1919 e 1994 Slovenija 1994 Sreda, 2. november 100 SIT. 13.8 KUNE 27 ATS, 6 DEM. 6 CHF. 3 USD. 18 SEK. 6 AUD. 3660 ITL Št. 44 Leto XXVIII NOVA DOBA Celje - skladišče P er III 127/1994 5000001680,44 cobiss ® i___.___ °_________________• I 100 SIT : m§ HITROST UBIJA - ZAVARUJMO OTROKE im Iz vsebine: Lumparija na parlamentarni ravni stran 2 Ubil ga bom, kretena stran 3 Demokracija in odrešitev stran 4 Revščina v Sloveniji stran 6 Seminar v Ogleju stran 7 “Izza kongresa” stran 9 Slovenija: občina ali država? stran 10 Partnerstvo za mir in Slovenija stran 12 Zažgali smo Balkan - skrijmo se v Evropo stran 15 Pod goro, pod to goro zeleno stran 17 Žalost prvega knapa stran 18 Nepotrebna žrtev stran 20 Sam svoj terorist stran 23 Modra strela brez rekorda stran 24 Glasba: Rock ne mara vojne stran 26 Laibach: NATO stran 27 Vsi termini belega cirkusa stran 28 Bogato glasbeno življenje Marjane Rakuša stran 30 Bosmen brani Sarajevo stran 33 Otrok otroku stran 42 Kaj je z “odpisanimi kadri”? stran 44 NEW AGE NEUE EPOCHE HOBO JJOEA NOUVELLE EPOOUE KOHARE NOVA DOBA Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov New age Ameriška administracija vztraja pri oceni, da nosi glavno krivdo za razbitje Jugoslavije srbska politika. Slovensko politiko bremeni: vlečenje enostranskih potez ne glede na posledice za druge in po osamosvojitvi - ignorantski odnos do “jugoslovanskega” Vietnama. t Sprechen sie deutsch? LUMPARIJA NA PARLAMENTARNI RAVNI! TVTekateri sodniki še ne bi IN smeli biti izvoljeni! “Gorje pravni državi in pravosodju, v katerih o resnici sodijo sodniki, ki se v svojih sodbah pristransko odločajo za neresnico, resnico zamolčijo, v poročilih zavajajo nadrejene ali v nasprotju z materialno in pravno resnico zavestno ščitijo krivce!” Tako sem zapisal v uvodu svojega pisma mojemu pravnemu zastopniku s prošnjo, da po vseh možnih pravnih poteh uveljavi že dan predlog za dodelitev spisa sodišču izven Temeljnega sodišča v Mariboru. Pravdne in kazenske zadeve, zaradi katerih se že lep čas pritožujem, zaradi zavlačevanja in zgoraj očitanih “slabosti” sodnikov, sodijo v pristojnost TS v Mariboru. Temu pa predseduje sodnik Karl Ferenček, ki ga je, poleg še nekih sodnikov, v Delu 11. oktobra kritiziral bralec Peter Zalokar. Problemov bralca Zalokarja ne poznam, moji pa so njegovim podobni. Menim, da je odgovornost predsednika TS večja od odgovornosti njegovih podrejenih sodnikov, ker ljub neposredno nanj naslovljenim opozorilom v štirih letih ni ukrenil ničesar, da bi se stvari zboljšale! Kako je mogoče, da sodnik, npr. poldrugo leto ne izvede naročila Višjega sodišča, da izda začasno odredbo? Kako je mogoče, da sodnik kazensko zadevo po zasebni tožbi - z vrsto materialnih dokazov podprtih z dokumenti - vleče štiri leta do obso-lutnega zastaranja? Kako je mogoče, da sodnik njegove enote v treh letih sploh ne razpiše niti prve obravnave, čeprav gre za hudo žalitev mrtvega, gre pa tudi mimo dejstva, da je eden od obdolženih medtem že umrl, hkrati pa niti na osebno niti na pismeno urgenci - ne reagira? Kako je mogoče, da v isti kazenski zadevi zdaj že tretja sodnica iste enote v nedogled zavlačuje postopek, dovoljuje, da namesto vabljene priče zanjo priča soproga s pooblastilom in opravičilom moža, da zaradi bolezni ne more priti na obravnavo, istočasno pa ga ljudje vidijo pohajkovati po Mariboru? Mislim, da je takšna sramota za sodstvo možna le zato, ker predsednik TS zoper njo ničesar ne ukrene, čeprav je o vsem -pismeno večkrat seznanjen! Strinjam se s tistimi, ki menijo, da bi bila slabo pripravljena izvolitev sodnikov s trajnim mandatom prej škodljiva kot koristna. Vsekakor bi bilo boljše, če bi zaradi takšnih ali drugačnih težav v sodstvu v prehodu na novo organiziranost, na katero nekateri opozarjajo, sodnikom podaljšati mandat le za eno leto, sodnikom zboljšati plače in nadzorovati storilnost. Kar pa zaveda vprašanje: koga izvoliti za sodnika s trajnim mandatom in koga ne, pa ne bi smeli meril omejiti le na sodnike, ki so sodelovali v t. i. političnih procesih (a la Nagode, dachavski procesi), ampak tudi, kako se je kateri od sodnikov umazal v številnih procesih zoper kmete (ob agrarni reformi; ob prisiljevanju v kmečke delovne zadruge; zaradi komasacij in viničarskih odnosov; prisilnih odkupov (dveh telet od ene krave!), raznih “oksercirjev”) ipd., ki so jih izvajali razni čerpnjaki, kebri, bergeszi, lutarji, johi, tramški, lovrenčiči, zabavniki, ing-oliči itd. (V Prekmurju, Ljutomeru, Ormožu, Slovenski Bistrici, na Ptuju itd.). Da ne omenimo tudi kraj, ubojev in pravnih zločinov ob nacionalizacijah, inscinirani “križarski vojski” itd., ki so jih opravljali razni puklavci, čobani, Simčiči in njihovi pomočniki po vojni, zvesto so sodelovali tudi sodniki civilnih sodišč! Ob tem je vsekakor lahko slabo in škodljivo obsojati vse sodstvo ali vse pravnike enake. Ni pa nobenega dvoma, da je Avgijev hlev slovenskega pravosodja treba radikalno očistiti bivših in novih pokvarjencev, kajti drugače bo nastala mnogo večja škoda za državo in pravosodje, kakor bi jo povzročil kakršenkoli kolaps redkih zagovornikov sedanje anarhije v sodstvu. Kajti prav ta je glavni vzrok za to, da si posamezniki mimo nepriljubljenih sodnikov izven sodišča iščejo in uveljavljajo pravico, nemalokrat s tragičnimi posledicami. Presenetljivo je, da državni zbor ni upošteval predloga svojega organa, t. j. Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki jo vodi Tone Anderlič, ampak je sprejel oporečni predlog Sodnega sveta, čeprav je bilo na posamezne sodnike precej pismenih pritožb. Nekatere so bile konkretno tudi javno obravnavane in je bil z njimi seznanjen tudi Sodni svet. Štefan Kuhar, Ljubljana UBIL GA BOM, KRETENA! T Tbil ga bom, kretena! Boris Lenič, sobotna priloga Dnevnika. Živimo pač pre- blizu divjakov na Balkanu, kjer so največji zločinci in grozodejstva nekaznovani. Grozote postajajo del življenja in ta “normalnost” se precej zažira tudi pod kožo Slovencev. Karel Vanek, Prigode dobrega vojaka Švejka v ruskem ujeV ništvu, 3 knjiga, 5 poglavje, delo za obrambo. Na svetu še nikoli ni bilo vojne, ki bi bila za nizkotne in nepoštene cilje. Razmišljanje Borisa Leniča lahko najdemo v srbohrvaščini v latinski verziji v startu na sledeč način: Živimo pač preblizu divjakov na Balkanu, kjer so največji zločini in grozodejstva nekaznovani. Grozote postajajo del življenja in ta “normalnost” se precej zažira tudi pod kožo Srbov, Črnogorcev in Makedoncev. Variant je po lastni izbiri še več. Spoštovani, prosim, da se ustanovi gibanje za zaščito nepismenih. Za otroka ni ogenj, da bi se igral z njim. In nepismen z zgolj kamnom v roki je neprimerno bolj neškodljiv od tankista, ostrostrelca ali voditelja avio-na, helikopterja in raketometa, narodni park spremeni v cono, v katero je civilizaciji vstop prepovedan. Tja naj se naselijo zobri, risi, medvedi in volkovi ter mamuti. Slovenija razpolaga z ogromnim številom podzemeljskih jam, ki naj se usposobijo za bivanje ter vanje najprej poskusno naselijo dobrovoljci za praljudi: z najnujnejšim, nožem iz kremena in pripravo za delanje ognja, kresilom in suhim mahom. Odvajanje od pismenosti je seveda psihiatričen poseg, saj je sleherna pismenost enaka drogiranosti, saj osebek preseli v idealen nepostoječ svet “informacij", zato bi tudi odvajanje moralo biti strokovno, postopno, vendar strogo: uničevanje radijskih in TV sprejemnikov in oddajnikov, uničevanje tiskarskih strojev, ki so glavni “onesnaževalci” okolja, prvo aziliranje knjižnic in nato njih postopno likvidiranje. Obenem bi moralo naseljeno področje z mamuti zavzeti vse večje in večje predele gozdov. Ko se je začelo graditi satelitsko naselje Planina pri Kranju, so se poljedelci pritoževali, da je na tistih travnikih nekdaj živelo tristo krav, danes vegetira trideset tisoč - dvonožcev. Sedanji jezik je sestavljen iz ločil, samoglasnikov, dvoglasnikov, samostalnikov, členov, spolov, sklonov, števil pridevnikov, stopenj, glagolov, časov, števni-kov, zaimkov, prislovov, veznikov in medmetov ter okrog 10.000 do 100.000 pojmovnih enot. Krava pride skozi življenje z Mu-jev v petih do šestih izvedbah pa živi, kot se vidi zgoraj, stokrat bolje od ljudi. Ne posluša TV in radija, na bere časopisov, ni šoloobvezna, ne podpisuje referendumov, ne privedejo je pred sodišče, enostavno muli otavo in se pusti molzti, striči in na kraju ubiti morajo opraviti še vse tisto pred tem, kar je kravi prihranjeno: šola, vzgoja, TV in radio ter časopisi. Gibanje za zaščito nepismenih je hkrati tudi gibanje za zaščito ljudi. O postoju živalske vrste lahko govorimo, v kolikor živalska vrsta postoji v bolj ali manj prirodnem okolju, tiger v cirkuški kletki, ki nastopa pred publiko, je komajda še živalska vrsta. Na vsem svetu je ta trenutek zgolj nekaj sto do nekaj tisoč ljudi: nekaj krdel v centru Sahare in v globini amazonskih gozdov, do koder civilizacija še ni dospela. Vseh ostalih deset milijard so zgolj daljinsko vodeni programirani roboti. Ubil ga bom kretena, Boris Lenič. Uporabljate napačne pojmovne izraze. Ubijete lahko samo tistega, ki pred tem živi. Deset milijard postoječih robotov, ki itak NE ŽIVE, pa kvečjemu lahko eliminirate. Dr. Boris Ogrizek za vse je potrebna določena stopnja pismenosti. Nepismen je tudi najbolj prirodoprijazen: tovarne brez nepismenih ne morejo funkcionirati in tako bi se eliminiralo glavne onesnaževalce okolja. Okrutnost vojn je v premem sorazmerju s stopnjo pismenosti. Ubil ga bom kretena, Boris Lenič. Prosim za ustanovitev gibanja za zaščito nepismenih. Za začetek naj se Triglavski ZDRAVILIŠČE DOBRNA KUPON NOVF- DOBF. za 10% popust ...PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV... od ponedeljka do petka DEMOKRACIJA IN ODREŠITEV Družbeni red, ki mu pravijo demo- jezik, človekovo dostojanstvo... Tako kracija, so mnogi pričakali kot nekak- hudo je postalo, da se že čuti potreba šno odrešitev. Samo peščica, kije imela po klicu: “Sirote vseh dežel, združite to srečo ali nesrečo, da je nekaj let se!” To so nezaposleni, ki nimajo od preživela v “demokratičnih" deželah česa živeti; zaposleni, ki trepetajo pred Zahoda, je vedela, da z novim redom izgubo dela; zdravstveni delavci, ki ne bo sreče. gledajo, kako propadajo njihove usta- Pred dvajsetimi in več leti se je nove; učitelji, ki jim birokracija lomi človek pri nas oziral okoli, če nihče hrbtenico in jim ne pusti, da bi bili ne prisluškuje, ko je znancu pripovedoval najnovejši politični vic. Toda istočasno je njegov tovariš na Zahodu, ki še je s prijateljem pravkar menil o bližnjih volitvah, v trenutku spremenil obraz, če se je približala tretja oseba. Hitro je zaobrnil pripoved k vremenu ali športu. Vse drugo je bil namreč pogovorni tabu, dovoljen le v stikih z ljudmi, ki jim je bilo mogoče zaupati. Poznavalci, ki so izkusili zahodni raj, so torej vedeli, da nimajo kaj priča- otrokom vzor pokončnosti; kulturniki, ki blatijo preteklost, ker si nočejo priznati, da so sami zaplodili nove čase; ljubitelji slovenščine, ki se morejo gibati le še med “pubi, austroteli, benetoni, deri milki in K. und K. navlako”. Seveda so med njimi tudi uspešni ljudje, ki jim je nov čas lepa priložnost za plezanje kvišku. Npr. zgodovinar, ki je dolga leta služil rdečemu, danes pa se je obrnil k črnemu, ali pa proglaša Habsburge za višek slovenske stvom, ki naenkrat obkroži neko deželo in grozi, da bo zbombardirala njena mesta, je eno in isto. Tak pritisk pa danes uporabljajo tako imenovane demokracije: govorijo: če ne boste volili, kot hočemo mi, boste čutili posledice. Obenem prižgejo motorje svojih letal, natovorjenih z bombami in raketami, v dokaz, da mislijo rešno. Nič drugače ni s pogajanji. To je le druga beseda za diktat, diktat, s kakršnim se demokracije sprevračajo v najbolj pošastne diktature. Kakšna pogajanja in kakšen dialog nekaj so, če se vršijo sčedi groženj ne le s sankcijami, ampak tudi z vojaškim napadom? Na tak način se demokratične diktature spreminjajo v še bolj strupeno obliko, kot so bile diktature samodržcev. Nekaj dni zatem, ko so se gornje misli zvrstile na papir, je Unicef sprejel poročilo, ki jih je v vsem potrdilo. Poročilo, ki ga pri nas še nismo smeli brati, pripoveduje, da je na Vzhodu z demokratizacijo v kratkem času umrlo 800.000 ljudi več,kot bi jih umrlo, če demokratizacije ne bi bilo. Vzrok je v samomorih, umorih, boleznih, umrljivosti otrok itd. Poročilo govori o demo-ralizaciji, revščini, prostituciji, kriminalu... Angleški radio, ki je o vsem tem poročal (6. 10.), je na primer iz Madžarske navedel podatek, da živi tretjina otrok v revščini, medtem ko se Budimpešta koplje v lažnem sijaju. sreče. Ali pa novinar, ki je bil že kovati. Nov svetovni red gre na roke včeraj na vrhu, danes pa je še vedno samo “vrhuški”, ki ji pravijo tudi mafija tam, le da je včeraj pel Titu, danes in še o njej ne za dolgo časa, kajti pa poje herojstvu medvojne Bele mnogi so prej v krstah, preden lahko garde in njenemu nadvse “korist- mirno uživajo sadove nakradenega nemu” sodelovanju z okupatorjem, blaga. Toliko za uvod. Danes je ze marši- Ndkaj dni zatem, ko so se gornje misli zvrstile na papir, kdo sprevidel, kako zelo se je motu, . T, . r . . v.. t . ... je Unicef sprejel poročilo, ki jih je v vsem potrdilo. Poročilo, ki ga pri nas še nismo smeli brati, pripoveduje, da je na Vzhodu z demokratizacijo v kratkem času umrlo 800.000 ljudi več,kot bi jih umrlo, če demokratizacije ne bi bilo. ko se je pustil naplahtati s svobodnimi volitvami, referendumi in plebisciti. V vsem tem ni bilo niti kančka svobodne ljudske volje. Vse to je le formula, ki kaže, koliko je neki propagandi uspelo ljudi zavesti. Za nagrado je nov svetovni res, ki se je razlil čez Vzhod, prinesel revščino, neenakost in brezposelnost, zraven pa demoralizacijo, kriminal, droge, samomore, umore in še veliko podobnega. Samo manjšina je uspela, da se je prerinila navzgor. Če pa se je prerinila v različne skup- Vse je začelo s prevaro, nasiljem in volitvami. Volitve so samo zaključek poprej vžgane evforije, ki seveda ni drugega kot manipuliranje množic, eden od najhujših množičnih zločinov vseh totalitarnih oblasti. Demokracija ščine “osvobojenih” dežel, jih je spre- namreč sodi mednje. Vsaj demokracija, menila v nekakšne hleve, pa ne hlevov kakršno danes ponuja Zahod. Kajti spodobnih domačih živali, ampak v prave demokracije ni nikjer, resnična gnezda kač, ki sikajo na vse strani, volja je namreč še vedno le Pepelka. sredi med neobčutljivimi troti, ki pa V ozadju vsake prevare sta tudi v razliko od njih lepo molčijo. Kar zastraševanje in strah. Strah pred je bilo dobrega, je postalo sirota: policajem, ki sredi noči vdere v sobo, zdravstvo, kultura, socialni čut, narodni in strahom pred brodovjem in letal- Najhujše pri vsem tem pa je, da so arhitekti razkroja Vzhoda prav dobro vedeli, da hud nenavaden družbeni preobrat povzroči kaos, ki mu sociologi pravijo anomije. Kaže pa se, kot smo videli, z demoralizacijo, kriminalom, pohodom smrti itd. Tak kaos je Zahod rabil, da bo lahko naslednjih nekaj desetletij na tak način pridobljenim kolonijam izvažal svoje stroje in drugo robo. Zares čas, ko je potreben klic: “Opeharjeni in ponižani narodi, združite se!” Dr. Jurij Zalokar Forum REVŠČINA V SLOVENIJI Oociologinja dr. Mojca Č7 Novak je napisala knjigo o revščini. Beda ima mnogo obrazov. Delavci so na čakanju, več mesecev, 4-6, ne prejemajo plače. Nakopičenih je mnogo težav v gospodarstvu, kjer je največ “novih revežev”, ki so se, ne po svoji krivdi, znašli na robu ali pod robom eksistence. Revščina je tam, kjer delavci ne zaslužijo dovolj, da bi se družina lahko preživela. Beda je tudi tam, kjer dobijo nizko socialno podporo, a ni upanja, da bi se kje delo dobilo. V stečaj so šla številna podjetja v mladi državici Sloveniji. Torej z revščino se srečujemo vsak dan, kar je grenko in žalostno za delavski razred. V Sloveniji društvo za zavržene pse in mačke stalno prosjači, nadleguje delavski razred za pomoč tem živalim. Zahtevajo, da bi se v Sloveniji zgradilo še čim več zavetišč. To pa ogromno stane, nadlegovalci pa ne dajo nič. Prosjačijo za zdravila, odeje in hrano - mesne konzerve, meso - goveje, telečje, piščančje, ribje in denar. Ker člani to ne dajo, zato z vso silo pritiskajo na reven delavski razred, ker sam nima kaj dati v lonec. 18.10.1994 sta v pismih bralcev “DELO” članici društev, to je MELITA FURLANI, Trubarjeva 55 a, Celje in IRENA VOLGEMUT, Miličinskega 11, Celje, omenili, da v Avstriji ima vsaka vas zavetišče psov, mačk, tudi privatno, samo da oblast oz. občine finančno pomagajo. Torej naj tudi v Sloveniji, kjer je ogromno brezposelnih, kjer je revščina, ima vsaka vas zavetišče za zavržene pse in mačke in naj reven delavski razred te živali hrani z mesnino. Občine v Sloveniji pa naj bi z denarjem davkoplačevalcev to nekoristno pasjo, mačjo nadlogo finančno podpirale. Zato bi bili davki še večji. To se ne sme nikoli zgoditi. Državljani to ne dovolimo. Društva v Sloveniji pozivamo, da naj kar sami skrbijo za te “SVETE ŽIVALI” in naj nikoli več ne prosjačijo, nadlegujejo delavski razred, oblast in občine za zavetišča in denarno pomoč. Z denarjem se posamezniki zelo bogatijo, kajti vsa denarna pomoč iz cele Slovenije je zanje prava zlata jama. Prav zato tako zelo pritiskajo in izkoriščajo naivne ljudi. Vse ZAVRŽENE pse in mačke po Sloveniji naj takoj šintarji postrelijo, da ne bo več z njimi stroškov. Njihovo meso pa naj konzervirajo in predelajo v klobase. Tako bi lahko odslej jedli NEZAVRŽENI psi pasje meso, mačke pa mačje meso. To pasje in mačje meso bi bilo poceni, morda brezplačno. Sedaj so psi in mačke jedli goveje, telečje, piščančje, ribje meso, kar je zelo drago. Zavetišč bi v Sloveniji ne bilo več. Zavržene pse in mačke bi takoj šintarji sproti streljali (kot divjačino) in sproti bi se njihovo pasje ter mačje meso predelalo za hrano nezavrženih psov in mačk. V nekaterih krajih tudi ljudje jedo pasje in mačje meso, je bilo v dnevnem časopisju. (To se dogaja v Aziji, ne v Sloveniji). To je pametna ideja in zato naj bodo šintarji pripravljeni na strel. Predelovalci pa tudi na predelavo. Teodor Černelik, Blagovna 47, Celje in vsi somišljeniki iz Slovenije Tandem OSF Slovenija in ABM d. o. o. ali podpora razvoju računalniških komunikacij v Sloveniji “Podpiram in bom še podpiral razvoj računalniških komunikacij” je izjavil g. George Soros, ustanovitelj in financer skladov za Odprto družbo, 17. junija 1994 na srečanju strokovnjakov za računalniške komunikacije Inet '94 v Pragi. S podobnimi besedami je podprl projekt računalniške povezave medijev že leta 1992 v Ljubljani. G. George Soros je mož beseda: letos je v ta namen Sloveniji daroval okoli 200.000 USD, znesek za leto 1993 in 1992 pa je neznan: le ugibamo lahko, da je vsaj tako visok. Kako so se potrošila ta sredstva, in kako je viden učinek pomoči? Ali je Slovenija za 200.000$ kaj bolje komunikacijsko opremljena? ^ 7 Novi dobi smo o V projektih sklada OSF, namenjenih podpori in razvoju računalniških komunikacij, že pisali: računalniška povezava nedvisnih medijev, projekt Me-diaNet, je ostal le črka na papirju, kljub odobreni pomoči. Sredstva, pridobljena za izvajanje projekta MediaNet, so bila za zaposlene v skladu očitno mamljiva: OSF je namreč kar hitro, le nekaj mesecev po odobritvi sredstev za MediaNet, v marcu 1993 iz spiska prejemnikov pomoči izpustil nabavo opreme za medije ter upravnemu odboru OSF predlagal pomoč v opremi do tedaj neznanemu podjetju ABM d.o.o. iz Ljubljane, ki naj bi hkrati postalo tudi organizacijski center za projekt MediaNet. Poleti istega leta je sklad odobril sredstva za študijsko potovanje direktorju podjetja ABM v ZDA, kamor sta z Mitjem Domo (uslužbencem sklada OSF) odpotovala skupaj. Jeseni sredstva za nabavo in distribucijo strokovnih konferenc iz omrežja APC (Advanced Progressive Comunications) - zanimivo je, da teh konferenc do danes v Sloveniji še ni, čeprav je sklad sredstva za njih nakazal podjetju ABM že v letu 1993. V vseh predlogih za financiranje je upravni odbor zmeraj prejel vsaj eno prošnjo za pomoč podjetju ABM - predlagatelj pomoči pa je bil zmeraj Mitja Doma. Morda lahko njuno tesno povezanost uvidimo, če preberemo revijo Monitor (december 1993):” 16. septembra je bila... ustanovljena sekcija za računalniške komunikacije.” Sekcija sicer ni uresničila zastavljenih ciljev, zato pa je okrepila sodelovanje med tajnikom sekcije, Mitjem Domo (OSF) in podpredsednikom Borisom Horvatom (ABM d.o.o.): prošnje za podporo ABMu se odtlej pri OSFu kar vrstijo. Zanimivo je, da je ABM podjetje, ki vzdržuje eno izmed več kot 50tih slovenskih 'elektronskih oglasnih desk’ (BBS), je pa zato po mnenju Mitje Doma edini izmed njih primeren za dodelitev financirančne pomoči, čeprav z nikomer izmed njih, razen s podjetjem ABM, ni navezal stikov. Pravila delovanja fondacije sicer prepovedujejo 'self-dealing' oz. dodeljevanje pomoči zaposlenim v fondaciji in njihovim znancem, vendar to nikogar v OSFu več ne moti. KOVINOTEHNA LEASING tel. 063/38-251,34-503, fax. 38-951 Bilo je moteče za člana upravnega odbora, g. Igorja Krambergerja, ki je aprila letos zapisal v pismu izvršnemu direktorju OSF, Rastku Močniku: “občutek imam, da obstaja po neki plati že prav presenetljiva povezanost med OSF in ABM, ki lahko nenavadno osvetli predlagane razpise na področju računalniških komunikacij” in na drugem mestu “na sumu imam vedno bolj Mitjo Domo, da je 'Horvatov človek’ v pisarni OSF. Nastajanje seznama, komu je bila v letu 1993 (in deloma prej) izročena računalniška oprema, se vleče, kot da bi šlo za naznaten znesek in nepomembno zadevo. Pri vseh predlogih, ki jih posreduje ABM d.o.o., pa je zavzetost neprimerno večja: zlasti skrbno je omenjanje in vnašanje v različne sezname.” Kot lahko razberemo iz programa komunikacij OSF Slovenija za leto 1994, je v tem letu za razvoj računalniških komunikacij namenjenih 200.000 USD, katerih udeleženci so - brez javnega razpisa - že znani. Ne vemo, kako jih je sklad izbiral, saj strategije ali razpisov ni bilo, zato lahko domnevamo, da je predlagatelj programa, Mitja Doma, te udeležence izbral iz kroga svojih znancev. Nekaj več kot polovico sredstev je namenil projektu podjetja ABM, ostanek pa šestim drugim projektom. V nekaterih projektih je ABM vsaj eden od nosilcev: za MediaNet, projekt povezovanja medijev, je dal na razpolago prostor in opremo, je izvajalec projekta Internetnica... Zanimivo je tudi, da nihče ni kontroliral porabe prejetih sredstev, nasprotno: kljub temu, da podjetje ABM ni izpolnilo dogovora, in ni omogočilo javnosti dostopa do že plačanih APC servisov, Mitja Doma predlaga, da sklad poravna še nadaljnih 10.000 USD za isti servis. O tem predlogu dr. Kramberger piše predsedniku upravnega odbora OSF, g. Živku Preglu, marca letos: “Konec decembra 1993 sem na sestanku izvršnega odbora prevzel nalogo, da skupaj s strokovnim sodelavcem za računalniške stvari poskrbim za projekte, povezane z-elektronskimi komunikacijami... Do zapleta je prišlo, ko sem dobil v roke predloge, ki jih je izvršnemu odboru izročil Mitja Doma, saj se vsebina tega dokumenta ni ujemala s tem, kar sva se pogovarjala in dogovorila...”, “ker gre za nedvoumno dvojno igro strokovnega sodelavca, se sprašujem, po kakšnih načelih se ravna pri svojem delu: čemu daje kar naprej prednosti in kaj vedno znova zanemari.” Zapisal je tudi: “Ker sem v minulih dveh mesecih in po pogovorih z veliko osebami, ki se v Sloveniji ukvarjajo z elektronskimi komunikacijami, do neke mere spoznal 'politične' in 'tehnične' razsežnosti problema, ne želim, da bi sklad v tej zadevi odigral nenavadno, predvsem pa negativno vlogo.” ' Najbrž takšna poročila člana upravnega odbora OSF niso bila všeč izvršnemu direktorju, Rastku Močniku, ki se je odzval s teleksom: “Zaenkrat moramo smatrati, da je tvoje članstvo v svetu zamrznjeno, zato se tudi ne moreš več udeleževati sej komisije za elektronske komunikacije kot predstavnik sveta. Upam, da to razumeš.” Dr. Kramberger je kot član upravnega odbora 26. julija letos odstopil, in v svoji izjavi Rastku Močniku zapisal: “Nočeš si umazati rok s primerom, v katerem gre za marsikaj, nad čimer ni mogoče zamahniti z roko: za komer- cialnost prejete pomoči, za zagotavljanje regionalno skladnega razvoja, za upoštevanje tehničnih in socialnih razsežnosti zadeve.” Iz teh dopisovanj je razbrati, da sta se v 'politiki' sklada pojavili dve struji: prva, ki jo je zagovarjal dr. Kramberger: preučitev stanja v slovenskih računalniških komunikacijah in oblikovanje ciljev sklada, javne razpise razdeljevanja pomoči in ustanovitev neodvisnih komisij za posamezne razpise; in druga, ki jo izvršuje izvršni direktor sklada Rastko Močnik: razdeljevanje pomoči prijateljem in znancem. Vprašanje je, kaj bo takšen koncept Sloveniji prinesel, vsekakor pa množici majhnih podjetij, ki se ukvarjajo z računalniškimi komunikacijami in ponujanjem tovrstnih storitev, nič dobrega -za svoj prostor na slovenskem tržišču se bodo morali boriti v zelo neenakih pogojih proti dolarjem Sklada za odprto družbo. Morda bo v Sloveniji zato bogatejše eno podjetje, bo pa Slovenija osiromašena za precej komunikacijskih servisov in storitev, ki se sedaj razvijajo v drugih podjetjih. Za pričakovati je namreč, da bodo podarjeni dolarji s konkurenco opravili temeljito. Dvomimo, da je imel g. George Soros v Pragi in pred dvema letoma v Ljubljani v mislih takšno obliko pomoči.kln če je, se je smiselno vprašati, zakaj OSF predstavlja pomoč le enemu podjetju kot slovenski in javni interes, in zakaj programa 'pomoči' ne predstavi tako strokovni, kot splošni javnosti. Morda pa si ne upajo priznati, da za vsemi 'višjimi cilji’ stojijo le zeleni dolarji in čisto človeške slabosti. Ivan KRIVC DANICA SIMŠIČ? Hvala za besedo. Gospod predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, cenjeni predstavniki Vlade! Najprej bi želela ugotoviti, da Vlada očitno ne želi niti noče odgovarjati na naša številna poslanska vprašanja. Vsaj če ste prelistali tale pregled, boste videli, da je temu tako. Med neodgovorjenimi je tudi eno mojih vprašanj, in sicer glede problematike tako imenovanih ločenih družin. Želela bi čimprej odgovor. SKD "HODI” POKONČNO IN STRUMNO ]PXa vsi hočemo pravno JLz državo, je že dovolj znano širnemu svetu. Zahodna demokracija ima ta pojem tudi dovolj dobro definiran. Tudi prakticira ga. Kaj pa pomeni pojem pravne države v deželi tostran Alp? Nič, in še dolgo ne bol? Tega si tudi ne želimo! Oblast v pravni državi sicer nekaj momlja, ljudje so v pravico in pravičnost celo prepričani, v resnici jo pa akterji slovenske oblasti dajejo v rezervo. Uporabiti jo želijo le takrat, ko je to potrebno za zaščito individualcev, ki mislijo, da predstavljajo državo. Kje se začne pojem pravne države konkretizirati? Vsekakor pridobiva na konkretizaciji v strankarskem zavzemanju za pravno državo jn (pre)revne državljane. O pravni državi oziroma pravnodržavni usmeritvi neke stranke lahko govorimo namreč le tedaj, ko nas le ta prepriča o svoji demokratični usmeritvi. O njej pa le ni dovolj zganjati meglo! Nedokončani in nesklepčni zaključek kongresa krščanskih demokratov nam je dal povod za ta zapis. Počasi smo namreč sestavili mozaik izpod peresa novinarja D. Pušenjaka. Kongres SKD je torej imel 224 vabljenih delegatov. Ti predstavljajo tako ali drugače 100 -odstotni kvorum: pa čer-avno ne demokratično izvoljenih predstavnikov članstva SKD. In ta kvorum je podelil Peterletu 54,9 odstotkov glasov podpore (O.K.), Deželaku in Venclju (podpredsednikoma) le cca 28, Rejcu (predsedniku sveta) 47 in generalni tajnici le 31 odstotkov glasov vabljenega kvoruma Peterle je komajda splaval, vsi ostali imajo rokavčke (in ob liberalih) v vodi le čofotajo. Miklavčiča, ki je v nekem delu predlagač tajnih volitev, so s 132(!) glasovi potolkli. Enoumno vodstvo stranke je pozabilo os- SEMINAR V OGLEJU 28. avgusta 1994 je v Republiki predsednik Republike Slovenije Milan Kučan dejal: Evropska unija zahteva tudi odstopanje dela nacionalne suverenosti, delno na gospodarskem, ekološkem in političnem področju, pa tudi v zunanji in varnostni politiki. Predsednik Republike Slovenije ni povedal, : nacionalne suverenosti mora Slovenija odstopiti Evropski uniji in s čim se to doseže (popolnoma enak problem je s Partnerstvom za mir: nedefinirana sta čas in ačin vstopa v obrambni sistem Nata). Slovenija je neodgo-sondirala teren glede teh vprašanj z zunanjim ministrom v odstopu v Ogleju. Na ta način se je konkretno soočila s problemom ledefiniraiuh kriterijev za delni odstop (pravilneje: prem ) svoje suverenosti Evropski uniji. Sondiranje terena v Ogleju bi bila lahko celo pametna poteza, če ne bi bila zlorabljena za tipične slovenske notranjepolitične zdrahe. Problem je namreč v tem, da vlada in Državni zbor doslej javnosti še nista ne predstavila ne pojasnila meril, potrebnih za tehtanje “količine” odstopljene nacionalne suverenosti. Odstopanje nedefinirane “količine” nacionalne suverenosti na gospodarskem, ekološkem in političnem področju, pa tudi v zunanji in varnostni politiki, brez meril in kriterijev, pa ni nič drugega, kakor zanesljiva pot v veleizdajo slovenskega naroda. “Velenjska” pobuda skupine državljank in državljanov Slovenije - med podpisniki je celo prvi predsednik slovenskega večstrankarskega parlamenta, ki je sprejel Ustavo Slovenije - je prvo javno zastavljeno vprašanje s tem v zvezi. Zapletena razmerja z Italijo, ki v bistvu samo vnaprej brani "svoje” lastninske pravice v Sloveniji in na Hrvaškem pred še močnejšim in konkurenčnejšim nemškim kapitalom, so nazo- ren j tega, kaj se bo zgodilo Sloveniji, ker nima svojega konkurenčnega privatnega kapitala in stem-sltih predpisov, ki bi na eni strani dopuščali svoboden pretok tujega konkurenčnega kapitala in obenem varo- vali dediščino vseh slovenskih rodov. Drugo vprašanje je, zakaj je Slovenija vnaprej priznala Italiji pravico do “njene” lastnine v Sloveniji? Začetek te zgodbe sega v osemdeseta leta, ko so se funkcionarji najožjega republiškega partij skege vodstva (Velenjska) otvoritev a c TcT" e T g T" 8 S m A mi W u B 8 7 m 4 m 4 ■ 4 UŠ m i 7 6 M M Hiš s a 6 5 lili m lil m Sšpšl mm Hi SP m 5 4 m m Sl ■ 4 3 881 EE m m m e! m Hiš 3 2 m A m A il O' A B 2 1 O & m m šk 0 s 1 a b c d e t g h Beli : kmet A2 - A4 Črni : ( mora kontrirati ) A7 - A5 Komentar : oba igralca sta levičarja. Beli je izsilil slabše kritje črnemu ( “desne” trdnjave ) in mu oslabil možnosti “desne” velike rošade ( beli ima “desno” belo trdnjavo pokrito in mu velika rošada ni tako pomembna. brez kriterijev in površno zavzeli za diskontinuiteto (za odtok vode iz bazena vedno zadošča samo špranja). Za razliko od Slovenije republika Italija ne nasprotuje državni kontinuiteti s fašistično Italijo, čeprav ima ustavno varovalko, ki pravi, da je nova Italija grajena na protifašistični tradiciji. Peterle je sicer res izrazito in ideološko zaslepljen politik, vsekakor pa ne more post festum zamašiti špranje v bazenu (nasprotno je res: vse politične stranke so udarniško krampale po njej zaradi cenenih volilnih trikov). Kar imamo, je posledica tega. Paradoks slovenske zgodovine je, da poskuša verjetno Cerkev s 'orsira-domobranstvom v bistvu vzpostaviti kontinuiteto vsaj z nekakšnim pravnim redor (starojugoslovanskim?). To jetvegar , vendar tudi ganljivo početje, vnaprej obsojeno na neuspeh zaradi protifašistične in protiboljševiške tradicije Evrope: težko bo popraviti kontinuirane napake političnih jurišnikov. Uvodna ugotovitev predsednika Republike Slovenije o delnem (nedefiniranem) odstopu slovenske suverenosti je tako dramatična, reakcija pa tako dramatična in neeksper-tna, da je skoraj mogoče videti slovenski bankroti 26. oktobra 1994 je v Novi dobi magister Konrad Kolšek zapisal, da je zgo* dovina že neštetokrat pokazala, da se je moral slovenski narod za ohranjanje svoje identitete in svojega napredka boriti sam in pod različnimi pogoji. Uredništvo novno načelo demokratičnih volitev leta 1990: samo en glas je bil dovolj in moralo se je izpeljati tajne volitve. Sicer pa ga ne more pozabiti: mnogi takrat niso bili niti zraven! Partizan Miklavčič pa je tako “naglušen” in “rdeč”! Kot je zapisal že omenjeni D. Pušenjak: “V tem času je to za drugo najmočnejšo stranko hudo nerodna zadeva. “Pa še lepo in prizanesljivo je zapisal! Zadeva pa je, dragi gospodje krščanski, za civilno družbo slovensko povsem - NESPREJEMLJIVA. In ni se potrebno sklicevati na krščanski etos in metati slabo luč na idejo krščanstva, Komu je potrebno takšno preigravanje volivcev? S takšnimi koraki se slovenska politična scena še lep čas ne bo konstruktivno usmerila v koncipiranje in razreševanje najbolj akutnih obolenj Slovenstva. Ali pa se bo: vendar brez takšnih krščanskih demokratov! “Sicer lahko” (po M. Medenu v Novi dobi) resnično “začnemo pisati spomine na Slovence!” Silvester Drevenšek Trubarjeva 6, Celje MOJ OČKA, GLAVNI TAJNIK SLS IZ" o je politika postala JI\. njegov kruh, so se. končali nedeljski izleti in se spremenili v sestanke ali zborovanja, ko smo pri kosilu sedeli le trije, ko je bila naša najpogostejša tema pogovora politika, je naša Naš tednik, Celovec družina sprejela očkovo odločitev in ga podpirala. S krivico, ki mu je bila storjena včeraj, pa se ne bomo sprijaznili. Častno razsodišče SLS je, na ovadbo predsednika SLS Marjana Podobnika, včeraj odstavilo mojega očka, Francija Feltrina, glavnega tajnika SLS. Po štiri-urnih obtožbah človek ne vzdrži več. Prisila mu postane olajšanje in stori, kar od njega zahtevajo. Natanko to je storil tudi Franci Feltrin. V življenju so uspehi in padci, zato je bil očka včasih zadovoljen, drugič razočaran, vedno pa poln upanja. Vendar ko je človek najprej obtožen sodelovanja s srbsko mafijo, kasneje pa pred strankarskim razsodiščem odstavljen, mu poide tudi to. Pa ne gre za vstran vržen denar za bencin (v manj kot enem letu je prevozil štirideset tisoč kilometrov, ne da bi zahteval kilometrino, ker je preveč dobro poznal strankarske dolgove), niti za kavice, narezke, kadar je sklical sestanek na domu (v' SLS nekateri izdajo račun celo za take malenkosti, kava res ni poceni). Gre za čisto preprosto spoštovanje, ki bi si ga zaslužil in kdaj pa kdaj besedico hvale iz ust svojega predsednika. Gospod Marjan Podobnik je najbrž nima v svojem slovarju. Kljub svoji mladosti je precej pozabljiv, Ampak to je značilnost naših politikov, pa naj gre za orožarske afere ali pa za kaj več. Gospod Podobnik se le bežno spominja dni, ko so ga ljudje klicali, mu grozili, ga ozmerjali zaradi strankarskih dolgov in ko se je zvečer oglasil pri nas doma, proseč in roteč mojega očeta, naj mu pomagal, ker bo drugače naredil konec. In pozabil je tudi svoje počitnice v Švici, kjer je teden dni preživel s svojo razširjeno družino - na počitnice je šel tudi njegov svak. Ali je bilo njegovo poslanstvo fotografirati gospoda predsednika, ki uživa v svetlobi bliskavic ali pa skrbno poslušanje pogovorov v avtu mojega očeta, ni znano. Še pomnite, gospod Marjan Podobnik? Mateja Feltrin, Škofja Loka > NAPAD NA TISKOVNO AGENCIJO MOREL! 'j\Teodvisna, politično JL nI neobremenjena, alternativna, prva zasebna tiskovna agencija MOREL, ki v slovenskem medijskem prostoru deluje že tri leta, je bila v tem času ves čas izpostavljena bolj ali manj prikritim političnim in konkurenčnim napadom in podtikanjem posameznih političnih struktur, ki iz ozadja vladajo na slovenskem medijskem prostoru, vendar pa se jim agencija MOREL ni doslej nikoli uklonila in se jim tudi ne bo. Prav tako se ne bo uklonila različnim grožnjam po telefonu, katerim ni nikoli pripisovala posebnega pomena. Tako je doslej preživela vsa podtikanja in obrekovanja in nelojalno konkurenco s strani edine prodržavne tiskovne agencije pri večini slovenskih medijev, politično odpoved najema agencijskega servisa s strani pro-državnega elektronskega medija v sliki in glasu. V soboto pa so tiskovni agenciji MOREL v poslopju, kjer deluje, neznani storilci namerno prerezali oziroma presekali telefonsko linijo, kar so v soboto ugotovili in danes potrdili ter popravili strokovnjaki poštnega podjetja zadolženi za telefonijo. Tako naj bi bila agencija odrezana od svojih odjemalcev oziroma dopisnikov, saj ima samo eno lastno telefonsko linijo, drugo pa ima v najemu, kar pa očitno neznani storilci niso vedeli, čeprav so morali biti strokovnjaki za telefonijo, da so med šopom žic na inštalacijah presekali prav žice agencije MOREL. Kljub temu je tudi čez vikend agencija pošiljala in sprejemala novice. Agencija MOREL nikogar ne obtožuje ali sumniči, vendar pa JAVNO OPOZARJA, da je izpostavljena pritiskom, ki se lahko jutri izrodijo tudi še v kaj hujšega za novinarje in sodelavce agencije MOREL. Za zdaj tega dogodka nismo prijavili policiji, vendar pa bomo povečali budnosti. Izražamo upanje, da naši najemniki servisa oziroma uredništva ne bodo na naš račun izpostavljena različnim pritiskom, kar bi pomenilo, da bi zaradi njih odpovedali najem. Zavedamo se, da smo zato presekane telefonske žice vzeli kot resno opozorilo neodvisnemu, politično neobremenjenemu novinarstvu in medijem v Sloveniji. Glavni in odgovorni urednik Tiskovne agencije MOREL Emil Lukančič-Mori PISMA BRALCEV PRISPEVKI H(MH DOBA Aškerčeva 15 63000 CEUE Tel: 063/ 441-606, 441-215 Fax: 063/ 26-903 PP 29 Forum “Izza kongresa” Kongres SKD se je pričel v ozračju napovedanih čistk v stranki, odvijal se je v krogu treh bitk. Prva za ali proti krilom. Lojze Peterle se je izjasnil odločno proti krilom že v uvodnem govoru, potem pa še v več in-tervencah. Po nastopu vodje socialnega krila Franca Miklavčiča, ko je izrazil svoje mnenje, da lahko krila prispevajo k notranji demokratizaciji stranke, povečanju članstva in širitvi volilne baze, je Lojze Peterle pozval k poštenosti. Za govorniškim odrom se je zvrstilo veliko delegatov, ki so krila zagovarjali. Škofjeloški predsednik izvršnega sveta Vincenc Dem-šar pa je Peterleta opozoril, da gre z izrivanjem kril dejansko za odstranjevanje določenih ljudi iz stranke. V tem primeru bo Lojze Peterle ostal sam, ne bo nikogar več od tistih, ki so stranko ustanavljali. Demšar je še dodal, da z njim osebno ne bodo tako zlahka opravili, ker nima nobenega namgna oditi iz stranke. Po dolgotrajnem zaostrovanju je bila bitka za krila dobljena, delegati so zanjo glasovali odločno, ostala pa so brez kompetenc zaradi manipulacij pri glasovalnem postopku za amandmaje. Pri skoraj vsakem iz baze predlaganem amandmaju je predsedujoči Mozetič najmanj trikrat strogo opozoril: “Komisija tega amandmaja ne podpira!” Rezultat je bil, da so delegati nekaj časa volili po njegovih priporočilih, vse dokler se ni zalomilo pri ugotovitvi Izidorja Rejca, da se je v statutu samovoljno pojavil neodobreni odstavek. Drugi krog razčiščevanja se je vrtel okrog predlaganega 54. člena statuta SKD, v katerem je Izidor Rejc, predsednik _ sveta SKD, na samem kongresu opazil odstavek, ki so ga na svetu zavrnili. V statutu se je pojavil popolnoma samovoljno, nelegitimno. “Kandidate za člane 10, razen podpredsednikov in glavnega tajnika, predlaga kongresu predsednik stranke z listo, na kateri mora biti več kandidatov, kot se jih voli. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so sprejeli največje število glasov.” Franc Miklavčič je Rejčevo trditev podprl s tem, da je prebral svoj dnevniški zapisnik o zavrnitvi člena na seji, obstaja pa tudi magnetogram. Infiltrirani odstavek 54. člena so potem dali na glasovanje kot amandma (glede na to, da se je pojavil s prevaro, bi ga bilo treba diskvalificirati). Franc Miklavčič, dotedanji podpredsednik SKD, je zahteval tajno glasovanje in člen ni bil izglasovan. Kljub temu je delovno predsedstvo pod vodstvom Mozetiča dalo na glasovanje še 10 amandmajev z enako vsebino, kar je po zavrnilnem glasovanju moč opredeliti za manipulacijo. Za tretji krog bitke bi lahko rekli, da je šlo za rezervno opcijo v primeru, da člen 54 z vsemi svojimi različicami propade. Ob 23. uri je delovno predsedstvo naznanilo novega kandidata za podpredsednika, gospoda Deželaka - celih 25 ur po izteklem roku za vlaganje kandidatur. Od delegatov je zahtevalo, da glasujejo za ali proti zapozneli kandidaturi,, ne da bi prej glasovali o podaljšanju kandidacijskega roka - ne le za enega izbranega kandidata, ampak za vse. Ostro je protestiral Vincenc Demšar, opozoril je, da kongres zahaja v čudno zadevo brez primere. Deželak je bil izvoljen. V imenu demokracije upam, da ne legalno. Na kongresu SDK se je zgodila še ena, zelo osamljena in čisto izgubljena bitka. V program Slovenskih krščanskih demokratov je bil izglasovan člen o narodni spravi in popravi krivic, ki ga je sestavil Marko Kremžar iz Argentine. Proti sprejetju tega člena je nastopil samo Franc Miklavčič: “Takšen člen, ki partizane okvalificira kot enostransko krvavo komunistično revolucijo in ga enostransko obsodi, ne da bi mu dalo uradno priznanje za odporniško gibanje, F.Miklavčič: partizan 41’... F.Miklavčič: edini mož s častjo 94’ ter se pri tem ne prizna, da je bila druga stran v navezi z okupatorjem, takšen člen bi dokončno okvalificiral našo stra- nko kot domobransko. Naša stranka pa je stranka sredine in njeni člani so udeleženci in potomci obeh strani. Prav zaradi tega se tu v naši stranki uresničuje narodna sprava. Novi člen o narodni spravi, kakršnega danes tu vidim prvič zapisanega v programu SKD, na svetu SKD ni bil predlagan, danes je prvič tu zapisan in predlagan. Peterle je vendar na Teharjah rekel, da je tudi treba spoštovati odpor proti okupatorju. V primeru, da bo sprejet tak člen, bi se moral jaz odpovedati celotnemu svojemu prepričanju. Biti član neke stranke, podpredsednik, minister, nimam ambicije, je stvar, ki ne pomeni nič, če bi se moral do konca svojega življenja sprenevedati, zatajevati in zanikati svoje boljše prepričanje.*’ Delovno predsedstvo ni sprejelo Miklavčičevega predloga, da bi namesto spornega člena ohranili staro besedilo. Ni mogoče mimo dejstva, da se je na kongresu Slovenskih krščanskih demokratov dogodil upor izigravane delegatske baze (od 209 delegatov jih je le 134 volilo edinega predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta) in da sta bitke na strani izigravanih dobila in izgubila neizvoljena Franc Miklavčič in Vincenc Demšar. V prav taki meri pa je bitko za demokracijo dobila in izgubila tudi sama krščanska demokracija. In če je marsikdo odhajal s kongresa ob tretji uri zjutraj razočaran nad preveč malenkostnimi dosežki slovenske krščanske demokracije, pa tudi naslednje dni razočaranje ne poneha po branju standardnih novinarskih poročil s kongresa, po branju tega, kar je zaznala, razumela in zabeležila kritična javnost. Ta ni nikjer zabeležila najmanjše zablode, niti tega, da je en sam krščanski demokrat, Franc Miklavčič, za ceno svojega položaja v stranki opozoril, da črtanje zgodovinskih dejstev o protinacističnem in protifašističnem odporu, kakšne sprejema ne le Evropa, ampak ves svobodni svet, utegne popeljati slovensko krščansko demokracijo na obrobje evropskih tokov, zagotovo pa ne more prinesti sprave slovenskemu narodu. Neva Miklavčič Predan občina ali država? V srednjem veku so službo zdravnikov kot nujno zlo opravljali brivci, ker so bili njihovih britev na lastnih grlih ljudje že vajeni. Bolnice so vodili duhovniki, celo zdravniški pregled se ni odvijal drugače, kakor skozi debelo odejo. Takšna je bila pač stopnja medsebojnega zaupanja v srednjem veku. Glede stopnje zaupanja v tej državi, smo konec dvajsetega stoletja že globoko v srednjem veku. S to razliko, da je nekdanji srčdnji vek razpolagal z razbeljenimi kleš-či in natezalnicami, današnji pa z atomskimi bombami in super - računalniki, kar opravičuje tezo, da se dejansko že odvija apokaliptično razodetje, kjer je preživetje le še stvar gole loterijske sreče. Preživeli bodo itak samo gluhi, slepi in inteligentni - bebci, do katerih medijski stroj za poneumljanje ne bo mogel. S pomočjo tega stroja je tudi Sloveniji uspel kitajski veliki skok nazaj: mortale, brez salta. Operacija je uspela, vendar je pacient po štirih letih blizu obducentu. Glavni kirurg sicer vije roke in kriči, konja za nacionalni varnostni svet, čeprav je bilo že pred štirimi leti na dlani, da slovenska bolnišnica na koncu Balkana ne more shajati brez neodvisnega konzilija. Toda “Slično je bilo i u Sloveniji. Bio je to, dakle, gradjanski rat. No o torne nismo htjeli govoriti u toku rata, jer nam to ne bi koristilo” ( J.B.T. - 24. maja 1972 ). takrat so majski hrošči rajši metali iz služb tiste, ki so se zavzemali za 4 K: kreativnost, kompetentnost, kompatibilnost in kulturnost. Namesto “Vojne zve-zd“ nam zdaj ponujajo “Jurski park“ in '“Družino Kremenčkovih“. Yabba - dabba - doo ! V času vsesplošne nezaposlenosti se v Sloveniji odevajo v marmor in zlato tri vrste zgradb : cerkve, ki prerokujejo plačilo na onem svetu, banke, ki dajejo certifikate namesto mesa in policijske postaje, ki bodo poskrbele za drugače misleče. Vsa ta vzgoja temelji na bleferskem oboževanju slike, skoraj nikogar pa ne zanima resničnost: ko je imela Anglija 20 odstotno inflacijo, je dosegalo gospodarstvo na dodano vrednost 10 odstotkov dobička. Pri enaki inflaciji ima Slovenija 50 odstotkov gospodarstva v razsulu, druga polovica ne posluje z dobičkom. Vlada ne poseže po najmočnejšem antibiotiku: varčevanju in radikalnemu omejevanju vseh oblik porabe. To je verjetno edina terapija, preden se gospodarstvo ne stegne: vsak nov kredit potisne namreč vrednost tolarja navzgor in zbija cenovno konkurenčnost slovenskih proizvodov Zakulisje in storitev na tujih trgih (statistika sicer registrira gospodarski vzgon, vendar je obseg proizvodnje premajhen glede na možnosti in potrebe). Medtem ko je vsem normalnim ljudem znano, da na koncu dvajsetega stoletja atomskih elektrarn ni mogoče kuriti z lesom in premogom preteklosti, marveč z zgoščenimi in prečiščenimi informacijami, slovenski politiki grizejo zgodovino, kjer je v glavnem itak jasno, da patrioti in komunisti niso napadli Nemčije in Italije, čeprav je šlo kasneje tudi za državljansko vojno: “Slično je bilo i u Sloveniji. Bio je to, dakle, gradjanski rat. No o torne nismo htjeli govoriti u toku rata, jer nam to ne bi koristilo1' (J.B.T. - 24. maja 1972). V Sloveniji so možni vsakršni preobrati, ker je diplomacija velik kupleraj, kjer se slovenski “celi-batarji” ne znajdejo: zdaj brezhrbtenično padajo vznak pred germanskimi nosilci evropskega zajed-ništva, namesto, da bi bili tihi, bistri in zviti zavezniki arhitektov atlantske Evrope z Grčijo, Španijo, Portugalsko itd. V tem primeru bi Slovenija zajela sapo, ker jo tlači italijanska mora, čeprav je treba biti glede tega problema izredno previden: ni izključeno, da je bila Italija uporabljena samo za razčiščevanje notranjepolitičnih razmer v Sloveniji. Zakaj ? Zato, ker bi zvenelo skoraj neverjetno, da ne bi znala obrniti univerzalnih proti - ekstremističnih stališč (tudi proti YaBBA-DaBBA-D»0 Italijo zglajeni, mislijo v Ljubljani. Novi minister bo po lepi slovenski navadi izvoljen zato, da bo tiščal v drek prejšnjega itd. K sreči imajo voditelji pripravljene izgovore tudi za morebitni polom: v Evropi je na pohodu regionalizacija kot posledica krčenja velikih in močnih držav in razseljevanja upravljavskih funkcij na lokalne gospodarske in kulturne ravni. Slovenija bo zato ena naj večjih občin Evrope - ali ena najmanjših držav na svetu. Toda ne delajte si sivih las: Ljubljana nima strate- Primer poljubnega dopolnjevanja domin / 1:1 = Joško-Franci + Reza-Meri 1:2 = Ata: Atek-Oči 2:3 = Ati-Očka : Samo-Hlev-Sena 3:4 =Samo-Hlev-Sena : Frdamano-Nobl-Rjav-Jazbečar 4:5 = Frdamano-Nobl-Rjav-Jazbečar: Svina-Frdamano-Rezgetajoča-Jazbina 5:6 = Svina-Frdamano-Rezgetajoča-Jazbina : Sloviti-Hroboviti-Bisagasti-Srboriti-Ciganski-Mahom-oviti 6:1 = (glej začetek) - italijanskih) naj višjih evropskih organov, sebi v prid. Ta stališča ustrezajo celo italijanski vladi: po-tihem je vsakomur všeč, če dobi podporo zoper domače ekstremiste od zunaj. Zato je “panika” v Sloveniji bolj navidezna: prikriti mora dejstvo, da slovenski kapital v tem trenutku ni sposoben zavarovati Slovenije pred razprodajo, kar pomeni, da bo padla tudi plebiscitna odločitev o samostojni Sloveniji. Dvo- mimo, da so slovenske politične stranke dovolj zrele, da bi spregledale igro lažnih patriotov, ki so ves čas nosili v srcu izdajalske ideje. Dvomimo, da smo se jim še sposobni zoperstaviti. S čim? Z dobro voljo in pismi bralcev? Za začetek preobrata potrebujemo novega zunanjega ministra, ki naj bi bil nekakšen Ubermensch (tevtonsko detajliranje Mo-ugli - Tarzana). Potem bodo zaribani odnosi z gije ne za prvo ne za drugo varianto. Ljudem bo pa počasi tako in tako vseeno, kako jih naplavijo v Evropsko unijo: na splavu - ali asimilirane v velike narode. Če koga morda kljub vsemu zanima, zakaj padajo projekti na gladkem tanzparketu kot domine, mora vprašati za pojasnilo “slovenske” rimske kopune in avstrijske vole. Rock - around - the - clock. Milan Meden ■ Mag. Konrad Kolšek: Tako mislim (4) Partnerstvo za mir in Slovenija Možnosti Slovenije v PzM Tisti, ki hitijo k NATO, kot da ne vidijo ali nočejo videti številnih in strateških pomanjkljivosti za državo. Prvič, gre za določene spremembe politike, s tem pa za odstopanje od nacionalne suverenosti, kar je že potrdil tudi predsednik Kučan. Drugič, prisotnost v NATO na vsak način zahteva določena usklajevanja nacionalne vojske in sprejem določenih standardov zaradi zahtevane efikasnosti in funkcionalnosti, za kar je treba zagotoviti velike izdatke za opremo, ki si jih država težko privošči. Tretjič, nujna je sprememba koncepta in doktrine obrambe, kar se za zdaj ne da ovrednotiti, in četrtič, kriteriji in standardi NATO varujejo prvenstveno njegov interes in ga sploh ne zanimajo majhne in nevplivne države. Politično strokovna analiza in razprave o aktualnih vprašanjih PzM morajo vsekakor upoštevati geostrateški položaj Slovenije v svetu, v Evropi in še posebej v južni Evropi, velikost in ekonomsko moč, sociološko - demografski faktor, politično - diplomatske možnosti in vpliv, vojaški potencial in zmogljivosti, notranji kohezivni faktor, odnose s sosedi, položaj glede na Balkan, prevladujočo strategijo in doktrino v svetu, prisotnost sil na Balkanu in v Sredozemlju in vojni faktor, nove varnostne strukture ter njihov sistem vodenja in poveljevanja. V vsem tem je treba najti mesto in prostor našega koncepta in doktrine, na čemer se oblikuje tudi način organiziranja. Vsekakor se morata v tem primeru strankarska politika in interes podrediti enotnemu državnemu interesu in v tem smislu omogočiti pravo rešitev in brezpogojno podporo. V obliki sodelovanja, ki naj bi se kazala in bila predstavljena v sami vsebini programa, naj bi se odražala tudi stopnja vezanosti države in tudi stopnja obveznosti v partnerstvu. Prve izkušnje delovanja NATO v BiH govorijo, da so članice PzM (Rusija) ob upoštevanju obveznosti v ukrepanju solidarne, kar je razvidno iz intenzivnega političnega sodelovanja, še posebej na diplomatskem, vojaškem, pa tudi ekonomskem planu. Možnosti Slovenije v PzM so, odvisno od zornega kota, s katerega gledamo na posamezne probleme, od sprejete politike in koncepta obrambe, relativno skromne, toda ne zanemarljive. Vse skupaj pa se odraža v odnosu države v PzM. Naša država lahko za operativne potrebe članic PzM v mirovnih akcijah ponudi v uporabo določena ozemlja v celoti ali deloma, lahko je opora za nekatere logistične (prometne) aktivnosti na kopnem, v zraku in na morju (v obalnem pasu). Ozemlje ali prostor je mogoče uporabljati za skupne vaje ali manevre, poligonske vaje, kot so na primer skupne vaje ameriških in ruskih moči na ozemlju Rusije pod imenom Miro-tvorci - 94. ali “Most sodelovanja - 94” na Poljskem. Možno je za določen čas in po dogovoru uporabljati obstoječe infrastrukture, kot so ceste, železniške proge, letališča in luke. Naš relief ponuja ugodne možnosti za uporabo določenih lokacij za vojne baze ali rej one logistike tako v miru kot v neposredni vojni nevarnosti, v času more- Zakulisje milijona USA dolarjev. Ker se strošek enakomerno razdeli na trinajst držav udeleženk, pride na eno državo (v primeru, da je sodelovala naša država) 654.000 USA dolarjev. Če si Slovenija kaj takega lahko privošči, morajo odgovoriti pristojni. Sklep bi bil, da so možnosti naše države kot članice PzM relativno skromne, verjetno omejene na določene zadeve v južni Evropi, v katero spadamo. Vedeti je treba, kaj realno lahko pričakujemo od PzM in tudi, kaj smo pripravljeni prispevati. V nobenem primeru pa lastna organizacija obrambnega sistema in temelj v lastni moči in potencialih ne smeta biti zapostavljena. Možne obveznosti Med številnimi opisanimi vprašanji se nekatera nanašajo na obveznosti. Ena od bistvenih obveznosti je tudi financiranje vojaško politične organizacije NATO kot glavne mirovne sile OZN. Težko je sedaj reči, kakšne bi bile slovenske finančne obveznosti v PzM. Predstavnik obrambnega ministrstva (M. Gorjanc) je v televizijski oddaji predstavil izračun, po kateri bi PzM Slovenijo na leto stalo milijardo ameriških dolarjev. Mislim, da se morajo s to številno vsi pristojni v državi vsestransko pozabavati. M. Gorjanc kot avtor sestavka “Cena za vstop Slovenije v NATO” (Teorija in praksa št. 3 - 4/ 1994) navaja, da je obremenitev narodnega dohodka z 1,95 odstotka za obrambo na spodnji meji in bi jo bilo treba v primeru približevanja Slovenije članicam NATO povečati za dvakrat do trikrat. Treba je vedeti, da pristop k PzM, kar smo že dosegli, nujno zahteva tudi usklajevanje nekaterih zakonov in predpisov (Zakon o obrambi, srednjeročni načrt, drugi posebni akti ipd.). Za zdaj še ni znano, kako PzM vpliva na koncept, strategijo in doktrino neke suverene in neodvisne države. Ceno je v tem obdobju zato težko predvideti. Realno bi bilo pričakovati, da se bodo odnosi v PzM razvijali postopno in po fazah. Kakšna naj bo bojna pripravljenost vojske Slovenije, policije in Narodne zaščite, kot tudi ostalih moči obrambnega sistema je odvisno od parafiranega načrta programa sodelovanja, vojaško političnih razmer in sprejetega obrambnega koncepta. Se nadaljuje bitne vojne ali v času mirovnih akcij v sosednjih državah. Vsekakor je treba preana-lizirati možnosti namenske industrije za določene programe in konkretne potrebe, kjer že obstajajo določene izkušnje v zvezi z nabavo vojaške opreme za potrebe Unproforja. V mirovnih akcijah so nujno potrebna sredstva informiranja, RTV in usluge PTT kapacitet. Konkretno sodelovanje s posameznimi skupinami ali enotami v izvidniških misijah, zaščiti in varovanju miru je funkcionalna naloga, za katero se pripravlja vsaka država PzM. Višina stroškov PzM je še posebej diskutabilna. Po novinarskem poročanju je vaja na Poljskem “Most sodelovanja - 94” v petih dneh stala 8,5 NOVA DOBA ■ Stanko Batič: Tako mislim (1) Zažgali smo Balkan Kmalu bosta pretekli dve leti, odkar je bil objavljen v osrednjem slovenskem dnevniku (PP 29) moj predlog za korake, ki naj bi jih povzela slovenska politika za izboljšanje razmer na Balkanu. Zanj se seveda nihče od pristojnih ni zmenil. Gotovo so si mislili: “Pustimo staremu bedaku veselje, naj piše, kar hoče!” No, v tem ni nobene nesreče. Nesreča je, ker se v tem času položaj ni nič popravil. Naša politika še naprej trmasto rine z glavo skozi zid. vzhodnimi sosedi, zdaj pa “hitimo izročati svojo še toplo suverenost v Bruselj” (Ermin Kržičnik, Delo - SP, 8. 10.). Nekaterim starim zahodnim državam se v EU prav nič ne mudi. Junija 1991 smo se igrali z vžigalicami ob sodu smodnika. Zažgali smo Balkan, zdaj bi pa radi hitro ušli v Evropo. Ne vem, če bo tako šlo! Obstaja pregovor in morda bo kdo užaljen, ko ga bom omenil: “Če si ubil psa, ga še odvleci!” S tem želim opozoriti samo na to, da se ne moremo obnašati, kot da se to nas nič ne tiče. Na Balkanu je naš Rodos, tukaj se izkažimo (namigujem na starogrškega skakača -bahača)! Tukaj imamo priložnost, da naredimo sprejemni izpit za Evropo. Če ima Evropa z nami poštene namene, naj Odziva na predlog tudi pričakoval nisem, saj doživljajo podobno usodo ponudbe celo priznanih moralnih, intelektualnih in vsakršnih avtoritet. Zdaj ponavljam svoj predlog, seveda vsebinsko spremenjen in v drugačni obliki. Zahvaljujoč naši novi demokratični ustavi in prijaznosti (pogumu) Nove dobe zdaj lahko prihajam z odkrito besedo na dan ter do konca poslušam zapovedi svoje vesti. Pred nepolnima dvema letoma smo dobili nov parlament in novo vlado (žal z mnogimi neprimernimi osebki iz prejšnjega sestava). Opozoril sem, da se nam s tem ponuja priložnost, da obrnemo list. Pretekli dve leti sta pokazali, da novi sestav ni naredil nič za izboljšanje razmer na našem koncu sveta (da ne bi venomer ponavljal osovražene besede!). Nimamo več kaj čakati. Do nove priložnosti (mislim na prihodnje volitve za parlament) je še daleč. Vsak dan ugašajo dragocena enkratna življenja, izginja ljudsko imetje, uničuje se nenadomestljivo kulturno bogastvo, ki nam ga je zapustila zgodovina; trpijo izgnanci (ki pa, prosim, niso samo dveh ver -ljudi tretje vere ne vidimo, to pa ne pomeni, da jih ni). Skrajni čas je, da se lotimo česa učinkovitega. Zdaj imamo po nekaj letih vnovič priložnost spremljati na TVS - 1 ameriško nadaljevanko SEVER IN JUG. Prvič nam morda ni bila preveč zanimiva. Zdaj pa je zelo, prav aktualna je. Neverjetno število vzporednic se da potegniti v vsakem pogledu. Tudi družinske tragedije so si zelo podobne. Slovenija je Južna Karolina Jugoslavije. Če ne prej, čez sto let bodo lahko tudi pri nas posneli podobno nadaljevanko. Morda pod naslovom Razpad Jugoslavije. Da ne bom presplošen, naj zdaj sledi nekaj konkretnega navajanja. Ker se na gospodarstvo bolj malo spoznam, se mu bom izogibal in obravnaval druga vprašanja. Prosim DZ in vlado RS, da naloži bodočemu zunanjemu ministru, naj zamrzne vsaka velika pogajanja z zahodnimi sosedi. S prijaznim obnašanjem ohranjajmo dobre odnose z njimi. V EU se nam naj ne mudi, zato nam ni potrebno nikakršno “na pete na glavo” barantanje z Italijani. Nobene potrebe ni, da se od njih pustimo izsiljevati. Na surov način smo pretrgali odnose z jugo- - skrijmo se v Evropo takega od nas tudi zahteva. -Mislim, da je zdaj najbolj nujno, da začnemo urejati odnose s svojimi nekdanjimi partnerji, s katerimi smo 70 let živeli v Jugoslaviji. Najprej z najbližjimi - s Hrvati. Ko bodo odnosi med nami tako kot treba, bodo izginili vsi mejni problemi. Letos za Novo leto sem opozoril v Delu, kako lepo je HTV - 1 voščila. “Imejmo se radi vsi na svetu, pa bo ves svet naš“, je bilo slišati. Takih besed bi se morala naučiti naša propaganda, pa ne bi bilo nikjer več političnih problemov in življenje bi nam bilo vsem lažje. - Če tega še nismo storili, naredimo to nemudoma - opravičimo se jim za “papirnato okupacijo”. Napaka je prav gotovo poraz. Pri tem pa je nespoznana napaka še hujša. Veličina človeka Se kaže tudi v tem, kako prenaša poraz. To velja tudi za državo. - Če bodo naši odnosi s Hrvati zares dobri (ne pa samo deklarativno), lahko pričakujemo, da bodo sprejeli tudi kak naš dober nasvet. Zelo urno so nam sledili, ko je šlo za secesijo, morda bodo dovzetni, ko bo šlo za kaj bolj ustvarjalnega. S tem mislim na njihovo popolnoma nepotrebno usodno napako takoj, ko je prišla na oblast Tudjmanova ekipa. Zakaj je bilo treba jemati hrvaškim Srbom državotvorni (konstituitivni) položaj? To ni bil privilegij, kot tudi ni privilegij, če priznamo peščici Italijanov in Madžarov v Sloveniji položaj manjšine. Pravic ne gre nikjer jemati ali manjšati, te je treba večati ali pa vsaj ohranjati, seveda obenem z obveznostmi in odgovornostmi. Vzroki za vojno na Hrvaškem in pozneje v BiH so bili v napačnih potezah peresa, ne pa v hlodih po cestah in v posameznih strelih. Strelja se zaradi sporov povsod po svetu, pa to ne povzroča vojne. Hlodi na Hrvaškem avgusta 1990 so povedali, da so Srbi zaskrbljeni za svojo usodo. Samo štiri leta so živeli v hrvaški državi (med drugo svetovno vojno) in to so bila njihova najbolj bridka leta v vsej zgodovini. Tudjman, ko je prišel na oblast, namesto da bi se opravičil v imenu hrvaškega naroda (kljub temu, da je to bil ustaški greh), je srbske žrtve minimaliziral in s tem še bolj izgubil njihovo zaupanje. - Vojni požar je na Hrvaško prinesla iskra s slovenske strani. Zaostrili pa so jo nasveti naših vojaških “strokovnjakov”. Le-ti so prenašali tja slovenske vojaške “izkušnje” in to predvsem blokiranje vojašnic (beri: jemanje mladim vojakom osnovnih sredstev za življenje - le zrak so jim pustili, kar je vse oživljanje krutih srednjeveških metod) in prakso kršenja premirja (beri: nedržanje besede). Izkušenj z etničnim čiščenjem nismo mogli posredovati, ker avtohtonih južnih etnij pri nas ni (razen nekaj vasi v Beli krajini, kjer se prebivalstvo, čeprav pravoslavne vere ne čuti več Srbe), so samo “začasni” prebivalci z juga. Iz strahu pred represalijami se je skušalo bežati v vojnah vedno in povsod. Najbolj krute so državljanske in verske vojne. Zal daje vojna tudi veliko priložnost za različna patološka nagnjenja (večkrat globoko podzavestna), odtod toliko nasilja, mučenj, posilstev ipd. Težko to v vojnih razmerah ostane pod nadzorstvom. Tega ne zmorejo niti najbolj civilizirane države v miru. - Tudjamu je treba posredovati, da (če ima količkaj pameti v glavi) ne poskuša s silo vračati “zasedenih” ozemelj. Narekovaje sem uporabil zato, ker to niso zasedena ozemlja, temveč že zdavnaj s Srbi naseljena. Ljudje in narodi so se vedno selili. Vsakršne potrebe in tegobe so jih k temu naganjale. Od navadnih ekonomskih do najbolj krutih - vojnih. In če smo si po Adamu vsi v “žlahti” in če naseljujemo zaradi vsakršnega napredka (žal tudi “napredka”) ta naš vedno manjši planet, kjer smo vsi odvisni od vseh (tukaj mislim na ekologijo, ki opozarja, da z naravo nihče ne more početi, kar se mu zljubi), potem v tem smislu ni nihče nikomur gost. Vsi smo le skupni gosti planeta, na katerem smo se rodili. Dober gost pa ne dela škode svojemu gostitelju. Tega bi se vsi nacionalisti morali zavedati. - Mislim, da Tudjman lahko dobi “zasedena” ozemlja na miren način. Seveda ne čez noč. Opraviti mora le popravni izpit. “Svojim” Srbom (ima jih več kot tisti v Kninu!) naj vrne, kar jim je vzel - pravice, o katerih je bil prej govor. Poleg tega popolna avtonomija (ampak ne samo za dve občini) in pravica do nepreglasovanosti (te nimajo Srbi v BiH, odtod tam težave). Ko bodo v Kninu videli, da to nekako deluje, se bodo morda omehčali. Jugoslaviji ozirpma Srbom se, med drugim, pri nas očitata dva velika greha: stališče, da je Srbija povsod, kjer so srbski grobovi. To si je izmislil kakšen literat, ki se ga ne sme razumeti dobesedno - zanj velja pesniška svoboda. S tem v zvezi je tudi memorandum SAZU (neprevedeno SANU - ker gre za Srbe). Mimogrede, Slovenci smo zapisali veliko hujše memorandume, vendar o tem kaj več kdaj drugič. Ta sestavek le ne sme biti predolg. Samo to bi pa le pripomnil, da je memorandum ideja, ki nikogar ne obvezuje. Drugi greh so bila skupna jedra (oziroma poskus, da do njih pride), v kar se še vedno marsikdo rad zaleti, čeprav niti ne ve, za kaj sploh gre. Predvsem to ni zraslo na srbskem zelniku, temveč na hrvaškem (Stipe Šuvar je Hrvat). Skupna jedra sama po sebi niso nič slabega. Tudi s Culu- kafri imamo kaj skupnega, saj so vendar ljudje. Le zmeniti se moramo, kaj bomo v ta jedra sprejeli. Prosim g. novoizbranega predsednika DZ, da ne sklicuje več nočnih sej, oziroma da pravočasno prekine delo DZ, da se ne bo zavleklo v noč. Od nočnega sejanja ni sreče. Raje manj zakonov, pa tistih dobrih. Truden in zaspan voznik lahko povzroči hudo nesrečo. “Papirnata okupacija” je huda nesreča ali pa vsaj sramota za nas. Besedo je treba držati, zadev prejudicirati ne smemo. Hrvaške napake ne opravičujejo naših. - Ko se človek oženi, mu navadno iščejo vse mogoče dejanske in namišljene slabosti, Se zlasti je to veljalo nekdaj za kmečke neveste. G. Školjč se je nedavno “oženil” z novo visoko funkcijo. Nezadovoljneži in zavistneži mu tudi zdaj še vedno očitajo njegovo ravnanje junija 1991. Spominjam se, da je nekoč na omembo svoje previdnosti odgovoril: “Če bi takrat vedel tisto, kar zdaj vem, bi bil še bolj previden.” Če ga bodo še kaj “masirali” v tem smislu, mu svetujem, da ponovi ta odgovor. Verjetno so ga že vsi pozabili, saj bi ga sicer vsaj v tem pogledu pustili na miru. Foto: arhiv Nove dobe Prihodnjič: Odgovornosti Milana Kučana in ostalih užaloščenih Jožef Školjč Zakulisje te?. W;MWM - fe~T. : - -a ifcgs .... STO - Je prišel Jugoslovan in je dal Avstrijca na čevelj, ped goro, pod to goro zeleno... Je prišel fašist in spodil rojalista, fašist rojalista, rojalist kajzerista, pod goro, pod to goro zeleno... Je prišel komunist in spodil fašista, komunist fašista, fašist rojalista, rojalist kajzerista, pod goro, pod to goro zeleno... Je prišel demokrat in spodil komunista, demokrat komunista, komunist fašista, fašist rojalista, rojalist kajzerista, pod gore, pod to goro zeleno... Je prišel mednarodni kapital in spodil demokrata, kapital demokrata, demokrat komunista, komunist fašista, fašist rojalista, rojalist kajzerista, pod goro, pod to goro zeleno... Je prišla kuga in pobrala kapitalista, kuga kapitalista, kapitalist demokrata, demokrat komunista, komunist fašista, fašist rojalista, rojalist kajzerista, pod goro, pod to goro zeleno... pod to goro zeleno Zakulisje Dr. Franc Žerdin: “'Našim staršem je bilo lepše, ker so v nekaj verjeli in zato so bili srečni.. Žalost prvega knapa Slovenci ne priznamo zgodovine, vedno znova si trgamo dušo - Strah pred potujčenjem je odveč, Prekmurje je živ spomenik - Od bosonogega kratkohlačnika do doktorja znanosti Na dan reformacije in svetega Bolfenka. Zdaj ko besede umirajo v tem stroju, dr. Žerdin hodi po odmrlem listju nekje pri Ptuju in tašči pomaga spraviti zadnji pridelek. Ali je morebiti že doma v Žižkih, kjer ženske nesejo zadnjo kito jesenskega cvetja, da trepeta pokojnim do prve slane, ko jo prižene mrzel piš z madžarskih step. Bogdanovim iz Žižkov, kot se tem Žerdinom po domače pravi, ne gre v celem pritrditi, da so tipična slovenska družina. Stari Žerdin je znal vse, ezer-mešter, od tesarskega do postavitve nabijance ali cimprače, najpogostejših in najtoplejših domov na obeh straneh Mure. Bili naj bi kmetje. Na treh hektarih in poldrugem oralu vse zemlje z močvaro vred. Mnogo za Ravensko Prekmurje in premalo za trinajst ust, kot bo pozneje videti. Kajti kakor so mati drugega za drugim pošiljali peš v osnovno in s kolesom v srednjo šolo, tako so starejši že zdavnaj odhajali čez Muro. V Slovenijo. Vse praznike pod zemljo “Zakaj naša družina ne bi bila tipična? Zaradi števila otrok ali siromaštva? Ne, mislim na tipičnost Slovenca za preživetje.” Tudi to ni tipično za Slovence. Za Slovence nai bi bilo tipično to. da tri generacije gradijo, četrta pa podira. Da so ob enakem številu otrok trikrat, petkrat večie kmetije, kot je vaša, propadle. “Pri nas bi to bilo malo verjetno. V družini je bil vzpostavljen in vzdrževan strogi red. Tako je bilo, denimo, vsem otrokom jasno dano šolanje v osnovni šoli, s skupnimi močmi šolanje v srednji šoli, naprej pa si je moral vsak poskrbeti sam...” Tudi to ni tipično za Slovenijo, Od enajstih Bogdanovih otrok ima danes šest visokošolsko izobrazbo... “Ko sem končal osnovno šolo, mi je umrl oče. Toda že takrat je bilo dogovorjeno in to drži še danes, da mora vsak, ki je pri kruhu, pomagati mlajšim ali potrebnim. Dva odstotka od plače vsak mesec, vse leto...” To spominja na Žide in pozneje Albance... “Morebiti, pri nas je to od nekdaj. Cilka, učiteljica, je prevzela očetovo mesto, po materini smrti pa še njeno in ga ima še danes. Je namreč dosmrtna predsednica sveta družine.” Ali nekdanja družina še obstoja ne glede na smrt staršev in deistvo. da imajo vsi otroci vsak svojo družino, da ie doma ostala samo vaša sestra. “Obstoja. Sestra, ki ima kmetijo in nekdanji dom, nas gosti. Ob dnevu mrtvih. Preko petdeset nas je že...” Vi niste ubrali koraka v Soboto in tamkaišnie srednje šole... “Ne. Rudarska šola v Velenju je ponujala šolo in internat zastonj, pa še obleko in čevlje povrhu... Ne morete si misliti, kolikšno bogastvo, kajti štipendija ti je ostala. In potem še možnost, da si kaj zaslužiš zraven. Vse proste dni in praznike sem bil pod zemljo, z ramo ob rami na čelu, z rudarji...” Od kopača do direktorja Oprostite, baie stanujete v rudniškem stanovanju... “Z ženo sva ga odkupila. Zdaj ugotavljava da je premajhno.” Vaša žena ie zdravnik... “Otroška zdravnica...” Hči nekdanjega direktorja Nebotičnika in Sestice v Ljubljani.. . “Srešova, rojena sicer na Ptuju, Srešova iz Bratonec.” In nimata hiše? “Za hišo ni bilo časa.” In ne vikenda? “Niti vikenda.” Vozite se v hvundaiu... “Zdaj lantri, prej ponyju...” In se ne vozite v rudniškem, velikem mercedesu? “Ne, tisti je iz Gorenja.” In ste direktor premogovnika, iz katerega na leto 4.113 rudarjev izkoplje okrog štiri milijone ton premoga... “Ni 4.113 rudarjev, temveč pri rudniku lignita v Velenju vseh zaposlenih. In ne izkopljemo štiri milijone ton premoga več... Zakaj je to bistveno?” Najprej zato, ker ima danes že vsak Slovenec večji mercedes, pa čeravno ni doktor znanosti, temveč navaden kramar, torej spet niste tipičen Slovenec, in naposled zato, ker, kot sami pravite, vaša družina šteje 4.113 knapov desetih različnih narodnosti in vendar ni slišati, da bi se kregali med sabo, kot je to zdaj naš slovenski vsakdan... “No, družina je res velika, vendar je treba povedati, da ni tako pisana, če vemo, da sta pri rudniku le po en Madžar Zakulisje in en Rom, trije Makedonci, trinajst Albancev, 20 Jugoslovanov, 59 je še vedno neopredeljenih, 220 Srbov, 360 Hrvatov in 440 Muslimanov.” Letos je leto družine, kai vam to pomeni? “Nič, ker gre za navadno politično parolo. V čem se to leto razlikuje? V manj razvezah, manj nesrečnih, manj pobitih, manj samomorih? Ali po tem, da damo silne denarje za nek bleščeč shod, na katerem se pojavijo sama znana imena, ki se sicer tudi druge krati vedno pojavljajo, ali morebiti po tem, da je dobilo toliko in toliko potrebnih končno svoj dom... Ne, hvala. Družina je družina ali je ni. Skozi vse človeštvo se je obdržala edino z ljubeznijo, razumevanjem, odpuščanjem, s politiko nikoli. Enako velja za dan žena ali materinski dan. Tu gre za institucijo spodbujanja neke vrednosti, ki so, v kar verjamem, v tej družbi zanemarjene.” Zakaj Velenje nima duše Od tistega dne, ko ste pred 29 leti zapustili svet ob Muri, ste se udomili v Velenju in prehodili za nekatere nikoli možno pot od navadnega kopača do generalnega direktorja, prvega med prvimi, opravili magisterij in doktorat, bili habili-tirani za profesorja in docenta na univerzi... “Po končanem študiju sem se vrnil v jamo, kjer nas je čakalo ogromno dela. Celotna dolžina odkopne fronte je bila ročna. Kljub velikemu številu v jami zaposlenih rudarjev in odkopov so bili rezultati tega težaškega dela skromni. Zato smo začeli spreminjati koncept odpiranja odkopnih etaž in podpiranja jamskih prog. Začeli smo uvajati mehanizirane odkope in krčiti število odkopov. Učinki so bili nad pričakovanji, ob nenehnem zmanjševanju v jami zaposlenih rudarjev smo povečevali izkope, zmanjševali stroške in presegli evropske norme...” Vi ste vse svoie življenje posvetili rudniku. Velenju. Kljub temu Velenje ni bilo nikoli hvaležno rudarjem... “Odkod ta bogokletna trditev? Kot tudi, da je bilo Velenje Potemkinova vas. Velenje je, kar je, samo zaradi rudnika. Kdo pa je vse to gradil, izgradil? Hodili ste po svetu, tudi po nekdanji Jugoslaviji in bili v drugih “rudniških” mestih, kjer so bili pogoji rudarjenja mnogo lažji in cenejši, in kaj so ti rudniki dali svojemu kraju, mestu, okolici? Rudniške kolonije, resda nekoliko sodobnejše, vendar kolonije... Ali bi bilo Gorenje, če ne bi bilo rudnika in dveh treh mož v Velenju, ki so točno vedeli, kaj hočejo in to tudi dosegli...” Odkod potem očitek, da Velenje nima duše? “Zaradi prehitre rasti in nesposobnosti, tudi nepripravljenosti, da bi ob tako hitrem naraščanju prebivalstva v mestu vgradili vse potrebno za druženje, sprejemanje in spoštovanje drugih navad, kulture in nenazadnje tudi vere. Ali mislite, da imajo novozgrajene stanovanjske soseske v drugih mestih, v Ljubljani, Mariboru, da ne govorim o Kopru ali Jesenicah, dušo? Staroselci so svoje življenje gradili na individualnosti in s tem vsilili to zasebnost tudi drugim. Z energetsko krizo in slabo plačanim delom v rudnikih so ti morali zaposlovati vse, ki so v jamo še sploh hoteli. Slovencev ni bilo, zato so podobne težave doživljali tudi drugi, vsa naša industrijska mesta, ne samo rudniki. Prišlo je do mešanja nacionalnosti, kulture...” Vsa ta desetletja v Velenju ni bilo čutiti nacionalnih nestrpnosti. Ta so se pojavila šele zdaj... “Pri rudniku tega nismo nikoli občutili ali pa sem bil jaz vsa leta slep in gluh, torej sem slab direktor. Hočem reči, da ob odkopnem čelu nisi nikoli vprašal, kdo je kdo, temveč kakšen je sodelavec. In po pravici povedano, tam spodaj ni važno, kakšne barve ali vere si, kakšne narodnosti temveč ali si dober ali slab, tovariš ali kamerad... Verjemite mi, da so dobri in slabi Slovenci in prav tako dobri in slabi Hrvati ali Srbi. Med rudarji ne moreš blefirati, si ali pa nisi njihov, kamerad...” Zakai potem zdai iznenada nacionalizmi, kam je izginilo tisto pregovorno tovarištvo? “Nikamor. Gre za posameznike, ki niso nikoli bili tovariši, kameradi. Rudnik ni Žerdinov in ga ne vodi Žerdin. Gre za ekipo, timsko delo in vodenje, gre za štiri tisoč ljudi z vseh vetrov, ki živijo in delajo skupaj. Politika in stranke ostajajo pred vrati, če je to komu všeč ali ne. Ostane pač na drugi strani rudniške ograje. Ti si ali pa nisi dober delavec in tovariš. Tudi mene je začudil ta nenadni prepad. To, po osamosvojitvi. Kaže, da partija kljub vsemu ni uspela teh stvari izločiti, da so v nekaterih te frustracije ostale.” Ali ie vzrok v cerkvi? “To je komaj verjeti. Vera ni nič slabega. Ideologija ni rešitev, tembolj ne, če se spremeni v diktaturo...” Vi niste verni? “Razmišljam, da so moji starši imeli prav, ker so v nekaj verjeli in bili zato srečni. Kdo ima namreč pravico vzeti ljudem srečo? Potrebno bo mnogo časa, mnogo generacij bo trpelo, ker so izgubile vero. Vero v ideale, v katere so verjele in o katerih sanjale, na koncu pa jim je ostal spet samo Bog v cerkvi in ne oni, ki so ga nosili v sebi, družini, prijateljih.” Ko bom to prepisoval, boste vi v Žižkih, v Prekmurju, na shodu vseh Bogdanovih. Tudi Prekmurje več ni isto, skregani so zaradi vere, jezika, cest, občin, celo zaradi Mure... Zena vam je povila dvoie otrok, ki sta zdaj gimnazijca. Kako onadva in vi gledate na te stvari? “Normalno. Ne verjamem namreč, da bi bilo vse skregano. Vsi skregani. Gre pač za različna gledanja, ki pa na koncu koncev vodijo naprej. Kot rečeno, je nas zdaj že več kot petdeset, vendar eno ostaja isto: družina, ljubezen, tovarištvo. Življenje in smrt. Zato živi prižigamo sveče mrtvim, kajti ni je večje tragedije, kot biti živ in v sebi mrtev...” Janez Sever Slike: LucaS Železarska razglednica: Štore “Najprej so zaprli plavž, nato še tovarno traktorjev. Potem pa kar lepo po vrsti. Dobro, da še sploh kaj obratuje. Tisto, kar je ustvarilo več generacij, je šlo k vragu v par letih. In rečem vam, da to nima zveze z dobrim ali slabim poslovanjem, ampak s politiko.” Tako bi vam odgovoril marsikateri brezposelni železar, če bi ga povprašali o usodi Štor. Našli bi se tudi takšni, ki bi vam povedali še kaj več, v drugačnem, precej sočnejšem žargonu. Nič čudnega, saj še marsikdo pomni boljše čase ter kasnejše prve temačne napovedi, ko so iz takratnega SOZDA Železarn še prihajala zagotovila, da bo Ljubljana Štoram stala ob strani na vekomaj veke, če se bodo le držali njihove sanacijske politike. Železarna Štore je kot najmanjša izmed treh velikih metalurških kompleksov v Sloveniji v času največje ekspanzije skorajda prilezla do številke štiri tisoč zaposlenih. Res je, da je bilo to število tudi posledica prezaposlovanja in preobsežne režije, toda za to boleznijo so brez izjeme bolehali vsi takratni socialistični giganti. Štorskim železarjem, predvsem tistim bivšim, ne gre v glavo, kako to, da je usoda položila roko prav na njihovo tovarno. V njej so našli zaposlitev ljudje iz celjske kotline, Kozjanskega in še od dlje. Ko se je v drugi polovici osemdesetih začelo govoriti o racionalizaciji in zmanjševanju števila delovnih mest, 'so se ljudje strinjali, da je to nemara res .potrebno, nihče pa si ni mislil, da bo le nekaj let kasneje v teh istih obratih zaposleno le še dobrih tisoč ljudi. Nihče tudi ni pričakoval, da bo treba zapreti toliko obratov. Pa jih je bilo in težko boste našli koga, ki bi vam dejal, da vse skupaj nima nič opraviti s politiko. Tudi s socialno. Splošno prepričanje je namreč, da Jesenice ali Ravne predstavljajo veliko večjo grožnjo socialnemu miru v Sloveniji kot Štore. In da bi bila štorska železarna danes lahko uspešna firma. Pa ni, čeprav se v Štorah močno trudijo, da bi peči ostale prižgane. Tudi z zasebnimi investicijami. Toda prihodnosti ne more nihče napovedati. Čeprav se delavcem, ki danes denarna nadomestila in borne socialne podpore krpajo s priložnostnimi deli, vse bolj doz- deva, da je bila prihodnost Štor napovedana že pred leti. In da so bile Štore žrtvovane, čeprav bi se jih nemara dalo rešiti, svetovni krizi v železarstvu navkljub. Štore ležijo štiri kilometre vzhodno od Celja, delijo pa se na stari del, ki leži ob železnici in potoku Voglajna, ter na naselje Lipa, ki je po drugi svetovni vojni zraslo na hribu ob levem bregu potoka. Kot nekakšna rdeča nit stojijo skozi kraj objekti železarne, ki je kljub svojemu metalurško umazanemu videzu skozi leta dajala občutek varnosti, saj je nudila kruh tisočem zaposlenih v njej. Štore so živele z in za železarno, ki je spodbujala športna društva in klube, skrbela za infrastrukturo in družabno življenje. Slednje je bilo še pred dvema desetletjema zelo povezano in zdelo se je, da bo tako tudi v naprej. Toda sčasoma je morala velikanka poklekniti. Ljudje so v iskanju za novimi službami odšli drugam, namesto njih so prišli drugi in tako naprej. Kraj se je spremenil in z njim ljudje. Tistim, ki so ostali, so v spomin na boljše čase ostali osnovna in metalurška šola, telovadnica, kegljišče, nogometni stadion, košarkaško in rokometno igrišče, teren za tenis, kulturni, zdravstveni in gasilski dom ter - železarna. Nekatere stvari pa se še niso spremenile. Ob prvem maju se na kresu, ki ga postavijo mladinci in gasilci, zberejo domačini in rečejo besedo ali dve. Mlaj še vedno postavijo na isto mesto in ognju, ki zagori, še vedno rečejo “vojgi”. Prav tako kot železarni še vedno rečejo samo “fabrika”, o sebi pa ne govorijo Železarska razglednica: Štore kot o Štorjanih, temveč Štorov-čanih. Nekateri domačini še pričakujejo, da bo kraj spet zaživel kot nekoč, čeprav nihče ne verjame, da s pomočjo železarne. O krivdi za takšno stanje se nihče več ne prepira. Prav tako kot je po bifejih vse manj debat o politiki. Obljubljali so rdeči, obljubljali črni, ko pa je bilo volitev konec, so na Store pozabili. Tiste, ki niso, bi lahko prešteli na prste. Zato se o politiki v Štorah ne govori pogosto. Potem že raje o nogometu. Če kdo koga brcne, mora sodnik zapiskati. In če je prekršek še posebej grob in nešporten, lahko igralec dobi rdeči karton. V našem gospodarstvu je seveda drugače. Vasja Ocvirk Laislav Kaluža, predsednik območne ZSSS: “Štore so uničili na račun ostalih dveh železarn” Kakšno je vaše stališče glede štorske železarne? “Železarstvo v Sloveniji ima veliko opraviti z visoko politiko. Štore so njena žrtev. Najbolj drastični posegi so se dogajali prav v Štorah. Razumljivo je, da je bila sanacija oziroma prestrukturiranje potrebno, saj je železarstvo po vsem svetu v krizi, vendar so v primeru Slovenskih železarn od leta 1991 pa do danes prav Štore nosile največjo žrtev. V Štorah je bilo odpuščenih največ delavcev, nekatere programe bi lahko ohranili z malo dobre volje in podpore s strani holdinga. Tudi livar- ne ni bilo treba dati v stečaj. Zaradi ohranjanja čim večjega števila delovnih mest na drugih lokacijah je breme pristalo na Štorah. Prisotni so pokazatelji, da je obstajala celo težnja, ki verjetno še obstaja, da se Štore tudi dokončno likvidirajo.” Kaj bo potlej s Štorami? “Štore niso poseben problem znotraj slovenskega železarstva. Ocenjujemo, da bo podobno kot v ostalih panogah. Železarstvo je zdaj vzela pod okrilje država, ki bo morala znotraj tega področja ohraniti produktivna delovna mesta, torej tista, ki zagotavljajo proizvodnjo in plaš- ni an na trgih. Štore bi morale znotraj koncerna in s strani vlade imeti enak položaj kot ga imajo ostale železarne. Če bi bil ta pogoj izpolnjen, bi rezultati kmalu pokazali, kako naprej.” V zelo kratkem obdobju se je število zaposlenih drastično zmanjšalo. “Popolnoma jasno je, da je bila rentabilna proizvodnja s takratnim številom zaposlenih nemogoča. Toda marsikatero delovno mesto bi bili lahko ohranili. V sindikatu smo že enkrat javno izjavili, da se naj v okviru celotnega koncerna, torej na Jesenicah, Ravnah in v Štorah, vzame pod lupo vsako delovno mesto in se ga enakopravno obravnava v smislu rentabilnosti. Ne pa, da se ukinjajo delovna mesta, kjer obstaja možnost proizvodnje, zato da se lahko ohranjajo nekje drugje, kjer tega ni. To naj bo odločitev stroke in ne politike. V primeru slovenskega železarstva pa je šlo predvsem za politične odločitve.” Končno ne gre le za številke, temveč za človeške usode... “Gotovi smo, da je vsako ukinjanje delovnih mest dražje kot sanacija in prestrukturiranje, zato bi morala biti država bolj pripravljena za reševanje teh težav po tej poti že zaradi finančnega aspekta, če ji že do humanega ni. Gre namreč za več kot le ukinitev delovnih mest. Gre za ukinjanje znartja, ki za sabo potegne hujše posledice, kot si lahko mislimo na prvi pogled. To je vsekakor dražje od pomoči pri prestrukturiranju panoge in ohranitvi produktivnih delovnih mest.” Vasja Ocvirk Anton Stres - Franc Rode: Kriterij krščanstva v pluralistični družbi, 1977 N jm nn .• Anton Stre« f' Pluralizem - značilnosi našega časa ; nismo sociologi, opažamo kako globoko ki Široko a« spreminja družbeno in zasebnikovo žMjenjc pri nas in po vsem mki. mt-emo vtis, da nekaj izginja in nastaja novo. Sociologija kot veda o družbi, ojonln seatovirtch, organizaciji ki spremembah, pa skuša ta pojav razčlenili, podrobno}« oprodeltti m opisati, potekati njegove vzroke in jasneje dotočiti njegov smisel. Kot vsaka znanost potrebuje tud ona ustrezno izrazje, ustrezne pojme in besede, s katerimi Izraža ro, ker m| mogoče bolj čutimo kot vemo, slutimo »n opažamo, ne znamo pa jasno opredeliti in poimenovati. Za te evfr tovni proces globokih sprsmgmt>, ki t-n pitriftfa s seboj iBduatrtefizacila in ržcTonaftšacIta r.ažega gospodar •. in proizvodnje, k\ pa so mio nadaljuje tun« n a področju l človek« m&),^či^jA^tn vre^nolgfiia. žh-tiania, jo so-dotoflljauvodifl mzSkavanto mod dv-ansvrstama &> vg&dfr družb. Tol, kar je zajmže^Breto.kJg^.p^ je,v deželah v razvoju, sf> pravi v večini gfriAsih, azlisk}8 pa Imenujemo i riduši r i]s k o" a i; fe h n o I o - \ š k o družboT Ni važno kaj je rečeno, ampak - kdaj. Kdor takoj pove, ne laže. t» pnte^JOrartigaaim« » indmiHfrto kl ientu. ložžto družbo mnogi danes popilo kot enega rnj- Slovstva, Imajo ga za |mr »pcžafetične dru^ene uradi tve^ Sodobni pojsv pluralizma ni rtič drugega kot značilnost te tehnološke družbe. S pojmom in besedo porničem mislimo predvsem na dve stvari. Najprej ja ,&g-ciotoa družba pluralistična. ker jo sestavljajo Številne in;med : ^IČn» pravi. da je tgfcnoto&a' navado. u>di sestavljajo eno^ruži^TTaKo vzajemnost je Durkheim imenoval mehanične vzajemnost. Ker v hM.P].vočje notranje razvola/mii, jo nimamo zg,.g.iu: Drugič pa je sodobna družba pluralistična zato, ker ' daSeveesto** M«5 «j*tnS ^ b5K ukI« vrfSkl : Med sr^bolovjc. Antikrist , čas v prelomnici iz drusegav tretjo t^očidic. torej ssasass-issss M Mandat* dobre prometne 7.vew. IJagloj™ povezati različne politične ris-tetne, zrmnjSati razi ' k k teamovanje in Sodelovanje> ;x:'v viiiiiiv 'rae^Is rtaftvlt I turi it*, so brmčnn rinžii 11 v». ti ...... T ----- — 1*. « uiureuJ JC flOtCl lunjem podeliti tudi < LESTVE > < LESTVE > < LESTVE < > LESTVE < > LESTVE< > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE > Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. OFFSPRING - Come Out And Plaz 2. SUICIDAL TENDENCIES - Suiczco Muthafucka 3. PUBLIC ENEMY - Give It Up 4. DIG - Til Staž High 5. GRANT LEE BUFFALO - Mockingbirds 6. R.E.M. - What’s The Frequency, Kenneth 7. CONSOLIDATED - Businness Of Punishment 8. STONE TEMPLE PILOTS - Interstate Love Song 9. PANTERA - Planet Caravan 10. DOG EAT DOG - No Fronts TEEN TOP 10 1. Saturday Night - VVHIGFIELD 2. ITI Make Love To U - BOYS II MEN 3. Eins Zwei Polizie - MO DO 4. Confide In Me - KYLIE MINOGUE 5. The Rithem Of The Night - CORONA 6. I Shovv You Secret - PHARAD 7. I Swear - ALL 4 ONE 8. Endless Love - MARIAH C/LUTHER V 9. Life In The Streets- - MARKY MARK 10. Stay - LISA LOEB AMERICA TOP 10 1. I’ll Make Love To U - BOYS II MEN 2. Endless Love - MARIAH C/LUTHER V 3. Stay - LISA LOEB 4. Speed - BILLY IDOL 5. VVhen Can I See You Again - BABVFACE 6. I Swear - ALL 4 ONE 7. The Swamp Thing - THE GRID 8. Stroke You Up - CHANGING FACES 9. Love Is Ali Around - WET WET WET 10. Shine - COLLECTIVE SOUL Glasba 27 Laibach: NATO na Marsu “NATO je okvir za vojaško zvezo, katere naloga je preprečiti ali odbiti morebitno agresijo. NATO varuje svobodo, skupno dediščino in civilizacijo na osnovah demokracije, svobode in vladavine zakona. Zagotavlja kontinuirano sodelovanje in posvetovanje na političnih, ekonomskih in drugih vojaških področjih. Zveza združuje svoje sile v skupno obrambo in si prizadeva za izboljšanje stabilnosti, varnosti in blaginje Severnoatlantskega območja. Trajanje zveze je neomejeno.” Takole nam Laibach na ovitku njihovega zadnjega albumu “NATO” pojasnijo, kaj so imeli v mislih snovalci Severnoatlantskega pakta takrat, ko so zvezo ustanovili. Ob gledanju njihovega videa k pesmi “The Final Countdown” pa nam ob množici simbolov počasi postane jasno, zakaj prav tak naslov in zakaj so se odločili prirediti nekaj znanih pop hitov, med drugim tudi že omenjeno skladbo švedskih sladkometalcev Europe. Skladbe “War”, “In The Ar-my Novv”, “Dogs Of War”, “2525”, “National Reservation” in “Alle Gegen Alle” smo pred leti že slišali v izvedbah skupin Pink Floyd, D.A.F., Status Quo in drugih, ploščo odpre pesem “NATO”, navdahnjeno s skladbo “Mars” Gustava Holsta, sklene pa jo “Mars On River Drina”. Rdeča nit albuma, ki je tudi tokrat izšel pri angleški založbi Mute, katere zastopnik pri nas je Dallas, je vojna, ki divja nedaleč od tod. Laibach opozarjajo, da jo je izgubila vsa Evropa. Vendar pa se zaradi tega še ne postavljajo v vlogo mirovnikov, saj se po njihovih besedah tisto, kar je opustošeno ne more imenovati mir. Laibach govorijo o obdobju hladnega miru, ki je v političnem žargonu obdobje diplomatskega barantanja med dvema vojnama, takšen pa je po njihovem tudi album “Nato” Laibach so v okviru Neue Slovvenische Kunsta ustanovili ^ voj o ekstrateritorialno državo NSK, ki fizično obstoja vsepovsod in nikjer. V videu “Final Countdovvn” z odlično grafično animacijo popeljejo gledalca do ambasade NSK na planetu vojne, Marsu. Toda tam ne divja vojna, kot bi nemara kdo pričakoval. Amabasada vzdržuje mir tam, kjer se zdi to nemogoče. Prva virtualna država, NSK, je verjetno tudi edina država na svetu, ki ne postavlja posebnih pogojev za državljanstvo, saj lahko državljan NSK postane vsak zemljan, ki si to želi. In medtem, ko se eni odcepljajo, drugi združujejo in tretji priključujejo, se Laibach postavijo nad vse in si omislijo svojo virtualno državo, ki jo nato reklamirajo kar preko MTV-ja. Snemite klobuke, gospodje diplomati. OVA 28 Vsi termini belega cirkusa Nova doba objavlja koledar tekem Svetovnega pokala v alpskem smučanju za sezono 1994/95. Ženske: Moški NOVEMBER NOVEMBER 5.: Saas Fee - Švica SL; 26.- 6.: Saas Fee - Švica PS; 27.: Park City - ZDA SL, VSL DECEMBER 26.-27.: Sestriere - Italija SL, VSL 2.-3.: Vail - ZDA SM, VSL; DECEMBER 4.:Breceknridge - ZDA VSL; 3.-4.: Val d’Isere - Francija 10.-11.: Lake Louise - SM, SG; Kanada SM, SG; 10.: Val Gardena - Italija SM; 17.-18.: Veysonnaz - Švica 11.: Alta Badia-Italija VSL; SM, SL, K; 13.: Madonna di Campiglio 20.-21.: Morzine - Francija - Italija SL; VSL, SG; 17.-18.: St. Anton - fy .\ - ; 30.: Meribel - Francija SL AvstrijaSM, SL, K; J/J 20.: Bad Kleinkirchheim - JANUAR Avstrija SG; " 7.-8.: Haus i. En n stal - 21.-22.: Kranjska gora - Avstrija VSL, SG; Slovenija SL, VSL; 13.: kraj smuka še ni do- 29.:Meribel-Francija VSL ■ , ločen; 14.-15.: Garmisch-Parten- JANUAR • kirchen - Nemčija SL, SG; 7.: Kraj smuka še ni določen; 21.-22.: Gortina d’Ampezzo 8.: Garmlsch-Partenkirc- - Italija SM, VSL hen - Nemčija SL; * 14.-15.: Kitzbuehel - ' FEBRUAR Avstrija SM, SL, K; 18.-19.: Are - Švedska SM, 21.-22.: VVengen - Švica VSL; SM, SL; 25.-26.: Maribor - Slove- 24.: Adelboden - Švica VSL ■ • : ' ' V > ‘ " >. nlja SL, VSL FEBRUAR MAREC 4.-5.: Saalbach-Hlnterglemm 18.-19.: Furano - Japonska SL, VSL; Svetovno prvenstvo bo od 30. - Avstrija SM, SG; 25.-26.: VVhistler - Kanada januarja do 12. februarja 1995 11.-12.: Lenzerheide - Švica SM, SG v Sierra Nevadi v Španiji. SM, SL; | J . JJJg 15.-19.: Bormio - Italija: Fi- MAREC SM = smuk, nale Svetovnega pokala SM, 4.-5.: Aspen - ZDA SM, SG; SL = slalom, VSL = veleslalom, SL, VSL, SG. 11.-12.: Kvitfjeii Norveška SM, SG; 15.-19.: Bormio - Italija: SG = superveleslalom (super G), Finale Svetovnega pokala: PS = paralelni slalom, • v : - SM, SL, VSL, SG. K = kombinacija. Šport Šport Ali je nova oblika rekreacije drugačna od jogginga? VValking ■hoja izpodriva tek- Iz Amerike prihaja v trend, tokrat Madonna to počne. Tudi Dus-tin Hoffman in Walter Matthau to počneta. Hodijo vsak dan, tako kot še nadaljnjih sto milijonov Američanov. Nova moda, ki spet enkrat prihaja iz Amerike, se imenuje “walking”. Angleški izraz, ki ne pomeni nič drugega kot hojo. In s tem je bistvena razlika od jogginga pojasnjena. Gre za športno, pospešeno hojo v športni obleki in športni obutvi - vendar z ne tako močno poudarjenim gibanjem bokov, kot je to pri tekmovalni hoji. Med hojo lahko s stiskanjem manjših gumijastih obročkov hodec stori tudi kaj za mišice rok. Hojo priporočajo predvsem športnim začetnikom in povratnikom, ljudem s slabšo kondicijo in starejšim. Je idealna oblika obremenitve za zdravo športno rekreacijo, ker obremeni vseh 206 kosti in 640 mišic človeškega telesa. Športni zdravniki priporočajo hojo pri artrozi in artritisu. Hoja Evropo še en modni v rekreaciji. pozitivno vpliva na presnovo, prebavni trakt, zmanjšuje možnost obolenja za starostnim diabetisom in je zaradi možnosti individualnega doziranja priporočljiva tudi astmatikom. Telo porabi pri eni uri hoje 500 kilokalorij. Priporočljiva hitrost hoje je približno kilometer v devetih do desetih minutah. Hartwig Gauder, olimpijski zmagovalec v hoji na 50 kilometrov iz leta 1980 pravi, da se lahko s hojo bavite individualno, vendar priporoča, vsaj v začetku, posvet s strokovnjakom ali preučitev kakšnega priročnika. “V Nemčiji je trend hoje še v povojih, vendar se s to idealno obliko rekreacije že ukvarja okrog sto tisoč ljudi. Naša želja je, da bi k hoji spodbudili teh 80 odstotkov ljudi, ki se do zdaj niso ukvarjali sploh z nobenim športom. Za te ljudi bi bila hoja idealna. Možno je, da bo hoja nekoč celo spodrinila jogging, ker je pri hoji možnost preobremenitve zelo majhna. L : Lahko pa si predstavljam tudi, da se preko hoje preide v jogging. Mislim, da hoja ni samo modna muha, je veliko več od tega, vendar je koristno vzporedno gojiti tudi druge oblike rekreacije -stretching, aerobiko in vaje v fit-ness-studiih.” Tudi v Sloveniji že obstaja priročnik z navodili za zdravo ukvarjanje s hojo. Brošura nosi naslov “Hoja za zdravje in moč”, prevedel jo je Janez Penca,izdala pa DZS leta 1991. Kupite jo lahko v vsaki boljši knjigarni. Mitja Ocvirk Športno društvo Extrem in Sporting d.o.o. organizirata v okviru Paintball zveze Slovenije 2. odprto prvenstvo mesta Celje v Paintballu. Tretji turnir bo v Celju Turnir, tretji po vrsti v tekmovanju za naslov Prvak Slovenije 94/95, bo v soboto, 5. novembra, ob 8.30 uri na poligonu Šmarjeta pri Celju. Tekmovalo se bo v disciplini “Ukradi zastavo - sredinska zastava”. Cilj ekipe je ukrasti zastavo s sredine igrišča in jo prenesti v nasprotnikovo bazo. Ekipa lahko šteje do osem tekmovalcev, vendar lahko v eni igri nastopi največ pet igralcev. Urnik turnirja je takšen: do 8.30 ure se ekipe zberejo na poligonu; ob 8.45 bo žrebanje; ob 9.00 se bo tekmovanje pričelo; predviden zaključek tekmovanja bo ob t 16.30, že ob 17.00 pa bo ^ razglasitev rezultatov in podelitev nagrad in priznanj. ^OVETii^ r- r MO Bogato glasbeno življenje Marjane Rakuša Pesem je podoba naše duše. Glasovi so kot svilene niti, ki pletejo sanjske svetove, so slika nas samih, naših stisk in veselja. Predstavljamo glasbenico in zborovodkinjo ženskega pevskega zbora Glasbene matice in moškega zbora KUD Pošta Marjano Rakuša. Rodila se je v Ljubljani in še kot majhen otrok je prišla s starši v Maribor. Odraščala je v pravi glasbeni družini, saj so se na željo mame in očeta vsi trije otroci glasbeno izobraževali. Oče je deloval v Glasbeni matici, brat Vinko je bil član gledališkega orkestra in tudi mama je lepo pela: “Klavir sem vzljubila, ko me je učila Božena Jaklova, pianistka češkega rodu. Spominjam se, da je bila njena hčerka operna pevka, in ko se je peljala na njeno premiero v Prago, se je na vlaku prehladila in oslepela. Potem sem zamenjala veliko različnih učiteljev. Toda v glasbi vsa živim že od nekdaj. Oče je bil violinist in mnogokrat me je uspaval s Tosellijevo Serenado; bil je pevec in vedno me je vodil na koncerte. Igrala sem klavir in pela v zborih, celo v treh zborih hkrati. Petje v zborih je bilo razvedrilo. Med vojno so nas izselili v Bosno. Tudi v izgnanstvu smo se ljubitelji glasbe povezali in ob spremljavi harmonike smo peli in prirejali koncerte za pozabo in za razvedrilo. Po vojni sem se zaposlila kot tajnica na glasbeni šoli pri profesorju Bajdetu, kjer je bilo veliko zanimanja za učenje različnih inštrumentov. Profesor mi je predlagal, naj začnem poučevati klavirsko harmoniko. Že kar prvo leto sem imela 10 učencev, ki so igrali na harmonike različnih izdelovalcev.” Marjana Rakuša je ob učenju klavirske harmonike pripravljala pesmi različnih žanrov, tudi za ansambelsko igro in orkester: “Prvič sem nastopala kot dirigentka z orkestrom na mladinskem republiškem tekmovanju orkestrov, kjer smo igrali kolo Ero z onega sveta in zasedli prvo mesto. Orkester sem razdelila na prve, druge, tretje harmonike in na bas harmonike. Aranžma sem napisala sama, po partituri, ki sem si jo izposodila v gledališču.” Tako se je Marjana Rakuša z vodenjem harmonikarskega orkestra vpisala med dirigentke. Tudi na radiu je pela v skupini treh pevk: “Zbrale smo se tri pevke, spremljal nas je moj brat Vinko. Tako smo kar precej časa, osem let, tedensko prepevale na radiu, kjer smo ustvarjale živo glasbo. Nekaj pesmi sem priredila sama, nekaj Vlado Golob in klarinetist v gledališču, Erjavec.” 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR - 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR - 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR Pogled v preteklost (2) Ko so potem na našo prošnjo to delo prevzela druga pevska društva, v prvi vrsti požrtvovalno pevsko društvo Drava, se je naš zbor, ki je bil v jeseni 1922 pomnožen z ženskim zborom, posvetil koncertnemu petju...” Iz nekaj debelih knjig obsežnega formata, iz stotine poročil, zapisov, kritik, reportaž in ostalega dokumentarnega gradiva je videti, kolikšno je bilo delo Glasbene Matice, ki se je odvijalo predvsem v pevskem zboru, glasbeni šoli in orkestru. Težišče društvenega dela je bilo v pevskem zboru GM, ki je gojil ne samo narodno in umetno pesem, ampak je naštudiral tudi vrsto velikih koncertov, kot Dvorakovega Mrtvaškega ženina, Haydnove Letne čase, Radost iz zaključnega dela Beethovnove IX. simfonije, zbore iz Musorgskega Borisa Godunova, Grečaninova Liturgia domestica, Liro in harfo Camille Saint - Saensa in Verdijev Re-quiem. Kljub velikemu obisku teh koncertov so jih morali po dvakrat do trikrat ponoviti. Do leta 1937 je priredil zbor Glasbene Matice sto koncertov pod vodstvom svojih dirigentov Oskarja Deva, prof. Frana Topiča, Hladeka - Bohinjskega (od leta 1923 - 1930), Vasilija Mirka (od 1930 - 1934) in Marjana Kozine. Koncerte, ki jih je bil naštudiral Ubald Vrabec, je prihajal leta 1939 dirigirat iz Ljubljane Drago Šijanec, zadnji Prof. Vasilij Mirk dve leti pred vojno pa je vodil zbor dirigent Milan Pertot. S številnimi koncerti zlasti v obmejnih krajih (Radgoni, Šentilju, Marenbcrgu, Dravogradu itd.) je opravljal zbor pomembno nacionalno poslanstvo. Pevske vaje pred nastopi in turnejami, ki so bile včasih tudi do 2. ure zjutraj, so po izjavah skladatelja in dirigenta Oskarja Deva uredniku “Večernika”... “zahtevale celega moža, zahtevale neverjetnih naporov in potrpežljivosti...” ... “Vrhu tega smo večina, vsaj pevcev, že starejšega drevesa, ej - pa poganjamo še vedno sveže mladike, še vedno plapola v naših srcih mlad ogenj, kakor ga nosijo samo pevci v svojem srcu.” Se nadaljuje DIRIGENTKA PRI SEDEMNAJSTIH “Prvič sem dirigirala pri sedemnajstih letih. Na šolskem izletu v Kraljeviči smo imele dekleta nastop, pele smo v penzionu dvorne dame Tavčarjeve. Takrat mi je profesorica Milka Cahrlova pokazala osnovne prijeme in me določila za dirigentko. Ob ustanovitvi glasbene šole Jožeta Hermanka me je Ferdo Filipič povabil v društvo, kamor sem prišla z vsemi harmonikarskimi učenci.” Poučevanje in dirigiranje harmonike je nadaljevala v Centru za glasbeno vzgojo, ki ga je vodil Vlado Golob in kjer je bilo učenje harmonike reden predmet. Na mariborskih šolah je vodila harmonikarske krožke in pripravljala otroke za javne nastope. Moža je spoznala ob učenju solo petja pri profesorju Brišniku. Po moževi smrti je prevzela moški pevski zbor Pošte in ženski pevski zbor Glasbene matice. Tukaj že 18 let povezuje dekleta in žene, ki so predane lepemu petju in so bile s svojimi nastopi mnogokrat v vrhu mariborskega zborovskega petja. Dekleta, zapojte to pesem še enkrat Pod njenim glasbenim vodstvom so se pevke ženskega pevskega zbora udeleževale občinskih tekmovanj in mnogih revij. Ni bilo praznika brez njihovega petja. Ob prepevanju po Sloveniji je zbor navezal prijateljske stike z mnogimi kraji in zbori. Zaradi visoke kakovosti petja so prejeli številna priznanja, diplome in pokale. Z ubranimi glasovi se zbližujemo in oblikujemo našo novo skupinsko zavest. Pomeni nam moč, zadoščenje, sprostitev, lepoto življenja, odprtost za prijateljstvo. Za dosego te ubranosti nam ni odveč nobena vaja. Vsaka nam pomeni novo upanje, možnost sprostitve, prenos lepote poslušalcem, dosego uspeha. Druženje v zboru daje veliko možnosti, da se ljudje srečujejo z lepim in prijetnim petjem. Sedaj nas v ženskem zboru prepeva 23, vendar bi želele povabiti tudi nove pevke, ki so v srednji šoli že prepevale v zborih, potem pa so zaradi najrazličnejših obveznosti prenehale peti. Pevke smo prepričane, da med Slovenkami še ni ugasnila ljubezen do petja. Veselita nas ljubiteljsko petje in prijateljsko druženje in hvaležne smo Marjani za nepozabne prijetne trenutke. Petje v zboru pomeni sprostitev, kovanje prijateljstva in čas, ko lahko vsaj malo odložimo vsakodnevne skrbi. Mile narodne pesmi za žensko dušo Marjana ima zelo rada koroške narodne, čeprav je mnogokrat posegala po tuji literaturi in na tekmovanjih izvajala mnoge obvezne pesmi. Vedno lepe so pesmi Simonitija in Liparja, to so lirične pesmi, čudovite skladbe za ženske duše. Letos je Marjana Rakuša ženski pevski zbor prepustila mlajši dirigentki, vendar prijateljska vez, pletena skoraj dve desetletji, ostaja: “Pustiti ženski zbor je žalosten dogodek, odločila sem se oditi, ker me potrebuje družina in ker je treba zbor pomladiti. Sveža mlajša moč bi lahko pritegnila nove pevke. Za pomoč in korepeticije pa bom še naprej na voljo.” Želja Marjane Rakuša, da bi pevke rade hodile na vaje, se ji je sproti uresničevala. Včasih, med pripravo težkih obveznih pesmi, je bila res kakšna vaja za veselje in sprostitev, včasih smo iz vaje naredile lepo popoldne; pesem nas je vedno pritegovala. Najraje smo pele pesem Rada Simonitija Crešnjc so rdeče že v primorskem narečju, ki poje o poetu. In čim preprostejša je pesem, težja je interpretacija, ker je treba dati čim več. To, kar čuti dirigent, prenaša na zbor, zbor pa še z več čutnosti podaja naprej poslušalcu. Spomin na zbor bo vedno povezan z veliko lepih doživetij in smeha in tudi z mnogo žalosti, kadar je morala katera nehati peti, kadar je odšla. Petje nas zbližuje Marjana Rakuša sc je skupaj z možem predajala glasbi: “Sku- paj sva pela, izmenjavala občutke ob dirigiranju in uživala sem, ko je ustvarjal gledališke partiture. Prepevaj na glas, da te bom slišala.” Videti in slišati dosežke svojega dela je velika sreča. S tem je povezana tudi ljubezen do vinograda, ki ga je dobila od moža: “Vinograd in delo v njem nas zelo veseli; tudi hčerko, oba vnuka in zeta, ki je, Gorenjec iz Žirov, postal izreden kletar. Želim biti čim več med vinsko trto, v naravi.” Marjana Rakuša živi z glasbo in naravo, občuduje drevesa, trte in trave. Ob prvi obletnici p-oroke sta z možem posadila vrtnico, ob petletnici brezo, ob deseti obletnici bor, nato ribez... in vse to raste, zrasla so njena velika drevesa... Rada ima tudi umetniške slike, zlata in srebrna odlikovanja ter plakete, ki jo bodo vedno spominjale na bogato glasbeno življenje. 32 Mediji nalivni. Prikazujejo tekočo zgodbo z nekim ustreznim ozadjem, ali pa so postavljeni v drugačno, neobičajno okolje. Takšen film je Štiri poroke in pogreb, katerega glavna nit dogajanja so že omenjene poroke in pogrebi. So tudi glavna in edina prizorišča. Vsakdanje življenje junakov nas sploh ne zanima, videti je, kot da živijo le za posebne priložnosti. Teh prelomnih dejanj se udeležujejo v stranskih pa tudi v glavnih vlogah. Vedno z nekim odporom in grenkim priokusom ob misli na svojo usodo. Nekaterim je “da” usoden, drugim ne. Ceremonije, ki spremljajo dejanje samo, se izkažejo za pravi spektakel. Kaj kdo nosi, s kom se druži, s kom se pogovarja, kakšen je videti. In na koncu še žur. Skratka, čas in prostor ža pitje, ples, spoznavanje in “parjenje”. Glavnima udeležencema poroke je seveda drugače pri srcu. Stojita na prelomnici, ob koncu starega in začetku novega obdobja. Zavestno se odločita za ta korak. Včasih si kdo sredi koraka tudi premisli in to vsem na očeh in na dosegu pesti. Kot nam kaže film, vsakega nekje čaka ustrezna polovica. Le spoznati jo je treba, nato pa na probno vožnjo. Na drugi strani pa imamo seveda pogreb. Ta je dokončen, v nasprotju s poroko, ki se marsikdaj konča tragično. Pogreb pa je že sam zase dovolj tragičen. Oseba, ki sodeluje v njem, to ne stori s svobodno voljo (ali pa tudi) in si nikakor ne more premisliti. Je torej tudi trdnejši od poroke. Kljub dobrim in slabim lastnostim obeh spektaklov običajno sodelujemo vsi. Vsaj v drugem je to brezizhodno. Bolje pa je, da se držite prvih. V kakšni vlogi, pa se boste odločili sami. Izkušnje vseh vrst pa vedno pridejo prav. Štiri poroke in pogreb Mike Newell (režija) Hugh Grant Andie MacDovvell opazoval in videl drugače kot Picasso, Dali ali Kandinsky. Njegovi oboževalci so občudovali natančnost in čim večjo pristnost. Danes slikarji vidijo drugačno realnost. Izražajo se na le sebi znan način. Upodabljajo občutke, pojme, stvari, ljudi, dogajanje v družbi. Opazovalec lahko figure razume drugače, iz svojega zornega kota. Usmerja ga le naslov dela. Tudi pisatelji in pesniki ne pišejo več o travi, rožah in ljubezni na konkreten način, ^porabljajo in prikazujejo nekakšno nadrealnost. Pri vsem tem gre za zahtevo po sodelovanju bralca, gledalca in opazovalca. Ta naj bi postal aktiven v svoji stranski vlogi. Ne smemo pozabiti,, da se je v vsem tem času razvoja družbe, spreminjal in razvijal tudi človek, fizično in umsko. Napredovala je znanost, spremenila se je narava, povečalo se je znanje. In to vse ima izvor v človeku. Evolucija nas je pripeljala do današnje stopnje in zato smo lahko aktivni vsi. Film je v svojem kratkem življenju shodil, spregovoril, se obarval in izpopolnil. Danes pripoveduje drugače in na drugačen način, kot je pred okroglim stoletjem. Res pa je, da je marsikateri film posnet po romanu slabši od pisane različice. Je to zaradi omejenega časa (film ponavadi traja okoli dve uri, knjigo beremo več dni in si čas zanjo razporedimo sami), nesposobnosti prenosa določenih besed na trak (mišljenje, občutke, že same predmete opišemo natančneje in slikovitejše z besedo kot s sliko) ali zaradi nedojemljivosti ljudi? Mogoče še vedno nismo sposobni razumeti slike z abstraktno vsebino. Pa če je ta ena sama ali jih je štiriindvajset v sekundi. Tudi filmi so danes različni, preprosti, marginalni, alter- ZAČETEK IN KONEC Film je igrana pripoved. Upodabljajo jo igralci, ki skušajo biti čim bolj resnični in iskreni. Skratka gledalci naj mislimo, da gre za res. Iz povedanega in prikazanega pa naj se učimo. Izkušnje so najboljša učiteljica, če pa se učimo na napakah drugih, pa še toliko boljše. Čeprav gre samo za film. A včasih na to kar pozabimo. Vživetje v film kaže strmenje na platno oz. ekran, jok in smeh. Poleg vsega pa še estetski užitek. Umetnosti se, kar vse po vrsti, razvijajo in spreminjajo. Film je najmlajša med njimi, še v plenicah, glede na ostale. Pojem lepega danes pomeni nekaj drugega, kot je pred več stoletji. Leonardo da Vinci je ■ Piše: Barbara Vodopivec ZURKA ........ S stripom nad Srbe ... Bosmen brani Sarajevo Visok, močan in lep, s cvetom na prsih, superheroj, pred katerim v strahu trepetajo Srbi - Prve številke Bošnjaki niso razgrabili Avtor stripa Sabit Hasanbegovič pravi, da si je lik junaka izmislil njegov brat, ko je ležal v bolnišnici, kjer so mu amputirali nogo, ker je stopil na mino. Ozren Pavlovič, ki je bil že pred vojno znani ilustrator, pravi, da so porabili kar pol leta za zagon, saj so morali zbrati 6.500 mark. Primerek stane dve marki, doslej so prodali okrog tisoč primerkov. Že omenjeni junak se je rodil pred dvema letoma med igro z žogo na Trebeviču: “Sarajevo je sanjalo lepi sen in ni niti slutilo, da se mu približujejo demoni vojne. Zagleda jih v četniških uniformah, kako skriti načrtujejo vojno rekoč: “...mestu se niti ne sanja, kaj mu pripravljamo,” se hihita rdečebradi četnik. “Naše bo, ko jih pobijemo in zavzamemo...” V bližini prestrašeni mladenič zagleda še tanke JLA, ki so prekriti s četniškimi zastavami in oznakami človeške lobanje, teče v mesto, vendar svojih prijateljev ne more prepričati v nevarnost. 6. aprila 1992, ko prvi ostrostrelec ustreli v množico, ki mirno demonstrira pred hotelom Hollyday Inn, mlad junak pohiti v hotel in pobije ostrostrelce... Junak je rojen. Bosmen. Avtorji napovedujejo, da bodo na osnovi novih naročil strip izdajali mesečno in ga prodajali na celotnem območju, ki ga pokriva bosanska vojska. \ BETA Nekdanje k 1^; inz5enie Julia Roberts bo zaigrala v istem filmu z Marylin Monroe. Slišati je kot znanstvena fantastika in v nekem smislu to tudi je. Z uporabo računalniške tehnologije bodo v istem filmu zaigrale nekdanje in sedanje zvezde Hollywooda. V posebni televizijski oddaji o ženskih filmskih likih se bodo pojavile tudi Mae West, Gin-ger Rogers in Joan Crawford. TTVancozi napovedujejo, da bo Charlote JL Gainsbourg prav kmalu prekosila svojo mamo Jane Birkin. Hčerka pokojnega šansonje-ra Sergeja Gainsbourga bo zaigrala v Zeffirelli-jevi verziji “Jane Eyre”, v kateri bo njen partner VVilliam Hurt. Mlada Charlote je že zaslovela z manjšimi vlogami v francoskih filmih in francoski kritiki so prepričani, da bo vloga v ekranizaciji klasičnega romana Charlotte Bronte iz nje napravila veliko zvezdo. ZURKA A Po uspešni razstavi v galeriji Skuc v Ljubljani nadaljuje skupina MI iz Maribora svojo turnejo po slovenskih razstaviščih. Tačas so njihova dela na ogled v celjskem Likovnem salonu. Skupino MI sestavljajo mariborski avtorji približno iste generacije, Irena Čuk, Darko Golija,. Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Rimele. Za skupen nastop znotraj izrazito centraliziranega slovenskega likovnega prostora so se odločili z željo, da bi razvili poseben, neodvisen in samostojen likovni center. Delo posameznih avtorjev skupune MI pa ni podrejeno nekemu vodilnemu miselnemu konceptu, temveč izhajajo iz načela: biti samosvoj, vendar tako, da si hkrati odprt, toleranten in komunikativen. Razstava skupine MI bo v Celju na ogled do 20. novembra. Turneja skupine fč lub oboževalk znanega pevca Michaela Jacksona •IV.v Italiji je začel z nenavadno kampanjo. Zenske ga želijo nominirati za Nobelovo nagrado in mrzlično zbirajo podpise. Doslej so Jacksonovi privrženci zbrali že 78.000 podpisov in na vse mogoče in negomoče načine iščejo ljudi, ki bi bili pripravljeni podpreti njihovo noro zamisel. Pregledna razstava Emerika Bernarda V Galeriji sodobne umetnosti v Celju, to je v Kulturnem stolpu celjskega Mestnega gradu, je te dni na ogled pregledna razstava slikarskih del slikarja Emerika Bernarda, enega najpomembnejših sodobnih slovenskih likovnih umetnikov. Skoraj dve desetletji sta minili od njegove zadnje predstavitve, tedaj je bila v Likovnem salonu razstava njegovih prvih kolažev, nastalih konec šestdesetih let, in nekoliko kasnejših asemblažev, ki jih je umetnik gradil na “likovnih in emocionalnih učinkih zavržene predmetnosti”, kot je zapisal v katalogu likovni kritik Igor Zabel. S časovno distanco se lahko sedaj ljubitelji njegove umetnosti zopet srečujejo s temi deli in v razvojnem prerezu sledijo nadaljnjim pomembnim premikom Bernardovega slikarstva, katerega je v naslednjem desetletju zaznamovala “figura”, vse do danes nastalih, ki se gibljejo v odprtih strukturah med doživljajem, civilizacijskimi formami in modeli. ŽURKA 35 Travljica .. o morskem konjičku .. ŽiveC je mor siji konjiček je nekega dne vzel sedem, zlatnikov in se je poda[ v svet, iskat srečo. 9{i prišel ravno daleč, tjo je srečal jeguljo, ki mu je rekla: “Malo, prijatelj, kam pa- ti, kanti" "Ih(a poti sem, da poiščem srečo," je ponosno odgovoril morski konjiček^ “Kavno prav, da si me srečal," je reljla jegulja. Za štiri zlatnike ti dam ta splav. Z njim boš mnogo Hitreje prišel naprej." “Čudovito," je rekel morskj konjiček, IPlačal je, potegnil splav proti sebi in oddrsel z dvojno Hitrostjo naprej. “Kmalu je srečal laboda, ki £a je nagovoril: "Malo, prijatelj! Kam pa ti, kam?" “Ka poti sem, da si poiščem srečo," je ponosno odgovoril morski konjiček “Ujavno prav, da si me srečal," je rekel labod. Za majHno žepnino ti prepustim ta čoln na reaktivni pogon. Z njim boš mnogo Hitreje (aHkg potoval." Morski konjiček je s preostalimi zlatniki kupil čoln in drvel s petkratno Hitrostjo po morju. Kmalu je srečal morskega psa, ki £a je vprašal: “Malo, prijatelj! Kam pa ti, kam?” “‘Hg poti sem, da si poiščem srečo," je ponosno odgovoril morski konjiček "Kavno prav, da si me srečal. Če boš šel po bližnjici," je rekel morski Pes * in je pokgzal v svoje odprto žrelo - "boš prištedil ogromno časa." “Trav (epa Hvala," je rekel morski konjiček in je zdrvel v notranjost morskega psa, ki ga je požrl. Za poduk - če človek ne ve, kam Hoče iti, pride tja, kamor ni Hotel. (K J- Mager) Dvom na poroki Namesto da bi odgovorila z da kot vse neveste, je Whoopi Gold-berg pred matičarjem izjavila: morda. Kljub temu se je omožila z Lylom Trachtenbergom. Na poročno slavje v svojo holivudsko vilo je povabila prek 350 gostov, med katerimi seveda ni bilo njenega bivšega fanta Teda Dansona. Nevesta je nosila 15 milijonov dolarjev vredno poročno obleko, fotografom, razen nekaterim izbrancem, pa vstop ni bil dovoljen,' Whoopi Goldberg TPudi vrhunska manekenka Cindy Cravvford je JL krenila po stopinjah svojega moža Richarda Gera in se, morebiti tudi zato, ker se je njuna zveza krepko ohladila, saj je zvezdnika videti v družbi njene mlajše kolegice, sklenila poskusiti na fdmu. Debitirala bo v Hollywoodu v akcijskem filmu “Faire Game”, v katerem bo zaigrala odvetnico nekega gangsterja. 36 UGANKA 1 I \ 1 ‘ SESTAVIL BIZJAK PAST ZA POUTE Z LOKU PODOBNO VZMETJO Si ml GLAS GLAVNO MESTO . NORVEŠKE VOJAŠKO POVELJSTVO 4. IN 16. ČRKA PASTIRSKA PESEM ČUT, NARAVA JEZDENJE EDVVARD TB1ER , ■= , \ 'r . -V / " ~ SPROSTITEV E^KaS g V) f 1 „i v // j| - Pj - j-J -| .. , ■' v • ^s-4 e WMn ' -w,x^r-v.x-jS ž «^l/4 C —V ty | Hq44i ZGd» v PESTNER K SteM) »r ttTISSmo ENAKA OBČUTLJIVOST ZA VSE BARVE IVAN GROHAR VODNI VRTINEC ITALIJAN (ZANIČU.) RAFKO IRGOLIČ IGRALKA KISIČ NIKELJ SL NARODNI HEROJ (PETER) STRUPEN PUN Z OSTRIM VONJEM §! 1 8^S* ' •*•'*+* mst GRADBENI DOUNASHU- SOKRATOV ”™tV OOURMSKO TOŽNIK ™™E STRUGO NAPREJ KAMNINA AU RUDA BARVA KOŽE, POLT NA ZEMELJ. POVRŠJU OTOČJE V MOLUK1H jj ŽUŽBKA, m kompozicuski POSTOPEK SL IGRALKA KRALJEVA AMERIŠKI IGRALEC DOUGLAS OBER M;!- NASTAVA, PAST * OTOČJE V PACI-FKJ (H BOMBA) jv: DIPLOMATSKA POVERILNICA UT. DELU VZDRŽEN ČLOVEK S STOLETJE, VEK ANTON LAJOVIC A UTOK MLAKAR ZELO VELI- KRANJ PARTIZANSKI BOREC ZVEZDO- SLOVEC NOV* M SIMBOL DRŽAVE, MESTA VALJAST SREDIŠČE MOLDAVIJE ijBž DOBA PREBIVALCI ANAMA M MESNI IZDELEK S OČKA NORDUSKJ IZRAZ ZA SMUČI H ENOTSKJ VEKTOR ANTON NANUT RIMSKI CE- RAZDEJAL JERUZALEM MAKEDONSKI PRIPOVEDNIK CASU-Lf SPODNJA PLOSKEV PROSTORA, POD *r^ V. PODALJŠEK SLAVONIJE IND^JAN- PANJ, UU REKA V UKRAJINI IZ ČRK SOR MED SAVO IN DONAVO SKI ŠOTOR S® >0, AMCAMKA SL£TT PAS PRI KIMONU ' REKA MED HRV. IN BOSNI i a PREDMET S ČAROBNO MOČJO MESEC TOMISLAV NERAUČ TKANINA RADU S ANALFABE- TIZEM HETROJl/ TASSOVA PASTIRSKA IGRA GLAVNO MESTO JORDANUE Uganka 37 Oven: Okolje ne bo preveč naklonjeno vašim željam po zabavi, vendar se ne pustite motiti, družite se s prijatelji in ne belite si glave s prihodnostjo. V službi vam ne > gre preveč dobro, možni so prepiri, a razmere se bodo kmalu izboljšale. V formi ste. Srečne številke: 1, 2, 4, 7, 22. Bik: Nikakor ni treba j hiteti, če določenih stvari ne razumete, poiščite prijateljevo pomoč. Morebiti se boste v ljubezni ohladili, vendar resne zveze niso v nevarnosti. Čutite, da je vaš uspeh odvisen od drugih, kar vam jemlje samozavest. Odpočijte si. Srečne številke: 2, 3, 5, 9, 13. Dvojčka: Nekateri že postajate nestrpno, ker bi radi zaživeli s polnimi pljuči; potrpite še, kmalu pridejo boljši časi. Zaradi številnih obveznosti si želite nekaj oddiha, prav bi vam prišlo potovanje. Posvetite večjo pozornost svoji zunanjosti. Srečne številke: 3, 4, 6, 8, 14. Rak: Planeti so naklonjeni vašemu ljubezenskemu življenju, pred vami je razburljivo obdobje, ki ga kakšna ostrejša beseda ne sme ogroziti. V službi se boste po nepotrebnem razburjali, saj se vse odvija odlično. V zdravstvenem smislu ste si opomogli. Srečne številke: 4, 7, 9, 10, 20. Lev: Upirate se sebi in drugim, vendar je vprašanje, ali pravilno uporabljate svojo energijo, izogibajte se ljubosumnim in ostrim reakcijam. Razmere v službi se niso bistveno spremenile, vi pa se precej bolje počutite. Pretijo vam stresne situacije. Srečne številke: 1, 2, 7, 11, 19. Devica: Lahko se zgodi, da bo nekaj prekrižalo vaše načrte v intimnem življenju, varujte se napačnih ocen in raje bolje prisluhnite partnerju. Se nekaj časa boste imeli finančne težave, izogibajte se večjim izdatkom. Malo-dušni in nervozni boste. Srečne številke: 2, 10, 13, 17, 21. Tehtnica: Vaš partner se bo do vas obnašal izredno pozorno in prijazno, vi pa ne boste vselej razpoloženi, padali boste v depresije. Resnim zvezam zvezde niso preveč naklonjene, vendar bo kmalu bolje. V službi ne bo pretresov, pazite na zdravje. Srečne številke: 1, 5, 6, 15, 18. zjx*4. Škorpijon: V času vaše vladavine vas bodo bolj zanimale druge stvari kot ljubezen in intimna zadovoljstva, svojo energijo boste usmerili v poslovne projekte, ki so za vas velik izziv. V tem času boste zdravstveno precej labilni, zato opustite tveganja. Srečne številke: 3, 8, 9, 12, 23. Strelec: To so za ljubezen zelo zanimivi dnevi, pričakujete lahko strastne, zveze, v zakonu pa bodo besede zgladile morebitne nesporazume. V službi boste srečali zanimivega človeka, ki vam bo precej koristil. Jejte več vitaminov in se zdravo hranite. Srečne številke: 2, 4, 7, 16, 17. Kozorog: Končno si boste lahko oddahnili, mučno obdobje je v celoti za vami. Uživali boste v zasebnem življenju, v krogu prijateljev. Tudi v služni gre na bolje, čakajo vaš le še zadnji napori. Bolj se boste posvetili fizičnim aktivnostim. Srečne številke: 1, 2, 5, 8, 18. Vodnar: Precej nestrpni in neprijazni boste do svoje oko-lice, s partnerjem se boste prepirali in morebiti celo ušli v čisto novo ljubezensko razmerje. V službi boste bolj ambiciozni, pa tudi bolj nervozni. Preobčutljivi ste, ne utrujajte se preveč. Srečne številke: 4, 6, 13, 15, 26 Ribi: Vaše ljubezensko razmerje je na manjšem preizkusu, partnerjevo pretirano zanimanje za službo vas bo prizadelo. Potrebujete izlet, potovanje, da zamenjate okolje. Pomembno je, da uživate v tistem, kar delate. Pazite na svoje zdravje. Srečne številke: 1, 2, 8, 14, 29. Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 10. novembra 1994 do 12.00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 27. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone” 2.in 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba Rešitev nagradne križanke št. 25 iz številke 42: Vodoravno: statistik, potovalka, oparek, RS, ZL, nravi, Novi, lice, Atos, Asad, VA, TP, ska, vernost, Avatara, toreador, polipeptid, moare, odplačevanje, nn, Eja, klimakterij, Nace, Ojdip, Nike, Izak, nimbus, cinerama, Perrine, Ilok, ten, Anke, AD, Ne, Ibadan, Jizera, kanjon, toča, Aram, Aniene, oliva, ave, RA, Lee, Makak, Rac. Tokrat je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada: Knjiga 'Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” - Staša Lettig, Cankarjeva 1, 63310 Žalec 2. in 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba - Vesna Forte,- Pod gozdom 15, 61420 Trbovlje in Nevenka Božič, Polule 69, 63000 Celje Iskreno čestitamo! Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad! ULICA: ______ POŠTA, KRAJ: NAGRADNI KUPON ŠT.27 Mreža PRIPRAVLJENI, Ste se dobro pripravili na današnjo tekmo? Tokrat je še posebej zahtevna. Težko je doseči zmago. Zmago na trgu. V poplavi ponudnikov ne zadostuje samo dober izdelek ali storitev. Treba je storiti nekaj več. Tudi uvodna promocija večkrat ni dovolj. Razmere na trgu se namreč tako hitro menjajo, da se je treba neprestano prilagajati. Da bi potencialne stranke seznanili z novostmi, kijih ponujate, potrebujete medij, ki ne zaostaja. Medij, ki je stalno na tekočem: 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu. Prav to ponujamo! Informacijski center As je nov slovenski informacijski center ponudbe in povpraševanja po izdelkih in storitvah. Do informacij je mogoče dostopati enostavno in hitro - prek telefaksa. Zato je odprt najširšemu krogu podjetij in obrti, ki lahko do centra dostopajo kadarkoli. Potrebno je le vzpostaviti telefonsko zvezo in oglasil se bo odzivnik, ki vodi skozi možnosti, ki jih lahko izbiramo s pomočjo tipkovnice na telefaksu. Na koncu pritisnemo še tipko "start" in že smo na cilju: prejeli bomo faks z natanko tistimi informacijami, ki smo jih zahtevali. Škoda pa bi bila, če bi nekdo zahteval informacije o izdelkih, ki jih vi ponujate -pa vas v centru ne bi našel. ZATO NAS ŠE DANES POKLIČITE IN ZAHTEVAJTE PODROBNE INFORMACIJE O POGOJIH OGLAŠEVANJA! BRALCEM NOVE DOBE DODATEN 10% POPUST Želimo, da nam ponudbo Informacijskega centra As podrobneje predstavi vaš zastopnik. Če se bomo odločili za enoletni najem oglasnega prostora, bomo poleg 30% popusta v prednaročilu izkoristili še dodaten 10% popust in prejeli praktično nagrado. PODJETJE: KONTAKTNA OSEBA: NASLOV: .....................:.................................. TELEFON: Kupon pošljite na zgornji naslov. I j 63000 Celje Ljubljanska 16 Dejan Lovšin h/J; yi»m i : Z§1 '\Vf' $fl $$■ ‘»i#" 'Szf; '-/.L »v- m VIDEOTEKA Presnemavanja Snemanje s kamero Servis m Tvv Bf; ;-/xt V, I • 'čfl •W,t- v/f. '•Vi; v/' '.7i: V>' 'c ČV> 1 > >' NOVA DOBA EHPgS kF-; NAROČILNICA Ime:----------------- Priimek:------------- Kraj:________________ Ulica:_______________ Pošta:----------:---- Naročam______izvod (ov) knjige “MIR ŽIVLJENJA” Podpis:______________ Naslovnik: LOVŠIN Franc Gorenjska c. 65 61310 RIBNICA SODOBNE KLIMATSKE NAPRAVE §ELiCTRri Za hlajenje in gretje prostorov že od 106.470,00 SIT naprej... - okenski, ločeni (SPLIT) in prostostoječi sistemi, - visoka kakovost, racionalen potrošnik energije, - daljinsko upravljanje, časovno programiranje, - neslišen rotacijski kompresor (2 leti garancije), - garancija, servis in vzdrževanje zagotovljeno. Pošljite vašo zahtevo za ponudbo na naslov: Čil! d.o.o. - zastopstvo - trgovina - prodaja KLIMA - montaža -servis - vzdrževanje Večna pot 7,61000 Ljubljana Tel/fax: 061 / 273-077 Nudimo vam: - brezplačen ogled in nasvet za nakup opreme, - projektiranje in izgradnjo prezračevalnih sistemov, - nakup opreme na obroke... V samozaložbi je izšla knjiga Franceta Lovšina - “MIR ŽIVLJENJA” Ta knjiga družboslovne vsebine je odsvit preteklosti, zrcalo sedanjosti ter pot prihodnosti človeka in ljudi. Njena vsebina vas bo prizadela, a nikoli ranila... Knjigo lahko naročite: - po telefonu na številko o61/ 861-429 ali - z naročilnico natisnjeno v tem oglasu Cena knjige je 2.000,00 tolarjev. Knjigo prejmete brez odlašanja po pošti kot priporočeno pošiljko s povzetjem. REKLAMA cCU-J slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure PODJETJE ZA TRŽENJE, RAČUNALNIŠTVO IN IZOBRAŽEVALNE STORITVE MURSKA SOBOTA D.O.O. 69000 MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 15, TEL.: (069) 31-255, FAX: 21-116 GRAFIKA GRACER d.o.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 CELJE instalaterstvo za ogrevanje in odsesavanje KRAVANJA BABNO 17/b ► 063/451-124,452-196, MOBITEL 0609-615523, FAKS 451-228 Telefon: 061/ 714-105 Telefax: 061/ 712-283 1 \ GOSTILNA “PRI STAREM PRIJATELJU” Emil PETEK Aškerčeva 15 (Agrotehnika) MALICE SIT 250,00 TOPLI OBROKI ZA PODJETJA ^ t- Sa£