Odstop francoske vlade. V zadnjem t-asu se je veliko pisalo o spremembi francosike ustave, katero je tiščal v ospredje ministrski predsednik Doumergue. Proti prodrugačenju ustave so bili vplivnejši radikali, ki so izzvali krizo in padec vlade. Na seji ministrskega sveta dnc 8. novembra so odstopili radikalni ministri: Herriot, Berthod, Bertrand in Queuille. Prcdsednik vlade Gaston Doumergue je podal nato pismeno ostavko ccle vlade, katero je sprejel pi'edsednik republike Lebrun. Predsednik je najprej ponudil mandat za sestavo vlade prejšnjemu min.i.strskemu predsedniku, ki je pa ponudbo odklonil. Za Doumerguejem bi naj bil sestavil novo vlado zunanji minister Laval, ki se je tudi zahvalil za ponudbo. Za Lavalom je dobil mandat minister za javna dela Flandin, ki ga je sprejel in je pričcl s pogajanji za sestavo svoje vlade. bra. Francoski tLsk je sprejel novo vla-< do narodne združitve pohvalno. Zmaga demokratske stranke pri volitvah v senat in zbornico v Združeuih državah Severne Amerike. Ameriški predsednik Roosevelt in njegova demokratska stranka sta sijajno zmagala pfi senatnib in zborničnih volitvah 6. novembra t. 1. Pri teh volitvah so doživeli republikanci največji poraz, kar jih pomnijo. Volitve so potrdile, da so Amerikanci za gospodarsko politiko priljubljenega predsednika Roosevelta.1 V ameriški zbornici je 435 poslancev.; Od teh so dobili demokrati 317, i^epublikanci 102, naprednjaki 7 in farmerji 5 mandatov. Senat šteje 96 članov. Tokrat je bilo treba izvoliti tretjino senata, to je 32 senatorjev. Dozdaj so imeli v senatu demokrati 60 mest, republikanci 35 in laburisti 1. Po najnovejših scnatnih volitvah bodo iimeli demokrati v senatu 69 mandatov, republikanci 23, naprednjaki 1 in farmerji 1. Mandat ameriškega senatorja traja 6 let in imajo v senatu demokrati zasigurano večino do leta 1940. Ameriske združene države imajo 48 državnih guvernerjev, od katerih so jih izvolili na novo pri tokratni.h volitvah 3S. Trojne vrste Ijudje se zavzemajo, oz. se zanimajo za komunizem. V prvi vrsti so mladi ljudje, ki nimajo premoženja, a vročo kri, ki po svoje, dostikrat iz idealnega stališča, ljubiirikujejo s komunizmom. V drugi vrsti so tisti, ki žele postati voditelji te smeri in upajo na gmotno zboljšanje, na materijalni dobiček. Ti nimajo v svojib srcih več nobenih idealov, so pc svojem duhu pravi komunisti. V trelji vrsti so ljudje brez značaja, koristolovci, ki so povsod zravcn, kjer je nered in prekucija. Komunizem jc mogoč le pri prav dobrih in plemenitih ljudeh. Prvi kristjani so imeli vse skupno, nekak prostovoljen 'komunizem, a so živeli kakor angeli. Dandanes uspeva kcmmiizem le v samostanih, kjer imajo vse skupno, a posamezniki žive v prostovoljnem uboštvu. Pri navadnih zemljanih komunizem ni mogoč, izpremeni.se v su:". njstvo in trinoštvo. V Rusiji vlada komunizem, a vlada tudi suženjstvo. Nekaj stotisoč gornjih »scdrngov« vlada in imajo vsega po vo, lji, drugi so sužnji in prejemŁjo potre- Nova francoska vlada. Bivši ministet za javna dela Pieire Flandin je dne 9. jbna živila le na karte. A dosti jih je, novembra sestavil novo vlado, ki se je predstavila parlamentu dne 13. novem- ki niti kart ne dobivajo, to so takozvani »lišonci«. Kljub temu naši sodrugi radi išejo sovjetsko Rusijo kot raj. Rusija >a ni raj. Za to je dosti. dokazov. Tja e bežalo dosti avstrijskih marksistov, .i več &e jih je vrnilo, ker tam niso na- ili raja. V Rusiji je ostalo za časa sve- ovne vojne dosti vojnih ujetnikov; po- ';enili so se, vstopili so v službe, neka- eri so prišli do blagostanja. Če bi bilo v Rusiji dobro, iki ti ljudje gotovo radi ostali tamkaj, a razočarani se po toliko etih vračajo v domovino, češ, tam ni mogoče žirveti. V naših krajih se naha- ajo še tudi bivši ruski vojni ujetniki, a tem niti na um ne pride, da bi se po- vrnili domov. Pred kratkim je bila v Leningradu aeka francoska družba — turisti. Med ljimi je bil Peter Chaplin (Šaplen), ki :e o utisih v tem mestu napisal članek / pariškem listu »Matin«. Značilno je, la je članku dal naslov »Pred vrati pekla«. Članek so seveda s slastjo objavili tudi ruski listi. Pisatelj pravi, da je Leningrad umirajoče mesto. V mnogih oknih so šipe razbite. Ljudje obeh sipok-v so zelo priprosto oblečeni, vsi brez pokrival, otroci so bledi in vsi bori, poslopja zanemarjena. Povsod revščina! Ogledali so si oddelek ikipov, podob, križev in drugiih predmetov cerikvenega značaja, ikatere so boljševiki naro_oali v cerkvah. Srebrn fcriž s Kristusovo podobo stane 120 frankov, ikone (podobe) po 300 frankov itd. Za 3000 frankov je prodajalka ponujala portret soproge Aleksandra II. Ponujala je tudi ilike štirih hčera Nikolaja II. Eden izmed turistov se ni mogel zdržati, da bi ne rekel: »Čudno, da iščete dobiček iz slik svojih žrtev.« Po teh besedah je prodajalka, ki je bila doslej zelo ljubezniva, izpremenila svoj izraz in je postala hladna. Da bi ne nastal 'kak »incident«, se je dotični turist naglo oditranil. Vse razikošne prodajalne v velikem mestu so zginile, vidijo se le navadne trgovine, pred ikaterimi stoji dolga vr-vta ljudi, iki žele kupiti na karte najTjotrebnejša živila. Tako opisuje Peter Chaplin sovjetski raj. Želimo, da bi to »rajsiko« življenje na sebi izkusili vsi aaši oboževatelji komunističnp Rusije. Pomenljivo je tudi to-Ie: Letos s«ptembra je sovjetska vojna mornarica z velifco ladjo »Marat« in dvema minonoscema obiskala poljsko pnstanišče Gdinjo. Poljski mornarji so jih slovesno sprejeli, prirejali so jim na čast go•jtije, peljali so jih v Varšavo, kjer so Bovjetsiki mornarji kupili po dva do tii pare čevljev. Toda, ko je sovjetska vojna mornarica hotela odpluti, se nista »eč pokazala dva poveljnika in 80 mor- narjev. Iskali so jih, a jih seveda niso našli. Najbržr so raj*_ ostali v »buržujsikem i.eklu«, kct bi se bili vrnili v »komunistični raj«. V Rusiji je gotovo zato tak pekel, ker tam vladajo tujci, ruski narod je samo suženj. Stalin sam je Gruzin, torej tujec, in je dosti svojih ljudi spravil na višja mesta. Glavno vlogo pa igrajo židje. Judje imajo največji vpliv v notranji in zunanji politiki. Ti ljudje seveda nimajo srca za narod, marveč le za-se in za marksizem. Zato držijo ljudstvo vedno pod bičem, gonijo ga v iizgnanstvo, zlorabijo ga za nasilno delo ter ga izpostavljajo gladu. Na zunaj zastopajo Rusijo skoraj sami židje. Litvinov je žid; izmed nje-govih treh name&tnikov je Krestinskij oženjen z židinjo; Sokolnikov je žid in Karahan Armenec. Izmed svetnikov zunanjega ministrstva sta Lapinskiij in Radek žida. Poslanik v Parizu, Dovgalevskij, je žid; Majskij v Londonu, Petrovskij na Dunaju, Jurenev v Tokiju in še mnogi drugi so židje, le Potemkin v Rimu, Aleksandrovskij v Pragi in Antonov-Ovsjenko v Vareavi so Rusi. Trgovski pvedstavniki v Berlinu, Tokiju, Parizu, Rimu in Rigi so sami židje. Predsednik Čeke je žid Jagoda in izmed osem članov je pet židov. Poleg Gruzinov in Judov je pa še precej Armencev, Latišev in drugih narodnosti na vodilnih mestih; vsi ti nis-o prijatelji Tuskega naroda. Tako je Rusija v resnici pfld oblastjo tujcev, ki jo brezsrčno tlačijo in izrabljajo. Kakor je znano, so bili pred svetovno vojno najhujči marksisti v Rusiji Judje, Gruzinci in Armenci. Po prekuciji so pa prišli ti ljudje do oblasti, a so ostali besni marksisti. Ti zdaj vladajo ruski narod, a da ga lažje vladajo, mora stradati, ker lačen človek se rajše ukloni. In da bi narod lažje obdržali v oblasti, so vpeljali kolhozna (skupna) gospodarstva in kolhozom na čelo so postavili judovske marksiste. Žato je Rusija v resnici »raj za Jude in marksiste«, pekel pa za krščanski, mehko čuteči ruski narod. Vsled tega noben pravi Slovan in Slovenec ne more ljubimkati z judovskim marksizmom. A1. Ivokelj.