OBČINSKA UPRAVA
Glasilo Županske zveze za Slovenijo.
Stav. 2.	Mesečna priioga „&omo8jubu". —	Leto L
II	I'	I	I » 1	11 mmmmm^^mm
Organizacija.
Županski tečaji.
Dokaz živega zanimanja za župansko gvezo ni le nad vse častno in številno pristopanje članov, ki jih štoje županska zve-ea danes že na tisoče, marveč je dokaz zlasti nad vse častna udeležba na županskih shodih (tečajih), ki jih je doslej priredila zveza. Ti županski shodi, ki imajo namen seznanjati ne le župane in občinske svetovalce, ampak tudi vse izvoljene druge člane občinskih odborov z najvažnejšimi določili občinskega reda, ki se nanašajo v prvi vrsti na redno poslovanje v občinskem gospodarstvu, imajo poseben pomen zlasti še v drugem oziru. — Malokdaj dobe izvoljeni zastopniki ljudstva onih avtonomnih korporacij, ki so sploh prva in najboljša opora skupne državne zgradbe, to je občin, — malokdaj — pravimo — dobe ti ljudski zaupniki priliko v večjem številu se shajati tako, kakor se jim nudi prilika ravno na županskih tečajih (shodih).
Tu se lahko medsebojno porazgovore o svojih težnjah, a tu zlasti lahko razmotri-vajo o marsičem glede skupnih občinskih In drugih javnih interesov. — Menimo, da 6e ne motimo, če pravimo, da je baš tako prijateljsko a v javnem interesu tako koristno večkratno shajanje tista privlačna Bila, ki daje povod za tako številno udeležbo. — Županska zveza pa bo tudi še nadalje storila vse, kar je v njenih močeh, da bodo imeli člani v prvi vrsti — a zato nič manj cela javnost od njenega plodonosne-ga delovanja kar največ koristi.
Zato pri tej priliki znova kličemo in .vabimo: Kdor se ni, naj takoj postane
61on naše »Županske zveze za Slovenijo«! * * •
Naj slede poročila o županskih tečajih, ki jih je priredila doslej naša županska zveza z prijazno naklonjenostjo pokrajinske uprave, ki je dala na razpolago predavatelje iz vrst uradništva, in od koje upamo, da ostane v interesu države in državne uprave same naklonjena zvezi tudi Se nadalje.
Županski tečaj v Ljubljani.
Lepo uspelemu tečaju v Celju je sledil tak tečaj v Ljubljani dne 18. januarja t. 1. Četudi je vsa pota zametel ravno padli sneg, ki je marsikomu iz oddaljenejšega kraja onemogočil udeležbo, je bilo na tečaju navzočih nad 80 udeležencev, ki so z očividno pozornostjo sledili poteku razprav.
Otvoril in vodil je shod namesto zadr-fanega načelnika županske zveze poslanca Stanovnika marljivi načelnik litijske podružnice, župan H. L o b l n g e r, omenja-
joč pomen zveze in pouk, ki ga ta nudi, in povdarjajoč, da je naloga njena, ščititi občine in občinarje, ki so izvolili obč. zastopnike. Zato pa morajo biti in bodo tudi pravični in uslužni vsem strankam, da se bo vsak lahko z zaupanjem obračal nanje.
Nato je sledilo dvoje predavanj od pokrajinske uprave določenih uradnikov: 1. O poslovanju občin, občinskih odborov in županstev s posebnim ozirom na občinsko gospodarstvo, in 2. O domovinskih zadevah in o vsem, kar je z domovinstvom v neposredni tesni zvezi, t. j. predvsem ubo-žna oskrba.
Predavatelj o občinskem gospodarstvu je povdarjal zlasti, da je avtonomna občina država za-se na svojem ozemlju, ki si sama daje postave po svojem izvoljenem občinskem odboru.
Posebno živahna debata je nastala, ko je drugi predavatelj končal svoje predavanje o domovinstvu. Stavila so se razna vprašanja, na katera sta odgovarjala oba predavatelja. Zlasti zanimiva so bila vprašanja o domovinskih zadevah: o domovinstvu ciganov, o pristojnosti (državljanstvu) naših Amerikancev, o opcijah itd. Razprav radi obširnosti ne moremo navajati.
Bilo je tudi stavljenih več predlogov in resolucij. — Izmed predlogov omenjamo predlog, naj se zahteva od državne uprave, da naj se di\ glede podaljševanja policijskih ur, kompetenca občinam oziroma županstvom. Če naj ima občina dolžnost nadzorovanja, naj ima tudi pravico podeljevanja licenc. Saj je župan obenem kakor n§kak policijski ravnatelj za svojo občino.
Energično se protestira proti odredbi radi kaznovanja povodom zglaševanja vozil, ki se prepušča davčnim uradom. Če so kazni sploh na mestu, naj jih izvršuje k večjemu pokrajinska uprava, ne pa davčni uradi.
Povdarjalo se je tudi, da bi bilo gotovo umestno, če bi dala železniška uprava povodom županskih tečajev udeležencem polovično vožnjo. Tudi naj bi se taki sestanki (tečaji) prirejali večkrat. Ta predlog je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Resolucije, sprejete na županskem tečaju v Ljubljani:
L
Na županskem tečaju v Ljubljani dne 18. januarja 1922 zbrani zastopniki občin ljubljanskega, litijskega in kamniškega okraja zahtevajo od centralne vlade, da nemudoma reši vprašanje glede izpopolnitve občinskih odborov v onih občinah,
1. kjer se volitve doslej iz kakršnegakoli vzroka šo niso izvršile ali so z neute-
meljenimi pritožbami neutemeljeno zavla* čujejo, in
2. kjer so se razveljavili mandati izvo> Ijenih odbornikov vsled pripadnosti h ko* munistični stranki.
Zato odredi, da se te volitve bodisi * celoti, bodisi doplnilne brez odloga izvrša, da ne bo trpelo občinsko gospodarstvo ob« čutne škode.
Pri tej priliki zahtevamo tudi, da s« že končno odpravijo gerentstva, ker spriSa veljavnega volilnega reda odpade zanj« vsaka postavna podlaga.
II.
Ker je dalo vojno ministrstvo glasom javnih poročil pokrajinski upravi baje 200.000 K, da jih ta porazdeli med pasivna občine za izvrševanje poslov vojaškega d®« lokroga, zahtevamo, da se ta vsota brez odlašanja in razmeram primerno razdeli med dotične občine, katerim je namenjena.
III.
Komisijske stroške za vojaške komisije pri popisovanjih itd., naj plačuje vojaški erar, nikakor pa naj se ne zahteva, d« plačujejo stroške za nastanitve članov komisij dotične občine.
IV.
Županska zveza za Slovenijo kot čuva-rlca pravic občin in občanov protestira proti nameri, da bi se nastavili po občinah državni tajniki.
V.
Pozivljemo vlado, da nemudoma prW skoči v živilih in denarju na pomoč preb*< valstvu, ki vsled suše trpi pomanjkanje.
VI.
Zahtevamo, da vojaška uprava dd olh činam vojaške tiskovine brezplačno na razpolago oziroma povrne občinam stroške Ml že nabavljene tiskovine.
VII.
Vojno ministrstvo naj zaukaže podrejenim vojaškim komandam, da naj te nasproti županom pri prevzemanju rekrutoy in drugih prilikah, kadar imajo opraviti pri njih, postopajo dostojno.
Županski tečaj v Mariboru.
Dne 22. januarja t. 1. je sledil onemu v Ljubljani županski tečaj v Mariboru, ki je po zaslugi nad vse delavne ondotna okrožne organizacije tako glede polnošte-vilne udeležbe kakor zlasti glede tvarina predavanj nadkrilil vse druge dosedanje prireditve. Otvoril in vodil je tečaj predsednik okrožne županske zveze g. Urbas. Pozdravil je zborovalce župan mesta "Mark
bora g. Grčar v vznesenih in toplih besedah.
Predaleč bi nas vedlo, če bi hoteli le v kratkih besedah podati snov temeljitih predavanj gg. dr. Leskovarja, Županca, prof. Vesenjaka, (o lovskem zakonu za fetajer-Bl<0 _ dr. Leskovar; — o napovedih za osebno dohodnino — gg. Županec in prof. [Vesenjak itd.).
Tudi tu se je sprožilo več vprašanj po-Bebno glede domovinstva in državljanstva, na koja so dobili vpraševalei zadovoljiva pojasnila.
Omenili bi le nekega vprašanja glede domovinstva: Če namreč more biti kazen ovira, po kateri bi se lahko komu odreklo domovinstvo. Nato se je ugotovilo, da kasen ne more priti v poštev pri desetletnem bivanju, ko gre za priposestvovanje domovinske pravice na tej podlagi. Pač pa je kazen lahko ovira pri državljanstvu.
Še to bodi pripomnjeno iz poteka raz-
rrave v domovinstvu, da se po pomoti zdan domovinski list lahko prekliče in izreče za neveljavnega.
Žal da nismo v stanu tudi v kratkih besedah podati izbornega predavanja dr. Leskovarja o lovskem zakonu za bivšo Štajersko, kakor tudi ne drugih predavanj, ker je naš namen le v glavnih potezah opisati delovanje županske zveze kot take, v koje okviru se vrše te vrste tečaji, ki bodo dosegali namen kot dobra šola v zadevah javne uprave.
Omenimo le še, da priča mnogoštevilna udeležba — cenili smo precej nad 150 odličnih občinskih mož in zastopnikov, — kako živa zavednost je ravno v štajerskem delu Slovenije glede občinske uprave in kako ogromno je ondi zanimanje za občinsko samoupravno poslovanje. Zborovanje Je trajalo cel dan.
Županski tečaj v Metliki.
Ta po številu četrti enodnevni tečaj, ki ga je priredila županska zveza s prijazno naklonjenostjo pokrajinske uprave, ki je tudi topot dala na razpolago dva svoja uradnika kot predavatelja, je bil v Metliki na Svečnico dne 2. t. m. Bil je mnogoštevilno obiskan. Četudi je ravno zapadel nov eneg, je prihitelo od bližnjih pa tudi iz oddaljenejših krajev okrog 150 občinskih za-Btopnikov vseh strank, ki so pozorno sledili izvajanjem predavateljev o poslovanju občin z ozirom na občinsko gospodarstvo, in pa o vseh zadevah domovinstva v zvezi k ubožno oskrbo.
Predsedoval je tečaju n&želnik belokranjske podružnice g. Mihelčie, ki je izrekel zah/alo pokrajinski upravi, ker je po-Blala svoja uradnika na tečaj.
Tudi vsebine teh nredavanj ne moremo navajati. Le toliko naj omenimo iz predavanja o gospodarstvu z občinskim imetjem, da je predavatelj opozarjal na oni poglavitni del občinskih pravic, ki jih daje občinam občinski red, da smejo namreč Svobodno gospodariti z občinskim premoženjem, v čemer ravno obstoji poglavitni del samoupravne (avtonomne) pravice ob-ISin. Te svobode pa se ne sme umeti ali tolmačiti tako, da bi se gospodarilo slabo.
Pri tej priliki je opozarjal predavatelj, fla bi moral znati občinski red na pamet
ne le vsak župan, ampak tudi vsak — zlasti novoizvoljeni občinski odbornik, pa tudi vsak občan.
Kakor povsod, tako je bilo tudi tu posebno zanimanje za temeljita izvajanja predavatelja o domovinstvu in s tem v zvezi o ubožni oskrbi.
Na vprašanje glede posredovalnih uradov se je pojasnilo, da je ustanovitev za bivšo Kranjsko o b v e z n a. Kjer županstva morda nimajo več dotičnih deželnih zakonikov, naj naroče v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani knjigo »Občinsko posredništvo«?, ki vsebuje vse deželne zakone o občinskih posredovalnih uradih (tudi ostalih slovenskih dežel bivše monarhije). Vsi navzoči so bili s poučnim tečajem vrlo zadovoljni in oba predavatelja sta bila na-prošena, da se udeležita tudi tečaja v Črnomlju, ki se priredi v kratkem.
Županski tc&ij v Poljčanah iu v Krizevcih (Prekmurje).
Dne 7. t. m. se je vršil v Poljčanah županski tečaj za konjiški, šmarski in slove-njebistriški sodni okraj. Kljub skrajno slabemu vremenu se jo udeležilo sestanka nad 60 županov in občinskih odbornikov iz zgoraj omenjenih okrajev. Na sestanku, ki ga je vodil načelnik županske zveze g. poslanec Stanovnik, so ie predavalo o domovinstvu, osebni dohodnini in o uradovanju županstev. Živahna debata in mnoga vprašanja, ki so bila stavljena po vsakem predavanju, so pokazala, kako potrebni in obenem podučni so taki sestanki.
Dne 9. t. m. se je vršil tečaj v Križev-cih (Sv. Križ) na Murskem polju. Udeležba najlepša. Okrog 100 županov in obč. odbornikov od blizu in daleč je pazno sledilo predavanjem o štajerskem lovskem zakonu, o domovinstvu ter o najvažnejših uradnih knjigah, ki jih vsak županski urad mora iineti. Tudi na tem sestanku se je po vsakem predavanju razvila živahna debata. Na obeh sestankih so župani tožili, da vlada med ljudstvom silno ogorčenje radi takse na vozila. Sklenilo se je tu kot tam, da se odpošlje na pristojno mesto sledeča resolucija: Župani in občinski odborniki, zbrani na županskem sestanku v Poljčanah dne 7. t. m., odnosno v Križevcih dne 9. t m. se obračajo do vlade s poaivom, da so knaetski vozovi na vzsaelc opustijo plačevanja takse. Poljedelei in obrtniki na deželi potrebujejo take voaove za svoje gospodarstvo, za zdravnike, živinozdravnike in enake dowače in gospodarske potrebe, nikakor pa na za lukaus ali za obratovanje.
Razburjenje med poljedelei in domačimi obrtniki radi visoke takse za voaove na vzmetih je veliko. Pozivamo vlado, da se ozira na to našo nujno zahtevo. Župani so se na obeh sestankih tudi pritoževali, da jim delajo veliko preglavico pri uradovanju samo v cirilici odnosno v srbo-hrva-žkem jezilm pisane tiskovine in spisi, ki jih dobe od vojaških oblastev. Ostra in preveliko stroškov povzročajoča je tudi določba, da mora polovica občinskega odbora spremljati fante k rekrutovanju. Na obeh sestankih se je sklenilo, obrniti se na me-rodajno mesto s prošnjo, da se zgoraj označene tiskovine in dopisi pošiljajo župan-Btvom v. slovenskem jeziku in da strogost
predpisov o rekrutovanju omilijo. Tudi druga za občine važna vprašanja so se obravnavala in sklenili primerni koraki.
Občinsko poslovanje in uradne knjige.
(Konec.)
Nobena občina, ki hoče redno m p> a« vilno poslovati, bi ne smela biti brez ob. iinskematice. Toda žalibng prav raa. lo imamo danes občin, ki bi imele natančno in pravilno urejene matice. Ponekod ;ih sploh ni, drugod jih sicer imajo, toda sestavljene so tako pomanjkljivo, da so zopet brez pomena. V matici bi morali biti vpisani vsi občani, domačinci kot družni-ki, v občini kol zunaj nje bivajoči, z vsemi potrebnimi podatki.
, Tako sestavljena matica bi bila, če bi sc točno vodila in če bi se vpisale vso spremembe za vsacega župana velike važnosti. Iz nje bi bili razvidni domačinci, t, ^ osebe, ki imajo v občini domovinsko pravico. kot tudi občinski družniki, to ie tisti, ki imajo sicer v občini kako hišo, zemljišča ali kak obrat itd., pa nimajo v njej domovinske pravice. Iz matice bi dobil župan tsko/ vse potrebne podatke, ki jih ob vsaki priliki rabi. Pri prošnjah za izdajo do-movnic bi mu ne bilo treba podatkov žel« iskati, pogledal bi samo v matico in vse potrebno bi imel pri rokah. Tako pa mora župan prav velikokrat nadlegovati župnijski urad, da tamkaj zve, kar potrebuje, Nujno potrebno bi tedaj bilo, da se pri vsakem županskem uradu, kjer je še ni, matica takoj napravi, kjer pa je, fe nepopolna, pa popravi in izpopolni. Ker bodo županstva v kratkem dobila od vojaSkih oblasti naročilo, da morajo sestaviti tako-zvane popisne knjige, bi se dala ta prilika prav lahko porabiti tako, da se te popisne knjige morda spopolnijo tako, da bodo obenem služile tudi kot matice. Najvažnejši izmed vseh občinskih zapiskov in knjig pa je sefni zapisnik. Zato mora biti ta tudi vedno z največjo natančnostjo in točnostjo sestavljen in tudi tako shranjen, da ga je mogoče vedno dobiti. Prav mnogokrat ss pripeti, da se sklepi občinskega odbora ali sploh ne zapišejo, ali pa se zapišejo prav površno na list papirja, ki s« prav kmal« zgubi.
Zapisnik se/e občinskega odbora naj se piše pri seji na kos papirja, po seji pa na na čisto prepiše v za to pripravljeno vezano kniigo. Zapisnik piše navadno občinski tajnik, ako tega občina nima in pa v tajnih sejah, pa tisti odbornik ki ga župasi za vsako sejo sproti določi. V zapisnik j« navesti predvsem dan se'e, navzoče odbornike, od nenavzočih pa tiste, ki so s® opravičili; van/ je nadalje vpisati vse predloge, ki so bili stavljeni in sprejete sklepe. Pri sklepih naj se označi tudi razmerje glasov. Zapisnik se mora na prihodnji seji občinskega odbora prečitati in podpisati od predsednika, dveh odbornikov (overoval-cev) tn zapisnikarja. Vsak občan sme zapisnik vpogledati ter zahtevati prepis. •— Stroške za prepis mora plačati sam.
Zelo važen za vsako občino je nadalj« inventarni zapisnik, V ta zapisnik
je vpisati vse občinsko premično in nepremično premoženje. Vsako tudi najmanjšo spremembo je v inventarnem zapisniku označiti. Iz tega zapisnika mora biti natančno razvidno, koliko ima občina recimo zemljišč, stavb, različnega orodja, pisarniške oprave itd. Če si občina kaj novega kupi eli na kak drug način pridobi, se mora to takoj v inventarnem zapisniku označiti. In-ventarni zapisnik /e zelo važen pri predaji, odnosno pri prevzemu županskih poslov. Kar je v inventarnem zapisniku, to sem zel in tč tudi oddam, lahko reče župan, prevzel in to tudi oddam, lahko reče župan pri preda,i poslov novoizvoljenemu županu, eko ima inventar v redu, drugače pa prav mnogokrat ravno radi inventarja nastanejo prepiri in razni procesi.
Vsak župan mora tudi natančno vedeti koliko in komu so sc izdale poselske aH delavske knjižice. Vsako tako knjižico, ki jo je izdal mora vpisati v zapisnik o izdanih poselskih in delavskih k n j i ž i c a h. V ta zapisnik je vpisati po tekočih številkah ime onega, komur se je izdala ter dan izda e.
Poleg tega zapisnika mora župan imeti tudi zapisnik o izdanih do m ovci c a h. Kakor zgoraj se mora tudi vsako izdano domovnico vpisati v ta zapisnik. Točna evidenca o domovnicah je mnogokrat velikega pomena pri domovinskih vprašanjih.
Važen in za vsako občino potreben je kazenski zapisnik, kamor se zabe-ležuje/o vse od raznih sodišč naznanjene kazni domačincev. Ker izdajo županstva svojim domačinom nravstvena spričevala, mora župan vedno tudi vedeti, kedo je nekaznovan in kedo je že bil kaznovan. V ta zapisnik naj se vpiše ime, datum in številko sodbe ter radi česa in na koliko dni ali mesecev je bil dotičnik kaznovan.
Kakšne vojaške evidenčne zapisnike bodo morale občine z ozirona na nove vojaške zakone napraviti, o tem bodo županstva dobila potrebna navodila od vojaških obla stev.
Občinski posredovalni uradi.
Porcv naše pokrajinske uprave v Ljubljani na vse občine v Sloveniji, da se ustanove vsspovsod posredovalni uradi za poravnavo sporov med obrani, je našel dober odmev. Kakor se nam poroča, je bilo v mesecih december 1921 in januar 1922 ustanovljenih na bivšem Štajerskem 59 novih občinskih posredovalnih uradov, na bivšem Kranjskem pa dva nova, v petih občinah »o pa izvolili nove člane ali zaupnike posredovalnih uradov.
Ker dosedanje odškodnine članom za zamudo časa, za pot in za komisije, ki jih je bil določil bivši deželni odbor Kranjski leta 1912, niso odgovarjale več sedanjim razmeram, je pokrajinska uprava v Ljubljani z odlokom z dne 8. februarja št. 35.514/21 določila nov tarif, veljaven za celo Slovenijo. Po tem tarifa žnaša:	, v
1. Odškodnina za zamudo ča-
»a za vsakega člana posredovalnega
urada po 5 kron za uro in sicer, ako se poravnave vrše ob d e 1 a v n i k i h. Ob nedeljah ne gre zaupnikom n i k a k a odškodnina za zamudo časa.
2.	Vsakemu zaupniku gre posebej, če biva zunaj kraja (vusi), v kateri je uradni sedež posredovalnega urada, poleg tega še p o t n i n a po 4 krone za vsak si-lometer ,in sicer ob nedeljah kakor tudi ob praznikih.
Stroške za zamudo Časa in za potnino trpi občinska blagajna ter se mora vsako leto potrebni znesek v ta namen postaviti v občinski proračun.
3.	Za komisijske oglede združene z obhodi, ob delavnikih kakor tudi ob nedeljah; ki trajajo najmanj 1 uro, se plača vsakemu članu posredovalnega urada pristojbina 10 kron, za oglede ki trajajo 2 uri pristojbina 15 kron in za oglede nad 2 uri pristojbine 20 k r o n.
To pristojbino plačajo stranke in če posredovalni urad zahteva, jo morajo založiti v naprej.
Za vzglel naj navedem to-lo: Recimo, da se vrši poravnava na delovni dan od 8 .do 12. ure in da je združena s komisijskim obhodom, trajajočim od 10. do 12. ure. Pristojbina za zamudo časa 4 ur po 5 kron znese 20 kron, pristojbina za 2 urni ogled pa 15 kron. Če stanuje član posredovalnega urada izven vasi, v kateri je sedež urada, recimo 2 kilometra, mu gre poleg tega še potnina 8 kron ,torej skupaj 43 kron. Ako bi se poravnava vršila na nedeljo, bi šla članu posredovalnega urada le pristojbina za 2 urni ogled v znesku 15 kron in pa potnina 8 kron, tedaj skupaj 23 kron.
Pri določitvi novega tarifa se je pokrajinska uprava, kakor je videti, predvsem ozirala na to, da se občino preveč ne obremene z novimi izdatki za posredovalne urade in je zato pristojbine za zamudo časa za potnino določila zmerno.
Kolkovanfe pritožb v rečeh občinskega gospodarstva.
Po dosedanji praksi se razne pritožbe proti občinskim računom, proračunom, proti sklepom občinskih odborov, kakor v raznih drugih primerih v zadevah javne uprave, niso kolkovale oziroma se niso zahtevale kolkovne pristojbine ravno vsled javnega značaja takih vlog.
To stališče pa se je sedaj spremenilo, odkar so veljavni predpisi in določila o državni trošarini Ln državnih taksah glasom »Uradnega lista« št. 100 in 104 iz leta 1921. — Če se torej kdorkoli izmed občanov pritoži proti kakemu sklepu občinskega odbora, n. pr. proti kakemu sklenjenemu izdatku iz občinskih sredstev, mora obenem z vlogo (opozoritvijo, pritožbo, ali kakorkoli naj se že imenuje), položiti tudi pristojbino 7 Din (28 kron) in sicer 2 Din za vlogo in 5 Din za rešitev.
Za zahtevo, da je treba plačevati te pristojbine, je merodajna okolnost, da smatra finančna uprava vse take vloge, pritožbe, itd. kot v interesu vsakega posameznika ali pa tudi skupine več prizadetih (občanov), vsled Cesar io takim vlogam od-
vzet javno-pravni značaj, ki edini more biti utemeljen povod za oprostitev kolkovnib pristojbin ,to je državnih taks.
Opozarjamo županstva in občino, naj svoje vloge ali pritožbe vselej kol kujejo, ker bodo ostale sicer nerešene in le polnile predale uradnih registratur.
Prepisi občinskih računov in proračunov.
Pristojbine.
Vpr mje: Ker je vložil pri občini nek nagaji rošnjo za prepis občinskega prorači. in občinskih računov — prosimo pojasnila:
I.	Ali se mora vsaka stran kolkovati, in s kakšnimi kolki?
II.	Koliko se sme zaračunati za delo? Koliko za papir?
Odgovor: Da smejo občani zahtevat! prepise občinskih računov in proračunov le tekom 14 dnevne dobe, ko so razpoloženi na vpogled, o tem smo že pisali. To omenjamo le zato, da se ne pozabi, ali pa, če bi bil kdo prezrl naš tozadevni članek. (Pripomnimo še, da občinski red za bivšo Štajersko teh določil nima, po katerih bi občani smeli zahtevati prepise.)
Glede kolkovanja pa velja to-le:
L Po »Začasnem zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah« (št. 259, —< »Uradni list« št. 100 od 22. avgusta 1921) je treba po členu 10, II. del, B. »Določil o taksah« — za vsako vlogo ali prošnjo, v o b č e plačati takso 2 Din in za rešitev 5 Din; (glej tar. post. 1 navedenih določil).
—	Oblika prošnje je postranska stvar. Zadostuje uradni zaznamek, da se je zglasil pri županstvu I. 1., ki je prosil za dotičnf prepis, — z opazko, da se mu je izdal« rešitev.
Glede prepisov ali izpiskov pa veljai določba tarifne postavke 42 navedenih do« ločil, po kateri so pobira taksa od pol©« vične pole:
a)	ako izvrši prepis privatna oseb« 2 Din;
b)	ako izvrši prepis oblastvo 5 Din,
Prečitajte natančno dotična določila *
»Uradnerm listu« in ravnajte se po njih.
II. Po točki 8 člena 18 »Pravilnika za izvrševanje določil...« navedenega zakona (št. 263, — »Uradni list« št. 104 iz leta 1921) uradne osebe, ki napravijajo te prepise ali izvadke (izpiske), nimajo pravice do nikakršne odškodnine (za delo). ^ •—< Obsebi umevno pa ima županstvo pravico* poleg državnih pristojbin zahtevati tudi občin skotaksoza vsako, četudi le začeto stran, in pa povračilo resničnih stroškov za papir ali tiskovine.
Končno opozarjamo, da ima županstvtJ pravico zahtevati, da založi dotični, ki zahteva prepise, v naprej vsoto za vse pristojbine in stroške.______
„Popisne knjige" — in občinske matice.
Vsa županstva so prejela od pokrajinske uprave — oddelka za notranje zadeve
—	naročilo, da morajo sestaviti In voditi napisne knjige« vseh družin s občinL To
S opisne knjige so potrebne za vojaško evl-enoo in bo tudi zaukazane 1- v ta namen. Ker pa občine nimajo materijala, to se pra-,vi: vseh potrebnih podatkov za sestavo teh knjig, se je glasom obvestila pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za notranje zadeve z dne 5. decembra 1921, št. 36.252, naprosilo ministrstvo za socialno politiko, da se vrnejo občinam družinske pole zadnjega ljudskega štetja, da jih uporabijo pri sestavi popisnih knjig. Ministrstvo je to obljubilo, vendar pa še ni naznanilo termina, kdaj se bo moglo to zgoditi. Kakor hitro bodo občinam na razpolago te družinske pole, bo pokrajinska uprava izdala potrebna navodila. Takrat se bo sestavil tudi enoten vzorec za tiskovine, kar se za enkrat še ni zgodilo.
Potrebno se nam je zdelo poročati o tem zato, da opozorimo pri tej priliki na ivelike važnost popisnih knjig za občine — ne toliko iz vojaških razlogov, za kar so seveda tudi neobhodno potrebne, marveč iT prvi rrsti radi občin samih.
Kajti te popisne knjige ne bodo nič drugega nego »občinsko malice«, torej knjige, ki bi jih že davnej morala voditi vsa županstva, toda jih — žal — nimajo.
Kolikega pomena so občinske matice glede na domovinski zakon in 10 letno bivanje zunaj občine! In koliko stroškov si lahko prihrani ta ali ona občina, če vestno vodi in izpopolnjuje svojo matico, ter na ta način nikoli ne zamudi roka, ki je dospel za oddajo kakega občana v domovinsko zvezo občine, v !:ateri biva že 10 let. Marsikateri župan bo vedel povedati, koliko težkih tisočev je morala šteti občina za ubožno preskrbo rodbin le radi tega, ker — občina ni vedela, koliko časa bivajo v drugih občinah.
To bo poslej nemogoče. — O stvari bomo še poročali. Glede ureditve tiskovin pa bo storila potrebne korake tudi Župan-eka zveza.
Domovinska zadeva.
Vprašanje županstva občine K.
V	našo občino pristojni K. L. stanuje • svojo ženo že nad 15 let v občini M. Tamkaj ima tudi svojo hišico, katero mu je postavil pred nekako 20 leti njegov brat. K. L. je bil svoj čas tesar, pa se je ponesrečil in postal za delo nesposoben. Vsled vednega nadlegovanja mu je svoj čas dala naša občina podporo in sicer je dobival pred vojno po 3 krajcarje na dan, po vojni pa dobiva dnevno 1 K. K. L. ima tudi dovolilnico za lajno in se pravzaprav živi s podporami dobrih ljudi.
AH je smatrati podporo, ki jo mu naša občina daje, kot ubožno podporo in ali je občina M. dolžna sprejeti K. L. v domovinsko zvezo, če za to zaprosi naša občina.
Odgovor:
V	zmislu § 2. zakona iz 1. 1896., drž. «ak. št. 222, občina bivališča izrečnega »prejema v domovinsko zvezo ne sme odreči tistemu državljanu, ki je po dobljeni iamopravnosti bival v občini 10 let prostovoljno, nepretrgoma in ni med tem časom užival javne ubož-B e p r e s k r b e. K. L. sicer prebiva v ob-
V
čini M. že nad 10 let nepretrgoma in prostovoljno, toda ves ta čas dobiva kot za delo nesposoben ubožec od svoje domovne občine ubožno podporo. Podpora je sicer bila pred vojno malenkostna in tudi po vojni ne večja, toda višina podpore ne pride v poštev. Merodajno je pri tem, če je bila podpora stalna in če je K. L. živel v takih razmerah, da je bil podpore v resnici tudi potreben. Županstvo samo prizna, da je bil K. -L. za delo nesposoben. Podporo, ki mu jo daje občina, je smatrati vsled tega kot ubožno podporo v zmislu zakona iz 1. 1896. in občina M. ni dolžna sprejeti K. L. v svojo domovinsko zvezo.
Obrtne zadeve.
1.	Vprašanje: Ali ugasne gostilniška konccsi)'a sama po sebi, ako je imetnik ne izvršuje 22 mescev?
Odgovor: Nej pač pa sme okrajno glavarstvo po § 57 obrtnega reda odvzeti gostilniško koncesijo, ako je imelnik ne izvršuje šest mesecev. Odvzetje je torej prepuščeno popolnoma svobodnemu prevdar-ku obrtne oblasti.
2.	Vprašanje: Kdo ima pravico priziva proti odvzelnemu odloku okrajnega glavarstva?
Odgovor: Samo imetnik koncesije, ki mora navesti telitne vzroke, radi katerih ni izvrševal koncesi/e.
3.	Vprašanje: Ali more občinski odbor uveljaviti staro gostilniško koncesijo, ki jo je okrajno glavarstvo odvzelo po § 57 obrtnega reda o priliki, ko se poteguje druga oseba za gostilno v istih lokalih, in okrajno glavarstvo vpraša občinski odbor za mnenje glede krajevne potrebe itd. po § 18 obrtnega reda?
Odgovor: Ne. O obrtnih zadevah od-| loča samo obrtna oblast. Ako je obrtna : oblast koncesij po § 57 odvzela in je njen odlok pravomočen, je gostilniška koncesija ugasnila. Občinskemu odboru manjka sploh vsaka legitimacija (upravičenost) do takega uveljavlienja (glej vprašanje 2.).
4.	Vprašanje: Kaj pomeni iz/ava občinskega odbora, podana okrajnemu glavar-
j stvu po § 18 obrtnega reda (o krajevni po-| trebi, primernosti lokala, zanesljivosti ose-! be, itd.)?
Odgovor: Samo mnenje, katero vpo-j števa obrtna oblast po svobodnem prev-darku. Vendar ima občina pravico priziva na oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, ako podeli okrajno glavar-. stvo gostilno, dasi se je občinski odbor izrekel proti podelitvi iz kakršnegakoli vzroka. Kadar ne gre za podelitev popolnoma nove koncesi/e, temveč za podelitev koncesije v prostorih, kjer se je koncesija tlo-' slej že izvrševala, tedaj nima občina niti te prizivne pravice._
Kaznovanje otrok v šoli.
Prejeli smo vprašanje: Ali ima učiteljska oseba pravico kaznovati šolskega ! učenca (učenko) n. pr. s palico ali sploh telesno? Ali — in do katerega dnevnega časa se sme učenca (ko) zapreti v soli — n. | pr. ali 6e sme to storiti do 5. ure popoldne? j Prosimo točnih navodil z navedbo postav-j nih določb ali predpisov.
Na to vprašanje odgovarjamo: V zmislu § 82 dokončnega in uč. reda za obče ljudske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 29. septembra 1905, št. 13.200 (drž. zak. št. 159, min. uk. št. 49, 1905) veljajo za dopustne šolske kazni: ukor po učitelju ali voditelju šole; stanje zunaj klopi; izključitev od zabav ali šolskih izletov; podržanje v šoli s primernim opravilom pod nadzorstvom učiteljevim; poziv pred učiteljsko konferenco ali pred načelnika krajnega šolskega oblastva; zapretilo izključitve in končno izključitev sama. Vse druge kazni, zlasti kaznovanje po telesu, so nedopustne.
Ako se naloži kazen pridržka po šoli ali zapretila izključitve, je o tem obvestiti roditelje ali njih namestnike.
Kakor je znano, je šolska oblast še v zadnjem času kaznovala učitelja, ki je pretepal otroke. — Za pridržek po šoli pa čas ni omejen. — Ampak pridržan (zaprt) otrok v šoli mora biti — kot zgoraj omejeno — pod učiteljevim nadzorstvom.
Dinar aii krona.
Ne vemo sicer, zakaj nekatera županstva tratijo dragoceni čas s tem, da se ukvarjajo s preračunavanjem svojih proračunskih postavk v dinarsko vrednost, ne da bi bila izdana kaka odredba, da naj se to zgodi. — Celo davčni uradi so izvršili svoje davčne predpise v kronski valuti, in v tej valuti so poslali tudi županstvom davčne izkaze, na lcojih podlagi 60 potem občine sklepale o pokritju potrebščin z dokladami na izkazane direktne davke. — Pa vendar so bila županstva, ki so ne glede na davčni predpis v kronah, sestavila proračune v dinarjih in varah. To je bilo docela odveč, ker soloh še ni niti zakona niti odredbe ali naredbe, ki bi uvajali za naše kraje dinarsko valuto (razven za poštni promet), najmanj pa pri občinah.
Zato pojasnujeino na došla nam vprašanja, da je krona za naše kraje še vedno veljavna cdinica kot plačilno sredstvo. NI torej nikake potrebe, da hočejo nekatera županstva celo prehitevati državne urade in uvajati dinarsko zaračunavanje še po-pred, nego se to odrodi zakonitim potom. Neenotnost le moti in dela nepriliko tistim, ki se morajo baviti potem z dvojnim zaračunavanjem.
Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje!
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, Miklošičeva cesta fit 6 (tik sa
frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po
98T 3 °|o
brez odMika reuinega in Invalidnega davka.
Ljudska posojilnica t Ljubljani Je največja slovenska posojilnica In je imela koncem decembra 1921 nad 100 milijonov kron vlog in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteko in * tekočem računu.