ŽE RES, DA IZGLEDAMO "PRAVI DEDCI", AMPAK VAROVANJE SVOJEGA PREMOŽENJA SMO VENDARLE ZAUPALI PRAVIM PROFESIONALCEM,
SAJ SE ZAVEDAMO, DA ZAUPAMO PRAVEMU !
_____C0601/54-021

	
pi‘\. V07dLA.
dn
mazna
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399
V DRUGO TISOČLETJE V MAZDINIH TEHNOLOGIJE, UDOBJE IN KVAL
VOZILA NA ZALOGI
OB NAKUPU NOVIH VOZIL LEPO D
NUDIMO SISTEM STARO ZA NOVO
PREPRIČAJTE SE VSAK DAN OB 8 - 18 ur
zšgsza
Tl TJ I.' IC TZ
Z VSO VARNOSTJO AVTOMOBILSKE POTRJENO Z VSEMI CERTIFIKATI.
KREDITE S FIKSNIMI OBROKI
PREISKUSITE TESTNA VOZILA SOBOTAH 9 - 13 ure. Tel.: 0601/64 - 729
°KI
<0*
OSRZDNJA
KNJIŽNICA
CELJE Jr.£ Zč J.G
P G8CJS
POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠIEVILKE:
POLICIJSKE POSTAJE
ZAGOBJE: 61-002
TBBOVUE: 21-102
HBASTNIK: 41-602
RADEČE:81-002
UTIJA: 061/883-142
PROMETNE INFORMACIJE: 64-420
TAKI: 0600/61-63-48
0608/63-31-07
ZDRAVSTVENI DOMOVI (0EŽURNESLU28E):
ZD RADEČE: 88-207

M.FttOSINCA 1999
m*
UVODNIK
Smo ga, starega, v kraj spravili! Očitno, saj nam pišejo tri devetice, po enki!
Sodeč po odmevih iz Zasavja, smo ga prešerno spravili in novega proslavili. Nekaj jih najdete tudi v Zasavcu, odmevov, da nebo pomote!
Pomote ni, če mislite, da referendum ni uspel. Saj nam je vendar iz žepov potegnil okrog 450 milijonov. Pa ne bi bilo treba. Ker nekateri nimajo jajc, pa lepe dnarje mlatijo, jasno, za svoj žep, da bi tam, kjer je mesto, odločali, se dali temeljito poučiti in odločili. Pa so elegantno odgovornost na ljudstvo zvrnili, o demokraciji in množici je pa že Platon tudi svoje rekel...
Že v začetku leta smo v Zasavcu napovedovali, kaj se zna zgoditi, če sc bo v stroko politika vtaknila in žal so se napovedi uresničile. Od vsega dima nima nihče nič, le proračun je težji, saj veste, za tiste milijone...
Mojmir Maček
Nekaj iz vsebine
Glasbena šola Zagorje ob koncu leta
nnknaoi
C V) Pisma bralcev
cjft? Intervju z Ratkom Blažičem
cjftp Lilijani na Svibnu
Bilismovlmperiusu
NASLOVNICA:
NASLOVNICA Trojčki Elvis, Ervin in Diana iz Podvin, Zagorje
Foto Peter Ravnikar
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Boštjan Grošelj. Katja Sladič, Petra Lipec, Katra Hribar, Lucija Cestnik, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje
ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik. Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine
^poSa^i^kona Vprometnem^avkuVdrnkt R.i št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
14. PROSINtA 1999
» af ■	—. a-»-
j.	nj. r>
PREJELI SMO:
INFORMACIJA 0 DOKONČANEM POPLAČILU DOLGA Z NASLOVA OBVEZNIC OBČINE ZAGORJE OB SAVI
Obveščamo vas, da v teh dneh občina Zagorje ob Savi imetnikom obveznic občine Zagorje ob Savi poplačuje še zadnji kuponček. Občina je tudi letos uspela v svojem proračunu zagotoviti celotna sresdstva za poplačilo obveznosti iz naslova obveznic v višini 1.029.687 DEM v tolarski protivrednosti. Kljub visoki obremenitvi, ki jo predstavlja poplačilo obveznic, pa bo tudi v letu 1999 občina Zagorje ob Savi uspela zagotoviti zadostna sredstva za financiranje vseh javnih potreb v občini ter sredstva za občinske naložbe (šolstvo, cestna infrastruktura, vodooskrba...) Občini Zagorje ob Savi je, kljub visoki zadolženosti, vsa leta od 1993 dalje (obveznosti v višini 10 mio DEM so bile izdane leta 1991) uspelo redno in pravočasno zagotavljati sredstva za poplačilo obveznosti iz naslova obveznic ter hkrati voditi intenzivni razvoj. Delno je k temu pripomogla tudi država, ki je v skladu z zakonom o financiranju občin sofinancirala odplačevanje dolga iz naslova obveznic. Občina je morala za dejansko plasiranih 5.567.537.51 DEM obveznic ( za 4.432.500 DEM je bilo obveznic uničenih) v letih od 1992 do 1999 plačati 8.935.537.51 DEM dolga, od tega 3.368.337.51 obresti.
Župan Matjaž Švagan
IZJAVA ZA JAVNOST:
REFERENDUM ZA IZGRADNJO TET 3
Uvodoma je potrebno poudariti nizko udeležbo na današnjem referendumu o načinu izgradnje TET 3. Nizka udeležba pomeni, daje skoraj 75% volivcev, ki se niso udeležili referenduma ocenilo, da gre pri referendumu bolj za politični spopad ene in druge politične opcije in da državljani želijo prepustiti odločanje o načinu financiranja TET 3 stroki in energetski strategiji Slovenije, ki jo izvajata vlada in pristojno ministrstvo. Majhna udeležba na referendumu je tudi dokaz zrelosti Slovencev, da se ne pustijo speljati na led tistim, ki institut referenduma izkoriščajo za svoje dnevne politične cilje in jim ni mar usoda regije s skoraj 50.000 prebivalci. Prepričani smo, da bo ta slovenska vlada kljub "referendumsko pomladanski farsi” znala najti načine in možnosti financiranja in izgradnje tega energetskega objekta, ki Sloveniji zagotavlja stabilno energetsko oskrbo, v Zasavju pa v naslednji 40 - tih letih ohranja stabilna delovna mesta. Kljub temu, daje usoda nadaljnjega razvoja zasavske občine Zagorja, ki je sredi procesa zapiranja rudnika, od (ne) izgradnje TET 3 manj odvisna, pa visoka udeležba Zagorjanov na referendumu in njihova večinska podpora pri izgradnji TET 3, kaže na zaupanje stroki, na veliko solidarnost in socialno občutljivost Zagorjanov, na njihovo razumevanje razvojnih problemov in dilem sosednjih dveh zasavskih občin ter na pripadnost zasavski regiji.
Župan Matjaž Švagan
V	LETU 1998 JE BILO NEKAJ POMEMBNIH
OBLETNIC
V	letu 1998 smo lahko zabeležili nekaj pomembnih obletnic, ki so bile v Zasavcu objavljene, nekatere pa tudi ne. Morda je konec leta primeren, da te obletnice na kratko omenimo. Pred 470 leti (1. 1528) so Turki na svojem pohodu proti Dunaju prihrumeli tudi v Zasavje. Kot ponavadi so tudi tu opustošili marsikaj in pustili mnogo slabih posledic in sledov za seboj. 13. januarja 1958 je potekala v Trbovljah in Hrastniku prva stavka rudarjev v Jugoslaviji; odtlej je minilo 40 let. 3. januarja 1948 je začel izhajati časopis Zasavski tednik. Izhajati je prenehal 29.6. 1965. Minilo je 50 let odkar je začel izhajati. Februarja 1953 pred 45 leti je bil ustanovljen Mešani pevski zbor Svoboda v Trbovljah. 19.3. 1998 je izšel Zbornik ob 50 letnici ustanovitve Društva upokojencev Trbovlje. 8.5. 1928 je v Trbovljah vnovič začelo delovati Planinisko društvo Trbovlje s takratnim imenom Trboveljska podružnica SPD, odtlej je minilo 70 let, sicer pa je bilo to društvo ustanovljeno 8.12. 1912. 1.7. 1958 tj. ZK, SZDL, LMS, ZB
NOV. Takratni OLO Trbovlje seje deloma priključil k OLO Ljubljana, deloma OLO Novo Mesto. 1.6. 1958 tj. pred 40 leti je izšla Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola, avtorja Janka Orožna. Knjigo je založil Občinski ljudski odbor Trbovlje. 17.10. 1978 tj. pred 20 leti je bil ustanovljen Lovski pevski zbor v Trbovljah. 8.11. 199 so vzidali in blagoslovili temeljni kamen za Marijin dom v Trbovljah. 20.11. 1908 je bila ustanovna seja Sokola Trbovlje v gostilni Počivalšek. Bilo je pred 90. leti.
2.12.	1908 tj. pred 90 leti je bila ustanovljena Občinska knjižnica Trbovlje tj. sedanja Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah. 4.12. 1998 je izšel prvi samostojni prospekt občine Trbovlje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Trbovlje skupno z občine Trbovlje.
5.12.	1998 je izšla knjiga Terme elektrana Trbovlje 1908 - 1988 -1998. 10.12. 1998 je izšla pesniška zbirka Vinka Pfeiferja - Korenine Mrzlice. Predstavil jo je Odbor za literarno dejavnost Društva upokojencev Trbovlje. 22.12. 1948 tj. pred 50 leti je bil ustanovljen alpinistični odsek pri Planinskem društvu Trbovlje. Navedenih je le nekaj obletnic dogodkov iz
preteklosti in sedanjosti, ki se nanašajo v glavnem na Trbovlje, deloma tudi širše. Za osvežitev spomina naj bo dovolj, zaenkrat.
Tine Lenarčič
AVTOBUS LITIJA -ŠMARTNO
4. januarja dalje se Šmarčani lahko zopet vozijo v Litijo z avtobusom (minibusom) Slovenskih železnic, ki vozi ob delavnikih, razen sobote 18 krat dnevno v obe smeri (k vsakemu vlaku in od njega). Avtobus ima postaje: Cerkovnik, pri cerkvi in pri spomeniku na Ustju v Šmartnem ter pri zdravstvenem domu, pri Borišku in na železniški postaji v Litiji. Cena vozovnice v eno smer je 120,00 SIT.
M.Š.
SLIKARSKA RAZSTAVA BRANKA SIMČIČA
V petek, 8. januarja je bila ob 18. uri v avli KC DD Zagorje otvoritev izbora slik akademskega slikarja, Branka Simčiča. Zagorska recitatorska skupina pa je predstavila izbor pesmi Zagorjana, Milana Sagadina. V kulturnem programu je nastopil tudi Zagorski oktet, katerega umetniški vodja je Emil Krečan. Samostojni akademski slikar, Branko Simčič iz
Ljubljane se je udeležil otvoritve razstave slik in povedal, da slikarji povečini niso najboljši govorci, vendar s slikami stremi k dialogu z gledalcem. "Zame je na sliki pomembno, da so si prvine enake, pa naj gre za abstrakcijo ali realizem," je povedal Branko Simčič. Svojevrstna upodobitev izbora slik pokrajine primorskega sveta gledalca vsekakor ne pusti brezbrižnega in mu s preprostimi barvami prikaže urbano sožitje. Razstavljene slike so narejene v oljni tehniki, na ogled pa bodo do 29. januarja.
RR.
KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA TRBOVLJE
Mladinski pevski zbor Trbovlje, ki ga vse od ustanovitve dalje vodi zborovodkinja Ida Virt, je 21. decembra pripravil dva božično novoletna koncerta. Potekala sta v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Dopoldanski je bil namenjen trboveljskim šolarjem, drugi, ki seje začel ob 19. uri v isti dvorani, pa je bil namenjen vsem ostalim poslušalcem.
Tine Lenarčič
iuTinš );3:rr.
14. PROSINCA 1999
PATRIOT JE SVOJO POT PRIČEL V RADEČAH
Radeče - V ponedeljek 4.januarja je bila pred premiera novega slovenskega filma Patriot v Domu kulture v Radečah- rojstnem kraju scenarista tega filma Igorja Karlovška. Pred premiero je organiziralo Kulturno društvo Svoboda Radeče oz.organizacijski odbor. Uro pred predstavo organizacijski odbor filma pripravil tiskovno konferenco, na kateri so ustvarjalci predstavili priprave in samo izdelavo filma.Samo predpremiero je predsednik organizacijskega odbora Janez Zahrastnik označil tudi kot priložnost otvoritve prenovljene dvorane in samega Doma kulture v Radečah. Poleg vseh prizadevnih od ustvarjalcev filma do scenarista - domačina Igorja Karlovška pa je pohvalil predsednico kultur-nega društva prof. Jožo Novak za pomoč pri pripravi pred premiere in obnovi samega kulturnega objekta. Pred premiera, ki je bila namenjena predstavitvi filma, njihovih ustvarjalcev sponzorjem in vidnim predstavnikom javnega, političnega in kulturnega življenja je doživela viharen aplavz napolnjene dvorane. Prav tako je bilo tudi na večerni predstavi, ki so JO brezplačno poklonili Radečanom ob otvoritvi obnovljene dvorane Doma kulture.
Kratko vsebino filma pričnimo s vprašanji: Kdo je v novoustanovljeno državico skrivoma uvažal orožje, ki ga sedaj ni mogoče uporabljati? Zakaj so morali umreti nekateri tuji državljani? So vsi čudni posli znani poslancem in razvidni iz proračuna? Kakšna je igra notranjega, kakšna obrambnega ministra? Na katero stran se pravzaprav postavljajo njuni operativci, mnogi podedovani iz starega režima ? In kakšni so pri tem računi predsednika vlade? Preveč vprašanj za navadnega smrtnika, vendar se Tone hočeš nočeš mora spoprijeti z njimi. Nehote je namreč začel v kolesje, ki zdaj preti, da ga zmelje, čeprav ga pravzaprav zanimajo le računalniški programi za zaščito. Ni pa edini, ki ga zanimajo taki programi, in že so tu težave, saj je v deželi, v kateri se vloge in prepričanja spreminjajo preko noči, težko vedeti, kateri fantje so dobri in kateri slabi, pisatelju in scenaristu bi zapisali takole: Rojen leta 1958 si je po končani gimnaziji s študijem na Pravni fakulteti v Ljubljani pridobil akademski naziv magistra prava. Po končanem študiju se je najprej zaposlil na Višjem sodišču v Celju, od leta 1983 je delal kot vodja splošno - kadrovskega sektorja v podjetju Radeče papir. Trenutno dela kot odvetnik v Celju. Pisatelja in scenarista Karlovška poznamo predvsem zaradi njegovih del, kjerz neverjetno pronicljivostjo prikazuje aktualno politično, gospodarsko in kriminalno dogajanje v sodobni Sloveniji. Do sedaj je izdal sedem knjig, štiri filmske scenarije in dva za TV nadaljevanko. Prvi roman -Bazen je uradno izšel kot knjiga leta
1990 in leta 1998 roman pod naslovom Modra vrtnica. Kar se njegovega sloga pisanja tiče pa je nedvomno eden naših najbolj vznemirljvih žanrskih avtorjev in to v žanru, ki ga pred tem sploh nismo poznali. Slovenci torej ne bomo ostali brez dobre filmske kriminalke, vsaj upam, da ne!?
Igor Karlovšek, scenarist: Izvirni scenarij je nastal iz tega, da se naslanja na knjigo Rodoljub napisano leta 1994. V tem knjižnem delu je poudarek na človeku, ki je pahnjen v situacijo iz katere mora reševati sebe, slovenski narod in pa tudi visoko sofisticirano elektroniko, ki vodi in nadzira protiraketni sistem Rodoljub. Po drugi strani pa ima film prav zaradi tega naslov Patriot, kjer je poudarek na tem raketnem sistemu. Pomembni so tudi zapleti in razpleti, ki nastanejo zaradi grožnje neke tuje organizacije, ki poskuša preprečiti Sloveniji pot v NATO. Ta fabula sodi v ta okvir pridruževanja Slovenije zahodni Evropi in pa NATO paktu. S tem je seveda film zelo aktualen in odpira mogoče nekatere dileme, ki so prisotne sicer tudi v političnem življenju. Kot scenarist je poskušal narediti akcijski filma ali podlaga zanj v Sloveniji kar je redkost pri nas. S tem je seveda eden prvih akcionerjev in upa, da bo odprl pot naslednjim, ki bodo naleteli na večje razumevanje kot so oni ta hip.
Režiser Tugo Štiglic je povedal, da so pri obdelavi scenarija, kar dosti dela pri krajšanju posameznih sekvenc v sodelovanju s producentom. Slednji pa je v okviru predračuna poskušal narediti vse, da bi se videlo čim več glede na možnosti. Ta film je lahko osnova, da lahko naslednjič naredimo boljši in bogatejši film, ki bi lahko z več časa snemanja, priprav in seveda finančnih sredstev določene stvari tudi ponese v svet. Ker če se bomo držali le nizko proračunskih filmov mislim da pot ni preveč vzorna. Po tem je pohvalil vso snemalno ekipo in igralce, ki so to trdo delo opravili v 37 snemalnih dneh pomeni zelo velik uspeh za tak tip filma. Predvsem s takšnim številom prizorišč in organizacijsko izredno zahtevnostjo. Seveda je ostalim sodelavcem prinesel dosti izkušenj, ki so se učili na posameznih sektorjih - od pirotehnike, orožja, akcije, kaskaderskih zadev. Upam pa tudi, da bodo filmi takega žanra -politični triler, ki je pri nas praktično neznan - uspel.
Tugo Štiglic režiser: Občutki pred premiero so bili vsekakor lepi ,ko začutiš odziv gledalcev, čeprav sem že stokrat videl ta film. Mogoče res nimam realnega pogleda na vse skupaj in tudi moji sodelavci ne in smo mogoče presenečeni da so reakcije takšne tudi pozitivne. Včasih človek sicer pričakuje marsikaj in je to pač žanr, katerega nismo vajeni zato nima stvari, ki bi jih lahko imel- razrešil na svoj način. Seveda upam, pa da bo sigurno
naslednji film boljši.
Brane Završan eden glavnih igralcev: Projekt je bil res pretenciozen, glede na celotno gmoto tako vsaj na tri negacije, ki se vlečejo skozi- ena je politična, druga je intimna in tretja je akcija v udarnosti tega. Tako, da seveda igralec pogleda v celotno finalizacijo nima, poskuša narediti svoj del in ga lepiti na ostale. Medtem, ko je vse ostalo le zgolj verbalno- se pravi z režiserjem skušamo ujeti - kjer gre le na nekih namigih. Kako pa bo celotna stvar izglodala se da le slutiti. Seveda takšnemu filmu želim le najboljše. Samo snemanje je bilo dostikrat žetev neodgovornosti posameznih besed. Ena takih je bilo divjanje pri veliki hitrosti skozi Ljubljano, kjer je kljub spremstvu petih policijskih avtomobilov in zagotovilu da bo zeleni val in da se ni ničesar bati naleteli rdečo in pešce preko prehoda. Taksne anekdote tudi delajo akcijo.
Roman Končar - producent filma : To je bila slavnostna predpremiera, medtem ko je bila premiera filma v Cankarjevem domu v četrtek 7. januarja. Slavnostna predpremiera seje zgodila v Radečah v rojstnem kraju scenarista Igorja Karlovška, predvsem zaradi ene stvari, ki je -Igor Karlovšek. Po tem pa tudi preko neke osebne poteze gospoda Zahrastnika, ki se ji reče vztrajnost in seveda to spoštujem ter smo zato danes tukaj. Sem pa vesel, da smo danes tukaj predvsem zaradi štirih razlogov. Z Karlovškem sodelujem kot producent, pri četrtem projektu, petega sva končala in šestega imava v pacu. Zato sem precej vesel, da slovenska publika predvsem televizijska izredno dobro, celo naddobro sprejema Igorja kot scenarista. Ne glede na rokopis režiserja, ki pa je na srečo zelo dober, je ta film ne samo zahteven, ampak se je z njim zgodil ogromen paradoks. Razlog jev tem, da ima ta država neke organe, neke svete in komisije kot so bili " še pred leti nazaj". Slednji odločajo kaj se bo v tej državi delalo je namreč pri tem filmu prišla s sama sabo v nasprotje. Programska komisija takratnega Ministrstva za kulturo je izbrala ta film. Zgodila se je modifikacija sistema, ustanovil se je filmski sklad, Zakon o filmskem skladu, ki naj bi reguliral filmsko proizvodnjo v Sloveniji. Upravni odbor, kot drugi organ, ki nekako verificira odločitev programske komisije je tem filmu dodelil ravno toliko sredstev kot filmu v katerem nastopajo trije igralci in se o neki zemljanki pogovarjajo uro in pol 1 To je kretenoidni, stupidoidni paradoks, tega našega bitja in žitja! Vesel sem da smo naredili ta film v Zagrebu in predvsem v Ljubljani. To je eden prvih filmov, ki je dejansko narejen s koprodukcijo nacionalne televizije na off- line sistemu montaže in potem samo dodelan v tujini. Dejstvo je pa je, da se Slovenci ogromno denarja, zaradi tega
ker politika nima posluha ekonomiko tega segmenta gospodarstva ,ki se imenuje film - entertaiment s tujko -znosi ven. Če bi to štiri leta investirali v Slovenijo, dobimo v dveh letih nazaj. Vendar kot sem dejal, posluha ni, Viba propada, filmski sklad samemu sebi namen, privatni producenti gagamo. Brez 64 sponzorjev in treh Ministrstev se tega filma oz. scenarija ni dalo delati.
Po ogledu predpremiere nam je Roman Končar povedal: V času zlate dobe slovenskega filma je vedno bilo zlato načelo, da film ustvarjajo ljudje -to se pravi ne ednina, ampak množina - se pravi team. Tugov oče - France Štiglic je delal s teamom. Gospod Ribič, gospod Koch, to so velika imena slovenskega filma ozadja slovenskega filma. Midva s Tugom se trudiva, da bi skupaj z Igorjem Karlovškem -ki je izredno kompatibilen z nama -delamo skupaj še na scenariju. Pripravljamo eno stvar za leto 2002, kajti delamo na dolgo progo, ne delamo na hitro oz. šmafu. Ta scenarij bo imel elemente, dramaturške postavke napete kriminalke -mogoče trilerja z jasnim razpletom in zgodbo. Kljub temu naj bi imel več osebne note, mogoče veliko več ljubezni, predvsem pa humorja. Sam po naravi sem namreč zelo vesel človek, saj se rad družim z ljudmi pozitivne energije, in dobre volje- kakršen je tudi Igor Karlovšek, ali Tugo Štiglic ter člani filmske ekipe. Upam da bomo čez par let naredili film, ki bo imel res še tisto sporočilno noto v svojem bistvu, pa vse tiste koturne, ki zabavajo gledalca. Konec koncev o filmu odloča le gledalec, ki iz svojega žepa da 500 tolarjev nese naši Francki na blagajno in reče ": Gospa Francka, jaz bi pa tale film rad gledal". S tem seveda ne plediram na okus široke populistične mase, ampak na koncu ljudje plačajo karto in hočejo videti kino. Mi smo prav zato tukaj, da delamo kino, kije všečen ljudem, če ne je bolje ,da gremo domov.
O samem žanru in Slovencih pa: Aleksander Zorn - urednik Mladinske knjige je ob predstavitvi Modre vrtnice
-	to je nov roman Igorja Karlovška dejal
-	eklatantno povzel bistvo slovenske kriminalke. Znano je namreč, da slovenske kriminalke do sedaj v prejšnjem sistemu ni bilo. Igor Karlovšek je prvi avtor, ki piše kriminalko, kar pomeni, da imamo Slovenci METJ (zato, da smo popolnoma normalno evropsko usmerjeni ljudje. Ljudje, ki imamo svoj kriminal in vse kar sodi zraven. Da ni pri nas kriminala? Seveda, sam pogled v dnevno informativni program nam pokaže nasprotno. Seveda z razliko, da smo se Slovenci vedno znali postaviti v bran pri teh in proti tem stvarem. Tak žanr, pa se ne more v celoti postaviti na ameriška ali podobna tla, saj imamo mi svoj način življenja.
Rudi Špan
14. PROSINCA 1999
KCjTR-T 6.ull
Glasbena dinamika
Še predno so novoletne lučke zasijale v silvestrski odmev, je Glasbena šola Zagorje 23. decembra v DD Zagorje s svečanim koncertom zaželela novoletno glasbeno voščilnico, popisano z zborovskim petjem, klarinetisti in baletkami. Po pozdravnih besedah ravnateljice GŠ Zagorje, Danice Kovač, je vlogo moderatorke prevzela Vanda Kopušar. In božično-novoletni koncert, ki gaje GŠ Zagorje izvedla sedemnajstič po vrsti, je bil odsev tega, kar ustvarjajo skozi šolsko leto. Za scenografijo pa je poskrbela Metka Podpečan.
Koncert je začel OPZ Cicido z zborovodkinjo Mojco Zupan, pri klavirju pa je zbor spremljala Slavi Gregl. Novoletnemu vzdušju prilagojen program so prevevale pesmi z željami, da bi v novem letu še lepše se imeli, OPZ Cicido pa je poljski Božični pesmi dodal še solista Primoža Krta in flavtista Marka Zupana ter zanimivo popestril izvedbo
MPZ Juventus GŠ Zagorje
OPZ Cicido GŠ Zagorje
nekaterih skladb. Z izjemo DPZ Vesna z zborovodjem Rihardom Majcnom, ki so zapeli šest pesmi - med temi tudi belokranjsko kolednico: Bog daj, bog daj dobro večer in popularno The little drummer boy s klavirsko spremljavo Katje Škrinjar in pri bobnih:
Baletna skupina GŠ Zagorje
Maticem Butjo - sta preostala zbora, vključno z MPZ Juventus, katerega zborovodja je Franci Steban, zapela po pet pesmi. Slednjega je pri klavirju spremljala Urška Vidic, publika pa je pri Kramolčevi skladbi: Lastovki v slovo navdušeno zaploskala solistki Maji Lavrin. S skladbo Drevo miru se je MPZ Juventus GŠ Zagorje poklonil lani preminulemu dirigentu in skladatelju Jožetu Privšku. K privlačnemu repertoarju koncerta pa je z Adamovo: Gisselle - Ples vil prispevala tudi Baletna skupina GŠ Zagorje s solistko Ano Hrastelj, katerih koreografinja in pedagoginja je Vojka Kokošinek. Zanimivost božično-novoletnega koncerta pa je bil Orkester klarinetov z dirigentom Janezom Benkom. Sodeč po navdušenem aplavdiranju, so nastopajoči program dobro izbrali in doprinesli k melodičnosti tudi v novem letu 1999.
PR.
Orkester klarinetov GŠ Zagorje
Zabavna aroma pihalnega orkestra
Zadnji od božično-novoletnih koncertov, ki so se odpeli, odigrali ali kako drugače zabavno in glasbeno zgodili v DD Zagorje, je bil koncert Pihalnega orkestra SVEA Zagorje 26. decembra, ki je bil tudi obletnica 25-letnega dirigiranja Edvarda Eberla. Koncert, katerih gosta sta bila Andrej Šifrer in Zagorski oktet, je vodila Karmen Cestnik, scenografsko
Solistka Neva Marn in dirigent Edvard Eberl v elementu.
Uglašeni PO SVEA Zagorje.
opremila pa Marta Marn.
Glasbeni trenutki, ki jih je napolnil Pihalni orkester SVEA Zagorje, so se razpotegnili v dvourni koncert, v katerem je bilo mogoče slišati izvrsten duet v sestavi: Riharda Majcna in Neve Marn, dobro se je v pihalno-orkestralno izvedbo vklapljal tudi Andrej Šifrer, ki ima med zagorsko publiko obilo privržencev. Nad preštevilno publiko pa je bil presenečen tudi predsednik PO SVEA Zagorje, Miroslav
Štrajhar, ki je zbranemu občinstvu voščil novoletne praznike. Povsem svojevrstno vzdušje, v katerem je PO SVEA Zagorje nakazal uspešno sodelovanje na raznih tekmovanjih in mnoga gostovanja po svetu, je pričalo, da se lotevajo zimzelenih, zabavnih in tudi zahtevnejših skladb, različnih glasbenih zvrsti. Z glasbo so popestrili tudi novoletno vzdušje.
Foto: Branko Klančar RR.
Poleg vsega je bil Andrej Šifrer navdušen nad inštrumentalistkami SVEE - svečana obleka za svečano priložnost.
14. PROSINCA 1999
a n .'u m :l J
STEKLARNA REKORDNO V LETU 1998
Kot je pri Steklarni Hrastnik že običaj, so tik pred iztekom leta 1998 sklicali tiskovno konferenco, na kateri je direktor Stojan Binder seznanil javnost z rezultati v letu 1998 in načrti v prihodnjem.
Steklarna je v preteklem letu proizvedla več kot 37.000 ton izdelkov (od tega bo izvozu pripadalo 85%), kar je rekordno v vsej zgodovini tega podjetja. In ker je bil obseg proizvodnje tako velik, je razumljivo, da je Steklarna poslovala z dobičkom. Ti rezultati so pogojeni z naporom in uspešno opravljenimi investicijami v letih 1996 in 97, in sicer uspešno opravljenimi remonti na G in H kadni peči. V letošnjem letu niso imeli posebnih motenj v proizvodnji in so tako vsi napori bili usmerjeni v optimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in razvoju novih izdelkov.
Tudi na kadrovskem področju je za Steklarno uspešno leto. Trenutno je zaposlenih okoli 780 delavcev, kar pomeni, da so v iztekajočem letu na novo zaposlili 31 novih delavcev. Kot je dejal direktor Stojan Binder, nameravajo tudi v letu 1999 na novo zaposliti od 30 do 40 novih delavcev.' Na tržnem področju se bo Steklarna bolj usmerjala h končnemu kupcu.
Kar se tiče industrijske
prodajalne v Hrastniku, je Binder poudaril, daje prodajalna nekakšen barometer in tipalo, kaj kupci hočejo, prav tako prodajalna predstavlja možnost večje prodaje in promocije. V načrtu imajo tudi postavitev novih prodajaln širom Slovenije. S poslovnimi partnerji se pogovarjajo o povezavi prek interneta.
Edina večja težava Steklarne je gradič, ki predstavlja kar velik strošek in je finančno breme za Steklarno. Kupcev za ta grad namreč ni, tudi Občina Hrastnik ni pokazala interesa, da bi koristila ta objekt. Edina rešitev je kot kaže to, da Steklarna najde namembnost tega objekta.
Steklarna torej uspešno uresničuje svoje geslo, katerega je direktor Binder na tiskovni konferenci izrekel kar nekajkrat in sicer: "Želimo biti najboljši".
Peter Motnikar
NA DOLU ZAPRLI" TA ZGORNJO", ODPRLI ČEBELICO
Takoj po novoletnih praznikih 4. jan, so začasno zaprli Merkatorjevo trgovino, ki ji Dolani rečejo "ta zgornja". Samopostrežno trgovino sta lastnika Mija in Miran Vidmar dvakrat povečala in modernizirala. Tako so na primer preuredili vhodna vrata za odvoz nakupovalnih vozičkov do avtomobilov. To praktično novost.
ki je zaenkrat na Dolu le v obnovljeni Čebelici, bodo lahko izkoristile tudi mamice z otroškimi vozički. Večje nakupe dostavijo po želji tudi na dom. Obnovljena trgovina je privlačna še zaradi konkurenčnih cen tako maloprodajnih in disketnih. Kava Barcaffe je na primer po 149,80 SIT, sladkor 152.60, riž Splendor 128.00 SIT... Nižje cene jim omogoča predvsem povezava s svojo veleprodajno trgovino za Savo v Hrastniku.
In kaj pravijo kupci?
"Ugodne cene, bolj prostorno je, pa še prijazni so..". Mija in Miran Vidmar zagotavljata, da se bodo trudili obdržati takšno stanje tudi vnaprej.
Fanči MOLJK
USPEŠNO POSLOVANJE RUDNIKA TRBOVLJE -HRASTNIK V LETU 1998
(Trbovlje, 6.1.) V rudniku Trbovlje Hrastnik so zelo uspešno zaključili poslovno leto 1998, saj so tako po količini kot po toplotni vrednosti prodaje dosegli in celo presegli plan poslovanja, ki ga je sprejel Nadzorni svet RTH. Z rekordno proizvodnjo pa je poslovno leto zaključila tudi Termoelektrarna Trbovlje, ki je daleč najpomembnejši kupec premoga iz Rudnika Trbovlje -Hrastnik. V Rudniku Trbovlje -Hrastnik so prodali 838.572 ton,
kar je 100 odstotna izpolnitev plana. Nekoliko manj od načrtovanega so ga prodali ljubljanski Termoelektrarni in toplarni, zato pa so za dvakrat presegli plan prodaje v široki potrošnji, tako da so uspešno izpolnili skupni plan prodaje. Uspešno so izpolnili tudi toplotni plan prodaje, saj je Termoelektrarna Trbovlje kupila 7.677 TJ, Termoelektrarna in toplarna Ljubljana 1.811 TJ, v široki potrošnji pa so prodali rekordnih 428 TJ premoga. S prodajo so v letu 1998 dosegli 7.950.000.000 tolarjev realizacije in poslovali ob povprečni ceni premoga 818 Sit/GJ. S to realizacijo in obvladovanjem stroškov po načrtu bodo tretje leto po finančni sanaciji premogovnika dosegli pozitiven rezultat in s tem uspešno ohranili državno premoženje. Rekordno proizvodnjo pa so v letu 1998 dosegli tudi v Termoelektrarni Trbovlje, ki je največji kupec premoga Rudnika Trbovlje -Hrastnik, saj odkupi kar 82 odstotkov proizvodnje rudnika. Lani so proizvedli kar 661 GWh električne energije, 125 MW blok pa je obratoval rekordnih 7166 obratovalnih ur. Termoelektrarna Trbovlje proizvede 8 odstotkov električne energije slovenskih termo objektov vključno z JE Krško, oz. 6 odstotkov celotne slovenske proizvodnje električne energije.
SREM doo komunikacijska skupina
IZBRALI KNJIGO LETA 1998
Na mladinskem oddelku Knjižnice Zagorje smo tudi lansko leto, že tretje zapored, izbirali najbolj brano knjigo. Naši mladi obiskovalci so naslove svojih najljubših knjig pisali na glasovne lističe, s pomočjo katerih smo vsak mesec sestavili lestvico petih, trenutno najljubših knjig. Na koncu leta smo glasovnice sešteli in dobili naslednji rezultat:
Knjiga leta 1998 v zagorski knjižnici je Matilda, pisatelja Roalda Dahla. Sledijo ji naslednje knjige:
- Ninina pesnika dva (Bogdan
Novak)
-	Košarkar naj bo (Primož Suhodolčan)
-	Lažniva Suzi (Desa Muck)
Med najbolj branimi knjigami so
še: Prva ljubezen. Ne bom več pobegnila. Živalske novice, Pika nogavička, Kolesar naj bo in druge... Novost v lanskem letu pa je bil Boben sreče, v katrega smo vsak mesec izžrebali dva glasovna lističa. Tako smo dobili imena 24 glasovalcev, enemu izmed njih pa bomo na zaključni prireditvi (srečanje z znanim slovenskim mladinskim pisateljem) podelili lepo knjižno nagrado. Vsem mladim bralcem, ki ste pridno pisali naslove svojih najljubših
knjig, se zahvaljujemo in vas vabimo k izboru za knjigo leto
PREGLEDNA RAZSTAV DEL SAIMŠILESA
V času od 18. 12. 1998 do 18. jan. 1999 poteka v treh prostorih Zasavskega muzeja v Trbovljah, pregledna samostojna razstava del ak. slikarja Sama Šilesa iz Zagorja, sicer profesorja umetnosti na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli v Trbovljah. Tokrat se slikar predstavlja z deli v oljni, deloma tudi v akrilni tehniki, z motivi iz narave, več pa je tudi portretov. Večina razstavljenih del je večjih
in velikih formatov. Zato priložnost je Zasavski muzej pripravil in založil katalog z osnovnimi podatki o avtorju in njegovih delih, z uvodno besedo Blaža Rotarja. Razstavo si je vredno ogledati.
Tine Lenarčič


TRBOVLJE
14. PROSINCA 1999
j! T7j7 fr‘ir C j' C
NEZADOVOUNI BRISANI
Člani odbora za ureditev ceste iz Lipovice do Suhega potoka oz. odlagališča, ki deluje v okviru sveta KS Mlinše-Kolovrat, so pred božičnimi prazniki, 22.12.98, v gasilskem domu v Kolovratu, sklicali skupni sestanek z vodstvom podjetja IGM, katerega se je udeležil tudi direktor Jani Kerin. Sestanka sta se udeležila tudi predsednik sveta KS Mlinše-Kolovrat Roman Urankar, ter predsednik sveta KS Izlake Jože Smrkolj, kije izrazil javno podporo krajanom Bris. Sklicatelji so nekoliko obžalovali, da se sestanka ni udeležil sicer vabljeni župan Zagorja Matjaž Švagan. Ker po triurnem sestanku, na trenutke ultimativnem, ko so krajani grozili z zaporo ceste do odlagališča, ni prišlo do dokončne rešitve, sprejemljive tako za IGM, kot za krajane, so se odločili, da se zberejo znova in sicer T.januarja.
Predvsem krajani Briš, Suhega potoka, Lipice, so nezadovoljni z odlagališčem, ki ga uporablja za svoje potrebe IGM. Promet težkih
tovornjakov se bo s pravim začetkom gradnje avtoceste Vransko- Blagovica močno povečal, tudi do 40 voženj dnevno. Zaradi slabih izkušenj iz preteklih let je krajanom »zavrelo«. Pravijo, da imajo rajši neasfaltirane ceste brez deponije Suhi potok, kot urejene ceste, pa odlagališče. Nekoliko bolj sprejemljiva se jim zdi varianta, ki so jo predstavili predstavniki IGM-a, po kateri tovorni promet do odlagališča ne bi potekal preko Izlak in Briš, temveč bi zgradili cesto Orehovica-Suhi potok. Seveda v kolikor bodo tamkajšnji lastniki dali soglasje.
Drago Arh, predsednik odboraje povedal, da krajani ne vidijo problem le v delu ceste, ki pelje od cerkve na Brišah do odlagališča Suhi potok, in ki kljub obljubam podjetja IGM, da bo asfaltirana spomladi 98, še ni, temveč predvsem v odlagališču jalovine. Predvsem v spodnjih Brišah so ljudje zaradi slabih izkušenj z odlagališčem iz leta 85 z smrtnim izidom, zaskrblejni in se jim zdi,
da tudi to odlagališče ne bo dovolj varno. Na odlagališče Suhi potok kamor že sedaj vozijo odpadni material, ki nastane pri pripravljalnih delih gradnje avtoceste, pripelje do 17 tovornjakov, kar je za kraj in ceste, predvsem za neasfaltirano, velika obremenitev.
Direktor IGM Jani Kerin : »Očitno je, da na ta današnji sestanek obe strani nismo prišle dovolj pripravljene, tako da smo se dogovorili za ponovni sestanek.
Verjamem, da bomo prišli z izdelanimi rešitvami, ter da probleme, ki nastajajo ob našem poslovanju odstranimo. Upam, da bomo našli rešitev.»
P.S.; Na dan, ko je bil dogovorjen ponovni sestanek »sprtih« strani, smo v uredništvo dobili sporočilo, da je le ta preložen. Ko bo, se ga bomo udeležili ter vas o njem izčrpno informirali.
Tekst Igor Goste Foto Peter Ravnikar
10 LETNICA SLS, PODRUŽNICE LITIJA
8. januatja je minilo 10 let odkar je bila ustanovljena SLS, podružnica Litija oz. njena predhodna Slovenska kmečka zveza. Predstavniki vodstva stranke so se z velikim zadovoljstvom ozrli na prehojeno pot. Predstavljeno je bilo 10 letno delo in programske vizije na področju družbenih dejavnosti, gospodarstva in gospodarske infrastrukture, razvoj mesta Litija ter razvoj kmetijstva, kot sestavnega dela razvoja podeželja z negovanjem kulturne krajine.
M.Š.
B0ŽIČN0-N0V0LETNI KONCERT GŠ HRASTNIK
GŠ Hrastnik je v drugi polovici decembra priredila v Delavskem domu v Hrastniku božično novoletni koncert z nastopom dveh orkestrov. Simfonični orkester GŠ vodi ravnateljica Elza Jakšič že drugo leto, zabavni orkester Swing s prof. Vanjem Tomcem na čelu pa je nekoliko starejši. Devet skladb, ki sojih poslušalci spremljali z navdušenjem, je priredila Elizabeta Jakšič sama. Skladbe so bile tujega izvora, vendar v
Baletke GŠ Hrastnik na novoletnem nastopu (foto B.K.)
glavnem popularne, prijetne za uho, odlomek iz opere La Gioconda, Pesem ptic trnovk, Sveta noč... Češko narodno pa so morali na koncu ponoviti. Zabavni orkester Vanje Tomca je imel v programu sedem skladb, v katerih so se izkazali posamezni solisti. Navdušili so z Gershwinom, navdušil je Hayes pa tudi ostale skladbe. Na koncu so dodali venček slovenskih narodnih. Koncert je povezovala Tina Vajdič.
Fanči MOUK
MLADI GLASBENIKI SO SE PREDSTAVILI
V sredo, 23. dec. ob 19 uri je potekal v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, tradicionalni božično novoletni koncert učencev Glasbene šole Trbovlje. Ob povsem polni dvorani poslušalcev se je predstavila vrsta učencev te šole ba raznih instrumentih z znanimi in manj znanimi deli raznih skladateljev, posamično, v komornih zasedbah pa tudi v večjih skupinah. Oder je postal zelo razgiban in poln, ko so nastopile skupine mladih baletnic z Bizetovo Carmen. Po premoru pa so zvrstili na odru orkestri, najprej harmonikarski, nato pa še godalni, nazadnje pa še mladinski pihalni orkester z naslovom Trbovlje, srečno! Tokrat so se po vsakem nastopu učencev predstavili tudi njihovi mentorji, skupinam pa so dirigirali A. Stradar (harmonikarji), K. Mikula (godalni orkester), pihalni orkester M. Korošec, deloma tudi B. Rojko. Program je napovedovala T. Tomše, organizatorica večera pa je bila L Virt. Vsi nastopajoči so se dostojni predstavili domači publiki, kijih domala vedno podpira in jim daje priznanja za dosežene uspehe. Tudi tokrat je bilo tako. Priznanja veljajo tako nastopajočim učencem, kakor tudi njihovim mentorjev in dirigentov. Naj omenimo še to, daje bil oder času in naslovu koncert ta lepo okrašen in urejen, pa tudi po tehnični plati je potekalo delo organizirano in hitro. Tudi tem velja priznanje.
Tine Lenarčič
LUTKOVNA PREDSTAVA ZA NAJMLAJŠE
Zveza kulturnih društev Trbovlje je organizirala 2. lutkovno predstavo za najmlajše. Taje bila v četrtek, 17. dec. ob 9 in 10 uri v kino dvorani Delavskega doma Trbovlje. Najmlajšim gledalcem se je v okviru lutkovnega abonmaja predstavila KD Lutkovna skupina Lučka Trbovlje, z ljudsko pravljico v priredbi Marjane Jere: Medved išče pestunjo.
Tine Lenarčič
14. PROSINCA 1999

i 3 ra a
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
L.

PISMA BRALCEV!
V zanimivi knjigi Zagorje 98 je tudi del strani namenjen rubriki pogovori. Ob prebiranju pogovori Vlado Kojnik sem zasledil, afera Podkum gospod Kojnik pravi: "postavil sem se v bran Podkumčanov". Za tisti čas izredno dejanje. Mogoče pa je bila napaka, ko so se zgodile Briše, da se niste postavili v bran Brišanov, pravim mogoče. Poglejte, gospod Vlado, če vam bo kdaj dopuščal prosti čas, se pripeljite v Briše in se ustavite na pogovoru pri dveh družinah, ki stanujeta neposredno pod nasipom stare deponije IGM -a ob cesti Briše - Kolovrat. Videli boste, da so to zanimivi, dobri ljudje, sicer nekako zagrenjeni, ker več kot po 13. letih, neposredno pred svojim pragom, še vedno vsak dan strmijo v velik kup jalovine, katera naj bi bila odstranjena že leta 1985. Oglasite se kar tako, brez vsakih obveznosti in dolžnosti, na prijateljski pogovor. In če že boste v Brišah,
se oglasite še na Okrogu, bova tako informativno, še midva katero rekla. Zagotavljam pa vam, da boste morali uporabiti vse svoje šoferske sposobnosti, da se boste po "industrijski cesti" po blatu, preko kamenja naprej proti Okrogu bo šlo veliko lažje. Po takšni cesti se krajanom teh vasi vozimo že več kot deset let. Res pa je nekaj, tudi mi smo občani občine Zagorje ob Savi!
ARH DRAGO
KRAJEVNI SVETNIK FIZIČNO NAPADEL KRAJANA
Hudo jesensko deževje je za nami. Narasle reke in hudourniki so upustošili. Zaradi razmočene zemlje se je utrgalo tudi nekaj plazov. Lepšo stran življenja pa so prinesle lokalne volitve. Krajani smo se odločali po svoji vesti za najboljše krajevne in občinske svetnike. V vasi Belovo je plaz zasul krajevno cesto. Zdaj že bivši predsednik J.H. organiziral čiščenje in odvoz razmočenega
materijala s krajevne ceste. Delo je izvajal D.O.O. A.G.M. izBreznega. V torek, štiriindvajsetega novembra, je prispela delovna ekipa A.G.M. & stroji ter odstranjevala razmočeno zemljo s krajevne ceste. Po čiščenju cestišča, pa je pomagala tudi čistiti blato krajan P.D. s svojim sinom. V poznih popoldanskih urah so šla dela odvoza plazu proti koncu. Na delovišče je prišel krajan L.J. in njegov sin. Krajan L.J. je bil na nedeljskih volitvah izvoljen za krajevnega svetnika. Z priokusom grožnje je izjavil, da bo od zdaj naprej v vasi vse drugače. Z poostrnim tonom je zahteval, da krajani, uporabniki te ceste z lastnimi sredstvi kupijo betonske cevi, da speljejo vodo s cestišča v novo zgrajeno krajevno kanalizacijo. V nasprotnem bo z gramozom in kamenjem zaprl cestišče. Krajan P.D. gaje upozoril, da so od novo zgrajene kanalizacije ostale cevi, katere ima L.J. deponirane na svoji parceli. S temi betonskimi cevmi, bi lahko podaljšali glavno kanalizacijo. Preostale cevi pa bi krajani uporabniki te ceste, kupili na lastne stroške. S temi besedami se novo izvoljeni svetnik L.J. ni strinjal in izjavil, da preostanka cevi ne da nikomur, cevi bodo pokrite z zemljo, da ne bodo motile mimoidočih. Ozmerjal je P.D.
in ostale krajane z lenuhi, ter drugimi žaljivkami, da je dosedaj samo on delal na krajevni cesti. Ves pomodrel v obraz in s tresočimi ustnicami je izrekel kletvice, ki ne sodijo v to rubriko. Krajan PD. je zanikal očitke takrat pa je L.J. skočil na krajana PD., ga zgrabil za ovratnik in ga hotel vreči v blato. Krajan P.D. ga je prijel okrog pasu in se s tem ohranil nadaljnih telesnih posledic. Nato ga je odrinil od sebe. Pobesnelega svetnika in sokrajana L.J. je izustil še nekaj nerazumljivih besed in s sinom sta objeta žaljivimi besedami. Svetnik in krajan L.J. je izustil še nekaj nerazumljivih besed in s sinom sta objeta odšla proti svojemu domu. V splošni zmedi, ki jo je napravil L.J. sta delavca A.G.M. zapustila delovišče tako hitro, da se P.D. ni utegnil v imenu uporabnikov te ceste zahvaliti za dobro opravljeno delo. Vsa nadalnja izzivanja in nepremirno vedenje sokrajana, zdajšnjega svetnika L.J. pa bo krajan P.D. smatral za ponovnu napad nanj. Ob takem neljubem dogodku pa se krajani lahko vprašajo ali so volili pravega človeka. Prav gotovo ne! Kajti samo dva dneva po volitvah, je pokazal vse svoje sposobnosti in vrline do sokrajanov.
Podreberšek Drago
FMNŠTERC FMNŠTERC FMŠFFRC FMF7FRC FM/IŠTFRC FMNŠTFRC FMNŠTFRC FMŠTFRC FMŠFFRC
NOVA MONOGRAFIJA
Prve dni decembra je izšla iz tiska nova monografija z naslovom Slovenski mediteran. Slikovni del je pripravil Matevž Lenarčič, tekstualni pa mag. Robert Turk. To je že Matevževa šesta fotomonografija Slovenski mediteran zajema celotno slovensko obalo ter del bližnje notranjosti. Knjiga ima 116 strani, tiskana in vezana je v večjem formatu, izdal in založil pa jo je EPSI d.o.o. Nazarje. Knjiga je bila še posebej natisnjena v angleškem in italijanskem jeziku. Iz uvodnih besed lahko povzamemo, daje mediteran središče starega sveta in zibelka modeme dobe, stičišče treh kontinentov in brezštevilnih ljudstev, prostor, ki je videl vzpone in padce izjemnih kultur in civilizacij, imperijev, božanstev in posvetnih vladarjev... Zelo zanimiva in bogata knjiga tako po slikovni, kakor tudu vsebinski oz. tekstualni plati. Slovenci imamo morje, razmeroma kratko obalo, vendar v mnogih ozirih zelo bogato in pestro.
Tine Lenarčič
8. JANUAR - DAN HRASTNIŠKE ŠOLE
Letošnji dan šole so v Hrastniku proslavili v Delavskem domu 8. jan. ob 17. uri, kjer so prizadevnim in aktivnim učencem podelili priznanja "8. januar". Na ta dan se spominjajo junaškega Pohorskega bataljona in komisarja Rajka iz Hrastnika, ki so zaradi izdaje padli na Osankarici vsi do zadnjega. Na proslavo, ki jo je popestril otroški zbor in recitatorji, so povabili predstavnike občine, predstavnike vseh zavodov, starše iz sveta šole in starše otrok, ki so dobili priznanja.
8. januarja dopoldne je potekala tudi že tradicionalna, dvanajsta slikarska kolonija "Hrastnik 99", ki so seje poleg hrastniških šol udeležili še učenci OŠ Trbovlje, Ivana Cankarja, Tončke Čeč, Ivana Skvarča, Toneta Okrogarja, Ivana Kavčiča, OŠ Gabrovka, Šmartno, Litija in Gradec. Udeležencem sopodelili posebna priznanja.
S Hrastniške šole so priznanje "8. januar”sprejeli naslednji učenci:
BARBARA MARKELJ, 5a, SANDA KAAFEROVIČ, 5b, IRIS JURIČ, 5c, ANJA MARKOVIČ, 5d, ANDREJ JERIČ, 6a, BITJA KREŽE, 6b, MARJANA RAJHIČ 6c, ANA MARKELJ 6d, ARIJANA RADEŠIČ, 7a, VESNA STOJANČIČ, 7b, INA BREČKO, 7c, POLONA BREČKO, 7d, MATEJ DROBEŽ, 8a, NINA KOLARIČ, 8b, DRAGANA ČAKARIČ, 8c, TAMARA PAVLOVIČ, 8d
Posebno priznanje " 8. januar" je dobil MIHA HALZER, 8a.
Priznanja "8. januar" za učence podružnične šole DOL:
v 5.a ŠPELA KLEMEN, v 5.b ŠPELA PLANINC, v 6.a JURE AŠKERC, v 7.a JASNA PAJIČ, v 7.b PETRA TOMAŽIČ, v 8.a ŠPELA PAVLIČ, v 8.b MIROSLAVA MEKŠE in DEJAN KRAJCAR.
Posebno priznanje so dobili iz 8.a TADEJ BOROVŠAK in KSENJA GREŠAK, iz 8.b MARKO FUNKL in MARKO POLAK.
EM.
ABONMAJSKE KARTICE
Vodstvo hrastniških vrtcev je te dni razdelilo otrokom, ki so se odločili za kulturne predstave, abonmajske kartice "MIŠKOLIN”. Cena predstav je 1050 SIT, ogledali pa si bodo Ježevo hišico, Žogico marogico in Mojco Pokraculjo.
Fanči MOUK
LASERSKO OSVETLJEVANJE NEBA
Dne 22. decembra zvečer je pričel delovati na srehi Delavskega doma vrtljivi laserski osvetljevalec. Dolgi svetlobni prameni so osvetljevali ožjo in širšo okolico Delavskega doma Trbovlje. Zdi se, daje bil s tem dosežen še večji učinek in v daljšem časovnem razdobju, kakor pa tega dosegajo z svetlobnimi raketami.
Tine Lenarčič
14. PROSINCA 1999
H J JJ.fi
PiAZNIŠKO ZAGORJE
Obilica prireditev, ki se je v Zagorju zvrstila v novoletnih dneh, je večino napolnila z novimi vtisi in doživetji, obenem pa privabila k druženju vse tiste, ki sicer zabavanju odtegnejo bolj malo časa. Z raznolikim izborom je bilo poskrbljeno, da so nastopajoči glasbeniki in glasbene skupine zadovoljile širšo publiko.
Fotografiranje pod šotorom je razočaralo: premalo flasha in s fotkami ni bilo nič. Dobro, da so imeli vsaj FARAONI tole fotko na razpolago.
Pod šotorom ob Mediji so od sobote, 26. decembra '98 do petka, 1. januarja '99 nastopili različni izvajalci. V soboto so žurali z RockVbandom, v nedeljo pa so večer do jutranjih ur zapolnili FARAONI. Trume ljudi so se shajale pod šotorom ter ob kuhanem vinu, ki je atrakcija tega letnega časa, preživljali proste urice. FARAONI pa so pričeli - Kar je res, je res; Ker te nimam rad ter z njihovo najbolj uspelo skladbo Mi, ljudje, smo kot morje in tako naprej z rock glasbo, ki jim je zelo prirasla k srcu. Odkar so s kaseto Life v San Simonu lani obeležili tridesetletnico, jim kar ne ratajo nove skladbe. Zato pa z navdušenjem nastopajo, da
privabijo tudi tiste ljudi, ki imajo bolj malo družbenega zanimanja. Kajti iskrice, ki se krešejo na njihovih koncertih, so lahko prijetne, tako namreč pravijo FARAONI. "Mladim in malo manj mladim priporočamo veliko prijateljstva," so dejali, "da bi si vzeli čas vsaj za eno kavo drug z drugim."
V sklopu novoletnih prireditev so se naslednji dan mladi lahko udeležili slikanja na steklo v Knjižnici Zagorje. Prek štirideset jih je zavzeto slikalo zimske vitraže. Knjižničarka, Irena Medvešek je povedala, da mladi kažejo velik interes za poslikavo stekla ter jim je tudi v novoletnih dneh to pomenilo izjemen užitek.
Ste si ogledali razstavo slikanja na steklo v Knjižnici Zagorje? (foto PR.)
Ansambel ZASAVCI: "A bi kdo mogoče kaj zaplesal?" (foto PR.)
Pod šotorom paje ob 20. uri zabavo začel ansambel ZASAVCI, ki svojega številnega poslušalstva pač nikdar ne pustijo na cedilu. Ker so v ritme zazibali z valčki, fokstroti in tako dalje, se je mnogo parov ujelo v poplesovanje. Ampak malce levo pa potem v desno in hopsala, naokrog, so lahko poplesovali le, dokler je bilo še "plača kej", kajti pod šotorom se je tja do polnoči navadno zbralo nekaj tisoč ljudi -menda jih je šotor sprejel maksimalno pet tisoč - in tisti ponedeljek, ko je rajanje pričel ansambel ZASAVCI, seje zabavi pridružil še ansambel MAGAZIN.
"Če ima človek mir v srcu, potem ima mir v duši in se lahko zaljubi, lahko tudi trpi ter preživlja in doživlja romantične trenutke. Kajti nekakšen 'romantizem' zmeraj obstaja, saj brez njega ni ljubezni."
PARNI VAUAK
Srečko Sušnik, trobentar ansambla ZAS AV CI pa je še omenil, da imajo ZASAVCI za seboj naporno leto, ko so obeležili trideset let delovanja, obenem pa se navdušuje, da so bili novoletni prireditveni utrinki tako čudovito obloženi in so k razvedrilu privabili ne le Zagorjane, marveč Zasavčane in tudi vse druge, ki dobre zabave pač ne zamudijo. Tako je bilo namreč vse do prvega dne novega leta, ko so v dobro voljo spravljali Romana Krajnčan, prijateljica najmlajših, pa Vili Resnik, ki je dejal, da je imel zelo delavne novoletne praznike, ampak kljub temu ni zanemaril pisanja voščilnic, ker so to prijetne dolžnosti, ki ga tudi razveseljujejo. Medtem, ko je prepeval uspešnice: Naj bogovi slišijo, Vroča noč. Briga me, je mikrofon prepustil nekaterim
navdušencem, da je preizkusil njihove glasovne zmožnosti. Takih, ki njegovih popevk še ne znajo napamet, je bilo navkljub "gužvi” zelo malo. Če je bilo komu nerodno, ker je slabo informiran o popularnih hitih, je lahko pač odpiral usta; nekateri temu pravijo playback, ampak kakšnega glasbenega komada se tako tudi naučiš, sploh če se večkrat zapoje vsaj refren.
Predzadnji dan pred Silvestrovim pa je ob 18. uri navzoče pod šotorom ob Mediji orazpoložil Pihalni orkester SVEA Zagorje z dirigentom Edvardom Eberlom. Potem je, z več kot enourno zamudo, koncert začel Jasmin Stavros. Glede na to, daje publiko dodobra razmigal, mu tega niti niso zamerli. Le kdaj bi se sicer sploh lahko razgledali po 'folku' in s poznanimi izmenjali besedico ali dve. Nekateri pa so bili dovolj korajžni tudi za nove stike. Seveda je že te dni zbrane prevevalo pričakovanje koncerta, ko seje imel zgoditi PARNI VALJAK. Ampak, vmes je bilo še novo leto oziroma silvestrovanje, ki so ga pod šotorom ob Mediji prepustili ansamblu SLAPOVI iz Grosupelj s pretežno narodno-zabavno in pop glasbo. Šest članov ansambla SLAPOVI sicer glasbeno ustvarja že šest let, izdali so že pet kaset in tri zgoščenke. Nazadnje so lani izdali kaseto: Zdaj je pravi čas. Nad publiko v Zasavju so navdušeni, sicer pa so imeli lani zelo uspešne koncerte tudi v Ameriki in Kanadi. Kot so povedali, jim je vodilo v življenju, da je treba biti dejaven in optimističen, ne glede, ali so na preizkušnji medsebojni odnosi ali pa se ljudje ne znajo veseliti. Na Silvestrovo, ko seje 1. januarja ob 01.00 uri obetal ognjemet, je ansambel SLAPOVI z glasbo
14. PROSINCA 1999
m n m n
v
Skorpijonka, ki ne piči
Hja, kar malce godrnjanja se je slišalo, ker je priljubljena pevka najmlajših, Romana Krajnčan, zamujala na koncert. Ampak otroci si druženje vedno popestrijo pa tudi očkom in mamicam navsezadnje ni bilo dolgčas. Kajti na koncert v torek, 29. decembra pod šotorom ob Mediji je priromal tudi dedek Mraz in otroke obdaril z bonboni. Sicer pa: a ste vedeli, da Romana Krajnčan letos proslavlja desetletnico delovanja in da je v tem času izdala sedem kaset, tri zgoščenke, dva musicla...?
razveseljeval publiko in poudaril, da je glasba prijateljica, ki zvabi ljudi k plesu, druženju in omogoča dnevom lepše in prijetnejše razsežnosti. Kot so dejali ob novoletni voščilnici, se s trudom in zavzetostjo premagujejo problemi, treba pa je tudi zdravja in sreče pa je vsega na pretek. Najdaljšo noč v letuje popestril ognjemet in veselo razpoloženje številne publike. Pod šotorom ob Mediji pa je bil najavljen le še koncert z domačima glasbenima skupinama: RAF in The Drinkers ter hrvaško glasbeno skupino PARNI VALJAK. Spelje šlo za zamudo v nastopanju, ampak nastopajoči so se maksimalno potrudili za vzdušje. Navzočim je srečno novo leto 1999 voščil tudi zagorski župan, Matjaž Švagan. Dejansko je tudi publika vseskozi soustvarjala čudovito vzdušje in večinoma so z zanimanjem sprejeli pester program novoletnih prireditev pod šotorom ob Mediji. Skupina PARNI VALJAK, ki v Zagorju še ni nastopala, sicer deluje že dvajset let, povedali pa so, da je glede priljubljenosti edina karta, na katero "igrajo", pač ta, da sploh ne obstaja slaba publika, temveč le slab izvajalec. In zmeraj je treba ustvariti koncert, da publiko spet privabiš. Pripomnili so, daje vsako novo leto tudi nov izziv, da rešimo tisto, kar doslej nismo.
ER.
Kaj je vplivalo na vašo odločitev za prepevanje otroških pesmi?
Odločitev je nastala zelo spontano. Ko je imel sin Kristjan tri leta, semu mu venomer prebirala knjigo Kdo bi z nami šel v gozdiček, v kateri sem mu pesmico o hudi mravljici ne le prebrala, ampak tudi zapela. In morala sem mu jo prepevati dan za dnem, še pa še. Ko
pa naju je slišal mož, ki je tudi glasbenik in skladatelj, so začele nastajati popevke za otroke.
Ali so otroci zahtevni pri poslušanju?
Pri otrocih se ne smeš pretvarjati, marveč biti energičen, dejaven. Z otroki se dobro počutim, ker so iskreni, saj sem tudi sama iskrena. Znajo se hecati, veseliti, zabavati,
kar mi je zelo všeč.
Kateri je vaš najljubši hobi?
V prostem času sem najraje s svojo družino, s sinovoma Kristjanom, ki je star dvanajst let, in Žigom, ki ima tri leta. In takrat gremo na izlete, se sprehajamo, sankamo, igramo in se imamo lepo. Rada hodim v hribe in tudi kuham rada.
Če ne bi bili pevka, bi bili...
... naj bi bila učiteljica.
Je težko vzgajati otroke?
Ni knjige, ki bi znala povedati, kako je prav vzgajati. Treba je le slediti občutku, intuiciji in samo upati, da delaš najboljše, saj si potem tudi ničesar ne očitaš. Toda če je v družini veliko ljubezni, zaupanja in medsebojnega razumevanja, je to naložba za celo življenje.
Ali kdaj, kadar prebirate horoskop, rečete, da kaj drži?
Glede osebnega horoskopa bi rekla, daje dosti res, da recimo stvari jemljem zelo zares in da hočem biti popolna v vsem, kar počnem, čeprav me to včasih tudi malce tepe, saj hočem biti krasna mama in žena pa super v svojem poklicu.
Potemtakem ste rojeni v znamenju leva?
Ne, škorpijonka sem. Vendar tedenskih horoskopov ne berem, kakšno knjigo o astrologiji pa je včasih zanimivo prebrati. Toda vse, kar počnem, počnem z veliko ljubezni, da mi včasih kar malce zmanjka energije. Ampak prepričana sem, da kdor veliko daje, tudi veliko dobi.
Petra Radovič
NOVOLETNE PRIREDITVE V HRASTNIKU
Novoletni vrvež so pričeli na Dolu, saj so pričakali prihod dedka Mraza že v petek, 18. decembra popoldne. Letos so pritegnile vzgojiteljice k sodelovanju tudi starše, ki so se odzvali presenetljivo množično. Za igrico o dveh jezikih, ki so jo pripravili, bi skoraj zmanjkalo vlog za vse igralske prostovoljce. Otroci so bili nad izvedbo zadovoljni, kar kaže, da zamisel ni bila slaba. Dedka Mraza so pričakali še v dolski
Posnetki v zakulisju so vedno zanimivi. Dolske mamice pred nastopom nimajo treme.
Kdo je bolj zanimiv?
kinodvorani, kjer jih je pred njegovim prihodom zabaval čarodej Rom Pom Pom, videli pa so tudi lutkovno predstavo Mačkon se uči reči hvala. Lahko so se udeležili še Živ Žava s Čukcem in Rozi, večji pa so se zabavali s skupino The Drinkers. V Hrastniku so bile prireditve v vseh vrtcih, v nekaterih delovnih organizacijah, v športni dvorani in pred bazenom na prostem. Občudovali so mlade plesalce Kazine, čarodeja Saturna, nastop Power Dancers, noreli s Kingstoni, najmlajši pa uživali z Mojco in Kaličopkom. 28.
decembra je pripravila novoletni koncert Rudarska godba, promenandni koncert pa so imeli že v soboto, 26. 12., ko so pripravili v Hrastniku devetminutni ognjemet in je občane nagovoril župan Leopold Grošelj. V prazničnih dneh so si v Hrastniku in na Dolu otroci lahko ogledali risani film Mala morska deklica in komedijo Raztreseni profesor. Uspešni sta bili tudi dve ustvarjalni delavnici, ki sta jih organizirali v knjižnici Antona Sovreta. Ustvarjalnih delavnic bi bilo lahko v prihodnje še več, mogoče namesto kakšne predstave ali drage glasbene skupine.
Fanči MOUK, foto B.K.
Čarovnik je zabaval otroke pred steklarskim gradom
p. Tr.jr.^-;;;?
A NKE1A
Klavrna sramežljivost
Kolikorkoli je že situacij, ki na trn stopajo osebnim pogledom, zmogljivostim, interesom,... vendarle vsakič lahko odreagiramo, kot da nam v dani situaciji ni niti najmanj nerodno. Tako menda pravijo strokovnjaki, ki ugotavljajo, da imajo sramežljivi ljudje zelo malo zaupanja vase ter precenjujejo zmožnosti drugih in vse prevečkrat podcenjujejo lastne. Kar pomeni, da le stežka uveljavljajo svoj prav in četudi jih kdo osvaja pač mislijo, da se le heca. Včasih je celo lepo, če kdo "zafarba" od sramežljivosti, ampak ponavadi rdečico povzroča bodisi jeza bodisi ljubosumje. Če pa zna biti sramežljivost tudi prisrčna - so ugibali naključni anketiranci.
Tekst in foto: ER.
Gordana Mohor, študentka iz Hrastnika:
"Sramežljiva sem, če sem med ljudmi, kijih ne poznam in težko navežem nove stike."
Borut Jamšek, dijak iz Hrastnika:
"Ne znajdem se pogosto v položaju, da sem sramežljiv. Vendar bolj kot je človek komunikativen, boljše je."
Boštjan Špeglič, učenec iz Hrastnika: "Nisem sramežljiv. Toda sramežljivost pri kakšnih kolegih in kolegicah me ne moti."
Sead Bebič, mehanik iz Trbovelj: "Sramežljive punce mi niso všeč. Sramežljivi ljudje v življenju zamudijo veliko lepih trenutkov."
Jelka Rozina, dijakinja iz Trbovelj: "Sleherni človek je kdaj sramežljiv, odvisno je pač od situacije."
Franc Vidmar, ključavničar iz Trbovelj:
"Kaj pa vem, kdaj mi je bilo najbolj nerodno. Toda raje imam korajžne ljudi, saj imajo sramežljivci zmeraj tremo."
Dušan Florjan, ključavničar iz Trbovelj:
"Sramežljivostjo lahko v življenju tudi prednost."
Klaurna
sramežljivost
Barbara Matko, trgovka iz Trbovelj: "Če me kdo preseneti, postanem sramežljiva. Ampak sramežljivosti se je treba odvajati tako, da se veliko družiš in pogovarjaš z ljudmi."
Tea Klenovšek, učenka iz Trbovelj:
"Mislim, da se sramežljivi ljudje manj pretvarjajo v življenju."
Petra Žgajner, dijakinja iz Trbovelj:
"Sramežljivost pri drugih me moti takrat, kadar kdo preveč koleba ali se obotavlja. Kakšnim pa sramežljivost paše."
Dijana Jusufovič, učenka iz Kisovca: "Tremo imam, če je treba v šoli nastopati; do fantov, prijateljic in drugih situacij pa ne. Sramežljivost ni prijetna zadeva."
Tea Zidar, učenka iz Zagorja: "Nerodno mi je, če v šoli česa ne znam. Sramežljivi ljudje mi niso všeč, ker so premalo komunikativni."
Lucija Rebolj, učenka iz Zagorja: "Če spoznam kakšnega fanta, mi je nerodno. Sramežljivi ljudje so mi všeč, ker so bolj pozorni."
h?:l7T.a,i 3
14. PROSINCA 1999
Marta Hrušovar
VSE IMA SVOJ ČAS
Tako!
7Aaj je pa zares mimo. Trije modri z Vzhoda so našli hlevček, zvezda repatica je opravila svojo nalogo... in Življenje teče dalje. Zdaj se lahko vsi mirno posvetimo svojim vsakodnevnim opravilom. Stojte! Ne še! Še nekaj nas čaka, da opravimo. Kakor je postavljenje smrečic, lučk in vse ostale božično novoletne okrasitve le enkrat v letu, tako je tudi pospravljanje le te enkratno opravilo. Mogoče pa si niti ne želite, da iz vaših domov izginejo božična drevesca, jaslice in vseh sort migetajoče lučke. Zazdi se vam, da bi jih radi obdržali v svoji bližini vse leto. Tako prijetne občutke vzbujajo v vas, mar ne! Ko bi imeli vse leto v svoji bližini vsa obeležja Božiča in Novega leta. bi lahko vse leto občutili blaženost, mir, srečo skratka vse, kar ste občutili v prazničnih dneh.
Mar bi res?
Vsaka stvar ima svoj čas in bojim se, da božično drevesce za Veliko noč ne bi bilo nič manj bedasto, kot pobarvana jajca za novo leto. Torej, ne bo šlo na ta način! Kljub temu, da so najlepši prazniki v letu mimo, pa zagotovo lahko nosimo občutke, ki so nas prevevali v teh dneh, vse leto v sebi in s seboj. Le zakaj se ne bi imeli radi, se ljubili, želeli srečo in živeli v miru in blagostanju vse leto? Mar so bile naše želje, izražene z mnogimi, med drugim tudi okrancljanimi, besedami ob novem letu res samo prazne fraze? Neee, zagotovo ne! Mislili smo resno! Torej mislimo tako še naprej, vsak dan, vsak mesec do naslednjih praznikov. Pospravimo vso novoletno kramo in shranimo za naslednjo leto. Ugasnimo žmrkajoče, prelivajoče, pojoče in kdo ve, kakšne še, lučke. Vse to so le zunanja obeležja nekega časa, nekega trenutka, ki mine, še preden se ga dobro zavemo. Pustimo pa goreti luč v sebi in razširimo njeno svetlobo. Prav tako, kakor bomo shranjevali vsa "pomagala", ki so nam polepšala praznike, prav tako ali pa še bolj skrbno in pazljivo shranimo vse občutke, ki so nas prevevali v prazničnih dneh. Shranimo vznemirjenost pričakovanja božičnega večera, shranimo tiho blaženost, mir in skrivnost božične noči, shranimo občutke zadovoljstva in radosti vse družine na božični dan in potem shranimo razigranost, prešerno veselost in silno ljubezen silvestrske noči in silvestrskega poljuba. Dobro, zelo dobro si zapomnite te občutke, le tako si jih bomo čez leto lahko priklicali v spomin in se ob vsakodnevnih problemih in skrbeh izgubili v njih in tako obnovili svoje moči ter šli dalje. Silvestrska nočje samo ena, ostalih je mnogo in ne bodo vse lepe in brezskrbne. V takšni "beli" noči je lahko v veliko pomoč obujeni in razširjeni občutek nečesa lepega in nepozabnega, ki se ne da ponoviti, se pa lahko podoživi. Saj vem, ni bilo vsem lepo in prijetno v tem času. Mnogo jih bi te dneve zradiralo s kolendarja. Pisan je mozaik človeških želja in hotenj in usod. Vendar pa, vse mine in letos bo vse drugače! A zakaj naj bi blo letos vse drugače?
Zato, ker nikoli, zares nikoli in nikdar ne moreš dvakrat stopiti v isto reko!
Preprosto, kaj?
Boštjan Grošelj
SPRAVA SE ZAČNE V NAS SAMIH
Tako božični kot tudi novoletni prazniki so čas, ko se utrip življenja nekoliko umiri in imamo ljudje več časa drug za drugega. Vendar se postavlja vprašanje, ali ponujeno priložnost res izkoristimo za poglobljen pogovor z bližnjimi. Še zlasti imam v mislih odnose v družinah, ki večkrat kličejo k prenovi, saj dajemo prednost številnim nebistvenim stvarem. Pri tem zanemarjamo osnovno človeško potrebo po iskrenih in pristnih stikih s soljudmi, kar dela iz nas avtomate, otopele za lepo in dobro v življenju.
Božični mir je samo fraza, če se nas dotakne samo na površini, ko le za hip sprejmemo toploto božičnega dogodka, nato pa se njen blagodejni vpliv izniči na ohlajeni notranjosti. Praznični mir doživimo edino v primeru, ko je mir tudi v našem srcu. Notranji mir pa lahko doživimo le, če smo spravljeni sami s seboj in z drugimi. Če smo torej odpustili sebi in drugim. Kako težko je včasih odpustiti drugim, mnogim pa je še težje prestopiti prag odpuščanja samemu sebi. Naj gre za takšno ali drugačno odpuščanje, vedno velja, da se začne v nas samih. Naj si priznamo ali ne, vedno se sami odločimo za zamero, zato smo tudi prvi poklicani, da jo odpravimo. Če že ne najdemo drugega razloga za takšen korak, ga je dobro narediti zaradi nas samih.
Življenje dobi svojo resnično vrednost šele takrat, ko ga živimo tukaj in zdaj. Če pa gojimo zamero do drugih in lastne občutke krivde, potem Živimo v preteklosti, saj v sedanjem trenutku podoživljamo pretekle slabe izkušnje. Te pa so oblika našega osebnega odziva na določene dogodke, ki bi jih morda nekdo drug sprejel povsem mirno in še pomislil ne bi na zamero ali osebno krivdo. Tudi ni nujno, da se tisti, ki se nam je zameril, čuti krivega in poklicanega, da se nam opraviči. Najbolj zanesljivo je torej, če prvi korak naredimo sami, kajti miselnost, naj drugi najprej začne spravo, slej ko prej vodi v slepo ulico.
Morda se omenjeni predlog komu zdi povsem nesprejemljiv, če ostanem pri milejšem izrazu, vendar je v končni fazi najboljša taktična rešitev. Če se za odpuščanje odločimo neodvisno od drugih, če presežemo pretekle zamere in občutke krivde, začutimo razbremenjenost, sproščenost, skratka, bolje in svobodneje se počutimo. Odpade namreč izguba energije za ukvarjanje z negativnimi preteklimi izkušnjami. Prihranjeno energijo lahko uporabimo za kaj bolj koristnega, za razvijanje naših ustvarjalnih potencialov. Pa še nekaj se zgodi. Zaradi našega drugačnega odnosa do tistih, ki smo jim prej zamerili, se spremeni tudi njihov odnos do nas. Ko doživimo še to spremembo, v vsej polnosti spoznamo pravilnost zgoraj omenjene taktike.
Katero pot bomo izbrali, je odvisno od nas samih. Nihče nas ne sili, zato smo za posledice svojega ravnanja odgovorni izključno sami. Lahko brezupno čakamo na opravičila drugih, kar je kratkoročno udobneje, ker se nam ni treba soočiti s čustvi, ki nas zavirajo in ovirajo. Lahko pa izberemo na začetku sicer zelo težko, a dolgoročno edino pot k notranjemu miru. To je pot sprave, ko vsak pri sebi začne s preseganjem senc preteklosti. Le tako lahko kakovost medčloveških odnosov dvignemo na višjo raven, kar bo koristilo prav vsakemu izmed nas. Sicer vsak praznični mir slovesnega zaključka leta ostane le ena od navideznih podob resničnosti, ki se razblinijo, ko se povrnemo v vsakdanjost.
Ratbo Blažič:
V zasavske kraje je prirajžal z Reke, pravi pač, da koder imaš ženo, tam si doma. In Zasavje mu je všeč, saj je tu lahko izživel tudi svojo ljubezen do arhitekture. V študentovskih letih je sodeloval na več natečajih in prejel več nagrad, med temi za ureditev centra Ljubljane. Posvečal se je tudi urbanističnemu planiranju in projektiranju pretežno javnih objektov. Že nekaj časa imata v Trbovljah arhitekturni biro s samostojnim arhitektom, Jurijem Kolencem. V tem času sta se lotila projekta zagorske tržnice POD URO, sanacije trboveljskega Lovskega gradiča, preureditve hrastniške banke in še opreme kopice drugih poslovnih, trgovskih stavb. V arhitekturi so ga vedno mikale stvari simbolnega značaja. In arhitekturno delo se mu še zdaleč ne zdi zgolj tehnične sorte, saj v tem izraža tudi kulturo, funkcionalnost in nenazadnje univerzalnost časa. In četudi ga arhitekturne ekspresije zmeraj zanimajo, se je posvečal tudi komodnosti in dobremu počutju v ambientu.
Ste se kdaj vprašali: zakaj arhitektura?
Preprosto, vseskozi sem imel afiniteto do oblikovanja. Arhitektura meje zmeraj zanimala in zdelo se mi je, da bi bil v tem poklicu lahko ustvarjalen.
Ampak med študijem ste se verjetno specializirali za določeno področje?
Študij arhitekture je enoten, vendar se proti koncu študija specializiraš za določeno področje. Najbolj me je zanimal urbanizem. Po študiju sem bil nekaj časa pri dotičnem profesorju tudi zaposlen. Kar se mi zdi za nekoga, ki je pravkar končal študij, zelo pomembno. V tem poklicu je sicer zelo težko delati sam, razen če je človek po značaju izraziti "leader". Sicer pa sem zadovoljen, da imava skupaj arhitekturni biro s samostojnim arhitektom, Jurijem Kolencem. Dobro je, če se s sodelavcem dopolnjuješ, saj s tem lažje prideš do inovativnih rešitev. Važen je produktiven team.
Vendar imate o prehodu iz fakultete v delovno prakso, povsem svoje mnenje?
Za mladega človeka, ki se glede lastnih stališč na nek način še išče, je zelo pomembno, da svoje znanje nekaj časa utrjuje. Meni je to uspelo tako, da sem po končani fakulteti delal s profesorjem, saj je zelo dragoceno, da opazuješ prijeme drugih in se razbremeniš določenih vplivov. Kajti drugi ljudje oziroma arhitekti imajo navadno čisto drug pogled na stvar. S tem nekako dograjuješ svoje znanje, da se lahko potem bolje izkažeš kot projektant. To je tudi nek način prehoda iz teorije v prakso, saj mora sicer študent takoj znati plavati, kot bi se temu reklo. In redki so taki, ki jim to odgovarja.
Verjetno se vsak arhitekt lahko pohvali, da mu je kakšen projekt predstavljal še poseben izziv?
Težko bi se odločil za takšen projekt, vendar mislim, da poslovna stolpnica trboveljskega

ID
fj uJaMi
,09
Rudisa, zgrajena pred približno petindvajsetimi leti, še najbolj zvesto kaže moj odnos do arhitekture. Mislim, da mora biti objekt oblikovan zadržano in ne sme biti "modni artikel". Kajti arhitektura je nekakšna trajna vrednota in zanjo ne veljajo pravila, ki so sicer povsem sprejemljiva pri oblikovanju potrošnih dobrin. Toda čeravno upoštevaš, da z objektom ni tako, pa ne moreš pričakovati, da se bo koristnik tvoji "modni kreaciji" prilagodil. Modni kreator sicer lahko reče manekenki, kako naj določeno obleko nosi, v arhitekturi pa ne gre za koketiranje z modo. Zato je zadržanost v arhitekturi nujni del kvalitete. Povečini je laiku najbolj čitljiva forma, kar pa za nek objekt, ki mora imeti kvalitete, ki preživijo modne muhe enodnevnice, niti ni laskavo.
In kako pravzaprav zaznate kvaliteto arhitekture?
Določena zgradba, bodisi da gre za poslovno, stanovanjsko.
industrijsko ali kakršnokoli drugo stavbo, mora tudi pozneje prepričati s formo, v kateri se zrcali logika konstrukcije in estetski čut. Lep primer kvalitetne arhitekture je trboveljska Pošta, pri kateri je arhitektu uspelo ustvariti prepričljiv in iskren objekt, ki me vedno presune. Kvalitetne rešitve imajo nujno za posledico nekakšno napetost, ki je zaznavna ob srečanju z njimi.
Ali dostikrat zapažate videz kraja oziroma ali ga bolj zapažate takrat, kadar vas kaj pritegne ali kadar vas kaj moti ali ste naspiošno zmeraj radovedni do zunanjega ambienta?
Praviloma gre za dve stvari: najprej za vrednotenje objekta in potem za odnos objekta do okolja. Pričakujem, da ima objekt resno in iskreno arhitekturo ter da na zaunaj zrcali karakter. Poslovni objekt mora biti recimo kot tak razpoznaven tudi na zunaj. Nadalje je pomembna postavitev objekta v
14. PROSINCA 1999
n TL T*
Tl?,l IT.
okolje oziroma kako skladno se ta vrašča v okolje. Že pri načrtovanju postavitve objekta je treba ovrednotiti značilnosti okolja in se odločiti ali bo ta poudaril ali prevzel oblikovne značilnosti okolje. Ampak mojstrovina je v tej odločitvi arhitekta, kako naj bi se objekt najbolje in kvalitetno podal v neko okolje. Dober primer za to je, da bo na družabnem srečanju morda še najbolj šik izpadla ženska, ki je vpadljiva na povsem svojstven način in ni nujno, da pride na družabnost ravno v najdražji obleki. Ampak vendar bo na nek način to družabnost oplemenitila. Podobno je z arhitekturo, ampak to je tista umetnost v arhitekturi, za kar pa ti včasih tudi zmanjka časa, ker te priganja investitor. Toda videz kraja me vedno pritegne in prijetneje je, če me pritegne s skladnostjo.
Kakšna pa se vam je zdela novoletna okrasitev v Zasavju?
Novoletna okrasitev mest je vsekakor pomembna, saj menim, daje boljša kakršnakoli okrasitev kot pa nikakršna. Ne vem, koga je treba pohvaliti, verjetno pač občinske može, da je v zadnjih letih, poleg okraševanja, poskrbljeno tudi za vzdušje. Kajti novoletna srečanja, okrasitve, družabne prilike so povsem nekaj drugega, kot če nekoga srečaš v trgovini, ko se vsakomur mudi. Bogat program različnih prireditev je skozi ves december skrbel za družabnost. In namen teh srečanj je bolj toleranten, prijetnejši. Temu se verjetno reče vzdušje in menim, da vzdušje zrcali pomembnost teh okraševanj in prireditev. Morda sem pogrešal novoletno štimungo v izložbah, saj nekatere niso izražale novoletnega leska, ampak vendarle je pohvalno, da je vsako leto novoletno vzdušje obogateno, pestrejše, prijaznejše. Lepo je, da se ljudje srečajo, da se poslavljajo iz ritma starega leta in vzpostavljajo neobremenjene kontakte ter s tem na nek način z optimizmom sprejmejo novo leto.
Tudi rivalstvo se presega na tak način, saj se združujejo ljudje iz vsega Zasavja. Zato mislim, daje zadeva zelo simpatična, ker je tudi odsev časa. Okrasitev je bolj vprašanje vzdušja kot pa estetike.
V	čem je funkcionalnost arhitekture; ali se videz prilagaja dejavnosti ali obratno?
Eno z drugim mora rasti. Vsak arhitekt je pač svojstven, čeprav se neke stilne zadeve ponavljajo, včasih so tudi kakšne stvari sporne. Arhitektura mora biti humana, saj sicer dostikrat deluje odbijajoče.
S kakšnimi problemi se srečuje arhitekt, ali imate vedno dovolj idej za rešitve doglednih projektov?
Morda se sliši nepopularno, vendar je oblikovanje garaško delo. Ideja je iskrica, kjer se drenja veliko stvari, kijih moraš razrešiti, da ideja dobi formo. Zelo pomembneje, da zadevo spelješ na način, ki ima še vedno nek pomen, veljavo in sporočilo. Gra za timsko delo, za usklajevanje med strokami, za želje naročnika, za možnosti izvedbe. Mnogo je čudovitih, iskrivih idej, ampak važno je, da so uresničljive. Projekt je zadeva, ki traja recimo štiri mesece in doživlja tudi zoprne faze, kot so ugovarjanja, dogovarjanja, kompromisi. Tudi prilagajanje je pomembno. Podobno je delu filmskega režiserja, ki je šele takrat zadovoljen, ko mu popolnoma uspe držati gledalca v napetosti skozi ves film.
V	trgovinah velja pravilo, da ima stranka zmeraj prav, kako pa je pri arhitektih in njihovih "strankah"?
Zmeraj skušam "stranki" iskreno svetovati in povedati svoje mnenje, ki ga stranka bodisi sprejme ali pa ne. Iskren pogovor je predpogoj za uspešno delo. Že v startu je namreč treba določene stvari povedati in razjasniti na podlagi zahtevanega. Važno je tudi, da so si investitorji enotni glede gradnje, da se lažje pogovarjaš z njimi. Sicer pa ni
večje sreče, kot imeti investitorja, ki je pripravljen prisluhniti, razmišljati, izmenjati stališča. Izkušnje so me na-učile, da stvari bolje uspejo, če ni vsiljevanja.
Katere svetovne arhitekturne znamenitosti pa ste si že ogledali?
Ogledal sem si najznačilnejše stvaritve Egipta in Grčije, ki sta si povsem nasprotna. V Egiptu meje navdušila monumentalnost, ki odraža način tamkajšnjega življenja, Grčija pa je čudovita glede svobodnega, humanega ustroja. Tudi Italija me mika, ker je dosti temperamentna, toda ne osladna. Bavarska je recimo povsem drug tip arhitekture. In mislim, da ni slučaj, da so Italijani še danes najboljši oblikovalci, saj so vedno odraščali v zelo kultiviranem okolju. Italija je prostor kontinuitete. Od sodobnih stvari pa mi je všeč piramida v Louvru v Franciji. Sploh pa nikoli ne občudujem hiše kot take, ampak je občudovanja vredna ta umetniška vrednost, ki jo izžareva.
Ste v novoletnem času izmenjali veliko daril in voščilnic?
Voščilnic zelo veliko, glede obdarovanja pa se mi zdi pomemb-nejša pozornost kot vrednost darila. Veliko mi pomeni iskren pogled ali iskren stisk roke.
Katero lastnost spoštujete pri ljudeh?
Iskrivost, duhovitost, prijaznost, poštenost. Ni nujno, da si z nekom prijatelj, velikega pomena je zmožnost iskrene komunikacije.
Vas je mogoče presenetiti?
Mislim, da ja.
Pa hobiji?
Veliko veselje imam z rožami in mislim, da kot amater vrtnarjenje
kar obvladam. Raznežim se, če kakšna roža porata in vzklije. To so drobne radosti, ki mi pomenijo strašansko veselje.
Radi hodite na slikarske razstave?
Svojčas sem ogromno spremljal slikarske razstave, zdaj pa malo manj. Na slikarske razstave grem zelo rad, to je tudi del kulturnega dogajanja, o katerem mnogi pravijo, češ, saj se nič ne dogaja. Ko je na sporedu gledališka predstava pa opaziš, daje v dvorani le kakšnih petdeset ljudi. Skratka, dosti je raznih kulturnih dogajanj, vendar jih ljudje bolj malo spremljajo. Tudi z ogledom slikarskih razstav je podobno: bistveno je, da slikarske razstave so ter da imaš do njih nekakšen odnos, pa naj je ta pozitiven ali negativen. Saj kakšne slikarske razstave pa povsem navdušijo.
Ali v družini vse "pohištvene, arhitekturne" probleme prepuščajo vam?
Dogovorimo se, vendar imam status "strokovnega sodelavca".
Kakšen dialog vas navduši?
Iskren in sproščen.
In prosti čas?
Tega mi popestrita vnuka, ki sta svojevrstna poslastica.
Tekst in foto: Petra Radovič
r C- j j

ZA ZAKLJUČEK LETA V SVIBNU 27.12.1998
Darja Celestina, rekorderka, 730 vzponov je nabrala, z doma izdelano medaljo
Kako turobni so ti zimski dnevi!
Bo spet politika na TV drevi?
Še soseda ni več na klepet, si mora pač premrzle ude gret.
A takle dolgčas gre na živce, iz kleti si vzameš malo pivce, s hladilnika pa dober, masten zalogaj, melšpajs, kekse in še marsikaj.
Janez Kres se je 400-krat povzpel
No, tako hudo pa spet ne bo, saj stalni gostje Svibna smo, četudi so poplave, sneg, mi redno pridemo v ta breg.
In vsakdo svoj rekord ima,
vsak, ki mnogokrat v Svibno se poda,
to Darja je in Majda, Tone, Cveta, Milena, Mojca,
Zlato, Borut, Greta.
Lombergar Laura, najmlajša ljubiteljica Svibna, ga je 200 krat obiskala
Tudi z druge strani so dodobra shojene poti,
Darinka, Mirko z Loga in še kdo, na Svibno hodijo zvesto.
Zdaj, ko zaključujemo to staro leto, želimo si, da v novem hodimo zavzeto še bolj kot smo doslej, saj to bo pomenilo, da bo življenje se na bolje obrnilo.
Tako nalagaš si maščobno tkivo, sede prebereš kakšno dobro čtivo, a vendarle počasi le spoznaš, da na gibanje premalo daš.
Cveta Rozina je bila 300-krat na vrhu	Avtorica pesmi, Slavka Matoz, 100-krat na vrhu
Neutrudno tečeta navzgor še Nace, Tine, in redno pride še s soprogo Hine, nikoli pa ne manjka Janez Kres, ki prisopiha kot Simplonexpress.
'vrven o In zdravo
.jSdm /e/,o f.9.9.9/
Slavka in Peter Matoz, foto M.Š.
ti a atrla.lvTL
14. PROSINCA 1999
FRANCI ROZINA
LETO POGINA RIB
Franci Rozina je predsednik Ribiške družine (RD) Zagorje, katere član je že kar nekaj desetletij. Kot devetletni fantje bil takrat v petdesetih letih, eden prvih, kije opravil ribiški izpit v Zagorju. Seveda so takrat ribarili z veliko slabšo in preprostejšo ribiško opremo, kot v zadnjem desetletju. »Veseli smo bili, če smo imeli vsaj pol metra prave ribiške vrvice (laks), pritrjene na leskovo palico«, je v pogovoru, ki smo ga opravili na njegovem domu, ob družbi štirih mačk in akvarijskih ribic, dejal Franc, ter dodal, da mu predsednikovanje vzame marsikatero urico prostega časa, ki bi jo sicer preživel ob vodi. Z ribiško palico.
Ste, preden ste postali predsednik RD Zagorje, aktivno delovali v družini?
Prej sem bil kar dvajset let tajnik RD. Občasno sem tudi pošiljal različne prispevke za glasilo ribičev. Lahko povem, da sem pred približno dvema letoma kar nekaj časa razmišljal ali naj sprejmem ponujeno funkcijo predsednika ali ne. Je veliko dela in odgovornosti.
Za ribištvo je po drugi svetovni vojni veljalo, v nasprotju z lovstvom, da so se z njim bavili nekoliko revnejši sloji prebivalstva. Nekako je bilo lažje oziroma ceneje nabaviti ribiško palico ali jo izdelati, kot kupiti drago lovsko orožje. V zadnjem času so tudi pri nabavi kvalitetne ribiškeopreme, potrebne vrtoglave vsote denarja.
Pred drugo svetovno vojno so se z ribolovom ukvarjali predvsem premožnejši. Nekateri so bili celo lastniki potokov ali sojih imeli v najemu. Po vojni je bil za mnoge ribolov lažje finančno dostopen kot npr. lov. Poleg tega je bila ulovljena riba zelo pomembna prehrana v tistih povojnih časih. Sčasoma seje ribištvo uveljavilo tudi kot sprostitvena dejavnost. Na raznih tekmovanjih v športnem ribolovu v Sloveniji, vidim da imajo nekateri ribiško opremo vredno več tisoč mark.
In vaša oprema?
Imam okoli dvajset različnih ribiških palic, a nobena ni bila dražja od nekaj deset tisoč tolarjev. Tiste malo boljše palice, npr. polagalke, dolge od 14-16 metrov, dosežejo ceno tudi do sto tisoč tolarjev. Sam se zadovoljim s cenejšimi. Saj oprema niti ni tako pomembna. Tudi znanje, izkušnje, nekaj veljajo.
Koliko članov je v vaši RD? Vem, da so nekateri »ta pridni«, v času gradnje ribiškega doma izstopili.
Pred leti je bilo v naši družini celo nekaj več kot 300 članov. Nekaj se jih je res med gradnjo doma izpisalo, a se v zadnjem času ponovno vpisujejo. Trenutno je članov okoli 100, 25 pa je še mladincev. Je pa nekaj tudi enodnevnih ribičev, ki pa niso člani.
S koliko kilometri reke Save in potoki upravljate oziroma gospodarite?
Skupno upravljamo z okoli 50 ribolovnih vod in 60 kilometri gojitvenih potokov. Naš rajon je reka Sava od Putjoreka do mostu v naselju Sava, potok Medija s pritoki, kot so Kotredežšica, Ribnica, Orehovica, Lesji potok ter še nekateri drugi manjši pritoki v Savo.
Katere vrste rib so v teh vodah?.
V	potokih predvsem potočna postrv, tudi amerikanke, v Savi pa okoli deset vrst rib, od mrene, postrvi, podusta, ostriža, klena, platice, krapa,... do naj večjega sulca.
Kaj pa rakci, kače, race, čaplje?
V	zadnjem času je kar nekaj sivih pa tudi belih čapelj, kormoranov in rac, ki nam kar dobro redčijo ribe v potokih. V vodi so tudi školjke, rakcev skorajda ni več. V blatu živijo tudi piškurji (vrsta rib), nadalje so ob potokih in tudi ob Savi kače kobranke pa »pižmovke«, ki so zelo podobne podganam, le ploščati rep imajo ter še nekatere manjše živali.
Kaj so glavne naloge vaše RD? Je to gospodarjenje z domom, oskrba ribnika,...?
Dom je postranska dejavnost. Skrbimo še za ribnik in urejenost okolice, za ribogojnico v Kisovcu, zelo pomembna naša dejavnost so tudi čistilne akcije ob potokih. Najpomembnejše pa je, da poskrbimo, da rib v potokih ne zmanjka. Skratka za zrejo rib, predvsem potočnih postrv. Ribogojstvo je zelo zahtevno in strokovno delo. Od prezeblih zimskih izlovov postrvjih drstnic, vzgoje ribjega zaroda, izlovov v gojitvenih potokih, pa vse do vnašanja rib, predvsem postrv, v ribolovne vode.
V	preteklem letu je bilo vaše delo, če lahko tako rečemo, jalovo. Kar nekaj velikih poginov ribje bilo v gojitvenih potokih. Kako bi ocenili to leto?
Katastrofalno leto! Poglejte, kar nekaj večjih poginov rib smo zabeležili. Prvega malo večjega v juniju na Izlakah v potoku Orehovica, ko naj bi zaradi zastrupitve s klorom poginilo več kot 2400 večjih postrvi. Toliko smo jih namreč pobrali izvode, veliko jih je odnesla voda. Kasneje so v potoku Kotredežšica, od zagorskega letnega kopališča navzdol do ribnika - verjetno zaradi klora - poginile vse ribe. In sicer redka vrsta mren, ki so drugje v Sloveniji zaščitene. Okoli 500 ribje poginilo še v Mediji pri rudniku, od separacije naprej ter še enkrat v potoku Orehovica, nekoliko višje kot prvič, kjer smo vložili okoli 5000 rib. Vse so poginile.
Zadnji večji »ribomor« seje zgodil sredi decembra v potoku Medija. Od tovarne Siporex do reke Save, ni bilo najti žive ribe. Pomrlo je vse, od rib, majhnih črvov in drugegaživla v vodi. Občutki ribiča, ko pride zaradi takih malomarnosti do izničenja večletnega prostovoljnega, neplačanega dela, so dobesedno »svinjski«. Zagotovo je prišlo v vseh naštetih primerih do zastrupitve. Do kakšnih, bodo tako v tem primeru kot pri drugih pokazale opravljene analize vzetih vzorcev vod, sedementa

Franc Rozina, ribič
in rib na mestih pogina.
Kdaj pričakujete, da bodo po opravljenih analizah poznani zastrupljevalci oziroma krivci pogina rib v letu 1998?
Upam, da v tem letu.
Ter seveda povrnitev nastale škode, ki je velika.
Pri tem nisem tak optimist. A upajmo, da se povzročitelji pogina rib zavedajo škode, ki sojo povzročili.
Kakšni so načrti, naloge RD v tem letu?
Radi bi pridobili vso manjkajočo dokumentacijo ribiškega doma, vse ostale dejavnosti pa bodo odvisne predvsem od naše finančne situacije.
Kdaj bo možen ribolov v ribniku?
Konec aprila, v začetku junija bomo organizirali tudi tekmovanje. Tretjega julija bo družinsko tekmovanje v Savi, 1.avgusta občinsko tekmovanje v ribniku in 9.oktobra lov na sulca.
Tekst in loto: Igor Goste
HRASTNIŠKI ČETVERČKI USPEŠNI PRVOŠOLCI
Hrastniške četverčke je tudi ob letošnjih praznikih sprejel župan Leopold Grošelj in jim izročil novoletna darila. Srečo, zdravje in uspešno šolsko leto jim želimo tudi bralci Zasavca. V jeseni so namreč postali prvošolčki in kot pravi razredničarka Vojka TUŠEK v 1. a razredu, so se že dobro vživeli. Med sošolci so priljubljeni, le včasih so nanje malo ljubosumni, ker so bili že v Jani pa na televiziji in pri Jonasu. Radi berejo, kar bo dobro vplivalo tudi na kasnejši učni uspeh. Posebno lepo bere Patricija, Kristjan pa se zelo trudi in dosega podobne uspehe. Nekaj
težav s koncentracijo pri pouku ima še Kevin, ki je tudi sicer nekoliko manjši. Šola jim gre na roke in ob raznih stroških zahteva plačilo le za dva. So pa tudi četverčki vzgojeni v solidarnem duhu, kar so pokazali ob novem letu. Ko so v razredu zbirali denar za otroke, obolele za rakom, so ga prinesli vsi štirje.
In kaj bodo postali, ko odrastejo?
Timotej in Patricija bosta frizerja in imela bosta skupen lokal. Kristjan bo čarovnik, Kevin pa bo vozil tovornjak in nič drugega. Zaželimo jim, da se izpolnijo tudi ti njihovi načrti.
Fond MOUK
ZDRAVILNE RASTLINE
Maurice Messegue je eden izmed ljudi, ki niso nikoli izgubili vere o izročilu rastlin na človekovo počutje. V skrivnost zdravljenja z zdravilnimi zelišči ga je uvedel oče. Odtlej je vse svoje delo posvečal odkrivanju učinkovanja različnih zeli na naš organizem. Del teh njegovih odkritij, pa tudi odkritij, nasvetov, napotkov, receptov drugih zeliščarjev, kot so pater Simon Ašič, Paraccelsus... prav radi prinašamo tudi na vas, bralce Zasavca. V kolikor poznate kakšen skrivnosten recept zdravljenja z rastlinami, bomo v uredništvu zelo veseli, če nam ga pošljete. Na kratko tudi opišete, kakšne bolezni vasje omenjeni pripravek iz zdravilnih rastlin pozdravil, okrepil vaše telo in duha ali vam kako drugače pomagal. Naj pomaga še drugim, r	ki bodo te vaše nasvete lahko
J	prebirali v Zasavcu.

SLEZ
Slez in njegov bratranec sta najbolj blagi zdravilni rastlini. Maurice je v svoji knjigi opisal navadni slez, ki mu rečemo tudi ajbiš, slezen, zelnik... Je visoka rastlina, ki ima srčaste liste in velike rožnate cvetove. Pravijo, da seje slez preselil v Evropo iz osrednje Azije. Godijo mu •-Ss~' globoka in vlažna tla. Cvete od avgusta do septembra.
Že v antični dobi so ga uporabljali kot zdravilno rastlino; zaradi njegovih blažilnih lastnosti in pa zato, ker mehča tkivo, ki je oteklo ali otrdelo zaradi okužbe. V srednjem veku pa zdravili vročino, kašelj, prehlad, zamašene dihalne poti in glavobol. Pri slezu uporabljamo vse dele rastline: cvetove in liste kot omehčevalno sredstvo ali prsno zdravilo (grlo, angina, bronhitis) in korenine. Korenine so še nekoliko bolj blažilne kot cvetovi in listi. Učinkujejo kot razmehčevalo, pomirilo, zaščitno sredstvo in blažilno vplivajo pri vseh vnetjih. Slezove korenine lahko uporabljamo pri boleznih grla ali pljuč, prebavnih motenj (trebušnih krčev, driske, zaprtja), želodčnih čirov, vnetju mehurja in ledvic (posebno še pri ledvičnih kamnih), kot grgralo proti abcesu na dlesni in aftam (žvečenje).
Cvetove nabirajmo poleti ob suhem vremenu, tik preden se razpro, liste približno ob istem času, korenine pa izkopavamo jeseni. Cvetovi so občutljivi, zato jih sušimo v senci.
Nasveti »naših mam«
Čaj kot zdravilo za pljuča naredimo tako, da 10 ščepcev suhih listov in za oreh korenin pustimo eno uro stati v pol litra vode, pri temperaturi med 20 in 30 stopinj. To precedimo in spijemo še isti dan.
Obkladke za oči proti vnetju veznice si pripravimo tako, da skuhamo prevretek iz kavne žličke cvetov (za skodelico vode).
Posebno grgralo, ki blagodejno učinkuje proti kašlju, angini in bronhitisu pripravimo tako, da v četrt litra vode prevremo za oreh velik kos korenine, 5 ščepcev žajbljevih cvetov in makovih cvetov.
SLOVARČEKtAFTE-Majhni, boleči, kostanjasti čiri, ki se pojavijo sami ali v gručah na notranji strani ust in trajajo pet do deset dni. Ranice so sivkasto bele ali bledo rumene in imajo rdeč rob. Najpogosteje se pojavljajo pri mladostnikih in pri ženskah tik pred začetkom menstruacije.
Pripravil Igor Goste
FMŠTFRC FM/ZŠTERC FMŠTERG FM/lfŠTERC FMNŠTERC FMŠTtfe	FMŠ7TRC FMŠTTM
GLASUJTE ZA SVOJEGA SPLOŠNEGA ALI DRUŽINSKEGA ZDRAVNIKA
Vključili smo se v VIVINO akcijo "MOJ ZDRAVNIK", ki bo potekala do konca marca. Naša prva, VIVINA pa že tretja takšna akcija. Namen te akcije je, da damo poudarka in opozorimo na ljudi, ki delajo v splošni in družinski medicini, saj nas le-ti spremljajo od rane mladosti pa do pozne starosti in nam velikokrat svetujejo, pomagajo, včasih pa je dovolj, da nam samo prisluhnejo.
Akcija je namenjena vsem vam, ki bi radi javno pohvalili svojega splošnega zdravnika. Svoj glas lahko oddate na časopis ZASAVC, mi pa ga bomo posredovali VIVI.
SEVEDA LAHKO VSAK GLASUJE LE ENKRAT
Glasovalci v akciji "MOJ ZDRAVNIK" boste udeleženi v žrebanju na koncu akcije in srečnež bo šel na krajše potovanje s pokroviteljem.
Za etičnost in korektnost poteka glasovanja skrbijo: primarij dr. Marko Demšar, kije predsednik komisije, in člani: dr. Ivan Cibic, dr. Dean Klančič, dr. Pavle Poredoš, doc. dr. Marjan Premik, dr. stom.
Poleg bralcev Zasavca in Vive sodelujejo še bralci Dolenjskega lista, Gorenjskega glasu. Novega Tednika, Tednika in Vestnika ter poslušalci trinajstih radijskih postaj.
Ime in priimek
Naslov
MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/|o predlagate, zdravstveni dom): Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu najbolj navdušuje:

SKUPEN KONCERT ZARJE IN AKADEMIKA
Zvečer, 18. decembra je potekal v gledališki dvorani DD Trbovlje božično novoletni koncert. Pripravila sta ga moški pevski zbor Zarja in mešani pevski zbor Akademik iz Trbovelj. Obema zboroma je dirigiral njun stalni zborovodja Blaž Rojko. V prvem delu koncerta seje domala polni dvorani poslušalcev, predstavila Zarja z deli In ecce homo Alda Kumarja, Adeste fideles, Raduj človek moj v priredbi Janeza Močnika ob orgelski spremljavi Francija Očkona, Vive lamur v priredbi V. Voduška, Deep river v priredbi Alojza Srebotnjaka in solistom Rihardom Majcnom, s skladbo Perijatev Jakoba Ježa pa so sklenili prvi del koncerta. Zadnja skladba je še posebno razvnela poslušalce, zato so bili izvajalci deležni še posebno dolgotrajnega ploskanja. Nato so Zarjani čestitali skladatelju Jakobu Ježu, ki je bil na koncertu navzoč, k njegovemu 70 letnemu delovanju oz. njegovemu rojstnemu dnevu. Podelili so mu zlato značko zbora ter mu toplo čestitali. Med odmorom sta najprej nastopila klarinetist Janez Benko in pianist Matjaž Kmet, nato pa sta nastopila gosta iz Samare iz Rusije kitaristka in pevka ter violinist, ki sta skupaj z Zarjani izvedla Večerni zvon. V drugem delu je Akademik, zbor je tokrat štel 39 pevcev, zapel naslednja dela: Dober večer v priredbi M. Rožanca, So tri avbeče rdeče v priredbi Z. Š vikaršiča, Hakuna matata Eltona Johna s sodelovanjem Matjaža Kmeta, Janeza Benka ter bobnarja Sebastijana Snoja, You are the sunshine of my life Steve Wanderja s solistko Nevo Mam in bobnarjem S. Snojem, Connel vito M.M. Littleja, The little drumer boy Harrya Simeona s sodelovanjem M. Kmeta in S. Snoja. Božična noč Mirka Renerja z orglarjem F. Očkonom, na koncu pa so zapeli še Sveto noč Franca Graberja. V tretjem delu pa so z obema zboroma nastopili še člani pihalnega orkestra Glasbene šole Trbovlje. Pod vodstvom Marjana Korošca so najprej zaigrali A stvikling christmas, nato pa skupno z obema zboroma še Amazimg grace in Jingle beliš. Vmes, med koncertom je župan občine Trbovlje, sicer član Zarje, L.Žiga Žgajnar, čestital vsem izvajalcem in poslušalcem vesel Božič in srečno novo leto 1999. Vsi nastopajoči so se predstavili na tem koncertu v najlepši luči, z izbranim in zahtevnim programom. Nastopajoče je povezovala z napovedovanjem Neva Marn. Bilje lep koncertni večer!
Tine Lenarčič
•	grafični inženiring
•	tiskarna in založba
•	štampiljke in klišeji
•	reklamni napisi
1.	ste nezadovoljni?
2.	bi radi napredovali?
3.	radi delate z ljudmi?
pisarna GRAFEX
Od interesentk (-ov) pričakujemo izobrazbo VI. ali Vit. stopnje.
Nudimo redno zaposlitev.
-	priučevanje v delo
■	stimulativno nagrajevanje
-	dodatno izobraževanje
■	neomejeno napredovanje
Prijavo s kratkim življenjepisom, dokazilom o stopnji dokončane izobrazbe in opisom doslej pridobljenih delovnih izkušenj pošljite v 14 dneh na naslov:
GKAFEX, p.p. 18,1411 Izlake, tel.: 0601 74 180
•	produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
•	snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
•	VHS, S-VHS, BETA SP
Milgpoi
vidni •
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029,884 209 GSM: 041 681-584
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA 1 V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIONA ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
Jr, rredišfe Sic^nije
tel.: 061883 740
Cš
Efir^TT O T7. Ji
ulebslgo 7
DUNJA POŽARŠeK
Dela kot koordinatorka za dobro počutje in optimalen razvoj otrok v Vrtcu Litija, kjer se je kot diplomirana pedagoginja zaposlila lani aprila. Način dela je svetovanje oziroma osveščanje o vzgoji, problematiki vzgoje, o akutnih problemih pri razvoju predšolskih otrok in sodelovanje pri oblikovanju klime, vzdušja v vrtcu. V litijskem vrtcu se ponašajo z izjemnim vpisom otrok v vrtec, tako da so letošnje šolsko leto odprli še deveto vrteško enoto Polhec v Šmartnem.
"V vseh obdobjih razvoja se otrok največ nauči z igro,” je dejala, ko je omenila pomen igre v otrokovem razvoju. Ne dela neposredno z otroki, zanimanje pa ji vzbudijo otroci, ki so na kakršenkoli način asocialni. Zato poudarja sodelovanje z vzgojiteljico, saj skupno lahko osvetlijo marsikakšen problem. Čeprav vztraja pri dejstvu, da otrok svoje sposobnosti razvija preko igre in da se z igro tudi najlažje spodbuja otroka, pa zatrjuje, daje ustrezno igro marsikdaj zelo težko najti. Vsekakor naj bi bila igra pozitivno usmerjena, prilagojena otroku in sprostilna.
"Sprostilne so tiste igre, v katerih otrok zares uživa," je povedala, kar pa je dostikrat možno le z večjim izborom iger, pri čemer so marsikdaj prikrajšani. Stimulacije se od otroka do otroka razlikujejo, saj so nekateri zelo prilagodljivi, drugi se bodo le stežka podali v igro in tako dalje, vselej pa je važno, da otroka igra pritegne. Ker je sedanja družba dokaj pridobitniško in storilnostno usmerjena, je mnogokrat otrok tisti, kije najbolj dovzeten za razne vplive. Stvari imajo na otroke vpliv tudi zato, ker ti še ne znajo selekcionirati, predvidevati in si zadeve razlagati.
"Pozornosti do otroka je že dosti, vendar je ta povečini negativna," pravi, zato so v začetku šolskega leta skupno z vzgojiteljicami pripravile za starše predavanje o pomenu celostnega razvoja otroka. Kajti pozornost staršev je očitna le pri malošolcih, ker se lotevajo konkretnejših nalog, kot je predpriprava na osnovno šolo. "Otroku tudi zelo hitro rečejo, da je hiperaktiven, nemiren, potem pa ugotovim," je rekla, "da le živi v okolju, ki mu ne dopušča veliko gibanja in se ima v vrtcu priložnost sprostiti in razmigati." Prav tako opaža, da so starši preveč zaskrbljeni za otroka, namesto da bi bili sproščeni. Najpomembnejše pri vzgajanju pa se ji zdi omogočanje otroku, da izživi svoje sposobnosti, interese. Ter da se lahko igra še naprej v osnovni šoli, čeprav se oblika in vsebina igre spreminja, saj je sicer prehod iz male v osnovno šolo za otroka neprijeten. Tudi glede prihajajoče devetletke se ji zdi, da bodo uspešnejše tiste osnovne šole, ki sodelujejo z vrtci.
Pravi, da ponavadi drži, da kdor prej pride, pač prej melje. Do sebe in do drugih pa je zelo zahtevna. Prosti čas preživi z dveletno hčerkico in povsem drobne malenkosti jo razvedrijo. Od vrlin pa pri ljudeh najbolj spoštuje razumevajoč in toleranten pristop. Sodelovalne možnosti jo zmeraj pritegnejo.
Petra Radovič
SV. FABIJAN IN
SEBASTIJAN,
MUČENCA
(20. januar)
20. januarja praznujeta svoj god dva, nekoč precej poznana svetnika. Vendar se najbrž nista niti poznala, saj sta živela na različnih krajih.
Sv. Fabijan
Fabijan je bil papež od leta 236 do 250 in velja za najuspešnejšega voditelja Cerkve v 3. stoletju. Fabijan je bil Rimljan in seje v času volitev novega papeža vrnil v Rim. Bilje poznan kot pošten in zaupanja vreden kristjan. Zato je bil ob splošnem odobravanju vsega zbora izvoljen za papeža. Morda je k temu pripomoglo tudi znamenje - pred izvolitvijo se je z neba spustil golob in se usedel Fabijanu na glavo. Ljudje so sodili, daje to božje znamenje.
Fabijan je imel velike upravne in voditeljske sposobnosti. Organiziral je rimsko Cerkve tako, da so diakoni odslej živeli v okoliših, za katere so bili zadolženi. Določil jim je tudi pomočnike, uredil pa je tudi notarsko službo. Notarji so skrbeli za zapiske, nadzirali pokopališča, zbirali podatke o mučencih... V Fabijanovem času so načrtno uredili krščanska grobišča v katakombah.
Večina obdobja papeževanja sv. Fabijana je bila za Cerkev dokaj mirna. Fabijanu je uspelo umiriti nekatere spore v cerkveni občini, prav tako paje z modro in odločno besedo posegal v oddaljene cerkvene občine. Cesar Filip Arabec je kristjane spoštoval in je Fabijanu dovolil prenos posmrtnih ostankov papeža Pontijana, ki je umrl v izgnanstvu, v Rim. Toda oktobra 249 je zavladal cesar Decij, ki je bil sovražno nastrojen do kristjanov. Že januarja leta 250 je pričel preganjati Cerkev. Sam osebno je na smrt obsodil Fabijana.
Fabijana so pokopali v papeški kripti Kalistovih katakomb. Njegov grob so odkrili leta 1854. Upodabljajo ga z golobom na glavi ter z znamenji mučeništva (meč, palma).
Sv. Sebastijan (Boštjan)
O sv. Boštjanu ni toliko zgodovinskih podatkov kot o Fabijanu. Sv. Ambrozij je zapisal, da seje rodil v Milanu, umrl paje mučeniške smrti v Rimu (v drugi polovici 3. stoletja). Pokopan je ob Apijski cesti v Rimu, nad grobom so kasneje sezidali lepo cerkev.
O Boštjanu seje ohranila legenda. Po tem sporočilu je bil stotnik cesarske telesne straže v času vladavine Maksimijana in Dioklecijana. Bilje moder in pošten ter pravičen mož, zvest v svoji službi, vedno pripravljen pomagati. Podrejeni vojaki pa tudi dvorjani so ga cenili in spoštovali zaradi njegovega značaja. Kot vojaški poveljnik je imel dostop do ječ in morišča. Mnoge obsojene kristjane je tolažil v poslednjih trenutkih. Toda tudi v vojski seje pričela čistka. Ko je cesar izvedel, daje tudi Boštjan kristjan, gaje obsodil na smrt. Privezali so ga za steber in zasuli s puščicami. Ko je omahnil, so ga pustili, da bi umrl počasne smrti. Toda pobožna vdova gaja na pol mrtvega odnesla v svojo hišo in mu stregla, dokler ni okreval. Boštjan seje kasneje vrnil na dvor in cesarju očital krivično in krvoločno trpinčenje kristjanov. Cesar gaje ukazal odpeljati na dirkališče, kjer so ga pobili s koli. Pokopali so ga ob Apijski cesti.
Svetega Boštjana so že zelo zgodaj pričeli častiti kot priprošnjika zoper kužne in nenadne nalezljive bolezni. Za zavetnika so si ga izbrali razni stanovi: vojaki, lovci, livarji, kamnoseki, vrtnarji, prav tako pa tudi razne bratovščine za pomoč ljudem ob epidemijah. Upodabljajo ga privezanega za steber ali drevo in puščicami v telesu.
Godovni dan obeh svetnikov je "zašel" tudi med vremenske pregovore: Sveti Fabijan in Boštjan sok v drevje poženeta.
Branko Nimac
14. PROSINCA 1999
Jo n.!Tr: TF 0.7". Ji
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA ■ MI VAS NAGRADIMO
FRANCE REŽUN, seje glasil pravilen odgovor naše 11. literarne uganke. Mnenja smo, da boste kos 12. literarni uganki. Sprašujemo vas po imenu pesnika, ki seje rodil 1844 na Vršnem pod Krnom. Po končani goriški gimnaziji je študiral bogoslužje. Postal je kaplan v Kobaridu, tu je doživel svojo idealno ljubezen. Postavili so ga za kaplana v Rinherberger ker je bolehal, seje dal predčasno upokojiti. Ostal je še vikar v Gradišču. Umrl je leta 1906 v Gorici. S poezijo se je ukvarjal že kot otrok. Prvo pesniško zbirko Poezije je izdal leta 1882. Leta 1888 je izdal drugi zvezek Poezij, 1903 tretjega, četrtega je leta 1908 izdal Meško. Velja za največjega slovenskega lirika med Jenkom in slovensko moderno.Pisal je ljubezenske pesmi (Kako srečno sva se ljubila, Ti meni svetlo sonce...), domovinske (Soči, Domovini, Na potujčeni zemlji...), življenjsko pripovedne pesmi (Ujetega ptiča tožba, Nazaj v planinski raj...) ter pripovedne pesmi. V pomoč pri ugibanju naj vam bo tudi del njegove ljubezenske pesmi.
IZGUBLJENI CVET
Sinoči je pela, ko slavček ljubo, zakaj pa je dane rosno nje oko?
Sinoči cvetoča, rudeča ko kri, zakaj pa ji danes obrazek bledi?
*
Avtor:
Moje ime: Naslov:
RAZPISUJEMO NATEČAJ ZA ZASAVČEVO LITERARNO NAGRDADO
Spoštovani literarni ustvarjalci!
Nekako smo se navadili, da za praznik kulture dodamo literarno prilogo LIST, ki pa je brez vašega truda nikakor ne bi izdali. Tudi za prihodnji 8. februarje želimo izdati.
Pravila natečaja so vam tako že znana, vendar jih bomo še enkrat ponovili. Natečaj je javni, v konkurenco sodijo pesmi in prozna dela, kijih še niste objavili. Prispevke pošljite do 6. februarja 1999 na uredništvo Zasavca. Poleg prispevka, ki naj bo podpisan s šifro, (in NE Z VAŠIM IMENOM IN PRIIMKOM) dodajte še eno kuverto, ta naj bo zapečatena, nanjo pa zapišite vašo šifro, v kuverto pa vaše ime in priimek ter naslov.
Ureništvo
TRBOVLJE
•	produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
•	snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
•	VHS, S-VHS, BETA SP
MVŽgpal
-«'£ vidni, ^
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029,884 209 GSM: 041 681-584
' ,- g - .-v j

NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
L

OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
14. PROSINCA 1999
t 3 p o ? ]; n
Dvignil seje iz ruševin, ognja, pepela in pozabe. Kot ptič Feniks seje pojavil na obzorju zore novega tisočletja.
In množice so mu klicale
V Spodnjih Izlakah so 26.12.1998, otvoril dnevni bar in nočni klub IMPERIUS.
Tistim, ki ste ga že doživeli najbrž ni treba več kaj povedati, tisti, ki pa se v Imperiusu še niste uspeli zabavati, pa to le čimprej storite; ne gre le za uživanje ob pijači, ob poslušanju glasbe, pač pa za vas lastnik,
FRANCI TURNŠEK, vsak teden pripravlja nekaj novega... preberite si v spodnjih vrsticah...
Kdo bi pričakoval, da lahko Zasavje premore tak klub?!
Prepričajte se in doživite nepozaben večer, večer, ki vas bo odpeljal v drug svet, v svet, v katerem vlada mogočnost... Zakaj? Vas ne prepriča to, daje v ta prostor vloženih 162 milijonov tolarjev, daje celoten strop poslikava Maria Randiusa, ki je za to stvaritev porabil celih 8 mesecev?! Ves design in notranja oprema je zamisel lastnika Francija Turnška, ki je v lokal vložil čisto vse in s tem osvojil svojo življenjsko željo.
Glede na vse to, bi povprečen človek pričakoval visoko vstopnino in prestižnosti primerne cene, pa temu ni tako. Cene so povsem enake cenam ostalih lokalov v Zasavju, nočne cene so le za spoznanje višje; vstopnine pa, razen ob petkih in sobotah, ni. Ob petkih in sobotah se v Imperiusu odvijajo modne revije, degustacije, gostijo glasbene goste, potekajo razni izbori, ki so vselej bogato nagrajeni. Tako je že bil izbor najlepše večerne toalete, zmagovalka je prejela nagrado 500 DEM, pa izbor najlepše obiskovalke v spodnjem perilu (na slikah), ki je prejela nagrado 70 000 SIT, celoletno karto Imperius v vrednosti 30 000 SIT in bon v vrednosti 15 000 SIT; žrebali pa so tudi vstopnice in podelili nagrade v protivrednosti 200 000 SIT.
Glasbo vrtijo, ob vikendih, DJ Vbice Office iz Ljubljane, med tednom pa DJ Marko Mam. Da bi ustregli vsem željam, prirejajo večere določene zvrsti glasbe: ob torkih se vrti rock glasba, ob sredah so house, techno, rave večeri, ob četrtkih evergreen glasba, ob petkih potekajo razne revije, degustacije, seveda ob spremljavi
mešane glasbe, ob sobotah je disco glasba, ob nedeljah pa pripravljajo za najmlajše otroško matinejo. Za vsak okus nekaj!
Za red skrbi redarska služba iz Ljubljane. V tem času odkar lokal deluje, so že bili izgredi, kar ponovno dokazuje, da se Zasavčani nismo sposobni v miru zabavati in dovoliti vsaj ostalim, da doživijo popoln večer! Vsakomur ugaja, da se konec tedna (do neke mere) sprosti, zato tisti, ki nameravate to motiti, ostanite doma! Redarji skrbijo tudi, da v lokal ne vstopijo vinjene osebe, da mladoletne osebe vstopijo v lokal le ob spremstvu odrasle osebe,... Za obisk kluba ni primerna trenirka, zato boste tisti, "zagrizeni športniki", ostali pred vrati. Za vaše imetje, razen če ga pustite v garderobi, za katero plačate 50 SIT, odgovarjate sami. Klub nima ločenega prostora za nekadilce, saj klima in ventilacija popolnoma odpravita cigaretni dim in ta nikakor ne more motiti nekadilcev.
Ob ponedeljkih je mogoč zakup lokala, kar stane 700 DEM. Lokal je primeren za razstave, simpozije, poslovna srečanja,...
V prihodnje bo Imperius premogel še eno plesišče, za umirjeno, starejšo populacijo; zunaj bo terasa, kjer bodo potekale zabave ob živi glasbi.
Okolica zaenkrat še ni dokončno urejena, vendar bo v kratkem času. Kar sramotno za zagorsko občino je, da je dosedanje preurejanje, sicer občinske ceste, financiral lastnik sam. To pove, koliko smo mladi in zabave željni vredni v Zagorju... Tudi sam lastnik je zgrožen nad nevoščljivostjo in hinavščino, ki ustvarjata določene predsodke med ljudmi. O tem, ali
so stene res roza barve, ali bo ob četrtkih res "Roza Party", se prepričajte sami!-
Torej tisti, ki širite glede tega raznorazne govorice (seveda zgolj iz nevoščljivosti), poiščite nov razlog, s katerim boste burili duhove med ljudmi. Lastnik Franci Turnšek je prepričan, da bo za vsak razlog našel argument.
Doživite vstajenje nove dobe, glasbe in plesa - obiščite klub IMPERIUS!
tekst: Katja S. foto: Veljko BLAŽIČ
UMETNIJE MARIA RANDIUSA
14. PROSINCA 1999
n
uP.Kf:
PROGRAM:
Petek, 15.1., izbor naj sexi oblečenega obiskovalca; gosta: plesalca Marcel in Siniša
Sobota, 16.1., Smirnoff, Red Buli party; plesalki
Sreda, 20.1., praznuje lastnik Franci Turnšek rojstni dan in po 24. uri bo za goste na voljo 100 litrov piva Laško
Petek, 22.1., promocija pijač Dark Dog, Lovec (slovenski Jagermeister)
Sobota, 23.1., bard fashion show; frizerji studia Stevo iz Ljubljane bodo brezplačno ustvarjali pričeske obiskovalcev
SLOVESNI NAGOVOR LASTNIKA FRANCIJA TURNŠKA NA OTVORITVI, OB SPREMSTVU ERIKE LEUD IN VODITELJICE SAŠE EINSIEDLER - ŠTRUMBEU
SANJA DOLEŽAL ZABAVA OBČINSTVO
VESELO, ZABAVE POLNO OBČINSTVO NA OTVORITVI
Moj naslov: .................................. |
ŠEF OSEBJA, ŽIGA MANDELC, POD STVARITVAMI MARIA RAND1USA
14. PROSINCA 1999
DTi.a^a
ZMAGOVALKA STANČKA SUKALO, URADNA	DRUGOUVRŠČENA GABI IZ ZAGORJA, V	TRETJEUVRŠČENA TAMARA IZ MARIBORA
MANEKENKA ZA SPODNJE PERILO LINNE	SPODNJEM PERILU LINNE
KLUB IMPER1US NAGRAJUJE!!
Če boste pravilno odgovorili na zastavljeno vprašanje, boste eden izmed desetih dobitnikov bogatih nagrad, kijih podeljuje klub Imperius! Podelili bomo:
-	tri celoletne poslovne karte Imperius (za 5 oseb), v vrednosti 30 000 SIT
-	dve celoletni poslovni karti Imperius (za 1 osebo), v vrednosti 15 000 SIT
-	dva kupona v vrednosti 5 000 SIT, vnovčljiva v Imperiusu
-	dva kupona v vrednosti 2 000 SIT, vnovčljiva v Imperiusu
-	en kupon v vrednosti 1 000 SIT, vnovčljiv v Imperiusu
NAGRADNO VPRAŠANJE: Od kod izvira beseda "AVE" in kaj pomeni?
Odgovor (pravilen, po možnosti) napišite na kupon, ga nalepite na dopisnico in do petka, 22.1.1999, naj prispe, skupaj z vašim popolnim naslovom na uredništvo časopisa Zasavc. Veliko sreče!
FMŠTERC FrnŠTERC FUNŠTERC FMŠT£ČC FM/l/STERC FMŠTERC FMŠ7TM FMŠTERC FMŠTERi
IZŠLA REVIJA SREČNO
Ob koncu decembra je izšlo glasilo delavcev RTH, ki prinaša vrsto zanimivih in aktualnih člankov. Na prvih straneh se direktor RTH Aljoša Kink z zadovoljstvom ozira na dosežene rezultate in z dejstvi analizma pobudo po izgradnji TET 3. To vprašanje se kot rdeča nit razpreda tudi v drugih člankih. Ob izteku leta piše o tem tudi predsednik sindikata Iztok Cilenšek, Zdravko Stradar pa govori o realizaciji gospodarskega plana, ki so ga zaključili skladno s pričakovanji. Stane Sotlar govori o vzrokih težav z računalniki in letom 2000, kar se pravzaprav tiče vseh nas. Martin Putrič pa razlaga, kako bo izid referenduma vplival na dolgoročni program RTH. Bralcem glasila s
številkami predstavlja rezultate za leto 1998 in plan za leto 1999. Mihaela Žavbi analizira poslovanje dveh uspešnih hčerkinskih podjetij, Andrej Zdovc pa s shemo in besedo prikazuje tehnično informacijski sistem v jami Trbovlje. Ivi Leskovar piše, kako ISO 9001 že spreminja medsebojne poslovne odnose, Sandi Grčar pa o ekološki in prsotorski sanaciji objektov v Rudniku Zagorje, ki je v zapiranju. Izvemo še, da investira v industrijsko cono Rudnika Kanižarica tovarna kovinske embalaže Saturnus d.d. iz Ljubljane, o čemer piše Silvo Grdešič. Vladimir Sihur analizira odsotnost z dela zaradi bolezni in nezgod, na kar vpliva vrsta dejavnikov, Janez Artnak pa opisuje novo telefonsko centralo RTH za področje Trbovelj. Igor Tomašič predstavlja jašek Hrastnik 2 pred uporabnim dovoljenjem, povzetek iz 18. seje
nadzornega sveta pa podaja Vesna Dalmacija. Glede varstva pri delu v letu 1998 Anton Koban ugotavlja, da nezgode upadajo. O delu društva inženirjev in tehnikov, ki šteje 236 članov, piše Danijel Galuf. Izražajo ogorčenje nad spolitiziranim referendumom o TET 3, pozitivno energijo pa izraža fotografija skupine DIT - ovcev, ki so se v letu 1998 povzpeli na Mont Blanc, 4807 m visoko streho Evrope. Sicer poživljajo lepe fotografije celo revija Srečno, zaključuje pa jo delovni kolendar RTH za leto 1999 na zadnji strani. Naslovnica je primerna času pred referendumom, zato se ob fotografijah štirikrat pojavlja zapis ZA TET 3 s tremi gesli: zanesljiva oskrba z energijo, skupna prihodnost, razvoj Zasavja. In seveda Srečno v letu 1999.
Fanči MOLJK
14. PROSINCA 1999
F. Jf.CS.j F
AKCIJA ZA NAJ-POSTARJA ZASAVJA ’9&
Takole: tudi poštar'co imamo na ZASAVJA '98. Za informacijo pač: naši lestvici za NAJ-POŠTARJA dve poštarci sta v Zasavju, od tega
KUPON ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA ’9S
Ime in priimek poštarja ter kje raznaša pošto:
Ime, priimek in naslov glasovalca:
obe raznašata pošto v zagorskem okolišu. Hvala tudi nekaterim posameznikom, ki ste na kupončke pripisali še: srečno novo leto. In če ste si med obljubami zadali kakšno takšno, da boste odslej napisali več pisem, potem boste naredili obilo dobrega tudi zato, ker menda tisti, ki radi pišejo pisma, znajo jasneje izraziti, kaj hočejo in zgovorneje govoriti o dogodkih in doživljajih pa prisluhniti drugim,... Pozitivna odločitev pa je tudi to, da še naprej pošiljate kupone za NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '98.
Matej Golčnik, pošta Čemšenik
1.	Marka Fale, pošta Zagorje, 53
2.	Ivo Kolar, pošta Zagorje, 41
3.	Franci Ceferin, pošta Trbovlje, 37
4.	Denis Pavlič, pošta Hrastnik, 34
5.	Miran Gorišek, pošta Izlake, 23
6.	Alojz Vodenik, pošta Dobovec, 21
7.	Primož Vastič, pošta Trbovlje, 17
8.	Jože Rozina, pošta Trbovlje, 14
9.	Sandi Koder, pošta Kisovec, 13 ID. Robert Slabina, pošta Trbovlje, 11
Johan Mates, pošta Zagorje, 11 Matej Golčnik, pošta Čemšenik, 11
13.	Dani Amon, pošta Šetlambert, B
14.	Miha Trošt, pošta Trbovlje, 5 Slavko Koder, pošta Trbovlje, 5
16.	Ivan Vodenik, pošta Podkum, 3
17.	Franci Vrtačnik, pošta Zagorje, 2 Lojze Plevel, pošta Radeče, 2 Darko Pograjc, pošta Zagorje, 2
20. Miro Vrtačnik, pošta Kotredež, 1
POD KOŽO SMO VSI...
LADISLAV ŽIGA ŽGAJNAR: PREIMENOVANJE ULIC. KI NOSIJO PRIDIH REVOLUCIJE
Volitve nam vedno znova dajo katero novo ime na slovenskem političnem »teatru«. Eden takih akterjev je tudi novi župan Trbovelj Ladislav Žiga Žgajnar, ki je za mnoge pretresljivo ugnal (na volitvah, ne na ringu) kar nekaj zvenečih in mnogo bolj slovenski javnosti poznanih imen. Prav prijetneje bilo gledati (na TV Centru) na soočenjih, kako so se kandidati za župana srčno borili za vroč županski stol. Mislim pa, da bo v Trbovljah, vsaj v občinskem svetu, še kako vroče tudi v nadaljevanju boja za volivce. Volitve trajajo namreč od volitev do volitev oziroma se nikoli ne končajo. Novi župan pa ima vsaj eno dobro lastnost. Posluh. Ga bo imel tudi v politiki?
1.	Med kandidati za župana Trbovelj sta bila vsaj dva (Bogdan Barovič, Slavko Kmetič) nekoliko bolj poznana kot vi, pa ste kljub temu zmagali že v prvem krogu. Je to zaradi tega, ker imajo stranki, ki sta vas predlagali več denarja, znanja ali kaj drugega?
Prepričan sem, da nisem zmagal v prvem krogu zaradi tega, ker bi imeli stranki, ki sta me predlagali, več denarja kot stranke ostalih kandidatov, temveč zaradi jasnega in strokovno izdelanega programa, ki zajema vsa področja našega skupnega življenja in dela. To pa smo uspeli pripraviti s strokovnimi kadri, ki želimo svojemu mestu boljšo in lepšo prihodnost.
2.	Ko ste bili mali ste sanjali, da boste
župan!
Nikoli nisem imel takšnih sanj. Do nedavnega se nisem profesionalno ukvarjal s politiko, 20 let sem delal v gospodarstvu, kjer sem pridobil mnogo znanja in izkušenj, katere lahko koristno uporabim v dobrobit vseh v Trbovljah.
3.	Glede na to, da poznate note, ali bodo občinski svetniki igrali takšno melodijo, kot jo boste zapisali vi ali ne?
Z občinskimi svetniki ne mislim »igrati melodij po notah«, temveč konstruktivno in strokovno obravnavati vse naloge, ki sodijo v delokrog občinskega sveta.
4.	Prejšnji župan je županoval neprofesionalno, sedaj imate v Trbovljah profesionalnega župana in še profesionalnega podžupana. Je bil prejšnji tako sposoben, da je lahko opravljal več funkcij hkrati, tega pa vi niste sposobni ali pa je vzrok drugje?
Ne želim dajati ocen o dosedanjem županu. Odločil sem se; z ozirom na zatečeno stanje, ki je v Trbovljah in vse naloge in cilje, ki so pred nami; da bom profesionalni župan.
5.	Prv a seja novoizvoljenega občinskega sveta v Trbovljah, pa že obstrukcija. Zakaj tako?
Obstrukcija? Mislim, da ne, da je »opozicija« sejo zapustila pred zadnjo točko dnevnega reda (Pobude in predlogi članov občinskega sveta).
6.Se pod vašim županovanjem športnikom v Trbovljah obetajo lepši časi?
Športnike je potrebno strokovno organizirati, kakor tudi dogovoriti sistem sponzoriranja oz. financiranja. Opredeliti pa je potrebno, v stroki, kateri športi imajo lastno zaledje v mladih, in le te naj bi protežirali.
7.	V prostem času, ki ga bo sedaj verjetno manj, radi....?
V prostem času bom zelo rad planinaril, smučal, kakšno zapel z Zarjani. Mislim, da so želje časovno prekoračene, oziroma da imam že sedaj bolj malo prostega časa.
8.	Vaš naj ljubši pregovor se glasi...
Moj naj ljubši pregovor: Zrno na zrno
pogača, kamen na kamen palača.
9.	Na soočenju županskih kandidatov ste govorili tudi o spremembi imen nekaterih ulic v Trbovljah, ki nosijo pridih revolucije. Lahko obljubite, da boste nekaj teh ulic preimenovali?
Prepričan sem, da bomo z minimalnimi stroški uspeli preimenovati nekaj ulic, ki nosijo pridih revolucije.
10.	Vaš najljubši pesnik, pisatelj, pevec in politik.
Najljubši pesnik: Simon Gregorčič, pisatelj: Ivan Cankar, pevec : Placido Domingo, politik : Janez Drnovšek.
Igor Goste
Čim večkrat tako!
::i !i
!!!;••; lil-::
GLASBENA PRODUKCIJA d.o.o.
Kosovelova 29, 1410 Zagorje
GALA KONCERT ZALOŽBE IGOR IN ZLATI ZVOKI PESMI IZ SRCA
igrali in peli bomo v živo!
Športna dvorana Zagorje, četrtek 28.1.1999 ob 19.00 uri. Nastopili bodo: Vesele Štajerke, Igor in Zlati zvoki, IRENA Vrčkovnik, Ptujskih pet, Frajkanclari, Natalija Verboten, Pihalni orkester Viva, Strašna Jožeta, Otroški zborček Cicido, Dvojčici Vesna in Vlasta, Božo Kolerič, Maja Dobrotinšek, Modri val, Ansambel Dan in noč, Orkester harmonik Mikola, Vera Šolinc ter Svetovni prvak na harmoniki Denis Novato.
Predprodaja vstopnic: na vseh poštah v Zasavju, Litiji, Moravčah in Radečah, na sindikatih podjetij, v turistični agenciji Komet (v Trbovljah in Zagorju), upokojenci na Društvu upokojencev in 2 uri pred koncertom na blagajni športne dvorane. Generalni sponzor je Občina Zagorje.
I
ZAGORSKA
DOLINA
SERVISNO PRODAJNI CENTERI ZALOKAR
OD SEDAJ TUDI V HRASTNIKU, Nasleie Aleša Kaple 12
TEL.:47 333; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00 TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, RADIOKASETOFONI, VVALKMANI, AVT0RADIJI, TELEFONI, GSM, MGA PHILIPS
V TRBOVLJAH, CESTA 0KT0BERSKE REVOLUCIJE 15a
TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00
NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ?
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._
ELKOPLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466
DEKOR, Cesto okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21-108
odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
ARI OPTIKA d.d.
poslovalnica; 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni dom trbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041
Velika izbira okvirjev za očala
Vse vrste leč za očala domačih in
tujih proizvajalcev
Etuiji za očala
Povečevalne lupe
Športna in sončna očala
Drobna usnjena galanterija
Obiščite nas in se prepričajte!
KŠEFTI
INFORMACIJE 64 250, 64166
ELEKTRO TOM
Tomaž Draksler s.p.
Naselje na šahtu 7 1412 Kisovec telefon 0601/71-321 GSM: 041-507-321
SERVIS VSEH VRST
*	električnega ročnega orodja
*	malih gospodinjskih aparatov
*	bele tehnike
*	posredniška prodaja
CERTIUS
borznoposredniška hiša d.o.o. Ulica talcev 42 1410 Zagorje
-	gotovinski odkup delnic podjetij in PID-ov
-	naročila za borzo
-	upravljanje s finančnim premoženjem strank
BORZNI MONITOR
delovni čas: 9.00 - 12,00 in 16.00 -18.00; tel.: 0601/61-115
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 0601 71 675
1.	naslov za zlate zadeve
ZLATO.
URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!!
odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
Prvi in edini pravi naslov v Zagorju urbanija samo s.p.,Pintarjeva 46
ZAGORJE,TEL.: 041-638-950
/VULKAN
^^ Kontrola in nadzor
>	FIZIČNO VAROVANJE LICENCA št. 030498/F t> REDARSKE STORITVE NA PRIREDITVAH
>	KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA
>	IZTERJAVA DOLGOV
14. PROSINCA 1999
G. j. 77.
Ti G
V KNJIGI PREKO 20.000 PODPISOV
Zadnjo nedeljo v lanskem letu se na Svibnu (523 m visok hrib nad Litijo) zbrala množica ( preko 50 ljudi in njihovih štirinožnih prijateljev) rednih obiskovalcev, da prisostvuje podelitvi medalj za 100 in priznanj za 200, 300, 400 in 700 kratni vzpon na vrh v lanskem letu. Skupaj pa je bilo v lanskem letu opravljenih preko 20.000 vzponov. Medalje in priznanja so prejeli:
100 kraljih je bilo na vrhu 43, 200 krat 14, 300 krat so bili Darinka in Miro Lovše ter Cveta Rozina, 400 krat Majda Lamovšek, Janez Kres in Peter Rutar ml., ter 700 krat ali vsak dan dvakrat pa je bila na vrhu Svibna Darja Celestina.
M.Š.
VILLA LITTA PODELILA DONACIJE ZA LETO 1998
V litijski knjižnici je 29. decembra Villa Litta klub podelil donacije za leto 1998.
Prejeli sojih: Litijska godba in KUD Jevnica za izdajo kasete Pozdrav iz Litije 2, Darinka Kobal za izdajo otroške slikanice, Litijska godba za 100 let delovanja in Rok Rappl za študij operne režije v Brnu. Ob enem je fondacija čestitala sokrajanu igralcu in lutkarju Nacetu Simončiču
Nace Simončič v Litiji
za SO.obletnico in študentki AGRFTV Nevi Jani Flajs za Severjevo nagrado. Na prireditvi so v
glasbenem programu sodelovali učenci delavnic KUD Bogenšperk pod vodstvom prof. Jožice Zupančič.
10.
DAN VARSTVA PRED SNEŽNIMI PLAZOVI
Tudi letos bo Podkomisijaza snežne plazove pri KGRS oz. PZS organzirala in izpeljala tradicionalni Dan varstva pred snežnimi plazovi. Prireditev je namenjena vsem tistim, ki zahajajo v zimske gore in jih zanima, kako se obvarovati pred nevarnostmi, ki na gornike prežijo pozimi. Zato so še posebej vabljeni turni smučarji, alpinisti, člani GRS, gorniki oz. planinci, ki pozimi zahajajo v gorski svet pa tudi drugi smučarji, ki radi smučajo izven urejenih smučišč. Ta Dan bo v soboto, 16. in v nedeljo 17. jan. 1999 na Pokljuki, v vojašnici na Rudnem polju in v okoliških gorah.
Zbor udeležencev bo 16. jan. ob 9,30 uri pri vojašnici. Udeleženci sami krijejo stroške nastanitve in prehrane, ostale stroške krije organizator. Udeleženci naj se predhodno prijavijo na Planinsko zvezo Slovenije (Mojca Šircelj).
Tine Lenarčič
JŠ MAŠ MIŠ MAS MIS MAS
mladim
Zasavcem
Na OŠ Tončke Čeč so nam poslali glasilo Mediji in otroci, ki so ga izdali v novembru ob otroškem parlamentu. Pridni. Poleg sestavkov o televiziji vsebuje še vrsto anket in ilustracij. Mogoče bo rekel, da je to že stara stvar. Že res, vendar je televizija vsak dan aktualna, ob novem letu pa je čas, da malo razmislimo o našem odnosu do nje. Da bi se imeli malo bolj radi in poskrbeli za svojo hrbtenico in oči. Ali drugače, da kakšno serijo tudi prešpricate. Ani, ki piše o svoji babici, pa lahko povemo, da takrat, ko ni bilo televizije, sploh niso bili težki časi. Prav prijetno je bilo, ko smo vse zimske popoldneve preživeli na snegu, poleti pa ob potoku. Zvečer pa uživali ob dobri knjigi. Slike smo si seveda ustvarili v glavi vsak svoje. Rekla bi, da so težki časi zdaj za tiste, ki jim TV diktira čas. Sicer je pa vsaka odločitev v vaših rokah.
fr

TELEVIZIJA
IZ OTROŠKEGA LEKSIKONA PZ 87
Leta 1924 je škotski izumitelj John Logie Baird začel oddajati obrise televizijskih snemanih predmetov, prepoznavane človeške obraze so na televiziji lahko videli
1. 1925, gibajoče predmete pa so prvič gledali 1. 1926. Leta 1928 pa je Škot pokazal začetno obliko barvne televizije. Vendar je 1. 1931 vse to izpolnil Rus Vladimir Zworykin. Televizija je grško latinska zloženka in pomeni daljnovid. Televizija nam omogoča,
da lahko po vsem svetu hkrati spremljamo isti dogodek. Prizore snemajo televizijske kamere in spreminjajo slike v električne signale. Ti gredo k televizijskemu oddajniku, ki jih pošilja naprej kot nevidne radijske valove. Te prestreza televizijska antena. Šibke valove okrepi televizijski sprejemnik televizor in jih spremeni nazaj v slike. Poleg vseh prednosti in ugodnosti, ki jih ima televizija, pa lahko najdemo pri televiziji tudi slabe strani, saj povzroča odvisnost, pasivnost, nekreativnost in nejasno mišljenje. Otroški zdravniki opozarjajo, da televizija škoduje otrokovi presnovi (povečuje debelost in zvišuje holesterol). Ugotovili so tudi to, da se v primeru, če gledamo televizijo od tri do štiri ure na dan, lahko pojavlja sindrom utrujenosti, izguba apetita, glavoboli, bruhanje. Če otrok prekine gledanje za vsaj štirinajst dni, pa ti znaki izginejo. Zaradi predolgega gledanja televizije vedno bolj trpi prepotrebno spanje. Otroci so zaradi tega razdražljivi, neprespani, nezbrani, od gledanja televizije postanejo plašni, jokavi, neubogljivi, nevztrajni. Dobro je, da so razvili televizijo, saj dobimo
veliko svežih informacij iz kraja dogajanja, gledamo lahko informativne oddaje, poučne in dokumentarne filme, zgodovinske filme, kontaktne oddaje, oddaje za razvedrilo... Vendar pa moramo televizijo gledati v zmernih količinah, kar pomeni, da ne presedimo pred televizorjem cel dan ali pa po več ur na dan.
Matic Škrinja(4.c
BABICA Ml JE PRIPOVEDOVALA
Nekoč mi je babica pripovedovala, kako je bilo, ko v starih časih niso poznali televizije. Zvečer, ko v današnjih časih gledamo filme, so oni prepevali ali se pogovarjali. Mamice so otrokom
;*l:?tiš	r>
14. PROSINCA 1999
PLANINCI V ZASAVJU BODO IMELI SVOJE GLASILO
Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev, ki zajema planinska društva od Brežic do Litije in Laškega, je nedavno tega sklenil, da bo zaradi boljše obveščenosti o svojem delu društev, začel izdajati svoje glasilo. Izhajalo naj bi tri do štirikrat letno v obsegu 16 do 24 strani A/4 formata z barvnim ovitkom in v nakladi 1000 izvodov. Uredniški odbor tvorijo Borut Vukovič, Jože Prah in Drago Kozole.
Sicer pa so navzoči na tej seji razpravljali in sklepali še o nekaterih drugih zadevah. Odločili so se tudi, da bodo za 1200 izdali stenski kolendar z motivi Zasavske planinske poti. Govorili so tudi o prenosu lastništva nekaterih planinskih postojank iz PZS na društva. Vnovič so z najboljšimi željami omenili 70 letnico
neumornega planinskega delavca Franceta Klemena z Dola pri Hrastniku. MDO bo organziral tečaj za vodnike PZS kategorije A, s tem da bi izpite polagali julija 1999. Alpinistični odsek PD Trbovlje želi v steni nad Renkami urediti zavarovano plezalno pot, ki bi bila vabljiva za izurjene in primerno opremljene planince. Sprejeli so na znanje prošnjo Toneta Salmiča, za razrešitev funkcije vodje markacistov zavoljo bolezni.
Tine Lenarčič
DEDEK MRAZ S SPREMSTVOM OBDARIL NAJMLAJŠE IZLAČANE
Konec lanskega leta, seje za izlaške otroke in tudi za tiste malo večje začel tako, kot otroci želijo, da bi se jim godilo skozi vse leto. A kaj, ko sta Božič in novo leto le enkrat v letu. Predenje otroke
na Izlakah obiskal dedek Mraz s spremstvom, so osnovnošolci, tako mlajši kot starejši, staršem v izlaški dvorani pripravili novoletni koncert. Oba pevska zbora OŠ Ivana Kavčiča, sta zapela nekaj lepih pesmic, igralska skupina pa je uprizorila spevoigro Kaj je tisto mehko, toplo, prijazno?
Po končani predstavi so se otroci s starši odpravili na športno igrišče Izlake, kjer sojih že pričakali zvoki ansambla Ajda. Kmalu se je s spremstvom, na veliko veselje otrok, prikazal dedek Mraz, s katerimi je ob veseli glasbi tudi zaplesal in jih kasneje obdaril.
Množičen odziv Izlačanov je lep dokaz, da se velja potruditi in pripraviti obdaritev otrok tudi ob koncu tega leta.
Fotografije so tako iz dvorane kot ob prihodu dedka Mraza
Igor Goste
MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
pripovedovale pravljice, ki so sijih same izmislile. Čez dan so se igrali z lesenimi igračami ali punčkami iz cunj. Nekateri pa so pomagali na polju pri delu. Ko so pri babici dobili prvo televizijo, so bile slike črno bele. Kasneje je bilo samo nekaj barv, sedaj pa imamo vse barve in gledamo najrazličnejše filme in oddaje na različnih programih. Mislim, da so bili včasih težki časi, ko niso imeli televizije.
Ana Glavač, 5.b
KAJ RAD GLEDAM NA TV
Zelo rad imam to škatlo. Tako sem se navezal nanjo, da še sam ne vem, koliko in kako. Najraje gledam šport CUP UEFA in humoristične nadalejvanke. Vsak dan gledam približno tri ure. Rad sem gledal tudi
J.A.G. To je moja najlubša nadaljevanka. Med programi najraje gledam POP TV, EURO ŠPORT in A KANAL. Oče mi vedno govori:"Če bi se toliko učil, kolikor gledaš televizijo, bi bilo kar v redu." Večkrat sem že bral knjige, v katerih starši nakladajo, da otroci ne bi smeli toliko gledati televizije.
Amir Tahirovič, 6.c
TELEVIZIJA V NAŠI DRUŽINI
Vsi v naši družini zelo radi gledamo televizijo. Najraje gledamo filme in nadaljevanke. Jaz sem zelo rada gledala Esmeraldo, zdaj pa gledam Kasandro, ki mi je tudi zelo všeč. Med počitnicami so bili filmi, kot so: Dinozavri, Cesarjeva nova oblačila, Trnuljčica in drugi. Bili so
mi zelo všeč. Ob sobotah sem cel dan doma. Zjutraj gledam risanke, popoldan Xeno, Herkula, Simbada ter oddajo Pop party. Včasih se kregamo, kdo bo kaj gledal. Včasih zmaga oči, drugič pa jaz, sestra in mami.
Arljana Senčar S.b
DAN BREZ TELEVIZIJE
Poleti smo odšli na morje. Vozili smo se celo večnost. Komaj sem čakal, da bomo prišli v hotel. Ko smo prispeli, smo parkirali avto in odšli v hotel. Ko sem videl sobo brez televizije, sem skoraj umrl. Usedel sem se na posteljo in samo tuhtal, kdaj bom lahko gledal Esmeraldo.
Potem so prišli mami, oči in prijatelji in rekli, da sem bom zamotil na plaži.
Igral sem odbojko, se vozil s čolnom in iskal školjke. Tako ugotovil, da televizija sploh ni pomembna. V časopisu pa sem vsak dan prebral, kaj se je dogajalo na televiziji.
Domen Brega; S.a
PRIJAZNI MEDIJI -PRIJAZEN SVET
V četrtek, 5. novembra 1998, je v naši šoli potekal šolski
otroški parlament. 36 učencev od 4. do 8. razreda je s svojimi mnenji in ugotovitvami iz pogovorov s sošolci na razrednih urah sodelovalo v razpravi o naših medijih, predvsem o televiziji. Objavljamo nekaj zaključkov:
-	Če želiš izboljšati svoj učni uspeh, ne smeš preveč gledati TV!
-	Menimo, da je na TV premalo poučnih oddaj, preveč pa je filmov in nadaljevank.
-	Da se izogneš pretiranemu gledanju, si izberi oddaje, ki so ti všeč in si jih označi v TV napovedniku.
-	Pogrešamo pogovorne oddaje za mlade.
-	Motijo nas reklame, ki jih je preveč, z njimi gledalce in kupce le zavajajo.
-	Tudi časopisi so prisotni v našem vsakdanjem življenju, čeprav bistveno manj. Naši osmošolci v njih preberemo le šport in črno kroniko.
-	Na radiu poslušamo glasbo, dobrodošel je tudi v avtu. Pohvalimo lahko Radio Trbovlje, nekateri si želimo še več slovenske glasbe in pevcev.
Skupnost učencev OŠ Tončke Čeč
\ ^ /

2lVj^!
Kako ste preživeli božično novoletne počitnice? To so bile pred zadnje novoletne počitnice v tem tisočletju. Še ene, potem pa v novem tisočletju, leta 2000. Oh, 2000! Kakšna številka! Nekateri mislijo, da bo ta številka usodna. Pričakujejo konec sveta, Ja, že mogoče. Resje zadnje čase nekam veliko poplav, potresov in drugih naravnih katastrof. A ni, da bi človek obupal. Sama sem mnenja, da se v enem letu, ki je tako kratko in traja slabih 365 dni ne more vse obrniti na glavo. Sicer pa bomo videli. Pustimo se presenetiti. Pa se preselimo še kam drugam. Kam že? Aja, v šolo! Ste si nabrali v počitnicah dovolj moči za učenje? Gotovo ste ponavljali staro snov, nadoknadili zamujeno učenje. Ha, ha. Kadar sem koga med počitnicami vprašala, kako pa kaj v šoli? Mi je kar hitro odgovoril: Samo o tem ne! Ne bom težila s šolo. Spregovorimo še nekaj o ljubezni, večno priljubljeni temi! Bliža se Valentinovo (Ja ni še tako blizu, še en mesec, točno en mesec) in zopet boste lahko obdarili! Aja, tiste, ki so vam pri srcu. Dovolj bo. Toliko stvari moramo še narediti, zato se nam zelo mudi. Kaj pa, če bo res konec sveta? V upanju na prekrasno leto 1999 in še lepše novo tisočletje vas prisrčno pozdravlja
LUCIJA
ZA VAč> čjC-M IZ&E.ALA
Pesmico, ki mi je posebno pri srcu. Preberite jo in se zamislite.
Če krožim okrog samega sebe, hodim po poti brez konca, ki ne pripelje nikamor.
Če se odmaknem od sebe, pa ugledam pot do človeka, kakršen si želim biti.
(Elizabeth Lucas)
No, kakšna se vam zdi? Preberite jo večkrat. Skriva se veliko resnic.
LUCIJA
6M^Ti
Pravijo, daje mladost norost. Današnja mladina ljubi svojo mladost. Podaljšujejo v pozna 20. leta in uživa. Vsak brezskrben trenutek. To pa je za naše starše in starejše ljudi, ki nas sploh ne poznajo osebno, nekaj nazaslišanega. Po končani srednji šoli, bi moral biti vsakdo odrasel in pripravljen na sprejemanje življensko pomembnih odločitev. A mladcem in mladenkam je vseeno. V življenju nimajo postavljenega nobenega pomembnega cilja. Zabava je vse... Vir življenja. Center zanimanja za vse več ljudi. Naše veselje nad življenjem, točneje nad zabavo, se kaže tudi v našem videzu... Večkrat se mi naredi, da me na cesti ljudje čudno gledajo in bulijo v moj obraz in obleko. So what! To sem jaz. Edina, edinstvena. Mogoče pa sem v notranjosti drugačna. To ne zanima nikogar. Nihče me ne bo ustavil, me povprašal o vzrokih za mojo barvasto pričesko. To se zdaj še ni zgodilo. Tiho spoštovanje moje zasebnosti. Pa kaj še? Le tiho zgražanje ob šoku, ki ohrani sposobnost govora. Any comment?
BYE, BYE KATRA
cro.rlr.filf.ji.tslr.s
ZAčjt?R.JE_ POV bO^CKl.OM,
V Zagorju so tudi letos pripravili zabaven program za mlade, malo manj mlade in mlade posrcu. Res je, da jim je uspelo pripeljati precej znanih skupin in pevcev kot so: Rokn Band, Magazin, Parni valjak, Nude, The Drinkers, Jasmin Stavros, Naranča... Vse te skupine so nastopale v večernih urah po umiku ob 20. oz 21. uri. Izvajalcem najbrž kar krepko zaostajajo ure, saj niti enkrat niso nastopili pravočasno, ker so se koncertov udeležili večinoma mladi, menim, da bi lahko 2-3 urne zamude opustili. Večina staršev, kljub novoletnemu vzdušju ne pušča otrok zunaj do 3. ali celo 4. ure zjutraj, če še dodam, da je bil velik del mladine na koncertih tudi iz Trbovelj in Hrastnika, pa je bil to še dodaten problem. Upajmo, da bodo naslednje leto ob organizaciji pomislili tudi takšne stvari. Drugače pa vsa pohvala, bilo je veselo.
CIA0, LUCIJA
JAZ
Rada bi bila tvoja senca. Ljubila bi sonce, ki bi omogočalo moj obstoj. Vedno bi te spremljala. Neslišno bi stopala za teboj in nemo šepetala ljubezen tvojim korakom. Bila bi tvoja roka, ko se gladiš po licih, trebuhu in stegnih. Dotaknila bi se tako mehko, da bi se moral nasmehniti in tako bi lahko občudovala tvoj nasmeh. Bila bi tvoja solza, a bi ostajala skrita. Nikoli ne bi želela biti posledica tvoje žalosti. Bila bi tvoj pulover. Pogrela bi te, kot te z rokami nikoli nisem. Nežno bi ovila tvoje telo in se dotikala tvoje kože. Bila bi tvoja misel. Hitro, previdno bi zbežala iz tvoje glave, se zazrcalila v tvojih očeh in poletela med množico. A bi se vedno vračala nazaj. Plaho, vprašujoče, boječ se, da me ne boš vzel več za svojo. Bila bi tvoja bolečina. Poklicala bi skozi kožo, dražila živce, luknjala žile in bodla v kosti. Vrnila bi ti za vso žalost, ki si mi jo (nevede) povzročil. Bila bi tvoja jeza. Neusmiljen napadalec tvojih sovražnikov in močna obramba pod njihovimi napadi. Bila bi predmeti, ki se jih dotikaš, prostori skozi katere hodiš, misli in želje, ki jih oblikuješ. Bila bi prva večna točka v tvojem spominu. Žarek, ki bi večno božal tvoje misli. Bila bi pogledi s katerimi ljubkuješ, besede s katerimi zavajaš in gibi s katerimi vabiš. Bila bi sanje, kijih najbolj varuješ. Bila bi okolje, narava s katero se stapljaš. Bila bi vse kar te obdaja. A ne bi bila ti. Ker potem mene ne bi bilo in ne bi nikoli obstajala midva.
Rada te imam, Katra
TRBOVLJE

14. PROSINCA 1999
prVa ^a^lta
AN5AM&LA AJPA
Štiričlanski ansambel AJDA z Izlakje pred lanskimi božičnimi prazniki izdal svojo prvo samostojno kaseto. Na kaseti je deset narodnozabavnih skladb, ki bodo pri marsikaterem ljubitelju te glasbene zvrsti, našle pot do ušes in srca. Ansambel sestavljajo štirje fantje: vodja Franc Drnovšek, ki igra na Resnikovo harmoniko, Janez Prašnikar igra bas kitaro, na njegovem domu tudi vadijo, Mirko Prašnikar igra na klaviature ter pevec Drago Cukjati. Obiskali smo jih v sobi kjer vadijo, na Gladežu na Izlakah, in ob zvokih melodij z njihove prve kasete je nastal tale pogovor.
Kako dolgo ansambel Ajda deluje?
AJDA: V tej sestavi delujemo sedmo leto. Že prej smo nekateri igrali v drugih ansamblih in bili tudi drugače povezani z glasbo, kot npr petje v moškem pevskem zboru podjetja ETI Elektroelement ali igranje orgel na koru v kisovški cerkvi (M.Prašnikar).
Ko ste snemali svojo prvo kaseto, ki nosi naslov Najlepše je, ko se zaljubiš, ste verjetno ugibali, katera viža bo pri ljubiteljih najbolj priljubljena?
AJDA: Verjetno bo to naslovna skladba, s katero smo na radiu Trbovlje že zmagali v tedenski oddaji in tudi pesem Ajda zori. Je pa še kar nekaj prijetnih skladbic, kot je pesem za zaljubljene Valentinovo, pa pesem za matere Naša mama je najlepša in tudi Voščilo je primerna za čestitke po radiu.
Koliko časa je kaseta nastajala in kje?
AJDA: Od A do Ž so bile vse pesmi posnete v studiu Zlati zvoki in ob tej priložnosti se Igorju Podpečanu za nesebično pomoč oziroma mentorstvo najlepše zahvaljujemo. Lepo je delati v njegovem studiu. Je pa kaseta nastajala vse od maja leta 97.
Kje bo promocija kasete?
AJDA: Na radijskih postajah v Zasavju in tudi drugje, na lokalnih TV postajah, načrtujemo tudi promocijski koncert na Izlakah. Predvidoma poleti na prostem.
Kdo vam je pomagal pri nastanku kasete?
AJDA: Kot smo že omenili je bila kaseta v celoti posneta v studiu Zlati zvoki, tonski mojster in tudi producent je bil Igor Podpečan, ki je avtor tudi treh melodij, napisal pa je izjemoma tudi eno besedilo. Nekaj lepih in toplih besedil je prispevala Mojca Grden ter po eno še F. Ankerst , B.Miklavc, M.Rebernik. Melodije so napisali poleg I.Podpečana še Janez Prašnikar, Pavle Prosenc in Drago Cukjati.
Pomagali pa so nam tudi sponzorjkETI, SVEA, KZ Izlake, KOP, ELV1 in občina Zagorje.
Kakšni so odzivi? Gre kaseta dobro v prodajo?
AJDA: Posneto je bilo 500 kaset in kakor kaže odziv v javnosti, bo potreben ponatis. Se pa kaseta dobi v vseh večjih prodajnih mestih v Zasavju ter pri založniku.
Ali igrate poleg narodnozabavne glasbe tudi zabavno? Vas radi vabijo na različne prireditve, veselice..?
AJDA: Seveda, igramo tudi zabavne melodije. Nastopamo pa predvsem na manjših prireditvah, kot na primer ob novoletnih zaključenih zabavah,
ob pustovanjih, kjer sodelujemo že nekaj časa s kisovškim vrtcem. Ob četrtkih zabavamo predvsem tuje goste v gostišču pri Vidergarju, ki radi prisluhnejo slovenski narodni viži, igrali pa smo tudi na nekaterih veselicah in v domovih za ostarele. Predvsem v Zasavju.
C	NAGRADNO VPRAŠANJE:	^
Ajda je posnela priredbo in s tem obudila pesem ' I R.Bardorferja, ki promovira neke toplice. Katere ?
Odgovore nam pošljite na uredništvo in žreb bo odločil, kdo I bo novi imetnik kasete ansambla AJDA.
Odgovor: ............................................ |
I	Ime in priimek:.....................................   i
_____________y
Foto: Ansambel AJDA Tekst: Igor Goste
Naslov:
S®PICK(1
č>-PICkLA
m\\ GEDSS IN ZASAVCA
Prva letošnja nagrajenka je TJAŠA POLC, Cesta Zmage 22, 1410 Zagorje. Prejela bo nagrado trgovine Eurotrade iz Zagorja. Še naprej pošiljajte glasovnice in glasujte tudi za nove pesmi. Š-pičko lahko poslušate na valovih radia GEOSS, v nedeljo, ob 14. uri.
1 .NIKA - ROK'N BAND
2.	DVE POMLADI, DVE JESENI - VIKTORIJA
3.	BRIGA ME - VILI RESNIK 4.SILVIA - MAGNIFICO
5.	KALIFORNIJA - ZASAVCI
6.	PORNO POLKA - ORLEK
7.	MESEČINA - DEMOLITION GROUP
8.	POJDI Z NJO - MARTA ZORE
9.	ZMAJI LETIJO VISOKO - TINKARA KOVAČ
10.	(predlog) KOMPAS SRCA - HIŠA
Š®PIČW1
KUPON
Glasujem za: Glasoval sem:
IM®)
ZA5AVC IN EVE.E.č;E.LLN|
Nagradili
... zgoščenko skupine Evergreen prejme JANEZ RADIČ, Ulica prvoborcev 35, Hrastnik; kaseti omenjene skupine pa prejmeta GREGOR PIŠEK, Pod ostrim vrhom 19a, Trbovlje in ANGELCA KOKALJ, Tepe 41, Polšnik. Po zgoščenko in kaseti pridite na uredništvo Zasavca.
14. PROSINCA 1999
77. p n Jr. g n £ Jr. s

SREČANJE HRASTNIŠK1H STAROSTNIKOV
Prednovoletno srečanje hrastniških starostnikov je že dolgoletna tradicija RK Hrastnik. Tudi letos so ga organizirali s pomočjo občine Hrastnik in številnih sponzorjev v športni dvorani na Logu. Uvodno besedo je imela Marjana Šikovc, predsednica območnega združenja RK. Povedala je, daje v letu 1998 kar 1058 občanov dopolnilo 70 let, 32 občanov pa je starejših od 90 let. Tri najstarejše so ženske: Ana Zvonar se je rodila 6.8. 1902, Terezija Voršič 13.10 1902 in Štefanija Grešak 11. 12. 1902.
Kar 60 jih je starejših od 70 let tudi v domu za starejše občane. Dom ima trenutno 112 oskrbovancev in ob novem letu so jim na eni izmed prireditev polepšali dan člani ansambla Cvet. Ob srečanju starostnikov in njihovih svojcev v športni dvorani 28.12. pa so izbrali mladi ljudje ansambla Dori in dno Kafra. Program so popestrili otroci iz vrtca Sonček in hrastniški šolski zbor, povezovala pa ga je Manja Goleč. Vsi starostniki so dobili skromno darilo, mlade članice RK pa so jim še prijazno postregle z dobro kapljico in prigrizkom. Nagovoril jih je tudi župan Leopold Grošelj.
Fanči M0UK
GLASBEN0-RECITAT0RSKA PRIPREDITEV V DOMU UPOKOJENCEV
Dom upokojencev Franca Salamona v Trbovljah je 17. decembra organiziral za svoje oskrbovance glasbeno recitacij ski večer pod naslovom Božični, domači praznični dnevi. Potekal je v družabnih prostorih doma, ob udeležbi tudi številnih gostov, predvsem sorodnikov in znancev oskrbovancev. Uvodne besede je vsem zbranim namenila direktorica doma Danica Hren, spregovoril pa je zbranim tudi gost Janez Kranjc iz Ljubljane, sicer trboveljski rojak. Le ta je namreč v avli doma postavil največje jaslice na Slovenskem s kipi in slikami, ki jih je sam izdelal. Na ogled pa je postavil svoje
božično novoletne voščilnice slikar in pisatelj Smiljan Rozman iz Ljubljane. Na prireditvi so nastopili člani MePZ Svoboda pod vodstvom Barbare Bola, violinistka ter mladi recitatorji iz Osnovne šole Trbovlje. Na prireditvi je vse navzoče toplo pozdravil tudi novoizvoljeni župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajner. Vsi govorniki so želeli vsem navzočim kar najlepše božične praznike, predvsem pa še mnogo zdravih in vedrih let ter srečno novo leto 1999. Janez Kranjc je v svojem nagovoru še posebej orisal nastajanje in pripravljanje jaslic vendar v večjem obsegu, bodisi kot kipar in slikar, bodisi kot raziskovalec narodnega blaga. Bil je lep večer, posebno še zaključek, ko je zbor zapel Sveto noč, navzoči pa so prižgali desetine iskrečih kresničk ob zatemnjenem prostoru. Po prireditvi so navzoči še malo poklepetali. In med temi smo videli pesnika akademika Ivana Minattija in pesnico Špacapanovo, domačega literata Vinka Hrovatiča in še koga.
Tine Lenarčič
PLANINCI-UP0K0JENCI SO SILVESTROVALI IN SE VESELILI
Planinska skupina PDT pri DU Trbovlje, je tudi konec lanskega leta pripravila za svoje člane silvestrovanje. Tokrat so se poveselili s petjem, številnimi anekdotami in šalami v gostilni Brin, po domače pri Trugi. Leto so dobro obeležili s številnimi planinskimi izleti v bližnjo in daljno okolico in raznih prijetnih dogodkov so se ob zaključnem srečanju dobro spominjali. Že 2. januarja 1999 pa so ti planinci v lepem številu udeležili 17. planinskega novoletnega pohoda na Kum (1220 m). Skupino še vedno vodi Vinko Pfeifer, ob sodelovanju planinskih entuziastov.
Tine Lenarčič
PELI IN IGRALI SO V ČRNEM POTOKU
V prednovoletnih dneh so člani kulturniške sekcije Društva upokojencev Trbovlje, gostovali v domu oskrbovancev Tišje v Črnem potoku Šmartno pri Litji. Popoldan
26. decembra je moški pevski zbor DUT pod vodstvom Mihe Hercoga pel oskrbovancem in zaposlenim v domu slovenske narodne in umetne pemi primerne za božične in prednovoletne dni. Tri dni kasneje popoldan, pa so gostovali v tem domu še člani Vokalne instrumentalne skupine VIS DU Trbovlje. Kot običajno so člani skupine tudi tokrat navdušili poslušalce, za kar so bili nagrajeni z dolgimi aplavzi. Navzoči so se na koncu priključili s svojim petjem ženskemu tercetu tega ansambla. Tako sta oba ansambla DU Trbovlje pripravila v tem domu lepe predpraznične oz. praznične dni.
Tine Lenarčič
DRUŠTVO UPOKOJENCEV TRBOVLJE VABI K OBNOVI ČLANSTVA
Društvo upokojencev Trbovlje pričenja s ponedeljkom, 4. januarja 1999 od 8 ure dalje, z obnavljanjem članstva za leto 1999. Članstvo bo
možno podaljšati za prihodnje leto za Društvo upokojencev Trbovlje, za Vzajemno samopomoč ter za Solidarnostno posmrtninsko samopomoč Trbovlje. Članarina za leto 1999 bo znašala:
-	za Društvo upokojencev Trbovlje 850.00 SIT
-	za Vzajemno samopomoč pri ZDUS - Ljubljana 650.00 SIT
-	Solidarnostna posmrtninska samopomoč Trb. 1900.00 SIT.
Skupno bo znašala članarina za vse tri enote 3.400.00 SIT. Verjetno bo ob tej priliki tudi Delavska godba Trbovlje obnavljala svoje članstvo iz vrst upokojencev. Članarino bo možno vplačati vse dni v tednu od ponedeljka do sobote, od 8 do 11 ure, vse do konca januarja 1999. S seboj bo treba prinesti izkaznice za vpis in potrditev vplačane članarine. Članarino bo možno plačati v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje, na Ulici L junija 16.
Tine Lenarčič
Specializirana trgovina z rezervnimi avto deli in opremo
ADC Iztok ULE s.p.
Obveščamo vas, da smo se preselili na
Cesto 9. avgusta 46 a Zagorje
tel.: 0601/61 500
Tin ntvis.IvTL I
14. PROSINCA 1999
DARJA GAČNIK - SLOVENSKA TURISTIČNA AMBASADORKA V ZDA
Pred kratkim je slovenska turistična predstavnica v ZDA s sedežem v New Yorku, Darja Gačnik, poslala preko svojih staršev Gelice in Zdravka Gačnik iz Trbovelj, prisrčne božične in novoletne pozdrave in voščila z najboljšimi željami, vsem Trboveljčanom, Zasavcem, Slovencem in vsem državljanom Slovenije! Čeprav je Darja že dolga leta zdoma, se kljub temu še vedno čuti zavedno Slovenko, predvsem pa Trboveljčanko.
In kdo je pravzaprav Darja Gačnik?
V najmlajših in odraščajočih letih seje ukvarjala kot bistro in živahno dekle najprej'v osnovni šoli Alojza Hohrauta, kasneje pa še v trboveljski gimnaziji. Po znanju in doseženih uspehih je bila vedno med prvimi. Spričo tega seje odločila, da bo nadaljevala s študijem tudi na univerzi. Pričakovala je, da bo dobila štipendijo v enem podjetju, kjer sta bila starša zaposlena, vendar so se njena pričakovanja izjalovila in štipendije ni dobila, čeprav
so jih v obeh podjetjih dajali za študij poklicev, ki s podjetji niso imeli nikakršne zveze. Ker ji starša kljub podpori in dani pomoči nista mogla v celoti kriti potrebnih sredstev, se je zaposlila sprva kot stevardesa pri slovenski letalski družbi, kasneje pa kot uslužbenka in turistična vodnica. Zavoljo svojih sposobnosti in učinkovitega delaje kmalu napredovala in postala direktorica prodaje sektorja za iniciativo nekdanjega Kompas Jugoslavija. V tem svojstvu si je pridobila nevejeten ugled in priznanje, zato sojo že 1.1990 namestili v Kompasovem predstavništvu v New Yorku v ZDA. Kompas pa je čez leto dni zaradi razpada Jugoslavije svoje predstavništvo v tem mestu zaprl. Vmes seje zaposlila za štiri mesece pri jugoslovanskem turističnem predstavništvu v New Yorku. Ker je osamosvojitev Slovenije spremljala z največjim navdušenjem, je Darja Gačnik hitro ugotovila, da Slovenija brez prave promocije ne bo mogla iztržiti tistega, kar bi lahko. Njeni dobro poslovni stiki so že avgusta 1991 pripomogli, da so Slovenijo kot edino državo iz nekdanje Jugoslavije kot polnopravno članico vključili v dve pomembni turistični združenji evropskih držav, v Alpsko turistično komisijo (ATC) in Evropsko turistično komisijo (ETC), ki na ameriški strani Atlantika propagirata evropski turizem. Ko seje npr. Slovenija januarja 1992 mrzlično prizadevala za svojo mednarodno priznanje, se je na naslovnici letne brošure ATC, tudi po zaslugi Darje Gačnik, pojavil Bled z vso svojo lepoto. Tako so dotedanje članice (Nemčija. Avstrija, Italija, Švica) pozdravile vstop nove alpske države v svoje vrste. Kljub temu, da naša država namenja za svojo turistično propagando zelo malo sredstev, pa se obisk vsako leto povečuje. Čedalje več Američanov se zanima za letovanja in turistična potovanja v Sloveniji in dejansko se število turistov iz ZDA v Sloveniji čedalje bolj povečuje. Darja posreduje informacije o Sloveniji neštetim turističnim in drugim agencijam pa tudi poslovnim krogom, pa tudi posameznikom v ZDA. Njena agencija pa ne posreduje le teh informacij pač pa deluje kot nekak informacijski center Slovenije v New Yorku. Nanjo se namreč obračajo
številni posamezniki z najrazličnejšimi vprašanji npr. kulturnih prireditvah, gospodarskem sodelovanju ipd. Darjina glavna dejavnost je vodenje lastne potovalne agencije Slovenia Travel. Z našim ministrstvom za drobno gospodarstvo in turizem ima npr. podpisano tudi pogodbo za vodenje slovenske turistične pisarne v ZDA. V tem svojstvu sodeluje prav tesno z našimi diplomatskimi predstavništvi v ZDA, tako generalnim konzulatom v New Yorku, pa tudi z veleposlaništvom v Washingtonu, z vsem osebjem. Po tej plati pa je povezana tudi z našo diplomatsko misijo pri OZN. Sodeluje pa tudi pri delu korporacije Ameriški prijatelji Slovenije in preko nje poleg drugih, pomaga pri navezovanju in uveljavljanju stikov poslovnih in političnih interesov Slovenije v ZDA. Seveda pa ima Darja Gačnik tudi številne zelo tesne stike z ameriškimi Slovenci v raznih državah ZDA. Številnim posameznikom in skupinam pomaga pri organiziranju potovanj v Slovenije ali pa iz Slovenije v ZDA. Še ni dolgo tega, ko seje imenitno izkazala kot izvrstna organizatorica gostovanj dveh slovenskih pevskih skupin v New Yorku in Clevelandu. To so bili Fantje na vasi ter pevski zbor Lek iz Ljubljane. Povsod, kjerkoli so nastopali, vmes med napovedanimi koncerti so peli tudi v slovenskih cerkvah, so navdušili navzoče poslušalce in ploskanja kar ni bilo konec. Lekovci so nato peli še v Washingtonu in v Torontu, Kanada, kjer so se vnovič ob slovenski pesmi raznežili številni poslušalci. Darja Gačnik tako v pravem pomenu besede imenitno opravlja vlogo turističnega ambasadorja Slovenije v ZDA. Domala noben uradni ali neuradni obisk v ZDA ne gre mimo nje in njenega sodelovanja. Pri vsem tem obsežnem in heterogenem delu pa nikoli ne pozabi na starše, znance, druge sorodnike, sošolce, pa sploh na Slovenijo. Ko bo svoje delo dokončala, se bo zagotovo vrnila v Slovenijo, svojo matično domovino, za katero ji vedno in povsod bije srce. To nikoli ne pozabi poudariti in priznati.
Tine Lenarčič
Majhen, pa vendar tako eleganten
ob^nakupu
KOMPLET zimskih gum
®plšlL@
Se več, podarimo Vam VVebasto grelec ali gotovinski prihranek 97.000 Sit
Odločite se za prihodnost
# Malgaj
TRBOVLJE ci.o.o. I
Tel: 0601 26 525 Litija: 061 884 450 www.malgaj.si

14. PROSINCA 1999

j
j.
ii
KARATE
“2. POKALNA TEKMA V TRBOVLJAH1'
Pod pokroviteljstvom KZS jo je izvedel naš klub 07.11. 1998. Skupno je nastopilo 182 tekmovalcev in 10 ekip iz 34 klubov. Naših je tekmovalo 7. Rezultati:
CEFERIN Franci ml. ml. kate 8. mesto, v šp. b. -70 kg 1. kolo FILIPIČ Dalibor ml. ml. kate 2. krog, v šp. b. - 65 kg 5. - 8 m. KOVAČIČ Miha ml. ml. kate 4. mesto, v šp. b. - 75 kg 1. mesto st. ml. kate 5. mesto, v šp. b. - 75 kg 3. mesto KOTAR Nina ml. ml. kate 8. mesto;
OSTOJIČ IVAN ml. ml. v šp. b. - 65 kg 1. kolo;
SALKIČ Edin st. ml. v šp. b. - 65 kg 1. mesto;
SIMERL Jernej ml. ml. kate 2. krog, v šp. b. - 75 kg L kolo Ekipa ml. ml. v katah 3. mesto ( CEFERIN, FILIPIČ, SIMERL)
DP ZA MLADINCE V ŽALCU
22.11.	1998 gaje izvedel tamkajšnji KK. Skupno so nastopili 203 tekmovalci iz 43 KK. Naših je bilo 5. Osvojili so kar 6 medalj.
Rezultati:
CEFERIN Franci v katah 9. mesto, v šp. b. - 70 kg 2, mesto FILIPIČ Dalibor v katah 10. mesto, v šp. b. - 60 kg L mesto KOVAČIČ Miha v katah 4. mesto, v šp. b. - 70 kg 3, mesto SALKIČ Edin v katah L krog, v šp. b. - 65 kg 2, mesto.
SIMERL Jernej v katah 10. mesto, v šp. b. - 70 kg L mesto. Ekipa st. mladincev (SIMERL, KOVAČIČ in FILIPIČ) je osvojila 4. mesto;
Vodja je bil Bogdan SIMERL. Pred ringom je tekmovalce usmerjal Borut MARKOŠEK. Šofirala sta Bogdan in Uroš VOZEL. Uroš je ob tej priložnosti po usešno opravljenem šolanju na FŠ svečano prejel diplomo za trenerja karateja za kar mu iskeno čestitamo!
"4. BAVARIA OPEN V NURNBERGU"
Bil je 28. in 29. 11. 1998. Skupno je nastopilo 750 tekmovalcev iz 20 evropskih držav. Iz Trbovelj jih je tekmovalo 5: CEFERIN Franci, FILIPIČ Dalibor, HERMAN Poldi, KOVAČIČ Miha in SIMERL Jernej. Najbolje sta se odrezala Miha in Franci, ki sta bila v športnih borbah deveta. Tekmovalce je vodil Rok VODIŠEK, prevoz pa je opravil RENTAX Trbovlje.
"26. MEDNARODNI KARATE TURNIR TRBOVLJE '981'
Izvedli smo ga zelo uspešno. Skupno je nastopilo 526 tekmovalcev iz 4 držav ( BiH, Hrvaška, Slovaška in Slovenija). Trboveljčanov se je kalilo 27. Najbolj so se odrezali: Dalibor FILIPIČ ter Edin SALKIČ v športnih borbah oba 3. mesto, Poldi HERMAN v katah 4. in v športnih borbah 2, mesto ter Miha KOVAČIČ v športnih borbah 1. mesto.
Izvedbo turnija so podprli:
Agencija za razvoj Zagorje, Avtoprevoznik Vidic Trbovlje, Avtoprevoznik Karamujič Trbovlje, CET Trbovlje, CIC IG Trbovlje, Fotokopirnica Superkopija Češnovar Trbovlje, Fotokopirnica Tori Trbovlje, Gradbeništvo Wallas Trbovlje, Gostilna Amadeus Trbovlje, LB Slovenj Gradec, LB Banka Zasavje Trbovlje, Livarstvo Žagar Trbovlje, Malgaj Trbovlje, Občina Trbovlje, Palma bar Trbovlje, Pivovarna Laško, Pizzerija Dimnik Trbovlje, Pleskarstvo Mirko Trbovlje, RSH Računalništvo Hrovatič Trbovlje, Servis Rozman Trbovlje, Spintal Trbovlje, Spot Trbovlje, Turistična agencija Mobil Sevnica, Zavarovalnica Triglav Trbovlje, Zelenjava Misimi Trbovlje. Za pomoč se lepo zahvaljujemo!
" 3. BOŽIČNI MT DRŽAVNIH REPREZENTANC V MURSKI SOBOTI"
Pod pokroviteljstvom KZS gaje izvedel 19. 12. 1998 tamkajšnji KK. Skupno je nastopilo 196 tekmovalcev iz 8 držav (Avstrija, BiH, Hrvaška, Italija, Jugoslavija, Nemčija, Slovaška in Slovenija). Iz Trbovelj so nastopili 4 tekmovalci: CEFERIN Franci, FILIPIČ Dalibor, KOVAČIČ Miha in SALKIČ Edin vsi kot reprezentati. Najuspešnjejša sta bila Edin 3. mesto in Miha 2. mesto. Tekmovala sta tudi v slovenski mladinski ekipi, kije osvojila
1.	mesto. Vodja in šoferje bil Bogdan SIMERL.
Prisrčen karatejski pozdrav!
Franjo GLAVICA
ŠAH
V letu 1998 so v šahovskem klubu RUDAR Trbovlje izvedli 12 hitropoteznih mesečnih turnirjev.
1.	mesto: FRANC KOTNIK 193 točk
2.	mesto: HINKO JAZBEC 188 točk
3.	mesto: OTO KRANJC st. 163 točk
4.	mesto: RADO BAJDA 126 točk
5.	mesto: MARKO JURIČ 121 točk
6.	mesto: JANEZ GRČAR 112 točk...
Na pospešenih turnirjih:
L mesto: OTO KRANJC st. 210 točk
2.	mesto: HINKO JAZBEC 198 točk
3.	mesto: FRANC KOTNIK 146 točk
4.	mesto: MARTIN TOMAŽIČ 124 točk
5.	mesto: MARKO JURIČ 120 točk
6.	mesto: LUKA TREBEŽNIK 116 točk.
Na tradicionalnem šahovskem srečanju med mladimi in starejšimi šahisti so zmagali starejši z 14 : 8. Novoletnega nagradnega hitropoteznega turnirja seje udeležilo 21 šahistov iz Zagorje in Trbovelj.
L mesto: UROŠ ZALOKAR 18,5 točk
2.	mesto: MIRAN SKOBE 15.5 točk
3.	mesto: OTO KRANJC st. 15.5 točk
4.	mesto: JANEZ GRČAR 15.5 točk
5.	mesto: HINKO JAZBEC 14 točk
6.	mesto: FRANC KOTNIK 14 točk
7.	mesto: ANDREJ NOVAK 13 točk
8.	mesto: LUKA TREBEŽNIK 12 točk...
ŠAH PRI DU TRBOVLJE
Pri društvu upokojencev Trbovlje je zelo aktivna šahovska sekcija, Vsako sredo in soboto s pričetkom ob 9:30 uri odigrajo turnir v pospešenem šahu. Igralni čas je 10 minut na igralca. V mesecu decembru so odigrali 9 turnirjev na katerih je sodelovalo 75 ljubiteljev kraljeve igre. Izredna borbenost, faktičnost in kombinatorne igre so odlike starejših šahistov.
Skupni zmagovalec za mesec december 1998 je:
1.	mesto: SILVO RUPNIK
2.	mesto: FRANC HVALA
3.	mesto: IVAN KOVAČ
4.	mesto. ANTON TOMINŠEK
5.	mesto: DUŠAN CRNOMARKOVIČ
6.	mesto: JOŽE KASTELIC
ZAGORSKA KEGLJAŠKA TRIM LIGA
V Kegljaški TRIM LIGI Zagorja, je bilo odigranih že 7. kol, zanimivo postaja v borbi za vrh lestvice, po zanesljivi zmagi Varnost - Elektronike proti TREFUI. (403:355), pa v ligi ni več neporaženih ekip. Trenutni vrstni red:
1.	TREFI	12 točk
2.	VARNOST - ELEKTRONIKA 10 točk
3.	ETI ELEKTROELEMENT	10 točk
4.	ALNEX	10 točk
sledijo: TREF II, FEJST PUB, IGM in UDARNIK/NLP.
ČETRT FINALE POKALA NZS - MALI NOGOMET:
AMACO PAJNKIHER : FAMILV SHOP B&W (KOPERj 9:6 (4:1)
Šp. dvorana Zagorje, Gledalcev 100, Sodnika: RAUKOVIČ (Velenje) in Babič (Laško)
Strelci: 1:0 Kos 7 min., 2:0 Škofca 1 L min., 3:0 Isič 15 min., 3:1 Steffe 16 min., 4:1 Škofca 23 min., 5:1 Drobnič 33 min., 5:2 Zemljak 39 min., 6:2 Škofca 42 min., 7:2 Škofca 49 min., 8:2 Drobnič 50 min., 8:3 Šarkanj 51 min., 8:4 Bubnič 54, 8:5 Bubnič 54, 9:5 Drobnič 55, 9:6 Žunič
AMACO PAJNKIHER: Mikanovič, Škofca, Isič, Simič, Drobnič, Nišič, Fazlič, Kos
FAMILV SHOP B&W: Kocjančič, Žunič, Bubnič, Brataševec, Šarkanj, Božič, Steffe, Zemljak
Odličen prvi polčas domačinov, ki so si praktično že zagotovili zmago. V drugem polčasu so pobudo prevzeli gostje, ki so po vodstvu 5:1, zamenjali igralca z vratarjem in s tem postali učinkovitejši poleg 5 zadetkov so kar 3 krat zadeli vratnico. Njihovo rizično igro, pa so domačini znali kaznovati s štirimi zadetki od daleč. Pri domačih velja pohvaliti strelsko razpoložena Škofco in Drobniča, gostje pa si zaslužijo pohvale za odprto igro. Amaco Pajnkiher se je uvrstil med štiri najboljše ekipe v pokalnem tekmovanju (Assaloni, Mizarstvo Krošelj, Luvin), kar je nedvomno lep in odmeven dosežek.
letnik
1998
Velika ponovoletna razprodaja
Pri nakupu novega avtomobila lahko izkoristite naslednje popuste (z davkom) Kangoo, Tvvingo, Clio 120.000 SIT; vsi modeli Megana in Scenic 180.000 SIT; Laguna, Safrane, Espace 240.000 SIT; modeli z motorji nad 1,8 I 264.000 SIT.
Popust velja za avtomobile, kupljene in dobavljene v januarju.
T r
srnim MALGAJ..
b o v 1 | e	I^t**^?*
RENAULT
AVTO
ŽIVLJENJA
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
Razlika med vožnjo avtomobila in vožnjo Audija:v bistvu počnete isto - ampak občutek je drugačen.
A3
A4
A6
A8
TT
Malgaj
Tel.:0601/26 065
www.malgaj.si
				
^ A-S naivižALE			1	
			1	
Servis in trgovina d.o.o„ 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183				
	cena brez RD.			
TOURING		MFC		
GL 1500 SE GoidVVing	2.626.250	3.151.500	NOVO I	
ST 1100 Pan European	1.821.660	2.185.992		
ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird	1.670.450	2.004.540		
VTR 800 F1	1.590.870	1.909.044		
CB 750 F2 Seven-Fifty	1.137.240	1.364.688		
CBR 600 F Hornet	1.033.780	1.240.536	NOVOl	
ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade	1.511.200	1.813.440		
VTR 1000 F Fire Storm	1.431.700	1.718.040		
CBR 600 F	1.312.300	1.574.760		
NSR 125 R	683.600	820.320		
CHOOPER				
GL 1500 CValkvne	1.981.600	2.377.920	NOVO p	
VF 1100 C3 Shadow	1.511.280	1.813.536	NOVOS	
VT 750 CMagna	1.272.500	1.527.000		
VT 750 C2Shadow	1.145.200	1.374.240		
VT 750 C Shadow	1.113.300	1.335.960		
VT 600 C Shadow	954.200	1.145.040		
VT 125 C Shadow	708.200	849.840	NOVO (	
ENDURO				
XL 1000 VVaradero	1.495.300	1.794.360	NOVOj	
XRV 750 V Africa Twin	1.272.500	1.527.000		s
XL 600 V Translap	1.001.900	1.202.280		
NX 650 Dcminator	834.800	1.001.760		
NX 250 Dominator	787.800	945.360	NOVO g	
XLR 125 R	635.800	762.960	NOVOS	
SCOOTER				
X8R-S (cestni) X8R-X (cross)	370.000 366.000	444.000 439.200		
GROSS CR 250 R*	853.395	896.064		
CR 125 R*	834.285	876.000		
CR 80 RD* (velika kolesa) CR 8R* (mala kolesa, model 98)	555.885 525.000	583.680 551.250		
Cene so v SIT; v MFC je vračunan 20% prometni davek. *. v MFC je vračunan 5% prometni davek				
Pridržujemo si pravico do spremembe cene.				
14. PROSINCA 1999
WP.

J.
•f.
[I
TURNIR V MALEM NOGOMETU-RADEČE 98
Ob koncu lanskega leta je v športni dvorani v Radečah potekal 13.memorialni turnir Janez in Dušan v malem nogometu. Ta turnir velja za enega močnejših v Sloveniji. Prijavljenih je bilo kar 30 ekip, deset iz Zasavja. Nagradni skladje znašal 230.000,00 SIT. Z veliko uspeha sta nastopili tudi dve zasavski ekipi in sicer, prvaki prvega dela l.ZMNL PGB Tiskarstvo Trbovlje ter novinec v tej ligi, KMN Juventus iz Hrastnika. Ti dve ekipi sta se v polfinalu pomerila med seboj. Uspešnejši so bili Hrastničani, ki so Trboveljčane ugnali kar s 6:1. Gole za Juventus so dosegli, Haler in Zukič 2 ter Z. Presečki in Senica 1. Za »tiskarje« je zadel v polno Škofca. Juventus je bil v razigravanju za prva tri mesta sicer dvakrat poražen, a je s tretjim mestom dosegel velik uspeh. Prvo mesto in 150.000,00 SIT je osvojila ekipa Piz. Valun iz Velenja, drugi so bili varovanci selektorja malonogometne reprezentance Slovenije D. Razborška, M.Krošelj iz Sevnice, ki so prejeli nagrado v višini 50.000,00 SIT, tretji in bogatejši za 30.000,00 SIT pa so bili nogometaši Juventusa.
Igor Goste
SMUČIŠČE GARMIŠ V KISOVCU
Na »skakavniku« v Kisovcu so tamkajšnji krajani na božični dan otvorili krajše smučišče s prenosno vlečnico. Marko Juvan in Jože Borštnar sta smučišču dala ime Garmiš (ime spominja na znano zimsko športno središče v Nemčiji). Smučišče je dolgo nekaj več kot 200 metrov. Motor za vlečnico je preuredil Jože, kije ročno izdelal tudi kljuke za vleko smučarjev. Ker leži proga na senčni strani, se tu sneg obdrži zelo dolgo. Domačini temu delu upravičeno rečejo Sibirija. Seveda pa je smučišče namenjeno predvsem za okolličane. Ker je bilo na praznični dan zelo mrzlo (kot v Sibiriji), temperatura seje spustila deset stopinj pod ničlo, so se vsem še kako prilegle dobrote iz Gerečnikovega »gašperčka«. Pa tudi dobre kapljice ni manjkalo.
Fotografija (skupinska): Udeleženci otvoritve na vrhu smučišča .
Tekst in fotadgor Goste
SKAKALNA TEKMA NA DAN SAMOSTOJNOSTI
Na lepo pripravljeni 50m skakalnici v skakalnem centru v Kisovcu, seje 26.decembra na praznični dan v smučarskih skokih pomerilo 23.skakalcev iz osmih slovenskih klubov. Skoki, že po tradiciji pod reflektorji, so se začeli ob 18 uri. Najdaljši skok dneva oz. noči, 50 metrov, kar je le dva metra manj od rekorda skakalnice, ki gaje postavil Primož Pikelj iz Ljubnega, sta dosegla dva Gašperja. Juvan v kategoriji dečkov do 14 let ter Slatinšek v kategoriji dečkov do 16 let. Oba skakalca iz Ljubna, ki skakalnico v Kisovcu dobro poznata, sta zmagala v svojih kategorijah. Najdaljša med domačimi tekmovalci (SK Zagorje) sta bila Simon Klopčič iz Čemšenika, kije v prvi seriji »poletel« 45,5 metrov ter 11 .letni Miha Aškerc iz Dola pri Hrastniku, ki je v drugi seriji pristal pri 45. metrih. Obasta v svojih kategorijah osvojila drugo mesto. Pohvaliti velja tudi najstarejšega skakalca na tekmovanju, domačina Zvoneta Pograjca, ki seje z daljavama 43,5 in 42 metri ter s starim klasičnim slogom, dobro kosal z mnogo mlajšimi fanti.
Zmagovalci posameznih kategorij ter uvrstitve domačih skakalcev:
Dečki do 12 let: 1 .m.Žiga Urlep (SK Vel.) 44 in 45,5m 2.m.Miha Aškerc (SK Zag.) 44 in 45m 6.m.Primož Roglič (SK Zag.) 38 in 38m
Dečki do 14 let: 1 .m.Gašper Juvan (SK Lju.) 49,5 in 50m Dečki do 16 let: 1 .m.Gašper Slatinšek (SK Lju.) 48,5 in 50m 2.m.Simon Klopčič (SK Zag.) 45,5 in 45m Starejši od 16 letl.m. Uroš Kočnik (SK Vel.) 48,5 in 49,5m 4.m. Zvone Pograjc (SK Zag.) 43,5 in 42m Najboljši skakalci so prejeli diplome, pokal ter praktične nagrade (knjige Smučarski šport v Zasavju).
Igor Goste
©jp®f?gmS& fBQ®s@@a («l<i@®onofe[r® g®
fl®&®s©?®fl@(3 i\31©gs
JPav[kwS§o
VRHUNSKI ŠPORT V SLIKI
Tudi tri dni kasneje si je ogledal moški slalom pod Vitrancem, tokrat je bil že petnajstič in dočakal še tretjo zmago na tem smučišču.
Juvan Oto je bil na Zlati lisici v Mariboru. Takole ga je ujelo oko objektiva v pogovoru z Natašo Bokal.
Juvan Oto skuša organizirati fun klub za žensko smučarijo. Somišljeniki, oglasite se s svojimi predlogi ali pa ga pokličite na GSM .041 758 623.
14. PROSINCA 1999
3 n ni tu ra nliTiDTa
Piše: Primož Kostajnšek
moštvo v formuli 1, ki je tehničnega partnerja na področju maziv Agip zamenjalo s Shellom. Seveda je bila v ozadju tudi precejšnja vsota denarja, ki so jo rdeči potrebovali za podpis pogodbe s Shumacherjem. Na dirkališčih po svetu lahko najdemo nešteto podobnih sodelovanj. Multinacionalka Castrol ponavadi sodeluje s Toyoto in Hondo, s slednjo preko rally ekipe tudi v slovenskem državnem prvenstvu. Družba Mobil podpira na tekmovanju športnih avtomobilov Porsche, v formuli 1 pa Mclaren. Valvoline je v zadnjih sezonah tesen partner Forda v svetovnem rallyju. Fina ponavadi sponzorira bavarski BMW.
Slovenski potrošnik lahko v trgovinah z avtomobilsko opremo, bencinskih črpalkah in servisnih delavnicah kupi praktično katero koli motorno olje bolj ali manj znanih proizvajalcev. Seveda pa ne more izbirati med vsemi olji na enem mestu. Obe slovenski naftni družbi namreč favorizirata olja lastnih blagovnih znamk (Proton in OMV Istrabenz), določene trgovine prodajajo samo nekatere vrste olj, servisne delavnice pa imajo ponavadi pogodbo za eno ali dve blagovni znamki.
Naftne družbe je seveda potrebno razumeti, da podpirajo svojo blagovno znamko, saj je to pač v njihovem poslovnem interesu. Vsak proizvod pač najlažje prodaš na lastnem prodajnem mestu. Kljub temu pa pri nas še ni prišlo do situacije kot ponekod v tujini, ko posamezni bencinski servisi ponujajo le olja lastne blagovne znamke.
Specializirane avtomobilske trgovine ponujajo v svojem prodajnem asortimanu vse več različnih znamk motornega olja, saj so kupci vse bolj izbirčni. Ponavadi namreč zahtevajo olje, ki ga določena avtomobilska znamka priporoča za svoja vozila. To je še bolj opazno na pooblaščenih avtomobilskih servisih. Tako so že precej časa poznane naveze Renault-Elf, Fiat-Selenia, Citroen-Total, Peugeot-Esso, VW-Aral... Takšne povezave najdemo povsod po svetu in so del globalne politike vsakega avtomobilskega podjetja. Nove lokalne povezave pa so na našem trgu ustvarili tudi določeni uvozniki, ki hkrati uvažajo avtomobile in motorna olja: Avtotehna-Opel-Valvoline, Autocommerce-Mercedes-BP...
Razne naveze lahko najlepše spremljamo na avtomobilskih in motorističnih dirkah! kjer so takšna ali drugačna sodelovanja vidna po napisih na dirkalnikih. Takšna sodelovanja so koristna za obe strani, saj nastopajoči tako pridejo do finančnih sredstev, sponzorji pa do precejšnjega reklamnega učinka. Na tem področju je v zadnjem času največ prahu dvignilo ferarijevo
In kako je s tem v Sloveniji? Podjetje, ki največ investira v bencinske športe, je seveda Petrol. Leta 1994 so z uvedbo lastne blagovne znamke Proton precej močno posegli na domačo avtomobilistično sceno. O učinkovitosti te vrste promocije so se kmalu prepričali, veliki vložki pa jim v zadnjih sezonah zagotavljajo veliko število naslovov državnega prvaka. Sodelovanje Castrola z Amortizerjevim moštvom in Hondo smo že omenili. Precej v avtomobilizem vlaga tudi nemški Aral, predvsem preko Darka Peljhana, ki vozi za njihovo usmeritev avtomobil prave znamke. Na tem mestu je potrebno omeniti še Valvoline, ki podpira zlasti voznike, ki dirkajo z Oplovimi avtomobili. Na avtomobilih slovenskih dirkačev je bilo v prejšnji sezoni moč opaziti še nalepke Mobila, Mapetrola, OMV-Istrabenza, Motula, Shella in drugih.
Močne vezi med avtomobilsko in naftno industrijo so prisotne pri nas, še bolj pa seveda v svetu. In oboji so za svoj testni poligon izbrali edino pravo rešitev: avto-moto dirke. Naj živijo vsi, ki vedo, kam je najbolje vložiti denar!
14. PROSINCA 1999
Jr.rGn.lčn G
PETARDE POKAJO
Minili so praznični dnevi brezskrbnega rajanja in veseljačenja, mogoče pa so pri posameznikih prazniki minili z grenkobo v misli in doživljanju prekomernega pokanja s petardami. V današnjih časih lahko takšne in drugačne pirotehnične izdelke človek kupi že skoraj v vsaki trgovini, na veliko žalost pa so največji odjemalci vseh teh izdelkov naši otroci.
Če že sami ne kupijo petard, za to poskrbijo prenekateri starši in na dom svojemu otroku prinesejo igračo, ki poči ne zavedajoč se, da se otrok lahko s takšno nevarno igračo tudi poškoduje. Da bi vendarle bilo pokanja v prazničnih dneh čim manj, smo se policisti odločili, da se o nevarnostih metanja petard pogovorimo z našimi najmlajšimi. Odziv otrok je bil presenetljiv. Brez dlake na jeziku so nam zaupali, kje vse kupijo petarde, kako jih nekateri starši prinesejo na dom in tudi, da so se nekateri pri metanju že poškodovali. Po razgovorih so otroci razumeli naše opozorilo na nevarnosti, le to pa so nekateri dokazali z odličnimi izdelki spisi ali risbami. Prenekateri so petarde prinesli tudi v našo enoto, zavedajoč se nevarnosti ob metanju. Z akcijo bomo nadaljevali, saj otroci resnično razumejo kakšno škodo lahko povzročijo sebi ali drugemu, je pa tudi res, da nekateri te nevarnosti hitro pozabijo. Kar ne moremo mimo tega, da nekaj najboljših izdelkov ne bi objavili in se obenem vsem tistim ob tej priložnosti tudi zahvaljujemo.
Branko Repe
OBISK POLICISTA
Obiskal nas je policist. Prišel je s posebnim namenom. Pogovarjali smo se o petardah. Nam jih ni svetoval. Povedal nam je, da petarda lahko naredi veliko bolečin. Povedal nam je kar nekaj primerov. Rekel nam je, da tisti, ki bo na policijo prinesel največ petard, dobi nagrado. Vendar ne, da bi jih kupili kar 100 komadov in jih nesli na policijo.
MOJE IZKUŠNJE S PETARDAMI
Ne rečem, da nisem vrgel nobene petarde. Ne rečem, da sem jih pometal ogromno.
Ne rečem, da nisem užival ob metanju petard.
Vendar veselje, ko mečeš petarde ni tolikšno kot žalost, če ti petarda poči v roki.
Luka Klančišar, OŠ Ivan Skvarča
OBISK POLICISTA
Obiskal nas je policist. Je očka naše sošolke Katje. Prišel je z namenom, da se pogovorimo o petardah. Vsi smo mirno sedeli na prostorih, ko je gospod policist vstopil v razred, pa smo ga prijazno pozdravili. Pripovedoval nam je razne zgodbe o petardah. Ena izmed njih je bila ta, da je neka deklica oslepela zaradi petarde, ki ji jo je vrgel fant. Bile so tudi zgodbe, ko so ljudje dobivali opekline in to zaradi ene samcate petarde, ki jo kdo odvrže. Jaz nisem še nikoli vrgla petarde, pa je tudi nikoli nebom. Saj lahko z eno samo petardo komu spremeniš življenje, a ne na dobro, temveč na slabo.
MOJE IZKUŠNJE S PETARDAMI
Nekega večera sem bila sama doma. Bila je močna tema, ko je naenkrat počila petarda. Zelo sem se ustrašila, saj, ko sem slišala, daje nekaj počilo, sem močno padla po tleh in se udarila v glavo. Glava me je močno bolela, zato sem poklicala mamico v službo. Takoj je poslala očka domov. Na sreči ni bilo nič resnega. Zato se še danes bojim petard.
Adrijana Burgič, 4a, OŠ Ivan Skvarča
OBISK POLICISTA
Obiskal nas je policist. Obiskal nas je zato, da bi nam dal nekaj nasvetov o petardah. Rekel je, da se s petardami ni igrati. Povedal nam je, da je učenec na OŠ Toneta Okrogarja držal v roki petardo in mu je v roki počila. Pri tem je dobil hude opekline. Rekel je tudi, da so v višjih razredih nastavljali v žepe drugih petarde in ko so počile, se je pri tem raztrgala jakna, še huje pa je bilo za tisto dekle. Zelo močno jo je peklo in imela je močne opekline in bolečine. Mislim, da si bom zapomnila kar je rekel, in da ne bom nikdar preizkušala petard.
MOJE IZKUŠNJE S PETARDAMI
Nekega večera sem šla ven. Sosed je metal petarde in me ni opazil. Vrgel mi jo je pod noge. Zelo sem se ustrašila. Bila sem močno prestrašena.
Anja Razboršek
POROČILO POLICIJSKE POSTAJE ZAGORJE
30.12.	1998 ob 02.50 uri so policisti intervenirali v šotoru, kjer je javni red in mir
kršil močno pijani D.N. Bil je opozorjen. Sledi predlog k sodniku za prekrške.
31.12.1998 ob 23.55 uri so bili na PP Zagorje obveščeni, da skupina fantov razgraja na avtobusni postaji. Policisti so ugotovili, da so poškodovane telefonske govorilnice na avtobusni postaji v Zagorju. Ugotovljeno je bilo, da je K. A. poškodoval telefonsko govorilnico. Zoper njega sledi kazen.
31.12.	1998 ob 03.45 uri so policisti intervirali v šotorju, kjer so se sprli in prerivali L.I., VJ. in J.S. Zoper vse tri sledi predlog k sodniku za prekrške.
1.1.1999 ob 19.45 uri v Podvinah je voznica osebnega avtomobila A.E. zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala na levo stran ceste in trčila v nasproti vozeči avto, ki ga je vozila M.N. Nastala je le materialna škoda. Zoper A.E. je podan predlog k sodniku za prekrške.
1.1.	1999 ob 00.32 uri so bili na PP Zagorje obveščeni, da se neznanec v prostorih ZD Zagorje nespodobno vede. Ugotovoljeno je bilo, da gre za H. A. iz Zagorja. Zoper njega je podan predlog k sodniku za prekrške.
3.1.	1999 ob 04.00 uri so bili policisti obveščeni s strani B.M., da sta ga dva neznanca pretepla v diskoteki Imperius. Za nenznancema še poizvedujejo.
9.1.	1999 ob 9.00 uri je na policijsko postajo poklical B.M. ter prijavil, da mu je neznanec v poštni nabiralnik vlomil in vzel pismo, v katerem je bil denar. Za neznancem še poizvedujejo.
POROČILO POLICIJSKE POSTAJE HRASTNIK
Policisti PO Hrastnik so v začetku decembra '98 intenzivno izvajali preventivno akcijo "petarde"! Lepše je brez njih! Tako je vodja policijskega okoliša Alojz Urbanija obiskal tudi vse osnovne šole v občini Hrastnik, kjer je učencem 4. in 5. razredov predstavil namen te akcije. Na akcijo so se odzvali vsi učenci OŠ in to tako, da so v šolo prinašali pirotehnične izdelke in skupaj zbrali 244 petard. VPO Urbanija pa je za "najbolj" pridne učence organiziral tudi nagrade, katere sta prejela Trošt Matej in Čeperlin Nejc iz OŠ Dol pri Hrastniku ter David Ivan in Preglej Pamela iz OŠ Hrastnik. Za nagrado, katero sta omogočila Radio Trbovlje in Pizzeria Časa mia iz Trbovelj, so si učenci oz. nagrajenci ogledali delo na Radio Trbovlje, kjer je bil z njimi tudi krajši intervju, ki gaje vodil novinar Bogdan Barovič, nato pa
.Iv "C d n :l 5 n r»
so bili deležni še pizze in coca cole v pizzeriji Časa mia. Policisti PO Hrastnik so s preventivno akcijo, katero nameravajo ponoviti tudi konec leta 1999, zelo zadovoljni, saj so z njo dosegli tudi širši namen. Poudariti je namreč potrebno, da so sicer med prazniki beležili nekaj kršitev oz. metanj petard in da so le v enem primeru represivno ukrepali, ni pa bil s pirotehničnimi sredstvi nihče poškodovan, kar je bil glavni namen te akcije.
Dne 11.12. 1998 ob 11.35 uri je RŽ. iz Brdo PO Hrastnik zaprosil za intervencijo, ker ga je pred picerijo Antonijo napadel podnajemnik T.A. Policisti so ugotovili, da sta do picerije prišla dva delavca KOP, katera sta hotela odpraviti napako na cevovodu, zaradi katere podnajemnik lokala T.A. ni imel v piceriji vode. Ker sta lastnik P.Ž. in T.A. v sporu, P.Ž. podnajemniku T.A. ni dovolil, da bi na njegovem zemljišču delavci KOP opravili popravilo. Zato je T.A. preskočil ograjo in P.Ž. zagrozil s pretepom. Policisti so se s T.A. pogovorili, zoper njega pa podali predlog sodniku za prekrške.
Dne 15.12. 1998 ob 13.45 uri je bil PO Hrastnik obveščen, da je prišlo do požara v stanovanju M.R. v Naselju Aleša Kaple v Hrastniku. Policisti so na kraju ugotovili, daje M.R. pekla krompir, pri tem pa je prišlo do vžiga posode z oljem. Zaradi požara je nastala manjša materialna škoda na štedilniku, katerega so pogasili sosedje. PO Hrastnik bo o zadevi s poročilom obvestil ODT.
Dne 16.12. 1998 ob 12.40 uri so bili policisti PO Hrastnik zaprošeni za intervencijo v gostinskem lokalu Emona, kjer so na kraju ugotovili, daje N.S. iz Hrastnika prišel v lokal že pijan, tu pa kljub očitni vinjenosti od natakarice zahteval alkoholno pijačo. Ker te pijače ni dobil, je pričel na natakarico vpiti, po tleh pa metati kozarce. Še preden pa so na kraj prišli policisti, je N.S. lokal zapustil, zato so se policisti z njim pogovorili 17.12. 1998 in zoper
njega podali predlog sodniku za prekrške.
Dne 24.12.1998 ob 21.50 uri je K. A. poklical na PO Hrastnik in povedal, da je imel spor z lastnikom lokala Domino, zato prosi za intervencijo. Policisti so na kraju ugotovili, da so v lokalu Domino popivali lastnik lokala G. V. in P.M. s prijatelji, ko pa jih je lastnik lokala zaprosil, da lokal zapustijo, tega niso hoteli storiti. Policisti so o ugotovitvah s predlogom za uvedbo postopka o prekršku seznanili sodnika za prekrške.
Dne 25.12. 1998 ob 01.00 uri so policisti PO Hrastnik pohiteli na Novi Log 7, kjer naj bi v stanovanjskem bloku nekdo metal petarde. Policisti so ugotovili, da je petarde po vsej verjetnosti metal A.N., zato so se z njim pogovorili in zoper njega podali predlog sodnika za prekrška.
Dne 25.12. 1998 ob 04.15 uri so bili policisti obveščeni, daje pred lokalom Atlanta prišlo do pretepa. Na kraju je bilo ugotovljeno, da sta pred lokalom Atlanta V. A. dohitela dva moška, katera sta od njega zahtevala, da ju pelje z avtomobilom v Trbovlje. Ko jima je V. A. pojasnil, da ju ne bo peljal, sta pričela z roko udarjati po vozilu. V prepir seje vmešal H. A., kateri je oba razgrajača opozoril, naj V.A. pustita pri miru. Tedaj pa sta neznanca fizično napadla H.A. s pretepanjem sta prenehala, ko so iz lokala prišli še drugi gostje in redarja, zato sta zbežala. Policisti PO Hrastnik kršitelja, oba doma iz Trbovelj, še iščejo.
Dne 25.12. 1998 ob 04.45 uri pa je H.I. policistom povedal, da ga je v lokalu Shake's udaril K.R. Policisti so ugotovili, da je H.I. s
K.R. že dalj časa v sporu, zato mu je tudi tega dne dejal, naj pusti njegovo dekle pri miru. V njun prepir se je vmešal N.J., kateri je H.I. odrinil, daje padel po tleh, ko pa je vstal in se hotel s K.R. pomiriti, ga je K.R. udaril z roko po obrazu. Policisti so se s kršiteljema pogovorili, zoper njiju pa podali predlog sodniku za prekrške.
Dne 26.12. 1998 ob 18.30 so policisti PO Hrastnik intervirali v Prapretnem, kjer seje B.J. pijan sprl z mamo B.M. v prepir se je vmešal F.S., katerega je B.J. udaril z roko po obrazu. Policisti so se z B.J. udaril z glavo in mu pri tem zbil zob. Policisti so se z B.J. pogovorili, zoper njega pa napisali predlog sodniku za prekrške.
Dne 26.12. 1998 ob 19.40 uri so policisti PO
Hrastnik intervenirali v stanovanju Č.F., kjer so ugotovili, daje Č.F. prišel domov pijan, v takem stanju pa je hotel vstopiti v spalnico, v kateri sta spali Č.N. vrat spalnice ni hotel odpreti. Ker pa je Č.F. pričel po njih razbijati, jih je odprla. Č.F. seje pričel takoj razburjati in prepirati. Da bi preprečila morebiten pretep, je med starša stopila hčerka Č.A., katero pa je Č.F. odrinil, da je padla po tleh. Policisti so se s Č.F. pogovorili, zoper njega pa podali predlog k sodniku za prekrške.
Dne 29.12. 1998 ob 19.50 uri je J.S. iz Hrastnika vozila osebni avtomobil znamke cimos AX po mestni ulici iz smeri Prapretna proti Logu v Hrastniku, med vožnjo po klancu navzdol po Veličkovi cesti pa zaradi neprilagojene hitrosti vožnje na poledeneli cesti izgubila oblast nad vozilom ter z njim zapeljala izven ceste. Na vozilu je nastala materialna škoda, policisti pa so zoper njo podali predlog sodniku za prekrške.
Dne 30.12. 1998 ob 08.55 uri je J.L iz Hrastnika obvestil, da mu je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil znamke zastava 128, iz njega pa ukradel denarnico z denarjem. Policisti storilca tega dejanja še iščejo.
Dne 1.1. 1999 ob 05.20 uri je H.J. na PO Hrastnik zaprosil za intervencijo. Povedal je namreč, da se je že 31.12. '98 v popoldanskem času sprl s svojim dekletom S.S. iz Trbovelj, ta pa je pijana okoli 22.30 ure prišla k njemu v sobo samskega doma Domex, kjer je pričela razgrajati, hkrati pa je razbila steklo na vhodnih vratah, nosilec gasilnega aparata, koš za smeti in dve stekli na hodniku. Po dejanju je s prijatelji odšla v lokal Atlanta in se ob 04.30 uri vrnila v samski dom, kjer je po prepiru s H.J. razbila še dvojno okensko steklo na hodniku. Po tem dejanju je H.J. razbila še dvojno okensko steklo na hodniku. Po tem dejanju je H.J. odšel na PO, S.S. pa je s silo telesa vdrla v njegovo sobo, kjer se je sprla še z njegovimi prijatelji, nato pa samski dom zapustila. Policisti PO Hrastnik bodo zoper S.S. zaradi kršitve javnega reda in miru podali predlog sodniku za prekrške, zaradi KD poškodovanja tuje stvari pa še kazensko ovadbo na ODT.
Dne 1.1.1999 ob 15.05 urije bil PO Hrastnik obvešče, daje bilo vlomljeno v gostinski lokal na Marnem. Policisti so ugotovili, daje neznan storilec nasilno vlomil v gostinski lokal, kjer je vzel nekaj pijače, nato pa kraj zapustil. Policisti storilca še iščejo.
14. PROSINCA 1999
Til & J j. GfllR
]
r_r Ulil
ilhZl
r1— — — — — —	— — — — — — — —
■	Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morete le priloženo naročilnico « ’ in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. |
■	Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ • skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, PARCELE
NA TRŽNICI V ZAGORJU
oddamo poslovni prostor v nadstropju, primeren za pisarne, projektivne biroje, predstavništva, izobraževanje, kulturno dejavnost... Informacije
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM VW golf, letnik 1984, reg. do 6/99, bele barve, zelo lepo ohranjen, tel.: 61-846 ali 041/744-267 PRODAM osebni avto rover 416 GSi z vso opremo, letnik 1993, prva registracija '94 + 4 zimske gume dunlop, od tega sta dve na platiščih, informacije na tel.: 66-099 (zvečer) PRODAM Rabljen Audi RS -2, letnik 1995. Cena 8.150.000.00 SIT., informacije na tel.: 0601/26 -525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Audi A6 2.8 AVANT, letnik 1994. Cena 4.436.700.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje) PRODAM Rabljen Audi A6 2.5 TDI, letnik 1995. Cena 3.183.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Audi Coupe 2.3 20 V, letnik 1990. Cena 1.630.000.00 SIT, iformacije na tel.: 0601/26 -525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen VW Golf JX 1.3, letnik 1991. Cena 775.000.00 SIT, iformacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen VW Golf JX 1.6 D, letnik 1990. Cena 822.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen VW Golf 1.4 CL, letnik 1996. Cena 1.600.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen BMW 318 IS Coupe, letnik 1997. Cena
3.675.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje) PRODAM Rabljen Opel Astra 1.6 16V, letnik 1995. Cena 1.740.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Opel Astra 1.6
dobite na Območni obrtni zbornici Zagorje, Cesta zmage 35 (tržnica), tel.: 68-080
ZAMENJAMO manjše stanovanje za večjega v Trbovljah, tel.: 26-403 PRODAM zidano garažo na Partizanski cesti, tel.: 29-119
16V, letnik 1995. Cena 1.691.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Opel Astra 1.7D, letnik 1993. Cena 1.200.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Renault Laguna Break, letnik 1995. Cena 1.933.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Renault Clio 1.4 RT, letnik 1995.Cena 1.111.000.00 SIT, informacije po tel.: 0601/26 - 525 ( Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Renault R5 Five, letnik 1995. Cena 764.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Renault R5 Five, letnik 1995. Cena 765.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Renault R5, letnik 1995. Cena 699.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Renault R5, letnik 1994. Cena 765.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Renault R5, letnik 1994. Cena 764.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/ 26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Škoda Octavia 1.6 GLX, letnik 1998. Cena
2.270.000.	00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Fiat Tipo 1.4 DGT, letnik 1994. Cena 881.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Peugeot 806 SV 2.0 T, letnik 1995. Cena
2.892.000.	00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
PRODAM Rabljen Seat Cordoba 1.4 CLX, letnik 1995. Cena
1.256.000.00 SIT, informacije na tel.: 0601/26 - 525 (Malgaj Trbovlje)
RAZNO
PRODAM nove premične polkne, 40% ceneje: (za vrata) 70x200 - 3 kom., (za okna) 90x130 - 6 kom., 90x110 - 2 kom., 70x110 - 2 kom., 110x110 - 1 kom., 70x130 - 1 kom., 70x80 - 1 kom., 50x50 - 1 kom., tel.: 78-178
PRODAM gramofon brez igle znamke technics quartz direct drive automatic turntable system SL-Q33, cena 10.000 SIT
PRODAM kuhinjo s šankom v izmeri 2.5 metra, masivni hrast, tel.: 24-905
PRODAM vojaško bundo "tankerico", tel.: 27-002
PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena 15.000 SIT, tel: 041/403-055, 64-411, 64-166 ali 64-250
s_________________________________/
PRODAM video izobraževalni program SOKRAT - OSNOVNOŠOLSKA MATEMATIKA (6 video kaset). Program primeren za ponavljanje in utrjevanje znanja matematike za višje razrede osnovne šole in prvi letnik srednje šole, tel.: 66-099 (zvečer)
PRODAM nosečniške kavbojke in 2 bluzi, tel.: 61-287
PRODAM gorsko kolo Scott-bandera, 21 prestav, cena po dog., tel.: 71-428
PRODAM skoraj novo žensko krzneno jakno št. 40-42, tel: 61-622 PRODAM stolček za hranjenje Brevi, nastavljiva višina in naslojalo, tel.: 29-763
PRODAM otroško rabljeno bundo (rabljeno 2 meseca) za 3.000 SIT (za 6-letnega otroka), tel.: 29-530 PRODAM novo žensko jakno št. 40, za 6.000 SIT, tel.: 29-530
PRODAM Panasonic kamkorder MS4-SVHS-HI-FI, velike kasete, digitalni efekti, tel.: 64-807
ZELO UGODNO PRODAM bundo za odrasle, modre barve, staro 1 mesec, nenošeno, večja številka, tel.: 041/403-055 ali 64-411
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390
USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-332 DIPLOMIRANI INŽENIR inštru-ira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657
INŠTRUIRAM slovenščino.in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657
USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810
INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101 PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/669-297
IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297
DELO
DELO NA DOMU, primerno za vso družino (polnjenje kuvert), zaslužek do 80.000 SIT mesečno, tel.: 041/772-045
SI ŽELITE POLEPŠATI praznike, pa nimate dovolj denarja? Z dobro prodajanimi artikli si lahko to omogočite, inf. na tel.: 62-167
REDNO ZAPOSLIMO prodajalce naših izdelkov na terenu, tel.: 041/696-370
IRT A~\ T~R (T>(T}nn\R'Tn'(T?. A\
h | ii | n Mmm niiiiimiiiiBniii« tihitm n liiMi
CICd.o.o.
NEPREMIČNINE
1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242
PRODAJA, NAKUP, MEMJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ,
HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV.
VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI.
3 3 nl.Tn |
14. PROSINCA 1999
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel,: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/ minuto
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735
SMREKOV OPAŽ 1.kvalitete - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986

TRBOVLJE
OBVESTILO
V četrtek, 14. januarja 1999, ob 17.30 uri, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik vabi vse otroke, da se nam pridružijo na Igralni uri. Spoznavali bomo promet in prevozna sredstva, poslušali pravljico, izrezovali, lepili, barvali... Vabljeni!
KULTURNO REKREACIJSKI CENTER HRASTNIK in KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK
OBVESTILO
Knjižnica Zagorje obvešča svoje mlade obiskovalce, da bomo v mesecu januarju pripravili dve uri pravljic. Prva, ki bo 14. januarja 1999 ob 17. uri, bo namenjena otrokom, starim od 3 do 5 let in bo dolga 30 minut. 21. januarja 1999 ob 17. uri bo druga ura pravljic, ki bo namenjena otrokom od 6. do 9. leta starosti in bo, kot običajno, trajala eno uro.
OBVESTILO
Vabimo vas na četrtkova srečanja, ki bodo v mesecu januarju 1999 v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku.
14.1.	1999, ob 17.30 "IGRALNA URA S KNJIGO" za otroke od 4. leta dalje
21.1.	1999, ob 18.00 "POTOPISNO PREDAVANJE" štirje letni časi
28.1.	1999 ob 18.00 "URA PRAVLJIC" Radovedni medvedek -pravljico bo pripovedovala avtorica ga. Darinka Kobal
DAN ODPRTIH VRAT
Člani kluba Kavka iz Kisovca bodo v petek, 15.1. 1999 organizirali brezplačno predstavitev jadralnih padal in informacij. Lahko boste tudi poizkusili obvladovati padalo. Dobimo se pri gostilni Vidrgar v Kandršah. Informacije po tel.: 0601/ 71-706 Ludvik, 0601/ 75 -150 Vidergar
OBVESTILO
NK Svoboda Kisovec vabi vse člane in ljubitelje nogometa, da se udeležijo občnega zbora, ki bo v petek 15.1. 1999, ob 17.00 uri v prostorih športnega doma v Kisovcu!
OBVESTILO O PRIREDITVI ŠTILČEK '98
Mladinsko gledališče Svoboda iz Trbovelj deluje neprekinjeno že 34. sezono. Odigrali smo že marsikatero gledališko predstavo, pripravili večere poezije, sodelovali na raznih prireditvah... Svoj program smo lansko sezono popestrili s prireditvijo Štilček '91, ki jo najhitreje opišemo kot "trboveljski oskar". Prireditev je bila javna in zelo odmevna. Štilček '98 želimo izboljšati in tako pritegniti več ljudi. Druga javna podelitev trboveljskih amaterskih gledaliških priznanj Štilček '98 bo v petek, 15. januarja 1999 ob 19.00 v Domu svobode v Trbovljah. Podelili bomo priznanja za najboljšega igralca in igralko, najboljšega recitatorja in recitatorko, najboljšega maskerja oz. maskerko, priznanje za najvidnejši napredek v gledališču, najboljšega improvizatorja in inprovizatorko, ter za najboljšega režiserja oz. režiserko. Prireditev je zamisel in delo vseh članov gledališča, namenjena pa je najširši publiki. Vljudno Vas vabimo na Štilčke!
KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA TRBOVLJE
VABILO
Planinsko društvo Zagorje organizira v soboto, 30.1. 1999 izlet na Koroško. V Črni na Koroškem se bomo udeležili tradicionalne prireditve "Gradovi kralja Matjaža". Preizkusiti se nameravamo v disciplini, ki bo potekala ta dan Gradnja gradov iz snega. Ekipe lahko štejejo 5 do 8 članov (10 do 100 let). Prijavnina za gradnjo je 1200 SIT/osebo, vključen je tudi topli obrok. Ostali, ki se ne boste igrali zidarjev pa si lahko ogledate rudnik ali spremljajoče prireditve. Več o tem preberite v naslednjem Zasavcu. Prijave zbiramo v četrtek 28.1. 1999 med 16 in 18 uro na sedežu PD Zagorje. Za dodatne informacije pa lahko pokličete tel. 62 -580 Mileno Horvat.
OBVESTILO
V lovskih družinah ugotavljamo, da narašča nenadzorovano gibanje psov daleč od naselij in domov. Neodgovorni posamezniki zapuščajo v loviščih celo pse, ki se tam sami preživljajo. Sorazmerno temu raste število raztrgane divajdi. V dolgi in ostri zimi, ko se gozdne živali veliko težje gibljejo, so takšne izgube še večje in za posamezne živalske vrste celo pogubne. Preveč bi bilo zahtevati od lovcev, da bodo v vsakem primeru sposobni razločevati psa čuvaja od psa potepuha in roparja. Lastnike in gostitelje psov zato ponovno vljudno opozarjamo, da so se lovci dolžni ravnati po 17. členu Zakona o lovu, ki določa:
1.	Brez nadzorstva se ne sme puščati psa v lovišče.
2.	Psa, ki se giblje v lovišču brez nadzorstva in je oddaljen več kot 200 metrov od hiš ali več kot 50 metrov od gospodarja, sme lovski čuvaj ali član lovske organizacije, ki upravlja lovišče pokončati.
3.	Ne glede na prejšnji odstavek, je dovoljenje pokončati psa ali mačko, če neposredno preganjata oz. uničujeta divjad v lovišču.
Kršitev določil o prepovedi nenadzorovanega gibanja psov po loviščih, oz. posledice ukrepanja s strani lovcev, žal pogosto pripelje tudi do nesporazumov in zamer, kar pa ni v interesu nikogar.
Upoštevajmo torej veljavne zakone in naravni red, pa nesporazumov ne bo!
K temu poziva Zveza lovskih družin Zasavje.
Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o.. Grajska 2, Zagorje ob Savi, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin, ki bo v ponedeljek, dne 25. 01. 1999, ob 8.00 uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o . Grajska 2.
1.
Predmet javne dražbe so nepremičnine vpisane v vi št. 124 k.o. Brezje. Ta vložek obsega pare. št. 136/2-stavbišče-dom 221 m2,pare. št. 136/1 -pašnik 3212 m2 in pare. št. 135/3 - pašnik 752 m2. V naravi gre za Dom na Prvinah s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem.
2.
Izklicna cena za nepremičnino iz prve točke in vso opremo, ki se nahaja v domu, znaša 25.012.572.50 SIT.
-*	3.
Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom ali; overjenim izvodom izpisa iz registra, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu.
4.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun številka 52720 - 601 - 18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom "varščina za javno dražbo". Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 15. dneh po končani dražbi.
5.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo, skleniti najkasneje v 30. dneh po končani dražbi, celotno kupnino pa poravnati v roku 30. dni od dneva sklenitve pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana, Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
6.
Nepremičnina se prodaja po načelu videno kupljeno.
7.
Na nepremičnini, ki je predmet te dražbe, trenutno obstaja veljavno najemno razmerje. Glede na to, da dosedanji najemnik najemnine ne plačuje, je že vložena tožba na odpoved najemne pogodbe.
8.
Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o.. Grajska 2, Zagorje ob Savi oz. po telefonu 0601/ 64 - 100 ( kontaktna oseba g. Zupančič Svato).
RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU, D.0.0.
BADMINTON
mobitel 0609-626-781
Trgovsko podjetje
1 otrošnja
cVeč hal' sama' Vujavltui'...
BLAGOVNICA ŽIVA
vam v I. etaži na OTROŠKEM ODDELKU NUDI
*	CELOTNO OTROŠKO OPREMO
stajice, hodalice, vozičke, ležalnike, nosila za dojenčke
*	OTROŠKO KOZMETIKO
* OTROŠKO PERILO
*	OBLAČILA ZA NOVOROJENČKE
in otroke do 16 let starosti.
*	VELIKA IZBIRA IGRAČ
TOMY, LEGO SISTEMA, PUZZLOV, MAKET IN BARBIK
^INTEGRAL
Jk*. INTEGRAL	^INTEGRAL
».INTEGRAL
TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 55100, 64 443,64 420, fax: 68 010
E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
Munchen
v času ZIMSKIH RAZPRODAJ 30.01.1999
jjmžM tkEtrm^ufl w
BENETKAH
2|3o(D2o2^X»XD
MATURANTSKI IZLETI
SMUČANJE: Slovenija, Avstrija, Francija,
Švica, Italija, Kanada...
TOPLI KRAJI: Kanarski otoki, Egipt - Hurgada, Kenija, Dominikanska republika, Maldivi, Bali...
SLOVENSKA ZDRAVIŠČA

"h d tT r> n ti r> 3 m
14. PROSINCA 1999
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Če se boste pogosto dolgočasili, si boste krivi sami. Ne pričakujte od drugih,
da vas bodo zabavali. Če vam dolžnosti, ki vas čakajo, smrdijo, posvetite več časa družini. Zdravju boste morali nameniti več pozornosti. Št.: 14.
Ne čakajte pasivno na razvoj dogodkov, saj se utegne takšen način soočanja s problemi kasneje prenesti tudi na druga področja in vas s časoma napraviti le za opazovalca svojega lastnega življenja. Št.: 5.
Vzemite več časa zase in razmislite o stvareh, glede katerih se boste v kratkem morali opredeliti.
Nič ni narobe, če s svojimi osebnimi stvarmi opravite sami in ne razlagate problemov vsakomur. Št.: 9.
Ne dovolite si, da bi bilo vaše mnenje o sebi preveč jll odvisno od tega, kako se 22.6.-23.7. drugi odzivajo na vas. Pomembneje, da vztrajate pri vaših odločitvah, čeprav morda včasih ne bo preveč lahko. Št.: 21.
Vaša pretirana usmerjenost vase bo imela za posledico marsikatero razočaranje. Skušajte čimman razmišljati o stvareh, ki vas običajno spravijo v slabo voljo in ne analizirajte sleherenga koraka drugih. Št.: 17.
Pogosto ste drugim prestrog sodnik in zahtevate več, kot ste sam pripravljeni nuditi Naučite se cenit stvari, ki so vam dane že po narav in spoštujte tiste, ki so si moral zanje prizadevati. Št.: 7.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
/\/aia bodočnost
Ziu-djeiye- /temdaroo-ano, zasdužiM <fc s tm, da. pa scm/
doMCpMo/
(TAGORE)
ČAS: 19.12. 1998 - 10.1. 1999 KRAJ: TRBOVELJSKA PORODNIŠNICA REZULTAT: NEODLOČEN - 9:9 BRAVO! TO JE DOBRO!
19.12.	1998
Nada Boršič, Pršlin 51, Rogaška Slatina - hči IVICA
23.12.	1998
Simona Sovre, Brnica 16, Hrastnik - hči EVA
25.12.	1998
Natalija Starlekar, Slomškov trg 7, Celje - sin ŽIGA
Nataša Podbregar Berginc, Sp. Preloge 32 a, Slovenske Konjice - hči
BLAŽKA BERGINC
27.12.	1998
Danica Blagojevič, Cesta 1. maja 23, Hrastnik - ALEKSANDRA TRIVIČ
28.12.	1998
Ivana Hren, Pucova 1, Celje - hči VESNA ŠTOREK
2.1.	1999
Nataša Drnovšek, Gabersko 51, Trbovlje - sin KLEMEN Anica Bole, Žajenberc 19, Rogatec - sin MARTIN
3.1.	1999
Snežana Vovk, Brdce 45, Dol pri Hrastniku - sin NEJC
5.1.	1999
Branka Jerič, Kamni vrh 16, Gabrovka - hči TEJA
Polonca Zebec, Pucova 5, Celje - sin MATEVŽ
Žibert Beti, Nasipi 3, Trbovlje - sin ŽAN, hči MAŠA KERIN
6.1.	1999
Danijela Jerman. Jablana 21, Zagorje - sin SERGEJ Jadranka Kačič, Cesta zmage 1, Zagorje - sin TOMAŽ GLAVAČ Mojca Žnidar, Metni vrh 29, Sevnica - sin ANDRAŽ
8.1.	1999
Marinka Krnc, Naselje H. Maroka 23, Sevnica - hči TJAŠA
10.1.	1999
Sudbija Semič, Okrogarjeva 5, Zagorje - hči SELMA
egan
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12
n
lOMOf
24.9.-23.10.
Pomembno je, da se ne prepuščate dogodkom in ne pričakujete od drugih, da urejejo stvari namesto vas. Morali se
boste bolj potruditi, če želite doseči zastavljene cilje. Spre-mebo boste morali izzvati sami. Št.: 28.
Kontrola nad svojimi občutki in čustvi vam bo sicer dajala občutek moči, vsekakor pa bo imela za posledico notranjo praznino. Samoobvladovanje je koristno samo do določene mere. Št.: 10.
24.10.-22.11.
15
23.11.-22.12.
Uspešno boste rešili ^	nekatere pro-
bleme, ki vas mučijo, zato boste zadovoljni s sabo. Nikar ne pretiravajte z obveznostim, ki niso nujne. Do partnerja bo potrebno malo več strpnosti in tolerantnosti. Št.: 3.
Nikar ne bodite preveč zadržani do ljudi, s katerimi ste sicer intimni.
23.12.-20.1. Postavite se na svoje noge, ne da bi pri tem koga prizadeli. Prav je, da se oprete nase, ni pa dobro, da se izolirate. Št.: 25.
Pomebnoje, da si uredite življenje in si ne dovolite, da bi bili do vratu zakopani v delo. Če želite ohraniti zdravje, boste morali več pozornosti nameniti tudi stvarem, ki vas razvedrijo in pomirjajo. Št.: 19.
Ne dovolite si, da vas mečejo iz tira stvari, nad katerimi nimate vpli-20.2.-21.3. va. Na ljubezenskem področju ne bo šlo vse brez težav, vendar boste sami do njih zavzeli drugačno stališče. Poklicno boste uspešni. Št.: 2.
21.1.-19.2.
NAGRADNA KRIŽANKA -I- NAGRADNA KRIŽANKA
SLOVARČEK:rnočnim kljurSnJr^r^mjBpOTi ULENA 4270 Sdolgasibirska reka
NESRAMNOST
"Prosim, imate kakšen tolar...? prosi berač pred vrati.
"Zakaj pa ne delate, saj ste še čisto pri moči?" ga vpraša gospodinja. "Zakaj pa vi ne plešete v varieteju, saj imate še čisto dobro postavo?
MALO KASNEJE
"Ti bi pa res lahko že šel k zdravniku, saj skoraj nič več ne slišiš..."
"Bom, bom, samo da hčerka preneha s pevskimi vajami!"
VRSTNI RED
"Saj ljubiš nogomet bolj kot mene! Samo za šport ti je!" joka žena.
"No, no, potolaži se... Tebe imam prav gotovo raje kot skok v višino ali kot met krogle!"
DOMISELNO
"Je k stanarini všteto tudi ogrevanje?" vpraša podnajemnik stanodajalca.
"Da, poleti je..."
NE BERE KNJIG
"O, kako si kaj?"
"Kar gre. Zdaj se bova lahko večkrat pogovorila. Veš, telefon sem dobil..."
"Krasno! Tega pa nisem vedel." "Kaj nič ne bereš telefonskih imenikov?"
...daje najdlje od vseh ptic na našem planetu v zraku sajasta čigra (Sterna fus-cata): ko zapusti gnezdo, kar tri do štiri leta preživi v zraku, dokler se ne vrne na zemljo. Med kopenskimi ptiči pa največji _ del svojega življenja preživi v zralm navadni hudournik (Apus apus) - na zemljo se spusti šele po dveh ah treh letih, ko je goden za parjenje.
...da so na gimnastičnem orodju bradlji prečne palice podprte z nosilci, ki jih je mogoče regulirati. Nimajo popolnoma cilin-
drično obliko, saj je njihov presek pravzaprav rahlo ovalen, z daljšim premerom v navpični smeri.
...da se v prehrambeni industriji na splošno in predvsem pri proizvodnji piva uporablja za aroma-tizacijo prah, pridobljen iz suhih cvetov hmelja. Pri: merni so samo neoplojeni ženski cvetovi, ker je v nasprotnem primeru proizvedena aroma nekvalitetna. ...da se je znani zdravnik Albert Schweitzer, dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1952, da bi zbral sredstva za bolnišnico, ki jo je sam tudi ustanovil v kraju Lambarene v Gabonu, posvetil koncertni dejavnosti kot organist in govornik po vsej Evropi.
tematske SLIKOVNE
I

NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 28.1. 1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 1/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada
2.	Praktična nagrada
3.	Praktična nagrada
Izžrebanci nagradne križanke l/'99 (nagrade prispeva CVETLIČARNA CIKLAMA LITIJA.!:
1.	: Praktična nagrada
FRANC LEKŠE, PREŠERNOVA 47, ZAGORJE OB SAVI
2.	: Praktična nagrada
SLAVI SIMNOVČIČ, TRG REVOLUCIJE 10 A, TRBOVLJE
3.	: Praktična nagrada
JOŽE OBRAN, TITOVA 6, RADEČE
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 18.1.1999 do 27.1. 1999 od 10.00 do 13.00 ure.
Cesta 20.iulija2/c; 1410 ZAGORJE OB SAVI
tel.:(0601) 64-250,64-166; fox.:(0601) 64-494
NAGRADNA KilŽANfCA
•7;T».

Četrtek, 14.1. in 21.1.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Petek, 15.1. in 22.1.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Mladinski val
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sobota, 16.1. in 23.1.1999
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna
10.00	Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Nedelja, 17.1. in 24.1.1999
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna
misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene
13.00	Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu
15.20	Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ponedeljek, 18.1. in 25.1.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Torek, 19.1. in 26.1.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sreda, 20.1. in 27. 1.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00
Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in
19.00
n
pipasa
a r\ ©
KINO HRASTNIK
14.1.	- 17.1. DALEČ OD OČI (akcija) čet. do ned. ob 19.00;
15.1.	- 17.1. PASJI DETEKTIV (komedija) pet.in ned. ob 17.00;, sob. ob 17.00 in 19.00;
20.1.	- 24.1. RIBA PO IMENU SHARON (komedija) sred. in čet. ob 19.00:, pet. in ned. ob 17.00;
22.1.	- 24.1. REŠEVANJE VOJAKA RVANA (vojna drama) pet. in ned. ob 19.00;, sob. ob 17.00 in 20.00;
27.1.	- 31.1. BLUES ZA SARO (krim.kom) sre. in čet. ob 19.00;. pet. in ned. ob 17.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
FILMSKI PROGRAM ŠE NI BIL OBLIKOVAN
KINO TRBOVLJE
14.1.	MULAN (risani) čet. ob 17.00;, 15.1. ob 17.00;, 16.1. ob 10.00;, 17.1. ob J0.00, -14.1.1999 JEZUS, čet. ob 19.00; 15.1. NORI NA MARY (komedija) pet. ob 19.00;, 16.1. sob. ob 17.00 in 19.00;, 17.1. ned. ob 17.00 in 19.00;, 18.1. pon. ob 19.00;, 19.1. PEPELKINA LJUBEZENSKA ZGODBA (ljubezenska drama) tor. ob 17.00;, 20.1. sred. ob 17.00;, 21.1. čet. ob 17.00; VELIKI LEBOVVSKI sred in čet. ob 19.00;, 22.1. POGAJALEC (akcijska kriminalka) sob. in ned. ob 17.00;, pet., sob., ned., pon. ob 19.00;, 26.1. - 1.2. KAČJE OČI (triler) tor.ob 17.00, tor., sred., čet. ob 19.00
KINO IZLAKE
17.1.	ARMAGEDON ( znanstvena fantastika spektakel) ned. ob 19.15;
24.1.	NORI NA MARY (komedija) ned. ob 19.15;
KINO ZAGORJE
14.1.	- 17.1. MULAN (risani) čet. ob 17.00;
14.1.	- 16.1. ARMAGEDON (ameriški zf spektakel) čet., pet. sob. ob 19.00;
17.1.	- 19.1. VELIKI LEBOWSKI (komedija) ned.in pon. ob 19.00, tor. ob 18.00;
19.1.	POPOLNI UMOR (triler) tor. ob 21.00;
20.1.	- 24.1. NORI NA MARY (komedija) pet., sob. in ned. ob 17.00;, sred,in čet. ob 19.00
22.1.	- 26.1. POGAJALEC (akcijski triler) pet., sob., ned., pon. in tor. ob 19.00;
KANDIDATKI ZA ŽUPANJO IN KANDIDATI ZA ŽUPANE SO V PREDVOLILNEM SOJU VSI ZATRJEVALI, DA SE BODO ZAVZEMALI ZA GRADNJO TET3.
TUDI IZ STRANK, KATERIH ŠEFI SO REFERENDUM ZAKUHALI....
(dvoličnost je poč odlika slovenske politike, horuk!)
Ljubi Slovenčki, ali veste, Ja s(m)o pokurili cca 450 milijonov tolarjev - neuradno - za referendum?
To pomeni sedmino letne realizacije podjetja, kakršno je SVEA! Torej toliko, kolikor mora 200 ljudi ustvariti v dveh mesecih!
(TEŽKA JE TA SOCIALDEMOKRATSKA SOLIDARNOST IN KRŠČANSKA USMILJENOST -
HORUK... )
REFERENDUM JE USPEL.... na horuk?
Janšatu in Peterletu še nkul ni blo mus ustvarjat, pa ne vesta kaku težku se za živleje zasluž. U Jamo ž njima, na horuk!
V LETU 2002 ŠIROM PO DEŽELI SLOVENIJI IŠČEJO KNAPE IZ ZASAVJA:
ISKRICE NA ZADNJI STRANI
NASRADNO VPRAŠANJE-PRVIČ
Ne vem ali ste Zasavci-ke tako sramežljivi, da ne govorite o seksu ali pa o njem govorite potiho le v kakšnem zakajenem kotičku? Dejstvo je, da sta le dva (junaka) na uredništvo poslala svojo misel o seksu. Damo vam še dva tedna časa, potem pa bomo podelili nagradi. In še vprašanje: V ČEM JE SKRIVNOST DOBREGA SEKSA? Bodite originalni, šaljivi ... in predvsem pogumni.
NAPAKICA
V	almanahu Zagorje 98, ki ga v redakciji likofa z veseljem prebiramo, smo odkrili manjšo napako. Na strani 194 in 203 piše, daje bila stranka SNS peta najuspešnejša na prejšnjih (94) lokalnih volitvah. To ne drži. Vrstni red od 1 .do 7.mesta po številu ali odstotku dobljenih giasov volivcev je takrat bil: LDS, SKD, SLS, ZLSD, SDS in šele šesta je bila stranka SNS (6,9% in ne 9,6% kar je točno, piše tudi v prvem almanahu) ter sedma stranka Zeleni Slovenije.
ČASTNA ČETA, BERNARDA IN MILAN
Daje gl.in odg.urednica Jane, Bernarda Jeklin na slovesnost ob podelitvi naslova Slovenka leta povabila častno četo in ta se je vabilu začuda odzvala, ni sporno. Je pač oseba , ki ji težko »dajo košarico«. Je pa čudno, da ne rečem povsem nedemokratično, da seje nanjo (verbalno) takoj ob prihodu na prireditev znesel predsednik Slovenije Milan Kučan, kar je bilo lepo razvidno s TV posnetka. Če se gospod predsednik ne strinja, daje bila na slovesnosti prisotna tudi častna četa SV, potem naj se »pogovori« s tistimi v SV, ki so četo tja poslali, pa jo po njegovem nebi smeli.
WALL STREET JOURNAL
V	posebni izdaji brošure Wall Street Journal, so nas analitiki, ki so ocenjevali kako posamezne države izvajajo reforme, kako se povečuje javna poraba in birokracija,... uvrstili pred Honduras in za Mali na 81.mesto. Pred nami so bile uvrščene tudi vse kandidatke za članstvo v Evropsko zvezo.
LIPICANCI
Če bo vlada v prihodnje tako brezbrižna do Slovencev, kot je do našega ponosa LIPICANCEV, ki izgubljajo domovinsko pravico, potem nam ni pomoči. Še mi jo bomo.
OB KONCU LANSKEGA IN ZAČETKU LETOŠNJEGA LETA JE BILO PREDVSEM V ZAGORJU IGER NA PRETEK. Kar je spodbudno. Bo tudi kruha?
NAGRADNO VPRAŠANJE-DRUGIČ
Kateri zasavski ansambli so omenjeni v spodnjem stavku v celoti ali le delno?
Na ORLEKu , kjer CVETi AJDA in piha VETER, v Hiši IGORja IN ZLATlh ZVOKov pojejo EVERGREENi pesmi DRINKERSov.
Na dopisnico napišite pravilni odgovor in žreb bo dodelil nagrado, ki je kaseta enega izmed ansamblov, ki se skrivajo v stavku.
Iskrice zbral in dodal Igor Goste
ŽIVLJENJSKI KROG
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja
^ zavarovalnica triglav,
d.d.
banka za
Celje - skladišče
D-Per
6/1999
5000006898,1
Banka Zasavje d. d., Trbovl> bančna skupina Nove Ljubljanske banke
COBISS <
OBREST I
o novi ponudbi kreditov povprašajte v najbližnji enoti Banke Zasavje