»7. Številka.
0 lluHiani v soboto, 15. Junija 1901.
XL leto.
Itbaja vsak dan »večer, izimsi nedelje ln praanlke, ter velja po pošti prejeman za avatro-oejrake dežele sa vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 80 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse let« 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, sa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tale detel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe Utz istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za ypf se plačuje od peterostopne petit-vrate po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati _ Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in ■fravmlstvo je v KnaHovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadsti., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Orvaiištvi telefon it M.
Jftesfična priloga: ffSlovenski Tehnik11«
Posumim Itofke po 10 k.
Cprmlihrt telefon it 85.
Za slovensko vseučilišče
(Peferat dr. Mihajla Rostoharja na ma-drestačnem zborovanju slovanskega dijaštva v Pragi.)
„Znanost je moč" — tako je označil kulturni pomen znanosti angleški filozof Francis Bacon. Po pravici. Po spoznanju prirode se povzpnemo iz odvisnosti po njenih delujočih sil in jih zamoremo prisiliti, da služijo človeškim interesom. Cim popolnejše je naše poznanje prirode, tem ložje jo obvladamo in tem ugodnejši so pogoji naše eksistence. Z drugimi besedami: .znanost je moč !u Konkreten dokaz za to je dejstvo, da imajo izobraženi kulturni narodi gospodarsko "in politično premoč nad manj izobraženimi.
Visoko cenimo to praktično stran znanosti, uverjeni smo, da se zamoremo ohraniti kot narodna celota le tedaj, če pospešimo izobrazbo v najširših slojih slovenskega naroda in izkoristimo vse pridobitve moderne kulture, toda odločno zavračamo namene nemštva, ki nas hoče pod pretvezo kulture v nemških šolah razna-roditd. Mi hočemo eksistirati kot zavedna narodna celota. V tej volji do narodnega obstoja temelji naše pravo do lastnega slovenskega vseučilišča, ki naj bi bilo torišče znanosti in ognjišče narodne kulture, ki nam da moč živeti, se razvijati in tekmovati z drugimi narodi. Vprašanje slovenskega vseučilišča je torej eminentno eksi-s:enČno vprašanje slovenskega naroda.
Ustanovitev slovenskega vseučilišča pa je aktualna z ozirom na položaj slovenskega dijaštva in z ozirom na političen položaj slovenskega naroda vobče.
Veliko slovenskih abiturijentov je prisiljeno zatajiti svoje prepričanje in iti v lemenat, ker nimajo sredstev, da bi mogli v daljnih, dragih vseuči-iiščnili mestih nadaljevati  svoje štu-
dije. A tudi oni revni dijaki — in teh je mnogo — ki so dospeli na vseučilišče, so navezani na podpore, ki pa nikakor ne zadostujejo, da bi se mogli posvetiti zgolj svojim študijam, temveč si morajo poleg tega služiti kruh — kakor kdo zna in more.
Usojeno jim je že v zgodnji mladosti okusiti vse bridkosti prole-tarskega življenja. Kako bi vendar mogel mladenič, ki je zapustil kot idealen abiturijent slovensko domovino, pri takih okolnostih si ohraniti prvotno plemenitost, požrtvovalnost in pa svežost duha? Vrne se sicer ta ali oni v domovino, a vrne se kot tujec — v Cankarjevem pomenu besede — kot tujec, ki je v trdem boju za eksistenco izgubil vero v svoj narod in v samega sebe ter postane sčasoma pohlevno orodje birokratizma.
Neugodni gmotni položaj slovenskega dijaka pa se vsled brezpri-merne predrznosti in sirovosti nemškega nacijonalnega dijaštva vedno slabša. Leto skuša s pomočjo svojih profesorjev študije slovenskemu dijaku onemogočiti ali vsaj otežiti. Na Dunaju obstoji neka rbojna organizacija" ali „Kampforganisation", ki si je nadala nalogo, izpodriniti slovansko dijaštvo z dunajske univerze. V marcu letošnjega leta je sklenila ta „bojna organizacija" na svojem shodu, ki so se ga udeležili tudi nekateri vseuči-lišČni profesorji, da bodo z vsemi sredstvi delali na to, da izpodrinejo z dunajskega vseučilišča slovansko dijaštvo, češ, da je ta univerza prenapolnjena s tujimi narodnostmi. Sprejela se je tudi resolucija, naj se slovanskim dijakom zabrani pohajati v menso academico, da jim na ,ta način onemogočijo eksistenco.
Ako se ta namera izvrši, tedaj mora 60 odstotkov slovenskih dijakov prekiniti svoje študije. „Nositelji kulture" — kakor vidite — niso posebno izbirčni v svojih sredstvih proti Slovanom.
Vem za izdatnejše sredstvo: za razbremenitev    dunajske    univerze:
Vlada naj nemudoma ustanovi slovensko, češko in malorusko vseučilišče, pa bodeta dunajska in graška univerza takoj osvobojeni slovanskega dijaštva.
Slovensko dijaštvo pa bode imelo v lastnem vseučilišču v Ljubljani pravo zavetišče, njegov gmotni in splošni položaj se bode izdatno z boljšat in marsikateremu slovenskemu abiturijentu bo mogoče nadaljevati svoje Študije.
Težavno stališče ima slovenski študent tudi pred nemško nacijonal-ii i mi profesorji. Slovenski dijak je priznano nadarjen in marljiv, vendar pade v zadnji dobi vedno po 75 odstotkov slovenskih dijakov pri izpitih, doČim delajo Nemci z lahkoto svoje izpite. Splošno je mnenje, da uspeh slovenskega dijaka ne zavisi več od njegovega znanja, ampak od tega, pred  kakšno  komisijo pride.
Tako se torej ubija slovenskemu dijaku veselje do študija in jemlje pogum, stremiti po višjih smotrih.
Navedem naj Še nekaj konkretnih dejstev, ki jasno označujejo postopanje nemških nacijonalcev. Slovenskim profesorskim kandidatom, ki so napravili iz svoje istroke **ipii, a dobrim uspehom, napišejo v spričevalo klavzulo: „befahigt zum Unterricht in der deutschen Sprache mit Ausschluss des deutschen Gebietes". To se prakticira že dve leti sem. Ako pomislimo, da Slovenci nimamo še nobene srednje šole s slovenskim učnim jezikom, tedaj se mora tako početje zaznamovati kot horendna predrznost. S takim spričevalom more slovenski kandidat dobiti službo k večjemu v Ljubljani. Se en klasičen slučaj nemškega fanatizma hočemo omeniti. Lansko leto je napravil na Dunaju filozof izpit iz klasične filozofije kot glavni in iz nemščine kot postranski predmet z do urim uspehom. Delal je potem pri istem profesorju še usposobnostni izpit iz nemščine kot učnega jezika — toda dobil je nezadostno. Kandidat se je pritožil na ministrstvo, češ, kako je mogoče, da ne bi bil sposoben  poučevati  v  nemščini, ko
ima vendar izpit iz nemščine kot učnega predmeta. Ministrstvo je odločilo, da ga mora komisija še enkrat izprašati. — Dobil je drugič nezadostno in kandidat se je drugič pritožil na ministrstvo. To pa je baje na intervencijo izp rase v al ne komisije njegova spričevala kratkomalo kasiralo, in danes je kandidat po 5. letih težavnih svojih študij brez spričevala in brez eksistence. Tako torej izgleda pravica slovenskega, oziroma slovanskega dijaštva na nemških univerzah, tak je d«nes njegov položaj. Tudi to so razlogi, ki utemeljujejo zahtevo slovenskega dijaštva po lastni univerzi.
Vlada sama je že oficijalno priznala upravičenost naše zahteve po lastnem vseučilišču, toda ko je zarožljalo v nemškem taboru, je zlezla ponižno pod klop in se začela izgovarjati, češ, da je ustanovitev nemogoča, ker bi slovenska univerza ne imela dovolj slušateljev. To je ničev izgovor. Ako je vlada za 300 nemških buršev ustanovila v Črnovicah posebno nemško univerzo, tedaj ima 600 slovenskih visokošolcev tudi pravico do lastnega vseučilišča; preveliko število slušateljev pa itak ni v interesu -univerze, za kar so nam v dokaz znane zahteve po razbremenitvi dunajskega vseučilišča. Slovensko vseučilišče bi imelo brez teološke fakultete v kratkem času S00 slovenskih slušateljev. O tem so na merodajnem mestu docela uverjeni, zato so se poprijeli zdaj drugega argumenta, ki je prvemu dijametralno nasproten. Vlada bi v principu ne imela nič proti slovenski univerzi — tako pravijo merodajni gospodje — toda z ustanovitvijo slovenskega vseučilišča bi se povzročila hiperprodukcija inteligentnega proletarijata, katerega je v Avstriji že sedaj dovolj. Motivi, iz katerih izvira ta vladna skrb za Slovence, nam bodo takoj jasni, ako si nekoliko bližje ogledamo statistiko uradništva na slovenskem ozemlju.
Iz uradniške statistike o Kranjski, kjer je 95 % Slovencev in 5% Nemcev, je razvidno, da je 97 mest
zasedenih z Nemci, do katerih imajo procentualno narodnostnemu razmerju pravico le Slovenci. In sicer je pri deželnem sodišču v Ljubljani 75 Slovencev in 13 Nemcev, Torej 9 Nemcev več, kakor bi jih sicer smelo biti. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu je 43 Slovencev in 7 Nemcev, ki zavzemajo vsi slovenska mesta. Pri političnih uradih je nastavljenih 41 Nemcev in samo 21 Slovencev: pravico bi pa imeli Nemci le do treh mest. Med finančnimi uradniki je 27 Slovencev in 17 Nemcev, upravičen bi bil le eden nemški uradnik. 4 notarijatska mesta zavzemajo Nemci, dasiravno nimajo nobene pravice do teh mest. V Ljubljani sami je 24 nemških profesorjev.
Na Štajerskem je nič manj kakor 230 slov. uradniških mest zasedenih z Nemci, ki nimajo nikakršne pravice do njih, in sicer je pri nad-sodišču v Gradcu 23 Nemcev in le 2 »Slovenca; pri okrožnem sodišču v Mariboru 44 Nemcev in samo 14 Slovencev, pri okrožnem sodišču v Celju je 36 Nemcev in le 20 Slovencev. Pri višjem dohodarinskem sodišču za Štajersko, Koroško in Kranjsko je 106 Nemcev in samo 36 Slovencev. Pri namestništvu v Gradcu je 49 Nemcev in nobenega Slovenca. Pri okrajnih glavarstvih na Spod. Štajerskem je 2S Nemcev in le 2 Slovenca. Pri finančnem ravnateljstvu v Gradcu je 2SNemcev in nobenega Slovenca; pri finančnem okrožnem ravnateljstvu v Mariboru je 49 Nemcev in 1 Slovenec. Pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu je 34 Nemcev in 3 Slovenoi. V deželni službi ni nobenega Slovenca. 23 nemških profesorjev zaseda na Spod. Štajerskem slovenska mesta.
Na Koroškem, kjer tvorijo Slovenci dobro tretjino vsega prebivalstva, je v celem le osem slovenskih uradnikov, dočim bi imeli Slovenci pravico do 75 uradniških mest.
V primorskih deželah zasedaj o Nemci 171 slov. uradniških mest, in sicer;  pri dež. višjem sodi-
LISTEK.
Uoška epizoda.
Komu je bila tetka? Pod imenom tetke je pač bila znana po vasi in okoli, pod imenom tetke Rozale, in do zasledovanja panog njenega sorod-ništva nam ni. V tem trenotku drži gorečo tresko v rokah, velo glavico naprej nagiba in sive, s Številnimi gubami in gubicami obdane drobne oči govore o napeti pozornosti.
„Pepca! Neki nemarnež se plazi okoli hiše! Pepca! Pepca!u
„Kaj je, tetka?"
„Okrasti nas hoče neki nemarnež! Ne slišiš, Pepca? Ali slišiš?"
Pepca je slišala in zardela.
Morda se je pritihotapil ljub ček, ji povedat par sladkih besedic in stiskat skoz z železom prekrižano okence podani ročici?
„Pri Sirčevih so pokradli na starega leta dan, pri slepem Jurju pa predsnoči. Kakor bi nobene pravice več ne bilo, nobene kazni in nobenega Boga. O Jezus !u
Teta Rozala drhti kakor šiba od jeze in strahu, s treske pa se vsipljejo rdečkasti svetlobni prameni in mro v tmini. Z dvorišča zadeva uho zdaj-pazdaj tih glas, kakor trhlih vej, lomečih se pod težo koraka. Nebo, vse prepreženo z oblaki, pa ne da uspeha nobenemu pogledu venkaj.
Zarožljal je hišni ključ in teta Rozala zadrevi z deklo k sosedu, da šume krila kot košate veje, ki je pal vanje vihar.
„Za voljo božjo! Noooj hodijo nadme; nekdo stika okoli hiše. Kako jim braniva, sami revi?"
„če hoče moj hlapec, pa naj straži. Jernej !u
Toda Jernej,"medli in mršavi veliki hlapec, jame govoriti o pezi dnevnega posla in o potrebi nemotenega počitka, nakar slede dokazi: ponovno, globoko, z glasnim lovom na sapo spremljano odpiranje ust.
BNaj gre Jože!"
„Jože!« nnJože!!«"
Po tleh nastlano listje zašumi in pred Četvorico ostane mlajši hlapec, črnih brk, kratko ostriženih črnih las, rdečih lio, živih borovničnih oči. Zasmeje se, pri čemer se zaleskečeta dve
vrsti belih, kakor umetnih zob, močnih nalik zverskim.
„Kaj pa hočete, tetka?" — In se dogovore.
Okoli hiše ni najti nikogar. Neznanec se je umaknil. Le noč strmi od vsepovsod, plašna, črna, brezmejna. Dobil je hlapeo v družinski sobi na klopi ob peči ležišče in ovčji kožuh, na mizo pa suho klobaso, kruha, stekleničko žganja, lojevo svečo in ovoj žveplenk. — —
S trepetom v prsih je šla počivat teta in se je podala Pepca v ozko in nizko svojo kamrico na grobo platno, pregrnjeno čez slamo. Ura podrkne v izbi, potem hripavo zahrešči devetkrat in nato se naseli nad vasjo viseča gluha tišina tudi v vsej hiši. Le sušeči se les pohištva včasih zastoČe, le tuintam zašumi nekaj v Črnih kotih. Morda se podaja mrčes na pohod ? Ure pozne, tajnostne, ure duhov!
Težke sanje sanja teta Rozala. Iz temine se privali črna postava in se požene kakor žoga do podstrešja. O lepe, ofcrogle klobasice! O tolste gnjati! Vstala bi rada, zakričala, toda nogi sta odrezani in že ji na prsih sloni težka pošast ter jo grabi za grlo.
Obraz pred njo je grdo nakremžen, lice sivo in odurno, eno oko je veliko, belo in mrtvo, a drugega pogled jo prebada z zlobno zadovoljnostjo, dolga, in razkuŠtrana brada pa jo šČegeče po podbradku in po licih, sevajoča, kot da gori. Berač Andraž! Ali ga ni zadnjič gosposka izpustila, Češ, da ni dokazov? Ali nima pravo kaplan, ki trdi, da gospoda, skrbeča za lastno tolščo, drži z vsemi onimi, ki kmeta der o ? Tu jo imaš: ona drži tudi s tem capinom, s tem roparjem, s tem nemar-nežem! Toda služabniki božji ne bodo pripustili, da devljejo iz kože bogo-služnega kmeta mestni samopašneži. Že ni daleč Čas, ko zmagajo kaplani in župniki in verniki, in kadar zmagajo, pojde na Trsat k Materi božji in ji ponese v dar najdebelejšo vo-Ščenko, kar jih prodajajo. Takoj jutri pa, če doživi, izroči kaplanu dvajset krono za maše in dvajset krono za uboge zamorske otroČiče. Nato teta Rozala zaključi vse naklepe in načrte ter je iznova pozorna za ostudnega napadnika. V levi roki drži leta že pol odjedeno klobaso in ogromen krajec kruha, debeli ustni se mu mastno svetita in z glasnim cmakanjem jav-
ljata dober tek. Pa glej, Čudo! Kje je imela oči? Saj toni berač Andraž, temveč gladko obriti hlapeo Jernej. O ti zoprni potuhnjenec! Saj ni dala nanj nikoli dosti, toda kaj takega bi mu vendar ne bila prisodila. Tisti hip pa ji tudi izgine iz prsi vsa bojeČnost, zakaj gospodarica je vajena od hlapca pokorščine, srce ji jame utripati pogumno, iz žolča pa vstane jeza, ji gre po vsem telesu in prišedši do brezzobih Čeljusti, bruhne venkaj: „Izpusti!"
Trepetajoča po vsem životu bulji teta Rozala ob vračajoči zavesti v gosto temo. Tiplje z rokama okoli sebe, da se prepriča, kje je. Zatem pa ji završe v spominu dogodki preteklega večera in še bolj se ji zatrese srce in ji zapolje kri in tolče v ušesih in sencih. Prižge svečo, odene se za silo in oddrsa v družinsko sobo.
Zamolkel vik, podoben pretrgali emu, kratkemu, tihemu cviljenju z vso močjo udarjenega psa.
„On sam je tat! Jezus in Mati božja !u
Lica so ji vsa posinjela, oči se odprle široko ter zro predse brezizrazno, leva roka se je zarila v lase,
16
šču 3 Nemci, pri dež. sodišču 5 Nemcev, pri okrožnem sodišču v Gorici 4 Nemci, pri okrožnem z Rovinju 2 Nemca.  Vse to na škodo Slovencev.
V politični službi je pri namestništvu v Trstu 41 Nemcev in samo 9 Slovencev, pri policijskem ravnateljstvu 68 Nemcev in le 15 Slovencev, v finančni službi je 27 Nemcev in le 15 Slovencev. K temu je treba prišteti še 31 nemških profesorjev v teh deželah.
Te številke govorijo dovolj jasno
V slovenskih deželah torej zavzemajo Nemci približno 570 uradniških mest, do katerih imajo pravico edinole Slovenci po številu prebivalstva računjeno.
Ven s temi importiranimi uradniki iz slovenske zemlje, ki izvršujejo germanizacijo slovenskega ljudstva. Potem bode dovolj mest za vse tiste slovenske dijake, ki bodo izštu-dirali na slovenskem vseučilišču.
Slovenoi smatramo zahtevo po lastnem vseučilišču za resno. Kot dokaz za to naj omenimo dejstvo, da kranjska dežela sama z velikimi denarnimi žrtvami skrbi za vseučiliške učne moči. Tako imamo že vse učne moči za pravniško fakulteto, katere takojšno ustanovitev odločno zahtevamo. Tudi učne moči za filozofsko fakulteto bi lahko že imeli, ko bi se Slovencem ne stavile ovire pri habilitaciji na nemških univerzah. Obračamo se na bratski češki narod s prošnjo, da nam v tem oziru priskoči na pomoč in omogoči provizorično habilitacijo slovenskih docentov na Češki univerzi.
Mnenja sem, da se mora slovensko, češko in malorusko vseučiliško vprašanje rešiti obenem — med temi postulati mora obstojati junktim, ker le tedaj zadobi slovanska solidarnost realno podlago.
Sedem let že vodi slovensko dijaštvo boj za lastno univerzo, a vlada nas ni upoštevala in izpolnila ne naše zahteve niti češke niti maloruske, ker nismo bili solidarni in menda tudi ne dovolj odločni. Dovolj je prošenj, dovolj lojalnih peticij — odslej velja boj, in ta boj mora biti v z a j emen.
*
Na predlog gosp. phil. Z al ar j a (Adrija) je shod sprejel sledečo resolucijo:
I. Potom zakonodaje naj se zajamči popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani.
II. Vlada naj stori takoj vse potrebne priprave za o tv or i t e v p o p o ln eg a slovenskega vseučilišča, in sicer naj predvsem pospešuje habilitacijo slovenskih docentov; naj primernejša za to je češka univerza v Pragi.
m. Zahtevamo takojšnjo o tvorit e v j uridične fakultete v Ljubljani, ker so za to dani vsi predpogoji.
da so se razsuli in prepregli obraz kot s sivo tanČioo. Kar ji dopuščajo podajajoča se kolena, odbrzi k dekli na pomoč.
To je tako! Novinec gre v boj, s pogumom na zunaj in s strahom v skriti notranjščini. Sikanje prvega svinčenega sršena pa mu preobrne Čuvstva kakor krojač obleko. Kje je barva lic, sijaj oči in smela vzravna-lost postave? Ta pojav pridobiva nekaj časa na sili, no, ob gotovem številu sršenov zavlada preobrat, ki pride končno tako daleč, da je prvotno posestno stanje z asi guran o. Metež je naj-besnejši in dokaj začrnela od smodnikovega dima so vojaku lica in mon-dura je močno deranžirana, toda, kje je strah? Nekje v srcu tesno prihuljen počiva, razdeljen v prvotne atome.
Enako se je prigodilo teti Rozali. Preveč je že bilo vsega razburjanja. Sedaj stoji v deklini kamri in drži gorečo svečo visoko nad glavo. Bela ponočna čepica se je bila ujela ob desnem ušesu in z mahaj očima pentljama tamkaj obvisela, jopič, le na levo roko oblečen, pušča desno stran vso nepokrito, izza docela odpete in razmaknjene srajce se svetijo vele prsi, toda skozi mrežo las prodira bister pogled.  Celo senca nekega ra-
Roko proč — od horoike duhovščine.
(Dopis iz Koroškega.)
Kar je bila narodna duhovščina slovenskemu narodu na Koroškem zadnjih štirideset let — o tem bo govorila zgodovina. Narodni duhovnik je bil obenem narodni mučenik. V teh vrsticah govorim le o pedi časa, ki je pretekel od zloglasnega dr. Šu-steršiČevega mešetarenja v volilnem odseku pa do 14. majnika, dneva vstajenja na slovenskem Koroškem.
Ta čas bomo mi koroški narodni duhovniki pomnili do groba. Bili so to trenutki, katere je preživela nesrečna Marie Autoniette med svojo in svojega kraljevega soproge smrtjo. Lasje so sivevali mladi lepotici . . .
Bili so to trenutki, katere je preživela nesrečna Marija Stuart v ječi, v katero jo je vrgla lastna sorodnica, kraljevonedostojna Elizabeta . . .
Bledeli smo; ni Šla ne jed, ne pijača; marsikateremu bo ostala ner-voznost do smrti. Le g. Podgorčeva beseda . . . Leonidovi Špartanci niso obupali do zadnjega zdiha ... in nezaslišana bojaželjnost Brejo-Grafen-auerjeva ste bile edine dve zvezdi na temnem nebu.
In podali smo se v boj! Bil je boj na življenje, brezobziren. Vsi drugi oziri so morali pasti, če je bilo treba, smo udrihali čez lastno žlahto, čez brate, čez državo, čez škofa, Čez papeža, čez vse, le da smo pridobili trenutno orožje zoper so vraga. Vojskovali smo se na solncu in v temnem, po rožnih livadah in v žabjem blatu. In koliko preČutih noči, koliko prehojenih dolin in hribov in koliko denarja! Marsikateri mladi duhoven bi si lahko kupil svileno obleko s frakom do tal in še hermelinski kožuh po vrhu za vsako nadsibirsko zimo za denar, kar ga je izdal v tem času za agitacijo, za narod.
In kdo sešteje vse psovke, s katerimi so nas obkladali. Kdo kamenje, kdo pljunke . . .
In vojskovali smo se brez zaveznikov, izvenkoroške pomoči ni bilo. A zaveznikov zoper nas, sovražnih višjih dištanc, blagoslovljenih in ne-blagoslovljenih, teh je bilo dovolj !
In zmagali smo! Kmetje so hodili k nam v farovže dne 15. majnika 1907 in so solzni nam stiskali roke. Ginjeni vsi, do solz . . . čez par minut smo se šele zavedli in rajsko-divje zavpili: Živio Grafenauer!
Ljut je bil boj in zahteval je žrtva na hekatombe. A plačilo je krasno! Mi smo tisti srečni, ki živijo takrat, ko je vstal Gorotan! Mi smo bili od usode za vredne spoznani, gledati zopet čez celih deset stoletij Slovenca na Koroškem prostega, brez jarma, zmagoslavnega. In to nam je dovolj. Toda ne! Še slavnejše plačilo smo dobili in to je — aere perennius — hvaležnost koroškega kmeta.
In ostala Slovenija? Zahreščalo je po vsej, vsa se je z nami veselila !
hlega usmeva se skuša igrati ob ustih tetinih. Domislila si je namreč pravkar vraže, da vidi po dvoje, kdor seje najedel ob gotovih ceremonijah bučnih pešak. Toda odločno: bučnih pešak ni trla nikdar, in, če se vidi eno dvojno, mora biti to dvojno med sabo enako. Vendar glej: en obraz je ves gladek, žametnomehak in nežen, drugi pa krepak, kakor izklesan, in dva kosma gostih črnih brk brsti t a pod nosom. Tako nekako ugiba teta Rozala sama zase in naposled razmišlja.
„Njen ljub Ček pride okenčkat. V hišo ne more brez ropota in nasilnosti; jaz, neumna starka, pa grem in ga pripeljem. Medveda k strdi, volka v stajo, vepra h koritu." — „ Obrneš se do priprošnjika, svetega Antona Padovanskoga, in najdeš vse izgubljeno. Tile pa niti pri njem ni pomoči." — „Predpust še ni pri kraju in nekaj lahko izpustim iz nogavice . . . Da si ne nakopljem tujega greha!" — „^a" kŠne skrbi! Juj, ta nemarnež!"
Premifilja teta in premisli. Nato pa si nadene na lice strog izraz v nasvetejših čuvstvih razžaljene gospodarice in —
Trobenta angelja nad dolino Jo-
zafat! Štetan ttolob.
Toda čuj! Kaj to? Od kod to jajce? Nekdo se je našel, ki je izvršil herostratovo „delo", in hunskozlobno nam motil praznično veselje.
„Letnik L, štev. 1. Zlata D oba. Stran 16. V Celovcu so ustanovili slovenski astinentni krožek ... To je enkrat ena vesela s Koroškega! Saj pa je tudi potrebno. Korošci in zlasti duhovniki se morajo emancipirati od oštarij , sicer ni mogoč noben napredek. Oš tarij a — ubij a" (Počrtal pisec).
Prokleto pero, ki je to pisalo ... Ravno sedaj, ko je koroška duhovščina pokazala svoj bravour. Sedaj ko se mi koroški duhovniki z opravičeno zavestjo bijemo na junaške prsi: poglejte nas, mi smo mi, Kranjec, poj d se les učit; sedaj ko smo si priborili priznanje oele Slovenije, sedaj dobimo to fakinsko zaušnioo od roke kranjskega duhovna! Da mora biti ta novi herostrat ravno v vrstah kranjske duhovščine !
Očitate nam pred vsem svetom oslarijo ! Dobro! A sedaj gremo malo meditirat.
Prvi punkt: hotel „Union" in toliko in toliko gostiln, omizij, extra-sob v konsumnih društvih itd.
Drugi punkt: Narodno-ekonomični pomen gostilen, gostilna v volilni borbi.
To si lahko sami izpeljete. Eno „uporabo" pa bomo mi Vam izpeljali :
Izmed velikih slučajev enega za tip. Župnik I., vrl narodnjak, agitator prve vrste ; začasa zadnje volilne borbe je bil na dan gotovo v najmanj sedmih gostilnah. V dolgeh tiči, pri škofu ni priljubljen. Nemčurji mu pravijo hecpfof. — Sosedni župnik je pa tisti „edler Priester". Za mir, ljubi mir je; a „Mira" ne bere, v koru z nemčurji udriha čez njega. Agitira nič. V gostilno ne zahaja. Pri škofu je priljubljen. O priložnostih zbada soseda agitatorja. Navadno sedi na mamonu. Da Vam povemo čez ali skoz Karavanke odkrito: Vzemite vse koroške duhovnike, ki v gostilno ne zahajajo iz dežele; mi jih Vam damo. Koroški narod ne bo jokal za njimi. Damo jih vam z vsem mamonom vred, ki ga imajo; saj narod itak nič nima od takih mošenj. (Seve izjeme so povsod, kakor je morda tudi med tistimi, ki v gostilno zahajajo kot pijanci).
Ravno med temi je največ tistih, ki nimajo nobene hrbtenjače v hrbtu napram našim nasprotnikom, posvetnim in duhovskim. Taki nam najbolj škodujejo. Slovensko uradovanje, slovenske matrike so v nevarnosti ravno zavoljo teh.
Dalje vprašamo: Ali morda Kranjec sedaj manj pije, odkar kranjska duhovščina perhoresoira oŠtarije? Dalje: ali kranjska duhovščina sedaj manj pije, odkar oštarij ne mara? Dalje: Kdo splošno več popivlja, Korošec ali Kranjec?
Ogorčeni pa nazadnje vprašamo : Ali res tiči koroška duhovščina tako v gostilnah, da je potrebno, da se je emancipira? To se žali ves stan! Pometajte pred svojimi durmi! Ali koroško duhovščino res oštarij a ubija? 14. majnik 1907 je govoril drugače. Mi gremo za izgubljeno ovčioo tudi v gostilno, in začasa volilne borbe smo morali sedeti med pijanimi, in mi se tega ne sramujemo. In če smo ^elato dobo" dosegli, ima tudi gostilna svojo zaslugo zraven.
Protestujemo proti temu, da bi kranjski duhovniki čez koroško duhovščino lomili palice, zaradi tega, ker zahaja v gostilno. Pošten je mož, ki se upa z visokim čelom v vsako družbo.
Vsem tistim pa, ki se Čutijo po triglavsko vzvišeni nad koroško duhovščino , zakličemo: Roke proč — od koroške duhovščine!
Naroden duhoven.
Pismo s Mke$a.
(Borba v Pešti. — Prepir radi taktike. — Postopanje  Frankovcev. — Sankcionirane nove reforme.) V Zagrebu, 13. junija. Do danes je govorilo v Pešti osem hrvaških  delegatov,   vsi so govorili hrvaSko proti oni nesrečni železniški pragma tik i proti trojanskemu konju — kakor je umestno pripomnil rumunski poslanec Vlad — s katerim
se hoče na tihotapski način na HrvaŠkem  uničiti državna avtonomija.
Vedno bolj dobivajo ti govori značaj obstrukcije. Madjari so že napravili prve korake, da premagajo odpor Hrvatov.
Vsi madjarski poslanci, ki so bili pred zaznamovani kot govorniki o onem zakonskem načrtu, so se dali izbrisati, obem pa so se podaljšale seje za eno uro.
Naloga Hrvatov in narodnostnih poslancev je sedaj, da izpolnjujejo Čas teh sej. In že se pripravljajo z interpelacijami, z raznimi osebnimi pripombami in drugimi sredstvi, da kolikor mogoče zavlečejo debato.
Hrvaški delegati lahko namreč računajo samo na 30 svojih govornikov. Izmed ostalih 10 so ali člani vlade ali vsled stiske izvoljeni viri-listi, kakor na pr. minister Josipović, škof Drohobeczki i. t. d., ki se naravno ne spuščajo v to borbo. N a-rodnostnih poslancev rje 26. Dasi vsi spontano in ostentativno napram Madjarom simpatizujejo s Hrvati, da, celo popolnoma odkrito branijo hrvaško stališče, vendar ni mogoče neprestano nanje računati. Zanesljivih poslancev, ki bi se udeležili borbe, bi torej bilo okrog 50. UpotrebljujoČ vsa parlamentarna sredstva bi ti poslanci vzpriČo zelo svo-bodfjumnega poslovnika lahko dolgo zavlačevali debato, da bi pa mogli sploh preprečiti sprejem tega zakona, to je seveda drugo vprašanje. V tem času bi bila za našo situacijo zelo dobro došla kriza ogrskega ministrstva. Toda kakor se zdi, napenjajo Madjari vse sile, da vsaj dotlej odvrnejo krizo, dokler z nami  ne obračunajo.
Sicer je pa situacija, kakor stvari sedaj stoje, za nas precej ugodna in naši delegati so polni bojevitega duha.
Madjarom povzroča največji strah sloga Hrvatov z ogrskimi narodnostmi.
Oni že sedaj vidijo, kakšna bi bila ta „edinstvena ogrska država," ako bi šli v eni fronti proti njim v boj vsi nemadjarski narodi! Kaj šele potem, ako bi se uvedla pravična volilna reforma, na temelju splošne volilne pravice!
Razen narodnosti povzročajo madjarom mnogo skrbi socialisti. Narodnosti so sedaj izdale geslo: najvažnejše in najnujnejše je za nas vprašanje splošne volilne pravice. To je enaka zahteva, kakor jo imajo tudi socijalisti. A to Še ni dovolj, naši delegati so se postavili v svojih govorih na zelo pametno stališče, namreč na docela svobodomiselno in demokratsko. S tem dajejo naj-Ijutejše udarce klasnemu peštanskemu parlamentu in madjarski gentry.
Nekateri madjarski poslanci so skušali naše delegate poučevati, naj raje doma uvajajo svobodomiselne reforme, v Pešti pa naj priznavajo edinstveno madjarsko državo. A naši poslanci so jim odgovorili, da se nam ni treba bati splošne volilne pravice kakor Madjarom in da smo že uvedli nekoliko reform, kolikor so jih nam dovolili oni zgoraj.
Nato je prvi dr. burmin kot hrvatski naprednjak podvrgel s socialnoga stališča naj ostrejši kritiki zakonski načrt o železni carski pr agmatiki. Razpravlj al j e o nj enih de -spotskih določbah in tako dvignil našo borbo iz ozkega kroga naše avtonomije na borbo splošne važnosti, identifikujoč se z zahtevami železničarjev. Zato je tudi prejel nebroj Čestitk, ki so mu jih poslale razne železni carske organizacije. Na tem polju nas torej vežejo interesi tudi s socijalistiČnimi organizacijami.
Mogoče je, da bodo Madjari sedaj še dovolj močni, da vzdrže to borbo proti vsem frontam, toda — kako dolgo?
*
Nekatera koalicijska glasila so započela neplodno razpravo: kaka naj bo daljna taktika naše delegacije. V naši delegaciji vladate v glavnem dve stroji: ona bolj pravaška frakcija, ki je pred časom reške rezolucije stala na stališču pasivnosti napram Madjarom t. j. skupnega sabora, bi tudi sedaj rada da bi se borba prekinila in da bi hrvaški delegati s primerno izjavo zapustili
zajedniški sabor. S term bi, tako a* gumen tuj ej o, prenehal biti peštanski parlament za nas „zajedniški" sabor, a mi bi v hrvaškem saboru z adreso na kralja demonstrirali proti madjar. skemu nasilstvu, da se proti naši volji in proti temeljnemu ustanovnemu zakonu uveljavi na našem teritorija zakon, ki ga smatramo za škodljivega Ko so to frakcijo vendarle pregovo-rili, da ne kaže zapustiti parlamenta, je sedaj jela zagovarjati misel, da bi se Hrvatje ne udeležili specialne debate, čim bi bila končana glavna debata, in hi bili Hrvatje naravno pre-glasovani, naj bi demonstrativno zapustili zbornico.
Druga frakcija pa pledira za aktivno borbo v Pešti do skraj. nih mej. Ti naglaŠajo, da ostaneta, ako tudi odide 30 delegatov iz Pešte, dva, trije, s katerimi se bodo Mad-žari formalno zadovoljili kot s pred-stavitelji Hrvaške. Ako so že Hrvatje vstopili v peštanski parlament, potem morajo tudi vporabiti vsa parlamentarna sredstva, da se prepreči zakon, ki bi bil v škodo Hrvaški. Saj ni po-treba, da bi Hrvatje vedno podpirali vlado, naj ji tudi nasprotujejo, ako ne bo spoštovala naše avtonomije.
Situvacija je sedaj tako nestano-vitna, da se lahko vsak čas spremeni, a če se sedaj vdamo in vržemo proč močno orožje parlamentarne borbe, ugodimo s tem samo ^Madjarom, ki nimajo pač nobene skrbi, kako bi svoje nasilstvo formalno opravičili.
Zdi se mi, kakor sem obveščen iz Pešte, da za sedaj vendarle pre-vladuje to mišljenje. Vsekakor lahko naša delegacija uspešno dalje postopa, ako bo povsem solidarna in složna v vsakem svojem daljnem koraku.
*
Frankovci, takozvana Starčevi« ćeva stranka prava ne ve, kako bi oslabila vtisk borbe naših delegatov. Do sedaj so neprestano kričali, da so resolucionaši večji madjaroni, kakor so bili prejšnji, da so se prodali Madjarom itd. A sedaj vidijo tako nepričakovani spor, tako odlocn: borbo!
Toda frankovci ne samo, da ne podpirajo kot rodoljubna stranka vsaj indirektno predstavitel]stva vse Hrvaške v Pešti, marveč oni ali smešijo vso borbo na najinfamnejši način ali pa argumentirajo: evo, z Madjari ne sme biti nobene zveze, nobene nagodbe!
Sicer pa agitirajo na vseh straneh najbolj s tem, da bodo frankovci pri bodočih volitvah prišli v — veČino. Kako si predstavljajo to svoje delovanje za ta slučaj, to čuvajo ko: svojo „tajnost", ker bi sicer morali priznati, da bi se v tem slučaju * morali — pogajati z Madjari.
Te dni se je razglasilo,  da ; sankcioniran novi zakon  o kraje imenih na Hrvaškem,   s   katerim M bo preprečilo pomadjarjenje imen n&« ših krajev.   A danes pa je došlo obvestilo, da je sankcioniran novi tiskovni zakon, s katerim se I pri nas odpravlja vsaka kavcija z» časopise, se uvaja kolportažaifl omejuje konfiskacija na natanko do* ločene delikte.
S tem se je vendarle nekaj sto« rilo tekom  leta  dni;  vendarle ua napravili znaten korak naprej.
_ A
Skupni češki klub.
Praga, 14. junija. Danes je bil na Dunaju posvetovanje vseh Čeških državnih poslancev, da se dogov o skupnem klubu, ki se bo imenov* „Češki klub v državnem zboru". Proč statutom, ki jih je izdelal posl. & Kramar, so se izrekli češki radikala in agrarci. Prof. Masarvkje izjavil „Gojim še vedno dvom, ali bo n*> goče s klerikalci v skupnem klub: uspešno delovati. Ne verujem v stalt obstoj stalnega kluba, kakor je nam^ ravan po predloženih pravilih."
Nova pogajanja med Hr vati in Madžari.
Budimpešta, 14. junija. V ptf lam en tu se govori, da so se zno?1 zadela pogajanja za odpravo konflikt
med Hrvati in Madžari. Škof Dr o
—
IV Dali« ▼ prilOfL "M
1. Priloga „SlovenskeME Marođn" 8f. 137, die 15. jnnlja 1907.
Ijobeozkv je že imel danes daljša posvetovanja z ministrskim predsednikom Wekerlejem, ministrom Jo-jipovićem in z raznimi vodilnimi poslanci neodvisne stranke.
Nagodba z Ogrsko.
Budimpešta 14. junija. Glasilo neodvisne stranke „Magyar Orszag" z veseljem konštatuje, da v sedanjem nagodbenem pogajanju se niti z besedico ne spominja, kaj se zgodi po letu 1917. Članek pravi: Ogrska se bo krepko oddahnila, ko zve, da v v nagodbenem pogajanju ni ničesar določenega za dobo po 1917. letu. Kratkotrajna nagodba se potemtakem razteza na ohranitev statusa quo do leta 1917.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
Budimpešta 14. junija. V začetku seje je naznanil predsednik Justh, da so hrvaške debate dose-daj povzročile vsak dan 256 K posebnih stroškov, v tem pa še niso za-računjeni honorarji za prevajanje in potni stroški zagrebških stenografov. Predlagal je, naj zbornica avtorizira te izdatke. Posl. Nagy je zaklical: ^Hrvatje naj stroške le sami plačajo!" Posl. Hedervarv je dokazoval, da te celo v avstrijskem parlamentu ne-nemški govori v zapisnikih ne nati-skujejo, temuč le omenjajo: N. N. je imel govor v tem ali tem jeziku. Posl. Popović je pripomnil hrvaško, da Hrvatje nočejo nikoli postati Avstrijci. Hrvatje imajo pravico, govoriti v skupnem parlamentu v svojem jeziku. Zbornica je odobrila te posebne izdatke. Potem je začel govoriti hrvaško o železniški predlogi posl. Budisa lj e vić , kije govoril celih pet ur. Predsednik je postal tako nervozen, da mu je opetovano grozil, da mu odtegne besedo.
Useda bolgarskega vseučilišča.
Sofija 14. junija. Vlada namerava z začetkom Šolskega leta zopet otvoriti vseučilišče v Sofiji. Ker pa so vseučiliščni profesorji odstavljeni in dijaki izključeni ali pa uvrščeni med vojake, hoče vlada učna mesta na vseučilišču oddati gimnazijskim profesorjem. Tudi izključeni dijaki se ne sprejmejo več, temuč se začne tečaj na vseh fakultetah z novimi dijaki. Vse to povzroča veliko razburjenje in starejši dijaki prirejajo neprestano tajne shode, h katerim prihajajo tudi abiturijenti. Konec tega gibanja prinese vladi neprijetno presenečenje.
Dogodki na Ruskem.
Petr ograd 14. junija. V komisijo za pomiloščenje je izvoljenih pet pristašev in pet nasprotnikov. Odločeval bo Poljak Venslavski, kipa bo najbrže glasoval proti kompetenci dume v tem vprašanju.
Varšava 14. junija. Odkar so v Lodzu odpustili nad 10.000 delavcev v Poznanskega in Geverja tvor-nicah, je položaj zelo resen. Tovarne ostanejo zaprte. Ker je bilo več delovodij umorjenih, so ostali vsi pobegnili v inozemstvo. Včeraj so zopet zaprli 150 delavcev.
Petr o grad 14. junija. Zdržuje se vest, da so dumi dnevi šteti. Takoj nato pride na krmilo reakcijonarna vlada, ki ji bo duša D ur novo.
Zmede v Perziji.
London 14. junija. Nedavno je bila v Perziji med vstaši in vladnimi četami večja bitka. Artiljerija se je pridružila vstašem, dočim niso imele vladne čete nobenega topa. Vendar je poveljnik vladnih čet prepodil vstaše, ker jih je naskočil od zadi z 2000 konjeniki. Vodja vstaŠev princ Salar ed Dauleh je pobegnil v H en de li.
Žensko pravo na Angleškem.
London 14. junija. Hrupne ženske demonstracije so le imele nekaj uspeha. Višja zbornica je sprejela včeraj v drugem branju vladni načrt, vsled katerega smejo biti ženske voljene v vse odbore lokalnih oblastni j. Vendar ni dosti upanja, da bi se spre-tei načrt še v tem zasedanju tudi v rjetjem branju.
Francija in Maroko.
Pariz 14. junija. Minister Pu-hon je prečit.al pismo maroškega sultana, ki je odobril organizacijo francoske mejne policije ter obljubil, da na jugu svoje države uredi takoj razmerje tako, da dobi Francija vsa obljubljena zadoščenja.
Obrtni uestnik.
Stanovska organizacija o b r tn ik o v v o br t ni h zadrugah zadobi po uveljavljenju obrtne novele dne 16. avgusta tekočega leta dokaj večji pomen, ker se po tem zakonu v znatni meri razširi delokrog in obseg njih pravic. Razširjenje delokroga obrtnih zadrug, pomnožitev njih pravic zagotavlja tem prisilnim stanovskim organizacijam za bodočnost možnost uspešnejšega delovanja v korist Članstva. Treba pa je pri tem pred vsem dveh stvari, ako naj razvijajo zadruge res plodonosno delavnost in ako naj si pridobe vpliva in veljavnosti. Prvi moment je dan v tem, da se obrtniki sami sklenejo z vsem zanimanjem svoje stanovske organizacije. Na vsakem posameznem rokodelcu je, da ima interes za obrtno zadrugo in da se ne ogiblje posvetovanj in občnih zborov. Le tako je mogoče, da si zadruga izbere dobro načelstvo, ki se sestavlja iz Članov, ki umejo in znajo zastopati koristi svojih tovarišev. Delavnosti in prizadevanja članov načelstva ne sme zavirati malomarnost, mlačnost in ravnodušnost članstva. Vsak posamezni mora po svojih silah pomagati, izpolnjevati ga mora pri tem zavest, da uspehi, ki jih izvojuje in doseže skupina, prihajajo v dobro tudi posameznim. Dejstvo, da se posameznemu morda za silo dobro godi, ga ne sme odvračati, da ne bi dajal na razpolago svojih zmožnosti dela v prospeh svoje stanovske skupine. Malenkostni pomisleki ne smejo odločevati, obsojanja vredno bi bilo po stopanje takih rokodelcev, ki neČejo in ne marajo stika s svojimi tovariši. Taka kratkovidnost je danes ob času Čestih mezdnih bojev še posebno neumestna. Drugi moment pa je dan v tem, da se da obrtnikom pri njih stremljenju za ustanovitev krepkih in dela zmožnih organizacij vzpodbuda in opora tudi od strani oblastev. Pri tem prihajajo v poštev pred vsem obrtna oblastva. Pri teh prav pogosto ni najti umevanja za delovanje obrtnih zadrug. Mesto, da bi obrtnim zadrugam pomagala s svetom in dejanjem, se žalibog prav često opaža iz vsega njih postopanja napram fankcijonarjem obrtnih zadrug, da jim zadruge niso prav pri srcu. Ne vidijo jih radi, za to pa je prav lahko umljivo, da skušajo zagreniti veselje delavnim načelnikom s tem, da jim delajo težave, da jih bagatelizirajo. Ponekodi je to razlagati s tem, da obrtni referenti, ki so komaj stopili v prakso in jim še zakoni delajo velike težave, ne umevajo potrebo rokodelskega stanu. Dasi je obrtna uprava prav važna stroka, se prav rado prepušča obrtni referat začetnikom. Drugod zopet pa je iskati vzroka v tem, daje samozavestno gibanje obrtnikov izvršujočim organom nadležno, ker ni v prilog komoditeti j,vladanju", če ni nikogar, ki bi pazil, da se dobri zakoni tudi pravilno izvajajo, je seveda uradovanje bolj zložno. No, pa stvari so se danes že tako zasukale, da se uradna mogočnost ne prilaga več v zistem. Treba se bode tudi pri nas privaditi novim razmeram in dati slovo mogočnosti in oblastnosti, zakaj, tudi za priproste obrtnike velja, da niso oni zaradi uradništva, marveč uradništvo zaradi njih. Le veselilo bi nas, da obrtniki strnejo svoje vrste v delavne organizacije, ki bodo vedno z vso čuječ-nostjo skrbele za to, da zakoni v obrambo rokodelskega stanu ne ostanejo samo na papirju, marveč pridejo res do veljave. Kaj hasne, kaj pomaga poostritev sposobnostnega dokaza, če uradi, ki jim je zakon izvajati, ne postopajo strogo tako, kakor veli zakon, marveč hoteč se spraviti na glas ^prijaznega gospoda" gledajo skozi prste ob nepravem času. Posebnost svoje vrste je postopanje ob presoji sposobnostnih dokazil, učnih in pomočniških izpričeval. Tu gre tako po domače, da je veselje, gledati s kako pogumnostjo se postavljajo v stran določila zakona. Vse premalo se pazi na to, ali so izpričevala v redu, ali so resnična, ali je resničnost potrjena od poklicanih oseb. Tiste proslule „poizvedbe", po katerih se tako rado sega ob nepravem času zlasti, kadar je treba kaj zavleči, bi se dale dokaj koristnejše uporabiti v to, da bi se vestno pre-sojevala predlagana izpričevala. Poleg točnega izvajanja obrtnih zakonov, mimo podpiranja obrtnih zadrug ob rešitvi njih nelahkih poslov in opravil, je pa prav v sedanjih razmerah, ko se delokrog obrtnih zadrug razširi in s tem poveča poslovanje, prav nujno potreba,   da   se   da funkcionarjem
obrtnih zadrug in pa takim obrtnikom, o katerih se ve, da bi se radi izobrazili v zadružnem poslovanju, pripravna priložnost, da si pridobe potrebnega znanja obrtnih zakonov in pa izvežbanosti v zadružnih opravilih sploh. To ni nikaka nepotrebna novotarija, na Češkem in Moravskom so se poučni tečaji za zadružne funkcionarje že vršili lansko leto, in to s prav zadovoljivimi uspehi. Točno poslovanje obrtnih zadrug je le tedaj zagotovljeno, če so na razpolago zadrugam za to izvežbane osebe, najboljše in najprimernejše je seveda, če opravljajo zadružne posle obrtniki sami. Kakor omenjeno, so se taki tečaji na češkem in Moravskem že vršili. Predavalo se je v takih tečajih o zakonih, ki so za obrtnika praktične važnosti. Potrebno je, da se posamezni obrtnik pri svoji zadrugi lahko pouči o svojih pravicah. Na drugi strani pa je uspešno sodelovanje obrnih zadrug pri obrtni upravi le tedaj mogoče, če so v vodstvu člani, ki so saj v najpotrebnejših stvareh zadostno poučeni, sicer nareja ureditev najpriprostejših zadev težave in zadržuje hitro in brezodložno poslovanje. Potreben je pouk zlasti v obrtnem redu, o zakonu, o bolniškem in nezgodnem zavarovanju, o zakonu o stavbenih obrtih, o razprodajah, o patentih. Ker je pa želeti, in ker se je tudi nadejati, da se v področju zadrug začne misliti tudi na snovanje skupnih gospodarskih naprav, tako v svrho skupnega nakupovanja kakor prodajanja, je toplo priporočati, da se pouk razširi tudi na zakon o pridobitnih zadrugah, s katerimi je združiti vsaj kratko pregledno navodilo o snovanju in vodstvu takih gospodarskih naprav. Privzeti kaže nadalje pouk o napravah za pospeševanje obrta, o notranjem poslovanju zadrug, o mojstrskih bolniških blagajnah. Pri nas bi bilo prireditev takih tečajev tem bolj pozdravljati, ker nedostaja pripravnih knjig in spisov v slovenskem jeziku. Besedilo zakonov samih, tudi če jih je dobiti v slovenskem jeziku, napravlja prav Često težave; potrebno je, da se zakone razloži v poljudni obliki in poda tudi saj kratek pouk o namenu, ki ga zasleduje posamezni zakon.
Obrtna novela ima v svojih določilih, Ki govore o ustroju obrtnih zadrug, pred vsem v mislih strokovne združbe, to je obrtne zadruge, ki spadajo v celoto za obrtnike določene obrtne stroke v enem okraju. Pokazalo se je tekom let, da takozvane kumulativne obrtne zadruge, ki družijo vse obrtnike kakega o-kraja brez razlike rokodelstva, ne morejo niti v splošnih stanovskih vprašanjih razviti koristne in uspešne delavnosti. Še dokaj teže pa je, doseči smotreno delo na gospodarskem polju v takih zadrugah, ker jim manjka enotnosti in skupnosti interesov. Smer zadevnih določil obrtnega reda je zategadelj začrtana tako, da se je nadejati, da se bode tekom prihodnjih let posrećilo preurediti obstoječe splošne obrtne zadruge v strokovno-stanovske. Ob snovanju novih zadrug pa se bode, kjer so le dani pogoji, ustanavljalo Le še strokovne zadruge, omejene na določene obrtne vrste. Novi zakon daje prednost strokovnim v. drugam zlasti v tem pogledu, da veže pravico vršitve takozvanih mojstrskih skušenj na strokovne zadruge. To je povsem pravilno, zakaj le pri strokovnih zadrugah je pričakovati, da razvijejo plodonosno delovanje na polju obrtnega šolstva na eni strani, na drugi strani pa da obrnejo svojo skrb in pozornost raznovrstnim razpravam, služeČim povzdigi strokovne izobrazbe sploh.
Pospeševanje industrije iz državnih sredstev na Ogrskem. Leta 1906 je ogrska vlada dovolila 73 tovarnam subvencije v skupnem znesku za 16,787 300 kron, ki se porazdeli na dobo deset let. Med temi tovarnami je 23 takih, katere so dobile subvencijo iz državnih sredstev v ta namen, da morejo razširiti svoja že obstoječa podjetja. Skupna glavnica, ki je investirana v teh tovarnah, znaša 63,730 000 kron, stalno bodo imele v službi 15 600 delavcev. Nadalje se je razdelilo med 31 tovarn strojev v vrednosti za 427.394 K, prizadete tovarne pa so se zavezale, da sprejmo 1373 delavcev in 58 vajencev. Tetom leta 1906 so se ustanovila na Ogrskem 103 nova industrijska podjetja, katerih delniške glavnice znašajo skupaj 62,086 200 K. K tem je prišteti še vsoto 17,800.000 kron, za katero se je pomnožil delniški kapital pri že obstoječih industrijah. Tekom leta 1906 se je torej kapital v akcijskih industrijskih družbah povišal za vsoto 79,886.200 K. Med temi podjetji je: 13 kemičnih tovarn, 8 mlinskih industrij, 7 industrij za izdelovanje železa, 11 industrij za les,6 tekstilnih tovarn in 6 rudniških podjetij. Predstoječe številke kažejo, da industrijalni razvoj na Ogrskem v prvi vrsti vsled intenzivne opore, ki jo ima industri-jalna podjetnost pri vladi, napreduje v znatni meri navzlic velikim težavam,
ki jih napravljajo neugodne delavske razmere. Avstrijska industrija, ki dobiva od leta do leta močnejšo konkurenco v deželi sami, bode morala vsled sile razmer obračati večjo pozornost gojitvi eksporta v inozemstvo.
Dopisi.
Iz Bo&tanja. Ne zdi se nam sicer vredno odgovarjati na infamni dopis iz Boštanja 22. številke nLažiljuba", storimo pa to vendar, da svetu dokažemo, da ima stranka, koja vedno pridiguje, da je resnica hčerka božja, za svoje glasilo listek, ki je povsem opravičeno prekrščen na ime „Laži-ljub". — V ta časopis so se zatekli tudi boŠtanjski „možje S. L. S.", da bi se pred Škofom in dr. ŠusterŠičem nekoliko oprali, ker je pri zadnjih državnozborskih volitvah Povše dobil samo borih 7 glasov večine. Pri tem dopisu so se pokazali ti „možje" (!) v tako slabi luči, da odkrito rečeno, nas je sram, jih šteti med nas bo-štanjske občane. Tako zavijati, tako lagati, nismo nikdar pričakovali od dopisnika ali če že hočete imeti od „več mož S L. S " — Vemo dobro, kdo je dotični lažnivi dopis skrpucal. Tukajšnji g. župnik ga ni; imamo ga za preveč odkritosrčnega. Take neresnice on gotovo ne bi mogel poročati, ker bi mu vest tega ne dopuščala. Toliko časti in zuaČaja mu mi, ker ga poznamo, že pripisujemo. Umek, Podlipnik, Šuštar Stoperčk — ti stebri boštanjskega klerikalizma, ki so pa na srečo vsi izven vasi Boštanja, pa niso daleko tako zmožni, da bi znali par stavkov pravilno zapisati, kaj še cele dopise. Smo torej skupaj, — ne pomaga nič in naj taji kakor hoče, obračun mu ne izostane. Capito ? Nam naprednim Boštanjčanom niti na misel ne pride, da bi se komu opravičevali, koga smo volili. Volitev je splošna, enaka in tajna, torej prosta in svobodna in grdi zločinec je tisti, kdor svojega bližnjega radi njegovega drugačnega političnega mišljenja sovraži. Zakaj pa je vendar volitev r Da bi se mogel vsak volilec komandi g. župnika ali pa g. kaplana pokoravati? Potem je pa bolje, da vlada sploh vse volitve odpravi ter naj za svet kar škofa vpraša ali mu da pravico, da kar sam na svojo roko, vse drž. poslance za vso deželo imenuje. So pač čudni ti ljudje! Sami bi radi vsemu ljudstvu zagospodovali, mu vse človeške pravice odvzeli — obkratkem rečeno, radi bi ga zasužnili. Pa Še pravijo, da so demokratje! Oh, ironija! Ako voli drž. ali deželni uradnik, učitelj, uslužbenec i. t. d. proti volji prečasti-tega, mu prete, da mu bodejo škodovali, kmeta pa, kojemu ne morejo s tako grožnjo do kože, pa strašijo s hudičem. Ni zlodej, da na Kranjskem klerikalizem zmaguje. Predrzni so pa še, da potem v svet vpijejo, „zmagal je ljudski glas, zmagalo je ljudstvo." Na tak način, ni čuda ! Da preidemo specijalno na volitev za drž. zbor v tukajšnji občini, na volitev koja je tukajšnjima gospodoma in tistim možem S. L. S. tako v kri in meso prešla, da je nikakor ne morejo pozabiti, stavimo mi napredni Boštanjčani, ki jih pa ni samo 4 ali 5, ampak vsaj najmanj 10 krat toliko, naslednje vprašanje: 1. Dokažite nam, da smo mi priporočali, kakor „Lažiljub" piše, z dušo in telesom J. Cankarja. Kar se je zanj storilo, je bilo le to, da se je nekaj volilnih oklicev med volilce razdelilo in te je razdelil v svoji gostilni sam g. Drmelj sen. V agitacijske namene pa ni nihče storil niti enega koraka. 2. Dokažite nam, da nam je bilo za agitacijo vsako dovoljeno in nedovoljeno sredstvo dobro. Da, mi odločno zahtevamo, da tistega, kdor se je nepostavnega pota posluževal, takoj državnemu pravdništvu naznanite. 3. Dokažite nam, da smo hoteli nekatere volilce nalagati, da ne bode nič volitve. — Pa še ta imper-tinenca! „Domoljub" nas svari, naj pazimo, da ne pridemo pod § 6. drž. zakonika. Kar naznanite nas in Če imate še kaj časti, ste sedaj, ko ste to v „Domoljubu" obelodanili, tako-rekoč moralično prisiljeni nas naznaniti. — Poživljamo torej pisca v „Domoljubu", da nam na gori stavljena vprašanja tudi dokaz resnice doprinese, ker ga sicer moramo, akoravno ne radi, ker tega vsaj dosedaj nismo bili vajeni, imenovati podlega obre-kovalca in grdega zavijalca resnice. Torej na delo na dan z resnico! Moti se pa „Lažiljubov" dopisnik, ako misli, da je kdo od nas radi tega razburjen, ker je Povše z veliko veČino prodrl. Vsaj to smo že vnaprej vedeli. Fanatiki pa tudi nismo taki, kakor pristaši v taboru klerikalizma, ki so mnenja, seveda ker so klerikalci, — da so že vso modrost in učenost vsega sveta z veliko žlico vse posrebali. To jih dela pa tudi tako domišljave, da ošabnost kar od njih puhti. Zato so tudi vse pšice napeli proti naprednim volilcem ter jih skušajo v „Domoljubu4* oblatiti. Kaj, ko bi se pšioa zasukala ter za tarčo izbrala dopisnika v „Domoljubu"
in tiste, ki so z dopisom v zvezi?! Z Boštanjci se ni varno veliko Šaliti, to jim povemo, ako tega še ne vedo. Sicer smo miroljubni ter je naša naj-srčneja želja, da med sabo v slogi in prijateljstvu živimo — vsaj smo tako-rekoč drug na drugega navezani — ali vendar, terorizirati se od nikogar ne pustimo. Veseli nas le, da Boštanjci sedaj spoznajo, kako zna katoliški list resnico zavijati. Kdor je „Domoljub" Čital, kar verjeti ni mogel, da more tak list tako lagati. Torej, niti deseti del niste za PovŠeta tako agitirali, kakor se je za Cankarja? Za počt! Misliti si ne moremo drugače, kakor da dopisnik vedoma resnico zavija, samo da javnost farba — ravno tako pa tudi mi vemo, da se je g. župnik neko nedeljo raz lečo radi volitev tako raztogotil, da je omajal veliki zvon. Pridigar — poli-tikar je bil obzvonjen. Očiten dokaz, da Bogu ni ljubo, ako njegov namestnik v cerkvi politikuje, namesto da bi božjo besedo oznanjeval. Res je imel g. župnik shod na Logu proti Gombaču, g. kaplan pa tisto nedeljo pred volitvijo na Kompolju skoraj celo pridigo samo o volitvah. — Tudi je g. kaplan ključarju na Kompolju naročil, naj zbere vse može, sploh vse volilce, da jim bode popisal glasovnice. Priredil je tudi shod na Lu-kovcu in Kojskem. Ni li to agitacija ? Sicer pa nam ni znano, morda sta pa gospoda na teh shodih agitirala za Cankarja oziroma za Gombača. Da, Če je temu tako, potem pa mi dopisniku že to veselje prepustimo, da se je za omenjena kandidata res desetkrat toliko agitiralo kot za PovŠeta. Punktum! —BoŠtanjski naprednjak!.
Desetletnica „Žirounikooega zbora".
Lep dan je bil preteklo nedeljo in nepozabljiv vtisk tega veselega dne je ponesel seboj vsak udeleženec slavlja, osobito Žirovnikovi.
Precej občinstva seje bilo nabralo že do 4. popoldne, proti 5. uri pa ni bilo prostora v obširnib prostorih gostilne pri „Slepem Janezu". Polnil se je vrt odličnega ljubljanskega občinstva, ki je trumoma obstopilo dvorano, kar najlepše ozaljŠano, v kateri je bil zbran Žirovnikov zbor in nekaj domačinov.
Slavnost so otvorili vrli tamburaši iz Št. Vida. Nato so zapeli Žirovnikovi tri zbore. Navajeni smo na v vsakem oziru pravilno petje Žirovni-kovega zbora, toda to petje je bilo naravnost oČarujoče. Aplavzom ni bilo konca in občinstvo je vedno zahtevalo novih pesem.
Ko so se poslušalci umirili, nastopi slavnostni govornik Ivan Pipan; Rekel je med drugim:
Častita družba! V Čast mi je, da vas imenom našega zbora iskreno pozdravljam ter vam kličem dobrodošli vsi, ki ste prišli danes v našo sredo, da s svojo navzočnostjo počastite našo desetletnico.
Hrepenenje po dobri družbi s koristnim delom in pošteno zabavo nas je združilo pred 10 leti v lep zbor. Temu zboru je dala javnost takoj pravo ime. Rekla mu je: „Žirovnikov zbor" — po možu, ki je bil središče in duša vse naše družbe, — po našem vrlem vodju g. nadučitelju Janku Žirovniku.
Ko smo hodili še k njemu v ljudsko šolo, si je tako osvojil naša srca s svojo očetovsko ljubeznijo do nas učencev, da tudi po šolski dobi nismo mogli ostati brez njega. Zato smo se ga oklenili in se ga še danes oklepamo s tisto otroško ljubeznijo, kakor smo se ga oklepali pred 10 leti.
Ob rojstvu našega zbora začeli smo z malim, namreč samo s petjem po eno uro na teden. Kakor pa povsod v ugodnih razmerah iz malega raste veliko, tako tudi nam kmalu ni zadostovalo samo petje in privzeli smo še telovadbo. To smo pa po kratkem času opustili, kajti mi kmetje in obrtniki pač dovolj telovadimo pri svojih vsakdanjih opravilih.
Svoj pičli prosti čas smo uporabili za telovadbo možgan, za duševno izobrazbo. — V ta namen smo se začeli pečati s predavanji o prirodo-znanstvu, zgodovini,  zemljepisju itd.
K temu so se pridružile deklamacije in govorniške vaje. S časom se je predavanje razširilo preko Šolskega okvira. Kajti Čuli smo govore o narodnem gospodarstvu, o zdravstvu, o upravnem in kazenskem pravu itd. Zlasti obširno in temeljito pa o občinski upravi. Zato smo se shajali po dvakrat na teden k predavanjem in razgovorom, po enkrat pa k petju. Shodi so pa trajali, kakor je pač nanesla potreba, od 1—2 uri.
Vse to nam je delalo veliko zabave in nudilo še več koristnega poduka, kterega smo bili vedno bolj željni.
To učenje nas je pa odvračalo od navadnega življenskega tira ter nas je vedno bolj osamosvojilo, da smo s tem večjo vnemo korakali po vzvišeni poti vzvišenim oiljem naproti.
Ta cilj je bil in nam osta« krepostno svobodno samozavestno življenje.
„Brez kreposti ni svobode!" Dasi po številu ne posebno znatni, smo vendar tako blagodejno vplivali na svoje soobčane, da nas starejši upoštevajo, — mlajši pa posnemajo. In veselega srca ter krepke volje smo jadrali naprej. Za nami se pa ni vlekla črna megla slabe vesti, ampak sijalo nam je in nam zlasti danes sije svetlo solnce lepih spominov. To je krasen položaj, ki ga nam marsikdo zavida, pa ga nam s svojo zavidlji-vostjo ne more poslabšati.
Resnica je, daje včasih kak oblak zatemnel naše obzorje. A ustrašili se ga nismo nikdar. Strahov mi ne poznamo. Pregnali smo vsak tak oblak in potem je tem lepše zasijalo nad nami solnce p r o s v e t e in svobode.
Tako smo v neprestanem delu za napredek in hudem boju za naš obstanek krepko vztrajali celih 10 let.
Tolika doba je zares častitljiva, če se pomisli, da je gotovo malo pevskih zborov, kjer bi ostali skoraj isti pevci skupaj celih 10 let, kakor smo ostali mi.
Ko smo imeli že nad 100 lepih pesmi v glavi in grlu, smo si pa še 100 lepih knjig kupili, ki naj nam pomagajo bistriti um in blažiti srce, da bomo kakor dosedaj tudi še naprej srečni in svobodni ljudje v naši krasni pokrajini, v naši dragi domovini.
V lepi bratski slogi smo preživeli vse dni. Zato pa smelo upamo, da ista bratovska vez, ki nas je vezala dosedaj, tudi v prihodnje ne bo popustila. im bolj se zavedamo velikega pomena naše družbe, tembolj navdušeno in zvesto se je oklepamo. In oklepali se je bodemo tudi, ko bodemo mladeniška leta že za sabo imeli. Kajti prepričani smo v dnu duše, da na taki podlagi — na podlagi kreposti in resnice in v taki družbi je mogoče na tej zemlji srečno živeti.
Zato se danes z veselim zadoščenjem spominjamo pretekle 10 letne dobe, ki smo jo tako krasno preživeli.
Ker smo prepričani, da je bilo tako življenje pravo, zato hočemo po tej poti hoditi do konca dni, v kar nam pomozi Bog in sreča junaška!
Lep je ta govor in Če ga govori Pipan s svojim simpatičnim glasom in jedrnatim poudarkom, ter si še mislimo, da je to priprost fant, ki Čez teden kmetijo obdeluje, potem se nam ta govor še bolj vtisne v spomin. Vsakdo se je Čudil, kaj zamore storiti pravi vzgojitelj v narodu. Ako je ta vzgojitelj g. Žirovnik, potem se v današnjih dneh ne smemo Čuditi, da se dobe ljudje, ki ga sovražijo iz dna svoje umazane duše.
Ko je govornik končal, se mu je mnogostransko Čestitalo.
Čestitat so prišli med drugimi g. prof. Štritof kot predsednik Glasbene Matice, g. Dražil kot predsednik Slavca, g. prof. SiČ i dr. Vsi ti govorniki so posebno naglašali to, da ni na Kranjskem enakega zbora Ži-rovnikovemu, so čestitali pevcem in pevkam, katerih niso mogli farizeji ne z Bogom pa ne s hudičem odtrgati od g. Žirovnika in ker so se v suhi dobi desetletnega delovanja tako krepko oprijemali svojega vodje, se bodo v boljši dobi tem tesneje držali ljubljenca g. Žirovnika.
Mokro je bilo marsikatero oko, g. vodja Žirovnik sam si je obrisal solzico, kajti videl je, da dozoreva seme, ki ga je s tolikim trudom sej al.
G. Žirovnik nam je oČrtal natanko zgodovino svojega zbora. Povedal nam je, kako je pobral v začetku seme s plevami, da je začel s pevskim poukom, kako so počasi pleve izginile in je ostalo seme. Pevski zbor je nastopil prvič 1. maja 1897. leta. Od tedaj se je pevski zbor vadil dalje ne samo v petju, temveč tudi s predavanji v raznih strokah. G. vodja je natanko povedal, koliko so morali on in ves zbor pretrpeti, pa so iz boja, ki so ga bili, častno izšli in lahko hodijo vsi pokonci, ker se ne boje nikakih strahov. —
Veselo življenje se je razvilo po slavnostnem zborovanju na vrtu in pelo se je in zopet pelo. Spomini, ki smo jih ponesli s te slavnosti, so ne-pozabljivi in to slavje ostane zapisano z zlatimi Črkami v povestnici Žirovnikovega zbora.
Glasovi z Jesenic.
V žalosten gospodarski položaj so pritirali klerikalci jeseniško občino. S svojim divjim bojem proti vsem, ki niso šli z njimi, so dosegli, da danes ni izvršen savski vodovod, nimamo proračuna in je sploh ustavljeno delovanje občinskega odbora, ki je imel rešiti dokaj važnih občinsko-gospodarskih točk. Kako dalekosežnih posledic je bil ta brezobzirni strankarski boj, pokaže bodočnost, kar bodo Čutili v prvi vrsti davkoplačevalci. Vemo že naprej, da bodo zavračali klerikalci vso krivdo na naprednjake. Poudarjamo pa že danes, da je bila napredna stranka tista, ki je ponudila pred tremi leti
he-n a
n m j;
•a d 9r smi-.Sio-kaj
kako druž-»Slo-nekaj
klerikalcem roko v spravo v skupen odpor proti  naraščajočemu nemštvu Kako stališče' so zavzeli klerikalci, ki jim je bilo le za strankarsko nadvlado,   veđo vsi.  Jn posledica vsega je oil politični boj, v katerem se nahaja občina že par le$. Nepotrebno je pogrevati spomine o* nemško klerikalno zvezo, na »asilstva napram občinskemu odboru, ki je hotel voliti Častne občane, pribiti pa naim je eno : jeseniška   občina potrebuje političnega miio in gospodarskega dela, a kakor vse kaže,   nimamo   tega   v doglednim Čaau pričakovati.
Slavna c. kr. vladna modrost nem je podrla aadnje upanje na poinirjeuje političnega življenja v naši obČini\ Vsakega poštenega človeka mora razburiti kruta in popolnoma nezabonita odločba o. k?, deželne vlade, s katoro je potrdila v manjšini ostale klerikalne kandidate na podlagi konfuzne razsodbe upravnega sodišča. Vladi ni Kilo na tem, da ustreže zahtevam zdravega .razuma, praviei in zakonu, zadati je le tel a napredni stranki Jesenicah udarec, ki jo ugonobi.
Odločba  deželne vi se je izdala popolnoma v tistem slu,   kakor je bilo   to  Čitati v r vencu"   pred   d verni   meseci. 3» naj sedaj smatramo c. kr. vlado ? Ali za oddelek uredništva   „Slovenca" ? t Daleč  smo prišli na Kranjskem ...
Stari  občinski odbor v prvem     volilnem     razredu    je- še veljaven,   dokler   se zadeva konono-veljavno ne reši. Videli bomo,  če se postavijo   tudi višje instance na nezakonito stališče deželne vlade kranjske. Vsa stvar se bo še vlekla nekaj mesecev  predno se bo vedelo, je dehnitivno rešena. Klerikalna ba, ki se zbira okrog dopisnika venca"   bo morala torej že še časa  potrpeti in čakati na občinsko gospodstvo, po katerem tako hrepenim j In če se še potem  vse nade izjalovijo ?!
Posvetovanjeradi n o v ®-cerkve na Jesenicah se j3 vršilo v sredo 12. t. m. Navzočih je bilo nad 100 občanov. Tovarniško vodstvo ni poslalo svojega zastopnika. Župnik se je zavzemal za to, da so napravi popolnoma nova cerkev na drugsm prostoru ; prevladovalo pa je mnenje, da naj se staro poslopje razširi in poveča. Pri glasovanju je propadel župnikov predlog za zidanje nove cerkve z 10 glasovi proti 100 glasovom, ki zahtevajo prezidavo stare-cerkve.
6 0 0.00 C-K bi stala nova jeseniška cerkev, če bi se hotelo postaviti nekaj res občini primernega* Kcio. bo to plačeval ? Največ tisti, ki cerkev najmanje potrebujejo, ker 30 ravne oni največji davkoplačevalca, v prvi vrsti seveda obrtna družba. Občina bi se s takim početjem zakopala v ogromne dolgove. S »ara aerkev je še toliko trdna i n m o e n a, da selahko poveča, če je to že res tako potrebno. To se lahko izvrši z razmeroma malimi stroški, denajr pa, ki bi se imel porabiti za novo cerkev, ki bi bila večinoma le zavobišče klepetavih ter-oijalk, naj bi se raje porabil za kake občekoristne naprave, ki jih Jesenice tako krvavo potrebujejo. S tem pa že tudi odpade prepir* ki bi se gotovo, vnel radi prostora na katerem naj bo. stala nova cerkev.
Pretep bi bil kmalu nastai v nedeljo ob 10. uri zvečer na jeseniškem kolodvoru. S tržaškim vlakom se je pripeljalo tudi nekaj voz koroških nemškutarjev. Ko se je ustavil vlak, so pričeli nemško prepevati ter neusmiljeno hajlati. Navzoče odlično in inteligentno slovensko občinstvo, ki je slučajno Čakalo na razne vlake, je jelo proti takemu nesramnemu izzivanju odločno protestirati. Vsled tega so razgreta nemška grla kmalu umolknila in predrzni izzivači so se poskrili po železniških vozovih kakor ščurki. Pri tej priliki pa se je zopet pokazalo par volkov v ovčjih kožah, ki kot državni uslužbenci bivajo na slovenski zemlji, a so takoj hiteli na pomoč  svojim germanskim bratcem.
Inženir Syha — res ultra -germansko ime — je tisti ptiček, ki je prišel z barabo na dan. Razburjen je skakal okrog — žena ga je pridrževala za suknjo — ter nekemu gospodu vpil v uho : „Ich bin auoh ein Deutscher !u Videlo se mu je, da bi se rad spustil v pretep in pokazal svoje zmožnosti ki si jih je pridobil še menda v burševskih letih. Mož je nastavljen pri takajšnem oddelku za vzdrževanje železniške proge, a je bil ves čas službovanja še precej ponižen, dasi se nam je takoj zdel sumljiv, ko smo ga videli v družbi zloglasnega naoijonaloa Q u e r c h a in inšpektorja O p i t. z a, ki je sicer že vsem svetnikom pete oblizal, a ni v narodnem oziru nič bolji od prvega. Dobro je, da poznamo ljudi, ki žive med nami.
Jeseniški Sokol je napravil v nedeljo javno telovadbo pri Se-
kovaniču na Bledu, ki je prav povoljno uspela. Na isti dan je imel tudi Sokol na Javorniku svojo vrtno veselico pri kateri je vprizoril igro nV Ljubljano jo dajmo". Končno naj pripomnimo svoje mnenje, da bi se dve sosedni društvi že lahko toliko sporazumeli, da bi se njihove prireditve ne vršile istočasno !
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15 junija.
— Klerikalci proti skupnem« jugoslovanskemu   kludu.   Ko so
bile končane državnozborske volitve, se je tudi  pri nas   na slovanskem jugu, kakor pri Čehih, Nemcih, Poljakih  in  Rusinih,   jelo   razpravljati o koncentraciji vseh narc dni a strank v parlamentu in naglašah > se je,  da je v eminentno narodnem interesu, ako se v državnem sboru liistanovi edinstven jugoslovanski klub . Dr. Šuster-šiČ sam je priobčil v „S1 ovenou" Članek, v katerem je poudarjal potrebo Čim najštevilnejšega jugt slovanskega kluba. Toda tu a že iz te ga članka je bilo videti konjsko kopito.   Prikrito, a vendar za vsakogar, ki ii na le količkaj politične razsodnosti, dovolj jasno je izrekel svoje mnenje, ida se naj v tem klubu združijo tisti ju goslovanski poslanci,  ki jih  veže konfesionalni moment, in namignil je, d a bi v tem slučaju štel jugoslovanski klub, ki bi se naj ustanovil, 30 članov. Že iz te enuncijacije klerikalnega kolovodje je bilo razvidno,  dasi iz previdnosti ni bilo naravnost povedano,   da si žele klerikalci tak jugoslovanski klub, iz katerega bi  bili a priori izključeni vsi  napredni  slovenski   poslanci in oba zastopnika srbskega naroda. Vsa jugoslovanska poštena javnost se je izrekla proti tej nakani in z malimi izjemami   vsi   slovenski  in hrvaški listi so se z vso odločnostjo postavili na stališče,  d& je treba jugoslovanskim p-oslancem  pustiti medsebojne razpore   doma  in  se  v parlamentu združit'i v močno, enotno skupino, iz katere   bi ne smel biti izključen niti eden jug oslov, poslanec. Ta enodušna sodba  vse jugoslovanske javnosti je klerik alce  tembolj  osupnila,   ker so pričakovali,  da  se   bodo predvsem hrvaški   dalmatinski poslanci že na prvi dr. šusteršičev klic ponižno pokorili njega komandi in se izrekli brezpogojno za tak jugoslovanski klub, v katerem bi bilo prostora samo za slovenske klerikalce in Hrvate. Ker Šusteršič na prvi mah ni mogel pridobiti Dalmatincev na svojo stran za svoje načrte, je skušal to doseči po oviEkih z osebnim snubljenjem. Vzel je pot pod  nogs in se  napotil v Zader,  da   bi v osebnem razgovoru pregovoril  dalmatinske | poslance, da bi brezpogojno vstopili v tisti klub, ki ga snuje on — dr. ŠusterŠič. Toda klerikalni gromovnik v Dalmaciji ni našel  poslusaih ušes in odpraviti sa je moral s 3vojo krošnjo domov, ne da bi kaj opravil.   Od vsega začetka se je vse delovanje in nehanje dr. Šusteršič a osredotočilo na to, da bi napredne   slovenske   poslance  že a priori isoliral in jim vzel po možnosti vsak vpliv. Odkrito si mož tega ni upal povedati, ker  se je vendarle nekoliko ženiral pred javnostjo, za to je  tem   bolj   zahrbtno   in prikrito 3pletkaril proti našim naprednim poslancem, da bi jim pred vsem izpod-nes6l  zaslombo pri Hrvatih. Toda vse te spletke  in   intrige,   dasi  so bile prav spretno razpletene, niso rodile, kakor  se kaže,  zaželjenega uspeha. Zdi se nam, da bo tisti, ki je hotel druge    izolirati,    končno ostal sam s svojo   družbo izoliran! In šele   sedaj   si   upajo   klerikalci s svojo pravo barvo na dan. Vse jugoslovansko časopisje je že zdavna natančno označilo svoje stališče o vprašanju  edinstvenega jugoslovanskega kluba,   samo  „Slovenee" je previdno molčal, ker je še vedno upal, da se bo Šusteršič    dobil   hrvatske poslance popolnoma na svojo stran in da se bo v tem slučaju lahko potem izgovarjal na Hrvate, češ, ti so bili prav za prav nasprotni  takemu klubu, v katerem bi bilo prostora za vse jugoslovanske poslance ne izvzemŠi Srbov in naprednih  Slovencev.   No, kocka je  padla in  sedaj je pokazal tudi „Sloveneo" svoje rožičke.    nNaši poslanci ne morejo vstopiti s sloven-
skimi liberalci v en klub." Edinost je lepa reč, toda z liberalci je nemogoča, zato: proč ž njimi!" tako kriči sedaj „Slovenee" na vsa usta. Dobro je to! Zastor se je dvignil in vsa slovenska in jugoslovanska javnost vidi sedaj, kdo je tisti, ki je s svoj o intransi-gentnostjo preprečil ustanovitev močnega enotnega jugoslovanskega kluba! Tesno srčno strankarstvo nad vse, narodni interesi so postranska stvar, to je še vedno parola dr. Šusteršič a in njegove druž be!
—  Vseučiliški shod za slovanske univerze v Pragi. V nedeljo 9. t. m. se je vršil na češki univerzi v Pragi shod slovanskih akademikov v Pragi,  da manifestujejo za slovanske univerze.   Udeležilo  se ga je mnogoštevilno češko, slovensko in malorusko dijaštvo. Shoda so se tudi udeležili   rektor H1 a v a,   prof. M a-sarvk,    Hrasky, Čelakovsky, Veli c h,   dekan  fil. fakultetete Sobo tka.   V imenu Slovencev je prvi govoril   dr.  Mihajlo   Ros t oh ar; njegov govor prinašamo kot uvodnik. Drugi je  govoril Malorus Streck, ki je narisal položaj šolstva med Malo-rusi; zadnji je govoril Čeh Tvrzi-cky, ki je pozival na boj za drugo češko univerzo v Brnu Rektor Hl a va je izrazil shodu solidarnost profesor-stva s študentstvom.   S tem -hodom se je začal nov boj vseh treh narodov za njih upravičene zahteve in le v solidarnosti  vseh   treh narodnosti se tudi  obljublja uspeh v vseucili-škim vprašanju.   Sprejela se je resolucija,   ki  zahteva  češko univerzo v Brnu, slovensko v Ljubljani in malorusko v Lvovu.   Na predlog   11. Za-larja se je sprejel k resoluciji še sledeči dodatek:   1. Potom zakonodaje naj se   zajamči popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani.   2 Vlada naj stori  takoj* potrebne  priprave za otvoritev popolnega slovenskega vseučilišča in sicer naj predvsem pospešuje habilitacijo slovenskih docentov; najprimernejša za  to je  češka univerza v Fragi.   3. Zahtevamo takojšno otvoritev juridiČne fakultete v Ljubljani, ker so dani za njo vsi predpogoji.
— S. kr. deželni zdravstveni svet.   Pred nekaj dnovi je bilo raz- \ glašeno,   katere  zdravnike je vlada imenovala za dobo t«reh let v c. kr. deželni zdravstveni svet. Tudi mi smo zabeležili   to  imenovanje.   Tudi pri tem imenovanju se j s pokazal vladni sistem, ki meri vedno in povsod na to> prikrajšati  is oškodovati  Slovence   na korist peščici kričavih Nemcev. Tc imenovanje je vzbudilo  ogorčenje v zdravniških  krogih,  ker vedo zdravniki,  da jim je ta nemška gospoda  sovražna in krivična  tako v personalnih kakor v stanovskih zadevah, in vzbudilo je ogorčenje tudi t vseh   drugih   krogih,   ker ve vsakdo,  kake   narodne   in politične konsekvence bo imelo to imenovanje. „Slovenee" se je — izjemoma enkrat — podvizal in je priobčil o stvari že dve notici, katerim bi bilo v bistvu le pritrditi,  Če bi ne bili zavratni in hinavski.  „Slovenčeva"^ zavrat-nost se kaže v tem, da piše o prima-riju dr. Šlajmerju kakor o kakem tujcu in ga meče v isti koš s prof. dr. Valento  in  s  primanjem dr. Bo c kom,  glede  katerih bodi mimo grede  omenjeno,   da sta  samo in izključno pokrivdi klerikalne s trake dobila sedanji svoji službeni mesti, po katerih sta zdaj prišla tudi V dež. zdravstveni svet.  Primarij dr. Šlajmar ni tujec, nego kot Hrvat pri nas toliko kot vsak domačin; saj je bil in je vseskoz naroden v mišljenju in  v  dejanjih,   kakor   bi  bil rojen Slovenec.   V tem oziru se absolutno ne ujemamo  s  „Slovencem". Notici „Slovenčevi" sta pa tudi hinavski. V teh noticah tolče „Slovenee" po ministrstvu,  prezira pa  dosledno in seveda namenoma, da je ministrstvo imenovalo v c. kr. deželni zdravstveni svet tiste Člane, ki jih je predlagal deželni   predsednik gosp. Schwarz.   „Sloveneo"   pa   o tem neČe nič vedeti, marveč zabavlja na ministrstvo,    da   bi varoval s voj ega uslužn eg a ljubljenca
g. Schwarza. Iz tega se pač p0 vsi pravici sklepa, da je njegovo z*, bavljanje le poza in prav nič dru. gega.
— Nespokorjen grešnik. Danes teden smo priobčili najzanimivejši izvleček iz zborovanja zadnje deka. nijske konference ljubljanske škofije namreč, daje Škot preklical svoje žalitve, ki jih je izrekel
0 Češkihin moravskih duhov-nikih, da pa je ko j nato znova napadel   te   duhovnike očita-joč jim, daje njih postopanje necerkveno   in nevarno cerkveni   hierarhiji.     Dodali smo tem škofovim  besedam primeren komentar. Ker nam „S 1 o v e n e c" vedno očita, kako krivično napadamo škofa, smo mislili,  da bo ta list vzel škofa Jegliča v svojo zaščito pred našimi „neosnovanimi" ii« „izmišljenimi" napadi.  „Sloveneo" in škof imata pa v tej stvari jako slabo vest. „Slovenee-, ki sicer poroča o vsaki nepriliki kaki-nega kaplana, tudi če n. pr. ta samo parkrat  sumljivo   zakašlja, molči, trdovratno molči in nič ne odgovori. Zakaj je tiho? Zakaj njegovi „braver ne smejo izvedeti, kakšne kozle strelja  njih   prevzvišeni gospod knezo-škof?   Ali je „Slovenoa" sram, kar uganja škof v svojem uradnem škofijskem listu?
— „SplošDo slovensko žensko društvo" ni po volji gospodom okoli „Nove Dobe", ki so vzeli v zakup vso modrost, kako je treba edino uspešno delovati za narod. No, znano je, da obsojajo ti možje, ki so pač veliki v svoji domišljavosti in gosto-besednosti, a zelo majhni v svojih dejanjih in sposobnostih, vsakogar, ki ne hodi k njim v šolo in ki se ne mara ravnati po njih zmedenih re« ceptih, zato tudi obsodba „Splošnega slovenskega ženskega društva" ni došla nepričakovano, saj bi bil naravnost čudež, ako bi se ti ljudje ne obregnili tudi ob to društvo, dasi je malo takih društev med nami, ki bi tako intenzivno in — to naglašamo zlasti — tako  uspešno   delovalo,   kakor baš
1 Splošno slovensko žensko društvo". Glasilo „gospodarske stranke" — lu« cus a noa lucendo — očita društvu, da ni za izobrazbo slovenskega žen-stva ničesar storilo in nadaljuje doslovno: „.Če se shaja- vedno isto pičlo število žensk priviligisanih stanov (ofi-cialno imenovane „narodne dame" in natisneae po veČkrai v „Slovenskom Narodu.") k Čajnim večerom >. Če predava v tem društvu ta ali oni v Ljubljani, kje je tisto mnogo, ki seje storilo aa ženstvo?" Ne zdi se nam potrebno braniti „SploŠno slovensko žensko društvo" pred takimi zlobnimi napadi, ker se taki napadi že obsojajo sami, samo tc naglašamo, da ri naj napadalci prihranijo take kritike vse dotlej, dokler 3i ne bodo sami pridobili za slovenski narod vsaj desetinko-tistih zaslug, ki si jih jo steklo „Splos-
no slovenska žensko društvo^ za s! vensko iienstvo! Ako pa to društvo Š€ ni središče in ognjišče slovenskega ženstva, kakor bi laako bilo, je v prvi vrsti krivda tistih, ki ne samo, da ne podpirajo društva v njega plemenitih težnjaK. marveč mu oelo izza plota mečejo polena pod noge in mu tako še bolj otežujejo že itak dovolj težavno delovanje.
— Tetovirane dame. Svoj čas, ko se je župan Lueger vračal iz Opa-^Jei jo obstal nekaj časa v Ljubljani. Vsilil se mu je dr. Šusteršič ter mu predstavil nekaj klerikalnih dam. Ce se ne motimo, so bile to gospe Me-denova, Alešovčeva, VehtiČeva in Kosova. Dr. Lueger je damam galantno roko poljubil in spregovoril je nekaj netaktnih besed, katere so se tikale ljubljanske volitve. Kakor čujemo, dale so si dame na mesto, kjer jim je dr. Lueger poljubil roko, vtetovi-rati znamenje svetega križa in obljubo so storile, da tega mesta ne sme noben moški več poljubiti. Ta Čin vdanosti in hvaležnosti izročamo s tem javnosti, z željo, da bi ga posnemale tudi dunajske dame, katerim bi se križci na rokah tudi dobro podali.
— Klerikalci so povsod enaki*
To se vidi zdaj pri ljudski kuhinji iu pri pogrebnem društvu sv. Jožefa: povsod krčevito branijo svoja mesta.
Dalje v prilogi.
2. Prilog  „Slovenskemu Narodu" si 137, dne 15 junija 1907.
jg'er puste povsod nered v škodo flanov. Knjige se vodijo tako, da jim preje vpisane vsote pozneje nikakor 5e ugajajo. Pri pogrebnem društvu Jožefa so knjige neki vse radi-fgoe, spopane, listi vun iztrgani. Kaset čujemo, je pri ljudski kuhinji sa-jjjo ena knjiga, a tudi v njej je veliko točk radiranih. To se ve že zdaj, to Kosovka knjig še ni izvršila! Pa poglejmo nekoliko k bratovščini sv. Jožefa! Velkavrh Pavel, svetnik trg. obrtne zbornice še tudi sedaj Bi kot bivši načelnik tega pogreb-Dega društva pojasnil nereda, katerega. je dopuščal v tem društvu za ČB?a svojega načelo van j a, ko se je z denarjem člauov ravnalo kakor z blatom v svinjaku. Kosovke in P. Vel-fcavrha vreden mišmaš je tudi držav, poslanec Gostinca r. Člani del. konsumnega društva trde, da je šele zdaj red v društvu, ko njega ni več tam. da je šele Vencajzov pisač Koc-mur red napravil ; za koliko časa, se pa ne ve. Kocmur je v knjigovodstvu tudi izvežban kot zaje pri bobnu, kar naj si del. konsumarji le zapomnijo, člani bratovščine sv. Jožefa se pa Čudijo, da si upa P. Velkovrh še obdržati svetništvo trg. obrtne zbornice. Kakor se pa čuje, bodo trgovci in obrtniki P. Velkovrha malo prijeli za svetniški sedež, da ne bo preveč prepojen od P. Velkovrhove soparice.
— „Slovence" in zborovanje istrske družbe sv. Cirila in Metoda V Parinu. Piše se nam: „Slovenee" je prinesel v četrtkovi številki nekak članek, po katerega vsebini se pa takoj pozna, da njegov pisec Pazina tisti dan sploh ni videl, Če tudi je dopis datiran od tam, vsled česar seveda tudi ne more vedeti, kako je lasti dan bilo v Pazinu. V članku, ka:eri je bil posnet po drugih novi-nah, piscu nikakor ni prav, da je Drisostoval temu zborovanju tudi župan ljubljanski, g. Ivan Hribar, katerega v Istri vsi kakor Slovenci tako Hrvatje spoštujemo, in smo tudi 23. maja, ko smo dobili brzojav, da je premagana črna garda v Ljubljani, od veselja se grlili z našimi brati Hrvati, kateri so že tistikrat z navdušenjem klicali Hribarju „živio". V nedeljo ponovili so pa naši bratje z nami Slovenci vred v Pazinu isti klic Hribarju in pokazali z besedami in dejanji, da jim je veliko na tem, da je prodrl Hribar in s tem pobil za vedno v Ljubljani Susteršičevo in Jegličevo kliko, katera je vse drugo kakor slovenska. Kar se tiče istrskega hrvaško - slovenskega naroda, se pa gospoda okolo „Slovenca" jako varajo, ako mislijo, da je podoben kranjskemu od tistih črnih debelih in gnjusnih pošasti zapeljanemu narodu. Nasprotno. Naš narod v Istri sodi po svoji pameti, a se ne pusti od vsake rimske podgane za nos voditi, še manj pa komandirati. Hrvaško-slovenski narod v Istri je pro-tiven in protiven bo tudi vedno ostal sedanjemu programu S. L. S., se bolj pa protiven dr. Susteršiču in njegovi prodaji koroških Slovencev. Kadar se to ime samo izgovori v katerikoli družbi v Istri, so vedno ravno Hrvatje prvi, ki vstanejo in se zagroze, da se v slučaju izustitve tega imena se enkrat takoj odstranijo. Najbolj smešno je, kar piše „Slovenee", da je Hribar „zastopnik onega liberalizma, ki je vsemu istrskemu narodu tuj in zoper katerega se je istrski narod boril doslej, a se bo še bolj, Čim bolj ga spozna." To je :>ač največja nesramnost, katere je zmožen le „Slovenee". To izgleda, kakor da bi bil Hribar italijanski liberalec, proti kateremu se istrski narod bije že stoletja. Gospoda okoli „Slovenca", kakor se vidi, se vam je pamet že Čisto zmešala, in mi istrski Slovenci in Hrvatje vam moremo edino še priporočiti Studenec tam nekje blizu Ljubljane. Hribar in istrski italijanski liberalci, kako se to strinja?! Kar se tiče naših poslancev, smo pa čisto prepričani, da bodo vedeli, na katero stran jim je iti; njim m' čisto nič potrebno, da jim „Slovenee" diktira pota, po katerih naj lodijo. Sigurni smo pa tudi mi narodni volilci, kateri smo oddali svoje glasove za naše Sokole, da se ne sodo obešali  nikdar  na Šusteršičev
požlindrani frak. Svetujemo „Slovencu" , naj se ne vtika v naše stvari, ker pri nas naj zadnjega kmeta prst več velja, kakor pa vsi vaši Šuster-šiči in Jegliči. Capito? — Več istrskih Slovencev in Hrvatov.
— Flappovo „pastirsko11 delovanje. Puljska „Naša Sloga" poroča o naslednjem pastirskem delovanju poreškega škofa Flappa, ki stoji v veliki milosti ljubljanskega „Slovenca" : 27. pr. m. se je nekemu narodnemu Hrvatu v Pulju rodil sin, katerega je hotel dati oče krstiti par dni nato. Sel je na mestni župni urad s prošnjo, da bi mu krstili dete v hrvatskem jeziku po ritualu izdanem v Rimu in odobrenem od cerkve. „NitivPulju niti v kaki drugi cerkvi vse te škofije se ne more krstiti hrvatski," odgovorili so mu italijanski duhovniki v Pulju. Otrokov oče se je obrnil na škofa Flappa s prošnjo, da Če že ni na noben način mogoče krstiti dete v hrvaškem jeziku v cerkvi, naj bi bilo to krščeno doma. Na hrvaški pisano prošnjo je odgovoril Flapp italijanski, da nikakor in pod nobenim pogojem ne more dopustiti hrvaškega krščen j a. V dotični prošnji je prosilec spominjal na škodljive posledice za versko življenje hrvaškega naroda v Pulju in to po glavni krivdi puljskega duhov-ništva in njegovega načelnika. V pulj-skih cerkvah ni nikdar nobene hrvaške pridige, hrvaški jezik je popolnoma izključen iz vsakega bogoslužja. V cerkvah se samo latini in italijani. Hrvaški jezik ne dobi nikjer zaščite. Na vse te temeljite in istinite opazke Flapp ni niti z besedico črhnil, ampak jih kratkomalo prezrl, kakor jih prezre nasprotnik Hrvatov in Slovencev. A naj si ne dela mirne vesti! Nasprotniki Slovanov bodo izginili, istrski Slovani pa bodo ostali, saj jim od 14. maja sije lepše solnce, obetajoč jim obilnega sadu.
— „Slovenčeva" geografija.
Znano je, da „Slovenee" kaj rad pobira iz tujih listov zanimive in sen-začne notice, da jih potem kot navidezno lastne duševne proizvode prezentira svojim vernim bralcem. Le žal, da pomanjkljiva izomika njegovih urednikov često pokvari ves efekt. Večkrat smo že imeli priliko, opozarjati na specijalno „Slovenčevo" geografijo. K včerajšnji notici „Kako skrbe v Dalmaciji za povzdigo tujskega prometa" so njegovi uredniki pomnožili svojo tozadevno slavo. — Pred par dnevi je poročal v „Neue Freie Presse" neki potnik, kako slaba je parobrodna zveza z Dalmacijo. Otok Vis, ki ima velik hotel za tujce, nima direktne zveze s Trstom in Reko, akoravno plovejo brzoparniki mimo njega, če hočeš na Vis, se moraš peljati do Spljeta, kamor doj-deš ob 12. ponoči. Tu leži ob pomolu parnik, ki te popelje na Vis. Toda ta parnik odhaja Šele ob 5. zjutraj. Vozni listek ne dobiš na parniku, temveč v agenciji, ki je sredi mesta. Na parnik ne smeš preje, kakor točno pred odhodom. Tudi na parniku ni preskrbljeno za spalne kabine. — Potniki morajo po noči letati sem ter tja in se do 5. zjutraj potikati po mestu. O teh in še drugih neprilikah in šikanah poročala je „Neue Freie Presse". Po tej je notico povzela „Grazer Tagespost", ki pa je seveda poročala, da jo ima iz „Neue Freie Presse". „Slovenee" pa je pobral notico, ne da bi seveda imenoval dunajskega ali graškega lista. Opremil jo je z nekaterimi splošnimi opazkami in jo poklonil svojim bralcem. Pri tem pa se mu je pripetila velika nesreča. Otok Vis, laški Lissa imenuje Lošinj ter se huduje, da ta otok nima direktne zveze in da se morajo potniki preko Spljeta voziti na Lošinj. Lošinj ci, ki imajo izvrstno direktno zvezo s Trstom, Pu-ljem in Reko in to po brzoparnikih kakor po navadnih parobrodih, bodejo debelo gledali, če čujejo, da morajo potovati preko Spljeta, ki leži za dobrih 170 morskih milj južneje I „Slovenee" ima pač svojo geografijo in svojo zgodovino. Visa, pri katerem seje bila slav. pomorska bitka, ne pozna.
— Vstop v srednje šolo. Bliža
se zopet Čas sprejemnih skušenj v srednje šole, ki bodo letos prej kakor
navadno, ker se šolsko leto konča že 6. julija. Pri tej priliki opozarjamo slovensko javnost in vse, ki imajo kaj vpliva na starše, da vpišejo svoje sinove za Slovence v slovenske oddelke naših srednjih šol. Naše stremljenje morajo biti celotne slovenske srednje šole in te bomo tudi dosegli — dokler teh nimamo, je slovenska univerza prazna utopija! S slovenskimi srednjimi šolami in s slovenskim lioejem za dekleta se bo naše javno in zlasti zasebno življenje v jezikovnem oziru očistilo in klavrno vlogo bodo igrali oni, ki se vsled nemške šole ne bodo znali v vsem lepo slovenski izražati. Zato moramo že sedanjemu naraščaju vsaj v nižjih razredih dati priliko za slovenski pouk. Sramotno je dejstvo, da so nekateri slovenski starši, ki vpišejo na prvi gimnaziji v Ljubljani svoje sinove v nemški oddelek; to kaže veliko narodao nezavednost in brezbrižnost. Izgovor, da je dijak vpisan za Slovenca, ne drži, ker se učenec v pretežno nemški družbi svojih sošolcev nevede nasrka nemškega duha, tako da potem celo svoje življenje ni tič ne miš! — Se slabše je na ljubljanski realki. Tam obstoja odredba, da tvorijo učenci vsake narodnosti svoj oddelek, vsaj v nižjih razredih. V takozvanih slovenskih odelkih se poučujejo razen verouka v 1. in 2. razredu vsi predmeti v nemškem jeziku Tudi se dijaki v slovenskem oddelku učijo slovenščine, v nemškem pa ne. Druge razlike ni med slovenskim in nemškim oddelkom na realki. Torej je popolnoma krivo, če nekateri slabo poučeni starši vpišejo svojega sina v nemški oddelek, Češ da se bo tam bolj nemški naučil. V slovenskem oddelku je vse ravno tako nemško kakor v nemškem. Kdor pa hoče v realki svojega sina dati v nemški oddelek, ta ga mora vpisati za Nemca in ga s tem potujČi za celo življenje. Imena teh posili-Nemcev bo treba enkrat javno imenovati in sramotno početje dotičnih staršev po zaslugi ožigosati. Dogaja se celo, da starši ne vedo, katere narodnosti so oni in njih otroci, ali pa si ne upajo povedati, da so Slovenci, in pri vpisovanju omahujejo semtertja, dokler ne vpišejo svojega otroka v nemški oddelek, t. j. za Nemca. Vsako leto se je dozdaj na ta način ponemčilo 10 ali več slovenskih dijakov — in to v Ljubljani, glavnem mestu in središču Slovenije! To se ne sme več zgoditi I Zato naj vsak skrbi in pazi, da bodo slovenski starši na ljubljanski realki in povsod vpisovali svoje otroke v slovenski oddelek kot Slovence, t. j. s slove n s kim materinskim jezi ko m!
— Zanimiva obravnava se je
vršila v torek v Berolinu. Neki 18-letni Buhse, sin poštenega železničarja, je bil obtožen kot ropar. Izvršil je več napadov in vlomov in dobil primerno kazen. Zanimivo na tej obravnavi je bilo sledeče: nBer-liner Tageblatt" (št. 292.) poroča, da je Buhseta pokvarilo Čitanje detektivskih povesti Sherlock Hol mesa. To se je pri obravnavi uradno dognalo in konstatiralo se je tudi, da Sherlock Holmesove povesti razvijajo v mladih ljudeh najslabša nagnenj a. Pri nas pa so klerikalci svojo „ljudsko kjiž-n i c o" začeli prav z detektivnimi povestmi Sherlock Holmesa. Ali jim ni dovolj, da goje med narodom lažnivost in hinavstvo?
— Kaplan Kochler še vedno ne miruje, tako da mu bomo morali res brezobzirno na vrat stopiti. Koliko materijala imamo proti njemu, to je lahko razvidel iz tega, kar smo že pisali. Imamo ga še več. Ali se na pr. Še spominja, kaj je bilo z neko gospo, ki je po opravkih prišla v fa-rovž in je morala groziti, da napravi škandal, ker jo je Kochler preveč nadlegoval ? Ali se še spominja šola-rioe 7. razreda H.? Ali se še spominja hoje z Iga v Ljubljano v ženskem spremstvu, ko je neki fantič kričal: Mama, pojte gledat, naš katehet ku-šujejo eno babo. Dalje prihodnjič.
— Zadeli SO V — Črno. „Slovenee" z zadovoljstvom beleži, da je loški strelski klub, prej nego se je podal  na  dolgo  pot v  Gorico, pri
župniku Oblaku naroČil posebno zgodnjo mašo, ker bi drugače pobožni strelci ne bi mogli udeležiti se nedeljskega opravila. Mi privoščimo vsakemu tisto pobožnost, katera mu je prirojena. Smešno pa je, če škofov list take bagatele na veliki zvon obeša, češ, poglejte kako v Škof ji Loki klerikalna misel napreduje. To je smešno, dasi ni čudno, če stari strelci enkrat zadenejo v — črno!
— Imenovanje. Gozdarski in do-menski ravnatelj višji gozdarski svetnik Rudolf Thoma v Gorici je imenovan za dvornega svetnika, gozdarski svetnik Stanislav Bauner v Gorici pa za višjega gozdarskega svetnika.
— Iz justične službe. Pravni praktikant dr. Gvidon Nikolič v Trstu je imenovan za avskultanta.
— Davčna vest. Davkarja gg. K u r a 11 v Senožečah in P e č e v Cerknici sta upokojena.
— Živino zdravniška vest. Deželni odbor štajerski je imenoval g. Adolfa Ribnika rja, živinozdrav-nika na Dunaju, za okrajnega živino-zdravnika v Šmarju pri Jelšah.
— »Glasbeni Matici" je dne
9. junija t. 1. zamrli gospod Ivan Vil h ar, zasebnik tukaj, volil znesek 400 K.
— Druga Javna produkcija gojencev »Glasbene Matice" se vrši v torek, dne 18. junija 1907 zvečer ob pol osmih v zgornji veliki dvorani „Narodnega Doma". Vzpored: 1. Godard: Mazurka za klavir, op. 54 v b-duru. Svira gdč. Pavla Bole. (Šola gdč. K. Praprotnikove, Vn. razred). 2. Marschner: Arija iz opere „Jan Neiling", poje gdč. Ivanka Hrast. (Šola g. M. Hubada, II. razred). 3. J. Suk: Ljubavna pesem za klavir, op. 7. št. 1. Svira gdč. Mici Soos. (Šola g. J. Prochazke, VIII. razred). 4. Iv. pl. Zaje: Ljubica, pesem, poje gdč. Pavla Bole. (šola g. M. Hubada. I. razred). 5. Sitt: Koncert za gosli v d-molu, s spremljevanjem klavirja. Svira g. Ivan Trost. (Šola g. J. Ve-drala, V. razred). 6. F. S. Vilhar: a) Mornar, b) Kam? pesmi poje g. Jos. Križaj. (Šola g. M. Hubada, I. razred). 7. a) Fr. Cbopin : Fantasie impromptu, op. 66. b) Fr. Liszt: Transkripcija na Schubertovo pesem „Erlkonig". Na klavir svira g. Rudolf Bajde. (Šola g. F. Gerbića, VIII. razred). Začetek obeh produkcij točno ob pol osmih, konec ob devetih. Vstop prost na sedeže in stojišča. Rezervirani in numerirani so nekateri sedeži po 1 K, da se njih posluži ono občinstvo, ki hoče v pokritje stroškov kaj žrtvovati. Dobivajo se v trafiki gospe Cešarkove v Šelenburgovih ulicah in na večer produkcije pri blagajni. Spored se dobi isto tam brezplačno.
— Izvanredni občni zbor slovenskega pevskega društva „Ljubljana1' bo, kakor že omenjeno v inseratu, v sredo, dne 19. t. m. točno ob polu 9 uri zvečer v mali (pred) dvorani hotela „Union" pod naslednjim dnevnim redom: a) Otvoritev izvanrednega občnega zbora po predsedniku; b) referat opozicije; o) poročilo, odnosno odgovor odbora; d) volitev novega odbora; e) raznoterosti. P. n. ustanovni podporni in izvršujoči člani, udeležite se ga sigurno, dasi ga je klerikalen odbor omenjenega društva nalašč v tem lokalu določil, meneč da ustraši s tem napredne Člane, da bi se ga ne udeležili.
— Simon Gregorčičeva javna knjižnica in čitalnica v LJubljani.
(Tedensko poročilo.) Že prvi teden svojega obstanka je bila javna Čitalnica vrlo dobro obiskana. Oddalo se je od S. do 14. junija 714 vstopnic, torej sta prihajala povprečno na dan po 102 bralca. Največji je bil obisk v torek (125), najmanjši pa v pondeljek (65). Sedaj je v čitalnici občinstvu na razpolago 45 slovenskih, 20 hrvatskih, 5 srbskih, 13 čeških, 1 poljski, 1 ruski, 1 maloruski, 2 italijanska, 1 francoski in 12 nemških časopisov in revij. Opozarjamo na to, da se bo nekaj teh listov oddalo v podnaročbo ; interesentje naj pridejo v pondeljek ob 7. uri zvečer v čital-niške prostore. — Da se ugodi opetovano izraženi želji, je sklenil upravni odbor uvesti tudi permanentne mesečne vstopnice (po 60 vin.) glaseče se na ime. Lastnik take vstopnice bo imel pravico tekom enega meseoa po-ljubnokrat posetiti Čitalnioo, ako vsakokrat pokaže vstopnico pri blagajni in si vzame brezplačen kontrolni listek. — Za javno ljudsko knjižnico, ki se otvori v kratkem Času, so darovali gg. nadzornik Zupančič, prof. Pleteršnik, dr. V. Ravnihar, g. bančni uradnik Kajzelj in neimenovan gosp. lepo Število krasnih knjig, za kar jim bodi izrečena na tem mestu najsrčnejša zahvala. — Ponovno opozarjamo na to, da se nahaja čitalnica v Vegovih ulicah štv. 2 (pritlično poleg realke) in da je pristopna ob delav-
nikih od 10. do 12. ure dop. in od V22. do 8. ure pop., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure dop. m od 3. do 6. ure pop. za vsakogar proti malenkostni pristojbini 2 vinarjev.
— S. M. Peruzziju. Vkljub nevarnosti, da se me prime ime klepetulje, pristavim silni polemiki še nekaj besed. Ne morem zlahka verjeti, da si avtor one notice, če pa si, kako naj te spoznam? Nič več „no-bel" ? Gasparijeve „punčke" (tako si jih nazival) pred kratkim še niso bile tvoje favoritinje. In kar naenkrat jih zamenjaš za „nobelu Miiazerjeve gospodične iz „ Jugend" ? In te so ti postale dolgočasne? Dvoje je mogoče: ali si isti, pa je tvoja smrt blizu, ali pa si se tako korenito iz-premenil, da uvažuješ tok časa in da lažeš, če nosiš isti obraz. Ne verjamem ne tega ne onega, ne verjamem, da moram naslov odgovora premeni ti. Če pa je le treba, naj stoji mu-tatis mutan dis. — Hinko Smre-k ar.
— Dijaška in ljudska kuhinja,
Z ozirom na vaša dosedanja poročila o tukajšnji dijaški in ljudski kuhinji vas prosim, da blagovolite resnici na ljubo objaviti sledeče pojasnilo: Od kar je obolel društveni blagajnik, g. dr. Stare, je vodil glavno blagajniško knjigo in oskrboval glavno društveno blagajno g. načelnik A v g. Drelse in ne gospa Kosova. Poslednja je imela samo kuhinjsko blagajno. Pred občnim zborom so se knjige pregledale in blagajna skon-trovala. O uspehu te revizije in skontracije bi se bilo na občnem zboru dne 10. t. m. natančno poročalo, toda vsled vrišča, ki je nastal radi volitve, dotična poročevalca nista prišla do besede. Iz istega vzroka tudi niso prišli na razgovor že pripravljeni predlogi, tiČoči se nekaterih sprememb pri društvenem poslovanju. — V Ljubljani, dne 14. junija 1907. — Načelnik bolan, Matija vitez Zitterer, načelnika namestnik.
— Veselica na korist fondu za   olepsavanje ljubljanskega
Gradu, ki bi se imela vršiti meseca julija, se je preložila z ozirom na razne zapreke do srede meseca septembra.
— Ljubljana v Šiški, to je deviza jutrišnje „Slavčevea velike pomladanske veselice pri Kc slerju. Samo en pogled na „Ljubljano v Šiški" in takoj bode vsakdo videl, da prebiva tu zavedno - narodno prebivalstvo, kajti vsi trgi in ulice bodo blesteli v s am o si o v en skih napisih, mesto pa okrašeno s slovenskimi in hrvatskimi zastavami ter visokimi obeliski. Poleg tega pa je preskrbljeno, ker je pričakovati poleg domaČih prebivalcev še obilo zunanjih gostov, da bodo vsi nastanjeni in gostoljubno postreženi. Za zabavo bota skrbeli dve godbi, društveni pevski zbor in razne druge prireditve. Keglanje se prične zjutraj ob 8. uri in bode trajalo do 10. ure zvečer. Torej vsakdo naj prinese jutri dobro voljo seboj in bode najbolje došel v „Ljubljani v Šiški".
— Hotelska družba „Triglav"
prosi vse interesente in denarne zavode, da se vsaj do 20. t. m. odločijo za pristop ter podpišejo izjavo. Treba bo skoro sklicati ustanovni občni zbor in otvoritev hotelskega podjetja v Bohinju je tudi že pred durmi. Slavnostna otvoritev z bla-goslovljenjem hotela in vil se vrši 30. junija in otvoritev obrata dne 1. julija 1. 1. Kdor želi pristopiti kot družabnik, naj naznani to po dopisnici deželni zvezi za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani, ki vsakemu rada dopošlje oklic, pristopno izjavo, načrt in tudi slike nakupljenih objektov. Za vplačanje deleža so pri zvezi poštnohranilnične položnice na razpolago, ki se interesentom na željo takoj vpošljejo. Pripravljalni odbor apelira na častito občinstvo, da pristopa z deleži k hotelski družbi „Triglav- ter tako podpira narodno podjetje, pri katerem sodelujejo vse politične slovenske stranke. To podjetje ni samo velikega pomena v narodnem oziru, ampak je tudi dobička-nosno, ker je ustanovljeno na jako solidni in ceni podlagi, pri kateri je vsak riziko izključen.
— Oblak se le utrgal včeraj zvečer v Ponikvi ob Južni železnici. Voda je nanesla s hriba na železnično progo (v razdalji kakih 400 m) mnogo prsti in tudi proga se je nekoliko pokvarila, kar je provzročilo, da je bil tam ustavljen od 8. zvečer do 4. zjutraj ves promet.
— Klerikalci na Vrhniki agitiraj o na vse načine zoper znano jako dobro in pošteno gostilno „Mantila", ki jo prav sistematično bojkotirajo, med tem pa hodijo n. pr. ljubljanski gostje pri izletih in opravkih na Vrhniki v lokale, kjer je zbirališče klerikalcev. Podpirajmo povsod svoje ljudi.
— MaČJO godbo so priredili fantje šentlovrenskemu župniku A. Oblaku povodom njegovega imendana.   Tone, Tone, ko  bi ti vedel,
kaj vse te Se čaka v Št. Lovrencu za tvojo srboritost.
— »Dolenjski Sokol" v Novem mestu priredi v nedeljo, 16. t. m., izlet na Stražo z vlakom ob 4. uri 23 m popoldne ter vabi Sokole in prijatelje sokolstva k udeležbi. Povrat ek peš.
— Nagloma le umrl v Št. Jerneju stražmojster ondotne žrebčarske postaje g. Ivan Ofner. V torek se je popoldne pripeljal z biciklom iz Novega mesta in prihajaj e v Št. Jernej veselo pozdravljal znane ljudi — tričetrt ure pozneje je bil pa mrtev. Pogreb je pokazal, kako obče priljubljen in spoštovan je bil pokojnik v vseh krogih.
— Strokovno predavanje o
kmetijstvu priredi deželni vinarski in sadjarski komisar g. Fr. GfombaS v nedeljo na Studencu pri Radni.
— Poglavje o šentrupertskem kaplanu Štrajharju. Na znanstvenem obnebju se je pokazala nova zvezda. Naravoslovci, poklonite se šentrupertskemu Štrajharju. On je „pogrnntalu vzrok neviht, toče in drugih silnih naravnih pojavov. Kadar se kak fantič priduši, tedaj nastopi huda ura. če ne verjamete, pa poglejte zadnjega „Lažiljubau. Štraj-har ni vreden, da bi vrlemu g. Zupančiču iz Rakovnika sezul in osna-žil čevlje, vendar se ta „giftna krota" vedno zaletava vanj v „Lažiljubu". Y zadnji tej cunji pravi, da je g. Zupančič imel blamažo pri državno-zborskih volitvah. Ravno narobe je res. Blamažo je imelo kaplanče, ki je hotelo ugovarjati g. Zupančiču. Samo par besed je rekel g. Zupančič in kakor polit kužek moralo je to naduto človeče bežati z volišča skozi mežnarijo ob straniščih, ob zatišju gnojnih kupov v farovž in ni ga bilo več med volilce. To je blamaža, ne pa moški nastop g. Zupančiča. — Strajhar grozi v „Lažiljubua, da bo še marsikoga vzel na muho in še marsikomu posvetil. Dobro, le brž naj uporabi vso svojo zalogo smrdljivega smodnika in posveti v družbo, ki ga obdaja. Možaki in poštenjaki se smejejo njegovim otročjim grožnjam in se ne boje njegovega streljanja. Streljal bo le muhe in preobračal kozle, oškodoval pa ne bo niti enega neodvisnega možaka. Zagotovljen pa naj bo, da bomo streljali tudi mi in posvetili v obraze in duše njegovih Častivrednih backov in baculj, pa tudi v njegovo togotno dušo. Klin s klinom, to bo odgovor.
— O osliškem župniku Ivanu Soukupu so nam njegovi farani napisali raznih zanimivih reči iz volilne dobe in drugih časov. Nedeljo pred državno z bor s kimi volitvami, 12. maja se je Soukup silno žalostno držal na prižnici. Debele solze so mu začele teči po obrazu, ko je tako milo priporočal, naj vsi volijo Demšarja, ki ga je sram svojega obraza. Ljudem se je zdel Soukup kakor evangeljska žena, ki je, ko prihaja njena ura, silno žalostna, ko je pa otrok na svetu, je pa vesela, kakor je bil tudi Soukup vesel na binkostno nedeljo. Vkljub svojemu veselju je pa Soukup silno zabavljal na liberalce, t. j. na svoje farane, ki so stopili na napredno stran zaradi njegove sirovosti, ki je je bil že skoraj vsak izmed njih deležen. Tako je hotel pripraviti ob službo cerkovnika, ker mu njegova žena noče streči, a je Soukupu strašansko spodletel njegov namen. Lansko leto je prišel ključar v farovž po neko stvar. Sovkup ga je po kratkih besedah na tla vrgel in se nanj zvalil, ker pa ključar tudi ni hotel držati rok v žepih, ga je z eno zgrabil za posvečeni goltanec. z drugo ga pa otepaval, da je letel prah ud njega kot dim iz dimnika. Soukup je bil tako nazarensko tepen, da se je prihodnjo nedeljo cele pol ure na prižnioi pritoževal čez tiste bunke in Čez kijučarja, ki mu jih je tudi pO glavi privoščil, da je Soukupa še v nedeljo bolela. Pravil je, da ključar zaradi njemu danih bunk ne dobi drugod odveze kakor v Rimu. Ključar je bil zaradi teh besedi silno potrt. Vendar ga je neki prijatelj ojačil češ, Če boš zato prišel v pekel, boš pa peklu v prvem razredu med francoskimi ministri, ki tudi uganjajo duhovnike v kozji rog. Ko je Škof zvedel za ta dirindaj, se je pripeljal k župniku na Trato, naj pokliče tistega hudobnega ključarja in naj mu da odvezo. Škof je dejal, da se ključar ni tako zelo pregrešil nad Sou-kupom, ker je bil ta na vrhu in ključar spodaj. Pravzaprav bi moral Soukup, iti po odvezo v Rim, ker je bil na ključarju, a take naloge mu škof ni hotel dati, ker kmetu se sme vse zgoditi od njegovega dušnega pastirja, samo da je to v božjo čast!
— Slovensko gledališče na Jesenicah, člani slovenskega gledališča iz Ljubljane gostujejo dva večera na Jesenicah in en večer v Radovljici. Igra „Na letovišču", ki je imela toliko uspeha na prejšnjih gostovanjih, se vprizori na Jesenicah in v Radovljici.
— Iz Vipave se nam piše: Pri nas se ob nedeljah ob polu 12. došla
poŠta ne raznese, tako da jo dobimo šele v ponedeljek dopoldne. Ker prihaja ob polu 12. glavna pošta, bi bilo želeti, da se to preuredi.
— Sadna in vinska letina na
Kranjskem« DoČim vinska trta letos dobro kaže, bo sadna letina letos zopet prav slaba. Drevje je sicer lepo cvetelo, a potem je cvetje kmalu vsled neugodnega vremena odpadlo; največ pa so pokvarili razni mrČesi, gosenice in druga golazen. Le malo-kje je videti zdrava, polna drevesa. Ponekod je napravil mrčes tako škodo, da prosijo občani za odpis davka.
— Odmevi   iz brežiškega
Okraja.   Pod to marko je sobotni „Slovenee" zopet prinesel šopek laži iz  rok  v  Brežicah  dobro znanega „poštenjaka", ki opravlja za posebno nagrado službo časnikarskega rabeljna. Tako bujne laži zamore le taka obsežna betica roditi, za katero morajo klobučarji šele nalašč napraviti pokrivalo.   Ta častivreden mož se je zopet spravil na „Sokola" — leži mu pač težko kakor kamen v raztegnjenem želodcu — z namenom, spraviti v  društvo,  katero je  v  vsem napredno, razpor.   Predstavil je svojim brumnim   „bravoem"   zopet pogreto zelje: iarbarijo o zvezi Sokolov s policijo in tarna o nesrečni bodočnosti društva in vseh,  če  ne bodo takoj popadali na kolena pred gromovnim Benkovičem.   Ubogi Sokoli in Soko-liči! Vi puntarji in grdi nehvaležneži, kako se drznete rokavice po tleh metati, katere mora potem dr. Benkovič pobrati!? Ti nehvaležni starosta, poklekni raje in prosi odpuščanja onega, ki si je v Tvoji pravdi že 1200 kron zaslužil.   Kje na svetu bi bil našel tako vnetega  in požrtvovalnega zagovornika?  Ti ubogi podstarosta, ali ne boš takoj  skesan poljubil mazi-ljeno roko dobrotniku, ki je s tako vnemo  po HrvaŠkem iskal  za Tebe „masla".   In Vi Sokoli  in Sokoliči, Žiender, Urek et tutti quanti nimate solz hvaležnosti v očeh?   Ali Vas Še preveč tišči kaša v želodcu? Res brezsrčno je, da se ne valja cel brežiški „Sokol" v prahu pred narodnim ma-likom? Si je vendar za lansko sokolsko slavnost splel nevenljiv lovorov venec, katerega je treba tako pogosto „sfrišat" v „Slovencu".   Sploh se ne bi  bila vršila,   Če   bi  bila njegova volja volja obveljala, naj se slavnost Nemcem na ljubo preloži. Kako junaško se je vendar pri slavnosti sami zakadil v občinskega slugo in v glavarja, sicer bi bilo vseh 500 Sokolov takoj zaprtih ...   In ti posojilniška kiika, ne ližeš prahu raz čevlje edinemu svojemu dobrotniku v zahvalo za likvidiran račun o delu, katerega bi moral kot nesebičen odbornik brezplačno storiti!? Tudi Ti najmlajši sin: Lastni dom!   Tudi Ti dvomiš o svojem očetu, ki vendar tako požr—tvo-valno  in  nesebično  deluje  za Tvoj razvoj ? — Da,   da,   dragi  Agrež in Benkovič, kar jokamo  se vsi vkup, če ne drugače, pa po — krokodilsko. Povsod ta grda nehvaležnost    In še celo  objemali  smo  se  s policijo in klicali proti Hrastniku „Heil Roš", a odmevalo  nam je  „Heil Benkovič", „Heil nemška hrastniška šola".
— Bela zastava je visela 12. junija že četrti dan z okrajnega sodišča v Ormožu, ker ni nobenega jetnika, tudi ne v preiskovalnem zaporu.
— Kaznovana hudomušnost.
Pod Sv. Ožbaltom nad Breznim je odrezal mlad dečko vrv, na kateri je bil privezan splav posestnikov Šar-mana in Ropiča. Dečko je stal na splavu, ta je splaval po reki in se razbil, fant pa izginil v valovih.
— Gostilničarjem in mesarjem* ki bi hoteli izvrševati to obrt V večjem obsegu, se nudi ugodna prilika, ker prodaja hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah v to primerno posestvo. Grlej današnji in-serat.
— Narodna šola v Št. Jakobu v Roža na Koroškem. Dne 14. julija t. 1. se vrši slavnostno polaganje temeljnega   kamena   te Šole.    Pri tej
slavnosti sodelujejo ondotna koroška pevska zbora „Rožicau in „ Drava", in pevski zbor „Narodne Čitalnice" iz Kranja. Dopoldne ob slavnostnem govoru in blagoslavljanju se zapojeta dva moška zbora, popoldne pa je koncert v zgorenjih prostorih „Nar. doma", takoj nato pa je zunaj na prostem velika ljudska veselica s prostim vstopom. Natančnejši spored objavimo svojeČasno.
— Na 6 mesecev ječo je obsojen podjetnik Romi to, laški podanik, ki je bil klican pred sodišče radi znane nesreče v jami pri poti proti Soškemu mostu, kjer je našlo smrt 5 delavcev. Skrbel je premalo za njih varnost.
— Bralno pevsko društvo „Ladija" v Devinu vabi vse svoje člane na izredni občni zbor, kateri se bode vršil v soboto, dne 29. t. m. ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih.
— Trčila sta drag ▼ drugega
pri Devinu na Goriškem biciklist in motociklist. Bioiklist je odletel v zid in ostal nezavesten, da so ga morali
odpeljati v bolnišnico. Motociklista so zaprli.
— Strašna nesreča se je zgodila v
Žagarnioi Bolfin Kajfež v Kupjaku pri Delnicah na Hrvaškem. V imenovani tovarni je delal v pritličju 15letni Josip Krizmani 6. Ker je prišel preblizu prenašalnemu jermenu, zgrabil ga je ta in mu z vso naglico odtrgal desno roko, ki jo je vrgel visoko v zrak. Nesrečni mladenič je grozovito zakričal, a nihče ga ni slišal vsled ropotanja strojev. Dasi je nesrečnežu tekla kri curkoma iz rane, zgrabil je z levo roko na tleh ležečo odtrgano desnico in šel ž njo v prvo nadstropje, kjer je bilo več delavcev, pred katerimi se je zgrudil nezavesten na tla. Da se je delavcev polastila naravnost groza pri pogledu na mladeniča, ni nič čudnega. Hitro so mu šli po zdravniško pomoč. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegov položaj je opasen, ker je izgubil silno mnogo krvi.
— Ljubezniv mož« Jakob M a -luka v Stupniku na Hrvaškem je svojo ženo tako neizrečno ljubil, da jo je vsak dan pretepal; pri tem se je hotel prepričati, če ga bo žena tudi potem ljubila, ko bo imela ves pisan hrbet. Maluka je pa hotel dognati posebno ljubezen ženino, zato jo je te dni tako nabrisal, da so jo pripeljali v zagrebško bolnišnico vso v bulah in z zlomljenimi rebri. Lju-beznjivega Jakoba so oddali za omrežje, da se nekoliko ohladi v svoji neizrečeni ljubezni do žene svoje.
— Pritožbe iz občinstva. 1)
Na Karlovški cesti stoje časih pred gostilno pri Kamničanu toliko vozov, da je ves promet oviran. Še električna cestna železnica ima težave, kaj Šele pasantje. Ali se to ne da odpraviti ? — 2.) Na Starem trgu je sedaj v teh poletnih večerih časih pravi dirindaj. V neki hiši rajajo še dolgo po 10. uri, razbijajo po neubranem klavirju in čujejo se nemške pesmi, samo ne ve se, ali poje ženska ali kaka spaka. Ljudje, ki stanujejo v obližju protestirajo časih tudi hrupno proti temu kaljenju nočnega miru.
— Kinematograf Edison v Deghenghijevi hiši nasproti kavarni Evropa ima od danes do prihodnjega petka popolnoma nov in zanimiv spored. Opozarjamo zlasti na metempsihozo ali potovanje duš, prve vaje na drsališču (komičen prizor), veliki lov na severnem tečaju, prenagel biciklist itd. Serija je vredna naj obilnejšega obiska.
— S ceste. Predvčerajšnjim je hlapec PetrovŠek čez Marijin trg tako naglo in neprevidno pripeljal v Wol-fove ulice, da je z vozom zadel v kolo, na katerem se je, peljala neka dama. Tudi konj je zadel z nogo v kolo tako, da je dama padla s kolesa in bi bila brez dvoma povožena, ako bi se ne bila k sreči naglo umaknila na stran. — Hlapec Anton Avguštin je včeraj z gramozom, kojega vozi k zgradbi hiše „Ljudske posojilnice", tako preobložil voz, da ga konja nista mogla speljati. Mesto da bi bil Avguštin dobil pomoč, ali pa gramoz odložil, je začel žival tako bičati, da ji je s tem zadal po životu več oteklin in šele policijski stražnik je napravil konec trpinčenju.
— Ar eto van je bil včeraj delavec Ivan Vrhovnik iz Tunjic pri Kamniku, ker ga vojaška oblast preganja že od lanskega leta v policijski tiral-nici. Vrhovnik je imel pri sebi tujo vojaško knjižico. Izročili so ga vojaški oblasti.
— Pobegnil je predvčerajšnjim od dela pri „Leoniniju" prisiljenec Tomaž Pretnar, rojen 1881. leta v Grorjah pri Radovljici. Včeraj je pa njegov tovariš Koprivnik odnesel pete. Oba sta jo potegnila v prisiljeniški obleki.
— Delavsko gibanie« Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Hrvatov, 50 jih je pa prišlo nazaj. Iz Pruskega jih je prišlo 30, 16 Macedoncev se je pa odpeljalo v Mollbruok.
— Izgubljene in najdene reči. Neka dama je izgubila črno denarnico, v kateri je imela d k denarja. — Neka druga dama pa je izgubila pozlačeno brožo, vredno 5 K. — Delavec Mihael Anžur je našel v tivolskih nasadih ročno žensko torbico in jo oddal na magistratu. — Zasebnica Jožefa Pleveljeva je našla v frančiškanski cerkvi denarnico s srednjo vsoto denarja. — Kleparski mojster g. Košar je našel srebrn obesek.
— Mestna blagajna ljubljanska« Zaradi čiščenja uradnih prostorov bo mestna blagajna ljubljanska prihodnji ponedeljek in torek, to je dne 17. in 18. julija, za promet s strankami zaprta.
— »Ljubljanska društvena godba11 priredi danes zvečer konoert v hotelu „Južnikolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. — Jutri se vrši v restavraciji pri „LevuM (Marije Terezije cesta) o pr ili ki otvoritve vrta konoert. Začetek ob štirih popoldne.
— liku društvene posredovalnico slovenskega trgovskega
društva „Merkur".  V službo se
sprejmejo: 2 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondenta, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 2 kontoristinji, 1 blagajni-Čarka, 4 prodajalke, 2 učenca. — Službe iščejo: 2 poslovodja, 4 knjigovodji m korespondenti, 3 konto-aristi, 14 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 4 blagajni-Čarke, 7 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali o odškodnini.
* Najnovejše novice. Novo
gledališče na Dunaju. Občinski svet je odobril načrt za novo Straus-sovo gledališče.
— Volčje črešnje so jedli in umrli v Maku na Ogrskem trije otroci kmeta Doba.
— Zaradi trpinčenja vojakov so pri domobrambovskem hu-zarskem polku v Virovitici skoraj vsi Častniki in podčastniki zaprti, ozir. premeščeni.
— Župan — požigalec. V Draždanih se vrši porotna obravnava proti županu in ognjegascem v Sie-benlahnu. Župan je v teku let zapo-vedal gasilnemu društvu zažgati nad 100 poslopij, a gasili so le navidezno.
— Divjaki so zažgali v Afriki švicarskega učenjaka V o 1 z a.
— Huda kazen. Vojno sodišče v Velikem Varadinu je obsodilo na smrt 13 huzarjev, ki so v pijanosti napadli vojaško patruljo. Cesar je obsojence pomilostil ter dobi vsak sedem let hude ječe.
— Čudna ljubezen. V Iglavi so zaprli 271etnega učitelja Meixuerja, ker je posilil svojo 841etno gospodinjo. Meixner se izgovarja, da je imel z gospodinjo ljubavno razmerje.
* Jubilej Čikaga. Ta mesec obhaja ameriško mesto čikago 751etnico svojega obstoja, oziroma odkar je proglašeno za mesto. Leta 1804 so se bile na kraju današnjega velikega mesta bitke z Indijanci. Leta 1812 se je ustanovila prva naselbina. Leta 1818 so bili v Čikagu šele štirje beli naseljenci, a leta 1829 se je naselbina že razvila na celi km'-. Meseca junija 1837 je bilo Čikago proglašeno za mesto. Mesto je imelo takrat 150 lesenih hiš in 4000 prebivalcev. Leta 1S71 je bilo Čikago že veliko mesto. Tega leta pa je mesto popolnoma pogorelo, toda zgradili so v najkrajšem Času mesto še v večjem obsegu. Čikago je najmlajše svetovno mesto na svetu. Po številu prebivalstva ga prekašajo le mesta London, Pariz in Berolin, toda ta mesta so imela že večstoletno zgodovino, ko je v Čikagu še bila samota, toda v 27 letih je to čudežno ameriško mesto prekosilo Atene in Damask, v 43 letih stari Rim; v 56 letih Tokio, Dunaj, Carigrad, Petrograd. Dandanes ima Čikago toliko prebivalcev, kakor cela Grška, toliko dohodkov kakor cela Danska, več dolgov kakor Portugalska, več železnic kakor cela Norveška in več časopisov kakor cela Afrika. Površje Čikaga je osemkrat večje kakor Berolina, ulic ima 7000 km, 60 sukajoČih mostov, 2600 oralov nasadov, 25 gledališč, 700 cerkev, 2 milijona prebivalstva, ki se pomnoži vsako leto za 50.000 duš. Čikago je danes največje živinsko trgovišČe Vsako leto prihaja na trg 15 milijonov glav govedi. Vsako minuto pride ali odide po en vlak. Telefonskih žic je toliko, da bi se moglo ž njimi desetkrat opasati ekvator zemlje. Leta 1887 so zgradili prvo 20nadstropno hišo, sedaj so takih hiš že cele ulice. Pri tako naglem razvoju si ne moremo predstavljati, kako bo Čikago ob stoletnici.
* Ameriška sodišča za mladoletne! Avskultant v Pragi dr. M. Lederer je dobil svojeČasno od justi-Čnega ministrstva šestmesečni dopust, da prouči v Zedinjenih državah takozvana mladinska sodišča. Lederer poroča o tem: „Posebno ženske v Ameriki nočejo več trpeti, da bi otroke že po 7. letu vlačili kot zločince v ječe, kjer morajo prebiti svojo kazen skupno s starimi premetenimi hudo-deloi. Pred nova mladinska sodišča pridejo vsi mladoletni do 16. leta, ako so prekrčili zakon. Toda ne v namen, da bi bili kaznovani, temuč da odredi sodnik, kako se mora tak otrok v bodoče vzgajati, da se poboljša. Otrok se pusti v hiši staršev, toda pod nadzorstvom ga ima zanesljiv občan v soseščini. Dokazano je, da je tako nadzorstvo v 75. slučajih izmed 100 imelo dober uspeh, oele potem, ako se otrok pod takim nadzorstvom ne poboljša ali ako je sploh nravno popolnoma pokvarjen, izroči se posebnemu zavodu vzgojo. Ti zavodi pa niso dolgočasne jede, temuč moderne naselbine. V ličnih vilam podobnih hišah stanuje skupaj 15 do 30 otrok pod nad-
zozstvom zanesljive zakonske dvojice dočim je vodja zavoda nekak občini ski predstojnik, ki pazi da izpolrajV jejo vsi predpisane dolžnosti. Prv mladinsko sodišče se je ustanovilo leta 1899. v čikagu, sedaj jih ima že 27 držav a ostale jih še dobe.
* Ameriška akademija v Rimu. Deset bogatih Američanov, med njimi Morgan, Vanderbilt in Frick, so zl0. žili 4 milijone lir, da se ustanovi ? Rimu ameriška umetniška akademija.
* Barvani pes- Na pasji raz. stavi v Bostonu je dobil prvo darilo pes Kin Kino, last princezinje <ja Montglvon. Proti temu je protestirala znana newyorška športna dama pl Heusen, ki je tudi imela razstavlje. nega psa. Trdila je, da je Kin Kino pobarvan. In strokovnjaki so preiskali psa ter res dognali, da je pobarvan, nakar so mu zopet odvzeli priznano darilo. To pa je princezinjo tako razjezilo, da je gospo Heusen po Časo-pisih obdolžila, da je ta iz maščeva-nja pobarvala njenega psa na raz stavi. Grospa Heusen je nato vložila proti princezinji tožbo zaradi obre. kovanja. Na izid tožbe nestrpno ca-kaj o takozvani  višji  družabni krogi.
* Zdravniki proti dvoboju, Zveza zdravnikov v Palermu je iz. našla čudno sredstvo proti dvoboju V posebnem sklepu izjavljajo zdravniki, da je poklic zdravnika, >krbeti za bolne in ranjene, ne pa pomagati pri tem, da bi bil kdo ranjen, ki bi ga potem zdravili. Zdravniki so so-krivci, ako dovolijo svojo pomoč pr: dvoboju, zato je njihova dolžno^* bodoče vsako asistenco pri dvoboju odreči. Ta sklep se predloži vsem zdravniškim zvezam v Italiji. Zdravniki upajo, da ne bo nihče prevzel več službe sekundanta pri dvoboju, ako ne bo takoj skrbljeno za zdrav« niško pomoč.
* 26 km Visoko je splaval zra-koplav, ki gaje izpustila 4. decembra l. 1. mednarodna komisija v Strass-burgu v znanstvene namene. Zrakoplov je bil seveda prazen. V visočin: 15 km je našel — kakor so zaznamo-l vali instrumenti — skoraj 63 stopinj mraza po Celziju. Višje je mraz pojemal ter je bilo pri 25 km —40si pinj. To je zelo važna meteorologična iznajdba.
* Peterbur&ka razstava avtomobilov. Razstava, ki so jo otvorili dne 1. junija  v navzočnosti ruskega trgovinskega ministra,  ima zaznamovati ne le mnogobrojni  poset občinstva,  temveč  tudi  zanimanje prvih ruskih   osobnosti.    Tako  je po-razstavo prve dni po otvoritvi raz-L trgovinskega ministra veliki knez Vladimir Aleksandrovič in minister carskega dvora baron Frideriks.  Z zadoščenjem se je konstatovalo, da je i zanimanje občinstva i pozornost navedenih dostojanstvenikov veljala ne v poslednji vrsti razstavi firme L a Kiement deln. dr. v Mladi Boles Posebno pa  so se priljubile  v o it lire tte te firme in zastopnik na si niči komaj utegne odgovarjati na vsi vprašanja.
Telefonska m brzojavno poročila,
Dunaj 15. junija. Konferenca hrvaških in primorskih poslancev, ki bi morala biti ob desetih dopoldne, se je morala odpovedati, ker so vlaki z juga, s katerimi bi morali prispeti še neka teri poslanci, zakasneli. Tudi slovenski klerikalci so morali svoje posvetovanje odložiti
Dunaj| 15. junija. Hrvatski poslanci in slovenski klerikalci imajo danes ob petih sejo, da zavzamejo avoje stališči* zadevi jugoslovanskega kluba. Obe skupini zborujeta ločeno.
Dunaj 15 junija. Kandidatur dr. Weisskirchner j a je sfcfr pila popolnoma v ozadje, na p* vršie pa le zopet prišel dr Eben hoeh. Jugoslovani so za to, da se proglasi za predsedniškega kandidata dr. Kramar. Tej kan didaturi pa nasprotujejo Poljak! naglašajoč, da se predsednik mora vzeti iz najštevilnejše stranke, je izmed krščanskih socijalcev.
Dunaj 15. juniia. Pogajaaj* glede ustanovitve skupnega pol skega kluba so se raz bila.
Dunaj 15. junija Soc. demc kratični poslanci so sklenili, usta noviti enoten klub s predsedstvom dvanajstih članov. Klub se raz deli po narodnostih v sledeč zvezo, ki so v narodnih stvareh avtonomne: Češka, nemška, polj ska, italijanska in malorusk* skupina. V predsedstvo so bili b voljeni poslanci Nemec, Soukup
Hybeš, Adler, Pernerstor-fer, Seitz, Resel, Seliger, Diamand, Hudec, Pittoni in Vityk. V predsedstvo državnega zbora se je sklenilo kandidirati poslanca Pernerstor-ferja.
Dunaj 15. junija. Nemške strarke izvzertši krščanskih so-cialcev so sklenile, da osnujejo skupen klub, v katerem pa bo vsem strankam zasigurana v vseh prepornih vprašanjih po pclna svoboda Izvolilo se je predsedstvo, obstoječe iz 9 cseb, ki bo imelo pravico sklicevati seje.
Dunaj 15. junija. Ministrski svtt je sklican ob štirih popoldne k seji Tudi včeraj je imel sejo, ki je trajala štiri ure.
Dunaj 15. junija. Bivši drž. poslanec dr. Russ je poklican v gosposko zbornico.
Dunaj 15 junija. Deželni gla var  štajerski   grcf A t tem s je odlikovan   z   redom železne krone I vrste
Dunaj 15. junija Uradni list priobčuie ima na v gosposko zbornico poklicanih dostojanstvenikov.
Lvov, 15. junija. Med novo-imenovauimi člani gosposke zbornice bodo tudi dež. namestnik grof Potočki, grof T a r n o v s k i, bivši minister dr. P i e t a k in vse-nčilišČni profesor v Krakovu dr. Moravski.
Petrograd 15. junija. Ministrski predsednik Stolvpin je odredil tajno sejo v dumi, češ, da ima naznaniti nujne stvari, ki niso za javnost Obenem so palačo obkolili vojaki in orožniki. Ministrski predsednik je na to povedal, da so prišli na sled zaroti, ki je pripravljala ljudsko vstajo, a k tej organizaciji pripada tudi več poslancev. Zahteval je, naj aretirajo takoj 16 socijalno demokratičnih poslancev, drugih 55 soci-jahstiških poslancev pa se naj izroči državnemu pravdništvu v preiskavo Kadeti i j Poljaki so S3 predlogu uprli Razvila se je huda debata, ki še traja. Ako se Stoly-p nov predlog odkloni, bo duma takoj rcizpuščena.
Petrograd, 15. junija. Za zaroto je zvedela policija, ker je nepričakovano izvršila hišno preiskavo pri poslancu Ohsolu. Našla je mnogo spisov, iz katerih je zvedela, da so hoteli soc. poslanci z delavsko organizacijo vreči s pomočjo splošne vstaje carsko vlado ter uvesti demokratično republiko.
Petrcgrad 15. junija. Sto-lypinovo ministrstvo ostane Da krmilu in se bo samo nekoliko rekonstruiralo.
Petrograd 15 junija. Policija je izvedla hišne preiskave pri raznih poslancih levice in delavske skupine Pravijo, da so zaplenili razne komprorxitujoče spise.
Poslano.*)
Ko je odšel g. dr. Indra, da bi začasno nadomestoval na Studencu oba ordinarija, ki sta odšla na dopust, sem prevzel jaz ta čas mesto sekun-darija in opravljal vso službo. Pri žurnalu, pri sprejemanju bolnikov me je posebno zabolelo srce, ko sem videl, da prihajajo bolni člani iz bolniških blagajn: iz predilnice v Ljubljani in Litiji, iz tovarne v Jesenicah s sprejemnim listom v izključno nemškem jeziku. Kot Slovenec nisem mogel pretrpeti tega očitnega preziranja in žaljenja slovenskega življa na slovenski zemlji od strani tujcev, Nemcev, zato sem poslal na svojo roko — forme nisem mogel čuvati, ker sem vedel, da s formo ne poj de — sprejemne liste nazaj s pripombo, da se zahteva tudi slovenski; na predilnico v Ljubljani sem poslal tudi ostro izjavo.
Priznam, da in merito in glede forme nisem ravnal prav, ali jaz sem ravnal in to, poudarjam tudi, edinole kot Slovenec. V sredo, 12. junija, ob 9. uri zjutraj me pokliče gosp. grof Barbo v direkcijsko pisarno ad audiendum verbum. Ko me predstavi gospod vodja, mi reče, naj zunaj počakam, da me že pokliče.
Za pol ure me pokliče in prične s precej rezkim in inkvizitoriČnim tonom: nErkennen Sie an, das ge-schrieben zu haben?u
„Seveda priznam, sicer je tudi moje ime spodaj 1U
- j. . ■ '
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo ▼orno le toliko, kolikor, določi sakoa.
„Fuhlen Sie sioh berechtigt, Sie als Gast, hier im Spitale, das sohrei-ben zu durfen?u
, Ne glede na vse drugo, jaz nisem tukaj gost, tudi sem nastavljen vsaj začasno kot sekundarij mesto dr. Indre.u
„Das weiss ich ni oh t. Sie haben vom Landesaussohusse kein Dekret.u
nJaz sem v dobil neko izjavo v pregled, gosp. primarij Šlajmer in tudi gosp. dr. Indra, kjer je bilo rečeno, naj sprejmem začasno sekundarijsko mesto.u
Jaz sedem iz utrujenosti, ne da bi hotel s tem koga prezirati.   Nato g.
grof:
nWenn ich und Herr Direktor stehen, konnen Sie auoh stehen.a
„Oprostite, g. grof, jaz že delam od 1 /27. ure in sem imel že dve narkozi, jaz sem truden.u
„Fuhlen Sie sich im Reohte, dass Sie auoh formell riohtig gehandelt haben, dies zu schreiben ?u
„Formalno? Za to 3e ne gre tukaj, jaz sem ravnal kot Slovenec in kot tak sem se čutil tudi opravičenega tako pisati, nič drugega.u
Nato  prične s sirovim, zadirlji-vim glasom:
„Antworten Sie praecise auf meine Frage, ich lasse mich in keine Polemik ein mit Ihnen.u
Ker me je ta način občevanja žalil, mu odvrnem mirno in odločno :
„Gospod grof, jaz protestiram, da se obnašate Vi tako proti meni.u
Noto mi odvrne sirovo, kakor da bi imel svojega hlapca pred seboj :
„Wenn Sie sioh so benehmen, dann verlassen Sie auf der Stelle das Spital."
Na to izjavim gospodu vodju, da odložim mesto provizoričnega sekundarij a in sem hotel oditi.
„Nein, Sie bleiben hier."
„Gospod grof, jaz si odločno prepovem tak ton proti meni.u
Nato se besno zarezi nad menoj:
„"Was sind Sie denn eigentlich, wai glauben Sie denn ?tt
„Gospod grof, to ni manira, kakor Vi občujete z menoj."
Nato je vztrepetal in zakričal: „Hinausu.
Jaz sem molče odšel.
Dr. Izo Reja.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
V manufakturni stroki vlada že sedaj skoro pol leta velika draginja, ki ima za posledico, da se je v tuzemstvu znatno zmanjšal konzum.
Na drugi strani pa vplivajo sedanje visoke cene na to, da so se razmere na trgu znatno konsolidirale ; tvorničarji, ki so do sedaj radi konkurence pod ceno prodajali blago, so prisiljeni se držati visokih cen, ako vobče še morajo kaj oferirati, kar marsikateri izmed njih ne more storiti, ker nima razpoložljivega blaga.
Znatnih sprememb v cenah v sedanjem času ni zabeležiti, odjemalce se samo pripravlja na novo zvišanje cen za bodočo jesensko in zimsko ' sezono, pri manjših naročilih pa se ; drže tvrdke zadnjih cen, dočim večjih naročil sploh ni dobiti.
Volneno blago nima sedaj odjemalcev, kolikor se ga pa potrebuje za prihodnjo zimsko sezono, je že naročeno proti znatno višjim cenam kakor lansko leto.
Platneno blago. Cene so začasno ostale nespremenjene. Ker se je bati, da bi konzum v tuzemstvu znatno padel, ako bi se cene zopet povišale, je pričakovati, da se cene v bližnji bodočnosti ne bodo več spremenile. Za zmanjšanje tuzemskega konzuma v platnenem blagu, bi se je zlasti v zadnjih mesecih močno občutilo, so se tvorničarji oškodovali z zvišanim izvozom zlasti na Nemško in v Severno in Južno Ameriko.
Bombaževine. Surovo in beljeno bombaževo blago je ohranilo svoje visoke cene, ki v doglednem Času najbrže ne bodo padle in če bi tudi   bombaževa   žetev   v Ameriki
uspela — govori se, da se bo pridelalo 13 milijonov zavojev.
Ni namreč pričakovati, da bi se Američani, ki so ob izviru, odločili za znižanje surovinskih cen, zlasti ker se po surovinah vedno bolj povprašuje. Nepričakovano, od spekulacije neodvisno padanje cen je pa takisto izključeno, ker so lastniki plantaž sami, — ki nameravajo celo ustanoviti bombaževni trust, že tako močni v svoji organizaciji, da lahko to preprečijo. Za tiskovine, porhate, hlaČevine, oksforte in kam-brike in druge enake izdelke je neizogibno, da se iim bodo prihodnji september zvišale cene od 3 do 8 vinarjev za meter. Razume se, da se bodo v razmerju zvišale tudi cene kambrikastih robcev. Takisto se morejo nova naroČila na i zgotovljeno perilo in pletenine za prihodnjo jesen sprejemati le proti zvišanju cen za 5 do 10°/0.
Bombaževnast sukanec je pridržal svoje stare, visoke cene.
Izdelki iz jute notirajo zopet iste cene, kakor v novembru. Tudi v tej stroki je opaziti, da pada konzum.
Koci. Dobavna naroČila za bodočo zimsko sezono so že oddana in blago bo notirano, kakor smo že zadnjič omenili, za 890 £2% dražje kakor lani. Naknadna naroČila še sedaj zadržujejo mešetarji, ker še Čakajo na to, kakšno stališče bodo zavzeli de-tailisti nasproti zvišanju cen.
— Dobavni razpis. O. kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo ponudbenim potom oddala dobava za čas od 1 januarja 1908 do 31. decembra 1908 kemijskih in naravnih pridelkov, baiv, lepa, hrneža, laka in druge. Ponudbe je vložiti pri navedenem ravnateljstvu najpozneje do 30. junija t. 1. 12. ure opoldne. Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Prva   češka   splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi. *ooi
Sedmi redni občni zbor delničarjev, ki se je vršil dae 21. aprila ob navzočnosti 33 delničarjev, imajočih 225 glasov in zastopajoč h nadaljnjih 2313 glasov, je podal dokaz o zadovoljivem poslovanju v minolem letu te, sicer mlade, vendar prav uspešno razvijajoče se delniške družbe. Zavoda je bilo podauih glasom poslovnega poročila o minolem letu 264U ponudb za 10,441322 kron zavarovane vsote, in za 533*36 kron zavarovane rente od katerih je izstavil 1814 zavarovalnih listin za 7,714.222 19 kron zavarovane vsote in za h33'3S kron zavarovane reote. Skupna zavarovana vsota je znašala do konca leta 1906 2 »,671*5 107 kron, med tem ko znašajo tozadevne zavarovalnine že 9^2 544"4'i kron na leto! Iz tega zelo znatnega naraščaja, ki ga izkazuje zavod vsako leto, je jasno razvidno, da ima zavod jako trdno organizacijo, ki varuje družbine koristi v vsakem oziru in katera se brani z lahkoto in prav uspešno pred različnimi činitelji, ki rušijo zavarovanja prav radi posebno pri mladih zavodih. Ako dokazuje že ta neprecenljiva okolnost, kako previd o je drnžbino vodstvo, nam potrjuje to okolnost še bolj iako mala umrljivost pri tem zavodu, katera pada od leta do leta in postaja ugodnejša. V minolem letu je bilo naznan eno zavodu le 25 slučajev smrti in znaša škoda le 1O1.O00*— kron ta znesek zaostaia daleč za onim, ki ga je bflo pr>čako vati. Premoženjsko stanje tega zavoda je postalo prav izvai rodno ugodno vsled dobro izvršene reorganizacije Razen rezerv za zavarovalnine in škode, ki so že dosegle znatno vsoto 1,6?6.*7(>07 kron, ima zavod še na razpolaganje zakl <le v delniški glavni« i vplačani v gotovini v znesku 2,0M; 000 kron, v glavnični rezervi znaHijoči 6>2.21t06 kron v kurzni rezervi znašajoči 81,168*39 kron in vsi ti zakladi so naloženi v pupi amo varnih vrednostih. Tu se jasno pokazuje upravništveno prizadevanje, ustvariti si zdrav in bogato založen zavod!
Zborovanje je otvori! predsednik gospod dr. Ton der in ko je prebral ravnatelj Kahler poslovno poročilo, je odgovarjal na stavljena vprašanja. Iz dobička v minolem letu je bila predlagana 4° B dividenda, katero je občni zbor potrdil tako, da plača zavod za kupone starih delnic po 8'— kron, za kupone novih delnic po t kroni, ker partecipirajo poslednje na dobičku le od 1. oktobra do 31. decembra. Odstopajoči upravni svetnik, g. Kohout in člani revizijskega sveta so bili nespremenjeno izvoljeni tudi za naprej Delničar, ces svetnik Tichv se je na to zahvalil upravnemu svetu za dosedanje previdno in energično vodstvo. Predsednik dr. Ton der je odgovoril, da upa, da so sedaj premagane vse težave, ki so bile na potu razvoju tega mladega domačega pod)etja tako, da bo mogel razvijati upravni svet vse svoje moči uspešno in vsestransko, dosezajoč na ta način še bol.i&e uspehe nego do sedaj. To ne bo samo v korist tega vsekakor edinega domačega delniškega zavoda, ampak tudi na korist mnogobrojnih tukajšnjih delničarjev.
in
Kdor rabi Odol vztrajno vsak dan. po se-stanju znanosti najbolje neguje zobe
usta.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni do mafiega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vn francosko žganje iw M>i ', ki je takisto bolesti uteša joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLtL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLLov preparat, zaznamovan z varnostno 'nar;)ko in podpisom 6 16-8
Pomankljiva prebava je vzrok skoro vsem boleznim. Za stalno vravnavo prebave izborno služi odlični dr. Rose balzam za želodec iz lekarnice B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnih lekarnicah. — Glej inserat. a
Rodovinski zaklad je pri obelostih lekarnarja A. Thiervja balzam in centifolijsko mazilo, katerih zdravilno moč so priznali znameniti zdravniki in ki resnično nadomešča domačo lekarno. Na tisoče zahvalnih pisem izpričuje svetovni uspeh teh domačih zdravil. Knjigo o tem pošlje brezplačno lekarna pri angelu varhu, A. Thieri v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zahtevajte _
ilnstrovan cenik
podjetja za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI. ffaUguM ti
Cena, lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti, P »raba l1 4 kr. na uro.  3911 33
Oblastveno varovano!
[ICH DlENl
AllataichterBiliM
JLTWirry»
129—23
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je
T n i e rryj e v balzam
z zeleno varstveno znamko z uuuo. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika upfc-cialna steklenica s patentnim zaklopom K 6'—.
Thierrvjevo centifolijsko mazilo
za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 'i SO. Pošilja se samo po
povzetju ali denar naprej. Te dve domači sdravili ate kot  najboljši splošno znani in staroslavni. Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Tliierrv v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih   pisem  zastonj in poštnine prosto.
Proti zoMoiu in gnilobi zob
izborno dsluj* dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno la. odetnanjuj«
neprijetno ctt«no Iz ost. 1 stekleni«« z navodom 1 K,
BI gorođnemn gospodu M. Levsttlm,
lekarnarju v Ljubljani.
VaSa izborna Melnsine ustna in zobna ▼oda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz nst in je ne prek o sij i v pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Mol as ustne in zobne vo o.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Qangl, mestni tajnik,
Metlika, 24. aprila 1906.
ž. lekarna Mil. Lautska
T LJubljani; Risljm cisti it. 1
oleg novozgrajenega Fran JoBefovefrn iubii. rooiita. 13—24
Zopet zmaga
1481 7
pri dirki
Dunaj-Celovec-Gpadec-Dunaj 730 km
Lani & Klemeni
3 prva 3 druga 3 tretja darila ,
Motorna kolesa. Voiturete.
Lauria S Element L G.
Tvornica: MtaMilokslav, tako.
Kopeli. Gorska kopel s pristnim Mačkovim Kaiserboraksom je v higienskem in kosmetičkem oziru za odrasle in otroke prav priporočljiva. Antiseptiške in beleče lastnosti Machovega Kaiserboraksa pridejo pri tem posebno do veljave.
Dobro domare zdravilo. Med
domaČimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LENTMENT. CAPSICI COMP. s „sidrom" nadomestilo za „Pain Exueller s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— ateklemca. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni skatlji in jo je spoznati po znanem sidra.
FRANC JOŽEFOVA
grenka voda.
Izvrstno odvajalno sredstvo.
Zahvala.
Podpisani odbor izpolnjuje prijetno dolžnost, da se javno zahvali vsem korpo-racijam in posameznikom, ki so omogočili s svojim sodelovanjem, da smo mogli cenjene angleške go§te — zastopnike prvih angleških časopisov — dostojno spreleti na Kranjskem. Zahvalo izrekamo visokemu deželnemu odboru, visokorodnemu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju Otonu pl. Detelu, ki je ves čas bivanja Angležev stal zvezi na strani in ji v vsakem oziru šel na roko. Zahvaljujemo se dalje cenjenemu časopisju za priobčena poročila pred in po prihodu Angležev. Posebna hvala gre dalje društvom za privabitev tujcev v Bohinju, na Bledu in Gorjah in sicer v Bohinju načelniku naduči-telju M Humeku in tajniku J. Ravhekarju ter odborniku M. Grobotku, na Bledu načelniku Jak. Peternelu, tajniku D. Repetu in odbornikom: Iv. Pretnar, V. Repe, O. W61-fling, Lergetporer, Tominc, A. Vovk, v Gorjah načelniku J. Žumer in tajniku J. Žirovnik, gg. županom Arh, Rus in Jan, gg. župnikoma J. Piber in J. Berlic. Neprecenljivo uslugo nam je napravil slavni pevski zbor »Glasbene Matice" z načelnikom gosp. prof. Štritofom in koncertnim ravnateljem g. M. Hubadom na čelu. Hvala tudi posebej vsem gospicam pevkam in gospodom pevcem, ki so se v takem vremenu žrtvovali za dobro stvar. Uverjeni naj bodo, da se bo vsled njih raznesla slava naše pesmi po svetu. Zahvalo izrekamo tudi slavnemu zboru čitalnice v Kranju in nje pevovodju gosp. V. Rusu, kateri pevski zbor je bil pripravljen sodelovati, a vsled neugodnega vremena ni mogel nastopiti. Posebno zahvalo zaslužijo gospa in gospod prof. dr. Mandl ter oskrbnik gosp. A. Kruleč, ki so z znanjem angleščine gostom pojasnjevali razmere ter jih seznanjali z našimi kraji, obenem pa kot tolmači napravili velike usluge podpisani zvezi. Istotaka zahvala gre mil. gospe Hauser in dr. Ederju na Bledu. Zahvaljujemo se tudi gg. načelnikom železniških postaj v Ljubljani, na Bledu in v Boh. Bistrici, cenjeni rodbini g. obč. svetnika Prosenca, g. ravnatelju G. Pircu, deželnemu komisarju za vinarstvo g. F. Gombaču, ki se je trudil, da smo mogli nuditi angleškim gostom izvirna kranjska vina. Končno se zahvaljujemo vsemu občinstvu v Bohinju in na Bledu, pa tudi Ljubljančanom in Kranjčanom, zlasti krasnim Gorenjkam in čvrstim Gorenjcem v uarodnih nošah, ki so veliko pripomogli, da je bil sprejem res prisrčen in slikovit. Zahvalo zaslužita tudi posestnici hotelov sv. Janez ob Boh. jezeru in Lujizina kopel na Bledu gospe Stohr in Valtrinv, ki sta glede postrežbe in prenočevanja angleških gostov v vsakem oziru popolnoma zadovoljili. Poudarjati moramo tudi, da so cenjeni angleški žurnalisti večkrat izrazili svoje zadovoljstvo in veselje, da smo jih tako odkrito, ljubeznivo in prisrčno sprejeli. Vsem torej, ki so k temu kaj pripomogli, še enkrat srčno zahvalo.
V Ljubljani, 13. junija 1907. 1993
Za odbor „Deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem":
Predsednik: Tajnik: Ubald pl. Trnkoczv. dr. Marti.
Darila.
E Upravrtištvu našega lista so poslali: Za  dražbo sv. Cirila in Metoda:
Neimenovana v Kočevju pod šifro „Narodna dolžnost" K 3 40. Hvala!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 10. junija: Anton Slabina, erevjjar, 80 let. Gradišče II, ostarelost.
Dne 11. junija: France Hrovatin, kočijaž, 66 1 et. Radeckega cesta li Vsled raka. — Emilija Gusl, nadučiteljiea v. p. Vsled raka.
Dne 13 junija: Josip Stražar, zidar, 84 1. Radeckega cesta 11. Ostarelost. Ivan Nasoroski, opekar,   54  let.   Zaloška cesta 7. Otrpnjenje
V deželni bolnici:
Dne 8. junija: Ivan Ino, črevljar, 60 let. Jetika. — Terezija Juhart, dninarica, 70 let. Naduha. - Roza Kom, kajžarjeva žena, 42 let. Myelitis chron.
Dne 9. junija: Makso Oblak, krojačev sin, 2 leti, škrlatica.
Dne 10. junija: Fran Bajt, delavec, 62 let, Diseraaia carcinomat. — Alojzij Ino, črevljarja sin, 6 let. Jetika.
Dne 11. hinila: Anton Finžgar, delavec. 69 let. Ostarelost.
Heteorolosiino porodio.
Tli In. nad morjem 06S   Srednji »racal  tlak 7S60
1	< >n opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	■ ^ o, ► li	Vetrovi	Nebo
14.	1 9. *v.	736 9	17 0	brezvetrno	obla&no
16.	7. «J.	738 4	170	al. vzh.	oblačno
rt	& pop.	738 2	2*0	sr. jjvzh.	oblačno
Srednja vderalinja temperatura: 17*2* nor-malo: 17 6°. — Padavina ? m« 218
Včeraj zvečer nevihta.
Za 3400 kron se proda
^  d     '{fc     %?s    ^ ti
ll 1 «5* f 1
i majhnim sadnim vrtom, njivo in tudi nekaj semlje ni močvirju. gooi i
Poiave se pri lastniku _ TNMim it. 30 pri LJobllaaL
Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rndečini orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
M attoni-eve Giesshubler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, več"jih fepeceriiah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
Lokal
v pritličju, obstoječ iz dveh sob, posebno pripraven za pisarno, se takoj
odda. 1886 3
Natančneje se poizve DA Marije Terezije cesti št 16,1- nadstropie.
1
Doonkl trs 9.3
pod „Narodno kavarno".
Od 16. junija do 22. junija 1907:
Palače kltojsbega česana u Pekingu.
Razpis službe.
Podpisano  načelstvo  razpisuje službo
krčmarja.
Nastop dno li septembra i- L Po
undbe se sprejema do 10. julija t. L Oiira se le na krČmarje po poklicu. Lep in gotov dohodek je krčmarju za-gc tovljen.
Vsa pojasnila daje podpisano na Čelstvo, na katero se je tndi za vsak slučaj obrniti.
KomeD, 10 janija 1907.
391,7—1
Načelstvo.
Gostilničarji
kateri se za glasbene avtomate zanimalo, naj si izvolijo pri priliki ogledati na novo zgrajeni
„Orchestrion"
ki je razstavljen v moji pisarni.
Simon Kmetetz 9911
v Ljubljani. Kolcdvorske ulice šf. 26.
Večje kupeijsko podjetje na Kranjskem išče  odločnega,   spretnega  moža za
poslovodjo.
Prosilci morajo poleg slovenščine biti zmožni tndi nemščine in morajo položiti kavcijo. Prijetna in ob zadovoljivem poslovanju trajna služba s primernimi stalnimi dohodki.
Pouudbe pod neksistenca(l na
npravn. „Slov. Naroda4*. I9'.»i-i
Hranilnica in posojilnica
v Šmarju pri Jelšah
proda  takoj   pod   ugodnimi pogoji
Japievo pslo
v Šmarskem trgu
Z njo je v zvezi mesarija in peka-
rija   obširno gospodarsko poslopje in zemljišče. StaviŠče meri 231 , a, travniki, njive in gozd nad T ha. Regni kupci — ne8pefealautje — po izvedo vse natančneje od prodajalke, do katere se je obračati naravnost.
1389 — 1
za gospode In dečke
se zaradi zapoznele sezone prodajajo daleč pod na-w w    kupno  ceno.    tfi tfl
Največja Izbira moških lustrasttb Oblek za tennis In pa damskih ba-tistastih oblek In prašnih plasčev.
Angleško skladišče oblek
O BERNATOVIČ
JLUBLJANA,   MESTNI TRO   ftt. 5.
1998-1
U       1 I veš i e^a tndi  lakiraratva, aprejme
takoj 1966 2 i
Anton Brenčič
sedlar  in lakirar,  Tolmin, GoriftkO-
Večje Število
t e s a r j e v
sprejema proti dobremu plačilu Ivan Za kotnik, tesarski mojster, Dunajska centa st. 40. 1666—13
Sposobne m zanesljive oseUe
katere želijo postranskega zasluilia kot
krajevni oziroma glavni zastopniki ali trajne službe kot potniki pri prvovrstni avstrijski
zavarovalni družbi
katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod št. 15*305 Gradec, poste restante 12. 1392—8
Tesarji
se sprejmejo takoj v trajno službo proti dobri
plaČi« 1806 3
Tnji tesarji dobe brezplačno prenočišče. Tesališče : Dunajska cesta St. 60.
ZenHev.
Gospića predloga pod „ft[. 40", ki se Je dala obvestiti pod ,M H- Wim XVIII}2" se prosi S polnim imenom in naslovom naznaniti. 2<snitev, a ko ^drava, — jpre/eta, 1990
Pismo   na   uoravn. „Slov. Jvaroda".
Tovarna za stole
Fran Švigelj
na Bregu, pošta Borovnica
izdeluje vsakovrstne stole od priprostih do najfinejših brez vsake konkurence.
Cenik na zahtevanja zastonj In franke.
3420 20
Ljudevit Borovnik
paal&ar   ▼   Borovljah <~Ferl»rl») na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusek za lovce in strelce po najr.oveiSib Bistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pra-deluje s tare samokreanice, vsprcj3m& vsako vrstna popravila, ter jih tocr.o in dobro »zvrSaje. Vsa pufike so na c. kr. presknSf-valnici in od mene preskaSooo. (luslro 18 vanl senik: zastonj 24
Zq Id let obstoječa
najstarejša ljubljanska:
posredovalnica stanovanj in služsi
G.FLUX
Sosposke ulice it 6 1974
priporoča In namrdra Ir holja*
službe iskajoče vsake vrste
kakor kuharice, hišne, krsčence, bone, prodajalke, kočlfaze, i. t. d. xsa   ijuMjiMtM   in dri»*od.
Vratna In kolikor možno hlira poatrraba khcd to vije na.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Mrl, v nedeljo 16. junija
i restavraciji ji Levn"
Marije Terezij.- cesta 16
koncert
Društvene godbe.
Začetek ob 4. uri pop. Vstop prost.
Slavnemu občinstvu se najvljudneje priporočam in preskrbljeno bode za mrzlo in gorko kuhinjo in točno postrežbo.
Obilnega pogeta nadejajo se beležim
g spoštovanjem 2003 Bati Eot, restavraterka
Bernhardinec
krasen exemplar) 2 leti star, se proda po ugodni ceni pri Jerneja Črne, Sv. Petra ceata 87. 1999-1
Kolo
Še dobro   t hranimo,   8 prostim tekom,
poceni proda        1970 1
ŠEBENIK, Spodaj a Šiška
Knezove ulice St ŽŽO.
nTCUTC Preskrbuje
Inženir In pat. posrednik
J Knopfelmacber
Dunaj, II. Fraterstrasse 37.
'lv^iim ««•;»?.     3683 3<5
fimjfnol
r£a vsako rodovin« valno' Tiinstrovano knjigo o premno I jem blagoslovu z otroki razpošilja b prepisi ?eC tisoče? j lah valnih   pisem  tajno saj ©O h v avstr. znamkah j uospa A.  K A11» A
Berlin S. W.
UndautzaM. 60
Steklenavrata
nova, pripravna za vsako prodajalno ah
za drugo porabo, se prodalo na Vodovodni cesti 28 ¥ LJubljani, 1982
Posolila! Predujmi! Krediti!
Posebno ugodno za uradnike vseh mest in činov, za vse častnike, za vse stanovske osebe. Veliki in majbni zneski po najugodnejših pogojih. Nič predizdatkov, prav zmerne obresti. Vračilo v 6' do l8 »   mesečnih  obrok h. Hitra
rt site v even. takojšnja pomoč. Najvišji zneski na dediščine, užitke, depozite, legate itd. Vprašanja oddaja pod ,,Solide Geldquelle" aaon-ena ekspedicija M. Dukes Nacbtolg., Wien I., WollzeUe 9. 19*0—2
80 Sprejmeta proti  dobremu plačilu.
Več se poizve pri Janezu Tur-šiču, slikarskemu mojstru v GirknicL 1976-2
!Bt6 3
enega vajenca
sprejme takoj v trajno delo
Leop. Leaar,
kleparski mojster na Bledu. (Gor.)
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom
C J. HAMANN
LJlBliJAM.
Perilo lastnega izdelka. ^
i
ri o v
A,
z a s t a rili o v
je lansko leto izterjala zveza „Kreditreform".
Zahtevajte zaradi izterjanja zastankov brezplačno   prospe kt   št    19  od   društva ,,Kredit-
818   reform" v Gradcu, Havdngaste 1U. 3
Razna hišna oprava
kakor omara za obešanje, omara za polaganje obleke, omara s predalniki,
kuhinjska kredenca, miza,    obešalo, zofa, nočna omarica, tridelni modroc,  2 pljuvalnika, kopalna banja
se   proda   na  Rimski   cesti   št. 10
v Ljubljani, II nadstr. desno.
Ogleda se lahko od 10. dop. do 1. pop.
ravuotam. 1944—3
Počitniški glasbeni tečaji
na glasbenih šolah 3(aiser na Dunaju.
Pripravljanje na c kr. drž. izpit. (V tekočem šolskem letu je 35 kand datov iz zavoda napravilo drž. izpit) Natančne prospekte, tndi o tečaja za kapelnice, instrumentalno ln operno šolo. oddelek za pismeni teoretlškl pouk itd. zastonj in poštnine prosto. Dunaj,
VII1 Zieglergasse 29. 1991 i
——      Za manj premožne je vee železnic obljubilo znižanje voznine. ma^m-mmi—
Spodnja Šiška.
Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu, da sen« prevzela
gostilno „Pri združenju
v Pogačnikovi hiši v Spodnji Šiški
Pofltrezala   bom   vedno   s priBtnim   dobrim  vinom  in   pivom ter vedno svežimi gorkimi in mrzlimi jedili. Gostom je na razpolago tudi klavir. Z veleapoštovanjem se priporočam
Katarina Karič
2006—1
Prihodnji četrtek, 20. t. m
ob devetih dopoldne se b. de
2000 1
na sraščiflslrili travDikih t Drapu ari Domžalah
letošnja košnja. zemlja
v last prodajala,
Plačilo po dogovoru.
ae takoj ali za avgustov termin odda«
Vprada nai se v gostilni „pri Buru" v Sp. Šiški ftt. 205.   1919 i
Za pekovsko obrtfso iftČO mlad, krepak
u
n
iz dobre rodbine. 1969—2
Naslov: 0. Karnberger, pek. mojster v Celovcn.
Kolo
katero ie še v dobrem stana in n. prevez rabljeno, se takoj kupi.
Kje,  —   pove  npravništvo „Slov. Naroda". 2002 -i
Dobro ohranjena
s stanovanji v Ljubljani s čisto letnr najemščino K 2700 se odda pod ugod nimi pogoii. — Vorašama pod „Na jemninska hiša 3555". ms-:
150 hit. dobrega belega
se proda takoj ceno in vzorci se dobe osebno ali pismeno od Janeza Ogorelc, župana v Rigoncih pri Brežicah. 1996—a
Proda iz veliko, dobro ohranjeno
V      1 1 1 ■ v v
SUHI
za gostilno in povlek za jedila. Ljubljana, Erjavčeva cesta 12
1600 1C
Polirarje
za   piauiue,   K  32*—  plače  za ioatru ment 130 cm  visokosti,  za 2 leti zagotovljeno delo, l&če c. kr. priv. dvorom tvornica  za  pianoforte  Henrik Bre mit z v Trstu, Boccaciove ulice Štev- 5 V'40 6
Popolnoma novo želez je, kakoi tndi mecesnovo vodno kolo z ±e* leznimi lopatami za
kompletno uodno im
potem 2 hvdravlična ovna, 2 se
salki, vsakovrstua kolesa za jermena, kolesa z zobmi, se dobe po zelo nizki ceni pri 1937—4
Ivanu Lenardu v Rajhenburgu  na Štajerskem
Mlad, oženjen
vrtnar
veŠČ slovenskega in nemškega jezika kateremu se obenem poveri tudi oskrb-niŠtvo  biŠe,  se  takoj  pod ugodnim: pogoji sprejme na neko posestvo na deželi v stalno slutbo. 1S71—l
Ponudbe naj se pošiljajo na upravr
„Slov. Naroda1* pod „vrtnar". Iz proste roke se proda
krasno posestvo
obstoječe iz dveb hiš, katerih ena se da poljubno razdeliti, gospodarske^, poslopja, krasnega in velikega sadne:;, vrta, njiv in lepega senčnatega dvorišča
Posestvo je oddaljeno 10 minut od kolodvora, ter je pripravno za kakega podjetnega poljedelca ali penzijo nista, posebno pa za podjetnika, kei je poleg vodna moč. Plačilni pogoji si4 jako ugodni. 1914-.
Vee se izve pri lastnika F. Fl£* rinu, trgovcu v Domžalah.
Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega
trgovina
V zvezi z gostilno Da Gorenjskem, 9€ da za vee let v najem. Na razpo
lago je prodajalna z večjimi skladišči. Hida z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno^ petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori. Pri hiši je vrt, gospodarsko pt slopje, hlev itd. Potrebuje se 5000 kron kapitala. 1952—3
Pojasnila daje društvo „Merkur* v Ljubljani.
TQC
23
ogaška Stalina
<MP - Štajersko. -
Železnica, pošta in telegraf.
Prospekti zastonj.
1898—«
Prospekte pošilja ravnateljstvo zdravilišča
Prekrasna lega, kisika poln zrak brez praha. Moderni komfort, živahno družabno življenje.
^IPopolnoma prenovljeno^.
Novo hydro-elektro-mehano-terapevtsko zdravilišča v velikem In modernem slogu — Zdravljenje z mrzlo vodo, električne svetlobne In kopeli v banjah, InhalatorlJ, celice za segret zrak, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevlh, na jetrih in ledvicah, za kronično zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protln, katšrje v požiralniku In jabeiku. Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varlh.
Nov hotel z dietetsko restavracijo in norim vodovodom za sladko pitno vodo.
Spretnega
Ključavničarja
vajenega   vseh    popravil predilnUkih
s t roje išče predilnica v Preboldu pri Celju-_ 1949-3
Kathe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do sego Čarobnih prsi. K&the VOda Za prsi se rabi samo znoanje. Zajamčeno neškod-ltivo. Steklenice po 3, 5
in 8 kron poštnine prosto.
Diskretno pošilja po povzetju
Kathe Menzel na DunaJuXVIII
Schulgasse 3, I. nadstr. 11. 683 1S
Dobro srečo!
Namesto 3 gld. 50 samo       I gld. 95
stane lepa ,;Gloria" srebrna s plombo 30 urna anker - remontoirna žepna ura, prima kolesje z lepim graviranim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo poziač. ili posrebr. verižico z obeskom, natančno idoča, za samo 1 gld. 95 kr. Dalje ponujam po zlačeno, a<) urno, (veleprima švicarsko kolesje) remontoirno uro z jepo pozlačeno verižico es. samo 3 gld. Za vsako uro 2 letno pismeno jamstvo. Po povzetju pošilja
izvoz nt iioiiA\
EZrafecv št 17.
Za neugajajoče denar nazaj. 1973 Mnogi so naročili po dvakrat-
„Ottoman"
papir za cigarete
in cigaretne stročnice se hvalijo same,
reklame zanje ni treba.
II 893—2
***** P«
pod tak* ugodnimi draga Bavtovahitat   BiaaO ja ■»varovanj«   aa   JoiU eQe a» manjšaj i Ujm I m
V tak  ftlaa  ima p«
praviw» da mi
K.
Bo velikoati druga va-njemna.
itaik
Vh
* fc *   V   Prt t L    m    -    m m*
In li*j*talt|»*9,m.M3-76 K
7THvarrftyalnira nade države
km
eigar ptaara« m t
lx>vo^« ia v
ta ifcBaihuhli
Delniška družba Združenih piUOUMen Žalec in Laški trg
izborno pivo. crno pivo,JnlUOtor".
OSST   Zaloga v Spodnji Šiški.  —  Telefon štev. 187-   TSa 1464 13
§jjO£-      PošiljEtve na dom sprejema restavrater gosp. E. KriiSnik „Narodni dom", Ljubljana. (Štev. telefona 82.)
Izdeiovatelj vozov
FRANC VISJAH
Ljubljana, Rimska cesta štev. 11.
priporoča svojo bogato zalogo novih in te rabljenih 134—24
O 55 O v.
Viktor Tolazzi,
zidarji mej^ter in
5taubni podjetni!^ poprej na Bledu
prevzame in izvršuje vse v njegovo stroko spadajoča dela ter se
si. občinstva vljudno priporoča. 1977
V§akdo   6vo| lastni tisk
Z mojimi tiskalnimi aparati s kavčukovimi črkami lahko vsakdo takoj tiska: posetnice ali naslovne karte, avize, okrožnice, uradna povabila i. t.d.
Enkratna sestava omo^očuje na tisoče odtiskov. Cena z vsemi pritiklinami:
1239-10
60 črk 90 črk 120 črk
K
K K
i*-;
1- 40;
2- :
354 črk 468 trk 650 črk
K 6. ; K 7-2 ; K 10 — ;
140 črk . . K 2-40; 211 črk . . K 4-; 255 črk . . K 480; 809 črk . . K 12-—. okusn i izvršena gumasta štampilja do 4 vrst besedila, neomejene stanovitnosti v elegantni kaseti z vedno trajnim barval n ikoni.
«X.  LPAVillSOn,  tvornica za stampilije in livarnica gumastih črk. Ceniki zastonj. — Dnnaj I 22AdIer£asse 12. Podružnica rOiesi na Ruskem. — Zastopniki se iščejo.
Razglas.
Karel grof Lanthieri, graščak v Vipavi, proda iz proste roke
od svojih v katasterakih občinah Ljme in Javornik ležečih
W*y gozdov
v izmeri 268 ha 51 a 77 m- in 490 ha 38 a 65 m-, vpisanih pod vlož. št. 970 kranjske deželne deske, in sicer:
1. del na Nemca cenjen na.......K 18000- —,
2. del Adamova kaša, Crtež in Uhani vrh cenjen na K 40.000 —, 3  del  vrh Naderta,  Iiadnov vrh, Smrekov vrh in
Lipov vrh cenjen na........K 70 000_,
4. del Nad novim svetom in Trajni grič cenjen na K 70 000—'
5  del Nad travnim vrhom cenjen na   ....   K 30000-_,
Kdor   želi   kaj   kopiti, naj  se oglasi  pri   g>zdnem  OSkrbnistvu V ffrušici dne 21., 26. ali 28. Junija t. 1. m si ogleda v prodajo namenjene dele. Pogoji prodaje poizvejo se pn gozdnem oskrbnistvu v Vipavi.
Vipava, dne 10. junija 1907.
Luschka mp.
1978—1
Dovoljujem si slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvoril
trgovino z mešanim blagom
- v Ejubljani, na Zaloški cesti it. 15. -
Zagotavljam slav. občinstvo, da bom njih željam vsestransko ustrezal, se istemu vljudno priporočam za obilen obisk in nakup špecerijskega in manufaktnrnega blaga.
Z naj'odličnejŠim spoštovanjem
19D6-1
Božidar Pavčič.
Zadnji teden!
1986
Panorama International
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 16. junija do vštete sobote 22. junija 1907 :
Ostende
CJcnt IT)ccl5cIn.
yfrjfć>rt   \< '/t/C <ychnc\ /?c <'('/!i in X"<2^~r<'*s//ii*c /JCtevatt /ni/.src c*č>rncyc>
r> poročam
perje in puh
najbolj&e kakovosti  po nizki ceni. 88-24
ČERNE.Graveur
Anton Šare
zaloga belega blaga in izdelovanje perila
o Ljubljani, So. Petro cesto 8.
Razglas.
Deželni odbor kranjski otvarja s tem splošno ponudbeno razpravo
glede
zavarovanja deželnega gledališkega poslopja v fjubljani proti požaru.
Vsa stavbna vrednost z inventarno opravo vred znaša po izvršenih odpisih 402.500 K.
Kolekovane in zapečatene ponudbe, katere je na ovitku opremiti z nad-pisom: „Ponudba za zavarovanje deželnega gledališkega poslopja", se morajo vložiti
do 1- novembra t. 1. 12 nre opoldne
pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega.
Ponudbe morajo dalje obsegati izrecno izjavo, da so ponudniki natančno vpogledali pri deželnem stavbnem uradu razpoloženi zavarovalni predlog ter da brez pridržka pri poznajo, da je popolnoma v soglasju s stavbnim stanjem.
Od deželnega odbora kranjskega v £jubljani,
dne 14- junija 1907. 1983—1
Za razširjenje šolskega poslopja na Dol. Zemonu pri II. Bistrici na 21.707 K 65 vin. proračunjena dela in dobave, se bodo oddale potom
javne zmanjševalne dražbe
dne 30. junija 1.1, ob 2. uri popoldne v šol. poslopja na DoL Zemonu,
Pismene ponudbe je doposlati z nadpisom: „Ponudba za prevzetje zgradbe šol. poslopja na Dol. Zemonu. Zraven tega je dodati kot vadij 5° „ stavbnih stroškov v gotovini ali v pa v pupilnovarnih vrednostnih papirjih.
Podpisani krajni Šol. svet si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v šoli na Dol. Zemonu.
3(rajni šolski svet v Dol. Zemonu,
dne 11. junija 1907.
r.r^5—l
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta. Odhod iz Ljubljane jni. žel.:
4-88 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8 septembra.)
708 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
©•05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
11-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž.
I "OB popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
S.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7'lO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 35~zvecer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10-40 ponoči Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano jut. tel.:
8.37'zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. 8"4G zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
II SO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
11*18 predpoldne. Osebni vlak izJ'Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2*32 popoldne. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6-50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod Iz Ljubljana drl. kolodvor:
7*28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. lOfjo ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
©•46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika.
IO 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika.
6IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
9 gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo iivršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR it S. Povzroča, da postanejo lasje dolgi In gosti, odstranja prahaj in vsako kotno bolezen na glavi.
Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalniu in pri znalnie  Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček  3 K SO h, l i    2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom
PETER JURIŠIC
II 1266 0
lekarnar v Pakracu Štev. 66 v Slavoniji.
4682-14
Čisto glavo
Krepke živec
povzroči redna raba
Zdrav spanec
z
§ jabolčnika
Precej ceneje!
Novina!
Jfaiftttejša in najprijetn e jša osvežilna pijača aa plesovih.
- JURI SCHICHT deln. dr. u
^      Oddelek „izdelovalnice za Ceres" Ustje na LabL M
iia Štor
v   1'roHOriiovih  lllIOM.il  št« £5
Najvsča zaloga moških, damskih In otroških eivljor, čifljBt za lawn-teniris In pristnih
gcioserskiti go?stih čevljev.
Elegantna
•2 In 1666
jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
Fl CHTENIN
Od
mrčesa
9G-11
pohištvo, posoda, domačo žival', vrtne in cvetlične naprave se popolnoma
=z^=^^= očistijo__-—
Fichteninom
n (pata in obl. zavar. žužeičje milo)*
Edini
pomoček za zanesljivo In odločno uničenje vsakršnih mrcesov in njih zalege.
Dobiva se povsod. Kos stane 30 vinarjev.
I. ovstro-ogrske izdelovalnice za Fichtenin:
KAREL EBEL * Co.~
Opava.
GLASBA
jVtuzika ^ c o o o o
Dajpopnl. koračnica z besedilom
Fr. Kmocha.
Piano 1 E, orkester 3 K, vojaška godba 2 K 50 vin., tambnraški zbori 2 K 50 vin., gosli solo 40 vin., dvoje gosli 60 vin., gosli in piano 1 K
40 vin., citre 80 vin.
■V   i « O tisoč.
Usa^emu h^omadu ie koračnice je nova koračnica žr. J/mocha ya piane  oopolnoma [<-        yasionj priložena.
I
k
Sijajen uspeh je dosegel
salonski album
edicije M. U.
Cena K 180.
VSEBINA :
1. Ascher, Croyez-moi! Melodiia.
2. Ascher, Danso andalouso. Kaprica.
3. Baderzevvska, Molitev device.
4. Egghard, Mon Bjou
5. Egahard, Emma. Valse elegante.
6. Fararger, L'adleu Nocturno. 7 Ketterer, Valse des flours.
8. Ketterer, Srebrne ribice.
9. Lefebuty Weiy, Samostanski zvonovi.
10. Oesten, Vožnja na saneh.
11. Oesten, Planinski zvončki.
12. Richards. v tujini Romanca.
13. Richards, Samostanska kapelica.
14. Wollenhaupt, Feu Foliet.
Eleg. vez. K 3V80.
19(i6-2
Seznami zastonj.
Če se znesek vnaprej pošlje, pošilja zastonj trgovina muzikalif, velika izbira, zaloga klavirjev
fflojmir Urbanek, Praga
Jungmannova tr. 14.
Palača Hlavka.
v
A. KUNST
-o- Ljubljana
Židovske ulicah.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dama, gospode In otroke je vedno na Izbero.
Vsakršna naročila   »s izvršujejo točno in po nizki ceni. Vi« mere ae shranjujejo in zaznamenojejo, — Pri zunanjih *   naročilih naj ie blagovoli vaoree vpo-
<
4 4 4 4
afTVVVVTf ITfvTfflf f VfIVtffVf»
= iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiii minulimi"
Uatanovljeno leta 1845.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna = na par,--
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidno cone.
- iMiiiiHiiiiiiiiHiiimiiiiiimmimiiiiiuMiHiiiiiiiiiimiMiiiiiiimii
C*3
Spredaj ravnu oblika,
ne tišči i!A. želodec.
priporo&a v največji izberi
jUojziJ persch6
. v LJubljani
I       Pv««f Škofijo ft*. 21.
/nrVIVv!' PW
Vsak dan svež
sladoled
in
ledena kava
se dobi
Važna!   ^ Važno! |
gospodinje, trgoves is živinorejca.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenina itd. tud po Kneippu, ustna vode In lobnl praiak, rlbjs olje, re-dilns In poslpaln* moke aa otroke, d šave, mila in sploh vso toaletne predmete, fotozraAene Aparate in |iotr^b«elnr, klrurglčna obve-zlla vsake vrsta, sredstva za dezinfekcijo, vosek In paste za tis Itd. — Velika zaloga najfinejšega rumu in
konjaka. — Zaloga tvežlh ml« urralntli vod In soli) za kopel.
Oblastv. kences. oddaja strupov.
Kam t4lvlitoi*a|ee
popobrj    priporočljivo:  grenka aol, dvolna sol, aollter, anejan, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila ae izvfiajojo točno in solidno.
-+* Drogerija t*- 24
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice šli.
Kupuj«) po ztajTliJl eeztl razna
zelišča (rože), cvetje, korenine, semena, skorje itd Itd.
Pozor, gospodje trt mladeniči!
V svoji lekarniSki praksi, ki jo iivršojem Že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in laz, proti Upadan {n brk in las >n to je KAPILOR zt 1. On deloje, da lažje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kotno bolezen glave.
Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo prizaalmc in zabvalnic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom        1256 I 0
PETER JURIŠIĆ
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji.
Književna novost!
Rado
: Znanci.
Ta nova knjiga našega priljubljenega hamoriata obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broš. K 2'—, eleg. v platno vezana K 3*—, po poŠti 20 vin. več.
Založništvo L. SCHVVENTNER v Ljubljani
Prešernove ulice štev. 3. 58-32
Avstro-amerikanska čevljarnica
v £ j ubijani, Prešernove ulice št. 50
prodaja sezonske novosti moških, damskih in otroških čevljev
po jako znižanih cenah.
Le prue ur^te izdelel^i. ^^^^^^^^^^^^^^^ =^=======  1975 P^lilja       preti pcuzetju.
Jfotel Uega-Spod. Šiška.
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam sporočiti, da sem poskrbel za svoje cenjene goste lf 1 ff fi f 1*   k*   jim   ie vedno na razpolago.
AlU V lli Ob nedeljah  n praznikih ie
—— poskrbljeno za igralca. -
Priporočam opetovano svoja izborna bi-zeljska in istrska vina ter priznano najfinejše  vedno  sveže mengeško pivo,
kakor tndi priznano dobro knhiojo.
Z velespoŠtovanjem vdani
Anton Maver, hotelir.
Obenem si usojam naznanjati, da imam v tem li teiu večje števiio sob za letoviščarje, ki jih oddam za primerno ceno. Eno izmed sob pa želim za-meniti 8 primerno sobo v kakem obmorskem kraju, kamor želim p« slan
svojo obitelj. 1938-3
UečKrat suknns, v ognju pociniiane žičoste pletenine
posebno pripravne za ogra-ditev parkov za divjačino, vinogradov, drevesnic itd., v varstvo proti zajcem, za pasje obore, varstvo proti toči,
fazanerije, ptičuIbe in pt C je kletke, najboljše ograje za lavn tcnnis, do 3 metrov širjave, za Rabitzeve stene in monirake gradnje itd. itd.
Mreže ae iidelujejo v Sirokosti pentelj od 13— If0 mm in V različ-
n h debelostih žice m se sele potem, ko so spletene, v ognju
pocinkajo, zatorej ne rjave in so prtcej stanovitn^jse, nego žt- iz pocinkane žice izdelane. Tudi v ogn^u pocinkano jekleno cgrajno Zr        žico z bodicami različnih debelosti dobavlja najceneje
Hutter & Schrontz, m. mm Dunoj
tvornica sitovino in    g&>      VI. okraj, Wind-klobučevin. sukno muhlgasse St. 20-
Prirodni vzorci in vsakršnakoli pojasnila zastonj in pošt.~prosto. Specialiteta: pat. maček za sneg iz pecink tel. pločevine.
12
25
f
SVETOVHOSLAVNI
298-32
RNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANGA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
Svoji k s volim
Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico
naj se obrne na trgovino % železnino 1085—20
"■SJS3I2?1 FR. STUPICA v LJUBLJANI •Satfli.'
Edino tam »e dobi vedno svež portland In roman cement iz alovečih tovarn dovško in trboveljske. Mreže in žica za ograje, travniške brane, plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za žito, oprava za mlekarne ter vae poljedelsko orodje.
Glavno in edino zastopstvo za celo Kranjsko na  zadnji  poljedelski  razstavi v Zagreba s prvim darilom odlikovanih
slamoreznie, mlatilnlc in gepeljnov. Amerikanski stroji za ko in j o in obračanje mrve vedno v zalogi
Svoll k svojim!
Szantnerievf črevlii
Največja zaloga
za gospode, gospe, dečke in deklice. —^——
7ennis črevljev Amerikanskih črevljev i?5°d!
Otročjih črevljev v Daibo'ižih ob'ibah-
f omlftdsaske novosti.
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Prvo in največja zaloga črevljev no Kranishem F. SZANTNER
Ljubljana,      Šelenburgove ulice 4. ^ Ljubljana.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.    Zunanja naročila točno proti povzetja.
Sar. trpi na padavici, krCih in drugih 3ive - ib boleznih, naj zahteva o tem broBuro, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja prlv. Srhwanrn-ApotheUr
FranklVurt »*- 91.      2514 44
Resna ženitna ponudba.
Na kako kmetsko posestvo na Kranjskem ali na slovenskem Koroškem bi se rad priženil mladenič, star 31 let, s 0000 K premoženja  Vzel bi dekle ali
tndi vdovo z enim otrokom, staro 22 do oŠ iet. Za tajnost se strogo jamči. Pismene po nudbe do 30. junija 1907 pod »Št. 244" Ljubljana, glavna pošta restante. 1808-3
EHBBMEHEHEHBBEHEHEHEHfflfflEH
m
Občudovanje
vzbuja povsod novi
„TitoMa"
Dflrnl brzopralni stro].
jVI unge
V tretjini prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroj! Pranje
je zabava! Perice sploh ni treba 1 Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54 — naprej- Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Zastopniki se iščejo.
Titanla Uerke, uels št. 75, Gor. Austrijsko.
Specialna tvornica za parne pralne stroje, ovijalnike, brzopa-rilnike za živinsko krmo, sejalne stroje in separatorje. 1235 10
povsem iz kovanega železa, z valjci iz trdega lega.
Cene od K 40 — do K 100 —
Petletno jamgtvo.
OeprcmočljiVe
pelerine
(za tarijtike in lei>)
is velblodje dlake ali lodna, ja gospe, gospode, deklice in deč/(e v najboljši kakovosti
priporočata
1413-7
Qriear $
^^^^ IT)ejae
Ljubljana, prešernove ulice9
Dobra ^al^ariea
je izšla   *«i»i,«iu je izšla
7 zaloffiti Lav. ScDWB»lflBrja t LjiUjnL
Dobiva se samo vezana; cena 6 R, po pošti 8 K 55 h.
Obseza na 576 straneh vež nego 1300 re-
ceptov za pripravljanje najokusoejSia Jedi domače   in   tuje    kuhe,    ima   8 fino koloriranih
tabel in je trdno in elegantno ▼ platno vezana.
Hvali jo vse: knharica 8 svojega strokov-njaškega stališča, literarna kritika zaradi lepegr lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi nh .• • cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige
Ustanovljeno 1.1870
SEB. UNTERHUBER
Lastnik Fr. Bentiue
Tovarna cementa v Weissenbachu. Tovarna cementnih izdelkov in
umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
v Ljubljani, rta Dunajski cesti štev. 73
i
nasproti topx^i6axsls:o T7-ojašra.ioe
—  (telefon štev« Ž73) -==
Orehe, suhe gobe, kumno, oves
ter sploh vse deželne pridelke kupuje Anton Kolenc v
Celju.
647 SO
Lovske mške
vseh   sistemov,   priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom, priporoča  127 23
Peter Wernig
o. kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem Ceniki zastonj in poštnine prosto.
i
Pred
se priporoča v izvršitev vseb kamnoseških del iz umetnega kamenin (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone! grobne spomenike itd. stopnice po naročilu narejene z železno sestavo,
cementne cevi (rore) z vloženo iičnu pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci /.a tlak po cerkvaby» hišah, boderkih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje
betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romancement iz
Weissenbacha. — Proračuoi stroškov zastonj in počtnine prosto.
nakupom
si oglejte velikansko  - *
sukneno zalogo <%>
n. Miklauc
v Ljubljani, Špitalsk 24 ulice ste v, 5.
O Stanki pod ceno I
i
Podružnica
c. kr. pri v.
avstrijska kreditnega zavoda za trgovino in obrt v
1959-1
Franca Jožefa cesta štev.
sprejema  depOZl'te  V  upravo  in V  varstvo,   izplačuje   brez provizije   kupone   in  izžrebane  efekte, oskrbuje brezplačno
revizijo pri žrebanjih in oddaja
E-DEPOSITS
pod lastnim zaklepom stranke.
26
Prva domača slovensko pivovarna G. AUER-jevih dedičev
MBHaaUtfUBt v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 «,„«, jafej^a
marčno Divo v sodcih in steklenicah
priporoea slavnemu občinstn in spoštovanim gostilničarjem svoje Izborno
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirkularjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno izvežban uradnik v tej stroki.
Naslov   v   upravništvu „Slov. Naroda-.
Kupuj pa „le v steklenicah"!
V IJ ii »i i J i« ct i pri ico-* |m»<I tli :
1323-9
Iv. Fabiana nasl. Anton Korbar. F. Grošelj. Adolf Haaptmann. Kari c. Holzer. Ant. Jeeminek.
Fr. K ham. Ant. Kane, drog. Mihael Kastner. Edmund Kavčič. Henrik Kenda. Josip Kordin.
Anton Krisper. Peter Lassnik.
I. Perdan. Vašo Petričič.
Leskovic & Meden Kari Planinšek.
A. Mehle.
P Mencinger.
Josip Mihelie
A. M.
a.
Sušnik. K. Supan. šarabon.
I.JE.\Vutscheija n. Viktor Schiffer. M. Spreitzer. Anton Stacul. Fran Stupica. Ferd. Terdina.
Po vseh  drugih krajih na Kranjskem so zaloge povsod tam, kjer so
obešeni „Zacherlinovi" lepaki.
MOET^> CH AN D O
je šampanjec 5 na1v1š3ega dvora__ in
s ar istokracde Ustanovu eno 1743-
Glavno zastopstvo .
Svetovna razstava St. Louls 1904: najvišja odlika „Grand Prix".
Globin
Je najboljše in najfinejše
čistilom čeulfc
Dobiva se povsod.
Edina tvornica Fric Schulz jun. n 17 deln. družba v Lipskem. V99 2
p
b
M
3
e
It
& C
fl
JE v
X
s
* o m t
m
9 *» S S
; *
e
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
tiči največ t ohranitvi, pospeševanju in t uravnavi prehavljanja ter odstranitvi nadležnega -a-prtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in u- •• -Dih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljenje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani »iiane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehla-jenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Kosf bnlsam za ieiodee iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
0
fl varilo \~wm
Vsi deli embalaže imajo postavno de-ponovano varstveno znamko.
(■lavna znlotd
Marna B. FRAGNER-ja v Pragi,
e. In kr. dvornega dobavitelja
=   ,,prl  rrnem  orlu" =
Praoa, Mala Strana, ogel Merudove ulice 203. Po poiti ra-ipošilja io vsak dan.
Cela steklenica 2 K. pol stekleuice 1 K.
Proti vpoSiljatvi K 150 se posije mala steklenica in za K 2 80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8 — 4 velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avatro-Ogerake.
V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Plccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-a      detschlager, J. Mayr. 1477-4
Dobro in ceno!
•S o
v Ljubljeni, ^tritorjcuc ulice £
priporoča
n©i>o$ti
l
konfekcije sa dame in deklice, bluy, deških oblek, modnega blaga 3a dame in gospode, voile, batisi levantin, garniture; najboljše belo blago 3a perilo in vsakovrstne preproge.
£elidna postrežba! 1341-u
^ojnižje cen«!
Vzorci na zahteuonje poštnine prosto!
Dobro in ceno.1
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrecno poudarjati ime »Kathreiner?«
Ker se Vam sicer utegne primerit/, da dobite man vreden posnemek brez vseh vrlin, 5 katerimi se odlikuje   Hathreinerjeva kava.
Zakaj le
Hathreinerjeva Hneipp< slad na kava
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj i okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreiner-jevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih 2 napisom: >Kathreinerjova Kneippova sladna kava« in s sliko župnika Kneippa
kot varstveno znamko.
3
o
I
si
Sprejmejo se zastopniki.
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekarni In zaloga peći, ponudijo vsako poljubno množino
patentiranih
zarezanih strešnikov
„Sistem HflRZOLA"        (Stomtfalzzlejel)        „Sistem MAMOLA"
Barva: «) rdeči naravno iganl, b) crno impregnirani, -■V   NajllčneJSe, najcenejše In najpreprostejše strešno kritje. ~M
Vsaki strešnik se zamore na lata pribiti ali pa s tlao privezati, kar je gotovo velike važnosti
la kraje, ki trpe po modnem vetrn in burji.
Vierea In prospekte foUfeaM na iallo prespUčno.
706—31
Takojanja in najaenaaUrrej** po«*r«iba.
fipretmelo ae laetopnlki.
Iadajatelj in odgovorni urednik: Bftito Fnitoaleaiiek.
Laatnina in iak BNarodne tiakarne".