LETO XV. — -12.1977 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SVILANIT KAMNIK ~ TOZD FROTIR IN TOZD SVILA Ob slovesu starega leta Samo še nekaj dni nas loči od prelomnice leta, od prelomnice, ko opravimo inventuro tega, kar smo v tekočem letu dosegli in ko si zastavimo nove naloge ter cilje, ki jih bomo izvrševali v sledečem obdobju. Leto, ki se iztelca, lahko iz poslovnega vidika ocenimo kot u-godno, saj bomo večino tega, kar smo si zastavili kot naloge z letnim gospodarskim načrtom, tudi ustvarili. Plan proizvodnje bo v obeh TOZD in vseh delovnih enotah dosežen, oziroma ponekod tudi presežen. K dosegu tega je vsekakor veliko doprinesla izboljšana organizacija dela, boljše planiranje ter večja produktivnost dela. Omeniti je treba tudi, da smo se letos srečavali z manjšimi problemi kot druga leta pri preskrbi z osnovnimi surovinami, barvami, kemikalijami, pomožnim izdelavnim materialom, rezervnimi deli, uten-zilijami itd., kar je ugodno vplivalo na zmanjšanje zastojev v proizvodnji ter s tem pripomoglo k dosegu primernega nivoja proizvodnje. Prodaja naših izdelkov poteka v okviru planiranih predvidevanj. Na osnovi realizacije prodaje, vključno z novembrom, smo dosegli plan prodaje frotir izdelkov na domačem trgu z indeksom 101 (napram istemu obdobju lanskega leta 129) pri izvozu indeks 121 (77/76 indeks 114) in pri prodaji svilenih izdelkov indeks 106 (77/76 indeks 130); oziroma skupno na celotno delovno organizacijo indeks 103 (77/76 indeks 125). Dosežene rezultate lahko ocenimo kot ugodne, saj moramo upoštevati, da smo planske naloge postavili visoko, kar je razvidno iz primerjalnih podatkov lanskega oz. letošnjega leta. _ V letošnjem letu smo sprejeli pomembne odločitve na področju investicijske izgradnje. Tako so že nabavljene nove brez-čolnične statve za tkalnico frotirja, končujejo se dela pri ureditvi tkalnice, izdelani so načrti za oplemenitilnico metražnega blaga, v izdelavi pa so načrti za objekt TOZD svila in upravno poslopje z obratom družbene prehrane. Računamo, da bomo z gradbenimi deli na vseh objektih pričeli spomladi ter da bo gradnja izvršena do kpnca naslednjega leta. Realizacija teh investicij bo v marsičem spremenila podobo sedanjega Svilanita ter nudila tudi dodatne možnosti za dosego višje produktivnosti dela, boljšo organizacijo in ne nazadnje tudi boljše počutje zaposlenih. Veliko dela in truda smo v letošnjem letu posvetili izdelavi novih samoupravnih aktov, ki so povezani s sprovajanjem Zakona o združenem delu. Delo na tem področju še ni končano in ga bomo morali pospešiti, če bomo hoteli zadostiti zakonskim določbam. In kakšne so naše naloge v prihodnjem letu? Naša osnovna naloga, poleg že naštetih, bo boj za dosego višje produktivnosti dela. Uspeli bomo, če se bo vsakdo izmed nas zavedal, da je nepogrešljiv člen v verigi in da bo ta veriga zdržala vse sile in pritiske, če bodo vsi njeni členi dobri. Zato bomo posebno pozornost posvetili boljši organizaciji dela, planiranju, nagrajevanju po delu ter inovacijski dejavnosti. Uspeh pri tem bo vplival na boljše rezultate poslovanja, s tem pa tudi nudil osnovo za uspešnejše razreševanje osebnih in splošnih potreb nas vseh. Ob tej priliki želim vsem sodelavcem prijetno praznovanje ter mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu. Slavko ing. Ribaš ********************************************************************** Svilanit na sovjetskem trgu V dneh od 5. do 8. decembra 1977 je bila v moskovskem parku Sokolniki razstava izdelkov, opremljenih z olimpijsko simboliko. Razstavo je organizirala zunanjetrgovinska organizacija združenega dela Interexport iz Ljubljane, skupaj s proizvajalnimi organizacijami združenega dela, ki so z Interexportom sklenile sporazum o uporabi olimpijske simbolike ter preko njega od Organizacijskega komiteja XXII. olimpijskih iger »Moskva 80« odkupile licenco za uporabo uradne olimpijske simbolike. Na razstavi smo sodelovali: Toper, Celje; Rašica, Gameljne; Aero, Celje; Parafinka, Rijeka; šešir, Škofja Loka; Delo, Ljubljana; Riviera, Kotor; Lek, Ljubljana in Svilanit, Kamnik. Interexport je na razstavo povabil okoli 600 najvplivnejših ljudi sovjetskega političnega in gospodarskega živlejnja, organiziral posebne sestanke in obiske pri uglednih osebnostih ter u-spešno koordiniral delo vseh nastopajočih na razstavi. Poseben pečat pomembnosti razstave pa je dal obisk delegacije IS SSR pod vodstvom tov. Andreja Marinca, ki se je prav tedaj mudila v SZ, ter obisk podpredsednika vlade ZSSR tov. Novinkova. Vzdušje na razstavi je bilo vse dni izredno delavno, saj so vsi obiskovalci pokazali izredno zanimanje za izdelke vseh razstav-Ijalcev. Ugotovili smo, da je kvalitetna raven razstavljenih izdelkov zelo visoka in izrazili posebno priznanje Interexportu za izbor takih proizvajalcev, ki se lahko na svojih področjih kosajo s katerimkoli proizvajalcem v svetu. Izdelki, ki jih je razstavila naša delovna organizacija, so bili sprejeti z vsem odobravanjem. Naše brisače, kravate in kopalni plašči z olimpijsko simboliko so brez dvoma izpričali našo podporo olimpijski ideji in ugledno predstavili ime Svilanita v delu sveta, kjer smo še relativno malo znani. Našo delovno organizacijo pa je organizacijski komite XXII. olimpijskih iger predstavil vsemu svetu v 4. številki svoje publikacije Olimpijska panorama, ki jo tiska Časopisno in grafično podjetje Delo v Ljubljani. Ponosni smo na uspeh, ki smo ga na razstavi dosegli, vendar pa se hkrati zavedamo, da bo potrebno še veliko trdega dela in naporov, da bi se naši izdelki plasirali na sovjetskem tržišču. Tako smo sklenili pripraviti še eno popolnejšo razstavo naših izdelkov z olimpijsko simboliko ob priliki obiska sovjetske gospodarske delegacije v mesecu februarju 1978 pri nas. Skupaj z Rašico in Toprom smo sklenili nastopiti posebej z olimpijsko simboliko tudi na sejmu »Moda 78« v Ljubljani in tako začeti široko zasnovano propagandno akcijo, ki bo zagotovila plasman izdelkov na domačem in svetovnem tržišču. Do tedaj pa moramo razviti čimveč novih rešitev uporabe olimpijske simbolike, ki bodo našim izdelkom dala pečat povezanosti s športom, ter skupaj z ostalimi proizvajalci vskladiti proizvodne programe, da bi dosegh čimveč-jo komplementarnost izdelkov, kar bi vsem zagotovilo večjo širino ponudb in večjo možnost plasmana. Adi Kužnik ********************************************************************** ^SREČNO 1978* ************:':*************************** ****************************** Kupec zahteva kvaliteto Kadar govorimo o kvliteti izdelkov, si vedno ob tem predstavljamo nekatere njihove najbolj značilne lastnosti oziroma svoj-stva, ki to kvaliteto določajo. Tako lahko s pomočjo določenih elementov kvalitete napovemo, kako se bo kakšen izdelek ponašal pri sami uporabi. Kvaliteta izdelkov je bila vedno zelo važna postavka dejavnosti, že od tedaj, ko je človek pričel z načrtovanjem in izdelovanjem predmetov. Danes pa je med najbolj bistvenimi zahtevami oziroma dejavniki, ki vplivajo na odločitev kupca pri izboru. Želje in zahteve kupcev, katerim so izdelki namenjeni, se glede na njihove navade, okus in prestiž zelo spreminjajo in temu se mora prilagajati tudi kvaliteta izdelkov. Kakšna naj bo v danem trenutku raven kvalitete, je odvisno od poslovne politike delovne organizacije in je rezultat vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na doseženo raven kakovosti. Začne se že pri načrtovanju izdelkov — ali je služba, ki načrtuje nove izdelke ugotovila resnično želje in potrebe kupcev; ali je bila pri načrtovanju upoštevana proizvodna zmogljivost podjetja, računajoč pri tem na stroške za doseganje zahtevane kvalitete; ali je bila kontrola kvalitete izdelka v toku izdelave dobro organizirana in učinkovita itd. Dobro kvaliteto lahko dosežemo le s tesno povezanim delovanjem vseh služb, ki so odgovorne zanjo — to je od komercialnega dela, preko razvojnega, nabavnega, tehnološkega, proizvodnega dela in končno do pregledovanja kvalitete oz. kontrole. Zavedati se moramo, da so potrošniki vzporedno z večanjem njihove kupne moči, vedno bolj zahtevni glede kakovosti izdelkov, ki jih uporabljajo. Na drugi strani pa razvoj novih tehnologij omogoča boljšo izdelavo izdelkov in s tem večjo konkurenco na trgu. Z uvajanjem novih »kvalitet« izdelkov si skušamo tako zagotoviti širše tržišče in večji ekonomski izkoristek. Naši potrošniki oziroma porabniki so zelo različni, temu primerne so tudi zahteve po kvaliteti — od posameznih kupcev široke potrošnje, katerih želje so usmerjene predvsem na zunanji estetski videz izdelka v primerjavi z njegovo prodajno ceno, preko zdravstva in hotelov, kjer je najvažnejši faktor pri določeni kvaliteti seveda, zanesljivost, to je zdržljivost oz. trajnost pri uporabi glede na veliko obračanje izdelkov do artiklov, namenjenih za JLA, kjer je vsaka nova pošiljka kontrolirana pod strogimi pogoji in predpisi. Potem je tu še izvoz na zahtevno zahodno tržišče, ki na primer pri plaščih za firmo Egeria, pogojuje zares izdelke samo najboljše kakovosti. Pri vsem tem »boju« za doseganje dobre kvalitete se spopadamo z velikimi težavami. Za kvaliteten izdelek je predpogoj ustrezna osnovna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji iz- delka — pri nas je to preja. Pri preskrbi preje smo vezani na domače dobavitelje. Kakovost dobavljene preje pa ni vedno enaka, temveč tekom leta niha od zadovoljive kvalitete do najslabše, ki nam povzroča v proizvodnji velike težave in povečuje odstotek slabe kakovosti gotovih izdelkov. Pri tem pa zahtevni in obenem naj dražji artikli najteže »prenašajo« take padce JLA, ker nas seveda taka reklamacija zaradi velike izdobavlje-ne količine izdelkov tudi veliko stane. Druga težava je, da smo zaradi pomanjkanja lastnih proizvodnih zmogljivosti pri proizvodnji naših najzahtevnejših ar-tikov (strižene, tiskane in V ALK metraža) vezani v nekaterih fazah izdelave na zunanje usluge, na katere ne moremo v toliki meri vplivati, kot bi v primeru. izdelkov, ki odstopajo, je potrebno zmanjšati zaradi določenih napak (škart). Tako smo v letošnjem letu planirali glede na vrednost proizvodnje v TOZD Frotir (202.580.512,— din) 2.332.875,— din ali 1,15 % bonifikacij. V tem okviru se tudi giblje dejanski škart; pri brisačah je večji (1,6 %), pri plaščih in garniturah pa nižji (0,9 %). kvalitete osnovne surovine in imajo zato tudi največji procent škarta. Skrite napake neustreznega osnovnega materiala pa se pokažejo navadno šele pozneje — v reklamacijah zmanjšane trdnosti izdelanih brisač ali plaščev. Ponavadi so to reklamacije večjih kupcev, kot so hoteli, če bi se vršile v domačih obratih. Ker so že zaradi nihanja kvalitete samega materiala in zunanjih vplivov naši izdelki tako nehomogeni, se pojavljajo stalna odstopanja od zahtevane kvalitete. Vrednost prodajne cene Reklamacije v teh % niso zajete. Zmanjašnje škarta in doseganje boljše kvalitete je v rokah vseh, ki s svojim delom v toku celotnega industrijskega procesa lahko vplivamo na kvaliteto izdelkov. Pirc ing. Irena NOVO VODSTVO ZK Na konferenci osnovnih organizacij ZK TOZD Frotir, TOZD Svila in DSSS, ki je bila dne 17. 10. 1977 smo v novo vodstvo ZK izvolili naslednje tovarišice in tovariše: OO ZK TOZD Frotir: Sekretar: Krapež Boris; nam. sekretarja: Lipovšek Peter; člani konference ZK DO Svilanit: Krapež Boris, Uhan Sonja, Lipovšek Peter, Milolaža Marija, Gjurin Slavka, Prodič Djuka, Be-ganovič Salem, VViegele Bogo, Huzejrovič Hasan; člani sekretariata: Krapež Boris, Jenko Mati- ja, Flerin Mija, Milolaža Marija, Wiegele Inka. OO ZK TOZD Svila: Sekretar: Dragoš Valerija; namestnik sekretarja: Krapež Nataša; člani konference ZK DO Svilanit: Stankovič Brane, Dragoš Valerija. OO ZK DSSS: Sekretar: Repič Marjan; nam. sekretarja: Pinterič Marinka; člani konference ZK DO Svilanit: Repič Marjan, Drobnič Sil- va, Pinterič Marinka, Kužnik Adi. Dne 25. 10. 1977 pa je zasedala konferenca ZK delovne organizacije Svilanit, ki je izvolila komite konference v sestavi: Kužnik Adi — sekretar, Krapež Boris — namestnik sekretarja in člane: Repič Marjana, Dragoš Valerijo, Krapež Borisa in VViegele Boga. Izvolili pa smo tudi člane občinske konference ZK Kamnik, iz TOZD Frotir: Ocvirk Jožica, iz TOZD Svila: Kokalj Tatjana, iz DSSS: Zakrajšek Boris. Kužnik Adi V Egeriji in pri Neckermanu V oktobru je društvo DITT Kamnik priredilo za svoje člane 4-dnevno strokovno ekskurzijo v Zapadno Nemčijo. Obiskali smo trgovsko hišo Neckermann in bili gostje pri znani firmi Egeriji, s katero že več let poslovno lepo sodelujemo. Namen ekskurzije je bil dosežen, namreč da se omogoči ogled sodobne tovarne frotirja tudi širšemu strokovnemu kadru, predvsem tistemu, ki ima sicer manj možnosti za to. Izlet članov DITT-a Kamnik v Nemčijo je bil organiziran s sodelovanjem poslovnih tovarišev iz Jugotekstila, dalje gospoda Schleicherja, našega poslovnega partnerja na področju izvoza našega blaga na zapadnonemško tržišče ter firm Neckermann in Egerije. Vsak udeleženec izleta je prispeval za vožnjo določen znesek in dva dni dopusta. V sredo popoldne, dne 19. oktobra, smo štartali izpred tovarne v čudovitem sončnem vremenu in se podali čez Ljubelj mimo Celovca in Beljaka po novi avtocesti pa preko Spittala skozi starodavno naselje Gmuend pod Kačbergom in mimo Visokih Tur pod tunelom Tauern. Prvi postanek smo imeli v o-kolici Celovca, kjer smo se podprli, s še toplimi kranjskimi klobasami, ki so nam imenitno teknile, za kar gre priznanje naši obratni menzi. Vožnja po slikoviti avstrijski pokrajini je bila zelo prijetna. Večerjali smo v manjšem kraju Immalau. Okoli desetih zvečer smo izstopili v Monakovem (Miinchen) v neposredni bližini znane pivnice Mathaiser, ki so jo žal že zapirali. Naslednji dan smo nadaljevali pot mimo Niirn-berga in VViirzburga do obvoznic v predmestju Frankfurta, kjer smo imeli dogovorjen »rendez-vous« pred hotelom Gravens-bruch z gospodom Schleicher-jem, ki nas je spremljal na obisku pri Neckermannu. Predstavniki trgovske hiše so nas lepo sprejeli in nam razkazali specializirana skladišča za razpečavanje blaga, naročenega po katalogu. Ekspedit blaga je sodobno organiziran. V notranjem transportu smo srečali različne mehanske linije, od vleke kompozicije vozičkov s slončkom, verižnega talnega transporta vozičkov, visečega transporta s košarami, pa do valjčnega in tračnega transporta. Za poštne pošiljke uporabljajo posebne palete, večinoma plastične, na katerih je tovor zaščiten z nepremočljivo impregnirano cerado. Regali so različnih velikosti, odvisno od vrste robe, ki je vskladiščena, Visoki regali pa so opremljeni s prevoznimi lestvami in komisio-nirnimi viličarji. Pri svojem poslovanju se poslužujejo računalniške obdelave. Po ogledu smo se zbrali v posebni dvorani, kjer so nas seznanili z nekaterimi podatki firme, ki je ena največjih tovrstnih firm v državi. Poleg najraznovr-stnejšega blaga za široko potrošnjo, ki ga razpečavajo s svojim voznim parkom in po pošti, izdelujejo v posebnem obratu montažne hiše v različnih izvedbah in velikostih. Vsak izmed nas je ob odhodu dobil njihov najnovejši katalog. Z avtobusom smo se popeljali do frankfurtskega letališča, nato pa v hotel Gravenbruch, kjer smo preživeli prijeten večer v družbi z g. Schleicherjem. Naslednji dan smo odpotovali proti jugu v smeri Stuttgarta in sicer v Tiibingen, ki je bil glavni z motovilom, jeti Then, centrifuge Krautz in linija za kontinuirano predbeljenje, izkuhava-nje in beljenje. Na koncu hale sta obratovalna dva sušilna stroja, novejši »planram« Artos in etažni Fematex. Strižni stroj ima prigrajeno napravo za stepanje oz. krtačenje in za parjenje. U-porabljajo doke Menzel, na katere navijajo 500 — 600 m blaga. Barvarna je tlakovana s klin-ker ploščicami. Med barvnimi stroji in sušilnimi stroji so centrifuge, v katerih polnijo blago, povezano z mrežo. Ožete svežnje prestavljajo v plastične posode iste velikosti kot centrifuga in Del udeležencev ekskurzije cilj našega izleta. Ogled tovarne Egeria je potekal v skupinah. Pokazali so nam skladišče surovin oziroma preje, v katerem so prevozni regali. Za shranjevanje navitkov uporabljajo mrežaste košare na kolesih, ki jih prestavljajo z viličarji. V previjalnici so se vrteli autocenerji Sclafhorsta, osnove so navijali na snovalih istega proizvajalca in firme Be-nninger. Snujejo večinoma angleško, v tkalnici pa izdelujejo cca 75% surove tkanine. V sosednjem prostoru sta postavljena dva škrobilnika firme Sucker. Zraven je tkalnica, kjer so nas posebno zanimale sodobne statve z valovitim zevom od Sulzer-ja, manj pa čolnični stroji Rti ti. V tkalnici poslužujejo statve moški, ki so večinoma tujci. Pri njih je namreč zaposlenih mnogo tujcev, med njimi tudi zdomci iz Jugoslavije. V prostoru med tkalnico in barvarno sta bili dve liniji strižnih strojev, kontrola surovega blaga in parilnik. Strižni stroji so Monfortsovi, njihova značilnost pa je centralno avtomatsko mazanje klobučevine ob nožih, ki zagotavlja konstantno kvaliteto striženja. V oddelku uporab Ijajo transportne vozičke z različno visokima stranicama ali vozičke, pri katerih se zgornji del stranice preklopi. Sešivanje kosov se vrši na običajnih pre-šivnih strojih. Mokri del oplemenitilnice je izredno prostoren, v njem so različni stroji za obdelavo metraže in brisač: žigri Henriksen, kadi funkcionirajo kot vozički. V posebnem prostoru se nahaja Menscher z avtomatskimi rezilnimi glavami Mahlo. Odvijanje blaga se vrši iz doka s centralnim pogonom preko konden-zorja, ki omogoča kontinuirano delo preko rezilnega polja in nakladanje na že omenjene vozičke z različnima stranicama. Od dolžinskega striženja nas je pot vodila v šivalnico, ki je v nadstropni stavbi. Najprej smo prišli do avtomata s pomičnima glavama za robljen je po dolžini — Karl Schmalle. Blago se je odvijalo iz doka in se s pomočjo zlagalne naprave zlagalo na tla, pri čemer je delavec nadzoroval delovanje obeh paralelnih robilnih glav Union Spe-cial. Poleg je bil stroj za širin-sko striženje. Druga linija dolžinskega dobljen j a je bila sestavljena iz dveh zaporednih glav s tem, da je postopek diskontinui-ran. Značilno je, da ima vsaka robilna linija svoje rezanje širine .Nekateri strižni stroji za širino imajo prigrajen avtomat za zlaganje brisač. Delovna mesta širinskega robljen j a so raztresena po delavnici. Vsaka delavka odmetava zarobljene brisače v posebne vozičke iz rjavega fibra, ne da bi jih klasirali, kar je možno pri njihovi tekoči proizvodnji. Očiščene brisače odlagajo na posebne vozičke s policami, od koder gre blago na pakiranje. Pa-kirni stroj na koncu delavnice je preko tračnepa transporterja povezan s skladiščenjem. Vsi šivalni stroji imajo avtomatsko zatrjevanje in rezanje sukanca, Pfaff klasa 463. Na vprašanje, kako vsklajujo spremembe asortimana brisač od velikih na majhne dimenzije, so povedali, da imajo usposobljeno določeno število delavk v konfekciji, ki jih prestavijo v šivalnico za določen čas in tako rešujejo ozko grlo na robi j en ju. Značilno za njihovo proizvodnjo je, da poteka tekoče in ni nikjer opaziti večjih medfaznih zalog v delavnici. Konfekcija se nahaja nad šivalnico in sta med seboj povezani z dvigalom in stopnicami. Organizacijsko pa vodi oba oddelka g. Digel. Delavnico konfekcije smo pa-sirali izredno hitro in se nismo utegnili spuščati v podrobnosti. Pri tem smo videli nekaj pri-krojevalnih miz, police za odlaganje in razne vozičke za interni transport, predvsem pa pester strojni park šivalnih strojev, fik-sirk, likalnih preš, parilnih pup itd. Ogledu obratov je sledila zakuska v menzi, med katero so nam predstavili dva lastnika podjetja g. Schweizerja in g. Starba in nekaj vodilnih usluž-bencv. Gospod Temell, katerega smo najbolj poznali, nas je seznanil z zgodovino in razvojem podjetja Egerije ter s sodelovanjem s Svilanitom. Zvedeli smo, da so z ukinitvijo predilnice, reorganizacijo dela in naravno fluktuacijo zmanjšati število ljudi od 1600 na 1000. Bolj pa so se posvetili konfekciji, ki so jo o-premili in povečali. Gostiteljem se je zahvalila predsednica našega društva in jim izročilo spominsko darilo. Ob slovesu je vsak udeleženec ekskurzije prejel majhno garnituro dveh brisač. Na povratku nas je avtocesta vodilo južno od mesta Stuttgar-da v Miinchen, kjer smo prenočili. V soboto dopoldne smo imeli prosto, kar smo izkoristili za nakupovanje. Zaradi popravila okvare na avtobusu se je odhod iz Miinchna nekoliko zavlekel. V večernih urah smo se na povratku spet ustavili v kraju Immlau, kjer smo večerjali. Nekaj po deseti uri zvečer smo prsipeli na mejni prehod Ljubelj, kjer smo bili podvrženi temeljitemu carinskemu pregledu. Očitno smo bili všeč carinikom, da sta nas zadrževala približno eno uro. Med tem časom smo se temeljito »preluftali« na svežem gorskem zraku. Potem ko sta carinika opravila svojo dolžnost, smo nadaljevali pot in se vrnili v Kamnik malo pred polnočjo. M. T. INVESTICIJE V sklopu izvajanja sklepov samoupravnih organov s področja investicij je tudi izdelava tehnične dokumentacije za izgradnjo naslednjih objektov: -— Rezervoar za lug — Objekt čistilne naprave za industrijske odpadne vode — Objekt opelemenitilnice — Objekt nove svile z upravno zgradbo — Objekt skladiščnega šotora —• koridor Tovrstna priprava tehnične dokumentacije v glavnem poteka po določenih zaporedjih in nedoločenih časovnih obdobjih, kot je v konkretnem primeru prikazano z zbirnikom. Iz prikaza je razvidno, koliko dni je ali bo potrebovalo posamezno zaporedje za pripravo tehnične dokumentacije, da pride do sklepa oz. do izvršitve. Po izvedbi prvega zaporedja se lahko prične z izvajanjem drugega, itd. vse do zaključka gradnje. Dolžina časovnega obdobja je odvisna od treh faktorjev: od vrstnega reda pri izvajalcih, od človeka (ker je na tozadevnem področju dela običajno zadolžena samo ena oseba) in od tehničnih problemov, ki običajno ne podaljšujejo postopka izvajanja. Pri objektih oplemenitilnice in nove Svile z upravno zgradbo je pri izdelavi samih projektov nastal večji tehnični problem, kako zadostiti podanim zahtevam v idejnih projektih. Zaradi rešitve nastalih problemov t. j. občasnega višjega nivoja podtalne vode in specifičnih vibracij v tkalnici Svile so bile izvedene spremembe na idejnih projektih. Oplemenitilniea Vsled podtalne vode se je predvidena višina kletnega prostora znižala za 40 cm, pojačala hidroizolacija zunanjih temeljnih sten in tlaka, v zvezi s tem se je pojačal tudi tlak. Proizvodni objekt nove Svile in upravna zgradba Vsled talne vode je nastal problem podkletitve upravne zgradbe, v kateri je bilo predvideno zaklonišče, ki mora biti iznad nivoja podtalne vode. Iz navedenega razloga je projektant podal mnenje glede neustrezne predhodne idejne rešitve projekta, če gradimo objekt s kletjo nad nivojem podtalne vode. Zgradba bi stala nad zemljo na 3 m visokem vidnem brez-okenskem masivu, v katerem bi bilo zaklonišče. Dohod v vse u-pravne prostore bi bil tako povezan s stopnišči in dvigali, kar pa je za kuhinjo in menzo neprimerna rešitev. Strokovni svet DO je sprejel sklep, da se locira zaklonišče med skladiščem-koridor in Bistrico ter da naj se sprovede celotni postopek za pripravo tehnične dokumentacije zaklonišča. V proizvodnem obratu nove Svile bi bili tkalski stroji po prvotni idejni rešitvi montirani v nadstropju ter bi bilo potrebno ploščo ločiti od objekta, jo močno dimenzionirati zaradi nastopajočih vibracij. Nastopajoče tehnične težave so narekovale novo rešitev, da se prostori, predvideni v idejnem projektu, v glavnem po namembnosti zamenjajo iz nadstropja v pritličje in obratno. Pri objektih, t. j. rezervoar za lug in čistilna naprava nastopajo tudi manjši tehnični problemi, ki se rešujejo brez večjih težav. Primerjalni prikaz gradbenih investicij zaporedje priprav časovno trajanje od pričetka postopka od enega do drugega zaporedja štaP' tehnična dokumentacija L Osnovne priprave za sklepe samoupravnih organov Uj i . rezervoar obdobJa za lug pričeto 15. 11. 74 trajanje 3 mesece sklep 12. 2. 75 čistilna naprava za ind. vode 15. 6. 73 4 leta 14. 6. 77 opleme- nitilnica 28. 10. 76 8 mesecev 14. 6. 77 nova Svila upravna zgradba 28. 10. 75 20 mesecev 14. 6. 77 šotor koridor 30. 3. 77 4,5 meseca 14. 7. 77 2. Vloga pristojnemu organu za izdelavo lokacijske dokumentacije pričeto 15. 6. 75 trajanje 7 mesecev sklep 19. L 77 30. 3. 77 4 mesece 1. 8. 77 30. 3. 77 5 mesecev 5. 9. 77 30. 3. 70 5 mesecev 5. 9. 70 16. 9. 77 4 mesece 15. L 78 3. Vloga pristojnemu organu za izdajo lokacijske odločbe pričeto 25. 1. 77 trajanje 2 meseca sklep 31. 3. 77 12. 9. 77 1 mesec 7. 10. 77 12. 9. 77 1 mesec 7. 10. 77 12. 9. 70 2 meseca 21. 11. 77 20. 1. 78 14 dni 5. 2. 78 4. Sklenitev pogodbe s projektantsko organizacijo in izdelava projekta pričeto trajanje »Svilanit« sklep »ETA« 11. 10. 77 2 meseca 2. 12. 77 5. 12. 77 3,5 meseca 25. 3. 78 serijski projekt 5. Vloge za pridobitev soglasij na tehnično dokumentacijo projekta pričeto ?0. 10,77 trajanje f, traJa t-vip,-. 2,5 meseca SKlep 15. L 78 30. 10. 77 še traja 2,5 meseca 15. 1. 78 3. 12. 77 še traja 1,5 meseca 15. L 78 25. 3. 78 ni projekta 1,5 meseca 15. 5. 78 10. 2. 78 25 dni 5. 3. 78 predvideno 6. Vloge pristojnemu organu za izdajo gradb. dovoljenja pričeto 20. L 78 trajanje 1 mesec sklep 20. 2. 78 20. L 78 1 mesec 20. 2. 78 20. L 78 1 mesec 20. 2. 78 20. 5. 78 1 mesec 15. 6. 78 8. 3. 78 14 dni 25. 3. 78 7. Priprave za oddajo izgradnje objektov in sklenitev pogodbe pričeto 30. 2. 78 trajanje 10 dni sklep 30. 2. 78 30. 2. 78 10 dni 30. 2. 78 20. L 78 1,5 meseca 25. 2. 78 1,5 meseca L 7. 78 26. 3. 78 7 dni 5. 4. 78 8. Prijave pričetka gradnje v smislu tozadevnih določb pričeto 25. 2. 78 trajanje 10 dni sklep 5. 3. 78 25. 2. 78 10 dni 5. 3. 78 20. 2. 78 10 dni 15. 4. 78 5. 7. 78 10 dni 15. 7. 78 26. 3. 78 10 dni 6. 4. 78 9. Gradnja objekta in tehnični prevzem pričeto 10. 3. 78 trajanje 1,5 meseca sklep 30. 4. 78 10. 3. 78 5,5 meseca 15. 8. 78 L 3. 78 8 mesecev 30. 10. 78 20. 7. 78 10 mesecev 20. 6. 78 1. 4. 78 1,5 meseca 20. 5. 78 10. Poizkusno obratovanje in u-porabno dovoljenje pričeto 5. 5. 78 trajanje 25 dni sklep 30. 5. 78 20. 8. 78 25 dni 15. 9. 78 30. 11. 78 1 leto 30. 11. 79 1. 7. 78 1 leto 30. 6. 79 20. 5. 78 20 dni 15. 6. 78 11. Skupne priprave do uporabe začeto 15. 11. 74 trajanje 3,6 leta konec 30. 5. 78 15. 6. 73 5 let 15. 8. 78 28. 10. 76 3 leta 30. 11. 79 21. 10. 75 3,6 leta 30. 6. 79 30. 3. 77 1,4 leta 15. 6. 78 »JESEN 77“ Na položaju Združena vaja v mesecu decembru v kateri so sodelovali vsi dejavniki splošnega ljudskega odpora je pokazala veliko obrambno moč celotnega obrambnega sistema. Bila je preizkus usposobljenosti tudi za našo delovno organizacijo. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je k izvrševanju predvidenih obrambnih nalog pristopil zelo hitro in dosledno. Pri delu sta mu bila v veliko pomoč štab enot civilne zaščite Svilanit — Eta in enota narodne zaščite naše delovne organizacije. Po samezne enote so požrtvovalno kljub vremenskih neprilikam izpolnjevale naloge. Nekateri posamezniki so izstopali zato jim gre posebna zahvala. Med potekom vaje smo našo pozornost usmerili na odpravljanje morebitnih napak v začrtanih programih. Seveda ni vse potekalo tako kot smo želeli. V teh trenutkih se je velikokrat izkazala naša prilagodiljivost spremenjenim razmeram, ki je bila že odlika partizanskih enot v času narodnoosvobodilne borbe. Obisk predstavnikov vodstva vaje v štabu odbora za LO in DS Predstavniki vodstva vaje so nas obiskali v času vaje ter predvsem pohvalili našo proizvodnjo, ki se je uspešno vključila v naloge splošnega ljudskega odbora. Pomembno vlogo so odigrale tudi enote civilne zaščite, ki so v zaključku vaje nudile pomoč tudi izven naše delovne organizacije. Enota narodne zaščite je bila ena izmed tistih, ki je delovalo od začetka do konca vaje. Nalogo zavarovanja delovne organizacije so uspešno izvajali naši sodelavci. Slabo vreme za njih ni bila ovira. Z uspešno zaključeno vajo smo še enkrat dokazali našo pravilno usmeritev v koncepcijo splošnega ljudskega odpora. Ob vsklaje-nem sodelovanju vseh dejavnikov se bomo v vsaki situaciji uspešno postavili proti agresorju. Odbor za ljudsko obmrabo in družbeno samozaščito se ob tej priliki zahvaljuje vsem sodelavcem — udeležencem vaje za njihovo aktivno sodelovanje. Brez njihovega prispevka vaja ne bi uspela tako kot je. Modernizacija internega transporta Da bi mehanizirali transport metražnega blaga in kolor brisač, ki se vrši ročno z različnimi vozički, smo si izposodili v To-sami na poizkušnjo električni vlečni voziček EKV 60. Glede na sedanjo potrebo po vleki in manipulaciji bi po splošni oceni najbolj ustrezal manjši viličar. Proizvajalec tovarna Indos svojih baterijskih slončkov ne priporoča za vleko, ker imajo premajhno vlečno silo, pa tudi sicer niso prirejeni za tovrstne namene in bi se pri pogosti vleki baterija prehitro izpraznila. Diesel izvedba po jakosti prekaša električno, vendar jo zaradi varnostnih razlogov in zaradi onesnaževanja zraka ne uporabljamo v tekstilnih obratih. Ob testiranju električnega slončka, ki ga vidite na sliki, smo prišli do spoznanja, da bi bil le-ta premilo izkoriščen, ker je njegova uporaba omejena samo na vleko. Bolj primeren je elektrokar EKN 1001 firme Rade Končar. Tovrstna vozila uporabljajo pogosto na železniških postajah za prevoz prtljage. Po podatkih proizvajalca je voziček dolg 216 cm in širok 100 cm ter površina dire 1,5 m2. Poleg samostojnega prevažanja 500-kg bremena je možno še dodatno vleči z njim 1000 kg tovora na priključenih vozičkih ali prikolici. Vozilo se upravlja stoje in je zanj potreben izpit kot za viličarja. Elektrokar ima štiri kolesa in akumulator, ki je nameščen pod diro med kolesi tako, da je težišče nizko in je zato bolj stabilen v primerjavi s testiranim vlačilcem. Preizkusili smo dve vrsti spenjanja vozičkov v kompozicijo in ugotovili najprimerjneši način, pri katerem si vozički pravilno sledijo in je zavijanje zadovoljivo. S tem načinom sestavljanja »vagončkov« v vlak se bomo izognili stroškom za predelavo podvozja vozičkov. Elektrokar bo obut v pnevmatske gume in imel diro, oblečeno v rebrasto pločevino. Ostali podatki povedo, da je akcijski radius vozila 40 — 50 km, zunanji raj dni krog pa 2,6 metra. Za naše potrebe je dokaj pripraven zaradi majhnih gabaritov in velike okretnosti, kar je še posebno važno pri naših mini- malnih širinah transportnih poti v obratih, še posebno v medfaznem metražnem skladišču. Poleg samega vozička pa potrebujemo tudi nov usmernik za polnjenje baterij. Istočasno pa ne smemo pozabiti na usposabljanje »šoferjev« za upravljanje z novim transportnim sredstvom. T. M. Mestno gledališče v Kamniku „Ščuke ni, ščuke ne“ Tone Partljič, dramatik in prozaist, ki ga poznamo kot avtorja televizijskih dram (Mama umrla, stop, uprizorjena 1974, Ljubezen med Frančkom in Celo, predvajana letos na TV) in filmskega scenarija Vdovstvo Karoline Žašler, se uspešno vključuje z vrsto dram v današnje kulturno gibanje. Verjetno se mnogi spominjate prijetne komedije »Ščuke pa ni«, ki smo jo gledali na televiziji v izvedbi Celjskega gledališča pred nekaj leti, ki prikazuje današnjega delovnega človeka z vsemi slabimi in dobrimi lasnost-mi v samoupravni družbi. Drugi del, kot samostojna drama, »Ščuke pa ni«, sicer ni bila tolikokrat predvajana kot prvi del, vendar je logično nadaljevanje prve, večkrat uspešno predvajane komedije. Na prošnjo Mestnega gledališča iz Ljubljane je Tone Partljič iz zgoraj omenjenih dveh delov sestavil kombinirano komedijo, ki je vsebinsko enaka, močneje pa so vidni nekateri novi elementi komedije, ki igri združuje v povezano celoto. Pa pojdimo po vrsti in izluščimo vsebino komedije: Kolektiv lokalne radijske postaje je dobil obvestilo, da je bil med vsemi podružnicami ravno njihov kolektiv izbran za najbolj enoten in da naj sami odločijo, kateremu naj bi zato pripadla nagrada. Prav tu pa se zaplet začne: enotnost razpade in vseh šest zaposlenih vključno z direktorjem se kot posameznik poteguje za nagrado. Ko je prvič izvedeno glasovanje, glasuje vsak sam zase, v nadalj-nih glasovanjih pa tudi ne najdejo rešitve tega problema. Ob tem tudi žena direktorja Kremžarja glasuje zase, ko razmišlja o ponesrečenem in jalovem zakonu brez otrok, pa tudi vsi ostali sodelavci radijske postaje si z najrazličnejšimi kombinacijami in razkrivanjem dobrih in slabih človeških plati prizadevajo pridobiti nagrado zase. V svojo igro za denar skušajo potegniti študenta in praktikanta Petra, ki v tej igri nasede in glasuje za novinarko Matildo, ki ga je v preračunani igri za denar znala pridobiti zase. Kljub vsemu pa preden izglasujejo nagrado za najboljšega posameznika, ker so ga pač tako dolgo izbirali, pride z glavne radijske postaje obvestilo, da nagrada ne bo podeljena ter da se mora direktor Kremžar javiti na radijsko postajo, kjer bo opravljal druge dolžnosti. Za direktorja lokalne postaje je istočasno imenovan Peter, ki je predčasno že bil na praksi. Ta presenečenemu, zbranemu kolektivu, ko odhaja stari direktor in sprejema dolžnosti novi direktor, zagotovi, da bo vsebino in način dela na postaji bistveno spremenil. Mladostniško zagnan in vnet Peter uvede nove metode informiranja in obveščanja, vendar ob tem pride v kon- flikt z družbeno političnimi in vodstvenimi strukturami. Kot direktor pripravi presenečenje sodelavkam za 8. marec ■— podari jim zbirko sporazumov. Razočarane sodelavke se vrnejo popoldan, vesele in rahlo opite, da prisluhnejo novi vrsti oddaje »Iskanje resnice«, ki bi naj imela po svoji akutalnosti velik odmev. Predvajanje nove oddaje prinese neuspeh Petru, ker je bil v nekaterih kritikah preoster. Potolažiti ga hoče Kremžarjeva žena, ki se vesela in dobre volje na Dan žena vrne. Ta dan je sicer doživel Peter neuspeh, uspešen pa je bil dan za Kremžarjevo, ki je ob avanturi s Petrom dokazala, da otrok, ki si Francki in v spomin Zelo nas je pretresla vest, da je dne 17. 12. 1977 umrla naša upokojenka ROVŠEK FRANCKA. Rojena je bila 9. 10. 1910 v Kra-scah pri Moravčah, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Po okupaciji se je še pred 9. 9. 1943 vključila v organizirano delovanje na terenu in bila tudi po vojni članica ZB. V naši delovni organizaciji se je zaposlila 9. 7. 1957 v barvarni (obrat Šmarca) ter delala v zelo težkih pogojih na beljenju in barvanju preje. Po preselitvi barvarne iz Šmar-ce na Perovo, pa je bila nekaj časa zaposlena kot tiskarka film in flock tiska. Ko smo v Svilanitu leta 1961 pričeli skrbeti za organizirano prehrano delavcev, je bila Francka prva, ki nam je raznašala malico. Po dopolnjenem 50 letu starosti je kot udeleženka NOB odšla v pokoj. Kasneje se je z veseljem, vsa nasmejana in razpoložena udeleževala naših srečanj z upokojenci Svilanita. Tako je tudi letošnjo jesen prišla ob prazniku na sve- ga je vedno tako želela, prinaša veselje in preobrat tudi v njenem zakonu. Mož se vrne nazaj na lokalno radijsko postajo, sprejme otroka kot za svojega, Peter pa odhaja slabe volje, ker je izgubil službo. Kremžarica se veseli otroka in noče ničesar slišati, da bi skupaj s Petrom odšla, ko pričakuje njegovega otroka. Življenje na lokalni radijski postaji teče odslej naprej spet po starem. V igri je zanimiv tudi pijanček Klander, ki dokazuje svojo politično preteklost, ki mu v sedanjem času ničesar ne koristi ter Helenca s svojo čednostjo, ki bi rada šla s Klander jem pa si ne upa in mu vedno odgovar- Antonu čano sejo DS DO in se udeležila izleta upokojencev, nismo pa vedeli, da je zadnjikrat med nami in da njenega smeha in dovtipov ne bomo več slišali. Ostal bo le spomin v naših srcih, slika požrtvovalne in tovariške delavke. Dne 7. 10. 1977 je umrl DOLGAN ANTON, zavedni delavec in pionir frotirja v Svilanitu. Rodil se je 14. 9. 1903 v Košani na Primorskem in izhaja iz družine, ki se je zaradi pritiskov italijanskih oblasti na primorske Slovence leta 1929. morala odseliti k matičnemu narodu v Slovenijo, bivšo Jugoslavijo. Najprej sta se z bratom Viktorjem zaposlila v tekstilni tovarni v Vižmarjah pri Ljubljani kot ročna tkalnica frotirja, kasneje pa sta sama kupila češke ročne statve za frotir in odprla v Ljubljani svojo delavnico. Leta 1936. sta zaradi finančnih težav opustila obrt in prenesla ročne frotir statve, snovalo in previjalo za prejo v Šmarco k Vavpetič Alojzu in se tam zaposlila. Tu je tov. Dolgan nadaljeval z ročnim tkanjem frotirja, lastnik delavnice pa je dokupoval stroje. Tako je leta 1939-40 že montiral prvo mehanično statev za frotir firme THIELE, ki je obratovala še v Svilanitu do leta 1974. Pri Vavpetiču je bil tov. Anton zaposlen do leta 1943, ko je kot zavedni Slovenec odšel v partizane, kjer je bil najdalj v 12. udarni brigadi in si pridobil čin kapetana. Po demobilizaciji leta 1946 se je ponovno vrnil k svojim statvam in frotir-tkani-ni, ki mu je zaradi trdega in strokovnega dela pomenila več kot samo potrebni kruh. V obratu je samostojno vodil delo pri tkanju frotirja, pri pripravi preje in delal na ročnih statvi ki je bila še vedno njegova last. Po nacionalizaciji takratne Mehanične tkalnice Vavpetič Alojz in sinova, je tov. Dolgan še naprej ostal zaposlen pri novo ime- ja »samo ne nocoj, kdaj drugič«. Velika prednost Partljiča je v tem, da je vse povedano direktno, brez zapletenih stavkov in nerazumljivih besed temveč jasno in enostavno. Po odru se sprehajajo naši ljudje, kot bi jih gledali v vsakdanjem življenju, samoupravi j al-ci. To so normalni ljudje, ki so smešni, ko gre za denar, tveganje, preizkušnjo, pa boječi, egoistični, slabi, kmalu za tem pa so nam spet simpatični, dobri, po svoje celo nesrečni. Gre za to, da vedno govorimo, da »Ščuke pa ni«, kakor ni novih kadrov, ki bi kaj naredili po svoji pameti in prepričanju, ko se tak človek pojavi, tedaj vzkliknemo »O, ne, ščuke pa ne« saj nočemo iz vsakdanjega ugod-jn. Upam, da ste si vsaj nekateri igro ogledali, saj je Mestno gledališče gostovalo z njo tudi v Kamniku v mesecu novembru letošnjega leta in da ste se prisrčno in veselo nasmejali. Hubad Anka novani firmi OTEKS in delal kot ročni tkalec frotirja in vzdrževalec statev ter nesebično prenašal svoje znanje na mlajše sodelavce. To je nadaljeval tudi po letu 1948 pod novo upravo Svilanita. Kot borec NOB in komunist je vse svoje sile vložil v nenehen napredek in razvoj podjetja, uveljavljanje delovnega razreda in takrat razvijajočega se samoupravljanja. Bil je član samoupravnih organov in sindikata. S svojo požrtvovalnostjo in skromnostjo si je pridobil mnogo prijateljev in spoštovanja pri sodelavcih, ki so mu izredno zaupali. Zaradi težkih dni v borbi in kasnejšega neutrudnega dela, se mu je zdravstveno stanje slabšalo in ker v tkalnici ni mogel več opravljati težkega dela, je o-pravljal delo skladiščnika do odhoda v zasluženi pokoj — dne 30. 9. 1958. Kasneje je še vedno rad prihajal med nas, spraševal po novitetah ter občudoval napredek v DO, predvesm pa v frotirju. Zato je še danes vse, ki so ga poznali, globoko pretresla vest o njegovi nanadni smrti, saj se je od življenja poslovil človek, ki je bil neposredno vezan z začetkom in razvojem tkanja frotirja v delovni organizaciji Svilanit, ki je danes največji proizvajalec frotirja v Jugoslaviji. M. D. Šport in rekreacija Rekreacija za vsak žep Težko je napovedati po čem bo rekreacija v prihodnjem letu, ker se na našem tržišču cene hitro menjajo. Vsi vemo, da je lahko rekreacija zelo draga. Mnogi uporabljajo to dejstvo za opravičilo, kadar jih povprašamo, zakaj ničesar ne store za vzdrževanje svoje telesne zmogljivosti. Ni težko najti tudi takšno rekreacijo, ki je dostopna vsakemu in ki jo zmore vsak žep. Naše mesto leži sredi lepe gorske pokrajine in je že od nekdaj izhodiščna točka za razne krajše in daljše izlete. V Turističnem uradu in pri Planinskem društvu Kamnik se dobijo razni priročniki in zemljevidi, po katerih se lahko orientirate in odločite, v katero smer boste krenili. Imamo tudi Trim stezo, ki je tu v bližini. Na žalost ni več tako urejena, kot je bila ob otvoritvi. Še vedno pa jo lahko uporabljamo, se na njej razgibamo in naužijemo svežega zraka. Kegljanje je šport, s katerim se lahko ukvarjamo vse leto. Tu nismo odvisni od vremenskih pogojev. Zato se lahko s tem športom bavimo redno in kontinuirano. Pri tem si dobro razgibamo telo in si urimo spretnosti. Na kegljišču v Planiki so za čla- ne naše DO rezervirane štiri steze vsak četrtek od 16. do 18. ure. Po 26. 1. 1978 bomo imeli vsak drugi četrtek tekmo. Zelo koristna rekreacija je plavanje. Pri tem dobro razgibamo vse telo. Plavanje zelo ugodno vpliva na hrbtenico, saj zdravniki priporočajo plavanje vsem »hrbteničarj em«. Ravno tako si rekonvalescenti v vodi razgibavajo ude po raznih zlomih. Plavanje nam resnično samo koristi, tako tistim, ki pretežno sedijo pri svojem delu, kot tudi tistem, ki delo opravljajo pretežno stoje. Naša delovna organizacija je za svoje člane nabavila proste vstopnice za bazen v Hali Tivoli, kjer lahko razgibate svoje telo s plavanjem in z dopolnilno vadbo na raznem orodju. Hala je za našo delovno organizacijo rezervirana vsako sredo od 16.30 do 18. ure in vsako soboto od 16. do 17. ure ter od 19. do 21. ure. Te proste karte in podrobnejša navodila lahko dobite pri tovarišu Pregl Leonu. Mislim, da rekreacija v naslednjem letu ne bo dražja. Torej, začnite tudi vi, nikdar ni prepozno! Leon Pregl Kje, kako in po čem bomo smučali Za nami je lepa jesen in zima se nam je že predstavila s svojo prvo pošiljko snega. To je vzpodbudilo tudi najbolj zakrknjene zapečkarje, da so stopili v trgovine in si izpopolnili smučarsko opremo, če tega niso že prej, v času sejmov športne opreme na Gospodarskem razstavišču, v Domžalah in v Mengšu. Smučarska oprema je zelo draga in bo, vsaj po dosedanjih izkušnjah, vedno dražja. Kljub temu so v sezoni vsa naša smučišča prenapolnjena. Zato ne o-bupajte prehitro. Do najnujnejše opreme si pomagamo na različne načine. Saj lahko smuko in svež zrak ravno tako uživamo v skromnejši opremi, kot v elegantni modni opravi, ki ni vedno najbolj funkcionalna. Z nekoliko iznajdljivosti se bomo za smučanje opremili tudi za še kar znosno ceno. Če najdemo v trgovini še lanske modele, bomo za opremo odšteli precej manj denarja. Zaradi tega pa ne bomo nič slabše opremljeni, saj se modeli razlikujejo med seboj le v kroju ali kakšnih malenkostnih dodatkih in spremembah. Pred nakupom opreme vsekakor dobro premislite, za kakšen namen jo boste potrebovali in potem še, katera oprema vam bo najbolj ustrezala. Če se smučate le za rekreacijo in vam ni do velike brzine, ne obremenjujte nog s predolgimi smučmi in pretežkimi smučarskimi čevlji. Izberite pa si zanesljive varnostne vezi, da vas bodo resnično varovale pred hujšimi poškodbami. V začetku sezone nastavite vezi bolj rahlo. Bolje, da se vam kdaj prehitro odpro, kot pa enkrat prepozno. Obvezno morate imeti tudi lovilke ali novejše zavornice, ki ustavijo odpeto smučko, da ne odbrzi v dolino. Poglejmo še, kako se pripravljajo na smučarsko sezono naša naj bližja smučišča. Na Veliki planini so za letos pripravili izposojevalnico smučarske opreme. Smuči boste lahko uporabljali ves dan za 40.— din, smučarske čevlje za 30.— din, palice za 10.— din in sani za 30.— din. Za to sezono so si pri Via tor ju zamislili tudi drugačen sistem vozovnic in nove tarife. Dostopne vozovnice so za nihalko in sedežnico. Smučarji si bodo kupili še smučarsko vozovnico — celodnevno ali poldnevno za vse vlečnice. Cene so nekoliko višje od lan- skih: dostopna vozovnica — za odrasle 40.— — za otroke od 6-10 let 30.— smučarska vozovnica enodnevna od poned. do petka — za odrasle 30.— — za otroke 20.— enodnevna za sobote nedelje, praznike — za odrasle 40.— — za otroke 30.— popoldanska od 12. ure dalje — za odrasle 15. — za otroke 10. Klubi, organizirane skupine in tekmovalci bodo dobili na podlagi predhodnega odgovora z Vi-atorjem od 10 % do 301% popusta. Za člane naše DO bo imel sindikalne vozovnice tov. Leon Pregl. Na Krvavcu pa hitijo z razširjanjem smučišč, saj obljubljajo, da bodo do januarja lahko nudili smučarjem 10 ha urejenega smučišča. Stekli bosta tudi nova sedežnica in vlečnica. Cenejša oblika rekreacije na snegu je smučarski tek. Za to panogo niso potrebne vozovnice za vlečnice in še oprema je bistveno cenejša in enostavnejša. Smučarski tek se je iz svoje domovine na severu že pred več leti začel širiti proti jugu in postaja množičen šport. Tudi pri nas se je že zelo uveljavil. Če želite zimo in možnosti za smučanje čim bolje izkoristiti, se morate na to že sedaj skrbno pripravljati, čimveč pešačite na svežem zraku, dan pa pričnite z jutranjo telovadbo. Predvsem s počepi si boste utrdili noge in jih pripravili na napore pri smučanju. Le dobro kondicijsko pripravljeni boste na smučišču resnično uživali. A. D. Nove smučarske izkaznice Smučarska zveza Slovenije je letos izdala 3 vrste smučarskih izkaznic: L Za odrasle člane — članarina znaša — 150.— din 2. Za pionirje — člane znaša članarina (do 15. leta starosti) — 60,— din 3. Za podporne člane — znaša članarina (neglede na starost) — 50.— din 4. Za podporne člane — organizacije združenega dela znaša članarina — 50.— din ali 1000,— din, 2000,— din, 3000.— din ... Organizacije združenega dela prejmejo toliko izkaznic za pod-podrne člane, kolikor članarine so plačale. Smučarske izkaznice za odrasle in pionirje morajo biti opremljene s fotografijo. Uporabite lahko tudi tiste iz lanske smučarske izkaznice. Za podporne člane slika ni potrebna. Te izkaznice bodo veljale 5 let. V naslednjih letih se bo v izkaznico nalepilo samo nalepko o plačani članarini. Nova smučarska izkaznica bo nudila tudi večje ugodnosti kot v lanski sezoni. 10% popust se daje za 15 artiklov (smučarska oprema), v hotelih, campih, na žičnicah in v drugih športnih objektih ter bazenih. Člani so zavarovani tudi za primer invalidnosti in smrti. Smučarsko opremo lahko člani nabavijo na bone s popustom le v prodajalnah, ki so navedene v prilogi izkaznice. Podporni člani pa imajo popust v hotelih, campih, bazenih, kopališčih ter drugih športnih objektih, ostalih u-slug s to izkaznico ne morejo koristiti. Vse omenjene smučarske članske izkaznice lahko nabavite v Turistični pisarni na avtobusni postaji v Kamniku vsak dan od 11.00 do 13.00 vsako sredo od 11.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00. Za dvig legitimacije potrebujete poleg denarja za članarino še 2 din za en komplet izkaznice z boni. Člani DO Svilanit, ki se želijo včlaniti v Smučarski klub Kamnik, se lahko prijavijo tov. Alenki Doplihar v komerciali. D. A. »KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »SVILANIT« KAMNIK GLASILO UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Balantič Silvo, Hubad Anka, Lipovšek Peter, Mišič Danica, Novak Marjan Odgovorni urednik: BORIS ZAKRAJŠEK TISK: »Dj uro Salaj« TOZD Papiinkonfekcija Krško NAKLADA: 700 IZVODOV Nagradna novoletna križanka 1977 Srečne ^ ^ | 1 TV. SPI- KER MLAKAR PoSn? OKTOBE REVOIU CUE . AVTO. 1 OZN. -E61PT ToLUSCE NA ŽITNA ZRU - DELO tkal. A STROJE 1TALIJ V TRIGLAlillVAL A SKA KI DOLlNAlLEZE IT" KAWO Trai&u N OBJAVA LAT. S NAROI HEROJ PAVLE .1 EINST INIJ 1 500 AM. IGRAL FONDA ISpLVE NI ČASTILCI , NA GOT ) 1 1 PLAKA1 RAZŠLA 06LAS 5 LJUBEZEN JUL LllPATl SHRV. DELO IVAN.ND fttLASEV [ PSU TOK BNAZVF1 ■ KIIO- VOLT HRVAŠKA NAPI # vi ■ VKV Z. ZAMKO ŠTEVNI! { VRANJE I jfeve lete 1978 fuDNO? L 1 1 1 1 1 1 NAŠA ARHUA Don. 5.1 VA L PLAN 5AM06 1 L A(iA IM KARLO VAC JA?. . PLEMIČ □ 5 MOO.OTO KOV 06 EAK.06A IIK1UA6 - 60SIIJ/ BRANILEC PR. EtoBOME' : KRATEK PRIZOR ZAR.U- BRN1CA KONICA ANTON DERMOT# i. ime OS. ZAIM. JUD. VERSKI UCITEL. NAS VAZlLPr oIe NOVAK CILKA PUŠČAVA - v . ČILU RADOVAN R06EC finomI HANIK kčl A6A hehnomi M RUTA IHESTRt , STARI SLOVANI LAT. KISLINA sčnrr 606 SONCA IN VOJNE T0VR5IU 5KAMERA PRVA7EV KA IT. DEMAR,-MA WA-UA MESTO VSSSR PRIMOR- SKI VZKLIK IRIDIJ NAUK. 0 ATOMIH JANEZ OREHEK VR.5TA MDK.E IVJE ZGODEN NEŽNA NEC — Španski BEZEK MUSLI- MAU.TOST at.TOTUJc Cl PEVEC ZDRAVI- LIŠČE AV.DENAR NA ENOTA TcuLe NJE E61PT.T0 LITIKEL PAŠNA KOPEL TOVA-RNA v MARIBORU SEL Dl NARJA tov, VMM Ialah SEKA- NJE U6ESNI KAMEN. SL-VlOLlUI- STKAH.LO PESNI- TVE tla MN-at. TV. ZASLON ISTRI-JENOST POKVARJENOST ČE KOŽA GOVEDA X£feU Elda VILER. Tl BETAM. fiOVEDO IZLET V GORE EGIPT. SV. BIK VEČNO MESTO ZA POMETANJE JE VNETJE SAREVICE JAP. Pl-SEC KEN5A-KU — PREDSTD JNIKI M. SAMOS! AR. TOSPOMR KRAJ TRI OPAT Ul ROBI MIJA VEZNIK LESENO PIHALO EDINi KI UE£m VESOLMI POTOP SPEVO- IGRE ORAN- 1ADA ALDO MORO iAIRJMIK KIN5ASA CAPOHE MIT. LETALEC AR.ABE' DEDA ZENSKA KI PEZE OPEANA PEVKA ONDINA — SKOPJE IDA KRAVANJA VRSTA PE" SNISTVA KAMBODŽA - WČASOPIS. A6E-veuA IVSTRUA I.C.RKA Otok čarovnice KIRKE SL.DAA- MATIK JOSIP im-int VSE V REDU /ISTA iLASbILA SAM06L. Št BODALO AkiV6w ObLAVC OKREPI Tl POMLAD. MESEC (LEKA V 51. ZVOK. KITAJCI VRSTA PERILA DON ZRAEL OS. ZAIM. ritt* ANTON RODE 5EI SSSR. LE.NŠKA POTOM- KA MILAM »OLO& IAJMAIU-M SELCI IADIUS KISIK f AS JUG HOfLAVE i OJAŠ-tLfrlN .. 000 K6 ŠPAN. REKA VODIK DELI .ELOTE MALIK RJAVI PREMOG Tona SEVER- u Športni LUb It .tLflVCA KANON i lArt.i- iRAL.MRA [Ek A V" Sr.ni _QfiAL„ IN.bRIU. 1EVEC EMA. SRAIUS 1 STROKOV NJAK ZA vina TINE OREL JOJMI JDSEK 1 vadav H. IME 1 rURČlJA kSSOCIA- 'ED ‘tE55 KAZAL. ZAIM. j NTER.E- .AMTNOSI LITER K h S URA LJU TALIJA G.G« velike PTICE UJEDE Mmmmm i -DRAVI-0 PROTI ROSINI JROOJE ZA PILJENJE