Izhaja vsak četrtek • Posamezna številka stane Din t ' 5 0 Celoletna naročnina Din 35’— • Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, št. 16.7^0
Ljubljana, 9. decembra 1937	^	£	Leto	IV	—	Številka	10
Izdaja: Konzorcij „Straže v viharju" (A. Tepež) * Urejuje; R. Čujei Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 * Tisk Jugoslovanske tiskarne (K.Čeč)
Kristus kraljui! Deset novih Frančiškov
(Nekaj misli ob Kalanovi knjižici: »Kristus kraljuj«.)
Položaj Kristusovega kraljestva v sedanjem Svetu ni nič kaj razveseljiv in zadovoljiv. Sicer Ie res, da so katoličani v zadnjih desetletjih •»nogo dobrega naredili na vseh področjih. Vendar pa kljub tej dejavnosti katoličanov sto-Pmo danes na poševni ploskvi in, mesto da bi napredovali, drvimo nekam navzdol v megleno negotovost, ne da bi vedeli, kaj bo z nami, kaj bo s Kristusovim kraljestvom na zemlji. — Preveč brezbrižni smo, da bi si razjasnili, kam (° pelje; preveč leni smo, da bi svoj nagli razsoj navzdol preokrenili navzgor, da bi se iz našega tradicionalnega spanja prebudili v no-■*«, živo življenje, da bi iz deienzive prešli v ofenzivo.
Kljub vsej dejavnosti katoličanov v zadkih desetletjih razkristjanjanje vsega življenja napreduje. Res je, da se je mnogokje to raz-kristjanjenje že ustavilo; toda to nas katoličanov nikakor ne sme zadovoljiti. Mi moramo stremeti za najvišjim, da bi zavladal Kristus Kralj vsemu svetu.
Borba za ta naš cilj bo sicer dolga in težka, t°da mi smo poklicani, da priborimo Kristusu Kralju zopet gospods^vo na svetu. Skrajnim naporom naših organiziranih sovražnikov mo-ramo postaviti nasproti nekaj močnega, edinstvenega in učinkovitega. Preiti moramo končno i2 defenzive v ofenzivo. Naše geslo mora biti: »Kristus zmaguj, vladaj; kraljuj!«
Toda te besede ne smejo ostati samo lepe besede, preiti morajo v dejanje. Katoličani; jih. •»»ramo uresničiti! Za naše cilje se moramo °riti saj s tako velikim idealizmom, kot se °re brezbožniki za svoje lažne ideale.
Živimo v velikem, času, v zgodovini sveta nastopa nova doba. V naši dobi se kuje usoda Vrope za desetletja naprej. Tega se zavedajo naši nasprotniki, ki s silnim organizacijskim Aparatom delajo proti, Bogu. Borijo se naravnat, s,satansko zagrizenostjo, tako da ima Sa-
ta«
nrnogo bolj goreče privržence, kot pa jih
l!».a Bog, Spričo te močne akcije brezbožnikov n*°ramo tudi katoličani preiti iz svojih malen-°ati, ozkosrčnosti, neodločnosti in zaspano-v boj|
Osvojiti; ve& svet; za Kristus«; najt nam ne, sanjarij«, kot niso sanjarija peklenski na-rti- brezbožnega boljševizma.
< pa. katoličani vseh, dežela, združimo: *'■ v, del«) za lastni, verski prerod us v delu / Pridobitev sveta, sladkemu gospodu: Kri-Kralju!
»Rusija bi bila potrebovala deset mož kot je bil Frančišek Asiški, da bi postala srečna,« je baje dejal Lenin pred smrtjo.
Kaj je storil Frančišek velikega, da je postal najbolj znan in priljubljen svetnik, v katerem gleda ves svet božjega poslanca?
Bil je bogat, moral bi biti trgovec, vesele gostije so ga veselile. Pa je sklenil »služiti ubožnosti«. Pustil je domačo hišo, odložil svojo dragoceno obleko in se oblačil kot revni kmetje v okolici mesta Asisija, Revežem je oznanjal evangelij in ustanovil red, ki naj živi zgolj od miloščine. Duhovnik ni hotel postati iz ponižnosti, ostal je lajik. Ljubezen do bližnjega je bila glavna poteza njegovega življenja. Bog mu je vtisnil znamenja Kristusovih ran. Frančišek je ljubil Gospoda Jezusa nad vse, posebno v njegovi revščini v jaslicah. Zato je začel širiti božične jaslice.
Tudi danes je nastopil čas, da nas more rešiti spet le ljubezen do ubožnosti. Preveč je grešil in še danes greši kapitalizem, da bi ne morali nujno opravljati pokoro zanj.
Ali je med nami deset Frančiškov, takih, ki bi se hoteli vsemu odpovedati in se zadovoljiti le s tem, kar je nujno potrebno?
Ali bi se hoteli zadovoljiti z eno obleko za poletni, z drugo za zimski čas?
Ali bi hoteli vabiti reveže k naši mizi? Ali bi se zadovoljili s skromno sobo in privoščili tudi drugim suh in topel kotiček?
Ali bi se zadovoljili s priprosto hrano, brez vina, brez posebnih jedil itd.?
Ali bi hoteli vse, kar nam preostaja preko nujne hrane, obleke, stanovanja in nujnih stanovskih potrebščin darovati za krščansko dobrodelnost?
Ali bi trgovci odračunali svoj čisti dobiček Vincencijevim konferencam ?
Ali bi omejili nepotrebne izlete in potovanja ih vožnje in pisma itd.?
Ali bi namesto v kavarno in gostilno hodili raje obiskovat reveže?
Ali bi o božiču vsaj eno revno družino, vsaj enega otroka obdarovali?
Ali bi opustili letanje od kina do kina in gledališča ter poslali ta denar za revne dijake?
Ali bi oblekli po zimi enega ali drugega berača, ki se ves trese od mraza?
Ali bi kak zdravnik določil posebno uro za brezplačno zdravljenje revežev?
Ali bi naše gledališče vprizarjalo vsak mesec vspodbudno igro za reveže?
Ali bi mestno kopališče enkrat na teden dalo brezplačno revežem Vinceneijevih konferenc kopališče na razpolago?
Otroci teme so bili zopet
modrejši kot otroci
V	Švici, kjer je še ohranjena narodna iniciativa, so pred kratkim zbrali 56.000 podpisov volilcev; ki; so zahtevali; naj se sprejme zakon, ki bo prepovedovali framasonske laže. 28. nov. se je vršilo zborovanje, pri katerem je od 750.000. volilcev glasovalo samo 233.000 za iniciativo. Izmed 25 kantonov je dobila iniciativa večino samo, v kantonu Frieburg.
Katolišlti tednik »Schildwache« je posvetil prostozidarstvu celo številko z dne 20. novembra, ti L, v kateri;navaja izreke papežev, ki so obsodili prostozidarstvo, razkriva prostozidarske fraze: o. dobrodelnosti, bratstvu itd. po njihovihi lastnih izjavah;, dokazuje kvarno■ in škodljivo delovanje lož; kakor’ ga; moremo zaslediti v Franciji (raz kristjan j en j e javnega življenja, predvsem šol) na Portugalskem (v letu 1910-1926 so jo spravili na rob gospodarskega in finančnega poloma) v Italiji (odvzem papeževe dfžave in odtivanje vpliva Cerkve iz javnosti)! v Španiji; Mehiki’ in Braziliji' so delali' roko v roki a komuniiti in so organizirali preko svojega tiska in agencij popoln molk o grozodejstvih, ki so jih zakrivili’s preganjanji'katoličanov. Zaradi njihovega podtalnega delovanja, ki ogroža tudi države, so začele države druga za drugo prepovedovati dhlovanje prostozidarskim dožam.
Izgledalo je, da se bo tudi Švica pridružila tem državam, ki s tako prepovedjo (čeprav z njo še ni vsa nevarnost in škoda odpravljena) branijo svoj obstoj in neodvisnost od* tajnih, zakulisnih režiserjev.
Toda prostozidarstvo se je z vso vnemo lotilo agitacije proti iniciativi. Sicer se je enačilo z demokratičnimi ustanovami, vendar ni izbiralo sredstev. Dosegli so, da so orožniki morali zaslišati one, ki so predlog podpisali, nekatere nasprotnike lož so obdolžili špiona-že, starčka pesnika Emilija Coliimbija so spravili v ječo (seveda so ga morali kmalu izpustiti), ker je hranil Tessinovo italijanstvo. Vlado, velike stranke, vodilno časopisje, vse se jim je posrečilo spraviti v svojo službo, Uspešno so znali izrabiti odpor švicarskih Nemcev do nasionalnega socializma in Italijanov do fašizma, ker; so ustvarjali javno mnenje, češ, da tičita za tern predlogom nacionalni'socializem in fašizem. Tudi katoliška politična voditelja Motta in Etter sta? se izrazila proti iniciativi. Romanski konservativni liberalci so priporočali v iboju s prostozidarji zmernost, medtem ko so se romanski katoličani odločno zavzeli za iniciativo.
»Za javno dostojnost« Tak pripis poleg naslova ima v Belgiji 200 hotelov in stanovanjskih hiš vzdolž obale, ki pripadajo »ligi dostojnosti«. Obvezali so se, da ne bodo sprejemali nedostojno oblečenih gostov-kopalcev, da bodo v salonih, obednicah in v sobah za uslužbence namestili križe, da bodo ob petkih imeli samo postne jedi, da bodo gostom pre-' povedali vstop v salone in jedilnice, če bodo oblečeni samo v kopalne obleke, da bodo na vidno .mesto razstavili red božje službe in da bodo po možnosti lajšali uslužbencem izvrševanje njihovih verskih dolžnostih. Če zmorejo kaj takega v Belgiji, zakaj ne bi bilo mogoče kaj takega tudi pri nas?
Gorje vam, ki hišo pridružujete hiši, njivo prilagate njivi, da za druge ni nič več prostora in da> imate v rokah vso deželo! (Iz 5, 8.)
»Če ima kak milijarder o Ameriki 450 milijonov dolarjev premoženja, drug 50.000 kilometrov železnic, treji 700 milijonov dolarjev, 56.000 km železnic in 75 velepodjetij, če ima kak človek 600 dolar jev dohodkov na uro, za svojo osebno rabo 12 letal, več luksuznih parnikov, veliko razkošnih vit po raznih deželah, če plača za stanovanje v Nerv-Yorku 16.000 din na dan, če je stal nagrobni spomenik nekega pokojnika 110.000 dolarjev, če '20 milijonov poljskih delavcev zasluži z najtežjim delom komaj 550 dolarjev na leto, milijarder pa v eni shrhi uri dvakrat toliko: 700 dolarjev, če ogromne množine živil mečejo o morje, medlem ko milijoni stradajo — kako moremo k temu molčati?! Morda še nikoli ni bilo nu svetd toliko zlata kakor zdaj. Samo f rancoska Narodha banka ga: ima za 100 riiit lijUrd f-tankVa’. Atherika se veliko več. Pči osetii teni pa ta strašna krivita1 ih pomanjokanj e! Kak tovarniški ravnatelj ali višji' bančni uradnik ima 100.000 din- mesečhe plačat: delavec pa zasluži na dah 50, 20; 15 dinarjev. Prvi ima stanovanje za 10.000 diri‘rta meseci drUgi pk mtita phežibljhti stbe in diu-žitib ž 1000, da cčlb s 500 dim na mesčc. O, trdosrčni; nečloveški'- svM Pako rhoreš tb rttihnipprerihšati? Rčšhičrib, sodba brez usiHU Ijetijk- tiitittii ki1 ukhiiljienjd riČ' pbzridjMk (JI Kalah:■ KrMiik kraljuj 90‘91i)l
»Otel bo siromaka iz rok mogočnika, !« reveža, ki mu ni pombčnfka. ii oderuštVa ii kri-viče jih bd'rešil;« (Ps. 4l!)
Kakšen bodi ozir. ne bodi boj proti komunizmu človekove naravne pravice
»Težka krščanska zgodovinska krivda.«
Videli sima, da je g. Kocbeku antikomuni-stična borba zgolj inscenacija fašizma in kapitalizma za obrambo lastnih interesov, dividend itd., borba za nadoblast, ne pa za načela. Tudi kristjani so se dali zapeljati v to zmoto in :za to se bo komunizem, ker se pač kristjani družijo z fašisti, obrnil proti krščanstvu.
Toda krivda kristjanov ni samo v tej sedanji taktiki kristjanov, ampak tudi v njihovem zgodovinskem zadržanju. Kristjani so se namreč izneverili krščanstvu, zato je prišla reakcija komunizma.
G. Kocbek pravi: »Popolno krščanstvo je sicer težko uresničiti o človeku, in zato še težje o človeštvu ter njegovih ostvaritvah, toda zato nič manj ne obstoja težka krščanska zgodovinska krivda, oz. zgodovinska krivda kristjanov. Radi njegove zgodovinske nepopolnosti je krščanstvu določen križev pot, ki ga je treba razumeti; Bog mu daje opominjevalce ne le v njegovem osrčju, ampak tudi opominjevalce v nasprotnikih. Zadnje se je godilo v vseh težkih, tesnobnih časih, tako se godi tudi danes.
Komunizem ni nič drugega, kakor bistvena 'in zelo učinkovita zgodovinska polemika na zgodovinsko krščanstvo, oziroma na njegova nekrščanska dela. liesnica komunizma, kakorkoli je težka ali zakrivljena, izvira iz izdajstva kristjanov. Ta ugotovitev o komunizmu ni važna samo zaradi tega, da vidimo, kako je zakon njegovega oblikovanja obenem njegov temeljni vsebinski zakon, tako da jegovo nastajanje že razloži njegovo naravo, ampak predvsem zato, da vidimo, kako je njegova filozofija nastala, pogojena po stanju krščanstva in krščanske družbe proti sredini 19. stoletja. Miselno je komunistični materializem reakcija na idealistično Hege-lovo filozofijo, ki je sprejela duha in subjekt in ustvarila iz njiju prvo in glavno načelo življenja. Hegel je tudi krščanski dogmi dajal čisto metafizični značaj, saj mu je bil Kristus le projekcija absolutne ideje.
Tako je prišlo do enačenja idealizma in krščanstva. Posledica tega enačenja je bila, da so teologi hegelijanske šole obenem s popuščajočo krščansko prakso trdili, da je vera le zadeva človekove notranjosti. Kristjani so popustili pred bleščečim razvojem tehnike, zmagovita organizacija vesolja je. zatemnela vesoljni pomen krščanstva. Večina ga ni več čutila kot Kristocentrično življenje, ni več gorela kot strast po popolnosti, ni več zavirala slabih dejanj, začel se je neoviran lov za dobičkom. Denar se je kopičil brez ozira na trpljenje in revščino tistih, ki so ga ustvarjali s svojimi rokami. Velikih gospodarjev, lastnikov kapitala in industrijcev po Nemčiji in Angliji krščanstvo še prav posebno ni oviralo, celo zdelo se jim je, da sankcionira njihov gospodarski red.«.
Po Kocbeku torej izvira resnica komunizma iz izdajstva kristjanov, je reakcija na nekrščamslka dela krščanstva. Filozofija komunizma je bila pogojena po stanju krščanstva in krščansike družbe proti sredini 19. stoletja. Teologi hegelijanske šole so baje v smislu Hegela, kateremu je Kristus in vse krščanstvo bilo zgolj projekcija ideje na zunaj, (brez objektivne resničnosti razodetja) imeli vero zgolj za zadevo človekove notranjosti. Oči-vidno zato so kristjani pustili zunanjo krščansko prakso itd.
S takim slikanjem zgodovinskega nastanka komunizma ne moremo soglašati.
Proti fantastični idealistični razlagi krščanstva kakor jo je zasnoval Hegel, je krščanstvo, so katoliški filozofi prav tako odločno nastopili kot Marks in sicer z vidika realnih dejstev krščanstva. Hegel ni nikak predstavnik krščanstva, prav tako malo teologi Hege-love šole.
Zato njihove blodnje niso krivda krščanstva ali kristjanov, ampak nasprotnikov kr-
ščanstva. Če sio nadalje »kristjani popustili pred bleščečim razvojem tehnike«, tega niso storili kot kristjani, ampak kot hegelijanci ali kot marksisti, končno kot slabiči, ki so pač podlegali onem drugemu zakonu v človeški naravi, ki se upira kot zakon mesenosti proti zakonu duhovnosti.
Marksistična filozofija, v kolikor je zgolj materialistična, je reakcija na bolestno idealistično Hegelovo filozofijo, je zanikanje vse samo- in prvobitne duhovnosti, je plod judovskega tostransko usmerjenega duha, ni pa nikakor pogojena po stanju krščanstva.
Sicer pravi g. Kocbek na drugem mestu, da krščanstvo ni krivo, ampak kristjani. Toda če so vsi kristjani odpovedali (ta vtis ima oči-vidno g. Kocbek), potem tudi predstavniki katolicizma; s tem preneha biti katoliška Cerkev sveta. Zato je tako govorjenje nepravilno.
Nas boli, da moramo izreči to-le besedo: Če prebiramo razne prejšnje Kocbekove članke, vidimo njegovo neprijazno stališče do Cerkve, ki meji na prezir in mržnjo. To nam pojasnjuje v našo žalost sedanje zadržanje g. Koabeka.
V	primer navajamo:
Bilo je leta 1927. Mariborski bogoslovci so priredili »mladostno« zborovanje, ki je ostalo vedno v neki neprodirni megli, o katerem je pa vedela socialistična »Delavska politika« v Mariboru poročati, da se je tam zbrala nova četa duševnih delavcev proti kapitalizmu, ki so se izjavili za socialistični razredni boj in da jih ločijo od socialistov samo formalne vezi. Med prireditelje in zagovornike je spadal tudi g. Edi Kocbek.
Tedaj so se od raznih strani javljali očitki proti temu kongresu, češ da so tam učili herezije, kakor g. Kocbek sam pravi (Križ, 1928, str. 23). V tem zagovoru (Križ, 1928, str. 23) piše- g. E. Kocbek, »O tej herezi to-le: kljub vsej imperialistično-organizator-ni in birokratični površini moramo vendar videti v Cerkvi Kristusa, ki silo trpi, kljub vsej politični uslužnosti, kljub človeški hierarhiji moramo videti v Cerkvi božjo energijo.«
Taka je ^odba mladega človeka, ki je bil prvo leto na univerzi o Cerkvi!!! »Im-p e t ii a 1 i s t i č n o - o r g a n i z a t| o r n a b i -r o k r a t i č n a ...« Njegov mladinski ali križarski pokret hoče to stanje zboljšati: Oni se »zavedajo odgovornosti in hočejo božjemu kraljestvu ... pomagati«, so »osvežujoč val, ki gre skozi vse življenjske plasti. Zato leži naše težišče v življenjski obnovi. •.«
V istem letniku Križa pride g. Kocbek do spoznanja (str. 151), da bo treba nove pedagoške metode krščanstva v Evropi, treba bo drugačnega načina dušnega pastirstva«. Še več: »To moramo priznati, da niti poslušajoča niti učeča Cerkev nimata še enotne socialne razvidnosti in intenzivnosti. Torej niti učeča Cerkev si ni na jasnem glede socialnih problemov«. Kje je tista usodna napaka krščanstva in Cerkve?
V odnosu do marksizma, misli g. Kocbek.
Kako je g. Kocbek gledal na marksizem?
V članku »Marksizem in krščanstvo (Križ, 1928, str. 148) pravi: »Važen je bil gospodarski socialno-duhovno zmedo rešujoč .,. nauk marksizma, ki ga Cerkev v svoji poudarjajoči vzvišenosti nad časnimi zadevami n i n|iti pozitivno niti (indiferentno ovrednotila. Pač pa je bilo oficielno mnenje katolikov, da je ves marksistični sistem ... napačen in zavrgljiv.,, Šele po nastopu Ho-hoffa se je začelo trezno... presojanje marksističnih naukov«. »Najprej moramo videti konkretno veličino marksizma... Gospodarska doktrina marksizma ni v nobenem nasprotju s krščanstvom. Tostranska snovno-družabna ureditev
Ko smo spoznali temeljne človekove naravne pravice, ki izvirajo iz njegove osebnosti, ki jih ima posameznik že zato, ker je človek, ki mu jih ni niti podelila niti naknadno odobrila država, ampak jih je imel že ob vstopu v družbo kot neke vrste naravno in neodsvojlji-vo dediščino, nam preostane še, da si ogledamo vsebino one naravne človekove pravice, ki izvira iz človeške družne narave.
Pravica do svobodnega druženja.
Človek, ki je po naravi družno bitje, ki more bivati in dosegati svoj namen le v družbi, ima naravno pravico, da se v dosego svojega končnega namena in drugih bližnjih, a nravno neoporečnih namenov svobodno druži. To pravico imenujemo družno (asociacijsko) pravico, njen izraz v pravni organizaciji države pa svobodo druženja (koalicijsko svobodo). Leon XIII. ugotavlja v okrožnici Rerum nova-rum:
■»Spoznana pičlost lastnih moči človeka priganja in spodbuja, da si želi pridružiti tujo pomoč... Kakor to naravno nagnenje človeka vodi k združitvi in državljanski družnosti, tako hrepeni tudi, da bi z državljani sklenil druge družbe, majhne sicer in nepopolne, pa vendar družbe... Zato torej, a ko ravno se zasebne družbe nahajajo v državi in so tako rekoč toliko kot njeni deli, vendar vobče ni samoposebi in v oblasti države, da bi jim branila njih gibanje. Po naravnem pravu je namreč človeku dovoljeno, da se združuje v zasebnih družbah, država pa je ustanovljena zato, da ščiti naravna prava (pravice), ne pa da jih ugonablja. In če bi ona prepovedala, da se državljanska društva ne smejo združevati, bi naravnost sebi nasprotovala, ker se je tako suma, kakor so se zasebna društva, rodila iz tega načela: da so ljudje po naravi družni.«
Kakor pa je ta pravica druženja od države neodvisna, je vendar omejena po svojem namenu. Služiti mora človeku, zato se nikdar ne sme izvrševati tako, da bi naprotovala človekovi naravi. Človekova narava pa je odvisna od Boga, zaradi tega ni upravičeno nobeno druženje, ki nasprotuje božjemu ali nravnemu zakonu. Tako n. pr. ne obstoja pravica svobodnega druženja za komunistične, anarhistične ali teroristične združbe, ker je namen njihovega delovanja naperjen proti obstoju današnje družbe same.
»Nastopijo včasih časi, ko je prav, da se proti tej vrsti družb nastopi z zakoni, če namreč po svojem namenu skušajo kako stvar doseči, ki je o bitnem nasprotstvu s
življenja sploh ne spada pod direktno območje Cerkve, marveč je svobodna, dokler ne krši večnih zakonov.«
Toda Cerkev prav to trdi, da gospodarska doktrina marksizma krši naravne etične zakone in spada zato pod njeno območje. Glede razrednega boja, ki ga marksizem uči in Cerkev obsoja, pravi Kocbek: »Danes postaja razredni boj gola realnost, ki jo je treba brez-pogojno sprejeti. Čas mu je dal etično upravičenost, če se vodi v etični smeri. Zato afirmira razredni boj tudi proletarec-ikristjan... Upravičenost razrednega b o j a ... je danes tudi za kristjane etično f u n d i r a n a.«
Torej so bile osnovne misli Kocbekove:
1. Cerkev je imperialistično-organizatorna in nima niti prave taktike proti marksizmu niti prave socialne razvidnosti.
2. Gospodarski sistem in razredni boj marksizma sta pravilna.
3. Cerkev, krščanstvo je zakrivilo v nekem smislu marksizem.
Kaj misli g. Kocbek danes o Cerkvi?
(V drugo naprej.)
poštenostjo, pravičnostjo ali z državno blagi-n jo,« pravi Leon XIII. v okrožnici R. n.
Različne vrste združb.
Če izvzamemo naravne in popolne družbe (družina, država, Cerkev), se družijo ljudje, da dosegajo različne namene. Poznamo navadna, društva z dobrodelnimi, umetnostnimi, znan-, stvenimi, političnimi, družabnimi in podobnimi nameni, gospodarska društva, kjer se družijo posamezniki v proizvajalne, trgovske, zavarovalne in kreditne namene, poznamo strokovne organizacije delavcev in podjetnikov, pa tudi stanovske organizacije.
Država ne sme zatirati svobodnega udejstvovanja družb.
Ko si danes laste države druga za drugo vse preveč pravic na škodo posameznika, čeprav ne moremo zanikati, da je opravičil gospodarski razvoj in nevarnost občutno škodo za javno blaginjo v tem ali onem primeru občutne posege v pravice posameznika, dokler se ne doseže v družbi kolikor toliko urejeno razmerje, ne moremo nikdar dovolj glasno poudariti, kar je že Pij XI. zapisal onim, ki vodijo države: »kakor ni dopustno jemati posameznikom in izročati občini, kar zmorejo posamezniki s svojo močjo in svojo delavnostjo,, tako je neupravičeno, povzroča veliko škodo in moti pravni red. če se to, kar zmorejo-manjše in nižje organizacije, izroča večji in višji družbi;... Naj bodo torej tisti, ki vladajo, prepričani: čim bolj bodo čuvali to načelo o dopolnjujoči nalogi višje oblasti in čim popolnejši bo hierarhični red med raznimi organizacijami, tem uspešnejša bo dejavnost socialne oblasti, tem ugodnejše in srečnejše’ stanje države same.«
Cerkev je danes braniteljica osebnosti.
Kakor v vseh dobah nastopa tudi danes katoliški nauk, če ga uporabimo tudi v našem razmišljanju o urejenosti družabnega, življenja kot zaščitnica osebnosti proti neupravičenim zahtevam današnjih gledanj na družbeno življenje, iki izhajajo izključno iz stališča družbe, kakor je v preteklosti branila družbo pred težnjami za neomajeno svobodo poedincev.
Litanije na čast Stalinu. »Miinchener katho-
liche Kirchenzeitung« piše v eni zadnjih številk, da so včasih brezbožniški socialistični listi tekmovali, kako bi sramotili katoliške litanije, toda, piše dobesedno: Kaj pa naj sedaj rečesmo k temu, če se danes pojejo v državi čiste socialistične kulture »litanije na čast Stalinu?« Prvič so jih peli na VIII. zborovanju sovjetov in se glase: »Velika glava svetovnega proletariata, naš ljubljeni Stalin, ti pametna glava naroda, ti genialni vodja naše dežele, naš veliki, zvesti šef, prijatelj in očer tvorec našega čudovitega življenja, velika glava naroda, čigar ime izgovarjajo vsi tla-teni narodi z največjo ljubeznijo, naš modri mojster socialistične dobe, ki te ljubimo brezmejno, tvorec največjega dokumenta svetovne zgodovine, najgenialnejši vodja vseh stoletij in narodov, naš zvesti, ljubijenir velik Stalin, ki je vdihnil mrtvemu življenju dušo in je srečo prinesel v vsako naše mesto, najboljši prijatelj sovjetskih kozakov, ki nam je dal,srečno in veselo življenje.«
Zakaj potrebuje sovjetska vlada »ljudska fronto« po vsem svetu? Odgovor na to vprašanje nam daje sodrug Rabinovič, ki je pred kratkim izdal knjigo v Moskvi z naslovom »Na straži domovine«. V njej navaja med drugim sledečo Stalinovo izjavo:	»Buržuazija je
lahko prepričana, da jo bodo v primeri vojne naši številni prijatelji po celem svetu napadli z zaledja in s tem omogočili zmaS° rdeče vojske.«
Hodil po zemlji sem naši
■ ■
Slovenska industrija in delavsko zavarovanje.
Ce bi imeli na razpolago dovolj podatkov P številu in vrstah na slovenskih tleh nahajajočih se industrijskih obratov, bi mogli vsaj
r se pregleda tiče zadostiti temu, kar smo Zapisali v naslovu. Tako pa se bomo morali zadovoljiti le z nekaterimi podatki Okrožnega toada z^ zavarovanje delavcev o številu slo-Venskega zavarovanega delavstva, v ostalem Pa se bomo morali omejiti le na nekatere Prašne ugotovitve, ki se tičejo naše industrije.
Kakor imajo rta jugu zelo netočno mnenje ® nekem »blagostanju« slovenskega kmeta, ako imajo tudi skvarjeno podobo o slovenski •ndustriji. Resnica o slovenski industriji je le a, da si še ni mogla odpomoči od težke krize, 1 )o je zadela pred leti, dočim so take težave P* jugu ■ že povsem prebredli, da, še več. v Južnih delih naše države se je zadnji dve leti industrija zelo na široko r.azmahnila. Pred kri-Za je dosegla zaposlenost v vsej državi naj-J!fi° zgornjo mejo 1. 1930. Junija 1. 1930 je »o v vsej državi zavarovanih 654.938 delav-Cevt od tega v Sloveniji 103.214. Poslej je fačelo število zavarovanih delavcev padati in 'e doseglo najnižjo mejo v zimskih mesecih )/32/33i nato pa se je zopet začelo dvigati.
aivečji porast zasledimo v letu 1936. Meseca SePtembra 1936 je znašalo število zav. del. v °dali državi 560.336 (torej 8.602 nad najejo mejo 1930) v Sloveniji pa 91.313 (torej M-901 manj kot 1. 1930). Iz tega vidimo, da
10	industrija v ostalih delih države napredo-vp|a in napreduje mnogo hitreje kot v Slove-7*1 ki močno zaostaja. Res je sicer letos šte-zavarovanih delavcev v Sloveniji doseglo ^pO.000 (toda pomnožilo se je tudi število pre-, lvalstva!}, ne smemo pa pozabiti, da je v l5tem času na jugu nastala cela vrsta novih 'adustrij, ki je zaposlila še mnogo več delavca. Res lje, da v Sloveniji zelo narašča tek-nna industrij a. Pri tem pa moramo
upoštevati, da so plače v tekstilni industriji zaposlenega delavstva razmeroma najnižje, na drugi strani pa zaposluje tekstilna industrija mnogo ženskih moči, tako da imamo sorazmerno še manj moških-hraniteljev družin in da se tako ne morejo ustanavljati nove delavske družine. Ne smemo nadalje pozabiti, da se je tekstilna industrija preselila k nam večinoma radi cenene delovne moči, elektrike in premoga; surovine, stroje, mojstre in ravnatelje pa uvaža. Lepega dne se lahko zgodi — česar pa ne smemo dopustiti — da pobere stroje in denar ter se preseli zopet drugam.
Še nekaj moramo ugotoviti. Če primerjamo slovensko industrijo z industrijo v ostalih delih Jugoslavije z ozirom na postanek, vidimo, da je bila ustanovljena skoraj vsa slovenska industrija (razen d§la tekstilne) pred vojno, dočim je nastala industrija v ostalih delih naše države šele po vojni. Podoba je, da centrala ne podpira naše industrije, nam ne gradi nove in je tudi ne bo. Mnoge nove industrije lahko nastajajo bolj v osrednjih delih države, ker so tam oproščene davščin, pri nas pa ne.
V	splošnem lahko ob koncu postavimo, da Slovenci s svojo industrijo v veliki svetovni proizvodnji in v veliki svetovni veleindustrij-ski tekmi pomenimo toliko kot nič. Nimamo veleindustrije, še manj seveda lastne veleindustrije, ki bi bila v naših rokah; imamo le večje število industrijskih delavnic. Ta naša industrija, kolikor je pač je, mora v konkurenci z široko zasnovano, ob ugodnejših pogojih delujočo in z vseh strani podpirano industrijo južnih krajev, ki je v polnem zaletu 1— gledati na to, kako bo mogla vzdržati, ustrezati upravičenim in v primeru z jugom dokaj višjim socialnim zahtevam in pravicam slovenskega delavstva ter končno sprejeti in zaposliti vse tiste slovenske množice, ki jim revna slovenska zemlja sama ne more nuditi dovolj kruha.
Odnos faSIzma do katolištva
»p,
Ko je pred dobrim mesecem italijanski list ‘°polo dTtalia« pisal o katolištvu kot o neki Oživeli obliki preteklosti, ki jo bo kakor demokracijo nadomestil fašizem, so splošno mis-da je bilo to pisanje vsaj navdahnjeno od ussolinija. (Pri nas je o tem poročal »Slo-en.ski dom«.)
Pred kratkim je pa dal Mussolini izjavo Riškemu dnevniku »Le Figaro«, s katero je jj* verietno popraviti neugoden vtis, ki ga k P°prej imenovani članek povzročil v Vati-a®u- O tem piše »Osservatore Romano«; »Mussolini z resnimi besedami opominja Ravnike, da se varujejo vsakega boja proti v. *vi, ker se je ta končal, kakor uči zgodo-a od Diokleciana do Bismarka, še vedno s azoim države.« Dobesedno je Mussolini tu~P izjavil: »Za vse čase je dokazano, da Ud * na>ostreiše orožje, ki ga more država de'°r^ti v boju pr,oti Cerkvi, ne more priza-l Cerkvi smrtnih ran. Cerkev, predvsem jo^oliška Cerkev, bo izšla iz desetletja trajajo e®a in tudi naj ostrejšega boja vedno ne-bj,fnienjena in zmagovalna. — Kolikor se je Se 1 ’naglašala totalitarnost fašistične države, nj_'rendar mora priznati Cerkvi suverenost v sili f01. ^as*nem območju. V primeru, kjer obe Se	skupaj, je najboljše sodelovanje, ki
kj	k° plodno izpelje v delu. Vse države,
fale°- Se PTeŽrešile proti tem resnicam, so moto bodo prej ali slej' uvideli svojo zmoto.« lik0 ePrav uživa katoliška Cerkev v Italiji ve-
*Vob^bodo ^^anu ie n- Pr- popolnoma ^ a katoliška univerza »II sacro Cuore«) za	vidnejši predstavniki fašizma žele
de jn-f. vce o^kično katoliško vzgojene mla-radl •	vendar nevarnost, da bo za-
totalitarne usmerjenosti fašizma če j e večkrat do trenj vsaj s katolištvom, ne vsakim katoliškim Italijanom. — Iz-
jave Mussolinija samega na primer »Vse v državi, nič proti državi, nič poleg države« (v govoru v milanski Scali 1. 1925) ali: »Mi smo torej v državi, ki nadzira vse sile, ki delujejo v okviru naroda. (7. IV. 1926) ali »Za fašizem je država absolutna, zaradi česar so poedinci in skupine samo nekaj relativnega« (Encyolop. Le fascisme str. 33) ali: «Za fašizem je v resnici vse v državi in nič narodnega ne duhovnega a fortiori nima vrednosti poleg države. V tem pomenu je fašizem totalitaren, in fašistična država, sinteza in edinstvo vsake vrednosti, tolmači, razvija in gospoduje nad vsem življenjem naroda«. (Encyclop. str. 20) ali: »Fašizem je religiozna koncepcija« (La Doctrine du Fascisme str. 67) dajo slutiti, da je bilo pisanje v listu »Popolo dTtalia« izraz fašistične miselnosti, ki je pokazala svojo tendenco obvladati popolnoma vse človekovo dejanje in nehanje konkretno tudi na polju, kjer Mussolini vsaj po tej zadnji izjavi fašističnega totalitarizma ne mara izvajati.
Katoliška akcija
7. Notranja priprava.
Ako govorimo o organizatomi strani Katoliške akcije, o njenih pravilih, organizacijah in organih, bi bilo napačno sklepati, da je tako govorjenje preveč juristično, da ne zadene bistva Katoliške akcije, da to veliko idejo popli-tvuje in podobno. Notranje strani Katoliške akcije nočemo namreč s tem prav nič omalovaževati ali celo zatajiti.
Prav nobenega dvoma ni, da morajo biti za delovanje v Katoliški akciji njeni člani sami najprej na znotraj pripravljeni. Saj gre za apostolsko delo, zato morajo biti tisti, ki ga hočejo vršiti, sami apostolski. Pojem apostolski pa vsebuje dvoje: prvič notranji ogenj in drugič živo željo in močno voljo, pridobivati za Kristusa tudi druge ljudi. Oba sestavna dela sta bistvena, drugi pa predpostavlja prvega.
Preprosto pa jasno je to razložil papež Pij XI. v izjavi, ki jo je dal 23. avgusta 1924 belgijskemu kanoniku Broheeju. V njej pravi:
»Treba je pač prav razumeti to Katoliško akcijo. Njen namen je najprej, izoblikovali po-edinca. Najprej gre za vzgojo dobrih katoličanov, prosvitljenih, ki bodo dobro poznali svoj katekizem. Glejte, to je bistveno!
Toda, ko smo. to napravili, se ne smemo ustaviti.
Ko vzgajamo misijonarja, mislimo pač najprej na njegovo notranjo pripravo. Toda če bi misijonar obdržal to notranje življenje zase, se svet ne bi spreobrnil. Misijonar mora oznanjevati, delati, delovati na zunaj.
Tako mora biti tudi s Katoliško akcijo. Njena prva skrb je, vzgajati prave kristjane, Kristjan pa, ko se vzgoji, mora širiti življenje, ki ga je prejel, okrog sebe. Nositi mora zaklad krščanstva in ga uveljavljati na vseh po-priščih, v družini in v javnem življenju, tudi v politiki.
Hočemo pač, da vlada Kristus na zemlji kakor v nebesih in da postane njegovo kraljevanje na svetu učinkovito.«
V	nagovoru z dne 28. avgusta 1927 je izrazil papež svojo odločno željo, da bi se vsi tisti, ki vstopijo v »veliko družino Katoliške akcije«
,vedno globje, vedno bolj intenzivno in vedno bolj resno prizadevali za »formazione cattolica e princi palm ente r e 1 i -giosa di tutto, della mente, del cuore, della volonta, della con-d o 11 a intima.«
»Najprej je treba apostolskih duš« (nagovor z dne 20. maja 1932). »Predvsem je potrebna notranja priprava (formazione) in sicer: formazione d’intelletto, di volonta, di idee.die sentimenti, di i n i -z i a t i v e operose, d i e v e r i t a e di s a n t i t a« (nagovor z dne 19. aprila 1931).
»Pred katoliško dejavnostjo mora iti osebno posvečenje posameznikov« (nagovor z dne 19. aprila 1931).
Po notranje moramo torej najprej pridobiti same člane Katoliške akcije. Nastane pa vprašanje, kako to storiti. Katoliška akcija v Slo-niji si je po pravilih iz 1. 1936 izbrala za to delo takozvane »lastne organizacije«, ki se grade po metodi specializacije.
Naklade nacionalno-socialističnih knjig
Kakor izvemo iz poročila osrednjega hi-tlerjanskega založništva (Franc Eher nasl., Monakovo) v njegovem knjižnem listu, so dosegle znane politično-svetovno nazorne knjige nacionalno-socialistične delavske stranke v jeseni 1937 sledeče številke: Adolf Hitler, »Mein Kampf«, 3.41 miiljonov; Gottfried Feder, »Das Prčgramm der N. S. D. A. P. und seine welt. anschaulichen Grundgedanken« (»Program nacionalno-socialistične nemške delavske stran-
ke in njene svetovnonarozne osnovne misli«) 905.000; Alfred Rosenberg, »Der Mythus dei XX. Jahrhunderts« (»Mit 20. stoletja«), 613.000 njegovo delo: »Protestantische Rompilger< (»Protestantski rimski romarji«) 620.000.
Vprašanje je, ali kupujejo ljudje te knjigi samo iz radovednosti ali iz navdušenja, ali p: je vzgoja mladine v hitlerjanskem duhu do segla svoj namen, ali pa jih k temu sili državi s svojo avtoriteto.
laisli Idili.,Stran a Marja'' la irloarn darili ai Mit stue sini s Marin
Iveri
Hrvatsko katoliško akademsko društvo
»Domagoj« je v nedeljo, 28. nov. t. 1. slovesno praznovalo 30 obletnico svojega obstoja.
Nemški minister za notranje zadeve je izdal ukaz, da uradniki ne smejo pošiljati otrok v zasebne šole (izjeme so dovoljene le v izrednih primerih), sedaj pa je minister za pra-vosodstvo razširil veljavnost tega ukaza tudi na notarje. Nacionalni socializem pač uvaja skrajni šolski monopol.
V Miinchenu bodo morali podreti katoliško
kapelico, ki so jo zgradili blizu glavnega kolodvora in jo je posvetil kardinal Faulhaber, da bi mogli biti nedeljski izletniki in športniki v zgodnjih urah pri sv. maši in to zato, ker nameravajo zgraditi na istem mestu kiosk.
Ko so letos pričeli 386. šolsko leto na papeževi univerzi Gregoriani, je p. Boyer ugotovil, da je lani branilo svoje teze na tej univerzi: 86 na bogoslovni fakulteti, 29 na fakulteti za kanonsko pravo, 12 na filozofski fakulteti in 6 na fakulteti za cerkveno zgodovino. Letos je vpisanih okrog 2200 slušateljev.
V Franciji je narastlo število organizirane komunistične mladine od marca 1936, ko jih je bilo 31.000, na 103.290, kolikor jih je po vesteh sovjetskih časopisov sedaj.
Francoski pisatelj Franco is Mauriac je napisal novo dramo »Asmodee« Nacionalno socialistična liturgija. List »Ost-
seebote« iz Doberana (Meciklenburg-Schwerin), poroča dne 11. nov. t. 1. o nacionalno-sociali-stičnem krstu v Giistrovski »dvorani dedov«, ki so jo uredili v nekdanji cerkvi: V tukajšnji »dvorani dedov« na gertrudskem pokopališču se je zbralo v nedeljo deset staršev iz Gii-strowa, da bi izpovedali, da hočejo navajati Isvoje otroke k življenju pripravljenemu za žrtve, v veri na boga in na večnost nemške krvi v občestvu Nemcev. Slovesnost so pričeli z Handelovim »Largo«, nakar je župan (Ober-burgermeister) in član stranke Lomm v imenu stranke sprejel izjave staršev. Po nagovoru župana so si navzočni podali roke in član stranke Lemm je za vse izrekel zaobljubo. Slovesnost se je končala s procesijo »Heilig Vaterland«. Staršem so izdali listino o izvršenem imenovanju (Namensweihe).
Škofje USA so s svojega vsakoletnega posvetovanja poslali nemškim škofom in vernikom svoje simpatije in občudovanje za njihovo vztrajnost in odločnost v kulturnem boju.
V Braziliji so izdali škofje skupno pastirsko pismo, v katerem odločno obsojajo komunizem.
V dvorani brazilskega parlamenta v glavnem mestu Minas Ferals so na slovesen način namestili križ. Govornik je pri tem pozval poslance, naj se pri svojem delu pogosto spomnijo na križ, ki je vir življenja, ljubezni in pravice.
Na zveznem zborovanju učnih moči ljudskih, srednjih in visokih šol Argentinije je neki salezijanski pater pozval v imenu kardinala Copella zborovalce, naj ustanove posebno katoliško društvo. Odziv je bil velik. Sedaj jih je pristopilo že 40.000, od tega 10.000 v Buenos Airesu. Tako se bo odstranil vpliv, ki so ga nekaj časa izvajali organizirani učitelji socialističnega mišljenja.
Ameriški listi poročajo, da se v Hollywoodu
ukvarjajo z mislijo, da bi v filmu prikazali življenje Karla Manksa. Preiskovalna komisija nacionalne Španije je ugotovila, da so rdeči umorili samo v onem delu Asturije, ki so ga nacionalisti nazadnje zavzeli okrog 100 duhovnikov in 20 menihov. Osrednji svet zveze brezbožnikov je pozval sovjetsko vlado, da prepove vsako versko glasbo.
V okraju Osaka na Japonskem so v enem letu krstili 297 odraslih in 333 otrok iz katoliških družin.
Poglavja iz zgodovine nafte
Perzija — dežela srebrnega leva.
31. avgusta 1907 sta podpisali Rusija in Velika Britanija mirovno pogodbo glede Azije. Rusija se je odpovedala Tibetu, dobila pa je prosite roke v Perziji. V južni Perziji obdrže gospodarski vpliv Angleži, na severu izključno Rusi. V sredini je ostalo še nekaj pokrajin — verjetno interesno oizemlje Perzijcev, ki na severu in jugu svoje države niso imeli preveč besede.
Severna Perzija meji na Kaspiško morje in skriva v sebi velikanske množine nafte. Vendar se dolgo nihče iza to nafto, ni zmenil, saj je vsak Rus imel bližje v Baku. '
Koncesijske pravice.
L. 1916 pa si je; pridobil koncesijsko pravico do iteh vrelcev napol skrivnostni Georgi-jec Hoštaria, ruski državljan. Svoije pravice je nameraval izkoristiti po končani vojni.
Toda... v februarju 1917 ni bilo več carja
—	in oktobra 1917 tudi države Rusije ne. Ker se je Hoštaria zavedal, da bo njegova koncesija samo takrat kaj vredna, če bo stala za njo državna sila — bela armada pa je medtem že propadla — je prodal vse pravice tretji najbogatejši petrolejski dražbi Anglo-Persian, ki je že obvladala južni del Perzije in je pri njej močno udeležena tudi angleška država, za 100.000 funtov. Za navadnega človeka bi bila kupčija končana, toda Hoštariju je uspelo, da je že prodane pravice isti družbi še dva-krajt prodal in prejel vsega zanje 325.000 funtov.
Pa še ni bilo dovolj! Hoštaria se je odpeljal v Pariz iin z Guelbekianom ustanovil novo francosko družbo za izkoriščanje zakladov nafte, ki jih je že trikrat prodal.
Novi zapletljaji.
26. febr. 1921 je sporočila vlada SSSR svoj državni porod. Obenem je sporočila, da se slovesno odreče vsem koncesijam, pravicam in prednostim, ki so si jih kedaj pridobili ruski državljani, da daruje perzijskemu ljudstvu vso rusko posest, samo ta pogoj stavlja, da te bivše ruske posesti ne smejo, nikdar prodati kateremu tujcu. S tem darom si je SSSR odkupila uradno priznanje.
Pravice ruskega državljana Hoštarija so
torej zapadle. Anglo-Persian pa je takoj začela dokazovati, da Hoštarija ni ruski državljan, ampak da je Georgijec. Da ne bi bilo nesporazumljenj, so sovjeti zavzeli še Georgijo.
Položaj se je zamotal. Teoretično je bilo nafte prepolno ozemlje last družbe Anglo-Persian, praktično si ga je lastila perzijska vlada, ki ni hotela priznati Hoštariju njegovih pravic, Konec koncev pa je s tem ozemljem teoretično in praktično razpolagala vlada SSSR, kajti edina pot na svetovni trg je peljala preko Kavkaza, ki pa je bil v sovjetskih rokah.
Po § 13 sovjetsko-perzijske pogodbe ne bi smela Perzija pod nobenim pogojem prodati teh pravic kakemu tujcu. In vendar. Še 1. 1921 je prodala perzijska vlada Rockefellerju za Standard Oil za 50 let pravico izkoriščati vrelec nafte v severni Perziji. Za proteste sovjetov vladi ni bilo mar, saj sovjeti še niso imeli prave moči.
Nastal je velik hrup. Anglo-Persian je očitala družbi Standard Oil pomanjkanje moralnega čuta, ker kupuje ukradeno blago, toda
—	tako so odgovorili v Ameriki — Anglija je dobila mandat nad Irakom, da posreduje zaostalemu ljudstvu kulturo, pa se je polastila sama vrelcev nafte v Mosulu, sklenila s Francozi v Sain Remu 1920 razdelilno pogodbo in popolnoma izločila od soudeležbe USA.
Hudo diplomatsko bitko in časopisno kaan-panio je končal John Cadman, ki je za Angleže podpisal pogodbo v San De-mu. Nenadoma se mu je zahotelo, da bi božične počitnice preživel v Ameriki. Kot božični dar za družbo Standard Oil je nosil s sabo ponudbo na udeležbo pri iztkoriščanju zakladov nafte v Iraku, zato pa dobil protiponudbo Angležem na udeležbo pri izkoriščanju nafte v Severni Perziji. — In vseh sovražnosti je bilo namah konec.
Toda veselje nad srečno rešitvijo so uživali samo tri mesece. Koncem marca 1922 je sporočila perzijska vlada, da takoj odpoveduje koncesijsko pogodbo z Rockefellerjem. Takrat je prvič po stoletjih Perzija nastopila proti zapadni velesili USA. Diplomatski protesti v Teheranu niso prav nič 'zalegli. Odgovor se je glasil: Koncesijo je dobila Standard Oil, ker
Univerza
drugod:
Slovaški akademiki zopet demonstrirajo.
Še so nam v spominu velike demonstracije koncem aprila minulega leta v Bratislavi. Tedaj je užaljeni Slovak protestiral proti največji pijavki, ki sesa slovaški narod, proti Židom. Zdi se pa, da take lekcije zaležejo le tako dolgo, dokler prizadetega boli glava ali od vpitja ali pa od udarcev.
Da bi opomnili Žide, da so prav za prav gostje na Slovaškem in da tudi drugim povedo, če žive od njihovih žuljev in njih zemlje, naj tudi izvolijo uporabljati slovaščino zato, pravijo, so šli znova povedat glavnemu mestu
perzijska vlada ni hotela, da bi se Anglo-Persian še bolj utrdila. Sedaj pa Standard
Oil	ni držala pogodbe in naj sama nosi posledice. Ker nimata USA in Perzija skupnih meja, so ostali protesti samo na papirju.
Julija 1923 pa se je pojavil v Teheranu zopet Amerikanec — tokrat Harry F. Sinclair, Rockefellerjev konkurent, ki je užival prijateljstvo Sovjetov. S podporo vicekonzula USA R. Imbrica — ki pa je to posredovanje plačal z lastnim življenjem; baje ga ima na vestti He-rald Spencer, angleški tajni agent, ki je delal v interesu angleških in amerikanskih petrolejskih družb — se mu je posrečilo, da je dobil zase te toliko osporavane pravice do izkoriščanja nafte. Preskrbel je vladi posojilo 10 milijonov dolarjev, gospodu ministrskemu predsedniku pa se je odškodoval s 300.000 dolarji.
Njegovo veselje pa je bilo še krajše. Trajalo je samo 25 dni, kajti 15. I. 1924 so ga zaprli. Zaradi te sramote je vlada seveda odpovedala pogodbo.
Vse močnejše petrolejske družbe so se potegovala za vrelce v Severni Perziji. 16. aprila 1925 pa je vlada SSSR izjavila, da so vse pogodbe glede petrolejskih koncesij v Severni Perziji nične po § 13 sovjetsko perzijske pogodbe, če nanje ne pristane vlada SSSR. Samo ta izjava bi še ne bila tolikega pomena, večjega je namreč to, da SSSR obvlada pot nafte od vrelcev na trg. Nihče torej ne bo mogel do nafte, če ne bo pritegnil tudi Sovjetov.
smo letos tudi mi dobili knjigo v slovenskem jeziku, ki jo krasi slika Kristusa Kralja s križem. Knjiga hoče zdramiti speče katoličane k dejavnemu verskemu življenju in katoliški osvojevalnosti, ki naj združi vse katoličane vseh narodnosti v neumornem delu za oni namen, ki je dan posamezniku in človeštvu, namreč da prizna načelno in dejansko nad sabo Kristusa Kralja in se udeležuje življenja njegovega skrivnostnega telesa. Živahno pisuna knjiga je polna misli, ki so vredne premisleka. V Ljubljani se je ustanovila tudi »Mednarodna katoliška propaganda^, ki izdaja mednarodni katoliški list »Regnum Christi« v francoskem in nemškem jeziku. Letos se je vršil v Poznanju na Poljskem že 5. kongres Kristusa Kralju, ki je odlično uspel. Knjižice nikar ne prezrite!
504etniqa katoliškega tiskovnega dri^toa t> Tijubl jani
Ob. 50-letnici svojega delovanja je KTD izdalo knjižico, v kateri nam v glavnih obrisih očrta svoje delo in trud za povzdigo katoliškega. čtiva med Slovenci. Po. pravilih je njegov namen izdnjanje in razširjevanje dobrih knjig, in tiskovin razne vsebine ter pod-pitanje časopisov, v oerskonarodnem in pa-triotičnem duhu, urejevanih. Ob ustanovitvi KTDi 18$?-. I. je bilo časopisje pri nas zelo mulo razvito. Saj je imel >Slovenec« tedaj le 850 naročnikov, »Domoljub« pa 4500. Danes ima slovensko časopisje na splošno take na-k)®Aie, da se lahko relativno meri, s, časopisjem velikih narodov*
Slovaške, naj se na Slovaškem govori po slo' vaško. V »Nastupu«, ki ga izdaja avtononii'' stična slovaška mladina, odgovarjajo na na' pade čeških, židovskih in komunističnih časO' pisov, da hočejo to povedati vsem brez raz' like, ki se grejejo na Slovaškem in da ni do* volj le govoriti slovaško, ampak je treba tud* čutiti. Pravijo: »2e pred tridesetimi leti sm<> pod geslom »Za našo slovaščino« razumeli tudi naš politični, kulturni in socialni program1 in tako je tudi danes.
Letos v pozni jeseni so najprej povsod p° Bratislavi nalepili to svojo zahtevo po dosled' nji rabi slovaščine. Nato pa jih je razdražil še sledeči primer: Dr. Sokol, poslanec Hlinkove stranke, je predlagal osnutek za novelizacij® zakona o uporabi uradnega jezika. Univ. prof' dr. Peška pa je k predlogu dr. Sokola napisal v »Jednoti« članek, kjer pravi, da je priprav' ljen uporabljati slovaščino na univerzi, a sam® če bi dijaštvo to zahtevalo. Akademiki so pro' fesorja nato opomnili in predlagali, naj tako) začne svoja izvajanja v slovaščini, toda profe' sorja na ta poziv niti na univerzo ni bilo-Nato se je isto ali podobno ponovilo tudi 1 drugimi profesorji. Razumljivo, da so proti ta' kemu postopanju univerzitetnih profesorjev protestirali zavedni slovaški akademiki. T1 protesti so odmevali nato po vsej Bratislavi in po burnem prerekanju po vsem mogočem* časopisju tudi po vsej republiki.
List »La depeche« prinaša ob smrti Mac
Donalda članek Emilea Vanderveldea, pred' sednika II, internacionale, v katerem govori usodi pred vojno tako močne socialistične ge' neracije. Vodstvo nekdanjega močnega s ve' tovnega socialističnega gibanja so imeli pred' vsem Francozi, Angleži, Nemci in Belgijci, Ka' ko pa je danes s temi voditelji? Štirje Belgijci« med njimi Emile Vandervelde, še žive. V drti' gih državah: Jaure ubit, Hugo Hoase ubit, Rosa Louxeniburg ubita, drugi vodilni francoski socialisti so pomrli, mrtvi so vsi nemški vodi' telji:	MoLkenbuhr,	Ebert, prvi predsednik
nemške republike, Karel Kautsky še živi, Mrtev je Turati, Troelstra, Axelrod, PlehanoVt Branting, Švicarski ministrski predsednik V. Adler, ki je postal zunanji minister avstrij' ske republike. Sedaj je umrl še Mac Donald Vandervelde dostavlja: Imam fotografijo lt 1. 1914, Takrat nas: je bilo 70, danes samo 1®'
Takoj v začetku je bilu glavna skrb odbora — tiskarna in knjigarna. Složno sodelov&' nje duhovnikov in nekaterih laikov je & skromnega začetka ustvarilo mogočno prodiJ' jalno in založbo »Jugoslovansko knjigarno1 m preko naših meja znano »Jugoslovansko tiskarno«.
Odbor KTD si je vsa leta prizadeval, dv je preko »Jugoslovanske knjigarne« sprav>* med tianxl kar največ katoliškega, za prav0 izobrazbo potrebnega in koristnega beriva •{! da je zakladal slovensko ozemlje s cerkveni' mi muzikalijami in drugimi glasbenimi de/*■
L. 1906. je bil položen temelj trem važnih zbirkam knjig: za širše sloje in doraščajoč° mladino je bila osnovana »Ljudska knjiži ca«. Knjige svetovnega slovesa je v prevodif* podajala »Leposlovna knjižnica«.. Ker se Jf društveno Židi jen je vedno bolj razvijalo, / »Katoliška bukvama« (od 1919 »Jugoslovan' uka knjigarna«) ljudskim odrom preskrbov^' la »Zbirko ljudskih iger«.
Danes lahko s ponosom ugotavljamo, W ima katoliški tisk med takimi, ustanovah prvenstveno mesto. To svetovno silo, ki dan^ brez nje ni mogoča nobena akcija in nob^. napredek, oživiti, dvignili, okrepiti, sprav i> službo Bogu, veri in dnmqvini tudi pri n& je bil namen duhovnikov pred, 50 leti, ko s° z nemalimi žrtvami polagali temelje dobre$ tiska in dobrih krijig. V tern duhu je del®'0 KTD skozi celo dobo teh 50 let.
N a koncu je 16 strani slik pokrovitelji KTD (f kardinal Missia, fdr.A.B.Jeglir' dr. Rožman, odbora, i^rqdnilfov in uslužbtf1' cev oseh njegovih ustanov.
Avemarija na Koroškem
Ko sonce počasi ugaša za Zilo in z žarki poljublja vrhove planin,, se jezera v zadnji .svetlobi blešče. Naša večerna spokojnosti
V	to božjo tišino, z mračno kopreno zastrto, udari brnenje čez plan.
Zvon žalostno poje in kHče vse brate svoje, da peli bi z njim.
Kmet s težko roko se prekriža, in moli;
za ajdo, za rž in pšenico,
pa spomni: se žene« otrok in.šesebe-Na koncui pred; križem:
čez dole koroške mu, misel hiti) pri bratih se ustavlja,
ki. v, njih. je slovenska, kri-
Še očenaš za vsej
ki na Koroškem živel
»Da bit Gospod nam dal moč) da ne bomo se bali* ko dnevi najtežji bodo nam vstalii B* bo silen vsak za sto mož!
O, Gospod, daj nam ta mpel«
Cvetko-
V	zadnji številki je pričrtiei »Vest« po pomoti izostalo ime p,mu. Na,p.isM jp je Janez Kotar.
Knjige
Sveto pismo novega zakona. (Evangeliji in apostolska dela- Priredili dr. Jere, dr. Pečjak, dr. Snoj: drugi natis Ljubljana 195?; v založbi škofijskega ordinariata. Naroča se pri škof. ordinariatu v, Ljubljani, v Jugoslovanski knjigarni ali pri Ničmunu. Cena vezanemu izvodu 12 din, broširanemu 8 din; kdor mu-pči najmanj 10 izvodov, dobi 1popusta.)
S. tem, da je Ijubljanski škofijski ordina-ria,t izdal ljudsko izdajo so. pisma, je omogočil, da pride to božje pismo človeškemu rodu, prav vsakomur: v roke. Nizka, cena, saj bo to verjetno najcenejša slovenska knjiga, omogoča skoraj vsakomur, da si odtrga te dinarčke pri drugih manj nujnih in manj koristnih potrebah in si sv. pismo kupi. Če pa veš ti-, ki si morda lahko pritrgaš brez škode še nekaj dinarjev, za tega ali onega, ki sij sv. pisma, res ne nu?rq k^pitj, podari, mn gaji Horda o teh dneh milosti, okrog božiča, najdite, prav, njegova, duša tesnejš#, zpejtp. %, Bogom 'in morda, bo tudi, tebi Bqžje Det,e prav /^raflu tega, imklondo ka,ko posebno milost.
Naj q laM, Gospodovo, 1938 ne Vtitopi npr bgn pismen, katoliški Slovenec, ki n# bi o, svojii (lu$no. korist) pridni* prebirql sv, pisma.
Janez Ev. Kalan: Kristus kraljuj* Ko so že
mnogi narodi, dobili prevod. Kalan(>qe nemški, pisane knjige *t).ie Wek fiir Chrisbuš.«,