-----3   - -
Politične stvari.
Pogajanje za slogo Slovencev
v dveh pismih.
— — in mir bodi ljudem, ki so dobrega srca.
Glas sv. večera.
Dr. ^Jan. Bleiweis je 3. oktobra preteklega leta
prejel iz Stajarskega od odličnega rodoljuba sledeče
pismo:
„Veleučeni gospod! Iskrena ljubezen do slovenskega naroda mi daja povod, ..da se drznem Vam, za narod mnogo mnog) zaslužnemu gospodu, naslednje črtice napisati.
Prem i sija vaj oča z g. dr. — — mraavi položaj našega razkosanega in raztrganega naroda ter istega bližajočo se ugonobitev v okoluostih, katere sedaj vladajo, sklenola sva dne 31/8. poskusiti porazumljenje in pogodbo med narodno-konservativno (klerikalno) in narodno - liberalno stranko pod geslom: „Blagost naroda" in „upor germanizaciji."
Pod tem geslom je pa mogoče spet združiti raz-družene moči inteligentnih narodnjakov. Politično življenje bi se vravnalo tako, da se s tema točkama sklada; kar se ne vjema, opusti se, kar je indiferentno, prepušča se svobodni volji posamnikov. Na svojem polji naj dela vsak po svojib posebnih stanovskih ali socijalnih pravilih, in ima pustiti   isto svobodno gibanje tudi sosedu.
Glede na volitve in glasovanje *) izvoljenih poslancev bi odločevalo nadzorništvo, vzajemno v ta namen izvoljeno od zaupnih mož obeh strank. Pravomočne dosedanje postave se sprejmejo z vsemi posledicami, kar je kvarnega, odpravi se po postavnem poti.
V  imeni zaželene sloge prosim tedaj v porazum-Jjenji svojih politiških prijateljev, da mi blagovolite naznaniti , jeli ste Vi in Vaši politiški somišljeniki voljni spustiti se v pogajanje? na kakih podlogah bi to mogoče bilo,  in na kak način se ima razpravljanje vršiti.
V  ugodnem slučaji bi se menda sklicalo 8 do 10 narodnih voditeljev obeh strank. — Z odličnim spoštovanjem itd."
Na to pismo je odgovoril dr. Bleiweis 14. oktobra u. 1. takole:
„Prečastiti gospod! Vsled cenjenega dopisa od 3. dne t. m. počastujem se Vam odgovoriti sledeče :
Vas predlog, ki namerava porazumljenje in spravo med slovenskima strankama, mora pač vsak rodoljub pozdravljati s prisrčno radostjo, kajti nesrečni razpor podira, kar smo zidali z velicim trudom, in olajšuje nasprotnikom slovenstva dosego hudobnih njihovih namenov.
Po vsem tem si tedaj lahko mislite, da je pismo Vaše razveselilo V3e rodoljube naše domovine, ki že mnogo let na straži stoji za blagor njen in za upor proti^germanizaciji.
Cital sem čestito pismo Vase včeraj narodnemu klubu naših poslancev, ki vse rodoljube deželnega zbora našega obsega izvzemši dr. Razlaga, dr. Zarnika in Obrezo.
In soglasno je bilo odobreno, naj na Vaše cenjeno pismo odgovorim tole:
Porazumljenje in popolna sprava med slovenskima strankama se mahoma izvrši s tem, da narodnjaki, ki so zapustili častitljivo slovensko zastavo z ničnimi pretvezami, se vrnejo zopet pod to zastavo nazaj. S pretvezami, pravim, kajti gesla narodnih protestantov, ki se glasijo: ,,za omiko in svobodo", „za napredek" itd. (in:  ne zamerite mi:   tudi   Vaše geslo „Blagost naroda
*) Po mogočnosti, da-si ni pravilno.
in upor germanizaciji") so gole fraze in v tem oziru motijo ljudstvo , ker vsa dejanja slovenskih voditeljev od leta 1848 so merila in merijo na omiko in blagor našega naroda, na svobodo v razvitku njegovih pravic, v napredek v vsem. Ali nismo edini napravljali čitalnice, „Sokola", dramatično društvo in slovensko gleda-> lisce? — ali nismo edini osnovali „Matico?" — ali nismo edini borili se za obveljavo narodnega jezika v šolah, v pisarnah? — ali nismo poganjali se za napravo šol za poljedelstvo? ali nismo spisali slovenskih knjig mnogovrstnega obsežka? ali nismo v taborih edini razlagali naš program? vsaj v fotografiji najvecega tabora slovenskega na Vižrnarjih leta 1869 še vidimo Bleiweisa in Costo, Razlaga in Zamika, W)šnjaka in Tonklija.
Zmirom edini smo skušali „Slovenijo" snovati, zdaj pa se cepimo Slovenci  na dvoje!    In zakaj?
'Mar je delovanje za omiko , napredek, svobodo, blagor naroda, germanizacija zadnji dve leti, kar se je „Narod" rodil, kaj druzega, kar je bilo popred ? In kaj pa je s t varila stranka, ki se imenuje „mlada", slovenskemu tarodu na korist? Naj nam drage volje pov6: kaj neki? Mi ne vidimo nikjer, da je kaj druzega vstvarila za blagostanje naroda našega, za omiko njegovo, za napredek njegov. V treh časnikih res da se živahno giblje in čedalje veči razpor dela, al to, v čemur se giblje „die kleine aber ruhrige Partei", čisto nič druzega ni nego v slovenski jezik prestavljeni nemški Biz markov liberalizem. Dokler je miroval Bizmark, mirovali so tudi mladoslovenci (glejte Zamikov navdušeni sestavek za duhovščino našo še v „Novicah" leta 1871), ko pa je Bismark začel propagando svojo zoper katoliško vero in njegove duhovnike, kar brž je tudi mladoslovence napihnil njegov duh svobode in napredka in zagnali so pri volitvah glas: „farjev ne volite!" In „Narod" in „Soča" obdelujeta to temo v stoternih varijacijah in psujeta cerkev našo in ves du-hovski stan, kateri je za narodni naš jezik gotovo največ storil, — ki je edini pomočnik bil, da se je narodu našemu ohranil in da nas ni pogoltnilo žrelo germansko.
„Farjev ne volite!" to je klic mladoslovenske svobode in napredka mladoslovenskega, ne vede, ko bi narodne naše duhovščine ne bilo na deželi, bi v deželnih zborih naših ne sedel skor noben Slovenec. Živa priča temu so nekatere volitve v deželni in državni zbor na Kranjskem , in še posebno pri vas na Stajarskem, ker je o razporu domačinov zmagal nemškutar, in je dr. Vošnjak — sramotna dogodba! — s pomočjo nem-čurjev bil voljen v državni zbor.
Farjev ne volite! — temu klicu so dodali mladoslovenci dalje še tudi „grofov ne volite!" in tako zopet celi stan plemenitnikov žalijo, preziraje, da tudi med grofi in baroni imamo najčastitljivše, za blagor naroda našega goreče može.
Zadnji čas je mladoslovenska stranka jela že tudi kričati: „kmetov ne volite!" kajti oni so večidel ,,farški hlapci".
To tedaj je cvet mladoslovenskega napredka, mladoslovenske svobode.
Ali je pač v tacih klicih sled omike?! Bogme, da ne!
Iz te gotovo nepristranske razprave, prečastiti gospod! vidite, da tako imenovana mladoslovenska stranka nima ničesa pokazati, kar je ona stvarila za omiko, napredek, in po tem za blagostan naroda slovenskega; kar imamo, delo je sloge slovenske; „Narod" s „Tednikom" in „Sočo": to je edina stvar mladoslovenska, ki je zasejala in seje žalostni razpor med Slovence.
Ker tedaj ves svet ve in vidi, da je mladoslovenska stranka splav  (abortus)  slovenskega naroda,  ki   se   ie
-----   4   ------
rodil še le po nemškem liberalizmu, zato menda tudi ne bi bilo težko pošteni in rodoljubni inteligenciji mla-doslovenski vrniti se k svoji materi Sloveniji nazaj in biti to, kar smo bili pred 3 leti: složni v vsem, kar zahteva domovina od nas!
/> Nekaterim mlajšim rodoljubom našim se je morebiti za malo zdelo, strinjati se zmirom z idejami in načeli starejih. Al vsaj tega ni nihče zahteval, veljal je zmirom le večine glas. To mora biti, kajti brez discipline ni nobenega redu na svetu; disciplina tudi slabe dela močne. Kam pridemo, če vsak svojo trdi in se ne vda večini!
„In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas! — pod tem ščitom nam je lahko Bložnim biti za geslo naše starodavne „za vero, dom, eara."
To, prečastiti Gospod! so moje in mojih politiskih prijateljev misli.
Zročujem Vam jih z željo, da jih Vi in Vaši resno in s čisto ljubeznijo do milega našega naroda pre-vdarite.
Ako to storite, vverjen sem, da mi ne boste očitali, da zahtevam kaj, kar ni mogoče. Kako neki moglo bi to napačno in krivo biti, kar je od leta 1843 d o 1872 prav in vzajemno bilo!
Drago bo meni in mojim prijateljem, ako daste od svojih glas, da brez kovanja novih prislovic se najdemo vsi Slovenci pod tistim geslom, v katerem prava omika, prava svoboda, krepki upor germanizacije, pravi napredek, in po vsem tem blagostan naroda našega naj obširnejše polje imajo."
Dozdaj dr. J. Bleiweis ni še prejel odgovora na svoje pismo in ker sta pretekla že več kakor dva meseca, ga tudi več ne pričakuje. Sicer velja prislovica: „qui tacet, consentire videtur", ali pa veljd tudi o tem primerljeji, ne upamo si trditi kar naravnost, če tudi to vsak pravi rodoljub želeti mora, kajti preživo se kaže potreba, da vsi narodnjaci stojijo na onem stališču, na katerem so stali takrat, ko smo složni delali za blagor in Čast naroda našega.
Naj čitatelji naši sami sodijo obe pismi in reko : ali dr. J31eiweis resnico govori v svojem pismu ali ne? Ce pa vsaj velika večina vidi le resnico v njegovih besedah, naj ona v svojih krogih dela na to, da zgine nesrečni razpor, ki je bil le na korist protivnikom matere Slovenije po izneverjenih sinovih njenih.