko noč. — 4. Planinsko dekle. — 5. Popotna pesem. — ti. Pri poroki. (G. M. 18880 K 110 OSEM MOŠKIH ZBOROV, uglasbil Anton Nedvec. 1. Zastavenička (kantata). — 2. Po-nočni pozdrav. — 3. Ne žabi me. -- 4. Podoknica. — 5. Ko gledam ti v oči. — 6. Dekletu. — 7. Nagrobna pesem. — 8. Avstrija moja. (G. M. I8»l.) K M0 SEDEM MOŠKIH GLASOV, uglasbil P. Hugolin Sattner. 1. Zjasni zvezde mu temne! — 2. Kakor nekdaj (čveterospev). -• 3. Pogled v nedolžno oko. — 4. Za dom med bojni from. —- 5. Zdrav ijea. — fi. Veseli zbor. — 7. iS a planine (Partitivra s Štirimi glasovi. (G. M. 1894.) K 2-50 NA VRELU BOSNE. Velik možki zbor. Uglasbil F. S. Vilhar. (G. M. 1900.) K 1-60 NAPEVI ZA CVET3R0 IN PETERO MEŠANIH GLASOV, zložil P. Hugolin Sattner. 1. Nazaj v planinski raj. — 2. Po zimi iz šole. — 3. Studenčku. — 4. Majniku v pozdrav. — r>. Detetu. — ti. Opomin k petju. (G. M. 1888.) K 0-70 NAPEVI ZA 4 IN 5 GLASOV, zložil Anton Nedved. 1. Oblakom. — 2. Na goro. — 3. Nazaj v planinski raj! (G. M. 1887.) K 0-70 NAPEVI ZA 4 IN 5 MEŠANIH GLASOV, zložil Anton F oer s ter. 1. Ah, ni li žemljica krasna? — 2. Domovina. — 3. Naše gore. (G. M. 1887.) K 0-70 TRIJE MEŠANI ZBORI, uglasbil Anton Nedved. 1. Naša zvezda. — 1. Veseli pastir. — 3. Vijolčin vonj. (G. M. 1891, XXII.) K 110 TRIJE MEŠANI ZBORI, uglasbil St*nko Pirnat. 1. Naša zvezda. — 2. Bog je moj ščit. — 3. Oblaku (ti'glasen mešan zbor). (G. M. 1898, XXVIII.) K T30 DVA MOŠKA IN DVA MEŠANA ZBORA. 1. Občutki, moški zbor s samospevoMi za bariton, zložii Jakob Aljaž. — 2. Pomlad in jesen, možki čveterospev, zložil Stanko Pirnat. — 3. Kitica, mešan čvetei'ospev, zložil Anton Foerster. — 4. Žalost, osmeroglasen mešan zbor, zložil Stanko Pirnat. (G. M. 1895, Partituva s G glasovi.) K 3-10 DVA MEŠANA ZBORA, uglasbil P. Hugolin Sattner. — 1. Vrbica. — 2. Naša pesem. (Partitura in glasovi.) (G. M. 1898, XXIX.) K 130 VZPOMLADNA PESEM, velik mešan zbor,nglnsbi! Stanko Pirnat. Partitura in glasovi (G. M. 1898, XXVII.) K 210 LJUBICA. Mešan zbor, zložil Anton Foerster. (Pfii-titura in glasovi.) (G. M. 18»4. XXV.) K 1-70 VENEC VODNIKOVIH IN NA NJEGA ZLOŽENIH PESMIJ, za možki, mešani zbor, samospeve, - s klavirjem. Druga izdaja. Uglasbil Anton Foerster. (G. M. 1894.) K 210 MAT. HUBAD. a) Slovenske duhovne pesmi iz 10. in 17. stoletja. (Mešani zbori.) — — b) Slovenske narodne pesmi. — 1. Rožmarin. — 2. Sem slovenska deklica. — 3. Srečno, srečno ljubca moja. — 4. Cukova ženitev. — 5. Bom sel na planine. — 6. Potrkan ples. (Mešani zbori- Partitura in zbori.) (G. M. 1900, XXXI.) K 3-20 SLOV. NARODNE PESMI, harmonizoval in za koncert priredil Mat. Hubad. 1. Stoji, stoji tam Beligrad. — 1. Ko b' sodov ne b'lo. — 3. Zmiraj vesel. — 4. Lovska. — 5. Je pa davi slan'ca padla. — C. Prišla je miška. — 7. Luna sije. — 8. Bratci veseli vsi. — 9. Ljubca povej, povej! — 10. Škrjanček poje, žvrgoK. (G. M. 1894.) K 2.50 SLOVENSKE NARODNE PESMI, za kon'»?VL priredil Stanko Pirnat, besede uredil proi Ant. Štritof. 1. Miličino slovo. — 2. Delaj, delaj dekle pušeljc. - 8. Bom šel na planince. — 4. Na Gorenjskem je fletno. ~ 5. Po noč' budin. — 6. Kak luštno je po let'. — 7. Bog je stvaril žemljico. — 8. Kadar boš na rajžo šel. — 9. Zvedel sem nekaj novega. — 10. Kukavica. — 11. Glej, glej, kak' mimo gre. — .12, Jaz pa poj dem na Gorenjsko. —- Večinoma so mešani zbori. ^ (Sch.) K 2-40 33 MEŠANIH TN MOŽKIH ZBOROV, uredil Matej H ubij..— To je velik zbornik dovršenih večjih ali manjših skladb, primernih za vse možne prilike. (G. M. 1903.) K 8'20 / JADRANSKI GLASOVI. Zbirka možkili zborov in čveterospevov, zložil Anton Hajdrih. 1. Slava Slovencem. — 2. Mladini. — 3. Cerkvica. — 4. Pod oknom. — 5. Lahko noč. — 6. Slovo od lastovke. — 7. Jadransko morje. — 8. Nisem Nemec, dekle lepo. — 9. V tihi noči. — 10. Pri oknu sva molče slonela. — 11. Zagorski zvonovi. — 12. Mornarjeva tožba. (G! M.) K 310 GORSKI ODMEVI. Zbirka možkih zborov in čveterospevov, uglasbil Janez Lahacnar. 1. Mi vstajamo. — 2. Moja domovina. — 3. Bratje, v kolo se vstopimo. — 4. Napitnica. — 5. Slovan na dan. — Lovčevo slovo. — 7. Z vencem tem ovenčam Slavo. — 8. Vinski hram." — 9. Dijaška. —10. Naša zvezda. — 11. Lahko noč. SLOV. NARODNE PESMI (mata oblika) 1. Zbirka Malenšek-Gerbic, 17 peBnij (G. M.) K 0-24 2. « Martin Baiuk, 35 pesnij. (G. Mj K 1-— Janko Zirovnijk, p; I. zvezek, 50 nesnij, vezano . K 1-20 * II. zvezek, 30 pesnij : JO'— pes: D)] Dr HENRIK TUMA, odvetnik v Gorici naznanja, da je preselil svojo pisarno iz ulice Treh Kraljev k plačuje zadruga same. Paaajlla daje na poroStvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskifTVl mesečnih obrokih, proti vknjižbi varScine fcridi na 10-Ietno odplačevanje %aa>uialkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletjn znala vrednost deleža 300 kron. 8tanje 31. decembra 1904 : Dalail: a) podpisani......... . K 1,058.400 b) vplačani..........'• 319.684*-- Daaa paaojlla .......... » 1,900.302'— Vlaaa............ ...» 1,991340*— Prva konsumna zaloga olja Henrik Curiel Tekališče Jos. Vtrdi 42. GORICA Tekališče Jos. Verdi 42. Specialiteta oljkinega olja Srednje vrste a 32 kr. liter fine „ „ 3G „ „ iz Istre , 40 „ „ n Corfu n 48 „ „ „ Bari „ 5t>„ „ " „ Molfette „' 04 '-'„ „ „ Provence „ 72 „ „ „ Monte S. Angelo „ 80 „ „ Lepa mesečna soba = se odda, = u sredini mesta pri boljši družini. Kj6, pove* upravništvo »Soše«. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica st 12 velitca zaloga opega olja prv« vrst« »jhsljsih tvrdk iz 'stre, Dalmacije, Malfette, Bari ia Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K -•&»}. - 64, —72, —-«0, —-88, —•06, 112, 1-20, 1-3«, 1'44, HJO, 180, 2- . --------- Na debelo cene ugodne. --------- Pravi vinski kis In navaden. Zaloga mila In sveč. Cene zmerne. Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Corse Franc. Gius. it. 2. filiJAlkA V isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih conah. Za Toliko noč priporoča goriške plnce, p >tlce itd. V bližini bodoče postaje Sv. Lucija-Tolmin (Bohinjska železnica) se proda po nizki ceni hiša — sezidana pred 2 leti —- z d verni stanovanji in pripadajočimi prostori in vrtom. Resni ponudniki si lahko ogledajo hišo Ut opozorijo prej gradbeno podjetje bratov Redlich in Ber^er v Tolminu. Na željo se posije tudi obris in točen opis poslopja. 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni -treba 'nobenih znanostij. Se ne !gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domaČa dela in strojeu *