Ijill - ........- s. • ilii! Osnovna šola na Bistrici odprta no prekiniti pouk. Urejena je tudi zunanjost šole in okolica, igrišča ob osemletki pa bodo urejena prihodnje leto. Pred njo je tudi precej velik prostor, ki ga bodo učenci vseh treh tržiških osemletk uporabljali za pouk prometne vzgoje. Stavba je vredna 9,749.000 dinarjev, oprema 962.701 dinar, za zunanjo ureditev pa bo potrebnih 590.000 dinarjev. Skupaj torej okrog 12,000.000 dinarjev. Viktor Kralj se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri gradnji šole, ki bo tudi kulturno in družabno središče Bistrice, posebno pa' občanom in delovnim organizacijam, ki s samoprispevkom omogočajo gradnjo šol in vrtcev v tržiški občini. Veliko solidarnost občanov in delovnih organizacij pri gradnji vzgojnovar-stvenih ustanov je pokazal tudi zadnji izredno uspeli junijski referendum. Le Lepenka Tržič, ki je obrat Kartonažne tovarne iz Ljubljane, ter Pekarna Tržič, ki deluje v sklopu ljubljanskega Žita, še nista dali niti dinarja v sklad za te namene. Svet gorenjskih občin predlaga, naj bi enega od treh plinskih agregatov dolske elektrarne postavili na Gorenjskem, enega pa naj bi financiralo gorenjsko gospodarstvo. Nedelja pomeni tudi začetek gradnje novega vrtca ha Bistrici, ki bo zgrajen septembra prihodnje leto. Vedno bolj utemeljen je tudi predlog, je dejal Viktor Kralj, da bi sedanjo šolo heroja Bračiča opustili in pri osnovni šoli heroja Grajzerja dogradili potrebne prostore. Ko bo storjeno še to, je na vrsti popravilo šole v Podljubelju in Kovorju ter gradnja vrtca v Križah. S tem bo program gradnje šol in vrtcev v tržiški občini zaključen. Udeleženci slovesnosti so si nato ogledali novo šolsko poslopje, katerega ključe je iz rok predsednika skupščine občine Tržič inž. Vilija Logarja sprejel predsednik delovne skupnosti Bračičeve šole Anton Ručigaj. J. Košnjek Gorenjska potrebuje v dnevni oziroma proizvodni konici okrog 74 megavatov električne energije. Lastni viri iz hidroelektrarn so veliko premajhni, da bi lahko ublažili morebitne sedanje in napovedane redukcije električne energije. Ob nedavnih redukcijah je gorenjsko gospodarstvo utrpelo precejšnjo škodo. Če vemo, da bomo še v prihodnjih nekaj letih priča pomanjkanju električne energije, je razumljivo, da so se na nedavnem sestanku kranjski gospodarstveniki zavzeli, da bi tudi sami prispevali denar za izgradnjo rezervnega električnega agregata. O pomanjkanju električne energije so na nedavnem sestanku razpravljali tudi člani sveta gorenjskih občin. Seznanili so se z možnostmi za postavitev dveh električnih plinskih agregatov v Naklem. Informacijo o tem je podal direktor podjetja Elektro Kranj Milan Križnar. Povedal je, da je podjetje Elektro Kranj že predlagalo gorenjskemu gospodarstvu izgradnjo oziroma financiranje rezervnega agregata pri čemer bi tudi samo sodelovalo. Tako naj bi v Naklem postavili plinski agregat z močjo 25 do 29 megavatov, ki bi veljal okrog 60 milijonov novih dinarjev. Člani sveta so takšen predlog podprli in predlagali, naj se gospodarstveniki v posameznih gorenjskih občinah pogovorijo in preučijo ta predlog. Me- Prek 620 razpravljavcev Koordinacijski odbor za spremljanje javnih razprav o osnutkih zvezne in republiške ustave v kranjski občini je imel pred sejo splošnega zbora občine, ki bo prihodnji teden v četrtek, v ponedeljek opoldne zadnjo sejo. Na seji so ugotovili, da je bilo v dobrem mesecu v kranjski občini 127 razprav, ki se jih je udeležilo okrog 12.000 občanov, od tega približno dve tretjini v delovnih organizacijah. Koordinacijski odbor je ugotovil, da je v razpra- vah sodelovalo prek 620 občanov. Za splošni zbor občine bo odbor pripravil politično oceno in organizacijsko poročilo ter posredoval pripombe in stališča iz posameznih razprav. Splošnemu zboru občine pa bo odbor predložil tudi sklepni dokument o javnih razpravah. A. Z. nili pa so tudi, da bi enega od treh agregatov predvidene plinske elektrocentrale v Dolskem 'pri Ljubljani zgradili na Gorenjskem, prav tako v Naklem. Tako bi Gorenjsko, ki je tako rekoč brez lastnih virov električne energije, v prihodnje obvarovali pred še večjo škodo. Poudarili so, da je Gorenjska zaradi razvitega gospodarstva in precejšnjih sredstev, ki jih namenja za razvoj elektrogospodarstva pri nas, prav gotovo upravičena do večjega lastnega vira električne energije. Če bi prišlo do uresničitve obeh predlogov, gorenjsko gospodarstvo v prihodnje ob morebitnih krizah oziroma redukcijah prav gotovo ne bi bilo tako prizadeto, kot je bilo ob nedavnem pomanjkanju. Direktor Elektro Kranj je menil, da bi potem tudi ob morebitnih 50-od-stotnih redukcijah lahko obratovalo tako rekoč nemoteno. In zakaj naj bi predlagana bodoča plinska agregata stala ravno v Naklem? V Naklem je namreč vozlišče gorenjske električne mreže. Po drugi strani na tem področju ni posebnih urbanističnih problemov in kar je najpomembnejše, do Naklega že vodi industrijski tir in bi bil zato dovoz goriva zelo ugoden. Kot rečeno so se člani sveta zavzeli za postavitev enega od treh agregatov dolske elektrarne na Gorenjskem in za izgradnjo rezervnega agregata, ki naj bi ga financiralo gorenjsko gospodarstvo. Do morebitne uresničitve obeh predlogov pa so predlagali republiški gospodarski zbornici, naj bi pri dobavi električne energije za Gorenjsko pri morebitnih prihodnjih redukcijah izvzeli sisteme žičnic na Gorenjskem. To so predlagali zato, ker bi pri zmanjševanju porabe elektrike na žičnicah Gorenjska tudi na turističnem področju utrpela ve- V petek proslava tržiških krvodajalcev Proslavam ob 20. obletnici krvodajalstva se pridružujejo tudi Trži-čani. Osrednja prireditev ob tej obletnici bo v petek, 19. oktobra, ob pol šestih popoldne v dvorani Cankarjevega doma. Po govorih, ki jih bodo imeli Slavko Bole, Ivan Valjavec, Stanko Stritih in dr. Branko Stangl, bo kulturni program. V njem bodo sodelovali pevka Vilma Bukovec, igralca Alenka Svetel in Saša Mi-klavc, kitaristi iz Ljubljane, pevci in citraš iz Tržiča ter pionirska folklorna skupina iz Tržiča. Po kulturnem programu bo podelitev priznanj, diplom in značk. Prejeli jih bodo dolgoletni organizatorji krvodajalstva v Tržiču in krvodajalci, ki so darovali kri petkrat, desetkrat, petnajstkrat, dvajsetkrat in večkrat, -jk Iskrina centrala za Subotico Kranjska Iskra in PTT Subotica sta podpisali pogodbo, po kateri bo Iskra prevzela vsa dela za razširitev sedanje glavne avtomatske telefonske centrale v Subotiei. Centrala bo imela 400 medkrajevnih zvez in povezavo z novo tranzitno centralo meta-conta 10 C, ki jo bo Iskra montirala v Novem Sadu. V pogodbi je predvidena tudi dobava Iskrine opreme za dve rajonski centrali in devet končnih avtomatskih telefonskih central na subotiškenf poštnem območju. Vrednost te pogodbe znaša okrog 16 milijonov dinarjev. Naročnikt VI. MEDNARODNI SEIEM OBRTI IN OPREME od 12. do 21. oktobra 1973 Leto XXVI. Številka 80 ^P^ Je^pvitelji: 0bč. konference SZDL in T?'ce. Kranj, Radovljica, Sk. Loka ^^HR M Kran- Izdaja CP Gorenjski tisk Glavni urednik Anton Miklavčič ^^^^■HmOnHBP'* Zgovorni urednik Albin Učakar ^ — S ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, sreda, 17.10. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Rezervna energija na Gorenjskem 'n vrtc Za izgradnje osnovnih šol n tiedep V občini je končana. Bistrici JO doP°ldne so namreč na °sHovn Pri Tržiču otvorili novo 5ar°dn° k' se imenovala po Slovel heroju Mirku Bračiču. 1000 se je udeležilo več kot r>rrii s l('anov in gostov, med kate-?av°da - direktor republiškega f«vnat j2® šolstvo Boris Lipužič ter 0la i» 6 osn°vne šole Ivo Ribar- £°bratil ja- Ta Sola se Je Pred leti i aČiČaa Tz osnovno šolo heroja 'etke> Učenci Bračičeve osem-n°Ve Šo/ ife bodo kmalu preselili v °tv0rjtv?ke prostore, so pripravili ob 2br 1 urn' program, ^atejj e je najprej pozdravil rav-atlko q °vne žole heroja Bračiča Sedniku tntih in dal besedo pred-jncev odbora za gradnjo šol in ralJU L- t.ržiški občini Viktorju ^Ove ' kl je orisal potek gradnje laljo j kletke. Temeljni kamen graHi? vzidan 25. maja lani. kHetil Splošnim gradbenim 0 šoli Tržič, so se dogovorili, da Vueliiva Prta 29- novembra letos, k- 8a r»r>na na začetku drugega šol-a'tr0 nan tja' Ker so gradbena dela členil ?red°vala, je gradbeni odbor rPtemhr otvoritev lahko že 15. *aradi t J vendar se je gradnja JfPrav y Pri nabavi kot lovnih /Hla tja centralno ogrevanje za-?ta DoMJub temu je bila šola od- M roko •' mesec pred P°g°dbe-m ln dobre tri mesece pred ' predvidenim za vselitev. hVadrVa°tn k>l8ko Poslopje ima 3900 * Šer^ metrov koristne površine n»H j0 Je tako, da ga je mo-^^7Zldati, ne da bi bilo potreb- h °J)0 zgrajen še vrtec na Bistrici (september pri-ih let°)> popravljeni osnovni šoli v Poljubelju Kovorju, zgrajen vrtec v Krizah in razširjena Kovna šola heroja Grajzerja, bo program udnje šol in vrtcev v tržiški občini uresničen °kviru regulacije Save v kranjski občini je predvidena tudi rekonstrukcija jezu pri Tekstilindusu. Jez je v glavnem dotrajan, zato bodo obnovili temelje in zgornjo konstrukcijo. Novost pa bo °sebna plastična naprava, ki bo uravnavala nivo vode. Obnova bo veljala več milijonov dinarjev. — Foto: A. U. Ocena razmer Centralni komiti' zveze komunistov Slovenije je oeenil „ družbenopolitične razmere v Sloveniji na podlagi obširnega gradiva in referata sekretarja sekretariata C K ZKS Franca Šetinca. Franc Šetinc je v referatu med drugim poudaril, da se je po pismu poglobila zavest o razrednem značaju naše družbe, revolucije in oblasti. Zato se je okrepilo zaupanje v zvezo komunistov, v njeno sposobnost, da stališča uresniči. Še 350 vprašanj Zvezni izvršni svet bo do konca podaljšanega mandata zvezne skupščine razpravljal še o 350 vprašanjih in problemih. Med drugim bo razpravljal tudi o 80 zakonskih predpisih, ki sodijo v področje usklajevanja z ustavnimi spremembami in med katerimi jih je še 12 neusklajenih. Pomanjkanje vagonov Ker je sezona za prevoz premoga, sladkorne pese in drugih tovorov na vrhuncu, je skupnost jugoslovanskih železnic pozvala delovne organizacije, naj uvedejo pri razkladanju dve ali tri izmene, zlasti pa še sobotno in nedeljsko delo, sicer ne bo mogoče prepeljati večje količine blaga in tudi ne ustreči povečanim zahtevam gospodarstva. Trenutno primanjkuje okrog 500 do 1000 vagonov. Načrti IMV Do konca 1974. leta bodo v tovarni IMV Novo mesto zagotovili zmogljivosti za proizvodnjo delov za 50.000 prikolic in montažo 36.000 avtomobilov. Ze za prihodnje leto načrtujejo veliko povečanje avtomobilske proizvodnje. Na dan naj bi izdelali 100 avtomobilov, kar pomeni 25.000 vozil na leto. Boljši prejemki V letošnjem prvem polletju so se življenjski stroški zaradi naraslih cen in zamrznjenih osebnih dohodkov v negospodarstvu in nekaterih drugih organizacijah hitreje večali kakor nominalni osebni dohodki. Zato so realni osebni dohodki vse bolj zaostajali. Tako so bili junija realni prejemki za 9 odstotkov pod lansko ravnijo, v negospodarstvu pa celo za 15 odstotkov. V juliju pa so bili realni osebni prejemki le še za 3. odstotke pod lansko ravnijo, v negospodarstvu pa za 10 odstotkov. Julijsko izboljšanje se je nadaljevalo tudi v avgustu. 40 let zveze gluhih V Ljubljani je bila slovesnost ob 40-letnici zveze gluhih in naglušnih Slovenije, 20-let-nice športnega društva gluhih Komet in 15-letnice kulturno-prosvetnega društva gluhih Vite Zupančičeve. Manjša proizvodnja Slovenska industrijska proizvodnja je bila po podatkih republiškega zavoda za statistiko septembra letos za 0,8 odstotka manjša kot septembra lani in za 0,4 odstotka nižja kot avgusta letos. Zmanjšanje je v glavnem povzročilo pomanjkanje električne energije. Septembra je bdo namreč kar 24 odstotkov vseh industrijskih podjetij zelo slabo preskrbljenih z elektriko, 48 odstotkov slabo in le 28 odstotkov podjetij dobro. Sklepen spomin na punte V Gornji Stubici je bila v nedeljo sklepna vsejugoslo-vanska slovesnost ob 400-let-nici kmečkih uporov. Na slovesnosti sta govorila pokrovitelj prireditve predsednik Tito in predsednik sabora Hrvatske Jakov Blaževič. Spomenik Matiji Gubcu je odkril predsednik Tito, dan poprej pa so na griču Samski uredili muzej kmečkega punta 1573 v nekdanjem Oršićevem dvorcu iz 18. stoletja. S štipendijami do novih sodelavcev Jesenice V petek, 12. oktobra, so na -Jesenic®*1 organizirali akcijo zbiranja pap'rJa za boj proti raku. Akciji, ki jo je na Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Iskra Železniki je 27 let staro podjetje in nadaljuje tradicijo železnikarskih kovinarjev. Iz majhne obrtne delavnice se je razvila v močno industrijsko podjetje z 950 zaposlenimi in 200 milijoni bruto produkta letno. Izdeluje elektromotorje in gospodinjske aparate. Tovarna ima svoj obrat tudi v Idriji. Tam zaposluje 250 ljudi, predvsem žensk. Čeprav je število zaposlenih v zadr njih letih močno poraslo — to so zahtevali tudi novi proizvodni prostori — imajo še vedno nekaj prostih delovnih mest. Lahko se zaposlijo tisti, ki šolanja ne želijo nadaljevati. Radi pa bodo sprejeli tudi štipendiste. Za dekleta so prosta delovna mesta predvsem v montaži. Delo ni težko, je čisto, zahteva pa natančnost. Prosta delovna mesta so predvsem na trakovih, kjer sestavljajo elektromotorje in gospodinjske aparate. Osebni dohodki se gibljejo od 5,81 dinarja do 6,57 dinarja na uro. Če je delavka pridna, si lahko prisluži tudi dodatek na preseženo normo. Za fante pa imajo delo v obdelo-valnici in stranskih obratih. Tu je predvsem delo na strojih — na stružnicah in stiskalnicah. Zaposlitev lahko dobijo tudi pri notranjem transportu in zunanjih delih. Osebni dohodki se gibljejo med 6 in 7 dinarji na uro. Ce je delo normirano, si delavec lahko prisluži še dodatek. Poleg teh pa je še nekaj prostih delovnih mest v kontroli in drugih delih v režiji. Za vsako delovno mesto se je treba priučiti. Ta doba traja od 2 do 3 mesecev. Ker pa v tovarni ne potrebujejo le priučenih delavcev, temveč tudi kvalificirane in strokovnjake, so razpisali letos več štipendij. Kot smo zvedeli pred nekaj dnevi, precej štipendij še ni podeljenih. Preprosto zato, ker niso dobili prošenj oziroma prijav. Višina štipendije je odvisna od šole, letnika in uspeha. Za poklicne šole so razpisali 20 štipendij. Višina mesečnega prejemka se giblje od 250 do 550 dinarjev. Za srednje tehnične šole so razpisali 13 štipendij. Na mesec dobijo dijaki od 400 do 550 dinarjev. Za višje in visoke šole pa je bilo letos razpisanih 8 štipendij. Te znašajo 600 do 1000 dinarjev mesečno. L. Bogataj Mladinski klub Kranj Pretekli teden seje pri občinski konferenci ZMS Jesenice sestala komisij8 za kulturo in prireditve. Člani komisije so na seji največ razpravljali o pr°' gramu dela za prihodnje obdobje. Zanimiv in pester program med drug"11 obsega več ugankarskih tekmovanj, srečanje z mladimi kulturnimi delavci i? zamejstva, tekmovanje šolskih glasil in vrsto prireditev v mesecu mladost'-Ob tem bodo člani posvetili več pozornosti vključevanju mladih v razne oblike kulturne dejavnosti. V ta namen bodo pripravili seminar za,nda°e • JI | , kulturne delavce iz mladinskih aktivov. Ob koncu seje so se dogovorili. UrCjen OO Konca leta decembra pripravili prvo ugankarsko tekmovanje, v katerem bodo sode- „ , li* t .. lovali mladinci iz vse občine. J. RabiČ Septembra so mladi na Javorniku ustanovili mladinski aktiv. Na ustanovni konferenci so izvolili predsedstvo, nadzorni odbor in za predsednika aktiva Borisa Gluharja. Mladi so si za prvo nalogo postavili ureditev mladinskih prostorov, kjer se bodo lahko zbirali v prostem času. Ustrezen prostor so že našli in takoj začeli delati. Doslej so ves denar in potreben material prispevali sami. Ker je prostor potreben temeljitega popravila, bodo mladinci za finančno pomoč zaprosili krajevno skupnost in nekatere delovne organizacije. Mladinski klub bo predvidoma urejen do konca leta. Vodstvo mladinskega aktiva razmišlja tudi o klubski dejavnosti, ki bo zaživela po otvoritvi kluba. Poseben odbor bo pripravil program dela, ki naj bi pritegnil čim več mladih na Javorniku. J. Rabič Včeraj se je sestal iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne sta* . 1 . 1 novanjske skupnosti in med drugi"1 razpravljal o delu odbora in odobritvi posojil za dograditev individualn'11 stanovanjskih hiš. Pri komiteju občinske konference zveze komunistov se bo danes popold"® sestal aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev. Razpravljali bodo o uv®' ljavljanju notranje delavske samoupravne kontrole v delovnih organizacij8*1' nadalje o obnovi zveze komunistov in o kadrovanju v voljene organe zvez komunistov. Danes popoldne bo tudi sektorski posvet predstavnikov gorenjskih obf"1' skih konferenc socialistične zveze in predsednikov iniciativnih odborov ^ ustanovitev telesno kulturnih skupnosti. Govorili bodo o ustanovitvi temelj' nih telesno kulturnih skupnosti. A. 2. V ponedeljek je bila v Kranju seja pokrajinskega odbora aktivistov Gorenjsko, ki je bil imenovan na V. zboru gorenjskih aktivistov v Podljubelju Na ponedeljkovi seji je bil za predsednika pokrajinskega odbora aktivist°v izbran Anton Peternelj-Igor, za njegovega namestnika pa Franc Konobe'J' Slovenko. -jk Obisk Koroški Slovensko zdravniško društvo — gorenjska podružnica, podružnica Slovenj Gradec, nevropsihiatrična sekcija in komisija za stike z zamejstvom pri društvu prirejajo v soboto, 20., in nedeljo, 21. oktobra, izlet za skupino slovenskih zdravnikov h kolegom na Koroško. Zdravniki se bodo sestali na strokovnem sestanku v Mokrinjah pri Dobi li vasi, ogledali pa si bodo tudi najsevernejšo slovensko vas Djekše, prosvetni dom v Tinjah, Gosposvetsko polje, Ho-diše, Skofiče in Trebinje, kjer se bodo ustavili pri skladatelju in pesniku Kernjaku. Slovenski zdravniki pa bodo obiskali še grob žrtev fašističnega terorja v Železni Kapli, nedavno razstreljen spomenik v Robežu in spomenik ljudskemu pesniku Lesičjaku v Globasnici. Radovljica Danes popoldne bo redna seja skuP^ ščine temeljne izobraževalne sk^P' - nosti. Na seji bodo podali poročil0 delu skupščinskih organov in o delu strokovnih služb. Obravnavali bodo tu®' zaključni račun temeljne izobraževalne skupnosti in zaključni račun skl3°a za otroško varstvo. Nazadnje pa bodo govorili še o programu financiranj8 vzgoje in izobraževanja za letos. Jutri se bo pri občinski skupščini sestal svet za zdravstvo in razpravlj8' o zdravstveni službi v občini. Razen tega se bo ta teden sestala v okvir0 skupščine tudi komisija za turizem. A. 2. Škofija Loka Proslava krvodajalstva v Kranju Krvodajalci, organizatorji krvoda jalskih akcij in občani Kranja so v soboto popoldne napolnili dvorano kina Center v Kranju, da bi s tem počastili dvajseto obletnico prostovoljnega krvodajalstva pri nas. Proslavi so prisostvovali tudi predstavniki skupščine občine Kranj s predsednikom Slavkom Zalokarjem in predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij občine. Med gosti so bili tudi predstavnik krvodajalske komisije pri republiškem odboru Rdečega križa Slovenije in pa direktorica republiškega Zavoda za transfuzijo. Na proslavi so bili tudi člani prostovoljnega združenja krvodajalcev AVIS iz Monze, .. katerimi je občinski odbor rdečega križa Kranj že pred leti navezal prijateljske stike. Ob 20. obletnici krvodajalstva je občinski odbor rdečega križa Kranj podelil 150 posebnih priznanj najbolj požrtvovalnim organizatorjem krvodajalskih akcij v občini in pa krvodajalcem, ki so največkrat darovali kri. Organizatorji proslave so poskrbeli tudi za izvrsten kulturni program, saj je nastopil Slovenski oktet in pa člani Mestnega gledališča ljubljanskega. L. M. v v* V četrtek se je sestal na redni sej' izvršni odbor občinske konferenc _ SZDL Škofja Loka. Člani odbora #> predlagali potek javnih razprav o osnutku zvezne in republiške ustave te osnutku občinskega statuta. Ugotovili so, da so javne razprave potekale P predvidenem načrtu in da je bila udeležba dobra. Obravnavali so tudi naJY^j0 nejše pripombe. Te zadevajo predvsem občinski statut, manj pa je bi* pomislekov ob osnutku ustav. Poročilo o poteku javnih razprav b posredovali tudi odbornikom na današnji seji občinske skupščine. Na seji so tudi imenovali koordinacijski odbor za boj proti alkoholi?111 Odbor bo usklajeval delo obeh občinskih društev zdravljenih alkoholik0 j kakor tudi delo teh društev in republiškega odbora za boj proti tej vrS družbenega zla. . Člani odbora so imenovali tričlansko komisijo, ki bo usklajevala občinske zveze prijateljev mladine in društev prijateljev mladine, ki jih b0(1 ustanovili v večjih krajih občine. -lb rn * • ^ / rzic Skupščina skupnosti gorenjskih občin Svet gorenjskih občin je v petek minuli teden na redni seji v Tržiču razpravljal o dveh pomembnih vprašanjih, in sicer o osnutku statuta sveta in o delovnem programu do konca mandata. Sklenili so, da bo javna razprava o osnutku statuta trajala v gorenjskih občinah približno mesec in pol. Ze na petkovi seji pa so poudarili, da so pri sestavi osnutka statuta upoštevali določila iz predloženih besedil nove ustave. Tako so se zavzeli, da bi v prihodnje namesto sveta gorenjskih občin bila to skupščina skupnosti gorenjskih občin, ki bi imela 45 delegatov in predsedstvo, sestavljeno iz predsednika. podpredsednika, tajnika in predsednikov občinskih skupščin. Kna od novosti je tudi predlog, da bi v prihodnje imel ta organ stalni sedež in da bi se na Gorenjskem čimprej ustanovila posebna strokovna služba, ki bi preučevala vprašanja, ki zadevajo celotno gorenjsko regijo. Kot rečeno, bo razprava o tem dokumentu še trajala. Ko so razpravljali o delovnem programu sveta do konca tega mandata, torej do junija prihodnje leto, so sklenili, da bodo na dnevni red posameznih sej postavili ponovno poglavja o dolgoročnem planiranju razvoja Gorenjske, predlog prostorskega plana Slovenije, tekoča in letna gospodarska gibanja na Gorenjskem, nekatere probleme gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, kol so električna energija, šolstvo, zdravstvo itd. in srednjeročni program razvoja infrastrukturnih objektov v Sloveniji. Ze na eni prihodnjih sej pa se bodo pogovorili tudi o ustanovitvi službe za analiziranje in načrtovanje gospodarstva. A. Z. V Tržiču se bodo ta teden kon^ javne razprave o osnutkih repu0. - ške ter zvezne ustave ter osnu'" statuta občine. V ponedeljek so bile javne razprave na Bistrici in v Kriz3. Javne razprave se nadaljujejo tudi po delovnih organizacijah oziroma skuP nah organizacij. Prav tako se v tržiški občini nadaljujejo volilne konfere" ^ osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK. V ponedeljek je bila konfereflc komunistov Podljubelja, danes pa se bodo sestali komunisti aktiva Bistric • -jk Naloge občinskega odbora RK Radovljica v oktobru Na razširjeni seji izvršnega odbora RK Radovljica v torek, 9. oktobra, ki so se je udeležili tudi predstojniki zdravstvenih enot, ravnatelji osnovnih šol, predstavniki Delavske univerze, družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, so razpravljali o nalogah RK v naslednjem obdobju. Navzoči so si najprej ogledali in nato ocenili barvni poučni film Kolera, ki ga bodo pred- vajali učencem in staršem na osn° ^ nih šolah, v delovnih kolektivih 'n krajevnih organizacijah RK na * renu. Imenovali so komisijo za P0^.. litev značk zaslužnim organ iz®10, jem krvodajalskih akcij in žirij0 g oceno šolskih nalog z naslovom humanostjo do miru. Pismene rj3^ ge bodo na razpis občinskega odb° RK pisali vsi učenci. Najboljše sp • bo žirija predlagala za nagrade. J** Z varčevanjem do posojila Gorenjska predilnica iz Škofje Loke sodi med delovne organizacije v občini, ki najbolj skrbi za stanovanja svojih delavcev. K temu je nedvomno pripomogel tudi pravilnik o notranjem namenskem varčevanju za stanovanje. Vsak delavec, ki v podjetju varčuje, si pridobi pravico do posojila. Ce varčuje eno leto, dobi 50 odstotkov posojila na privarčevano vsoto, pri dveletnem varčevanju 125 odstotkov, pri štiriletnem varčevanju 260 odstotkov in pri petletnem varčevanju 350 odstotkov. Delavci imajo tudi možnost, da za dobo enega do petih let prepustijo v uporabo podjetju določeno vsoto denarja in si tudi s tem pridobijo pravico do posojila za stanovanje, in sicer v višini od 100 do 420 odstotkov. V preteklih dveh letih si je s takšnim varčevanjem pridobilo posojilo za nakup stanovanja 70 delavcev. Trenutno pa jih varčuje 132, ki mesečno vlagajo od 300 do 2(XX) dinarjev. Privarčevana vsota, ki znaša 1,300.000 dinarjev, podjetju omogoča hitrejše in učinkovito reševanje stanovanjskih vprašanj. Da pa bi varčevanje še spodbudili, so se v podjetju odločili, da imajo zaposleni, ki si z rednim mesečnim vlaganjem pridobe status varčevalca, prednost pri posojilih iz skupnih sredstev kolektiva kot tudi pri dodeljevanju najemnih stanovanj. Sklep je že rodil sadove. V zadnjem času se je med varčevalce vključilo tudi veliko mladih delavcev, ki bodo potrebovali stanovanja šele čez nekaj let. Varčevalci lahko dobijo za gradnjo ali nakup stanovanja po sklepih sarpoupravnih organov posojilo v višini od 20 do 30 mesečnih prejemkov. Več posojila dobijo oziroma večje število prejemkov je predvideno za delavce z nižjimi osebnimi dohodki, nižje pa tisti člani kolektiva, ki imajo višje osebne dohodke. Ta znesek pa se lahko poveča še s posojilom v višini desetih mesečnih osebnih dohodkov delavca, če je stanovanjska hiša, ki jo gradi, v tretji fazi gradnje ali če je delavec plačal že več kot polovico cene za stanovanje. Delavec, ki se poteguje za najemno stanovanje, mora takoj vplačati petino njegove vrednosti ali četrtino v petih letih. Vloženi denar mu podjetje v nekaj letih postopoma vrne. Kako pa je poskrbljeno za delavce, ki sami ne morejo prispevati ničesar? Tem komisija po natančnem pregledu njegovih zmožnosti stanovanje tudi brez lastne ude' Sicer pa v Gorenjski predi^j! ugotavljajo, da je zanimanje za ^ čevanje zelo veliko in skoraj n1 tj lavca, ki ne bi mogel privarfe vsaj 10 ali 20 tisoč dinarjev. prečni dohodki namreč zn£juži 2150 dinarjev. Nihče pa ne manj kot 1400 dinarjev. „ nj- V preteklih dveh letih je Oljska predilnica namenila za s.tan nja 7 milijonov dinarjev svojeg3 ^ hodka. Letos pa je že odobri'3 poldrugi milijon kreditov in 1* J je, 11 najemnih stanovanj. Znač'"1 • da se v ta stanovanja ni vselil n v vodilni delavec, ampak so vsa n Rinili neposrednim proizvajalce^:^ cer pa je bila stanovanjska Ppe|n(' takšna tudi v preteklih letih. .^'O' je k temu pripomoglo tudi cier' da delavce z višjimi dohodki ^pi1 bujajo h gradnji oziroma 113 „u* lastnih stanovanj. Ce pa žt' s jejo v tovarniškem stanovanju odločijo za novogradnjo, i'll3-'(,)(|c<^ vic-o do posojila v višini ,h'» P od vrednosti stanovanja. Seveo pogojem, da se bodo izselili- t.,j L. Bog3 Grenak je s sajami začinjen kruh žugate, v kateri tiči dimnikarstvo, smo v veliki meri krivi sami. Tudi davek nanjo plačujemo sami — v ohliki požarov in zadimljenih stanovanj Dimnikar. Črni mož, popackan oborožen s ščetkami, *?e»i, lopaticami, strgali in žica-l1* Ko ga srečaš, so rekle naše J* ko ga srečaš, se primi za »"tab in si zaželi kakšno stvar, j n res smo jih kot otroci srečavali ,uPali, da nam bodo pomagali iz-Poiniti skrite želje. Danes je seveda V^aČe. Odrasel človek ne verjame ve T naivne vraže. A tudi če bi st ' ne ^ kaj dosti priložno-, 1 vrteti gumbe na suknjiču. Dimni-80 namreč vedpo redkejši, dim-Karska obrt pa sodi med poklice, ki ^umirajo. Vendar ne zato, ker bi J^m.anjkovalo dela. nasprotno: in- /nV občinski, republiški in zvezni y posvečeni protipožarni pre- ;nj lv'» zaščiti okolja in varnosti v •naustrijskih objektih, avtomatično p"znavajo dimnikarskim službam lirn k*1 družbeni pomen. Nalagajo lahk 6 obveznosti, kakršnim je in kos samo solidno opremljena D1 *;ey\^no močna ekipa ljudi. Toda J^eopisi so predpisi. Zakonodajalec ^arsikdaj ne pozna realnega stanja, doluPošteva prakse, ki bo spodbudna Črk zagotovo izničila v prazne (jime f|a papirju. In ravno v primeru n^P ,arjev je ta naša ugotovitev a lepo do izraza. nja dimnikarska mojstra razpustila svoji »firmi« — in brž nato je kupček dopisov v pisalni mizi požarnega inšpektorja jel naraščati. Niti kranjsko niti sorodna podjetja v drugih koncih Slovenije niso znala zapolniti nastalih vrzeli. »Nedvomno dimnikarstvo razjeda usodna kriza,« priznava direktor DP Kranj Janez Mir. »Dasi smo minimalno obvezno izobrazbo, ki mladeničem dovoljuje stopiti v naše vrste, skrčili od 8 na 6 razredov osnovne šole, interesentov ni. In če že koga dobimo, ponavadi ne zdrži dlje kot teden ali dva. Potlej ga enostavno ni več blizu ...« »Zakaj?« smo se vprašali ter najprej pregledali listo osebnih dohodkov v skupščinskem biltenu, kajti običajno je denar glavni razlog, da ljudje bežijo proč. A po 2264 dinarjev, kolikor so v preteklem četrtletju zaslužili člani škofjeloške trojke, ni ravno skromen znesek. Le štirje kolektivi v občini dosegajo višje mene u pv^na icamtga ouai.j«, sečno poprečje. Nepriljubljenost doloF? Va Prakse» ki bo spodbudna uniforme, ki si je — kakšna ironija! 1 a , i. : .. — utrla pot celo na stenske koledarje in ki naj bi nadomestila obrabljeni »Srečno novo leto 19...«, po- inšpektorski plat zvona p regif 0s^anemo v mejah gorenjske prot-6' Smo Prisiljeni povedati, da 0st 1P°žarna preventiva krepko zarazni Za kurativo (gasilstvo) in da Vzd?lere postajajo naravnost ne-nia £e' Pristojni inšpektorji Kra-Skof• adovljice, Tržiča, Jesenic in amnJt JJ°,ke bijej° P,at zvona> Škof - 1 • J sk°raj brez učinka. V ^ritiin n'mC)' so razmere zelo je*j?k podatkih, ki govorijo, da let ar Pet požarov v letošnjem pla P°vzročil vžig predebelih ne moremo in ne sme-^t)plr+ brezbrižni,« opozarja in-dalu t0rx S,avko Kavčič, v čigar premih n ZaJetna mapa, polna pisme-Zope 'n protestov, naperjenih °Prav]' n?redno in pomanjkljivo 'Janje dimnikarskih storitev, starci- Praviloma izbruhne v Pošlo neustrezno grajenih zunaJ ožjih urbanih Saselj^L v odročnih vasicah ali zvez • > kjer slabe prometne One® ln odsotnost vodnih zalog Po8r ^gočajo naglo in efektno Popne?OVanje- Edini izhod tiči v ter x.;®Jših kontrolnih pregledih ne no enjih' kakršnih so delež-^aštef"6 mestne četrti. a navzlic ttiii ' pozivom Dimnikarske-l. ietJu Kranj, ki nadzoruje (Škof t ok°liS naše komune doljnJ? Loko z okolico in Selško ^lje Se razmere od leta 1970 hritj0n.e 8Premenijo. Podeželje in &fcetla svet sta še naprej prepu-P°tek 8a,ma sebi, redni nadzor pa Haselru v strnjenih nižinskih cah 1. — čeprav je v stolpni-al1 sodobnih družinskih nev^^pžnos^ katastrofe zaradi nit,. ."Jlvih pregrad in sten mi- r^U p'Q ,obt9ževanemu Dimnikarske-dati, j JetJu v obrambo velja pove-^rov sa. mu zelo primanjkuje ka-n število zaposlenih nenehno H pa (leta 1963 - 27, danes 17). In l°Hiala m?.tnih ohJln°P,neKa zapiranja pri-, Sov : tnih delavnic, gostiln, žag, L 'fiskil? se (V'tJsa. Od dlakocepstva č0,ikoJI -URrav >e biI o odvisno, KoV) .Kresnih kozlov (beri: lastni-,)reživel(> »čistko« in koliko v s,» i)(1blan' kratkovidne zaletavo-ftol D SZal0',tem lažji je zdaj gla-1 c| Klav iOJnih organov. Zal pone- -r'ki n b<)| prerašča v migreno. V eJitev primVr- Ppd pezo raznih ,n dajatev'sta oba nekda- Tekstilindus se pripravlja na nova proizvodnjo Plastične folije za industrijo Minuli teden je kranjski Tekstilindus pripravil v klubu gospodarstvenikov v Kranju celodnevno posvetovanje o uporabi- plastičnih (PVC) folij v industriji. Udeležilo se ga je 37 predstavnikov različnih slovenskih podjetij, dva strokovnjaka zahodnoneniške firme Alkor iz Miin-chna pa sta razlagala možnost uporabe PVC folij v industriji. Predstavniki Tekstilindusa so povedali, da je posvetovanje uspelo in da je zbudilo precejšnje zanimanje za plastične folije pri nekaterih slovenskih lesnopredelovalnih podjetjih. Zanimalo nas je, zakaj ji*-ravno kranjski Tekstilindus pripravil to posvetovanje. Direktor obrata PVC proizvodov v izgradnji v kranjskem Tekstilindusu Anton Care nam je takole odgovoril. »Znano je, da se naše podjetje odloča /a rekonstrukcijo predilnice. Zdaj imamo dve predilnici, v vsakem obratu po eno. Z rekonstrukcijo bomo v obratu I uredili predilnico, s katero bomo povečali produktivnost ob manjšem številu zaposlenih zaradi večje modernizacije. V obratu II (Inteks), iz katerega bomo do avgusta prihodnje leto preselili sedanjo predilnico, bomo tako pridobili okrog 10.000 kvadratnih metrov površin. Ko smo razmišljali in se odločali, kako bi te površine izkoristili v prihodnje, smo ugotovili, da ni pogojev za tako imenovano delovno-inten-zivno industrijo. Preprosto zato, ker v Kranju že tako manjka delavcev. Tako smo se po daljših in temeljitih razpravah odločili za proizvodnjo plastičnih (PVC) folij.« Preden kaj več spregovorimo o teh izdelkih, naj povemo, da je proizvodnja in tudi vsestranska uporabnost plastičnih folij v nekaterih zahodnih državah že močno razvita. V Zvezni republiki Nemčiji na primer že danes porabijo v predelovalni industriji okrog 17 kilogramov PVC folij na prebivalca. 1985. leta pa predvidevajo, da bo ta poraba narasla na 53 kilogramov. In pri nas? 1968. leta je znašala poraba PVC folij v Jugoslaviji okrog 2,5. kilograma, za leto 1975 je predvideno 5 kilogramov in za leto 1985 14 kilogramov na prebivalca. Pri tem velja poudariti, da je v Jugoslaviji (pri Splitu) le ena tovarna, ki proizvaja manjšo količino PVC folij, vse drugo pa je treba uvažati. In kje vse je moč uporabiti PVC folije? V svetu je danes njihova uporaba vsestranska. Pri nas pa* se v glavnem zdaj uporabljajo v lesnopredelovalni oziroma pohištveni industriji. Eden večjih porabnikov takšnih folij je trenutno podjetje Alples Železniki, ki dobršen del svojega pohištva oblači, da tako rečemo, s plastičnimi folijami različnih barvnih odtenkov oziroma furnirjev. Povrnimo se k Tekstilindusu. Ko so začeli razmišljati o proizvodnji PVC folij, sta bila v Sloveniji dva programa za proizvodnjo le-teh. En program je obdeloval inženering Gorenje v Velenju za tovarno usnja v Slovenj Gradcu, drugega pa je obdelovala kranjska Sava. Ko so se v Savi odločili za izgradnjo pnevmati-karne in proizvodnjo umetnega usnja, so program PVC folij odstopili Tekstilindusu. V Ljubljanski banki so predlagali, naj se v Sloveniji pregledajo možnosti oziroma ekonomski pogoji za tovrstno proizvodnjo. Tako sta se sestala politično gospodarska aktiva Tekstilindusa in tovarne usnja Slovenj Gradec skupaj /. nekaterimi strokovnjaki. Ugotovili so, da ima boljše ekonomske pogoje kranjski Tekstilindus. Po rekonstrukciji predilnice bo namreč že imel na voljo proizvodno halo in potrebno energijo. »Tako smo se v našem podjetju odločili, da osvojimo ta program. Za začetek bomo postavili v sedanjem obratu II (Inteks) eno ka-landrsko linijo, s katero bomo proizvedli okrog 3000 ton PVC folij na leto, vrednost proizvodnje pa bo znašala pri nekaj več kot 100 zaposlenih okrog 13 starih milijard dinarjev. Sklenili smo, da bomo začeli s proizvodnjo imitacije furnirjev in enobarvnih folij za lesnopredelovalno industrijo. Sicer pa bomo nabavili univerzalni kalander, s katerim bo možna proizvodnja za lesno in grafično industrijo, za industrijo embalaže in vozil, za kmetijstvo, zdravstvo in druge.« »In kdaj nameravate ta program uresničiti?« »Sam načrt je tako rekoč končan, za uresničitev pa bo potreb- no kar precej denarja. Po eni varianti bo investicija veljala okrog 22 milijard starih dinarjev, trenutno pa preučujemo varianto, ki bi bila za polovico cenejša. Glede financiranja moram povedati, da bodo še naprej potekali skupni pogovori med našim podjetjem, tovarno usnja Slovenj Gradec, kranjsko Savo in Gorenjem iz Velenja. Ker bi bila to prva večja proizvodnja PVC folij v Jugoslaviji, sem prepričan, da bomo najbrž lahko našli skupni jezik. Mislim, da o tem, da bo jugoslovanska predelovalna industrija vedno bolj zainteresirana za porabo plastičnih folij in za čim manjši uvoz le-teh, ni nobenega dvoma. Že zdaj se na uporabo teh folij pripravljajo nekatera podjetja kot so LIP Bled, Jelovica Škofja Loka, Novoles, Grand Polzela in druga. Če se torej naše podjetje ne bi odločilo za ta program, bi se slej ko prej v Sloveniji zanj moral nekdo drug.« »Kdaj pa boste začeli s proizvodnjo PVČ folij?« »Kot rečeno, je zdaj na vrsti uresničitev finančnega dela te investicije. Predvidevamo pa, da bi proizvodnja prvih PVČ folij stekla v drugi polovici leta 1975.« A. Žalar V jeseniški občini priman/klije blizu 1300 stanovanj. Pri skupščini občine pri vseh delilnih ter druffih organizacijah, predvsem pa v Železarni, kjet'Jj. primanjkljaj največji, si z vsemi močmi prizadevajo, da bi zgradili cloV°ll stanovanj. V železarni so za graditev stanovanj letos namenili celo II '< °c dohodka. iVo vseh gradbiščih jeseniške občine se delavci gradbenih podjetij prizciQ% vajo, da bi pred bližajočo se zimo zgradili Čim več. Eno takih je vseka«0 gradbišče na Spodnjem Plavžu zahodno od opuščenega pokopališča, W delavci SGP Sava Jesenice grade doslej največje stanovanjsko poslopje jjL Jesenicah. To bo 12-nadstropna stopničasta stolpnica, v kateri bo kar ' stanovanj. Grade jo v dveh izmenah, tudi ob nedeljah. Predvidevajo, da stolpnica vseljiva do občinskega praznika prihodnje leto. — Foto: B. B. Pomanjkanje dobre vode Komite za turizem pri izvršnem svetu skupščine S RS je zbral podatke o letošnjem turističnem prometu v Sloveniji. Nekateri podatki, primerjani z dosežki iz preteklih dveh let, veljajo za prvih osem letošnjih mesecev, to je vključno z avgustom, drugi pa za "šest mesecev. Komite je prav tako tudi predstavil sliko letošnjega turističnega prometa v republiki, ki se do konca letošnjega leta verjetno ne bo veliko spremenila. Podatki so bili posredovani javnosti na novinarski konferenci, ki je bila v sredo, 10. oktobra, v republiškem izvršnem svetu, komentiral pa jih je pomočnik re- Pri jeseniškem Vodovodu si prizadevajo, da bi kar najhitreje rešili problem pomanjkanja dobre ^,fal\fpeik5raertarja za gospodar' pitne vode — Najbolj ogroženi so predeli na Zgornjem Plavžu, Murovi ter področje nad progo 3 i Družbeni proizvod je večji za odstotkov, družbene obveznosti t"' riz m a pa so nasprotno za 34 odsto kov večje. Torej le ni vse tako rožnato, kot si kdo mislil. Posebno še, če vemo. o osebni dohodki v gostinstvu vztra) no zaostajajo za povprečnim °se nim dohodkom v slovenskem KoSPj. darstvu. Manjši so kar za 10,2 o« stotka in znašajo 1773 dinarje ' Manjše povprečne osebne dohod* dosegata le kmetijstvo in teksti'" industrija. Razen tega so se dav<-\ olajšave gostinstva in v zmanjšale s 6 na 5 odstotko ^ družbene obveznosti pa kot rečeno povečale. Ostanek dohod je sicer ustvarjen, vendar ta'koi" J pokrije vračanje anuitet in d1"11^ obveznosti! Investicijska dejavno-turizma in gostinstva zaradi slabi. Samo podatki o gostih in Preyue čitvah torej ne dajejo popolne s" našega gostinstva in turizma! J. Košnje* Preureditev kasni , Preureditvena dela na osnovni v Voklem so se močno zakasni tako da bo šola, ki je sicer zdaJivj. nadzidana in pokrita, odprta Pre doma do konca leta. Tudi str0'(j9 preureditve so zelo narasli, je bilo treba z rebalansom Pr(£aarij na sklada za otroško varstvo Kr ■ zagotoviti še enkrat toliko dena«J ' kot je bilo planirano, del denarj8^, bo prispevala še temeljna izobra valna skupnost Kranj. Učenci ^ Voklega začasno hodijo v šolo v &^ čur, ko pa bo njihova šola urejen3 nova bo tudi centralna kurjava i" rv oprema — se bodo seveda preseli Voklo. Obnovljena šola bo tudi en oddelek predšolskega stva. . :er Šolska stavba v Dupljah, prav tako tečejo preureditvena o t je bila v veliko boljšem stanju tista v Voklem. Tudi tu bo PreI}^-ljena šola dobila en oddelek P šolskega varstva. Na željo Pre ega. cev pa bodo verjetno odprli še en nj|i vendar pa bodo — tako so se Sići s krajevno skupnostjo — prebi sami prispevali za opremo. V Naklem je namenjena za ^b* ureditev v vrtec stara šolska st .^i-Program in idejni načrti za prel tev so že narejeni, tako da injt" lahko steklo že v začetku prih00 ga leta. y Bolj slabo pa kaže, da }}od°voj Preddvoru kaj kmalu dobil' ^ vrtec. Svet za otroško varstvo r^uf mora prej najeti sredstva za " stanovanj za stanovalce, ki s<). *>v v v hiši namenjeni za preuredi* jpi vrtec. Predvidevajo, da bodo načrti za preureditev nar. • ^ prihodnje leto, leta 1975sPa ^ preureditve dejansko lotili- Pomanjkanje dobre pitne vode je na Jesenicah še vedno pereč problem, ki ga poskušajo najhitreje in najbolj učinkovito tudi rešiti. Posebno v zadnjem času si v občini zelo prizadevajo, da bi na Jesenicah in v krajih občine poskrbeli za to, da bi bilo vode dovolj in da bi bila obenem tudi kvalitetna. Ze nekaj let vode v sušnih mesecih primanjkuje, ni naj- J boljša, stalno jo morajo tudi klorirati. Na Jesenicah je najhuje prav na Zgornjem Plavžu, na Murovi, področju nad progo itd. Na Jesenicah so zato sprejeli program, ki obsega gradnjo vodovodov v občini. Poleg gradnje vodovoda od Peričnika do Jesenic, ki ga bodo gradili v etapah, bodo popravili še nekaj drugih vodovodov v krajih občine: v Ratečah, Podkorenu, na področju Žirovnice, v Radovni. Letošnjega septembra so popravili vodovod na Srednjem vrhu nad Gozd-Martulj-kom. Vodovod je bil v zelo slabem stanju, vodni hidranti niso bili urejeni in je bila zato ogrožena požarna varnost v tem kraju. Sredstva za popravilo vodovoda na Srednjem vrhu je deloipa prispevala skupščina občine Jesenice, nekaj denarja skupščina občine Ljubljana—Šiška, ki ima na Srednjem vrhu svoj dom, Zavarovalnica Sava — poslovna enota Jesenice, Turistično društvo Kranjska gora ter vaščani. Deloma pa so za popravilo vodovoda porabili tudi lastna sredstva podjetja. Za dobro opravljena dela pri popravilu pa so poskrbeli delavci gradbenega podjetja Sava z Jesenic. Pri jeseniškem Vodovodu pa so tudi že začeli graditi drugo etapo vodovoda iz Peričnika, ki naj bi zagotovil dovolj vode prebivalcem Jesenic. Predvidoma bodo letos položili cevi s premerom 400 milimetrov, ki jim jih je dostavil Salonit iz Anhovega. Gradbena dela bodo izvajali delavci gradbenega podjetja Sava z Jesenic. Letos bodo torej zaključili z drugo etapo gradnje tega vodovoda, tako da bodo v prihodnjem letu lahko Jfesi A Sreda — 17. oktobra 1973 začeli s tretjo etapo. Tako bi do 1975. leta dobili dobro pitno vodo tudi predeli na vzhodnem delu Jesenic. Ob zadnjem deževju pa so pri svojem delu imeli delavci kar precej težav, saj je Sava tako narasla, da je začela spodkopavati desno obrežje nad hruščanskim mostom in ogrozila cevi. Zato so morali nujno ta predel Save regulirati in utrditi obrežje, da ne bi pozneje ogrožala cevovoda, ko bo zgrajen. D. S. Prenovljena restavracija Park S sobotno otvoritvijo prenovljene restavracije Park v Kranju je podjetje Central uresničilo del dokaj široko zastavljenega investicijskega programa za prihodnje obdobje. Za preureditev tega 15 let starega, dobro znanega in obiskanega lokala v Kranju, so se v podjetju odločili predvsem zaradi dotrajanosti opreme. V restavraciji je zdaj več prostora kot prej, in sicer za 140 gostov. Urejena je zelo prijetno in udobno in še bolj privlačna kot prej. Načrte je izdelal inž. Marko Senk, izvajalci del pa so bili Gradles Medvode, Komunalni servis Kranj in KZK Kranj. Prenovitvena dela, ki so bila opravljena v rekordnem času, saj je bila restavracija zaprta le deveit dni, so veljala okrog 800.0(X) novih dinarjev. Kot rečeno, je podjetje Central s tem uresničilo del široko zastavljenega investicijskega programa. Direktor podjetja Andrej Babič je namreč povedal, da bo podjetje že približno čez mesec dni skupaj z Gozdnim gospodarstvom Kranj odprlo zimski športni center na Jezerskem. Jezersko bo namreč dobilo v letošnji zimski sezoni 600 metrov dolgo vlečnico z zmogljivostjo 920 oseb na uro. Uredili bodo tudi nova smučišča in naravno drsališče. Tako bodo v gostinskih oziroma hotelskih objektih podjetja Central na Jezerskem povečali turistično sezono od sedanjih 45 dni na 135 dni. In druge investicije? Aprila pri- Turistični promet je večji, vendar V Sloveniji letos več gostov in prenočitev, porastel pa je tudi devizni priliv, ki pa zaradi kolere v Italiji ne bo dosegel planiranih 200 milijonov dolarjev, temveč obstal'pri 170 milijonih — Povečane družbene obveznosti turizma in gostinstva ter nizki osebni dohodki — Bled in Kranjska gora napredujeta, Bohinj zaostaja merjavi z enakim obdobjem lani narasla za 7 odstotkov, v primerjavi z letom 1971 pa za 10 odstotkov. Pri tem je zanimivo, da je letos število prenočitev domačih gostov padlo za 2 odstotka v primerjavi z letom poprej. Ce upoštevamo prenočitve tujih gostov kot merilo, ugotovimo, da je bilo leto« v Sloveniji največ Zahodnih Nemcev. Sledijo jim Italijani, Nizozemci, Avstrijci, Britanci in Američani. Obisk naših krajev je v primerjavi z letom 1972 najbolj porasel pri Britancih in Nizozemcih, zanimanje za našo turistično ponudbo pa stalno raste pri Nemcih. Zanimiv je tudi pregled, koliko prenočitev so v letošnjih osmih mesecih dosegli glavni gorenjski turistični kraji. Bled je imel po teh podatkih avgusta letos 5445 ležišč. Dosegel je 401.670 prenočitev (300.276 tujih — op. p.) ali za 9 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kranjska gora je imela avgusta 2002 ležišči in dosegla skupno v letošnjih osmih mesecih 178.125 prenočitev, od tega 70.827 tujih. Število prenočitev je poraslo kar za 38 (!) odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Število prenočitev v Bohinju pa je padlo. Bohinj' ima 3570 turističnih ležišč, število prenočitev pa je doseglo 198.748, od tega 106.810 tujih. Zmanjšanje znaša- za 2 odstotka. Čeprav povečanje turističnega prometa v Sloveniji ni tako veliko, je porasel devizni priliv. V lanskih osmih mesecih je dosegel 88,3 milijona ameriških dolarjev, letos pa 129,7 milijona dolarjev. Cilj 200 milijonov tako ne bo .dosežen. Glavni razlog za to je kolera v Italiji. Devizni priliv se bo ustavil nekje pri 170 milijonih dolarjev. K temu dodajmo še, da je celotni dohodek v slovenskem turizmu porasel v letošnjih šestih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani za 30 odstotkov, gostinstvo pa je imelo za 60 odstotkov manjše izgube. hodnje leto bodo v Kranju odprli novo delikatesno trgovino. Sedanjo Delikateso bodo namreč zaradi preurejanja prihodnji mesec zaprli. Maja prihodnje leto pa obljubljajo, da bodo na Jezerskem odprli novo štiristezno avtomatsko kegljišče. Poleg omenjenih investicij ima podjetje Central v programu še nekatere druge. Vrednost vseh pa bo v enem letu znašala okrog 11 milijonov novih dinarjev. A. Zalar j • ffj ■ * /1 HI srag -m, M Mkiifl MMV*^' Jfej* JU V soboti S. H a in dopoldne so odprli prenovljeno restavracijo Park v Kranju — Foto: SLOVESI JALES S na Gorenjskem sejmu — Kranj — Savski log od 12. do 21. oktobra razstavlja in prodaja stanovanjsko pohištvo, gospodinjske aparate, stavbno pohištvo, parket, keramiko in gradbeni material. Popust 2 % do 10 % Dostava Za stanovanjsko pohištvo kredit do 15.000 din 0SUTENIMES Zakaj tako? Ve8erl?nsko leto smo se raz' Šern ^ ko je kranjsko Pre- abonV° gledališče razpisalo Šol ?a za dijake srednjih stav fPrav potem vseh pred- Bt-nL so bile navedene v pro- 7W: ni bil°-prtu letos je na našo šolo grnrU Vabilo na abonma s pro-Kjesm izbranih del. Dijaki-daie m° z navdušenjem preglede n%°gram in ie takrat smo °ezn očile> da bomo poslale *k(> , dijakinj za abonmaj- Yredstave. P°ldn irnamo v četrtkih po-smo e Pouk telesne vzgoje, red °dločile za razpisani ker [ lJa*ki II petek popoldne, ste p° seveda na soboto pro-kQ -~~r°fesor slovenskega jezico pobral naročila in tako Vsfni. Vsak dan pričakovale dil£nirle- T<>da kaj se je zgo-sPor,J-iernovo gledališče je Petek llo< da red dijaški II li pl ^Poldne odpade. Posla-zve<*e S° ■4 vstopnice za torek Ker „ ln četrtek popoldne. meti m Urmk in težki Pred' tetrt<>ue dopuščajo obiska v P°stn r'smo se odjavile. Sedaj loven mo vodstvu Prešer-l'Prašan ^edališča naslednja z<^rr?J so razpisali abonma dne * dijaški II petek popol-facn/f v resnici niso nameta % Ul,esti? Dobili so prijave Zakaj ' a so odpovedali, fločni nam> dijakom, ne omotih Zrgfeda predstav po na- rQsle? Ar kot to store za od~ Vsq; ' Ali nismo srednješolci kot.nL0llko hvaležna publika s i 4jra°U? Vedeti je treba, da tistihJ fin' težko »odtrgamo« Qf)°nni več dinarjev za drugjsaJ imamo mnogo lz dat kov. Dekleta se renjHk lz. različnih krajev Go- hval* ln je pravzaprav po- PrijQ y. da se v takem številu nJe>rJo in kažejo zanima-Prirež. Gledališče in kulturne editve sploh. ndjSinje 4- letnika Uprav-N^^aministrativne šole Več spodbude za osnovno izobraževanje Osnovno šolo za odrasle so pri delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju ustanovili pred sedmimi leti. Tedaj so ugotovili, da je med zaposlenimi v tej občini kar 53 odstotkov takih, ki nimajo zaključene osnovne šole. To se pravi, da je brez spričevala osmega razreda nad 12.000 delavcev. Doslej je osnovno šolo obiskovalo in skušalo nadoknaditi zamujeno približno 1600 učencev. Uspešno jih je osemletno šolanje zaključilo 672. Kljub temu pa se delež delavcev z nepopolno osnovno šolo ni bistveno spremenil, kvečjemu se je poslabšal. Zaradi izrednega pomanjkanja delavcev se podjetja morajo odločati tudi za zaposlovanje delavcev brez osnovne šole. Tudi v tistih delovnih organizacijah, v katerih so se odločili, da bodo ob sprejemu na delovno mesto zahtevali spričevalo o končani osnovni šoli, v zadnjem času ne morejo več upoštevati svojega sklepa, če hočejo zadostiti potrebam po novih delavcih. Zaradi tega tudi zanimanje za večerno izobraževanje v osnovni šoli v primerjavi z rastjo zaposlenosti upada. Seveda je to v hudem nasprotju s potrebami gradnje našega samoupravnega sistema, v katerem naj bi bil sleherni delavec tudi upravljavec. Brez osnovne izobrazbe je to le težko, močnb ali skoraj zaprta pa mu je tudi pot do napredovanja. V tem šolskem letu se je v osnovno šolo pri delavski univerzi v Kranju vpisalo 138 učencev, kar je za 20 več kot lani. Težko bi trdili, da je na porast vplival sklep o odpravi šolnine, saj so podobna nihanja zasledili že v prejšnjih letih. Morda se bo zanimanje za osnovno izobraževanje povečalo z novim družbenim dogovorom o kadrovski politiki, ki naj bi ga prihodnjih dneh podpisali v Kranju. V njem je namreč med drugim zapisano, da si morajo vsi delavci, ki nimajo osnovne šole in so mlajši od 35 let ob pomoči delovne organizacije to izobrazbo v določenem roku pridobiti. V delovnih organizacijah sicer menijo, da bo ob izvajanju tega dogovora vrsta težav, vendar hujših nasprotovanj v javni razpravi ni bilo. Prizadevanja za osnovno izobraževanje odraslih oziroma zaposlenih pa bodo morala hkrati spremljati tudi prizadevanja za boljše pogoje dela osnovne šole pri delavski univerzi. Ta dela v zelo težkih razmerah. Njeni oddelki so raztreseni po več drugih osnovnih šolah, kar otežuje delo predavateljem in vpliva na kvaliteto pouka. Kot kaže se ji boljše možnosti odpirajo že čez nekaj mesecev, ko bomo dobili še novo šolo v Vodovodnem stolpu in bo na tej in Prešernovi šoli vsaj delno uveden enoizmenski pouk. Tako bodo razredi popoldne prosti in na voljo učencem večernih šol. L. Bogataj Stalna zbirka v Zireh Zadnji seminar o obveščanju Od 15. do 19. novembra bo v Kranju zadnji letošnji seminar o obveščanju samoupravljavcev. 2e njegov naslov — Urejanje in izdajanje poceni tiskanega glasila delovne skupnosti — pove, da bo na njem govora o" urejanju in izdajanju glasil v organizacijah združenega dela z manjšim številom zaposlenih, v katerih si glasila v obliki časopisa ne morejo omisliti. Seminar je namenjen odgovornim in tehničnim urednikom glasil v manjših delovnih organizacijah. Udeleženci bodo delali po skupinah, ki bodo vsaka zase v celoti pripravile poskusno izdajo. -lb V prostorih stare šole v Zireh so v nedeljo odprli stalno muzejsko zbirko čevljarstva in čipkarstva. Ti dve dejavnosti sta za ta in za okoliške kraje značilni in sta še pred desetletji predstavljali glavni vir dohodka moškim in ženskam. V prvi sobi — vsaki teh dejavnosti so dodelili en prostor — je prikazan razvoj čevljarstva. Na ogled so številna orodja, izdelki in fotografije, ki prikazujejo razvoj čevljarstva v Zi-rah od druge polovice 19. stoletja naprej. Zirovski čevlji so bili že od nekdaj znani kot trpežna in udobna obutev, namenjena predvsem kmetom, rudarjem, gozdnim delavcem ter delavcem na žagah in v tovarnah. Po zadnji vojni, ko so obrtne delavnice prerasle v tovarno, so začeli izdelovati tudi športno obutev, po kateri je današnja Alpina znana po vsem svetu. Med razstavljenimi primerki najdemo tudi »šuštarskega boga« in druge predmete, ki naj bi pomagali pri boljšem urezovanju in zbijanju Čevljev. Manjši prostor je namenjen čipkam. Tudi čipke so bile nekdaj zelo pomembna dejavnost, saj je več let delovala v Zireh tudi čipkarska šola. Nasprotno s čevljarstvom pa ta tradicija vse bolj zamira. Klekljajo v glavnem le še starejše ženske. Oe ne bodo dobile naslednic, si bomo čez leta lahko ročno izdelane čipke ogle- dali le še v muzeju. Razstavljeni so različni vzorci čipk predvsem takšnih, ki so zelo zapleteni in jih danes ne izdelujejo več. Niso pa pozabili tudi na »moderne« vzorce, ki jih danes lahko kupimo v trgovinah s spominki in po katerih tako radi segajo tujci. Kako blizu sta si bila čevljarstvo in čipkarstvo v Zireh zgovorno ponazarja par ženskih čevljev, oblečenih v pozlačeno čipko. Prizadevni domačini so gradivo za muzej zbirali kar dve leti. Največ so ga dobili pri Žirovcih, ki so se nekdaj ukvarjali s klekljanjem in z izdelovanjem čevljev. Ponekod imajo doma shranjeno še marsikatero zanimivost, ki bi sodila v muzej, vendar je niso hoteli dati iz rok. Morda se bodo za to odloČili kasneje. Zbirko so Žirovci uredili ob pomoči muzejskih delavcev iz Škofje Loke, ki so v Zireh spodbudili delo pododbora muzejskega društva. Na pomoč so priskočili tudi Alpina in Etiketa iz Zirov ter Slikoplesk iz Škofje Loke. Nekaj pa sta prispevali tudi republiška in občinska kulturna skupnost. lb Državna nogometna reprezentanca še do konca tedna na Gorenjskem V Pod vinu se kuje zmaga nad Španijo Nogometaši in vodstvo državne reprezentance napovedujejo zmago nad Španijo, s katero se bodo naši fantje pomerili v nedeljo ob pol treh na zagrebškem Maksimiru — Oblak in Popivoda pripovedujeta o poklicu nogometaša — Podvin idealno mesto za priprave na tako pomembno tekmo Pretekli četrtek je sprejel hotel Grad Podvin zanimive goste. Iz Banjaluke, kjer so odigrali prijateljsko tekmo z domačim Borcem, so prišli v mirno in idilično podvinsko tišino ter okolje mojstri nogometne žoge, člani državne nogometne reprezentance. Tako pomembnega nogometnega obiska Gorenjska ne doživi vsak dan. Fante je pripeljal k nam zvezni nogometni kapetan Vujadin Boškov, Vujke, kot ga kličejo nogometaši in prijatelji ter poznavalci igre z žogo. Skupaj s trenerjema Milovanom Čiričem in Ante-jem Mladiničem ter zdravnikom Ne-šovičem bo skušal prav na Gorenjskem do kraja izpiliti nogometno znanje državnih reprezentantov in jih skušal pripraviti na nogometno tekmo »desetletja«, ki bo v nedeljo, 21. oktobra ob pol treh popoldne na zagrebškem stadionu Maksimir. Podvin se je zdel Boškovu in sodelavcem najprimernejši. Enajsterica Španije z zvenečimi imeni bo zadnja prepreka našim pred vstopom na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v bavarski prestolnici Munchen. Naši poskusi preteklosti, da bi se uvrstili na taka tekmovanja, so bila neuspešna, zato bo nedeljska tekma v Zagrebu tekma desetletja. Pot v Munchen se imenuje »Zmaga nad Španijo«. Te besede zvenijo v teh dneh v ušesih podvinskih gostov: vratarjev En vera Marica in Olje Petroviča. O Mun-chnu in potrditvi ponovne uvrstitve Jugoslovanov v svetovni nogometni vrh sanjajo te dni v Podvinu Krivo-kuča, Vabeč, Bogičevič, Antič, Pav-lovič, Katalinski, Buljan, Vladimir Petrovič-Pižon, krilo Zvezde in najmlajši reprezentant, Karasi, Ačimo-vič, Bajevič, Jerkovič, Bjekovič, Brane Oblak in Danilo Popivoda, edini predstavnik slovenskega kluba Olimpije v reprezentanci. Vujadin Boškov ga je poklical v reprezentanco, ker so bili napori, da bi bil Franjo Vladič iz Veleža sposoben igrati v nedeljo, zaman. Vladič se je vrnil, prišel pa je Popivoda ... V petek, 12. oktobra, sem obiskal fante, ki bodo skušali v nedeljo doseči »zmago desetletja«. Tihi, skriti so v gradu. Obiskovalci Podvina jih ne opazijo. Izjema so teki po gozdu in trenutki, ko fantje vstopajo v Kompasov avtobus, da jih odpelje na trening v Kranj. Ljudje, ki imajo med jugoslovanskim nogometnim občinstvom tisoče oboževalcev, ki so prestali že na stotine ploskanj in žvižgov, želijo ostati čim bolj anonimni. Obiskov ne sprejemajo radi. Občinstvu so se predstavili le v nedeljo na bežigrajskem stadionu na tekmi z reprezentanco. Slovenije (beri Olimpijo), ki se je pred 5000 gledalci končala neodločeno 1:1! V ponedeljek so nameravali zapustiti Podvin in oditi v Radence, vendar se je vodstvo premislilo. Do sobote, praktično 24 ur pred pričetkom velike tek me, bodo šele zapustili Podvin. Do takrat pa bodo pri nas kovali bojni načrt, ki mora premamiti trdne, značajne in iznajdljive Špance. Z našimi najboljšimi nogometaši se nisem še nikdar pogovarjal, zato sem malo dvomil, če bo zapis s Podvina uspel. Posebno še, ker mi je prijatelj iz hotela Grad Podvin Nenad Maric, soimenjak vratarja Envera Marica, dejal, da se fantje in vodstvo izogibajo novinarjev. Vseeno sem poskusil in odrinil vrata pod-vinskega gradu. Znašel sem se sredi jugoslovanske nogometne elite. Levo v jedilnici vidim Vujadina Boškova v modri trenerki, desno šop nogometašev pri kartanju, v vežici pa Braneta Oblaka in Danila Popi-vodo. Bojan Kavčič, kolega iz ljubljanskega Dela me je predstavil Oblaku. Počival je po posebnem treningu, ki ga je imel zaradi poškodbe, staknjene na zadnji tekmi med Hajdukom in Partizanom. iTt^ W profesionalni nogometaš. Skupaj z Oblakom so ga vzgojili v Olimpijini nogometni šoli. »Gostinec sem po poklicu. Bolje rečeno natakar. Izučil sem se, ker z nogometom v letih, ko lahko igram, ne morem zaslužiti penzije, niti toliko denarja, da bi lahko živel na stara leta in takrat, ko ne bom mogel več na igrišče. Osnovni poklic je torej za poklicnega nogometaša v današnjih razmerah potreben. V nogometni organizaciji se sicer dogovarjajo o ustanovitvi posebnega sklada, iz katerega bi črpali denar za naše pokojnine. Vendar je do tega še daleč. Pri Olim- piji sem sedaj zavarovan, klub plačuje prispevke, vendar moram vzdrževati ženo, ki študira, 4-letno hčerko in 5-mesečnega sina.« Vujadin Boškov vas je poklical v Podvin. »Sedemkrat sem že igral v državni. To je zame nekaj posebnega. Čast bi dejal. Rad bi igral proti Španiji. Vendar, če bom; vprašajte Boškova. V tej teknil moramo uspeti. To je naša Prl' lika. Malo sem poškodovan, vendar ni nič hujšega.« »Glavni« jugoslovanskega n°£0' meta Vujadin Boškov, nekdanji gometni as in sedanji tehnični direktor novosadske Vojvodine je sukal telefon in iska| kranjski stadion »Pridemo na treningj« je dopovedoval glasu na oni strani žice. Kon; čal je in priganjal fante, naj čim PreJ pripravijo potrebno za odhod na trening v Kranj. Avtobus jih je ze čakal. Ko je končal, mi je stresel iz rokava imena reprezentantov, ki s0 pod njegovo »komando« na pripra* vah v Podvinu. Njih smo že zapisa'1' Vendar v petek ,še ni vedel, da bodo nogometaši pred tako pomenibn0 tekmo kar do sobote ostali v P vinu. Omenjal je Radence, ker ni ve" del za sklep, sprejet v nedeljo: repre' zentanca ostane na Gorenjskem! Vujadin Boškov govori hitro in pretehtano. »Lepo je v Podvinu. Mir. TjSjj na. Kaj še hočemo. To smo žele' in pričakovali. Počivamo in tr^ niramo ter zdravimo poškodb nekaterih fantov. Tečemo, se razgibavamo, z žogo pa se ,momki' srečajo na treningih kranjskem stadionu. Pogoji delo so torej idealni. V nedeljo bomo zmagali. čile bodo naše sposobnosti 1 pomoč občinstva,« je končal. Gostom Podvina, državnim repj^' zentantom želimo, da bi bilo v nede" ljo res tako. Priprave v Podvinu bodo šele tako dosegle svoj Srečno, modra četa! Besedilo in fotografije1 J. Košnjek Socializem po romunsko Tisto, kar v Romuniji lahko zveš v enem dnevu Ljubljančan, 26-letni poklicni grafik, sedaj profesionalni igralec Hajduka iz Splita, mi je ponudil roko. Pozna se mu, da je ljudi mojega poklica vajen. »Tekma s Španijo v nedeljo v Zagrebu je naša edina priložnost, da v primeru zmage pridemo na svetovno prvenstvo v Munchen. To bo zelo težka tekma. Moramo zmagati. Napovedi ne dajem rad. Bojim se vsake tekme. Pred vsako imam tremo, ki pri vstopu na igrišče mine. Takrat vem, pri čem sem.« Moja želja je bila, da bi se z enim od reprezentantov pogovoril o poklicu nogometaša profesionalca. Je to res, da živite lagodno ob obilici denarja, da dosežete vse, kar želite. Skratka, da imate, kar vsem ni usojeno in dosegljivo, sem vprašal Braneta Oblaka. »Nogometni kruh je težak in grenak. Če bi se še enkrat rodil, ne bi bil poklicni nogometaš. Poslovil bi se od žoge, če ne bi bil že tako daleč. Nihče ne ve, koliko stvarem se moraš odpovedati, koliko trpkih in žaljivih požreti. 10 let sem profesionalec in najmanj toliko časa že ne vem, kaj je normalna sobota, kaj nedelja, kaj so dnevi, preživeti z družino. Svoj plan imam. Kaki dve leti bom še igral v Jugoslaviji, potem pa bom šel ven.« »Nogometa ne moreš igrati celo življenje,« razmišlja reprezentant. »Zato želim v letih, ko lahko igram, zagotoviti sebi in družini eksistenco tudi za prihodnost. Vsaj osnovno. Imam tudi poklic, ki ga lahko spet začnem opravljati. To je še kako važno.« V Splitu so vas menda lepo sprejeli. »Celo lepše - kot v Ljubljani. Mentaliteta tamkajšnjih ljudi je veliko drugačna.« Prvič se pripravljate v Podvinu. Ste zadovoljni? »Zelo. Pripravljamo se v pogojih, kakršni bodo verjetno tudi v nedeljo v Zagrebu. Kaže, da bo vreme slabše in igrišče razmočeno.« Črnolasi Danilo Popivoda v petek zaradi poškodbe še ni treniral. Le zveznemu kapetanu se je javil, potem pa odšel v Ljubljano. Prijateljem iz reprezentance se je priključil v soboto. Edini predstavnik slovenskega kluba v reprezentanci je. Pripovedoval mi je, da ga je start njegovega moštva v zvezni ligi presenetil. Le na dveh tekmah se je zataknilo in točka ali dve sta splavali po vodi. »Popa« mu pravijo prijatelji. 11 let je že v Ljubljani in večino teh let Konec septembra sem obiskala Romunijo. V Novem Sadu se nam je, sindikalnim izletnikom, priključil tovariš, po narodnosti Romun in nekakšna potujoča enciklopedija. Ko smo potovali proti Temišvaru, nam je brez oddiha pripovedoval o Vojvodini, Romuniji, erdeljskih in anževinskih fevdalcih, slikarjih, borcih iz NOB, manjšinah, petokolona-ših itd. Vmes pa je natrosil še citatov iz slovenske književnosti. O romunski državni ureditvi sem si zapomnila nekaj zanimivosti. Dobila sem vtis, da imajo socialno enakost izpeljano na opazno višjem nivoju kot mi. Ne samo v prokla-macijah, tudi v praksi dosledno velja pravilo: kdor ne dela, nima pri nas česa iskati. Recimo, delo na vasi se odvija v zadrugah. Kmet sicer sme imeti nekaj živine, a zelo malo: konja, prašiča, nekaj gosi in kur. Verjetno so zato romunske vasi videti tako pospravljene in čiste, vsaj iz avtobusa. Pridelek si razdelijo, višek prodajo. Privatno delo sicer obstaja, vendar le prek zadruge. Čevljar, na primer, dobi od zadruge naročilo in material in njej izdelek tudi odda. Honorarno delo je prepovedano. Če pa vendar zaradi pritiska potreb dovolijo izjemo, ni plačano z denarjem, ampak kako drugače. Stanovanja so državna ali v zasebni lastnini. Kdor si še ni kupil svojega in stanuje v državnem, ne dobi dovoljenja za nakup avtomobila ali počitniške hišice. Vsi ostareli državljani brez izjeme dobivajo pokojnino. Sicer ni velika, vendar nihče v Romuniji ne more reči, da nima od česa živeti. Razpon plač je majhen. Razmerje med najslabše plačanim delovnim mestom in plačo predsednika republike je 1:5. Presenečena sem bila nad tem, kako je Romunija uredila svoj odnos z religijo. Znano je, da je svoje dni pravoslavje imelo zelo važno vlogo pri osvobodilnih gibanjih Srbov, saj je bilo nekakšen sinonim za narodno svobodoljubje. Mogoče je bila družbeno napredna tudi romunska pravoslavna Čerkev, kajti Romunija je edina socialistična država, ki je Cerkev podržavila. Romuni namreč trdijo, da med komunizmom in Kristusovimi hotenji ni bistvene razlike. Pravoslavni popje dobivajo državno plačo. Še do nedavnega je komunist smel hoditi v cerkev. Otroka iz »mešanega« zakona (recimo, da je oče komunist, mati pa religiozna) je dovoljeno krstiti, ker »ni samo očetov«. Napetosti ali konfliktov med komunizmom in religijo ni bilo še nikoli. Šolanje je urejeno tako, da ima vsak nadarjen učenec odprta vsa vrata, pri čemer njegovo gmotno stanje skoraj ni važno. Država plačuje vso ali skoraj vso oskrbovalnino in učne pripomočke. Če pa študent ne zaključi svojega študija, kot je treba, ga brez okolišenja pošljejo delat. Nenapisana dolžnost vsakega romunskega državljana je, da tri leta brezplačno dela za svojo domovino, podobno kot na Kitajskem. To je poučno za nas, ki se nam je razcvetelo družbeno razslojevanje. Obstaja pa v Romuniji nekaj, kar navdaja z odporom: tam namreč NIHČE NE GOVORI O POSAMEZNIKU, AMPAK SAMO O MNOŽICI. Torej sem bila nakakšna množica, ko sem se vozila po Romuniji? Prenehala sem biti tisto, za kar sem se že nekaj časa imela, in postala nedoločna množica z nedoločnimi željami, potrebami, voljo, z abstraktnim življenjem. Zato je tudi odnos do mene lahko le nedoločen, meglen, abstrakten; in samo takšno je lahko moje razmerje do drugih »množic« na dveh nogah. Rada bi poznala tistega, ki o sebi odkritosrčno misli, da je ničev?! Če pa posameznika ni oziroma ni važen, potem tudi niso važna njegova dejanja, torej tudi ni važno, ali izpolni svoje dolžnosti ali.ne. Ko sem hodila po Temišvaru (200.000 prebivalcev), sem dobila vtis neprijetne pasivnosti in otopelosti ljudi. Temišvar je zelo mirno mesto, brez avtomobilskega hrušča in prerivanja. Ljudje molče posedajo po klopcah in odprtih ust čakajo, kdaj jim bo kdo naložil kakšen opravek, ali pa se v majhn1 skupinah sprehajajo in tiho p°£0' varjajo. Če je komu všeč zagat11 idila, naj obišče Temišvar. V restav' raciji smo čakali pol ure, da se na1" je približala tovarišica od strežb^ čeprav je bilo poleg nas samo ^ nekaj Romunov. Na žalost so v tej deželi poleg cialne enakosti tudi vsakršne drU^ enakosti. Francis Bacon, ki je baJ trdil, da je pestrost prva vrlina teg sveta, bi bil užaloščen. Pokrajin8 J začrtana z ravnilom, narava P1^ jektirana. Na velikanskih površina je zasejanih le nekaj vrst industr J skih rastlin, na vsakem kilome* raste po eno drevo. Ljudje so si las podobni, podobni obrazi, p0'^ ne obleke, podobni okusi, podob obnašanje. Pogosto nosijo uniforlT1 O samoupravljanju pri nas dolga leta govorimo na dolgo široko, tako da pogosto zveni k kup fraz, ki jih je treba financira ■ V Romuniji pa sem brez besed hipu zelo jasno doumela, da je s.j, moupravljanje edini družbenop0. tični sistem, ki ne samo da spoŠM vrednost posameznega, originalne® ' konkretnega človeka, ampak je Pr?a to tisto, brez česar samoupravlja™ sploh ne bi bilo. Zato raje prenaša^ različne slabosti in neenakosti, ki ^ posle'dica rojevanja tega sistern ' kot pa da bi bila dobro oskrbova delovni stroj. Irena Resman le Iskra-elektromehanika Kranj v ZP Iskra Kranj želi zaposliti nove sodelavce, in sicer: 1. 20 DELAVK za delo v montaži, obdelovalnici ali na plastičnih masah; 2. 40 DELAVK za montažno delo v novi tovarni telefonije na Laborah; 3. 10 DELAVCEV za delo na plastičnih masah (3 izmene); 4. 2 VRATARJA — ČUVAJA (delo v turnusu); 5. PRIUČENEGA KURJAČA v tovarni na Laborah (3 izmene); 6. 5 ČISTJLK , za čiščenje prostorov v tovarni na Laborah; 7. 10 DELAVK za delo v montaži ali obdelovalnici v obratu mehanizmov — Lipnica; Pogoji: pod tč. 1., 2. in 7.: starost 15 do 35 let; pod tč. 3.: starost nad 18 let; pod tč. 4. in 5.: starost nad 20 let; pod tč. 6.: starost od 25 do 50 let. Pismene prijave pošljite do 5. novembra 1973 na naslov: Iskra-elektromehanika Kranj, kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4. A SEM UR TIA PO CERKLJANSKEM Jesenski izlet izžrebanih naročnikov (Konec) obol tak° smo se pripeljal skozi ri&Č Rajski vhod na veliko dvo-neje nekdanjega samostana, poz- *uLf<5du' zdaJ Jrd • Tehniškega jfeJa Slovenije v Bistri. stoiku med zimzelenim drevjem, ^i1. bronasti sv. Hubert, legendarni res k lovcev — kajti tu okrog so strgata lovišča; zato so tu v Bi-cj i!? najprej uredili lovski in goz-oddelek Tehniškega muzeja. Ur 0z°rni bomo na zanimive sončne žej na dvoriščnih pročeljih — te kale! natančen čas že več stoletij, da 16 Posije sonce... tlotr -n Pa naposled vstopimo v gr • anJe prostore lepo oskrbovanega poveH?3 Poslopja, je treba najprej Šnie je bila skoro vse prej- nijJ. st°letje in vse do leta 1945 last-Gali^fadu znana gorenjska rodbina strn V> katei- predniki so se v Bi-£ Priselili iz Kranja že leta 1826. let: anJ je v začetku prejšnjega sto-Hož l>os^al naprednim in podjetnim Bleiwm-' kakršni so bili npr. Terpinči, sen t L1' Rak°vci in Galleti, prete-vec i • se v Ljubljani kot trgo-r0ja,n mdustrialec uveljavil kranjski ttiest ranc Galle, sin nekdanjega V sodnika Nikolaja Galleta. šjk . 1 /rancoskega medvladja v na-i2ra^h je veljal Franc Galle kot Malo ankofil. To pa je tedaj ve-SVob Prav. toliko, kot biti napreden, Us^jOmiselen in protiavstrijsko lo fL nekdanjega samostana je osta-sl0pj Vza.Prav le stanovanjsko po-kajti zvonika ni več, tudi podovi e'.na katerem so počivali ro-Urej menihov, je bilo izravnano in arkLn° v grajski park; le manjše nje J,11? dvorišče in prostor nekda-stare/.JS^e kapele še spominjata na l26o inHAK "em. barv. film INSPEKTOR "•Uri " Primeren za mladino!) ob 16., 18. lS Vl MAWir-ital. barv. CS film DOLGI bNi^toh,- 'VANJA ob ,H- in 20. uri h1 barv. CS film DOLGI TA& oktobr. T'VaNJA Ob 18. in 20. uri °bl8inJ!lR harv. fiJm VOLK SAMO-jj n -1'. uri H°NTn)a^er h'irv. film KJE JE POT Sk "b 18. in 20. uri , l» a a»Kl- barv. film MAC BET H ob '? (>k ' film NEI>0ZABN1 KOMI" ^'^»'ur, k)arv film MACBETH "ob James Bond-Diamanti so večni Režija: Guy Hamilton Gl. vloge: Sean Connery, Ji U St. John, Charles Gray lan Fleming, oče slovitega Jamesa Bonda, je pred leti prodal producentu Haryju Saltzmanu avtorske pravice za dvanajst zgodb o tajnem agentu 007. Tako je nastala serija osmih filmov o neustrašnem agentu, velikem zapeljiv-cu, neprekosljivem mojstru svojega poklica, ki v službi pravice in v imenu vsega človeštva odkriva največje hudodelce na zemeljski obli. Vsi filmi so prinesli ustvarjalcem precejšen kup denarja. Čeprav se odlikujejo po tehnični dovršenosti, razgibanem in napetem dejanju in ne nazadnje lepih ženskah, pa so si zelo podobni in pravzaprav niso nič drugega kot dobro potrošno blago. Zadnji iz serije filmov o Jamesu Bondu govori o diamantih, ki si jih nekdo prisvaja po nezakoniti poti, da bi z njimi izdelal lasersko napravo, s katero bi zagospodaril svetu. Seveda mu to namero, po številnih pripetljajih na različnih koncih sveta, prepreči neustrašni agent 007. V naslovni vlogi lahko ponovno občudujemo Škota Seana Connervja. V predhodnem filmu ga je namreč dokaj neuspešno zamenjal Avstralec George Lazenb.v. M. G. Prodam BIKA, starega 15 mesecev, simentalca. Fabijan Franc, Zg. Besnica 50 5985 Prodam dve leti starega VOLA. Meglič, Lom 19, Tržič ' 5986 Ugodno prodam TELEVIZOR Rudi Cajevec. Naslov v oglasnem oddelku ' 5987 Prodam 2 PRAŠIČA, 70—80 kg težka. Milje 3, Šenčur 5988 Poceni prodam kuhinjsko trodel-no KREDENCO. Penček, Kidričeva 7, Kranj 5989 Poceni prodam BETONSKE PLOŠČE, ABARTHOVO izpušno cev za fiat 850, gramofon in trajno žarečo peč. Prislov, Vrba 18 5944 Poceni prodam novo hlajeno TOČILNO MIZO 200x80 eni in OI)-I )A M STANOVA N-l E. Telefon 77-314, Bled , 5965 Prodam eno leto starega BIKA. Trstenik 10, Golnik 5966 Prodam RENAULT L 4, KONJA in GNOJNICNI SOD, 1000 litrov. Mali Franc, Sp. Duplje 42 5967 Prodam obrana zimska -JABOLKA. Cešn jevek 22, Cerklje 5968 Prodam dve klaftri suhih BUKOVIH DRV. Šen turska gora 5, Cerklje 5969 Poceni prodam 5 metrov dolg TEKAČ, TROFAZNI ŠTEVEC in VRATCA za KAMIN. »Krožna ul. 9, Kranj 5884 Prodam nekaj tisoč kosov ZIDNE OPEKE. Krek. Partizanska 5, Sk a - 5970 Prodam DELOVNEGA VOLA. Bergant, Lenart 2 nad Lušo, Selca 5971 JABOLKA, zimska, prodam po ugodni ceni. Katež, Podhom 23, Gorje 5972 Prodam suhe HRASTOVE /PLOHE. Telefon 22-510„ Kran j 5973 Prodam krmilno PESO. Predoslje 78, Kranj 5974 Prodam 3 velike božične KAKTUSE. Prezrenje 4, Podnart 5975 Prodam 2 mladi, breji kravi. Der-mastja Jože, Voklo 75, Šenčur 5976 Prodam ŽAGO VENECIALKO v dobrem stanju. Možno na 3 liste. Tenetiše 13, Golnik 5977 majhnega odziva za nadaljevalni tečaj, bo ob 19. uri tečaj za začetnike 5926 Ropret Franc, Vasca 13, Cerklje, je izžrebal naslednje naročnike: Torkar Neža, Zg. Gorje 43 Podlipnik Alojz, Polje 3, Bohinjska Bistrica Potočnik Franc, Potoki 5, Žirovnica Štupnikar Jernej, Šutna 4, Žabnica Gorenc Pavel, Stefetova 25, Šenčur Fojkar Anton, C. talcev 2, Šk. Loka Jenko Marjanca, Praše 9, Kranj Kadivee Ana. Hrastje 166, Kranj Oblak Janez, Poljane i Hlebanja Zinka, Mojstrana 15 Potovanje bo v soboto, 20. oktobra 1973. Vsem izžrebancem bomo poslali še posebna obvestila. O W <£& o« Naročniki žrebajo naročnike Objavljamo imena zadnjih dvajsetih izžrebanih Glasovih naročnikov jesenskega žrebanja Vrhunc Lovro, Topole 6, Selca, je izžrebal naslednje naročnike: Fille Milana, V. Svetina 15, Jesenice Noč Štefka, Kidričeva 36, Jesenice Fister Ivana, Bistrica 20, Duplje Arh Minka, Boh. Sr. vas 20 Zeni Janez, Sp. Besnica 46 Zupan Stanislav, Tomšičeva 40, Kranj Vengar Slavko, Radovljica Rebolj Janez, Hraše4, Preddvor Gros Ivana, Zvirče 5, Tržič Pogačnik Ciril, Dol. vas 42, Selca TOKRAT SO IZŽREBANI NAROČNIKI, KI SO NAROČENI NA GLAS VEC KOT 20 LET ti Kaj ukreniti pri prometni nesreči ? Vsak voznik bi moral kdaj pa kdaj premisliti, kako bi reagiral v kritični situaciji na cesti. Seveda pa je za vsak ukrep v taki situaciji potrebno nekaj prisebnosti in vozniške izkušenosti. Čelno trčenje ima v prometni nesreči najhujše posledice. Hitrostni sili dveh v nasprotni smeri hitečih vozil se pri trčenju seštejeta, zato so posledice čelnega trčenja tudi tako hude. Kaj je treba torej ukreniti, kadar se zavemo, da bomo čez hip trčili v kak predmet ali v nasproti vozeče vozilo? Na vsak način moramo preprečiti čelno trčenje. Za tako ukrepanje je seveda potrebno izredno obvladanje vozila. Vozilo moramo premakniti vsaj nekaj stopinj počez čez cesto, samo da ni trčenje čelno. Energičen pritisk na zavoro in istočasen močan odklon z volanom, kar sicer nekateri vozniki napravijo ob drugih situacijah, je tu najbolj na mestu. Na ta način zmanjšamo hitrost, ker kolesa ne hitijo v normalno smer, pač pa so obrnjena počez. Vozilo tudi ne trešči v oviro ali v nasproti vozeče vozilo z vsem pročeljem, pač pa morda le z robom in še tedaj ne pravokotno, temveč poševno na smer premikanja. Čeprav se sliši neverjetno, toda statistika pravi, da je za nas najugodnejše, če pri trčenju ne zletimo iz avtomobila, Petkrat večja nevarnost je, da se v nesreči ubijemo, če zletimo iz avtomobila. Če pa ostanemo v avtomobilu, so poškodbe različne. Najhujše poškodbe so na glavi. Skoraj dve tretjini smrtnih primerov pri prometnih nesrečah so krive poškodbe na glavi. Na drugem mestu so poškodbe na udih. Volan zakrivi največ poškodb na prsnem košu. Poškodba prsnega koša, ki jo je povzročil volan, sodi med najtežje poškodbe voznika.. Drugo pravilo v primeru prometne nesreče je torej, da preprečimo trčenje našega telesa v ohišje avtomobila. Zavedati se moramo, da pri trčenju hitrost vozila skoraj v hipu pade na nič, naše telo pa se v prostoru zaradi vztrajnostne sile še premika s hitrostjo, ki jo je prej imelo naše vozilo. Prav zato bi morali iz avtomobila. odpraviti vse ostre predmete in trde robove. Vsa notranjost sodobnega avtomobila bi morala biti prevlečena z mehko oblogo. Rekli smo že, da je v prometni nezgodi najbolj prizadeta naša glava. Pred poškod: bami glave se v nesreči zavarujemo tako, da si pred obrazom prekrižamo roke. Morda si pri tem polomimo roke, toda glavo si ubranimo. Skušajmo tudi preprečiti, da bi ob trčenju ne prileteli s preveliko silo v ogrodje avtomobila. To napravimo tako, da se močno opremo na noge, da ne odletimo in da zmanjšamo razdaljo med našim telesom in predmetom, v katerega bomo neizbežno trčili. Za voznika predstavlja vzvod volana veliko rfevarnost pri trčenju, saj mu utegne pre-dreti prsni koš. Voznik naj bi bil toliko priseben, da se še pred trčenjem nagne nekoliko proti sredini vozila. Pri mnogih nezgodah ostanejo potniki na zadnjih sedežih skoraj nepoškodovani, ker so se nevede znašli med prednjimi in zadnjimi sedeži. Potnik na zadnjem sedežu bi torej moral vedeti, da se je pred trčenjem najbolje zavarovati tako, da se skloni za hrbtni del prednjega sedeža. Tako je telo v relativno ugodni legi v zavetju trpežnega prednjega naslonjala sedeža. Važno je namreč, da naše telo ne prileti z vso silo ob ostre predmete. Pravilno ravnanje je torej zelo pomembno v prometni nesreči, zato skušajmo prisebno reševati v kritičnih situacijah, kar se rešiti da. Seveda pa je še najbolje, če do nesreče sploh ne pride. Velja Kocic J Mercatortudi letos na Obrtnem sejmu v Kranju od 12. do 21. oktobra ran Mercator Mercator povsod! Razstavni prostor Mercatorja je v hali A. Na razstavnem in prodajnem prostoru Mercatorja si lahko ogledate in nabavite pohištvo Meblo E-sistem V Potrošniki, pri nakupu blaga posebni sejemski popust. Prodaja je možna tudi na potrošniško posojilo do 15.000 din, brez porokov. Brezplačna dostava na dom! Zato na svidenje v paviljonu Mercatorja v hali A Cenjeni potrošniki SEJEM OBRTI IN OPREME KRANJ od 12. do 21. oktobra Priporočamo vam: peči za centralno gretje Stadler z boj-lerjem in brez njega, v velikosti/ od 25.000 do 50.000 kcal (takojšnja dobava) ugoden nakup salonita, cementa, betonskega železa, dimnikov in stavbnega pohištva (oken in vrat) novi izdelki pohištva Meblo velika izbira pohištva ostalih tovarn hladilne skrinje LTH II. a kvalitete po stari ceni kupite lahko tudi ostale gospodinjske stroje (štedilnike, pralne stroje, TV aparate) po sejemskih cenah PAVILJON e murha Kaj veš o prometu? Avto-moto društvo iz Šenčurja je organiziralo v nedeljo, 14. oktobra, v Šenčurju tekmovanje Kaj veš o prometu. Udeležili so se ga učenci osnovnih šol Jezersko, Predoslje, Voklo in Šenčur. Tekmovanja se nista udeležili ekipi iz Preddvora in Olševka. Učenci so odgovarjali na vprašanj^ o prometnih predpisih, tekmovali pa so tudi v vožnji s kolesi po šenčurskih ulicah. V prvi skupini, ki so jo sestavljali učenci 3. in 4. razredov omenjenih osnovnih šol, je zmagala ekipa Šenčurja. V drugi ski^ini (učenci 5. in 6. razreda) je bila najboljša ekipa osnovne šole Predoslje. Ekipa te šole je bila najboljša tudi v tretji skupini, ki so jo sestavljali učenci 7. in 8. razredov. F. Mohar s sodišča Nezgoda v ovinku Na cesti prvega reda na Hrušici pri Jesenicah se je v petek, 12. oktob^' ob 20. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila A1°J Srpčič (roj. 1946) z Blejske Dobrave je vozil proti Jesenicam. V nepregledne ovinku pa je njegov avtomobil zaneslo v levo, tako da je s prednjim del° . oplazil osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pravilno po svoji des pripeljal Tone Jeglič (roj. 1935) iz Ljubljane. Jegličev avtomobil je pri zasukalo in vrglo v betonsko ograjo. V nesreči je bil voznik Jeglič huje ra"L) in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih je za din. Nenadoma na cesto jtf V petek, 12. oktobra, ob 21.40 je na gaštejskem klancu v Kranj.j nenadoma z desne strani zunaj prehoda za pešce stopil na cesto Hasan . (roj. 1951) iz Kranja. Prav tedaj je mimo pripeljal osebni avtomobil, ki vozil Janez Kristan (roj. 1946) s Pivke, in pešca kljub zaviranju zadel. Hasa Aliča so lažje ranjenega prepeljali v bolnišnico. Nezgoda pri srečanju „ V soboto, 13. oktobra, nekaj pred osmo uro dopoldne se je na drugega reda v Hrastju pripetila prometna nezgoda. Voznika ose jSt\ bn«1 avtomobilov Leopold Mavec (roj. 1909) iz Radovljice in Marjan Vehovec (r I" 1945) iz Hrastja sta pri srečanju trčila. Pri tem je bil voznik Mavec 1)1 ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico, sopotnika v Vehovčevem avtorno" Milan Vehovec in Rudi Vrbanič pa sta bila lažje ranjena. Škode avtomobilih je za 35.000 din. Avto padel z mostu ki V nedeljo, 14. oktobra, dopoldne se je na mostu čez Pišenco v KranJ j gori pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Nov • (roj. 1934) iz Gozd—Martuljka je peljal od Kranjske gore P\e Gozd—Martuljku. Ko je zapeljal na most čez Pišenco ga je zaradi neprim® hitrosti in mokre ceste začelo zanašati, avtomobil je udaril v ograjo na rn°'jen, da se je podrla in padel v reko. Voznik Nvosel je bil v nesreči lažje r?nJjc0, sopotnik Mirko Smiljič pa huje. Oba so prepeljali v jeseniško bolm»n Škode je za okoli 20.000 din. L. M- Verižno trčenje e Na Koroški cesti v Kranju se je v ponedeljek, 15. oktobra, dop°l . pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik avto« j Milan Miklavčič (roj. 1941) iz Sp. Besnice je pripeljal do semaforjev po c ^ prvega reda iz smeri Naklo. Na zeleno luč je pred semaforjem čakalo ■ avtomobilov, voznik avtobusa pa zaradi neprimerne hitrosti na mokri ce? mogel ustaviti in je trčil v zadnji del osebnega avtomobila Boža ;jo (roj. 1936) s Podmarce pri Jesenicah. Podpacov avtomobil pa je pot,s.^va v avtomobil Ivana Janškovca iz Križev in tega v avtomobil VenčesJ Terana iz Križev. V nesreči je bil lažje ranjen sopotnik v avtomobilu ~ Gabrijel Kos iz Lesc. Škode na vozilih je za 50.000 din. Izsiljevanje prednosti ,0 V ponedeljek, 15. oktobra, nekaj pred 20. uro se je v Lescah v kri '1'^ Alpske ceste in ceste Lesce—Bohinj pripetila prometna nezgoda zaraa^jj, siljevanja prednosti. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Boris Hudobe . (roj. 1954) z Bleda se je s sopotnikom Milanom Pretnarjem iz MošenJ PJp po Alpski cesti in v križišču izsilil prednost pred voznikom osebnega a j mobila Jakobom Toplakom (roj. 1926) iz Kranja, ki je pripeljal po predn(jnjfc cesti iz bohinjske smeri. Pri trčenju sta bila voznik Hudovernik in sop1 1 Pretnar huje ranjena in so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. Vozrik 1 pa je bil lažje ranjen. Škode na vozilih je za 13.000 din. L. JV»* Gradbeno industrijsko podjetje Gradiš Ljubljana, vabi k sodelovanju gradbene tehnike in gradbene delovodje za delo na področju Gorenjske, s sedežem na Jesenicah. Ponudbe sprejema Gradiš, gradbeno vodstvo Jesenice, 10 dni po objavi prostih delovnih mest. %Jf lu A 491 Sreda — 17. oktobra 1973 10 Vlamljal v vikende Senat okrožnega sodišča v Kranju je pod predsedstvom sodnika Boruta Kobija obsodil 19-letnega Miroslava Barbero iz Tržiča zaradi dveh kaznivih dejanj velike tatvine in kaznivega dejanja poskusa velike tatvine na tri leta strogega zapora. Obtoženi Miroslav Barbera je v začetku oktobra lani v nočnih urah vlomil v počitniško hišico Franceta Karla iz Ljubljane. Hišica stoji v Podlju-belju pri Tržiču. V notranjosti je iskal vrednejše predmete in si prilastil radijski tranzistor sonv, drobiž iz otroških hranilnikov, več steklenic alkoholnih pijač in več konzerv ter še več drobnih predmetov, kar vse je odnesel skupaj s svojim mladoletnim bratom. Vrednost ukradenih predmetov, ki so jih kasneje našli pri njem doma, je znašala 2687 din. Mesec dni kasneje je Miroslav Barbera vlomil v počitniško hišico Milana Starine prav tako v Podljubelju. Skupaj z mladoletnim bratom je obtoženi Barbera odnesel najmanj 1500 din, 17 steklenic alkoholnih pijač, jedilni pribor, ustrojeno telečjo kožo, električno stensko uro, enajst brisač, bronasto gravirano vazo in še nekaj drobnih predmetov, vse skupaj v vrednosti 4000 din. Dva tedna kasneje je še enkrat poskusil odnesti vrednejše predmete i/, počitniške hišice Milana Starine. V polivinilasti vreči je že imel nekaj prtov in tapete, vendar pa se je takrat pripeljal lastnik, tako da je obtoženi Miroslav Barbera skupaj z bratom pobegnil. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je bil Miroslavu Barberi leta 1971 izrečen vzgojni ukrep oddaje v vzgojno poboljševalni dom zaradi podobnih kaznivih dejanj. Potem ko se je vrnil iz zavoda, je Miroslav Barbera spet zagrešil več velikih tatvin. Tudi na delovnem mestu kot vajenec v podjetju Tiko ni bil uspešen, tako da je bila učna pogodba prekinjena. Sodišče se zaradi tega, ker je obtoženec storil v^č kaznivih dejanj velike tatvine in tatvin v razmeroma kratkem času, ni moglo odločiti za milejšo kazen, razen tega pa je menilo, da se bo med prestajanjem kazni do konca izučil poklica in morda nadoknadil tisto, česar zaradi pomanjkljive vzgoje sedaj ni bil deležen. Nenadoma je preminila Slavka Pagon dolgoletna sekretarka in aktivistka občinskega odbora križa Radovljica, borka NOV, nosilka zlatega znaka RO R^ Slovenije. Vestno in požrtvovalno članico bomo ohranili v hvaležnem spominu. Pogreb bo v četrtek, 18. oktobra 1973, ob 16.30 iz bloka borcev NOV na pokopališče v Bohinjski Bistrici. Občinski odbor RK Radovljica Zahvalaf Oh boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica Luke Burjek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem i prijateljem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z naI"' darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej se zahv 1 ju jemo g. župniku za sočustvovanje in opravljeni cerkve ^ obred. Zahvala vsem sodelavcem obrata plastičnih mas -- I*kr ' Kranj. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Johana, sinovi Janko, Fran cel j, Pavle in Stane, hčerke Marica in Anica z družinami in Tončka Kranj, Chicago, Clevdand 15. oktobra 1973 Skoki preloženi na prihodnjo nedeljo 65 skakalcev iz 8 klubov D} moralo v nedeljo nasto-na 50-metrski plastični ®kakalnici na Gorenji Savi Prj Kranju, vendar so mo-ali organizatorji po nekaj P°8kusnih skokih tekmovanje prekiniti ter po enojnem čakanju zaradi hu-,e8a naliva tekmovanje pokončno preložiti na Prihodnjo nedeljo, 21. ok-l°bra, ob 10. uri. J. J. Se naprej v vodstvu Šešir Preddvor tudi v tem kolu ni uspel dobiti prvih točk in je na domačem terenu zanesljivo izgubil z Moker-cem. Šešir je še nadalje neporažen, saj je uspel tudi na vročem terenu Slovana iztržiti obe točki. Sava in Duplje sta klonila na domačih terer nih; prvega je premagal Alples, drugega pa Olimpija. Križe so doma le s težavo osvojile obe točki. Rezultati: Preddvor : Mokerc 9:19, Slovan-B : Šešir 24:26, Sava : Alples 16:20, Krško : Brežice 2.3:16, Duplje : Olimpija 19:25, Križe : Novo mesto 15:14. Lestvica: , Lestvica: Šešir 7 7 0 0 102: 104 14 Mokerc 7 6 0 1 111: : 90 12 Olimpija 7 5 0 2 135: 123 10 Krško' 7 4 0 3 142: 110 8 Brežice 7 •1 0 3 142: 130 8 Alples 7 3 0 4 107: 101 6 Slovan-B 7 3 0 4 120: 120 0 Novo mesto 7 3 0 1 127: 129 0 Križe 7 3 0 4 109: 122 0 Duplje 7 3 0 4 109: 125 0 Sava 7 1 0 6 99: 139 2 Preddvor 7 0 0 7 84: 148 0 Sava je v ženski ligi v Zagorju proti zadnjeuvrščeni ekipi iztržila le točko, kar je vsekakor največje presenečenje tega kola. Šešir je v Kamniku sicer izgubil, vendar je tekmo le dobil z 10:0 w. o., ker ena od igralk ni imela uradne licence. Storžič in Alp-les-B pa sta na domačih terenih zanesljivo izgubila proti močnejšima nasprotnikoma. Rezultati: Zagorje : Sava 13:13, Kamnik : Šešir 0:10 w. o., Storžič : Lisca 8:15, Alples-B : Olimpija-B 14:22, Radeče : Ribnica 28:14. Kranjska gora: Križe B 9:22 7 0 1 0 154:114 13 7 5 1 1 128:100 11 7 5 0 2 137:106 10 7 3 1 3 149:155 7 7 3 0 4 132:123 6 7 3 0 4 79: 85 0 7 2 2 88:1 (K) 0 7 3 0 4 112:129 5 7 1 1 5 123:148 •> 7 0 2 5 145:187 2 Preddvor B v der- Sava (i 5 1 0 108: 72 11 Radeče (i 5 0 1 124: 80 10 Lisca 0 4 0 2 94: 79 8 Storžič 0 4 0 2 83: 09 8 Olimpija-B 0 3 0 3 74: 79 0 Šešir 0 2 0 1 0«: 77 4 Ribnica (> 2 0 4 88:117 4 Kamnik 0 1 1 4 06: 77 3 Alples-B 0 1 1 4 85:108 3 Zagorje 6 1 1 4 66: 96 3 I. Novosel mom se sploh niso pojavili na igrišču v Stražišču. Izidi sedmega kola: Gorenjski sejem. : Veterani 10:0 bb, Kranjska gora : Križe H 9:22 (4:9), Radovljica : -Jesenice 21:22 (12:12), Storžič : Sava H 14:17 (7:11), Krvavec : Tržič B 23:34 (8:18) Izidi šestega kola: Sava B : Krvavec 32:22 (16:13), Storžič : Kranjska gora 14:29 (5:10), Tržič B : Radovljica 21:15 (9:6), Veterani : Križe B 17:22 (9:11), Jesenice : Gorenjski sejem 18:19 (10:8) Lestvica: Gor. sejem Kranjska gora Jesenice Sava B Tržič B Križe B Storžič Veterani (— 1) Radovljica Krvavec V drugi ligi je Preddvor B v derbiju kola le z golom prednosti odpravil Zabnico A. V ostalih srečanjih so bili doseženi pričakovani rezultati, le Dijaškega doma ni bilo na igrišče v Škof jo Loko. Izidi: sedmo kolo: Preddvor B : Zabnica A 10:9 (4:4), Šešir B : Dijaški dom 10:0 bb, Alples B : Zabnica B 23:15 (8:6) Izidi: šesto kolo: Dijaški dom : Alples B 18:31 (13:16), Zabnica B : Radovl jica B 20:21 (8:11), Zabnica A : Šešir B 23:15 (12:8), Duplje B : Besnica 14:18 (7:12) V vodstvu je še vedno Zabnica A pred Preddvorom B, ki imata oba po dvanajst točk. -dh Kvalifikacije za vstop v II. zvezno košarkarsko ligo Ob 20-letnici v II. ligo? Telovadnica osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju bo od danes pa vse do nedelje prizorišče letošnjih kvalifikacij za vstop v II. zvezno košarkarsko ligo. Za dve prosti mesti v ligi se bodo potegovale ekipe prvaka in/drugouvrščeni iz SR Hrvatske Split ter Rudar (Labin), iz Bosne Sarajevo in Ilidja, za Slovenijo pa bosta nastopila Vrhnika in organizator kvalifikacij domači Triglav. In kaj lahko računamo od obeh slovenskih predstavnikov? Po kvaliteti zanju namreč ne bi smel biti problem, da se ne bi uvrstila med drugoli-gaše. Vrhnika je lani že nastopala v tej kvalitetni skupini, a je po nesreči izpadla, Triglava-ni pa se bodo ob 20-letnici svojega organiziranega delovanja že tretjič potegovali za vstop v družbo najboljših drugoliga-ških ekip. Trener kranjskih košarkarjev Lampret ima na voljo naslednje igralce: Koširja, Mav-riča, Dežmana, Torkarja, Šte-feta, Kalana, Skubica, Klavo-ro, Rusa, Hribernika, Farteka in Slokana. Čeprav je bilo nekaj ključnih igralcev na pripravah poškodovanih, smo prepričani, da bodo že danes nastopili v najmočnejši postavi. Vsi so v jesenskem delu pokazali, da je ob trenerju moštva Lampretu stal s strokovnimi nasveti ob strani tudi diplomirani psiholog Janez Roj-šek, saj je Triglav v tem dehi zaigral odlično in v vseh prvenstvenih tekmah klonil le na Vrhniki. Prepričani smo, da bodo igralci Triglava dali vse od sebe in da jih bomo že sredi novembra lahko gledali v nastopih kot drugoligaše. To jim bo tudi največja nagrada ob letošnjem jubileju, 20-letnici. Igralni čas v vseh petih dneh je ob 17. uri, 18.45 in 20.30. Moštvo Triglava bo razeij današnje otvoritvene tekme, ki bo ob 17. uri, vsa srečanja odigralo ob 20.30. -dh Tržiška smučarija spet žanje uspehe . arski klub Tržič se zaradi načrtnega dela Puhllfino sPei prebija med vodilne klube v re-tant 1 državi — Lani 7 državnih reprezen-\ letos 15, razen tega pa vedno več članov 0fiPešiti Gin dvein , v LU8tanovir *°ma »o se v Tržiču odlo-i' Samostojni smučarski klub, v«l/. nia ni®. dane» prek 200 ljubiteljev Cu« k«terih je 60 aktivnih tekmo-„'.rJ' in V ,e ,e 7« osta,i Pa »o obetavni "o h,ciba«j °n,pke, mladinke in mladinci kluP° *as|u,;" c»cibanke. Nekateri od njih Dot ."a^rtnega in trdega dela v v«n»lntanc i a,i na vrata državnih re-"Ifsli h 'zbr P?8ta,i č,ani raznih jugoslo-^''o ^ mi8^1' mofttev, predvsem v pio-^Hd- avnih ki konkurenci. Lani je fii«hlt,atov , r®Pr®*entantov 7, letos pa je Us|w*e 15 '?,dl[žavni dres v vseh katego-V,,jh vr,,* iSka smučarija spet žanje Kri. Hj, * trenpJ'h asov ter sedanjih učite-C-C tr^kih Bučarjev do-sSj'ik klub« S prulnostJ" in ^ veliko ,k%i «aj , staršev. Predvsem Vk|>iovHi.-0i kluh s toliko vrhun-k«»- j«.T" U' 9 starih milijonov do-,>1 Ja\ Klu^j 'polovica potrebnega ii^' "»Or«;* tM,ik« aktivnimi tekmo-'•»oj^ajo 'V°. trenirati praktično celo '' h|u„ ."Ikje p« Sloveniji veliko za-. Jn«'- /ato je moralna in delno materialna pomoč staršev bodočih tržiških asov še kako dobrodošla, čeprav jo nekateri gledajo postrani in tržiški smučarski klub imenujejo zlobno »klub staršev«, v katerega vsak niti dostopa nima. Vendar ni tako. Klub vabi vse tržiške ljubitelje smučarije v svoje vrste in ne odklanja pomoči prizadevnih organizatorjev, smučarskih sodnikov, vaditeljev in trenerjev. 1'osebne pozornosti je in bo deležno sodelovanje z osnovnimi šolami, na katerih bi se v bližnji prihodnosti lahko že oblikovali smučarski razredi. 1'rav tako nameravajo tržiški smučarji še okrepiti sodelovanje s planinci, taborniki in sorodnimi specializiranimi mladinskimi organizacijami. Takšna mnenja smo slišali na rednem občnem zboru smučarskega kluba Tržič, ki je bil v sredo, 10. oktobra v veliki dvorani pav iljona NOH v Tržiču. Udeležilo se ga je lepo število članov kluba, predvsem mladih. Nekdo je tržiški klub zato imenoval »klub mladih«. Pogoji /.a trening smučarjev se bodo letos še /.boljšali. V športnem in rekreacijskem središču Hraste nad Tržičem bo začela s polno paro obratovati vlečnica Novina, ki bo v eni uri potegnila na vrh «00 smučarjev. Gozdno gospodarstvo iz Kra- Šport med vikendom NOGOMKT — Zaradi trening tekme v nedeljo v Ljubljani med reprezentanco Slovenije in Jugoslavije so nogometaši v zahodni conski ligi tekme sedmega kola odigrali že v soboto. Presenetili so vsi trije gorenjski predstavniki, ki so osvojili vse možne točke. Tržič in Sava sta bila uspešna v gosteh, Triglav pa na domačem terenu. Izidi: Triglav : Jadran 4:2 (2:1), Usnjar : Sava 0:2 (0:1), Tabor : Tržič 0:1 (0:1). Po sedmem kolu so Triglavani z devetimi točkami drugi, Sava je s sedmimi četrta, Tržič pa je na sedmem mestu s šestimi točkami. Pari prihodnjega kola: Sava : Litija, Tržič : Sava (Tacen), Tolmin : Triglav. ROKOMET — V drugi zvezni ženski ligi so rokometašice Alplesa po nekaj zaporednih zmagah tokrat okusile poraz. V Ljubljani jih je namreč premagala Olimpija. V moški republiški ligi sta se v gorenjskem derbiju v Skofji Loki pomerila Kamnik in Tržič. Kamni-čani gostujejo v Loki, k er imajo domače igrišče zaprto. Po enakovredni igri so bili tokrat boljši novinci v ligi. ' Izidi: Olimpija : Alples 11:!) (4:4), Kamnik : Tržič 14:12 (H:(i). Alples je z desetimi točkami na tretjem. Kamničani so po osmih kolih /. devetimi točkami na petem mestu, Tržičani pa z osmimi na petem. Pari prihodnjega kola: Tržič : Slovenj Gradec, Piran : Kamnik, Alples : Trogir. ODBOJKA — V drugem kolu II. zvezne lige je Kamnik doma odpravil Salonit, v moški republiški ligi so Jeseničani v gosteh premagali Savo, Bled pa doma Trimo. V ženski ligi pa so Jeseničanke doma morale priznati prcmioč igralkam Fužinarja. Izidi: moški — Kamnik : Salonit 3:2, Sava : Jesenice 2:3, Bled : Trimo 3:0, ženske: Jesenice : Fužinar 0:3. Pari prihodnjega kola: moški: Izola : Kamnik, Jesenice : Bled, ženske: Korotan : Jesenice. KOLESARSTVO — V počastitev občinskega praznika Portoroža je bila v tem obmorskem mestu zanimiva kolesarska dirka. Na SO km dolgi progi je nastopilo 2S najboljših slovenskih kolesarjev v obeh kategorijah. Zmagal je član ljubljanskega Roga Krelih pred mladincem Mišvelom. Olan kranjske Save Žagar je bil odlični tret ji, njegov klubski kolega Hvasti pa peti. Blejčan Rakuš je bil sedmi, mladinec Save Ropret pa deseti. SMUČANJE — skoki — Na skakalnicah, ki sta pokriti s plastično maso, je bilo v soboto v Mostecu odprto prvenstvo občine Ljubljana-afiiška. Nastopilo je nad 60 skakalcev iz sedmih slovenskih klubov. Vrstni red: ml. pionirji: 1. Baje (Ilirija)« 3. F. Ribnikar (Jesenice), st. pionirji: 1. Podjed (Ilirija), 2. Langus (Jesenice), ml. mladinci: 1. Z. Bogataj (Ilirija), st. mladinci: 1. B. Cuznar, 3. Zupan (oba Jesenice), 5. B. Ribnikar (Križe), člani: 1. Stefan-čič (Jesenice), 6. Rakar (Jesenice), 7. Gorjanc, 9. V. Bogataj (oba Triglav). Smučarski teki — Smučarski klub Olimpija je bil v Zlebeh pri Medvodah organizator gozdnega teka smučarskih tekačev. V vseh kategorijah je nastopilo 126 tekmovalcev. Vrstni red: cicibani: 1. Urh (Alples), 3. Rozman (Križe), ml. pionirke: 1. Smolnikar (Kamnik), st. pionirji: 1. Kranjc (Lovrenc), 3. Pogačar (Gorje), ml. mladinke: 1. Manfreda (Lovrenc), 2. Dovžan (Jesenice), ml. mladinci: 1. Cvajnar (Olimpija), 3. Nastran (Alples), st. mladinci: 1. Kavčič (Triglav), 2. Djuričič (Jesenice), 3. Zupan (Triglav),člani: 1. Kalan (Gorje),3. Eržen (Triglav). -dh Koliko od bruto osebnega dohodka za telesno kulturo? Primerjalni izračun kaže, da bi z 0,25-odstotno prispevno stopnjo od bruto osebnih dohodkov zbrali v tržiški občini za telesno kulturo 500.000 dinarjev, kar bi bilo že za sedanjo potrošnjo v športu in telesni kulturi premalo — Nujno višja prispevna stopnja — Priznanje iniciativnemu odboru V petek, 12. oktobra, je bila v 370.000 dinarjev, vendar je za zdaj nja ureja 3 smučarske proge, ki bodo gotove do letošnje zime. Njihova skupna dolžina znaša 2400 metrov. Hraste bodo letos zadihale s »polnimi pljuči« in sprejele ne le tržiške smučarje-tekmovalce, temveč tudi ljudi, ki jim je smučanje konjiček in rekreacija. Hraste bodo letos urejene do take mere — pri tem ima veliko zaslug vodja del Mirko Majer — da bodo lahko sprejele naenkrat 700 smučarjev. Na občnem zboru je vznikla tudi misel, da bo treba skrbeti tudi za razvoj drugih smučarskih panog. Skoki se že lepo razvijajo v Križah in Sebenjah, za smuške teke pa bodo skušali najti pripravne terene na področju Loma. Udeleženci občnega zbora so tudi menili, da se bo treba v Tržiču končno le enkrat za vselej dogovoriti, katere športe bodo podpirali in katere ne in do kakšne mere. Sedaj je razvoj športa, še posebno smučanja, prerasel finančne možnosti in klub je v precejšnjih težavah. Pogosto ga rešujejo iz zagat »prostovoljni darovi« delovnih organizacij, predvsem Peka in BPT. Ustanavljajoča se temeljna telesnokulturna skupnost, katere člani bodo tudi smučarji, bo morala odgovoriti in odločiti o tem. Predvsem pa bo treba sodelovanje med tržiški-mi športniki nasploh in smučarji utrditi ter odstraniti še tista redka trenja, ki še hrome obetavnejši razvoj. Dosedanji dosežki dokazujejo, da je začrtana pot pravilna. Na koncu občnega zbora sta predstavnika smučarske zveze Slovenije Jože Svi-gelj in Miloš Rutar predala Matevžu Lu-kancu, Janezu Kališniku, Francu Primožiču, Albinu Novšaku in SK Tržič zlate plakete smučarske zveze Jugoslavije, ki je proslavila letos SO. obletnico obstoja. Janko štele in Jože Ahačič-Mnželj pa sta prejela državni odlikovanji. J. Košnjek Tržiču ena izmed osrednjih razprav pred ustanovitvijo temeljne telesno-kulturne skupnosti občine Tržič. Iniciativni odbor, ki ga vodi Zora Šemrl in ga je imenovala skupščina občine, je pripravil obsežno gradivo, potrebno za ustanovitev: poslovnik o delu začasne skupnosti, sklep o številu delegatskih mest, predlog statuta, program temeljne telesno-kulturne skupnosti za leto 1974 in program oziroma način delegiranja v skupščino. Skupščina naj bi bila najvišji organ skupnosti in naj bi po predlogu iniciativnega odbora štela 40 delegatov. 14 delegatov bo iz temeljnih organizacij združenega dela, 6 iz krajevnih skupnosti in 20 delegatov iz telesnokulturnih organizacij. Iniciativni odbor v pripravljenem gradivu predlaga, naj bo izvršni odbor izvršilni organ skupščine. Pri njem bodo delovale tudi stalne komisije: komisija za šolska športna društva in izvenšolsko telesno kulturo, komisija za telesnokulturno rekreacijo, komisija za tekmovalni in vrhunski šport, komisija za kadre, priznanja in nagrade in komisija za investicije in vzdrževanje telesnokulturnih in športnih objektov. Vsaka komisija naj bi imela od 5 do 7 članov. Razprava je potrdila predlagane dokumente, jih pohvalila ter izrekla priznanje iniciativnemu odboru za ustanovitev temeljne telesnokultur-ne skupnosti. Govorniki so menili, da je vključitev planincev, tabornikov in športne dejavnosti avto-moto društva Tržič v skupnost upravičena. Navedemo naj le primer avto-moto društva Tržič, ki postaja novo jugoslovansko središče motokrosa in spidveja, še posebno med mladinci. Samo AMD Tržič ima 875 članov. Njegov predstavnik je na petkovi razpravi predlagal, naj bi imel avto-moto šport zato v temeljni telesno-kulturni skupnosti 2 delegata. Za lovce, ribiče in podobne strokovne organizacije pa so na petkovi razpravi menili, da v skupnost zaradi posebnih nalog ne sodijo. Govora je bilo tudi o financiranju nove interesne samoupravne skupnosti. Osnovni vir finančnih sredstev naj bi bil prispevek od bruto osebnega dohodka. Iniciativni odbor je izdelal primerjalni izračun. Če bi znašala prispevna stopnja na primer 0,25 odstotka od bruto osebnih dohodkov v občini, bi zbrali letno v tržiški občini 500.000 dinarjev. Vendar bo taka stopnja prenizka, če upoštevamo, da bi telesnokulturne organizacije rade dobile prihodnje leto 5- UJV' servis a(; Merkur, 8. Komunalni 11 V. PTT, 10. Cestno podjetje, ^lekti- ni šolski center, 12. ktl°- P.Novak r°kom(»trnern kolu P, ve gorenjske h\ #e lige so mladi igralci Kri-Vefje , Kranjski gori naredili naj-stva M-.jsenečenje letošnjega prven-Pom'eml1 °Va zma£a je fie toliko bolj ^estih iTsa' s<) vodilno moštvo po rezUltat premagali z visokim kolu ini°,m- Nasploh pa so v tem moštv, največ uspeha gostujoča Rden o . ' so osvojila kar osem točk. , av°ritov za osvajanje naj-Vetei-an?0,enjskega naslova kranjski Wbe v S° j^ubili prvi točki brez srečanju z Gorenjskim sej- Suhi slalom Sm na Joštu s°botoČarski klub Triglav je bil v ^hega ? ;Joštu organizator prvega dolgi pro • • Na dvesto metrov slabejnu)Kl z 22 vraticami je kljub •h teW^remenu nastopilo 26 mla-? Učenr Valcev Tržifa- Triglava al Pa « kranjskih osnovnih šol. ^liČni f tekmovanja niso udeležili .Urista 5®.movalci loškega Trans-^boli'saJ oi bilo tekmovanje tako in kvalitetno. I '8lav\ i cicibani: 1. Baldin L:420 e l"31^, 2. Vili Švab (Tržič) .afieli nke: 1. Blažič 1:20,2, 2. ?b? Triglav) 1:26,0, mlajši ^ab 7\ Hibnikar 1:02,3 2. J. JSirko i-Tržif) 1 .'02,8, mlajše ^ (oh1 ' Ruparčič 1:11,3, 2. Me-l A^ifii. ,Tržič) 1:36,2, starejši ':°«,7,2 Vinko Svab (Tržič) l-^kt' .J°rjanc (Triglav) 1:18,7, i:1,J Pionirke: 1. Kodrič (Tr-A 2- Hozman (OŠ L. Seljak) ?W / -dh Hokej na ledu Jesenice: Olimpija 2:8 Jesenice, športna dvorana pod Mežakljo, tekma za karavanški pokal Jesenice : Olimpija 2:8 (2:1, 0:3, 0:4), gledalcev 4000, sodnika: I. Petelin (Ljubljana), Benedičič (Jesenice) Strelca za Jesenice: Beravs in S. Košir. Jesenice: Knez, Žbontar, I. Jan, S. Košir, J. Razinger, B. Jan, Jug, S. Beravs, R. Smolej, Mlakar, Hafner, Poljanšek, F. Smolej, T. Košir, Felc, Škrjanc, M. Jan, Eržen. Po obetajočem začetku v prvi tretjini so državni prvaki v nadaljevanju pokazali nepovezano in raztrgano igro, ki se jim je maščevala, da so bili poraženi z večnim tekmecem z visokim rezultatom. Zmaga Olimpije je povsem zaslužena, a je treba reči, pravi jeseniški dopisnik Dela Katnik, da je naletela na nerazpoloženega nasprotnika.-dh Le jočite, mati, le pustite žalosti, Jeseni leta 1944 je bilo, sredi najhujše vojne vihre. Del Prešernove brigade, ki so ga sestavljali najboljši, najbolj hrabri in izkušeni borci, je napadel dobro utrjene in zavarovane nemške bunkerje pri mostu na Praprot-nem, ob cesti v Selško dolino, tedaj zelo pomembni prometni zvezi s Primorsko. Med možmi, odločenimi vreči sovražnika v reko ter razstreliti betonske jazbine, je po spretnosti in prekanjenosti zlasti izstopal mladi, 24-letni partizan Tomo-Tadeusz Szadov-zsky. Fanta, Poljaka, rojenega v bližini Krakova, so okupatorji šiloma vtaknili v uniformo wer-machta. Ob prvi ugodni priložnosti je dezertiral in se prek Avstrije prebil v Slovenijo. Partizani so ga seveda sprejeli odprtih rok. Skromni, tovariški, a neustrašni prišlek si je brž pridobil širok krog prijateljev ter v številnih drznih diverzantskih akcijah popolnoma opravičil zaupanje nadrejenih. No, na Praprot-nem menda prvič ni šlo vse tako, kot bi moralo. Nemci so krčevito branili položaje. V jarku ter vzdolž goste žične ograje je obležalo več partizanov. Tudi Tomu krogle niso prizanesle. Smrtno zadet je omahnil v bodljikavi klopčič ... Trupla ubitih junakov so soborci kasneje prenesli v bližnjo vas Bukovica ter onkraj Selščice, pod obronki zelenega gozdnatega pobočja, uredili skupni grob. Gomilo krasi lep spomenik, kamor okoliški šolarji redno prinašajo sveže cvetje. Pretekli ponedeljek smo spet, kot sleherno jesen, pohiteli gor. Pohiteli smo, da bi pospremili zgubano ženico in postar-nega moža, ki sta tokrat prvič obiskala zadnje Tomovo počivališče. Tomo namreč ni nihče drug kot njun sin Tadek. Dolgo nista vedela, kje leži, kje je izdihnil. Zdaj vesta. In lažje bo zanju poslej. Tadeusz ni pozabljen. Čeprav je pokopan na tujem, daleč proč od doma, spomin nanj ni niti malo obledel. V srcih bivših bombašev, v mislih Slovencev, ki jim je pomagal osvobajati deželo, živi dalje. Tolkel je zavojevalce, tolkel enako zagrizeno in vztrajno, kot bi jih na Poljskem. Ponosno so očetu Karolu žarele oči, ko je zravnan stal pred vklesanim otrokovim imenom. Ni ga razočaral, njegov poba, presneto da ne! Že prej je slutil, da bo znal izbrati pravo pot. In slutnje so se potrdile. Pomirjen je, srečen. Bol zaradi nikdar zaceljene rane postaja znosnejša, manj huda, glodajoča. Lažje je prenašati izgubo, če le-ta ni zaman, če služi zdravim, pravičnim ciljem. da odteče!" škjh gimnazijcev. Verzi in stavki so izžarevali neomajno vero v človeka, v bodočnost, v svobodo in življenje, torej v stvar, ki je bila Tomu vedno st8 sveta. Ne, ni izkrvavel zaman, 0. lahko ugotovila ganjena oče in ma Besedilo in foto: I. Guzelj Sejemska priznanja Letošnji VI. mednarodni sejem obrti in opreme od 12. do 21. oktobra v Savskem logu v Kranju je skušal prerasti okvire prejšnjih petih tovrstnih sejmov. Organizatorji (uprava sejma) so si prizadevali, da bi sejem resnično pokazal vlogo in položaj obrtništva na Gorenjskem in v širšem okviru. Najbrž bi bila preveč neobjektivna ocena, če bi zapisali, da jim tudi letos to ni uspelo. Res je, da letošnja slika, ki jo dobi bežni obiskovalec sejma, ni kaj dosti drugačna od lanske. Res pa je tudi, da enkratna približno 10 dni trajajoča prireditev v letu ne more spremeniti ali bistveno razkleniti za zdaj še vedno precej trdno ukoreninjenih okvirov, ki kažejo na položaj našega obrtništva. Eden od bežnih vzrokov ali če hočete opravičil, da na tem edinem tovrstnem sejmu na Gorenjskem ni več gorenjskih obrtnikov, je, da imajo vsi zasebniki ta čas prav tako kot vse leto veliko dela in nimajo časa hoditi po razstavah. To najbrž do neke mere tudi drži, vendar pa vsekakor ni glavni razlog. Prav tako ne bi mogli najbrž med glavne vzroke prišteti bojazen obrtnikov pred davčnimi inšpekcijami. Ocena tistih, ki poznajo razmere v družbenem in zasebnem obrtništvu je, da so vzroki v možnostih nabave opreme, možnostih za razvoj obrti, drugačnemu odnosu in še v vrsti drugih. Razumljivo je, da je zato tudi sejem realna slika tega. 75 razstavljavcev, od tega 45 zasebnikov, 5 obrtnih podjetij in 10 inozemskih proizvajalcev. To so številke, ki kažejo, da so tako v tovrstni sejemski dejavnosti kot v obrtništvu nasploh še velike zaloge. Vendar letošnji sejem ni nezanimiv. Poleg nekaterih stalnih razstavljavcev (Stanko Kern, Janez Okršlar, Katarina Markič), najdemo na njem še pestro izbiro različnih predmetov. Domača podjetja predstavljajo in prodajajo tehnično opremo, blago široke potrošnje, veliko je gradbenega materiala in dokajšnja je tudi izbira kmetijske mehanizacije. Obiskovalec sejma pa letos lahko opazi še dve novosti. Glede na prizadevanje organizatorja in izvajalcev obe zaslužita pozornost. Eno je (menda) zadnji dnevi niso naJ rr naklonjeni, so vseeno uspeli PrlP jj viti zanimivo razstavo in jo, ^ kolikor se le da vzdržujejo °zir.0^. obnavljajo. Na prodaj so tudi ne gobe in menda postrežejo z gobjimi jedrni. Druga novost, pa je nekako v senci in kar ne m0^ zaživeti, pa je razstava poklic"" šol. t, »i O slednji velja spregovoriti nel\ več. Ze nekaj časa v nekaterih klicnih šolah ugotavljajo, da m % dosti zanimanja zanje. To se tudi v pomanjkanju vajencev v ^ katerih obrtnih poklicih. Zavod ^ zaposlovanje delavcev in' sejma sta skušala letos PrisP fju da bi se razmere na tem P°"r°J|i vsaj malo izboljšale. Zato so po^a gg gorenjske poklicne ~3ole, da pojavile na sejmu in učencem ?se ^ letk prikazale, kakšen je poklic- ^ katerega izobražujejo. Zal niso r>a^ teli na ugoden odziv. Prijavile so le štiri šole in tudi te s prikazom sejmu več ali manj životarijo. Sicer pa je obisk na sejmu f^ji kar dober. Precej zanimanja je t0 za modno revijo. Večina razst» Ijavcev pa pravi, da se kar kaže, da so jeseni denarnice Pr^ vsem namenjene za nabavljaj ozimnice. Predstavniki kranj^ poslovalnice Slovenija avto, ki na sejmu celoten program osell?n avtomobilov zastave, pravijo, daj zanimanje precejšnje, da pa na*tU vseeno kljub 2-odstotnemu P°PU nj še daleč ni takšen kot na primer avgustovskem mednarodnem * renjskem sejmu. Najbrž res. Omenimo nazadnje še enkrat zadevanja organizatorjev te sej ^ ske prireditve v Kranju. PraV,J°|!flže kljub sliki, kakršno trenutno * obrtništvo, ne bi bilo prav, da f' ;. prireditev ukinili. Nasprotno, V pričani so, da se bo čez čas P0' jjj poma razvila. V želji, da bi napr.a ^ korak naprej so se zato odloči'1'^ bodo letos podelili razstavljaj t() priznanja za sodelovanje, kvaH ^ in za najbolje urejen razstavni V ^ stor. Priznanja bodo podelili v P? ^ popoldne. Razmišljajo pa tud1 ^ naprej, in sicer da bi vsako 'eturI)0 tem sejmu podeljevali zlato, sre bj] in bronasto odličje. Ideja je, da Pred mesecem dni so na Jesenicah odprli novo in sodobno halo za popravilo osebnih vozil. Temeljna organizacija združenega dela Viator na Jesenicah je ob tem omogočila lastnikom vozil, da bodo pripeljali svoja vozila v sodobne servisne delavnice in avtomatično pralnico ter jim s tem zagotovila kvalitetne storitve. Delavci Viatorja pa so začeli delati v povsem novih razmerah. V prejšnjih delavnicah so delali ob dotrajani opremi in v neprimernih prostorih, zdaj pa so se preselili v nove. O tem, kaj menijo o svoji delavnici, novih delovnih razmerah, smo se pogovarjali s tremi delavci Viatorja. Franc Dolenšek, vodja delavnice: »Delovni pogoji v sedanjih delavnicah so zelo dobri, takšni, kakršne bi si želel prav vsak zaposleni. Delavnica je kar najbolj sodobno opremljena. V njej je osemnajst delovnih mest, imamo šest dvigal, na vsakem je priključek za izpušne pline, novo orodje itd. Delo lahko zares nemoteno poteka, saj je orodje razporejeno tako, da je vedno v dosegu roke. Poprej, v starih delavnicah, so morali mehaniki vedno hoditi drugam. V naši delavnici imamo tudi že motor-tester, ki ga bomo kmalu vključili v obratovanje. Razen tega imamo tudi pnevmatsko mazalno napravo in druge pripomočke, ki so danes potrebni za hitro in učinkovito popravilo. Poleg servisne delavnice je tudi sodobna avto-pralnica. Dela imamo dovolj, v kratkem bomo opravljali tudi servis za vozila Zastave.« Franci Bernard, avto-električar: »Nedvomno precejšnja sprememba, če primerjamo prejšnje in sedanje delavnice in delovne pogoje. Oprema je izpopolnjena, imamo več orodja, počutje je drugačno. Imamo tudi elektro delavnico. Zelo sem zadovo- Milan Čemažar, mehanik: »Vsi smo zelo zadovoljni, ker delamo v tako sodobno urejeni delavnici. Ne le novi, svetli prostori, čistoča in drugo, zadovoljni smo tudi zategadelj, ker lahko delamo z novim orodjem. Imamo dvigala, nove delavnice, delo poteka nemoteno, uspeh je nedvomno boljši. Medtem ko smo prej izgubljali čas z iskanjem orodja, ki je bilo tudi staro in izrabljeno, ima sedaj vsak svoje orodje. Všeč mi je tudi to, ker nas pri delu nihče ne moti in se lahko delu popolnoma posvetimo. Vsekakor bo s tem naše delo lahko hitrejše in kvalitetnejše, kar v starih, neprimernih prostorih skorajda ni bilo pričakovati. Prav vsi pa smo bili izredno zadovoljni ob otvoritvi in preselitvi v nove, sodobne delavnice.« D. Sedej In mama? Mama Štefanija je kot vse mame. Tri mučna desetletja ni prenehala sanjariti o srečanju s sinom, pa čeprav mrtvim. Zatajevana čustva so kot gejzir planila na dan in ji, polna slik iz davne minulosti, preplavila dušo. Vsa krhka in nesrečna se je sklanjala na Tadeuszov grob ter nežno razvrščala šopke rož. Nič manj nežno, mehko kot je včasih polagala odejo čez gola ramena spečega fantiča. Potlej so jo premagale solze in pokleknila je ter pustila žalosti, da odteče. Nikdar ne bomo docela razumeli dogajanj v notranjosti potrte žene. A nazadnje je tudi ona potlačila jok in dvignjene glave zapustila turobni kraj. Nemara so ji novih moči vlili govor predsednika ZZB NOV Škofja Loka Ferda Tolarja, pesmi Fantov s Pra-protna, deklamacije bukovških učencev in odlomek iz Svetinove Ukane, ki ga je prebrala skupina lo- Veliko zanimanje za gobarsko razstavo. — ljen tudi zaradi tega, ker nas pri delu nihče ne moti. Stranke oddajo vozila, v delavnico pa ne smejo vstopiti. Tako lahko mirno opravljamo svoje delo, sprejem del poteka po vrstnem redu. Skratka, zelo kvalitetna sprememba v vsakem pogledu.« Foto: S. Hain