Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija Litija sP LITIJSKI občan /2003 070.485 d I i___1001130,3 NOVICE IZ OBČINE LITIJA IN OBČINE ŠMABTNO _____________________________ Lahko ga berete tudi na inlernel naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco Prvomajsko srečanje občanov Šmartna! Občina Šmartno in društva iz Javorja vabijo vse vrha in od Snežnika do Pohorskega pogorja, občane Šmartna ter ljubitelje Javorja, da se udeležite Prireditev se bo nadaljevala z obveznim prvomajskim zanimivih prireditev, ki bodo organizirane na golažem, nastopom folklorne skupine, tamburaškega predvečer prvega maja in za prvi maj 2003 najavorju. ansambla, ponovitvijo gledališke predstave in Poleg postavljanja mlaja in kurjenja kresa bo na gasilske vaje. Seveda pa bomo za dobro vzdušje predvečer prvega maja Kulturno društvo Javorje poskrbeli tudi z glasbo in izbrano gostinsko ponudbo, uprizorilo gledališko predstavo (komedijo) na Natančnejše informacije o dohodih na Javorje, prostem. Starejši člani gasilskega društva pa bodo prikazali gasilsko vajo z obnovljeno, 100 let staro, gasilsko brizgalno. Za prvega maja bo vse občane, po uvodnih taktih godbe na .pihala, ob 9.00 uri nagovoril župan šmarske občine. Po nagovoru bo župan odprl in povabil vse ljubitelje narave na zanimivo 5 km dolgo pot, ki poteka po meji med Občino Šmartno in Ivančno Gorico. Pot ponuja izredno lep pogled na parkirnih prostorih in časovnici prireditve bodo Dolenjsko in Zasavje, ob lepem vremenu pa se na objavljene v naslednji številki občana in na spletni poti pogled odpira od Triglava do Trdinovega strani www.smartno.net. Iz uredništva... Ste proti ali za, notri ali zunaj... ni važno, tudi v Občanu Vas bodo dosegla razmišljanja o NATO in EU tematiki. Pravzaprav zadnji hip, če že ne prepozno. Ste prepričani, odločeni? Kakorkoli že, ne dvomim, da ste ZA življenje: boljše, kvalitetnejše, varnejše, strpnejše. Tudi vsi, ki Vas prepričujejo o čemerkoli, so ZA življenje, ZA mir. Vsaj tako pravijo. Ampak tu se že pričenja filozofija: življenje jemljemo tako ali drugače, prepričani, da je naša interpretacija sveta in edina pravilna. Na misel mi pride reklamni slogan, ki si ga malo prikrojim: Življenje je vsak dan manj vredno oz. važno je zaslužiti, važno je sedeti v prvi vrsti. Se tudi Vam zdi, da ste zeb majhni, ko poslušate novice iz sveta? Da, majhen je tudi Občan. Predvsem po obsegu strani. Razlog je seveda v financah. Spet in spet... kako so se stvari skuhale, ne bomo razglabljali, dovolj je le, da povemo, da tudi pri nas dogovori nič ne štejejo oz. da je beseda vsak dan manj vredna. Dobesedno. V Občanu smo se dolžni posloviti še od letošnjega Pusta, objavljamo pa še vrsto zanimivih prispevkov: o regijski deponiji v občini Hrastnik, kamor bodo vozili tudi naše odpadke, o varstveno delovnem centru v Mengšu (gradili naj bi ga tudi v Litiji), mlade iz Šmartna opozarjamo na razpis Društva prosti čas, spet pa smo ponosni na šahovske uspehe Jureta Plaskana. V Občanu naši bralci dostikrat javno sprašujejo, opozarjajo, zahtevajo. Ponavadi je beseda v časopisu naslovljena na predstavnike lokalnih oblasti, župane, vodstvo, izvoljene skratka, potem ko so bralci že obupali nad ustaljenimi potmi. Priznati pa moramo, da se odgovorni ne odzivajo na vržene rokavice. Je to kultura, brezbrižnost, ignoranca? No, kakšna izjema pa vendarle je... tudi v Občanu. Uživajte v pomladi, soncu, miru in medsebojni naklonjenosti! Andreja ŠTUHEC Po nekaj s snegom skopih zimah je letošnja poskrbela kar za 60 smučarskih dni na smučišču Dole, ki so jih še posebej izkoristili naši najmlajši. Dobra zima je Dole spremenila v mali smučarski raj Smučišče na Dolah je v letošnji sezoni zadihalo s polno močjo. Dobro pripravljeni na sezono so organizatorji že jeseni izvedli redna vzdrževalna dela na nekaterih sklopih vlečnice in teptalcu snega. Dokončala se je tudi investicija »frekvenčnega regulatorja«, ta omogoča regulacijo hitrosti vlečnice, kar je dobrodošla novost predvsem pri začetnikih, saj jim sedaj lahko prilagodijo hitrost glede na njihove sposobnosti. Poleg tega pa ta nova investicija omogoča tudi to, da vlečnica na uro prepelje več smučarjev, kar je skrajšalo čakanjevvrsti. Društvo Sožitje Litija in Šmartno V CENTRU ZA USPOSABLJANJE IN VARSTVO INVALIDNIH OSEB V četrtek, 6. marca, je g. Pavel Smolej skupaj z drugimi člani Društva Sožitje Litija in Šmartno organiziral ogled Centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Mengeš. Učenci, starši, strokovni delavci in drugi člani društva so si najprej ogledali varstveno delovni center, v katerem je 98 varovancev. Dnevno prihajajo na delo, njihovo osnovno vodilo prideluje, da upoštevajo sposobnosti in usposobljenost vsakega posameznika, ob novih delih in spoznanjih pa ohranjajo pridobljeni nivo znanj, spretnosti in delovnih navad. Center deluje že 25 let in v svoje delo in življenje vključuje ljudi z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju pa tudi ostale, ki zaradi svojih motenj niso zmožni dosegati običajnih delovnih rezultatov. Ogledali so si Uidi bivalno enota Naša hiša, ki so jo odprli leta 2002. V njej stanuje in živi novo življenje 32 stanovalcev Zanje pomeni preselitev novo družino in nov dom, ki ga do sedaj niso imeli ali uresničitev želje po osamosvojitvi, zapustitvi primarne družine in življenja v novi skupnosti. Edina skupna želja vseh navdušenih obiskovalcev je bila, da bi tudi v Litiji in Šmartnem čimprej začeli graditi varstveno delovni center. Predvidenabkadjaje namestil, kjerstoji stara Gore n č eva hiša Nekateri naši člani nimajo več staršev,drugi pabise radi odselili in zaživeli po svoje. Društvo Sožitje bo prisluhnilo njihovi želji in iskalo lokacijo (staro šolo ali zapuščeno hišo) za stanovanjsko skupino. Osebe s trajnimi motnjami v duševnem razvoju niso zmožne za samostojno delo in življenje. Za polno in srečno življenje potrebujejo enake pogoje kot vrstniki, zaradi svoje drugačnosti paše vse tisto, karpripomoreknjihovemuuspešnemu razvoju. Upamo, da bodo Društvu Sožitje, Osnovni šoli Litija, Občini Litija, Občini Šmartno in Območni organizaciji Rdečega križa pomagale Uidi druge institucije in omogočile tudi našim drugačnim občanom polno in srečno življenje. Marjeta MLAKAR-AGREŽ SLOVESNOSTI OB DNEVU ZASTAVE Letošnja že tradicionalna prireditev ob dnevu Zastave bo 6. aprila v Spodnji Slivni pri Vačah v počastitev prvega izobešanja narodne zastave Slovenije, ki je bila 7. aprila 1848 v Wolfovi ulici v Ljubljani. Letos slavimo že 540 let narodnih barv belo - modro - rdeče, ki so bile vzete iz grba dežele Kranjske. Prav tako vabimo vsa društva in vse druge družbenopolitične organizacije, ki imajo svoje prapore, na »Parado praporov«, ki bo istega dne ob 12. uri v GEOSSU. nadaljevanje na strani 4 Prispevke pošljite do 10. APRILA 2003 na naslov: TiskarnaACO, C.D.K. 39,1270Iitijaalipo faxu: 01/89^53 54, oziroma po e-pošti: tiskama.aco@siol.net PROJEKT SPODBUJANJA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA S POMOČJO POKLICNE VZGOJE V OSNOVNI SOLI-PODROČJESTROJNIŠTVA Spoznavanje poklicnih interesov V letošnjem šolskem letu 2002/2003 na OŠ Šmartno poteka projekt poklicnega izobraževanja s pomočjo poklicne vzgoje v osnovni šoli na področju strojništva, katere nosilec je Zavod Izida. V njem sodelujejo Gospodarska zbornica Slovenije, Zavod za zaposlovanje, Ministrstvo za šolstvo. Na lokalni ravni sode-lujemo s Srednjo tehniško in poklicno šolo Trbovlje in s podjetji Kovinska galanterija Bojan Železnik - Litija ter Kovikor - Mala Kostrev-nica. Projekt podpirata občina ter Center za razvoj Litija. nadaljevanje na strani 6 Litija je v napovedanem času v Litijskem občanu resnično pustno zaživela. PUSTNE PRIREDITVE V LITIJI Na debelega pusta dan v četrtek je velika množica ljudi pričakala skupino pustnih kurentov in vragcev kot so dejali našemljeni Ptujčani. Seveda sta bila prisotna tudi gospodar in gospodarica, ki sta simbolično postregla prisotne Lilijane z dobrotami, domače vinske kapljice In domačim kruhom, zaseko in mesom iz zaseke. Prav prijetno je bilo videti to veliko množico domačinov, ocenjevali smo, da se jih je zbralo okoli 500 do 700 v starem delu Litije. Na debelega pusta dan v četrtek je velika množica ljudi pričakala skupino pustnih kurentov in vragcev kot so dejali našemljeni Ptujčani. Seveda sta bila prisotna Uidi gospodar in gospodarica, ki sta simbolično postregla prisotne Lilijane z dobrotami, domače vinske kapljice in domačim kruhom, zaseko in mesom iz zaseke. Prav prijetno je bilo videti to veliko množico domačinov, ocenjevali smo, da se jih je zbralo okoli 500 do 700 v starem delu Litije. Na pustni petek se je tribuna Športne dvorane napolnila z obiskovalci željnih smeha in satire. Po moji oceni je bil zadovoljen vsak obiskovalec. Tof - Tone Fornezzi je pripeljal ekipo humoristov, plesalcev in tudi Zasavce, ki kot nekakšna legenda nastopajo na tem odru že vrsto let V skoraj 2 urnem programu je bilo resnično dovolj humorja za vse obiskovalce. Poseben aplavz je doživela tudi skupina Pehte, Bedanca in Brajdimirain Berte s svojim nastopom. Tema je bila pač takšna, kije trenutno aktualnavSloveniji. Predstavili so problematiko vstopa Slovenije v NATO. V soboto je dvorana prišla do polnega izraza ob nastopih najmlajših pustnih mask na otroškem pustnem ŽIV-ŽAVU. Ob prostovoljkah DPM iz Litije in dobrih voditeljev Helene Lovše in Boštjana Poglajna je ob prijetni glasbi popoldne minilo kot bi trenil. V poznih večernih in nočnih urah je prišlo do izraza resnično pravo pustovanje za odrasle v dvorani v Litiji. Dvorana je bila v parterju polna mask. Organizatorja pa sta pustni ples popestrila s prikazovanjem pustnih karnevalov na filmsko platno. V zgodnjih jutranjih urah so zamrli zadnji takti glasbe, ko so se maškare odpravljale k zasluženemu počitku in se srečevale z maškarami, ki so odhajale na počitek iz Gostilne -1 ' v KUl UVUUMKk JJUUUf KI OKUŽI LVMVI LUtjC, KjvT SCJC ZOTUU) rekordno število obiskovalcev, zato jeprostora za vse skoraj zmanjkalo. Kovač in Puba Kovač. Povsod po Litiji je plesalo in tekmovalo po moji oceni okoli 1000 do 1200 mask. nadaljevanje na strani 4 SLS iSKD ČAS JE ZA DOGOVOR 0 DELITVENI BILANCI Minilo ježevec kot tri mesece od konstituiranj a obeh občinskih svetov, vendar ni zaznati še nobenih resnih aktivnosti za pripravo delitvene bilance med občinama Litija in Šmartno pri Litiji. Občinski svet v Šmartnem je v januarju imenoval komisijo za pripravo delitvene bilance medtem, ko je v postopku tudi predlog imenovanja podobne komisije tudi na občinskem svetu vLitiji. Čas tu ni zaveznik, ampak je po mnenju Slovenske ljudske stranke Litija potrebno čimprej pripraviti izhodišča, jih predhodno potrditi na obeh občinskih svetih in na podlagi le tega pripraviti končni predlog za sprejem delitvene bilance.Vsako odlašanje bo prej dodatno oteževalo končni dogovor,ki pamorabiti sprejemljiv zaobeobčini. Pri tem je potrebno poudariti, da je bila odločitev za oblikovanje dveh občin sprejeta predvsem, da se bo na ožjem območju lažje zagotovilo uresničevanje temeljnih nalog, kijih mora zagotavljati lokalna skupnost in hitra oziroma pravočasno sprejeta delitvena bilanca je predpogoj zato. Vsled tega v SLS Litija pričakujemo, da bo delitvena bilanca med občinama Litija in Šmartno pri Litiji sprejeta še pred počitnicami. Težave se bodo pojavile že pri sprejemanju obeh proračunov za letošnje leto, kjer še niso dogovorjeni kriteriji pri javnih zavodih in javnemjpodjetju, kaj je skupni interes, razdelitev obveznosti za nazaj in še bi lahko našteval. Cas je, da se takoj pripravi in sprejme delitveno bilanco,če hočemo, da bosta obe občini pridobili in seveda pospešili razvoj in kvaliteto življenja občank in občanov. Franci ROKAVEC NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Kar nekajkrat sejeta tema pojavila na straneh Občana. Ker občina odlok grobo krši vsa leta od uveljavitve sprememb leta 1992, je bila pobuda, da se nadomesti s samoprispevkom, nato da se ukine in končno v II. številki letošnjega Občana »da naj občinska uprava v 3 mesecih pripravi nov odlok, ki bo spoštoval določbo o 5o% vračilu sredstev mestnim in krajevnim skupnostim«. 00 N.Si je omenjeno problematiko obravnaval že v preteklem letu, vendar naša izjava o tem ni prišla na strani občinskega časopisa. Nesporno dejstvo je, da se Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnegazemljišča v občini Litija, Ur.list št 24 od 22.5.1992 v 5.členu glasi:«Evidenco vplačil nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se vodi po krajevnih skupnostih. Evidenco vplačil po krajevnih skupnostih pripravi in vodi Republiška uprava za družbene prihodke, EnotavLitiji.Zbranasredstvavposamezni krajevni skupnosti se v višini 50% nakažejo na ŽR krajevne skupnosti, 50% zbranih sredstev je namenjen za financiranje skupnega programa Sklada stavbnih zemljišč. Sklad bo 50% zbranih sredstev nakazoval KS vsakega zadnjega v trimesečju za preteklo trimesečje.« Določilo člena je povsem jasno in nedvoumno, zato so ga pristojni organi dolžni spoštovati in izvajati. Občina Litija je dolžna krajevnim in mestni skupnosti 50% zbranih sredstev zaves čas od uveljavitve odlokanaprej.Očitnoso zataj ili vsi nadzorni mehanizmi in sploh ni bilo resnega poskusa, da bi odgovorne prisilili k spoštovanju in izvajanju odloka. Ker občina Litija odloka ne spoštuje, so KS dolžne uveljaviti svoje pravice, prav tako tudi nova občina Šmartno - v delitveni bilanci. OO N.Si Litija in Šmartno tgjf Vesti iz parlamenta Poslansko vprašanje poslanca SLS Francija Rokavca Na 23. redni seji DZ sem zastavil poslanski vprašanji ministrici za gospodarstvo dr.Tei Petrin in ministru za obrambo, dr.Antonu Grizoldu. Prvo vprašanje ministrici dr. Petrinovi je povezano z vprašanjem, kaj bo storila Vlada RS za rešitev problematike usnjarske industrije. Konkretno v obratu Industrija usnja Vrhnika, obrat Šmartno, je bila lanskega decembra na začasni, t.i. prisilni dopust poslana večina celotnega kolektiva, ki šteje 328 zaposlenih. Zavedamo se, da gre za vprašanje, ne samo 328 občanov oziroma njihovih družin, ampak je s tem povezanih neposredno okoli 1000 ljudi in celo širše območje. Zato sem vprašal omenjeno ministrstvo, kaj bo storila država v zvezi z reševanjem dolgoletne problematike usnjarske industrije v naši državi. Vemo, daje v programu prodaje državnega premoženja tudi prodaja tega deleža Industrije usnja Vrhnika. Ali želi vlada ohraniti usnjarsko industrijo v Sloveniji? In če želi, kaj bo storila za njihovo tehnološko usposabljanje in konkurenčno nastopanje na svetovnih trgih? Drugo vprašanje pa sem ponovno postavil ministrstvu za obrambo in poudaril, da sem že v mesecu januarju postavil pisno poslansko vprašanje, na katero sem dobil odgovor s katerim pa nisem zadovoljen. Konkretno gre za problem ukinitve izpostave za obrambo v Litiji in prenos te dejavnosti kot izpostavo v Trbovlje. Oba občinska sveta: Občina Šmartno pri Litiji in Občina Litija sta tej odločitvi, ki je bila sprejeta mimo volje in odločitve omenjenih dveh občin, ostro nasprotovala in zahtevala takojšen razgovor s pristojnimi organi ministrstva. Od tega časa je minilo že enajst dni, ministrstvo pa še vedno ni posredovalo nobenega odgovora. Dejstvo je, da je ta organizacijska povezava nepragmatična saj se je Litija vedno nagibala k Ljubljani. To pomeni, da bo določena zadeva občana najprej posredovana v Trbovlje, potem pa v nasprotno smer proti Ljubljani. Poleg tega je odločitev ministrstva za obrambo nesprejemljiva tudi zato, ker je bila Litija vedno v okviru ljubljanske uprave za obrambo, ne pa trboveljske. Tudi zaradi nove reorganizacije na področju zaščite in reševanja se občanke in občani v obeh občinah upravičeno sprašujemo, ali ni to del »tihega scenarija« oblikovanja bodočih regij. Zato bi še enkrat želel, da se takoj izpostavi kontakt z obema lokalnima skupnostma in najde ustrezno rešitev. Oba občinska sveta sta predlagala revizijo te odločitve in zato tudi upravičeno pričakujemo najprej pogovor, potem pa tudi smiselno, bolj ustrezno rešitev. Poslanec DZ Franci ROKAVEC Mladinski svet Litija Delovna skupina za ustanovitev Mladinskega sveta Litija vabi: • društva, • zveze društev, • podmladke političnih strank, ki imajo najmanj 70% članov vodstva in 70% članov v starosti od 15 do 29 let in opravljajo javno koristne dejavnosti za otroke in mladino, da se udeležijo ustanovnega zbora Mladinskega sveta Litija, ki bo v 2.4.2003 ob 18 uri v veliki sejni sobi v stavbi Občine Litija. V primeru dodatnih informacij pokličite: 041-388-661 ali pišite na maktito@yahoo.com. Vljudno vabljeni! LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SICVENUE NATO, DA ALI NE? DA! Bliža se 23. marec, ko se bomo slovenski državljani spet podali na volišča. Tokrat nas čaka referendum, na katerem se bo vsak posameznik odločal ali se strinjaz vstopom Slovenije v zvezo NATO ali ne. Pri tem vprašanju je največji problem v tem, daje javnost premalo informirana o tem, kakšna skupnost je pravzaprav NATO. Vse prehitro namreč prihaja do sklepanj in zaključkov, da gre za skupnost ki temelji na vojaški agresiji ter da je docela amerikanizirana. To sta trditvi, ki jih pogostokrat slišimo s strani raznih razpravljalcev, vendar še zdaleč ne držita. Napačnost prve trditve argumentiram z dejstvom, daNATO temelji na miroljubnem in demokratičnem reševanju sporov po diplomatski poti (vojaška agresijaje zadnjamožna opcija), drugo pastem, da NATO ni amerikanizirana skupnost, pač pa je ZDA le ena od članic te skupnosti. Poleg tega pa je NATO v tesni zvezi z Uradom zakoordinacijo humanitarnih zadev pri OZN in je doslej nudil pomoč pri mnogih naravnih katastrofah in drugih kriznih situacijah. Spomnimo se samo, npr. poplav v Ukrajini, potresavTurčiji,koneckoncevpanesmemovozadje postaviti tudi dogajanj na tleh bivše Jugoslavije in pomoči NATA pri tem, ki je v bistvu rešila oz. prekinila morijo na tem območju. Kaj bo članstvo v NATO konkretno pomenilo za Slovenijo kot majhno in mlado državo? S političnega vidika je to lahko naš ponos, kajti za uspešen vstop moramo izpolnjevati določene pogoje in trenutno držimo v rokah vse adute. To bi pomenilo predvsem ve čj o obrambno in nacionalno varnost Pogosto je slišati kritike, da npr. Irska in Avstrija nista č krnici NATA, pa sta kljub temu zelo stabilni državi. To je sicer res, vendar se je pri tem treba vprašati ali ima Irska tudi takšne sosede, s katero bi imela tako nemirne odnose kot jih imamo mi s Hrvaško? Odgovor je jasen - nima. Glede Avstrije pa je treba vedeti, da Slovenija ni tako velika in vplivna država kot naša severna soseda. Torej so takšne kritike popolnomaneutemeljene. Naj dodam še to da je Slovenska vojska v procesu profesionalizacije, kar pomeni da v prihodnosti (po vstopu Slovenije v NATO), pri nas ne bo več »prisilnega« služenja vojaškega roka, saj bomo imeli profesionalno vojsko. Za poklic v njej pase bodo ljudje odločali zavestno, poudarjam zavestno (!), kar je vsekakor bistveno bolj demokratično in racionalno. Nenazadnje bi poudarila, da potrebujemo stabilno in močno obrambo, ki jo bomo imeli po vstopu v zvezo NATO. Zato so tudi povsem neustrezne izjave kot »mir, ne nato« in podobne. Treba se je zavedati, da živimo v nepredvidljivem svetu in obdobju, kjer so prisotni razni interesi. To pa je razlog več, da smo realni in razmišljajmo razumno, ter da se bomo na referendumu odločili za varno prihodnost Slovenije. MLD, Mojca KOPRIVNIKAR strankamladihslovenije SAfS www.sfns.si LO SMS Litija in Šmartno PROTI vstopu v zvezo NATO Bliža se čas referenduma o priključitvi Slovenije v zvezo NATO. V množici argumentov zagovornikov vstopa v NATO imata največjo težo le dva argumenta. Večja varnost in pa predvideni nižji stroški obrambe v Natu, ki pa ne zdržita kritične presoje. Vstop v NATO Sloveniji ne more zagotoviti večje varnosti, prav nasprotno, vojaško zavezništvo z ZDA bi nam prineslo kvečjemu nove grožnje, da bi tudi Slovenija lahko postala tarča maščevalnih terorističnih napadov. Večjo varnost nam zagotavlja le gospodarska in politična stabilnost regije zato podpiramo vključitev vEU. Zveza NATO ne zagotavlja večjo varnost pred morebitnim vojaškim napadom, saj 5. člen pogodbe Severnoatlantske zveze ob morebitnem napadu na članico ne zagotavlja vojaške podpore, kot nam napačno razlagajo zagovorniki vstopa Slovenije v zvezo NATO, pač pa samo nedefinirano pomoč, o vojaški intervenciji se članice lahko naknadno odločijo ali pa tudi ne. Dokaz za to je teroristični napad naZDA 11. septembra 2001,ko se članice Nata nikakor niso mogle dogovoriti za vojaško pomoč največji in najpomembnejši članici. Vlada in ministrstvo za obrambo trdita, da so izdatki za obrambo evropskih članic Nata nižji kot pri nečlanicah in da bodo zaradi tega tudi za Slovenijo ti stroški v Natu nižji. To je laž. Po podatkih Rand študije, ne katero se nenehno sklicuje vlada so izdatki za obrambo nevtralnih evropskih držav bistveno nižji kot stroški držav članic Nata in sicer so povprečni stroški pri nečlanicah l,3%BDP,pri članicah pa 2,5 %BDP torej skoraj dvakrat toliko! Ker se vladi prepričevanje na podlagi običajnega merila (odstotek BDP) ni izšlo so se v propagandnem Natopisu poslužili zavajajočega prikaza porabe obrambnega denarja v nevtralnih državah na prebivalca. Slovenija je tako v letu 2000 porabila 179 $ na prebivalca, nevtralna Irska 229 $ in Avstrija 262$. Vendar so v teh prikazih zamolčali, da so porabile članice Nata še veliko več, Francija recimo 785 $, Norveška 815 $ in ZDA kar 897 $ na prebivalca. Obrambni minister Grizold trdi, da bo treba v primeru, da ne vstopimo v zvezo NATO takoj povečati znesek za obrambo na 3,5 -4 % BDP. To je lažna propaganda podobna tisti njegovi izjavi o obveznem služenju vojaškega roka za ženske. V SMS ocenjujemo da bo vključitev v zvezo NATO zahtevala zvišanje obrambnega proračuna Republike Slovenije za najmanj 50 odstotkov! Zato Lokalna odbora SMS Litija in Šmartno pri Litiji pozivata vse občanke in občane obeh občin, da se udeležijo referenduma o vstopu Slovenije v EU in NATO in glasujejo za vstop v EU in PROTI vstopu v zvezo NATO! LO SMS Litija, LO SMS Šmartno pri Litiji MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA Uroš Kramberger s.p. C.D.K. 35, 1270 Litija GSM: 031/632-962, FAX: 01/898-52-86 • PVC in ALU okna • vrata, rolete, senčila • police, gar. vrata Nudimo vam kvalitetno vgradnjo ter ostala zaključna dela. BALEI A PREDSTAVNIŠTVO ZA: » ■ *«—— ■HHIebetij metal kowe SDS ZAKAJ PODPIRAMO ČLANSTVO SLOVENIJE V ZVEZI NATO? Zveza NATO je nastala leta 1949 in povezuje tiste države, katerih voditelji so ocenili, da njihovi državljani delijo iste vrednote. In ker delijo iste vrednote, so jih pripravljeni tudi skupaj braniti. NATO je nastal v času, ko je po zgodovinskem in moralnem porazu fašizma in nacizma v Evropi, pa tudi širše, svetu grozil nov totalitarizem. NATO je bil zato zasnovan kot organizacija za obrambo svobodnega sveta proti tej novi nevarnosti. Vrednostni temelj nastanka in delovanja te organizacije se kljub številnim reformam in kljub spremenjenim okoliščinam po padcu berlinskega zidu ni spremenil. Kose danes sprašujemo: članstvo Slovenije v NATO - da ali ne, moramo predvsem razmisliti o prednostih, ki jih naši državi prinaša vključitev v severnoatlantsko zavezništvo. Koristi, ki jih bo imela Slovenija od članstva v zvezi NATO, so številne. Naj naštejemo le nekatere: večja stopnja nacionalne varnosti, soodgovornost in soodločanje o varnostnih vprašanjih in izzivih v Evropi in svetu, krepitev ugleda in pogajalske moči Slovenije, utrditev statusa Slovenije kot nefizične države z nizko stopnjo poslovnega tveganja. Posredne koristi pašo vključenost v znanstvene, tehnološke in informacijske tokove najrazvitejših držav ter dolgoročno znižanje potrebnih izdatkov za obrambo. Članstvo Slovenije v zvezi NATO pomeni umestitev Slovenije v politični in varnostni okvir najrazvitejših zahodnoevropskih držav in držav Severne Amerike, krepitev ugleda in prepoznavnega mednarodnega položaja naše države, pogajalske moči ter utrditev varnostnega in mednarodnega položaja Slovenije v Evropi in svetu. Članstvo Slovenije v NATO pomeni tudi utrditev mednarodne identitete Slovenije kot demokratične, miroljubne in v povezovalne procese usmerjene države. Nobena država si danes ne more sama zagotoviti optimalne nacionalne varnosti, zato je potrebno mednarodno povezovanje in sodelovanje. Svet postaja čedalje bolj soodvisen in Slovenija ne more ostati izolirana in brezbrižna. Zato so naši razlogi, za vključitev v kolektivno obrambo, ki nam jo zagotavlja zveza NATO, še toliko večji. Slovenija trenutno res ni vojaško ogrožena, vendar nikoli ne vemo, kdaj bo. Zato bi bito zelo neodgovorno do sedanjih in prihodnjih rodov, če bi to kolektivno varnost zavrnili. Eno od ključnih vprašanj, ki se pojavljajo znotraj te dileme, je, ali je NATO Sloveniji v tem trenutku potreben. Na to vprašanje je možno dati podoben odgovor, kot smo ga leta 1990 in leta 1991 dali na vprašanje tistih, ki so takrat spraševali, ali je slovenska vojska potrebna. Nekateri so od nas in od takratne vlade celo zahtevali, da predstavimo slovenski skupščini dokaze o tem, da nas misli Jugoslovanska ljudska armada napasti. Dejali so, dokler tega ne vidimo, ne verjamemo, da je slovenska vojska potrebna. Približno na enaki ravni so zdaj vprašanja, ali je NATO potreben, češ ali nas kdo ogroža. Če bi natančno vedeli, kdo nas ogroža in kaj lahko prinese prihodnost, potem verjetno tudi takih dilem ne bi bilo. Slovenci smo v novejšem času dokazali, da vemo, kaj je dobro za nas in kaj je nacionalni interes. In ko gre za odločitev o tem, ali naj Slovenija postane članica zveze NATO, gre v vrednotnem smislu za podobno odtoči te v, za kakršno je šlo, ko smo se odločali za osamosvojitev. Gre za nadaljevanje te odločitve. Zato smo prepričani, da se bomo na referendumu 23- marca2003 premišljeno odločili in glasovali ZA članstvo Slovenije v zvezi NATO. .. Soočenje argumentov za in proti vstopu Slovenije v NATO in EU Poslanski večer v znamenju NATA V ponedeljek, 9.3.2003, je na poslanskem večeru poslanca SLS Francija Rokavca s pomočjo uglednih gostov in ostalih sodelujočih potekalo soočanje argumentov za in proti vstopu Slovenije v NATO in EU. Na večeru so sodelovali: dr.Janko Deželak, državni sekretar na ministrstvu za obrambo, Ivan Oman, nekdanji član predsedstva RS in prvi predsednik slovenske kmečke zveze in Sonja Bukovec, direktorica Agencije RS za kmetijske trge. Uvodoma je svoje razloge, predvsem za vstop Slovenije v EU in vlogo kmetijstva pri tem, predstavila Sonja Bukovec. Predstavila je vlogo Agencije RS za kmetijske trge pri vključevanju Slovenije v EU. Poudarila je, da je članstvo v EU pomemben vir sredstev za kmetijstvo in podeželje, saj naša država ni sposobna plačevati tolikšnih subvencij, kot jih trenutno za posodobitev in prestrukturiranje našega kmetijstva potrebujejo slovenski kmetje. Cilj na področju kmetijstva pa je izboljšanje ekonomskega položaja kmetov in posodobitev koncepta kmetijstva in podeželja. Razloge za vstop Slovenije v zvezo NATO pa je predstavil Janko Deželak. Poudaril je, da mora v naši državi nacionalna varnost postati vrednota, ki pa se lahko doseže le, če to storimo sami ali z vstopom v NATO, ki pa je bolj racionalna, uspešnejša in cenejša rešitev. Dejal je tudi, da je nevtralnost Slovenije možna ni pa izvedljiva. Zelo pomemben se mu zdi argument, da bi graditev lastnega obrambnega sistema pomenila najmanj dvakrat večje stroške kot pridružitev zavezništvu. Zaveda se, da Slovenija nima ustrezno opremljene vojske, nima ustreznih oklepnih in zračnih enot. Slovenije sicer trenutno nihče ne ogroža, ne smemo pa pozabiti na vire ogrožanja v svetu, mednarodni terorizem, odsotnost kontrole nad posedovanjem orožja za množično uničevanje, biološko orožje. Omenil je tudi pozitivni gospodarski vidik, ki bo Slovenijo po vstopu v NATO uvrstil med ekonomsko bolj zanimive države za tuje investitorje in okrepil slovensko gospodarstvo. Svoje argumente predvsem proti vstopu Slovenije v NATO pa je predstavil Ivan Oman. Strinja se z vstopom Slovenije v EU, glede vstopa v NATO pa je dejal, da ne smemo pozabiti na negativne posledice, ki jih bo Sloveniji prinesel vstop. Zavedati se je potrebno, da ukinjamo lastni obrambni sistem, kar se mu zdi napačno, saj je hranitev domovine velika vrednota. Spominjal se je leta 1991 in velike vloge teritorialne obrambe ob napadu na Slovenijo. Zaskrbljujoče se mu zdi tudi morebitno vključevanje naše vojske v vojaške operacije po svetu in meni, da se bomo 23. 3. odrekli svoji suverenosti. Prepričan pa je tudi, da bo članstvo v NATO za Slovenijo pomenilo stalno nevarnost vojne. Po predstavitvi stališč gostov se je med udeleženci razvila burna razprava in soočanje stališč in argumentov predvsem o vprašanju vstopa v zvezo NATO. Stališče do EU je bilo pozitivno in enotno, naklonjeno vstopu v omenjeno organizacijo. V razpravi glede vstopa v NATO je bilo slišati mnogo argumentov pro et confra; da se ZDA ne sme enačiti z NATO; da je NATO odslužil svojo vlogo; da je vstop najbolj racionalna rešitev za Slovenijo, čeprav ne najbolj všečna; izražena je bila tudi zaskrbljenost za ohranitev slovenskega jezika in identiteto slovenskega naroda. Razprava je trajala pozno v noč, bila je pozitivna, ne v smislu prepričevanja ampak v predstavitvi argumentov za in proti in dejstvu da bo morda pripomogla k lažji odločitvi sodelujočih na razpravi na referendumu 23.3.2003. Petra HIRŠEL LITIJSKI SREBRNIK spomin na pridobivanje srebra v litijski topilnici Primerno darilo za vsako priložnost! Fondacija Villa Litta Občani KS Marno dali zeleno luč za regijsko deponijo Krajani KS Marno v Hrastniku so 24. januarja sprejeli sklep o prekvalifikaciji lokalne deponije Unično v regionalno deponijo. Med občinami podpisnicami, ki bodo uporabljale oz. odlagale odpadke na regionalno deponijo je tudi občina Litija. Do pričetka prihodnjega leta morajo podpisnice uvesti tudi ločeno zbiranje odpadkov. Župan občine Hrastnik Miran JERIČ je predstavil stališče občinskega sveta. Pred sprejetjem regijskega konceptaje potrebno organizirati javnopredstavitev projekta v KS Mamo. Zgradi se drugafaza deponije Unično. Sredstva zagotovijo občinepodjnsnice, glede na številoprebivalcev in MOP iz sredstevproračuna RS. Na lokaciji deponije mora delovati tudi regijska kompostama in sortirnica suhe frakcije. Občine podpisnice so dolžne nadomestiti del bivših vlaganj v deponijo Unično, najkasneje do pričetka izgradnje II. faze. Občinepodpisnice so dolžne uvesti hčeno zbiranje odpadkov dol.1.2004. Zagotovljena mora biti količina odpadkov najmanj 0.3m3/ letno naprebivalca. Ustanovi se konzorcij, ki ga sestavljajo direktotji komunalnihpodjetij. Konzorcijpripravi in uskladi potrebnodokumentacijozaizgradnjo2.fazedeponijeUnično in pripravi podlage za ustanovitev gospodarske družbe za ravnanje z odpadki; Občinepodpisnicemorajotakojpristopitikpripravinovihali obstoječe dokumente spremeniti o lokaciji nove regijske deponijepoletu2022. Deponija Unično se prekategorizira v medobčinsko deponijo za območje občin podpisnic Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Laško. Krajani krajevne skupnosti Marno soglašajo s predlaganim projektom regijskega ravnanja z odpadki in prekategorizacijo občinske komunalne deponije v regijsko pod pogoji in sicer: Krajanom KS Marno se zagotovi brezplačno deponiranje odpadkov na deponiji Unično. Občanom vasi Unično se zagotovi ekološka renta. Občina in svet KS Mamo sklenetapogodbo o vlaganjih v infrastmkturo in drugih ukrepih za izboljšanje bivalnihpogojev. Če do leta 2022ne bopripravljerm nova lokacija regionalne deponije, bo občina Hrastnik deponijo Unično zaprla za dovoz odpadkov iz drugihobčininzačelapostopekzaponovnoprekategorizacijo v občinsko deponijo. Iz navedenga so točno razvidni sklepi in stališča občinskega sveta občine Hrastnik ter sklepi, ki šobili sprejeti na občnem zboru občanov KS Mamo 24. januarja 2003. Iz vseh je razvidno, kaj vse bo na regionalnem odlagališču, iz katerih virov se bo financiralo, kakšne pravice so si občani zagotovili in tudi scenarij, če ne bo novega odlagališča do leta 2022. V Litiji, kot veste, smo tako rekoč nekaj minut pred dvanajsto, kjer je zelo malo pripravljeno na trenutek »D«. Nimamo urejenega točenega zbiranja komunalnih odpadkov, nimamo ekoloških otokov. Ni nobenih informacij, s katerimi bi občane, šole, ustanove, podjetnike obveščali in jih pripravljali na novo situacijo, predvsem akcije v šolah, vrtcih, trgovskih podjetjih itd. Predvsem bi bilo zanimivo slišati finančno konstrukcijo odvoza odpadkov v novih pogojih, kaj vse so službe v občini storile za zmanjšanje odpadkov na izvoru teh (predvsem komunalno podjetje). Ali so sklenjeni dogovori s posamezniki o prevzemu sekundarnih surovin (bo steklo zopet porabljeno za zasipavanje raznih jarkov)? Sprašujem župana Mirka Kapljo, kaj s svojimi svetovalci načrtuje na področju ekologije, posebno na področju komunalnih odpadkov, razen to, da se bomo vključili v regijsko deponijo Hrastnik, in ali že razmišljajo, kje bo nova regijska deponija po lem 2022? Ciril Golouh AzSA KDAJ BO NASLEDNJA USKLADITEV POKOJNIN? V februarski številki litijskega Občana pisec sestavka z gornjim naslovom končuje: (J'' »O vsem tem se bo potrebno resno zamisliti.« Sestavek bi moral biti namenjen stranki DeSUS na državni ravni, ki v vladajoči koaliciji podpira politiko vlade, katero pisec v imenu občinske organizacije iste stranke upravičeno kritizira. Ali je namen sestavka, da bi bralci Občana dobili vtis, da se omenjena stranka zavzema za pravice upokojencev, čeprav je očitno, da temu ni tako? Vlada na plečih sedanje generacije upokojencev, ki so mnogi z žulji zaslužili skromno pokojnino rešuje zavožene javne finance, pri tem pa jo podpira stranka, ki naj bi zastopala interese upokojencev. Res se bo potrebno zamisliti! Rudi VIDIC KEMIČNA ČISTILNICA 0 Matjaž BRODAR Trg na Stavbah 7a, 1270 Litija Tel.: 01/8985-223. GSM: 041/480-814 e-maii: čistilnica. litija@siol. net NOVI Michelin Pilot Šport Določuje nove meje vašemu izjemnemu vozilu in omogoča precizno športno vožnjo v vsakem trenutku. S svojim sistemom Spremenljive Kontaktne Površine (VCP) in s čvrstim asimetričnim dizajnom tekalne plasti Pilot Šport zagotavlja povečani užitek in varnost na mokrih cestiščih. r/=f *hkA Najboljše lastnosti so tiste, ki trajajo avtotehna W!§ in Mahkovic Spodnji log 27 pri Litiji Tel.: 01/8974-888 Cenjene stranke obveščamo, da bomo v mesecu APRILU pripravili A K CIJ 0 20% znižanja cen storitev čiščenja VSEH VRST BUND! DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka 8h - I2h in od I4h do I8h ob sobotah od 9h do I2h Povečanje oU^ občinskih davkov V februarski številki vašega časopisa je svetniška skupina SLS Litija v svojem prispevku “Kakšen je smisel povečanja občinskih davkov?” o nadomestilu stavbnega zemljišča zapisala “Ključno pa je vprašanje, ali s povečanjem višine točke ne dajemo podporo državi, ki ji na ta način preostane manjši delež za poplačilo izravnave primerne porabe občini Litija.” Navedena trditev ne drži in to smo pojasnili svetnikom že naseji občinskega sveta. Slovenske občine prejmejo v povprečju lemo na prebivalca 11.454 sit iz davkov na nepremičnine, kamor sodi nadomestilo stavbnega zemljišča. Občina Litijapaprejmefe4.747sitnaprebivaka-tojefc4l % glede na povprečje slovenskih občin. Višina točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se je od leta 1997 realno zmanjšalaza tretjino. S sklepom občinskega sveta se je višina točke za leto 2003 revalorizirala z lanskoletno inflacijo. Slovenska vlada je na 8. redni seji dne 13.2.2003 sprejela izračun primerne porabe občin in zneskov finančne izravnave za leto 2003. S tem je določila tudi minimalni obseg višine nadomestila stavbnega zemljišča. Občine, ki imajo višino točke določeno nižje od minimuma, bodo prejele manj prihodkov, občine z višjo to č ko nadomestila za uporabo stavbnegazemlj išča pa več prihodkov. Občina Litija z novo višino dosega vladni minimum. Občinam, ki bodo realizirale več prihodkov, kotjih je predvidela ocena vlade, se višje realizirana sredstva ne bodo upoštevala v obseg lastnih prihodkov za izračun pripadajoče finančne izravnave, in bodo za ta sredstva bogatejše. Tistim občinam, ki bodo zbale manj sredstev, kotjih je predvidela ocena vlade, pase pri izračunu lastnih prihodkov upošteva, kot da so dejansko zbrale sredstva v višini,kot jo jev okviru izračuna primerne porabe določila vlada. Država bo privarčevala le pri občinah z nižjo točko za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, nikakor pa ne pri litijski občini. Mirko KAPLJA, župan Občine Litija Kdo je pokojničin svojec Veronika Ostrež iz Golišč nad Jevnico pri Kresnicah je 06. januarja nenadoma obležala. V torek smo poklicali v litijski zdravstveni dom in dežurno zdravnico ga. Jaretino dr. obvestili o materinem stanju, zatrdila je, da gre verjetno za virozo in da naj ji damo banane ter čaj. Naslednji dan spet pokličemo in spet dobimo omenjeno zdravnico, ta nam je razložila, da viroza pač traja deset dni. Vprašala nas je, ali bi mater lahko pripeljali na pregled, a ker je težko sedela, smo prosili, ali bi morebiti lahko ona prišla na dom, pa je odvrnila, da se ji ne zdi potrebno. Potem je govorila tudi z materjo po telefonu in mati je bolj pomirjeno odšla v posteljo. V nedeljo, 12. januarja, sem poklical v ZD Litija in zopet se je oglasila omenjena zdravnica ga. Jaretina dr. Dogovorila sva se, da jo pripeljem na urgentni oddelek ZD Litija, kjer sem omenjeno zdravnico čakal 40 minut. Zakaj je ga. Jaretina dr. bila na obhodu, k moji materi pa ni mogla, ali je imela morda osebni opravek, ali dela razliko med pacienti, ali ji je ovira razdalja do daljnih bolnikov, ali ni s srcem v svojem poklicu in ali ima ta poklic zaradi uglednosti drugih? Ko se je vrnila, jo je pregledala, in ker ni opazila nič nujnega, jo je poslala domov. Napisala pa ji je tudi napotnico za bolnišnico dr. Petra Držaja, kamor naj bi jo odpeljali, če bi se ji stanje poslabšalo. 13. januarja smo poklicali rešilni avto in mati so odpeljali v bolnišnico dr. Petra Držaja. V sprejemni je bila sestra zelo neprijazna, začela je negodovat nad materjo: “Kaj čakate? Začnite, da se preoblečemo!”, oče je sestri rekel: “Moja žena je v veliko večji težavi kot ste pa v tem trenutku vi, ga. sestra!" Ali je to sploh pravi način za sprejem bolnika v bolnišnico, ali je to sploh prava priprava bolnika za nervozni svet medicine? Zato ljudje odlašajo pri svojih obolenjih in čakajo na zadnje trenutke mučilnega tekočega traku bolnišnice dr. Petra Držaja. Zelo hitro so izvidi pokazali, da je kila ukleščila črevo in šele tu se je odvila resnica materinih bolečin in posegli so po hitri rutinski pomoči. Ob branju tega bi se morala ga. Jaretina dr. zamisliti nad svojim delom in dajanju diagnoz prek telefona, a ni dovolj žalostno, da je ZD Litija mašilo nestrokovnega zdravniškega osebja. Ob 18.00 istega dne je oče poklical in je neka sestra povedala, da so jo odpeljali v operacijsko sobo. Iz operacijske sobe naj bi prišla okoli 21,00-tako je bilo rečeno, ob 23.00 še ni ležala na intenzivnem oddelku. 14. januarja pokličem ob 06.10 zjutraj v intenzivno in dobim neko pristojno v intenzivni sobi. Povprašal sem jo za okrevanje moje matere. Slišal se mi je tako nezbran, razuzdan, tako umeten odgovor: “po tretji uri smo dodali kisik, sicer pokličite ob 08.00, ko bo prišla zdravnica”. Ob 08.30 kliče oče in mu neka zdravnica v intenzivni odgovori antiretorično:« Vaša gospa Ostrež je pa umrla!« (s takšnim tonom, kot, da smo komaj čakali ta stavek). Še istega dne smo dobili neuradne informacije, da so ji dodali kisik in da je umrla zaradi infarkta. Očetu je bilo povedano, isti dan v bolnišnici, češ da je operacija uspela in da se je bolnica po operaciji prebudila in zelo dobro počutila oziroma celo zabavala in to je bila za nas zbadljiva izjava. Če je bilo s strani bolniškega osebja to izrečeno je to laž, to dejanje je dežurna sestra ob njej zadnjo noč lahko le sanjala. In kako ste lahko brez naše vednosti še enkrat posegli z obdukcijo po mrtvem telesu matere, ste v njenem telesu ponovno iskali svoje napake, ali je bil ob njej vrtec bodočih zdravnikov? Po uglednih republikah imajo večje spoštovanje do povoženih psov in mačk in kam mi potem sodimo vprašajte se. Te bolniške izjave so vse bolj lobirale. Ga. Jaretina dr. iz litijskega zdravstvenega doma pravi da, se ne čuti odgovorna za materino smrt, jaz pa lahko rečem, da je velik sokrivec smrti. 31. januarja ob 18.10 sem jo poklical v ZD Litija in jo vprašal: “Kako se ne počutite kriva, saj je njo in nas zavedla vaša diagnoza?” V tem trenutku imam jaz bolečino, morda boste kmalu na mojem mestu, hvala in lahko noč. V svojo obrambo je izjavila, da smo se izgovorili na slab avto. Zakaj imajo družbeni avto, ki je namenjen za obolele, ali ga mogoče uporabljajo za osebne potrebe, ali sploh ima direktor ZD Litija na vpogled potni nalog, ker delavka, svojega dela ne opravlja korektno, rezultat je jasen. Kako mora ga. Jaretina dr. izjaviti, da ima čisto vest, mati pa je umrla drugi dan po njenem fizičnem pregledu. Ga. Jaretini dr. je oče omenil v sredo 08. januarja: "kaj če je s kilo kaj narobe?” pa ga je neodgovorno preslišala. Odgovorim ji lahko, dokler bo zdravstvo tako dobro plačano in spodkupljeno, in dokler ne bodo sankcije pri napakah, bodo imeli mediji še članke. Če bi ljudje že poprej oglaševali napake zdravnikov, bi prav gotovo moja mati preživela v bolj odgovornih prostorih zdravstva. Hvala ga. Jaretina dr! Ga. Šteblaj dr. iz bolnišnice dr. Perta Držaja je izjavila, da je bolniško osebje opravilo strokovno in etično nesporno delo, zelo žalostno, da je rezultat smrt, kar je dokaz malomarnega in neodgovornega dela. Ga. Verkova dr. naj bi izjavila, da naj bi umrla 07.45, ali so bili sploh prisotni, očitno je je bilo neznano, kdaj je umrla, ali so morda tisto noč nazdravljali novoletnim ostankom v sobi receptorja. Moja mati je morala pred nestrokovno pomočjo podpisati svojo smrt, v nasprotnem primeru, bi umrla že pred njihovimi kirurškimi posegi pred oddelkom na hodniku 21. stoletja. Ozrimo se na vse diagnoze, katere je moja mati morala odnesti seboj v večni sen! Ali se bolniško osebje ne zaveda, da je na istem tiru? Dovolj žalostno, da se v medicini uporabljajo take podle finte, ali imajo medicinski diplomanti vso rajo za neumno? Tako kot smo mi številke v vaših dlaneh ste tudi vi v naših očeh. Ali je bolnišnica dr. Petra Držaja pokojničin svojec, da drži resnico smrti moje matere v pajčevini bolnišnice. Otrok jo dobi po riti, kadar se izmišlja in laže, kaj pa vi s tolikimi lažnimi informacijami, za kazen vas bodo duše umrlih pacientov v prihodnje, izrinile iz oddelkov. Mislim, da bi bilo dovolj moralno, da vse prispele v bolnišnico spremlja oko snemalnih naprav, da ne bo potrebno bolniškemu osebju energije vlagati v lažne laične izmišljotine, da bo večji odstotek odgovornosti in strpnosti.Čas je že, da se vrata bolnišnice dr. Petra Držaja zapro in naj zgradbo prevzame spomeniško varstvo v zaščito: »Ni bilo odgovornosti do bolnih ljudi!« In prav gotovo bodo že tisti trenutek med zaprašenimi stenami zapele vijoline simfonijo mučenja umrlih. Le kje si, Hipokratova prisega, v današnji medicini? Hvala Vam strokovnjaki v bodočih črnih haljah; pokojničin sin Jože Na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov vas Center za socialno delo seznanja z novostmi v zvezi z otroškimi dodatki UVELJAVLJANJE OTROŠKEGA DODATKA Centri za socialno delo že od 1.1.2002 dalje izdajajo odločbe, s katerimi se pravico do otroškega dodatka prizna za eno leto. To pomeni, da bo pravica priznana s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Vsako leto je torej potrebno vložiti novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, in sicer v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka. Da ne bo prihajalo do neljubih situacij, je potrebno natančno prebrati že izdano odločbo o pravicido otroškega dodatka, iz katere je razvidno koliko časa zanj traja pravica, kdaj preneha, kolikšna je njegova višina in ali je potrebno v času prejemanja otroškega dodatka vložiti še kakšna dodatna dokazila (npr. potrdilo o šolanju). Opozoriti vas želimo tudi na določilo 60. člena Pravilnika, v katerem je določeno, da se NOV obrazec DP-3 vloga za uveljavitev pravice do otroškegadodatkazačne uporabljati s 1.4.2003 (in so na razpolago v knjigarnah). Obstoječi obrazci (stari) bodo tako v veljavi le do 31.3.2003, v njih pa vlagatelj navede svoje dohodke in dohodke posameznih družinski h članov, ki jih je prejel v predpreteklem koledarskem letu - to je v letu 2001. Od 1.4.2003 dalje vlagatelj posreduje centru podatke o vseh svojihdohodkihnaNOVEM obrazcu DP-3 - vloga za uveljavitev pravire dootroškcgad katera je bila cenovno prilagojena za študent-ski žep (ta je bolj prazen). Člani KLIŠE- ja so se predajali beli strmini v prvi februarski polovici, natančneje v ponedeljek 10. februarja 2003-Kljub sončno obsijanem smučišču Cerkno, se je smučanja udeležita le 35 članov, od katerih je tretjina uživala v bordanju. Vzrok za to je bilo obdobje izpitov, v katerem si je marsikdo prizadeval za uspešno opravljanje le-teh in s tem lepše poletje. Treba pa je še povedati, da člani dobro smučajo, zato razen nekaj padcev ni bilo nobenih poškodb. 1 PUSTNO RAJANJE Tudi študentje znajo žurati in to kljub bolečim glavam od učenja.To so dokazali v soboto, 1. marca 2003 na pustnem rajanju v maskah. Marsikoga se seveda ni prepoznalo pod čudo-vitimi maskami, izmed katerih so bile najboljše tudi nagrajene. Prvo mesto je pripadlo internetnemu črvu. Čeprav ne vemo, ali marsovčki res obstajajo, so se le-ti vendarle pokazali in tudi osvojili drugo mesto, tretje mesto so osvojili jockerji. Ker vsi vemo kako je pod maskami vroče, je KLIŠE dobro poskrbel za svoje člane, da so se primerno osvežili s primerno pijačo. Pravo "žurersko atmosfero pa je s svojimi sposobnostmi pričaral DJ BELTRAM. M.V. Dan žena _________________/ Ženski in Mladi forum ZLSD iz Litije je 7. marca pripravil kulturni program v počastitev praznika žensk. V kulturnem programu so sodelovali učenci Glasbene šole iz Litije, litijska bobnarska skupina in recitatorka. V pozdravnem nagovoru pa bito mogoče zanemariti ugotovitev, da so ženske v javnem in političnem življenju premalo zastopane. Razlog je morda zaradi tradicije, morda zato, ker niso komolčarke, morda zato, ker je v zavesti ljudi še vedno zakoreninjeno, da je prva in najpomembnejša vloga ženske biti mati in gospodinja, pa vendar je pogosto slišati, da ženska podpira tri vogale v hiši in da ima uspešen moški za seboj močno podporo ženske. Dejstvo je, da so ženske vzdržnejše, racionalnejše, bolj humane, predvsem pa čutijo do slehernega dela večjo odgovornost, s tem pa so tudi dane možnosti za vključevanje v javno življenje, le zadosti volje in želje mora biti. Za začetek bo ženski forum organiziral neformalna srečanja, kasneje pa bodo razmere narekovale kje in na kakšen način je delo žensk nujno potrebno. N.JOVANOVlC NOVO! POMLADANSKA KOLEKCIJA OTROŠKIH OBLAČIL Možnost nakupa na več obrokov Prodajalna KRIS, Podkraj 2 , 1270 Litija, tel. 01/89 81 885 delovni čas: od pon. do pet. 9.-12. ter 15.-19. ure sobota: 8.-12. ure “NASA KULTURA” Tekst in foto: Ciril GOLOUH //\l Kdaj se bodo Ložani priključili na javni vodovod? 26.6.1997 je litijski župnik Anton Mastnik na Zgornjem Logu blagoslovil odprtje hodnika za pešce ter javnega vodovoda. Blagoslov je bil neučinkovit, saj voda tudi po sedmih letih ni pritekla v naselje. Ob otvoritvi je bilo vse lepo rečeno, vendar pa kot kaže bodo še dolgo časa hidranti in cevovod ostali prazni, v sušnem obdobju pa bodo gasilci še naprej dovažali vodo v naselje. Zakaj? Napustno nedeljo vLitiji sam Bin Laden z ekipo Na pustno nedeljo se je v Litijo pripeljal sam Bin Laden s svojo«Alkaido« in parkiral pred spomenikom NOB. Na posebni raketi dolgega dosega je bil pripravljen na izstrelitev sam Bush, vendar je bila kasneje izstrelitev zaradi tehničnih pomanjkljivosti prestavljena. Litijska mlečna proga s Švicarskim laboratorijem Na karnevalu se je pojavila sama litijska »Liska« s hitrim testnim švicarskim laboratorijem na »Kloranfenikol«. Da je mleko res čisto, so se lahko prepričali neposredni udeleženci, ki so sodelovali pri molži »prečistega« litijskega mleka. Ptujski kurenti tudi v Litiji V četrtek 27/2-02 so mesto Litija obiskali ptujski Kurenti, katere je pozdravila množica občanov Litije, med njimi tudi predsednik turističnega društva Litijajoško Godec in sam župan Mirko Kaplja. Res, pravo veselje saj so nam kurenti prišli naznanjat skorajšnji prihod pomladi in tudi zaprtje še kakšne trgovine v mestnem jedru. Obljubljena je bila degustacija »mesne industrije Litija«, žal ni bilo teh pa tudi nd drugih (gostincev), ki bi lahko kaj ponudili številni množici. Turizem - to smo ljudje. ZIK KULTURNI CENTER OD KOD SI KRUHEK V Kulturnem centru Litija je 15. februarja gostovalo lutkovno gledališče UNIKAT. Predstavili so se s simpatično igrico OD KOD SI KRUHEK. V tej dinamični igri so otroci spoznali kako nastane kruh. Mladi obiskovalci so predstavo izredno lepo sprejeli, saj so v njej tudi aktivno sodelovali. VESELA MAŠKARA Na pustno soboto, 1. marca, je Kulturni center v dvorani na Stavbah organiziral brezplačno otroško maškarado z naslovom VESELA MAŠKARA. V bogatem programu je otroke zabaval, z njimi rajal in delil nagrade lutkar Boris Kononenko. Vsaka maškara se je ob prihodu posladkala z velikimi krofi in sladkimi bonboni, ki jih je kot sponzor pustnega rajanja podelila ZIK-Ljudska univerza. Otroci tega dneva zagotovo ne bodo kmalu pozabili, saj so jih navdušile različne maske, vesela glasba in ples ter najpomembnejše, obilo dobre zabave. V Kulturnem centru smo 21. februarja organizirali predstavo za osnovno šolo Gradec z naslovom Princeska na zrnu graha, ki je otroke popeljala v pravljico in počitniškim doživetjem naproti. Simona OCEPEK 145 let rojstva Viktorja Parme, očeta slovenske opere Fondacija Villa Litta iz Litije je ob 145 - letnici rojstva Viktorja Parme, skladatelja in pravnika ter okrajnega glavarja v Litiji pred 1. svetovno vojno, izdala spominski poštni žig in pisemsko ovojnico. Obeležitev tega dogodka, ki smo se ga spomnili samo v Litiji, je bila v litijski matični knjižnici, udeležili pa so se ga tudi vnuk Viktorja Parme, znani slovenski šahovski velemojster in svetovni mladinski prvak v šahu Bruno Parma, njegova vnukinja in dva pravnuka. Bolj kot skladatelj je Viktor Parma v Litiji znan kot okrajni glavar, širši slovenski javnosti pa je bolj znan kot skladatelj in avtor prve slovenske opere. Sicer je Viktor Parma napisal opere Urh, grof celjski (1894), Ksenija (1896), Stara pesem (1897), Zlatorog (1919) in Pavliha, ki pa je ni dokončaL Napisal je tudi več operet, med drugimi Carične amaconke (1902), Nečak (1907), Venerin hram (1908) in Zaročenec v škripcih (1917). Ob tej priložnosti je bila tudi otvoritev dveh razstav, filatelistične avtorjajanka Štampflja iz Ljubljane in fotografske avtorja Marka Boltina iz Litije. Hkrati je bil predstavljen spominski žig in pisemska ovojnica. Na prireditvi so spregovorili o življenju in delu Viktorja Parme, po katerem je v Litiji imenovana tudi ulica, ob kateri je litijska matična knjižnica, (m.b.) AVTOUSLUGA TRGOVINA, AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO TONI SOKLIČ s.p. trgovina z avto deli in hitri servis vseh vrst vozil TRGOVINA AVTOUSLUGA SE OD 08.03.2003 NAHAJA NA NOVI LOKACIJI USTJE ŠT. 3 V ŠMARTNEM PRI LITIJI Odprto pon. - pet. od 8.00 do 11.30 ure in od 14.00 do 19.00 ure; sob od 8.00 do 12.00 ure; nedelja in prazniki zaprto! RAZVESELITE SVOJE BLIŽNJE Primerno darilo za otroke, svojce,... Iz prinešene fotografije vam izdelamo sestavljanko (Puzzle) A4 ali A3 formata. CENA: 4.500 SIT+DDV NAROČILA: Tiskarna ACO, tel.:898-38-43 ] SVUCHEUiU NajboljSe lastnosti so tiste, ki trajajo avtotehna W0S in Mahkovic Spodnji log 27 pri Litiji Tel.: 01/8974-888 NOVI Michelin Energv Nudi popolni nadzor kilometer za kilometrom Ima najboljši oprijem in predstavlja novo referenco za dolgo življensko dobo in varčevanje goriva. <_H|Tyr T-k JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI (Z3liXJL/ OBMOČNA IZPOSTAVA LITIJA prireja v okviru programa ljubiteljskih kulturnih prireditev Občine Litija in Občine Šmartno Območno revijo odraslih pevskih zborov. Prvi koncert je bil soboto, 15. marca, vabljeni pa ste še na drugi koncert, ki bo v petek, 28. marca 2003, ob 19. uri v Dvorani Kulturnega centra v Litiji. UGODNE CENE: izpušnih cevi, pnevmatik, zavor, podvozja, vseh vrst žarnic, olja, oljnih in ostalih filtrov, drugih vitalnih tekočin, avtokozmetika, ALU platišča, prevlek za vse vrste vozil po naročilu, itd. Servis v VINTARJEVCU! NUDIMO: Hitri servis vseh vrst vozil (menjava vitalnih količin, izpušnih loncev, žarnic, vulkanizerstvo), večja popravila po dogovoru TEL.: trgovina 01/8987-712; servis: 01/8987-393 VLJUDNO VABLJENI! (im/ioiNsmincue ■ W Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 6 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodija in montaža sekcijskih garažnih vrat La Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si NOVICE IZ KNJIŽNICE RAZSTAVA LIKOVNIH DEL Marie PRIMOŽIČ in MALE SLIKARSKE ŠOLE V torek, 11. marca 2003, so v Matični knjižnici Litija odprli razstavo likovnih del Marie Primožič in Male slikarske šole OŠ Gradec. Likovna pedagoginja MARIA PRIMOŽIČ razstavlja slike in skulpture. Po srednji oblikovni šoli v Ljubljani je nadaljevalaštudij na Pedagoški fakulteti - likovno smer in diplomirala pri prof. Zdenku Huzjanu. Zaposlena je v Osnovni šoli Gradec v Litiji, trenutno dela v podaljšanem bivanju. Likovno ustvarjaodotroštva. Razstavljala je že v Gradcu v Avstriji (tam je tudi članica likovnega društva), v Ilirski Bistrici in na gradu Tuštanj. Marii je zelo pomembno poslanstvo učiteljice -likovnice. Tokratna razstava poleg njenih del prinaša tudi likovna dela učencev OŠ Gradec, ki so nastajala dve leti. Učenci radi rišejo, se igrajo z barvami in v dveh letih je pri posameznikih čutiti velik napredek. V mali slikarski šoli so sodelovali: Sanela Ališič, Nina Avsec, Jure Balant, Tina Balant, Teja Božjak, Tina Breskvar, Urška Ceglar, Sara Dragar, Žiga Felkl, Sara Gombač, Maja Hubman, Dragan Ivanovič, Saša Jelnikar, Tamarajerina, Tjašajerina, Tanjajesenšek, Majajug, Klemen Kralj, Luka Kukoviča, Eva Laba, Matic Lokar, Žan Lovše, Kristjan Matoz, Tjaša Mlakar, Dragana Ostojič, Jelena Ostojič, LaraPrettner, Aleksander Radojnič, Milan Radojnič, Zdravko Radojnič, Urška Renko, Anja Štraus, Rok Štraus, Neža Sukič, Aldijana Šabič, Nika Šepec, Maša Šteh, Tevž Ti č a r, Urška Ti č a r, Petra Ulčar, Domen Zajc in Eva Zore. V kulturnem programu je sodelovala PS Mavrica Društva upokojencev Litija pod vodstvom Lojzke Koritnik. 0-O.) Del. čas: GOVEJA JUHA Z REZANCI ali GOVEJIM MESOM 480 SIT NJOKI V SMETANOVI OMAKI 660 SIT SOLATA VALVASOR snn sit ZELENJAVNA PIZZA 750 SIT vsak dan od 7.00 do 22.00 ure nedelja in prazniki zaprto Telefon: (01)8983 087 DODATNA PONUDBA: OTROŠKI MENU: - MARTIN KRPAN - 600 SIT (PURAN PO DUNAJSKO, POMFRI, PALAČINKA) - MIKI MIŠKA - 650 SIT ( SV. NARAVNI ZREZEK, NJOKI, SADNA SOLATA) - PIKA NOGAVIČKA - 200 SIT (PALAČINKA) Vabimo vas v NOVE spodnje prostore (možna rezervacija do 60 ljudi), kjer vam nudimo MALICE, PIZZE in ostale jedi po naročilu. V zgornje prostore vabimo manjše in večje skpine, ter vam poleg ostalih jedi nudimo tudi POSLOVNA KOSILA. PO PREDHODNEM NAROČILU: MENU I. 1.300 SIT MENU II. 1.500 SIT MENU III. 1.950 SIT Poleg MENU-JA lahko naročite tudi sladice (KREM REZINE, JAB. ZAVITEK, PALAČINKE in SADNO KUPO). BISTRO VALVASOR, Valvasorjev trg 3, Litija Vabljeni v prenovljeni BISTRO VALVASOR! PUSTNO RAJANJE V DOMU TIŠJE Zopet je leto naokrog in prišel je pustni čas. Kot že vsa leta smo tudi letos pustni torek veselo pričakali. Seveda so bile najbolj zanimive pustne maske. Tudi precej naših oskrbovancev se je obleklo v maske in se podalo na obhod po domu. Tako so bili pustnega veselja deležni tudi vsi tisti, ki so nepokretni. Naše maske so bile na obisku tudi pri upravi našega doma. Poleg vsega pa so bili prav zanimivi tudi učenci nižje stopnje OŠ Šmartno, ki so nas obiskali v zelo velikem številu. Predstavili so se z bogatim kulturnim programom. Seveda tudi harmonikarja ni manjkalo. Njegove vesele viže so še dvignile razpoloženje Program so nam popestrili otroci nižje stopnje OŠ Šmartno. ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. ZASTOPSTVO LITIJA Vse naše zavarovance in ostale občane obveščamo, da Vam bomo s 01.04.2003 postali še bolj dostopni, saj bomo spremenili delovni čas. ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Zastopstvo Litija Ulica Mire Pregljeve 6,1270 Litija (občinska zgradba, poleg pošte) Ponedeljek, torek, četrtek: 8.00 -15.00 Delovni čas: Sreda: 8.00- 12.00 in 13.00-17.00 Petek: 8.00-13.00 SKLEPANJE ZAVAROVANJ PRIJAVA IN CENITVE ŠKOD Ker se zavedamo, da je Vaš čas dragocen, vas vabimo, da nas pokličete in z vesejem Vam bomo odgovorili na vprašanja ali pa Vas bo na domu obiskal zastopnik. Tel.: 01/899-53-40, fax: 01/898-44-18, GSM: 041/989-171 ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI ROK MOHAR PONOVNO OSVOJIL ZLATO ODLIČJE Po izredno uspešni sezoni v letu 2002 Šmarčan Rok Mohar nadaljuje z uspešnimi nastopi na mednarodnih turnirjih, kjer je ponovno posegel po najvišjih odličjih. V soboto, 22.2.2003, je v Zagrebu potekalo mednarodno tehnično prvenstvo taekwondo-ja »DON BOSCO OPEN« pod okriljem taekvvondo sekcije Magone. Kot edini predstavnik slovenskih klubov se je tekmovanja udeležila tehnična ekipa taekvvondo kluba DRAGON iz Ljubljane, pod trenerskim vodstvom Šmarčana Mohar Roka. Ekipa je zabeležila eno drugo mesto, eno tretje, v kategoriji trojic pa je zasedla tretje mesto. Rok Mohar se je poleg trenerske funkcije udeležil tekmovanja tudi kot tekmovalec in znova dokazal, da je najboljši. Kljub očitno pristranskem ocenjevanju sodniške vrste, v škodo slovenske ekipe, je po točkovanju pustil v vseh treh krogih ostale tekmovalce daleč za seboj. Osvojil je 1.mesto v kategoriji črnih pasov od 18-27 let in upravičil zaupanje Zveze športnih društev Litija, ki mu je podelila naziv športnika občine Litija zajeto 2002 ter potrdil vrhunsko formo. Poleg tega pa je bil kot eden prvih prebivalcev Šmarske občine in edini taekvvondoist uvrščen na lestvico kategoriziranih športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, če zanemarimo sojenje, organizator pa je v vseh kategorijah podelil pokale in medalje za prva tri mesta v vsaki kategoriji. V dokaz, da se pot taekvvondoja ne konča z mladostjo, pa so nastopili na tekmovanju tu najstarejši člani, katerih leta že krepko presegajo Abrahama, vendar pa so poželi največje aplavze za vztrajnost in pogum. X (to je podpis avtorja v korejščini) NAJVEČ ZANIMANJA ZA IZLETE IN DRUŽABNA SREČANJA Šmarski upokojenci smo imeli 20. februarja v domačem kulturnem domu letni občni zbor. Zbralo se nas je 151, kar predstavlja 60% vsega članstva. Šmarski upokojenci smo imeli 20. februarja v domačem kulturnem domu letni občni zbor. Zbralo se nas je 151, kar predstavlja 60% vsega članstva. Pri pregledu dela za minulo leto, kjer smo v mnogih akcijah našteli kar 1247 obiskovalcev je bilo največ zanimanja za izlete (449), družabna srečanja (332) ter pohode (110 udeležencev). Tudi letošnji program, ki so ga člani prejeli na dom in ima obliko zloženke ter je večinoma že datumsko opredeljen, je bogat in raznovrsten, podoben lanskemu, vsebuje pa tudi nekaj novosti. Med devetimi izleti bodo kar štirje v tujino (Grossglockner, Brioni, dva v Lenti) ter obisk Arboretuma Volčji potok, med sedmimi pohodi pa sta tudi Bohinj (okoli jezera) in Velika Polana, Miškova pot. Družabnih srečanj bo letos šest, pa tudi na ljubitelje gledališča na prostem (Muljava,.Studenec) nismo pozabili. V jubilejnem letu, ko šmarski upokojenci praznujemo desetletnico ustanovitve društva, želimo povišati število članov na 300. Kdor se nam želi pridmžiti, naj se oglasi v naši društveni pisarni v času uradnih ur, ki so vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 9. do 11. ure dopoldne. Na zboru sta spregovorila tudi dva gosta. Jože Grošelj, predsednik Zveze društev upokojencev občine Litija, je pohvalil naše delo in poudaril, da bi morali v letošnjem programu nameniti več pozornosti socialno-varstveni dejavnost, govoril pa je še o gradnji varovanih stanovanj in gerontološkega centra v Litiji. Branko Pintar pa nas je seznanil s stanjem izplačevanja pokojnin ter njihovi valorizaciji in nakazal problematiko usklajevanja pokojnin z rastjo plač, saj povišanja že ni bilo leto dni. Občni zbor je še soglasno sklenil, da se bo naše društvo vključilo v Osrednjeslovensko pokrajinsko zvezo društev upokojencev, ki ima svoj sedež v Ljubljani in ne v zasavsko, kamor so nas najprej povabili. Po občnem zboru smo vse prisotne pogostili, nato pa se je začelo ob prijetni domači glasbi družabno srečanje, ki je trajalo do poznih večernih ur. , , Boris ZUZEK , Litija Faks: 01/898 37 21 E-mail: bbajec@siol.nel PRflFIl 5000 PUSTOVANJE V KOSTREVNICI Da bo tudi k nam prišla pomlad, je zagotovo, saj smo s svojim pustnim rajanjem za otroke prav gotovo prepodili zimo. Da ne bi bili prikrajšani za litijske prireditve, smo se odločili za prireditev v petek, 28. februarja. Glavni organizatorji so bili straši učencev 3. razreda, saj so to nalogo sprejeli na prvem roditeljskem sestanku in s tem utrdili sodelovanje med šolo in starši. Prireditev je bila organizirana za vse otroke KS Kostrevnica in seveda njihove starše. Kar nekaj se jih je opogumili in so si nadeli maske. Vzdušje je bilo veselo, zabavni program je povezoval g. Jurič, plesali smo na glasbo Liberških fantov, jedli pa smo dobrote domačih gospodinj. Naše prireditve se je udeležil tudi naš novi župan, gospod Milan Izlakar, za kar se mu zahvaljujemo, da si je ob vseh obveznostih vzel čas. Bil je tudi v komisiji, ki je ocenjevala maske in na koncu podelil nagrade. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ker samo dobra volja brez denarja ni vedno dovolj. Jožica ŽURGA OŠ ŠMARTNO nadaljevanje s 1. strani Spoznavanje poklicnih interesov Projekt kvalitetno dopolnjuje obstoječi sistem poklicne orientacije. Metode učencem osnovne šole pomagajo pri samospoznavanju, razvoju poklicnih interesov in postopnemu pripravljanju na pravo poklicno odločitev. Dejavnost je primerna za učence od 5. do 8. razreda osnovne šole in temelji na socialnem partnerstvu med osnovno šolo, srednjo šolo in podjetjem. Program delavnic obsega dva zahtevnostna nivoja, začetnega - 5 delavnic in nadaljevalnega - 3 delavnice. Na začetni delavnici učenci spoznajo tipična opravila in poklice ter konkretno delo na izbranem področju. Na nadaljevalnih delavnicah pa se učenci bolj podrobno seznanijo z nekaterimi konkretnimi področji. Ena delavnica traja dve šolski uri. Na šoli smo v januarju vsi partnerji izvedli motivacijsko predstavitev dejavnosti ločeno za učence 5. razreda, 6. razreda, 7. razreda in 8. razreda. Učenci so pridobili informacije tudi na razrednih urah preko učiteljev ter v svetovalni službi. Po začetni motivacijski predstavitvi, ki je potekala na OŠ Šmartno, se je za delavnice odločilo deset učencev od šestega do osmega razreda. Začetne delavnice na področju strojništva so potekale v Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, kjer nas je vodila mentorica gospa Zdenka Beharič. Ogledali smo si novo šolo, katere ^stavni del je lepo urejena šolska telovadnica oz. športna hala Polaj. Seznanili smo se tudi s šolsko knjižnico ter specialnimi učilnicami, kjer so nam predstavili posebnosti stroke ter delo, ki se razlikuje od vsebin splošno izobraževalnih predmetov. Predstavili so nam tudi elektrotehniko. Učenci so vsak na svojem delovnem mestu samostojno oziroma pod vodstvom mentorjev in ob pomoči dijakov višjih letnikov izdelali tranzistorski utripalnik in ga na koncu tudi preizkusili. Nato so učenci spoznali še različne materiale, ki se v strojništvu uporabljajo ter lastnosti le-teh. Spoznali so tudi nastanek sodobne tehniške dokumentacije. Za konec pa so morali učenci pokazati še ročne spretnosti pri izdelavi izdelka iz pločevine. Po petih srečanjih smo zaključili z delavnicami v Srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah. Na tem mestu se moramo še posebej zahvaliti za trud in kvalitetno izvedbo delavnic mentorici gospe Zdenki Beharič ter vsem izvajalcem. Prijazno osebje in vzpodbudno šolsko okolje nas je prepričalo o kvaliteti srednje šole. Dobra izkušnja v letošnjem šolskem letu nas je dodatno motivirala za skupno sodelovanje tudi v naslednjih letih, ko bomo projekt spodbujanja poklicnega izobraževanja v osnovni šoli rBzširili Š6 ri3 6l6ktro stroko Projekt s tem še ni zaključen. Tri srečanja bodo potekala še v neposrednem delovnem okolju, v podjetju. Tina CVAR, univ. dipl. ped. 15% POPUST NA GOTOVINO 10% POPUST NA KARTICO ■ NOVOST: V APRILU POLIC DVEH OSEBNIH TUDI STEZA ZA PREMONTAŽO TOVORNIH PNEVMATIK! Poslovna enota TSC LABA d.o.o. Ponoviška 11 b, 1270 LITIJA Tel.: 01/899 52 14 fax: 01/899 52 04 e-mail: span@tsc-laba.si največja izbira največja zaloga kvalitetna premontaža ugodne cene dovolj parkirnega prostora posebne cene za komplete ■ ■ michelin, pirelli, toyo, sa ODPRTO OD 8. DO 19. URE! va, kleber, bf goodrich, kormoran, oz, msw OŠ ŠMARTNO PUST, PUST, KRIVIH UST »Po počitnicah bo pustni torek. Na razredni stopnji smo se odločili, da kot pustne šeme razveselimo in popestrimo dan oskrbovancem Doma Tišje. Zato o tem malce razmišljajte tudi med počitnicami. Natančneje se pogovorimo v ponedeljek, ko se spet vidimo v šoli.« Vse to smo učencem naročale učiteljice na razredni stopnji OŠ Šmartno, preden smo se odpravili na počitnice. Učenci in njihovi starši pa so to vzeli zares, saj so o tem, kaj bodo kot pustne šeme, z veseljem razlagali že v ponedeljek, ko smo se spet srečali v šoli. V torek so bile že pred osmo uro v spodnji avli šole zbrane Pike Nogavičke, čarovnice, veseli in žalostni klovni, Indijanci, vile, princeske, duhci, zdravnice, medvedi, zajčki... Maškare so vedele, v katero učilnico spadajo, učiteljice pa ne, saj svojih, tako spremenjenih učencev, niso poznale. V učilnicah smo ponovili program, s katerim smo se kasneje predstavili v Domu Tišje. Obiskal nas je tudi g. ravnatelj, ki ta dan ni bil g. ravnatelj, pač pa Charlie Chaplin. Vsi smo se strinjali, da mu tudi ta vloga zelo pristoji. Del druge ure smo pustne šeme obiskale naše starejše prijatelje in prijateljice na šoli, odganjale zle duhove, kot pravi ustno izročilo, in s pesmijo prinašale v šolo pomlad. Tretjo uro smo se odpravili v Dom Tišje. Na vhodu so nas pozdravili uslužbenci, v jedilnici doma pa so na nas že čakali oskrbovanci. Maškare 4. in 3. razredov smo jim osvežile spomin na stara pustna izročila, šege in navade, zapeli smo pustne pesmi, ob vedrih zvokih pa z nekaterimi tudi zaplesali. Zunaj se je že zaslišala harmonika, kajti prihajale so šeme 2. in 1. razreda, ki so do konca odgnale zimo in s seboj prinesle vedrejše dni. V očeh oskrbovancev se je iskrila sreča, zadovoljstvo, pa tudi kakšna solza seje utrnila, ko so opazovali maškare, ki smo se potrudile, da jim z nastopom pričaramo košček že skoraj pozabljenih dni, delček veselja, popestrimo dan. Da smo ta dan osmislili, se nam je zdelo že, ko smo se vračali v šolo. Kot potrditev naših misli pa je v naslednjih dneh prispela na šolo še kaseta, na katero je uslužbenec doma posnel naš celoten program, in zahvala, v kateri nas še vabijo medse. V njej je bilo zapisano naslednje: ,.Še vedno se z veseljem spominjamo pustnega dne, ko ste nam s svojimprihodom in nastopom popestrili to dopoldne. V prihodnje hi siželeli še več tesnejšega sodelovanja. ” Da, spoštovani oskrbovanci in uslužbenci, tudi mi čutimo podobno. Radi se bomo vračali. ErikaSEDEVČIČ Šmartno pri Litiji postaja tradicija za dobro pripravljeno športno prireditev, za pravi praznik šolske atletike in za prijetno druženje učencev, dijakov, trenerjev, športnih delavcev in drugih. Tako bo, o tem smo prepričani, tudi letos. Državno ekipno prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole 10. maja Osnovna šola Šmartno bo ob sodelovanju z društvom Prosti čas Šmartno letos ponovno organizator državnega prvenstva za osnovne in srednje šole. Pričakujemo, da se bo tekmovanja udeležilo približno 2500 tekmovalcev. Letošnje tekmovanje bo v soboto, 10. maja 2003. Poleg tekmovalnega dela pripravljamo tudi rekreativni tek za učence od 1. do 4. razreda. Po končanem tekmovanju bo rekreativni tek tudi za ostale občane in občanke, na katerem bo vsak udeleženec, ki bo pretekel progo, dobil medaljo in okrepčilo. Vabimo vas, da pridete v Šmartno, si ogledate državno tekmovanje, nato pa se preizkusite tudi v rekreativnem teku. Tako veliko prireditev lahko organiziramo ie ob pomoči številnih marljivih organizatorjev, nekaterih organizacij in sponzorjev. Pri organizaciji in izvedbi tega naj večjega šolskega tekmovanja v naši občini bodo sodelovali Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod za šport, Odbor za šolska tekmovanja, Občina Šmartno, Dnevnik, Ministrstvo za notranje zadeve, Slovenska vojska in drugi sponzorji, ki jih bomo, upamo, pritegnili k sodelovanju. Vse prebivalce Šmartna in okolice opozarjamo, da bo tega dne v Šmartnem zelo gost promet. V določenih obdobjih bodo zaradi velikega števila avtobusov tudi občasne zapore. Vse udeležence v prometu prosimo, da so strpni in upoštevajo navodila policije in redarske službe še posebno jih prosimo, da na dan prireditve uporabljajo avtomobile le v nujnih primerih. Albert PAVLI JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/8987-472, fax: 01/8987-181 ODPRTO: SOBOTA OD 700 DO 1 800 OD 700 DO 1200 Trgovina z inštalacijami, gradbenim materialom, železnina, barve in laki Pomladna prodajna akcija s podjetjem TOPDOM Preko 120 različnih izdelkov s področja gradbenega materiala, kemije, tehničnega blaga, keramike in stavbnega pohištva. POPUST • Enoročne armature UNITAS 10% • LitožeIezne pEČi za centraLno o(,REVAN)E VIADRUS 8% • VELUX STREŠNA OKNA 9 1 9% • JELOVICA STAVBNO POHIŠTVO 6% L axalkB[p© m Tl nad mm sit m \ mm. Možnost NAkupA na poTROŠNiški kREdiT pRi RAifFEisEN Kut kov i bANki! Organiziran prevoz blaga Izposoja udarnih kladiv ZLATARNA] VEDNO NOVA IN MODNA, PA TUDI ZVESTA TRADICIJI - ZA VSAK ŽEP IN OKUS LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00 MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Bogat izbor zlatega in srebrnega nakita Popravilo in predelava zlatega nakita voumiRi tč ££jP0T0 2 cevmi srvmmu NA POČITNICE Z DRUŠTVOM »PROSTI ČAS« ŠMARTNO V mesecu marcu se res komajda poslavljamo od zime, vendar pa je pri stvareh, ki terjajo dolgoročnejše delo, potrebno programe načrtovati že precej prej, preden jih izvedemo. Tako smo v Društvu »PROSTI ČAS« Šmartno naše aktivnosti že usmerili v pripravo počitniških letovanj in taborov za otroke in mladino. Vsi, ki so že del svojih počitnic v preteklih letih preživeli z nami, vedo, da skušamo udeležencem ponuditi zanimive, zabavne, sproščene, pa tudi poučne aktivnosti, naj bo to na morju ali v hribih. Društvo bo v času letošnjih poletnih počitnic organiziralo tri programe letovanj za šolske otroke ter mladino. Osnovni namen letovanj je, da otroci in mladina koristno in zanimivo preživijo del svojih počitnic, se družijo z vrstniki in se tudi marsičesa naučijo. Vsebine, ki smo jih izbrali, so prilagojene mladim in so rezultat dolgoletnih izkušenj pri pripravljanju in izvedbi podobnih programov. Letos ponujamo naslednje programe: ..4i športni tabor ob reki Kolpi (Radenci v Beli krajini) - 40 mest MOŽNOST DRUŽINSKEGA LETOVANJA!!! (namestitev v CSOD* Radenci) Termin: 12.- 19. julij 2003 [jj§| letovanje v Seči pri Portorožu za 40 otrok (namestitev v CSOD* Burja) Temin: 9.-16. avgust 2003 £ športni tabor v Bohinju za 40 otrok (namestitev v CSOD* Bohinj; možnost spanja v šotorih) Termin: 16,- 23. avgust 2003 * CSOD- Center šolskih in obšolskih dejavnosti Novo Kulturno Društvo Prinskau letos naj ne bi dobilo denarja iz občinskega proračuna, denarja, ki ga občina namenja sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Tako je društvo obvestila komisija, ki je odpirala vloge na razpisu. Kulturniki na Primskovem brez denarja Vsebina dela - Kolpa: plavanje, spusti s kanuji in rafti, kolesarjenje, ribolov, športne igre, spoznavanje okolja, orientacija, ekologija, kulturno-družabne dejavnosti,... Vsebina dela - Seča: osnovna in nadaljevalna šola plavanja, športne igre (košarka, namizni tenis, badminton...), rolanje, kolesarjenje, orientacija, ustvarjalne delavnice, spoznavanje okolja, vožnja z ladjo, naravoslovne vsebine in ekologija, kulturno-družabne dejavnosti... Vsebina dela - Bohinj; plezanje, planinarjenje, kolesarjenje (izbirni programi) taborniške veščine, preživetje v naravi, orientacija, dejavnosti na vodi in ob njej (plavanje, veslanje), športne igre, naravoslovne vsebine in ekologija, kulturno-družabne dejavnosti... Vsako leto se trudimo programe izboljšati, odpraviti morebitne pomanjkljivosti in vpeljati novosti - letos tako prvič ponujamo tabor ob reki Kolpi in možnost družinskega letovanja. Posebno pozornost posvečamo izbiri ustreznega strokovnega kadra in varnosti udeležencev. Izredno pomembno pa se nam zdi, da ponudimo naše programe po najnižji možni ceni, saj želimo brezskrbne počitnice omogočiti zlasti otrokom iz socialno šibkejših družin. Letošnja ekonomska cena posameznega programa znaša 27.800 SIT in vključuje 7 polnih penzionov, prevoz, vodenje in organizacija letovanja. Društvo je že kandidiralo za sredstva, ki jih za takšne programe namenjata preko javnih razpisov tako lokalna skupnost kot tudi država. Upamo, da bomo iz teh naslovov in morebitnih drugih virov (sponzorji) pridobili sredstva, s pomočjo katerih bomo ustrezno znižali ekonomsko ceno letovanj oz. taborov. Končna cena, ki jo bodo morali prispevati starši, bo tako znana, ko bomo dobili odgovore z omenjenih razpisov. Ker moramo do konca marca potrditi število rezervacij, prosimo vse zainteresirane starše za predprijave na informativni prijavnici, ki jo lahko dobite v OŠ Šmartno ali v prodajalni King v Šmartnem. Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete na društveno tel. številko 031 721 013. Uradni razpis s točno ceno bomo objavili v mesecu aprilu. Danica SEDEVČIČ V0D00SKRBA NA PRIMSKOVEM Posamezne kulturne skupine so na Primskovem delovale že doslej v okviru različnih oblik dela in se udeleževale revij, srečanj in prireditev. Konec lanskega leta so formalno ustanovili kulturno društvo in pričakovali pomoč tudi od občine. Za leto 2003 so pripravili obsežen in bogat program in kljub nerazumljivim pogojem za sofinanciranje zagotavljajo, da ne bodo odnehali. Med razpisne pogoje je namreč vključeno tudi določilo, da mora biti društvo registrirano najmanj eno leto. Letošnje stroške bodo zato morali kriti iz lastnih žepov, z morebitnimi prispevki krajanov in sponzorjev, saj so odločeni, da zaradi tega ne bodo odnehali. Čeprav še vedno upajo, da bo vodstvo občine vtem primeru našlo kakšna rezervna sredstva za kritje vsaj osnovnih stroškov društva. Po štirih mesecih delovanja društva imajo že prek 40 članov in vedno znova prihajajo novi. Veliko za Primskovo, ki je navsezadnje kar lep kos šmarske občine. Nenazad nje so svoje sposobnosti in kvali-tete dokazali že na februarski prireditvi, v marcu bodo sodelovali na območni reviji odraslih pevskih zborov, gostovali v Domu Tišje in do konca leta še z bogatim programom, ki si ga lahko ogledate tudi na internetnem naslovu: www.sevno.net/ prinskau. V otroški pevski zbor je trenutno vključenih 19 otrok, ki redno tedensko vadijo pod vodstvom zborovodkinje Marte Steklasa. Omenimo tudi dramsko skupino, ženski pevski zbor, pritrkovalce... Za območje kot je Primskovo bi lahko bila občinska nepripravlje-nost usodna, seveda pa z optimiz-mom zrejo v prihodnost, saj so prepričani, da bo imela nova občina več posluha za kulturo kot ga je imela nekdanja skupna občina Litija, ko ji je v zelo kratkem času skoraj uspelo uničiti ljubiteljsko kulturo. Še sreča, da je v kulturi toliko zanesenjakov. Rudi BREGAR Po protestnem sestanku uporabnikov vode iz vodovoda na Primskovem proti koncu januarja je odbor, ki je bil imenovan na sestanku, skušal sklicati skupen sestanek z odgovornimi. Odbor je predlagal, da po dveh s strani odbora neuspešnih poskusih sklica, sestanek skliče šmarski župan Milan Izlakar. Do sestanka je prišlo 12. marca na Primskovem. Na sestanku članov odbora smo župana Milana Izlakarja in direktorja KSP Litija Rudija Kozlevčarja seznanili s stanjem na tem področju in se dogovorili, da se po sprejemu občinskega proračuna ponovno sestanemo. Občina in KSP Litija bosta pripravila kratki pisni poročili o stanju sedanje vodooskrbe in pripravljenih projektih za sanacijo, nato pa se bodo vsi skupaj sestali z uporabniki vodovoda in predstavili predloge za čimprejšnjo zagotovitev pitne vode. Vsekakor bomo uporabnike vodovoda tudi vnaprej obveščali o dogajanjih, upamo pa, da se odgovorni zavedajo, da tokrat mislimo povsem resno in bomo pri svojih zahtevah vztrajali do izpolnitve zahtev. Zato vse uporabnike vode obveščamo, da do izteka roka ne izvajajo kakšnih samostojnih akcij ali ukrepov, vključno z bojkotom neplačevanja vode. O vsem tem se bomo glede na pojasnila in zagotovila odgovornih odločali na skupnem sestanku z uporabniki, predvidoma aprila ali maja. Rudi BREGAR, v imenu odbora LEKARNA POGAČNIK Darja Pogačnik, mag. farm. Podgora 19 Dol pri Ljubljani telefon: 01/563 83 08 gsm: 041/54 98 20 Cenjenim pacientom in stiankam sporočamo, da je tekalna Pogačnik odslej odplta vsak dan, od ponedeljka do petka od 8^ - tg1 in v soboto od 8 C 121 Jdekalna, kjel zdlavi tudi nasmeti. LITIJA-OŠ GRADEC PUST POLNIH UST V torek, 4. marca, so se na OŠ Gradec dogajale prav čudne reči. Ob osmi uri zjutraj, ko je šolski zvonecnaznanilprič&ekpouka,vrazredihnibib ne učiteljev ne učencev. Pač pa... vse polno čudnih bitij: princeske, žabe, krave, gusarji, Indijanke z Indijanci, muce, zaporniki, čarovnice, sloni, Pike Nogavičke, klovni, pustolovci, kavboja, Petri Pani, voj aki, bojevniki... Kaj so počeli? Učili že ne, pač pa so rajali in se veselili, jedli pustne krofe in se sladkali. In ker so želeli deliti smeh in dobro voljo, so se odpravili na potep po ulicah Graške Dobrave in ustvarili pravi mali karneval. Ob lepem sončnem vremenu so preganjali zimo in pozdravljali prihajajočo pomlad. Popoldne smo pripravili še PUSTNO RAJANJE za najmlajše in tudi starejše učence naše šole. Žal je bil odziv majhen, a je bilo rajanje med mlajšimi maškarami vseeno zelo zabavno in vzdušje zelo pestro. Ob plesu in petju smo pripravili veliko družabnih iger, ki so zmagovalce tudi nagradile. Upamo, da se naslednje leto spet vidimo in da se bodo opogumile tudi malo starejše maškare. Čarovnica in učenke Podjetniškega krožka OŠ Gradec ZOPET VESELO - TAKO NA SMUČIŠČU KOT V BAZENU Organizacija zimske šole v naravi je naša tradicija in kljub temu, da ni v obveznem i programu osnovne šole, se je zanjo odb či b 44 učencev. Torej so starši prepričani, da je to pametna naložba, saj se učenci v teh petih dnevih učijo sistematično in načrtno smučati ter dopolnjujejo svoje znanje plavanja. Učence je spremljalo 7 učiteljev (2 razrednika in 5 učiteljev smučanja). Smučarsko predznanje učencev je bilo zelo slabo, vendar napredek zelo velik in vsi učenci so se veliko naučili in pokazali veliko znanja ter se preizkusili v tekmovanju v veleslalomu. Poleg užitkov na snegu, pa so bili učenci deležni tudi kulturnega in zabavnega življenja. Predvsem pa so razvijali številne pozitivne vrednote: otroci so skrbeli sami zase, se podrejali skupini, skupnemu življenju sošolcev in učiteljev. Svoje pa je dodalo še lepo vreme in dober sneg, tako da smo se vrnili domov polni dobre volje in energije. Vodja šob v naravi: Mojca LEBINGER ANCNA k DELOVNI ČAS:) PON, TOR, ČET: 8.00-16.00 SRE: 8.00-16.30 PET: 8.00-13.30 f ODKUP - PRODAJA NEPREMIČNIN L tel.: 041 683 089 Ali PO D060V0RU 1 f PRENOS LASTNIŠTVA VOZIL (prepisi) hitro, enostavno, poceni — tel.: 041 344 748J f Fe/., fax: 101/898 43 841 Jerebova 3 1270 Litija (nasproti trgovine TUŠ) OŠ LITIJA - Podružnica s prilagojenim programom Kako smo pričeli leto 2003 Že prvi teden pouka v novem letu smo imeli športni dan in ker nas je presenetil sneg, smo planirane športne igre v dvorani, zamenjali z zimskim športnim dnem. Sankali in kepali smo se na Ježi.Učenci višje stopnje pa so se pomerili še v igrah z žogo. V sredo, 05.02.2003, smo povabili učence in starše na roditeljski sestanek in jim predstavili poklicne možnosti. Učenci 8./9. razreda so se odločali predvsem med poklici pomočnik slaščičarja, pomočnik gospodinje in upravljalen gradbene mehanizacije. Učenci so izkoristili tudi informativna dneva, dobili potrebne informacije in se prijavili na željene šole. Učenci oddelkov vzgoje in izobraževanja so se odpeljali vsak petek v Medijske toplice na Izlakah in se učili plavati. V četrtek, 30.01.2003, je bilo Republiško šolsko tekmovanje osnovnih šol s prilagojenim programom v Strunjanu. Podružnico s prilagojenim programom so zastopali trije učenci in bili zelo uspešni. Najbolj pa se je izkazal Domen Špelič in zasedel 2.mesto. Večina razredov je v januarju sodelovala na likovnem natečaju Civilne zaščite, ki je to leto določila tematiko Naravne nesreče. Razredne ure so obogatili z obiskom Romane Jerele iz Zdravstvenega doma Litija, ki je učence posameznih razredov uspešno seznanila s področji zdravstvene vzgoje. Pred Slovenskim kulturnim praznikom so pripravili bogat kulturni teden, ki je vseboval pogovor s pisatejjem Primožem Suhodolčanom, nastop učencev 7.b razreda in rec ital pod vodstvom Jane Štojs, gledališko predstavo SLG Martin Krpan ter glasbeno plesno prireditev. Učenci so v okviru pouka računalništva, brskali po internetu in iskali informacije o Prešernu in njegovem delu. Osnovna šola s prilagojenim programom Hrastnik vsako leto razpiše natečaj Najlepše voščilnice za valentinovo.Tudi letos je nekaj razredov sodelovalo in poslalo voščilnice s srčki iz različnih materialov. Najlepšo voščilnico je izdelal naš učenec Klemen Zidar. e ■afera W ENOTA LITIJA, AMD LITIJA ▲j AVTO ŠOH A PRIREJA TEČAJ C P P ZA A, B IN H KAT. S PRIČETKOM PONED.. 24.3. 2003 ob 17. uri NA AMD LITIJA ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED VPIS KANDIDATOV ZA F kat. (TRAKTORJI) POPUST za DIJAKE, ŠTUDENTE INFORMACIJE IN PRIJAVE NA TELEFON 8983 030 ali 041 626 718 PRIJAVITE SE LAHKO TUDI PRED PRIČETKOM TEČAJA LITIJA - OS LITIJA NOVICE IZ OŠ LITIJA Na OŠ Litija je bilo na pusti torek zelo živahno. Učenci in učitelji 5.-8. razredov našemljeni v predstavnike narodov sveta so se zbrali na MIROVNI KONFERENCI v športni dvorani. Tam so s petjem in plesom pustnih šem sprejeli LITIJSKO DEKLARACIJO o strpnosti in miru. PUSTU, ki pa je vnašal obilo nemira v bližnjo in daljno okolico, pa so izrekli smrtno obsodbo. Od pokojnega Pusta pa so se poslovili na pepelnično sredo v stari šolski veži. Učenci nižjih razredov pa so na pustni torek imeli kulturni dan. Pogovarjali so se o pustnih običajih, nato pa so se našemljeni odpravili po Litiji in glasno odganjali zimo. Skupino učencev OŠ Litija pa ste si lahko ogledali na litijskem karnevalu kot KRA KRA NATO KOMUNALA. Petra pAVLICA -P,- ABI INSTALACIJE Ljubljanska c. 14 • 1270 Litija • Tel.:01/898 32 36 1 SOLARNI sistemi IKARUS Solar Selektivni kolektorji IKARUS z visoko vpojnostjo pretvarjajo sončno svetlobo v toploto. Občutno se zmanjša poraba fosilnih goriv, tako lahko preko celega leta varčujete z energijo in varujete okolje. naprave LG klimatske naprave z visoko tehnologijo zagotavljajo čisto, tiho in prijetno okolje. Zaposlimo kvalificiranega električarja. V sredo, 19.02.2003, sta se v Športni dvorani Litija pomerili košarkaški ekipi Osnovne šole s Prilagojenim programom Kamnik in Podružnica s prilagojenim programom Litija. Zmagala je ekipa Kamnika. Razredno tekmovanje v veseli šoli je bilo v mesecu januarju in enajst učencev Podružnice s prilagojenim programom je doseglo dovolj točk, da se bodo udeležili občinskega tekmovanja Marjeta MLAKAR-AGREŽ Slavko BOŽJAK s.p. —| novogradnje -4 adaptacije -4 popravila Topilniška ulica 1 1270 Litija 0 ec i- o e-mail: X Ul Tel.: 01/899 52 36 slavko.bozjak@siol.net ■4 Ul GSM: 031 62 88 53 Maribor je bil domačin 12. državnegaprvenstva mladih v šahu do 10,12,14,16 in do 18 let starosti med fanti in dekleti. JURE PLASKAN PONOVNO MA SVETOVNO PRVENSTVO Na turnirju so se pomerili v vsaki skupini po deseterica najboljših, ki se je uvrstila po reitingu ali preko kvalifikacijskih turnirjev. na prvem tekmovanju v Zasavju. Prvanstva so odločala tudi o slovenskih udeležencih za letošnja evropska in svetovna prvenstva. Po 7 dnevnih zelo napetih bojih je Karolina, ki je bila najmlajša od vseh na turnirju osvojila zelo dobro 5. mesto. Ob napredovanjuu lahko pričakujemo od Karoline v bodoče uvrstitve na evropsko ali svetovno prvenstvo. Jure je ves turnir igral zelo zanesljivo, rutinirano premagal 5 nasprotnikov in štiri remiziral ter si z sedmimi točkami priigral prvo mesto in upravičil vlogo favorita. Jure se j e z naslovom državnega prvaka uvrstil na svetovno prvenstvo fantov, ki bo od 2 2. 10. do 2.11.2003 v Halkidikiju v Grčiji. Socerpaso naslove državnih prvakov osvojili: fantje: do 10 let Pipan - Ljubljana, 12 let Plaskan-Litija, 14 let Gržica-Prebold, 16 let Lenič-Domžale, 18letBorišek-N. Gorica dekleta: do 10 let Vombek-Griže, 12 letOrehek-Domžale, 14 let Hrenič-Jesenice, 16 let Novak-Prebokl, 181et Hočevar-M. Sobota Komentar prvenstva! Veliki, močnejši klubi, kot so Piramida Maribor, dr. Vidmar Ljubljana, ŠKPtuj, Metalka Ljubljana, pa celjski ŠK in Kranjčani so ostali brez naslova in še enkrat več potrdili, da ne delajozmJadmi,rajekupujejotakoitnenovanegotoveigralce,kotprivečiniostolihšporlih. Za ŠK Litija Srečko KOLAR OSNOVNA ŠOLA GABROVKA - DOLE vpisuje predšolske otroke v VVE »ČEBELICA« za šolsko leto 2003/2004. Vpis bo v času od 07. do 11. aprila 2003, od 07. do 15. ure, v tajništvu OŠ Gabrovka. Vpišete lahko otroke, ki bodo do 31.08. 2003 dopolnili starosrt 2 leti. Za dodatne informacije pokličite v tajništvo šole na telefon 01/8971-042. Ii A i I KJi']S INI D.0"0™ ......... v --- Usnjarska c. 1, Šmartno pri Litiji M o ŠPORTNA IN MODNA OBUTEV ° CopAii ŠPORT od 5.490,00 ° ŽENski In Moški ČEvlji od 4.800,00 M o SPOMLADANSKA KOLEKCIJA TEKSTILA za vso dRužiNO ° PIetenIne, MAjicE In bluzE ° Mne TOPTEKSTIL in BRUCI, kosriMi ° EUsrik NIače o TORBICE |od 2.499,00 7h-19h sobota: 8h- 12h Tel.: 01/8987-836 PORTAL NEPREMIČNINE Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01 /898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: dejan.groselj@siol.net Agencija za posredovanje v prometu z nepremičninami. Imetnik licence pri Informacijski borzi nepremičnin. Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji in najemu vseh vrst nepremičnin: hiš - stanovanj - posesti, parcel in kmetijskih zemljišč - vikendov - poslovnih prostorov - garaž - ostalo Priprava pogodb Kompletna izpeljava postopkov pri prenosu lastništva Ureditev pogodb pri najemnih razmerjih Športno društvo Partizan Litija je 21. februarja letos izvedlo nočmi veleslalom za smučarje in deskarje na smučišču Kot Nočna tekma v Kotu V mrzlem zimskem večeru se |e ob svetlobi žarometov in pomoči sveč, ki so bile nameščene ob vratcih, pomerilo 56 tekmovalcev, od katerih je bilo 10 deskarjev. Tekmovalci so se pomerili v dveh vožnjah in ob minimalnem izpadu je bilo tekmovanje v zadovoljstvo vseh zaključeno v poznih večernih urah. Nagrado za najhitrejšega je prispevalo urarstvo Novak iz Litije, ostali najhitrejši po kategorijah pa so prejeli spominske nagrade. Ob ugodnih vremenskih razmerah bomo podobna tekmovanja gotovo še organizirali. Na tekmovanja ste vsi lepo povabljeni. Rezultati nočnega veleslaloma dne 21. 02. 2003 : /Tl 1*“ KOŠARKARSKI KLUB »LITIJA« ČLANI V BOJU ZA VSTOP V 1.B LIGO deklice (do 15 let): 1. mesto, Mozga Nina 57:64 2. mesto, Marolt Špela 1:03:78 3. mesto, Gradišek Andreja 1:24:71 dečki (do 15 let) 1. mesto, Cigler Tilen 53:67 2. mesto, Brglez Dejan 56:31 3, mesto. Brglez Žiga 57:79 ženske 1. mesto, Borišek Natalija 52:24 2. mesto, Potisek Romana 57:38 moški 1. mesto, Trampuž Igor 39:74 2. mesto, Žnidar Borut 40:71 3. mesto, Elsner Tomaž 43,58 veterani 1. mesto, Konjar Jernej 45:93 2. mesto, Mirtič Matjaž 46:85 3. mesto, Tone Hauptman 47:15 deskarji 1. mesto, Obreza Peter 54:91 2. mesto, Brodar Rok 56:70 3. mesto, Verhovec Sebastjan 56:84 Letošnja zima je bila zelo bogata s snegom in nizkimi temperaturami, zato je ŠD Partizan Litija urejalo in vzdrževalo tekaške proge in sicer v Zgornjem Hotiču, v Šmartnem pri Osnovni šoli, Gradiških Lazah, Pustovem mlinu in na Graški dobravi. Veseli nas da vse več občanov in občank, koristi to poceni in dostopno rekreacijo, žal pa nekateri nevestneži tekaške proge izkoriščajo za sprehajalne poti. LEP ŠPORTNI POZDRAV! ŠD PARTIZAN LITIJA Taektvondo klub Lilija seje v soboto, 16.2.2003udeležili, koladržavttega prvenstva v Mariboru pod organizacijo TKI) kluba Radvanje. VELIK USPEH TAEKVV0N-D0 KLUBA LITIJA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Na državnem prvenstvu je sodelovalo 118 tekmovalcev iz 10 slovenskih klubov. Iz TKD khiba Litija je na državnem prvenstvu tekmovalo 12 tekmovalcev, ki so dosegli izjemno dobre rezultate. Trener Kluba Franci Šircelj bi posebno pohvalil Špelo Šinkavec, ki je bila izbrana tudi za najboljšo borko med mladinkami, Manco Kolar, Karolino Aškerc in Laro Amršek. TKD klub Litija je ekipna delil 4. mesto s klubom Hankuk iz Ljubljane; do 3- mesta mu je manjkalo le 2 točki, kar je odličen dosežek. Na tekmovanju je sodila tudi ena izmed naših sodnic, in sicer Maruška Višnikar, 2. dan. Rezultati TKD kluba Litija: 1. MESTA: Manca Kolar v kategoriji pionirke - 30 kg, Karolina Aškerc v kategoriji pionirke - 33 kg, Katja Kremžar v kategoriji pionirke - 42 kg, Špela Šinkovec v kategoriji mladinke - 59 kg, Polona Dobravec v kategoriji članice - 72 kg 2. MESTA: Lara-Amršek v kategoriji pionirke - 39 kg, Maša Koprivnikar v kategoriji pionirke - 50 kg, Matic Mahkovic v kategoriji pionirji - 30 kg 3. MESTA: Nermin Rekanovič v kategoriji pionirji - 40 kg, Sebastijan Gospeli v kategoriji pionirji - 50 kg, Denis Rekanovič v kategoriji mladinci - 63 kg 5. MESTO: Manca Vidmar v kategoriji mladinke - 59 kg Vsem tekmovalcem in trenerju čestitamo za uspešno zastopanje TKD kluba Litija na državnem prvenstvu in jim želimo v prihodnosti še več takih uspehov! (L. K.) 0 dogajanju v Košaikarskem klubu Litija v zadnjem času ni veliko slišati ali brati, kar pa še ne pomeni, davklubuninič novega, oziroma da člani kluba niso aktivni. Tako je potrebno omeniti, da je klub v lanskem letu organiziral dva izredno odmevna športna dogodka, ki sta veliko prispevala k promociji mesta in občine Litija, tako v Sloveniji, kakor tudi preko njenih meja. Najprej je bil to finalni turnir slovenskega pokala za košarkarice, še bolj pa novembrska kvalifikacijska tekma za nastop na Evropskem prvenstvu za košarkarje med reprezentancama Slovenije in Anglije, ki je povsem napolnila športno dvorano. Za organizacijo obeh prireditev je klub prejel številne pohvale s strani Košarkarske zveze Slovenije in medijev. Na tekmovalnem področju v klubu dobro delajo z mladimi in dosegajo lepe rezultate. V kategoriji starejših pionirjev so tako prišli med osem najboljših ekip v Sloveniji, pri kadetih pa med najboljših dvanajst. Še uspešnejši so bili v tekmovanju osnovnih šol, kjer se je Osnovna šola Litija, ki tesno sodeluje s klubom, uvrstila celo na finalni turnir najboljših šriri slovenskih šol, ki bo sredi tega meseca. Pri delu z mladimi ima vsekakor največ zaslug za dobro delo njihov trener Džemo Ibiši. Največ zanimanja med ljubitelji košarke je seveda namenjeno rezultatom članske ekipe. Taje sredi 90-tih let nastopala celo v prvi državni ligi, kar pa je bilo za realne možnosti kluba in okolja prevelik finančni zalogaj. Člani sedaj nastopajo v 2. SKL- vzhod in so po prvem delu tekmovanja osvojili odlično 2. mesto, ter se uvrstili v nadalnje tekmovanje, v katerem se bodo skupaj z Rušami, Ajdovščino in Kolpo iz Črnomlja potegovali za uvrstitev v I.B SKL V sezoni 2001/02 jim je za las spodletelo. Ekipa, ki jo prav tako vodi Džemo Ibiši, je imela številne težave s poškodbami in velika nihanja v igri, sedaj pa je pred njimi nova lepa priložnost za uvrstitev v višji rang tekmovanja. Za napredovanje v I.B SKL bi morali v konkurenci omenjenih štirih ekip osvojiti prvo ali dmgo mesto. Pri tem upajo tudi na podporo litijskih privržencev košarke, v klubu pa poudarjajo, da bo vstop na njihove tekme v litijski športni dvorani še naprej brezplačen in vabijo navijače, da pridejo v čim večjem številu. Ob koncu ni mogoče mimo dejstva, da bo klub, katerega predsednik je litijski župan Mirko Kaplja, prav v letošnjem letu praznoval 50-letnico delovanja. Obeležitev te častitljive obletnice bo predvidoma jeseni, upati pa je, da bodo svoj delež k temu prispevali z uspešnimi nastopi tudi igralci kluba v vseh kategorijah. ZADNJA NOVICA: AJDOVŠČINA : LITIJA 79 : 85 (64:64, 44:46, 32:33, 22:22) Članska ekipa Košarkarskega kluba Litija je v dodatnih kvalifikacijah za 1 .B SKL v gosteh premagala Ajdovščino Lilijani so bili v vodstvu skoraj vso tekmo, v zadnjih minutah pa so jih domačini ujeli in celo povedli: Litija je nato s košem Zdovca v zadnji sekundi izenačila in izsilila podaljšek, v katerem je bila boljša in zasluženo zmagala. Pri Litiji velja pohvaliti celotno ekipo še posebej pa Japiča, ki je zadel vseh 16 prostih metov. STRELCI: Japič 30, Bošnjak 15, Zdovc 13, D. Pušič 11,G. Pušič 6, Mitrovič 5 in Blaževič 5. Marko GODEC, Litija Turnir za pokal krajevne skupnosti Gabrovka 15. februarja je bil v Gabrovki turnir v malem nogometu. Pravila igre so sicer precej drugačna od pravil v malem nogometu. Tu je telovadnica manjša in se igra nogomet na odboj, kar naredi igro zelo hitro. Goli so manjši in Igra se brez vratarja, na igrišču pa so samo po štirje igralci iz vsakega moštva. Zaradi hitre igre in malo prostora je zelo pomembno tehnično znanje igralcev ter hitro vračanje v obrambo. nadaljevanje s 1. strani Dobra zima je Dole spremenila v mali smučarski raj Obilne snežne padavine, ter ugodne temperature so omogočile, da se je smuka podaljšala v mesec marec. Člani ŠD Dole so v tej sezoni organizirali nekaj športnih dni za osnovne šole, ter pripravili program nekaterim organiziranim skupinam. Najbolj razveseljiv pa je podatek, da je lahko OŠ Gabrovka-POŠ Dole prilagodila umik in organizirala pouk športne vzgoje kar na smučišču, kar je najboljša možnost, če upoštevamo da na Dolah ni ustreznih prostorov za izvajanje športne vzgoje v zimskih mesecih. Učenci so z navdušenjem sprejeli to novost in se enkrat tedensko pošteno nasmučali. Zelo dobro je bila obiskana tudi »nočna smuka«, tako da so se v društvu odločili, da za prihodnjo sezono osvetlijo še eno položnejšo progo, s katero bo smučanje v poznejših urah omogočeno tudi tistim, ki še niso najboljši poznavalci smučarskih veščin. V ŠD Dole upajo, da jim bo narava naklonila tudi v prihodnosti še kako podobno sezono, saj za naslednjo sezono napovedujejo novo posodobitev, to naj bi bil teptalec snega večje zmogljivosti, ki bo opremljen s frezo in hidravličnim plugom, tako da bodo lahko svojim obiskovalcem ponudili še kvalitetneje urejene smučarske proge. Prav tako pa se v ŠD resno pripravljajo na začetek gradnje sistema umetnega zasneževanja, saj dosedanje gibanje temperatur, kaže na to da bi s to posodobitvijo imeli lahko sezono dolgo 3 mesece in več. Zima se počasi poslavlja, mi pa držimo pesti, da bo članom ŠD Dole uspel njihov načrt, ter da bodo Dole postale pravi smučarski center v malem. D. MAK PLANINSKI KOTIČEK Spominskega pohoda seje 22.2.2003 udeležilo 133 planincev in planink, kar je največ doslej 7. spominski planinski pohoda Franca Štrusa Tokrat se je na turnir prijavilo devet ekip, od tega se ekipa Orient Expresa ni udeležila turnirja. Ekipe so bile razdeljene v tri skupine po tri ekipe in samo zmagovalci skupin so se uvrstili v drugi krog, v finale. Tako so se naprej uvrstile ekipe Gabrovke, Zmajev ter Kurje vasi. Tekme v finalu so bile zanimive, čeprav so bili Zmaji za en kakovostni razred slabši, kar se je pokazalo tudi pri rezultatu. Z ekipo Gabrovke so izgubili z rezultatom 7:2, z ekipo Kurje vasi pa s 13:2, malo zaradi utrujenosti in tudi zato, ker so vedeli, da nimajo možnosti potegovati se za prvo mesto. Tako je bila najpomembnejša tekma med domačo ekipo in ekipo iz Jablaniške doline, ki se je končala z izidom 3:3, vendar so zaradi boljše gol razlike zmagali igralci Kurje vasi. Končna uvrstitev ekip: 1.mesto : Kurja vas, 2. mesto : Gabrovka, 3. mesto : Zmaji, 4.mesto: Rilindija,5.mesto: SibiriaUnt.,6.mesto: Prežganje,7.mesto: SHS,8.mesto : SD Javorje. Za organizacijo je kot vedno poskrbel Igor Medved, tekme pa je sodil Zdravko Zagorc. Veseli smo bili tudi obiska snemalne ekipe ATV signala, ki je posnela najzanimivejše trenutke turnirja in tako predstavila športni utrinek iz Gabrovke številnim gledalcem ATV-ja. Črt MEDVED VARCUJMO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Pokliči: GSM-041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pod okriljem Agencije RS za učinkovito rabo energije 1SV6T ENERGETSKO SVETOVANJE Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! Pohod od Senožet čez Zagorico, Sveto Trojico, Oklo in Tabor do Ihana litijski planinci organiziramo v spomin na mnogo prezgodaj preminulega vsestranskega planince Franca Štrusa, poteka pa po stezah, po katerih je Franc le slaba dva meseca pred smrtjo vodil svoj zadnji izlet Iz Zagorja je poln kombi zvestih udeležencev dosedanjih pohodov pripeljal ultramaratonec Radovan Skubic - Hilarij. Prišli so stalni udeleženci iz Hrvaške z Zdenkomjuriničem načelu. Iz Celja so prišli Florjan Nunčič, vodja akcij markacistov v visokogorju, Vera Radi, velika ljubiteljica hribov v okolici Litije in Roman Turk, predsednik PD Zlatarna. Tudi na tem pohodu niso manjkali Aleksander Oblak iz Ljubljane, pa Silvo Škufca in Viktor Debeljak iz Kočevja, ki sta litijske planince jeseni vodila po kočevski planinski poti. Seveda pa je bito naj več domačih - litijskih planincev. Številni med njimi so se udeležili tudi zadnjega izleta, ki gaje vodil Franc Štrus. Skratka bito je pravo prijateljsko srečanje planinskih tovarišev, kar je že od vsega začetka osnovni koncept tega pohoda. Tudi tokrat se je pohoda udeležila Francova vdova Leni, pa sin Iztok in vnuka Tina in Miha Toliko snega kot letos še ni bito na nobenem pohodu, kljub temu pa smo na Oklu ob razvalinah nekdanje Judeževe domačije, zagledali zvo n č ke, ki jih je sonce vendarle zvabilo na piano. Simbol pohoda je šopek zvo n č kov, zato smo bili prvih znanilcev pomladi toliko bolj veseli. Tudi tokrat smo se pohodniki na Oklem udeležili slovesnosti v spomin na 72 partizanov, ki so na tem kraju padli 24. 2.1944. Pohod smo zaključili v baru 3M v Ihanu. Tu si bile prvič podeljene zlate značke 29 planincem, ki so se udeležili vseh dosedanjih pohodov. Podeljena pa so bila tudi posebna priznanja prijateljem Janč, to je planincem, ki so se v preteklem letu vsaj 25 krat povzpeli najanče. Borut VUKOVIČ Pred pomladanskim delom 0LMN NA TRAVI Čeprav se zima še ni poslovila, so se priprave na pomladanski del lige že začele. Na sestanku, ki je bil v četrtek, 6. marca, v gostilni Pustov mlin, smo se odločili, da se bo pomladanski del začel v soboto, 29. marca. V dveh ligah je 18 ekip, za katere je skupaj prijavljenih 371 igralcev. Ekipe prihajajo iz treh občin, in sicer tri iz ljubljanske, šest iz šmarske in devet iz litijske občine. Prvotni namen lige je druženje ekip, katerih člani se ukvarjajo z isto športno panogo. V našem primeru je to nogomet Veseli me, da je v teh treh občinah vsako leto več zanimanja za športno rekreacijo. Že iz imena lige je razvidno, da se ta rekreacija odvija na travi. Trenutno imamo igrišča v Lupinici, na Zg. Logu, v Reki, na Trebeljevem, Savi, v Hotiču, na Polšniku, v Šmartnem, Pustem Javorju in Besnici. Kmalu bo narejeno tudi igrišče v Jelši nad Kostrevnico. Obnavljajo in posodabljajo pa igrišča oziroma spremljevalne objekte na Polšniku, v Lupinici, Besnici, Reki, na Trebeljevem in na Zg. Logu. Igrišča naj bi bila velikosti približno 55x35 metrov, nogometna vrata so velikosti 5x2 metra. Ni enostavno izdelati igrišče in postaviti spremljevalni objekt, ali pa se lotiti prenove. Ob veliki količini dela je potrebno zbrati še finančna sredstva, da se takšen projekt sploh lahko začne izvajati. Zato vsem, ki so se lotili tovrstnega dela, čestitam in jim želim še veliko delovne energije in volje. Tistim, ki se želite v naslednji sezoni vključiti v našo ligo, pasporočam, da imate čas do 10. avgusta. Dodatne informacije dobite na telefonski številki 041/356-395. Pari prvega pomladanskega kroga so: 1. liga POLSNIK1 - HOTIČ KING SIZE - KREATIV ZG. LOG VILIČARJI PARKELJ -JANG BOJS OMAHEN TRANS. - GRAD. DEJ. TOM ŠD SAVA je prosta ekipa 2. liga VAČE - MK LIGHT SOUND ŠD PREŽGANJE -JAVORJE JANČE-MUSTANGBAR POLŠNIK2-KORONA GOZDARSTVO KASTELIC je prosta ekipa Lestvici po jesenskem delu: 1. liga 1. KING SIZE 8 2 1 5 25 15 10 16 2. KREATIV ZG. LOG 8 3 O 5 28 15 13 15 3. OMAHEN TRANS. 8 4 O 4 33 28 5 12 4. VILIČARJI PARKELJ 8 4 O 4 27 23 4 12 5. ŠD SAVA 8 4 0 4 20 21 .i 12 6. HOTIČ 8 4 0 4 26 28 -2 12 7. JANG BOJS 8 4 0 4 21 32 11 12 8. ŠD POLŠNIK 1 8 5 0 3 28 33 -5 9 9. GRAD. DEJ. TOM 8 5 1 2 24 37 -13 7 2. liga 1. ŠD JANČE 8 2 0 6 27 17 10 18 2. KORONA 8 2 1 5 19 19 0 16 3. MUSTANG BAR 8 3 0 5 31 28 3 15 4. MK LIGHT SOUND 8 3 0 5 32 11 21 15 5. MCB s.p. VAČE 8 2 2 4 22 18 4 14 6. GOZD. KASTELIC 8 3 2 3 31 25 6 11 7. ŠD JAVORJE 8 5 i 2 17 31 -14 7 8. ŠD PREŽGANJE 8 6 0 2 16 28 -12 6 9. ŠD POLŠNIK 2 8 7 0 1 17 35 -18 3 Tomaž ROZINA FflSflDEftSTVO SLIHORESRflftSTVO GfiADIŠEH JAAAZ S.A. AARTIZAflSHA IB 12Z0 LITIJA GSID: 041648942 IZDELAVA TOPLOTNOIZOLACiJSKIH ■ s stiroporjem - z mineralno volno (lamele ali plošče tervol) izvajamo fasadne sisteme: DEMIT, JUBIZOL, ROFIX, BAUMIT, TERRANOVA barvanje fasad sanacija fasad (PRODAMO večje enosobno stanovanje, 52 m2, CKS 16, drugo nadstropje, 2 balkona, telefon, bližina vrtca in šole, opremljeno in takoj vseljivo. Cena po dogovoru. GSM: 040-707-657, 041-719-444 ali tel.: 8983-843 v v Iščemo gozdnega delavca. Delo je na območju Litije. Če imate veselje do dela v gozdu, pokličite na tel. štev.: (01) 241-02-20. V najem oddam mizarsko delavnico, velikosti 120 m2 in skladišče 100 m2 z obdelovalnimi stroji raznih vrst. Tel.: 89-87-451 Prodam dobro preperel hlevski gnoj. Po dogovoru ga pripeljem tudi na dom. Informacije na tel.: 01/89-76-149 POPRAVEK: VLitijske občanu št. 2, februar 2003 je prišlo pri članku PRAZNIK IZGANANCEV, stran 5, gospe Eve Kovič do neljube napake v zadnjem stavku prvega odstavka. Zadnji stavek se tako glasi: VKSJevnicaso izselili 63 vaščanov in 13 domov je ostalo praznih. Avtorici se za napako opravičujemo. PRIREDITVE KNJIŽNICE LITIJA v marcu 2003 PRAVLJICE NA POTEPU: torek, 1. april 2003, ob 17. uri v OŠ Sava sreda, 2. april 2003, ob 15. uri v OŠ Polšnik in ob 17.uri v OŠ Konjšica četrtek, 3. april 2003, ob 15. uri v OŠ Dole in ob 17.uri v OŠ Gabrovka torek, 8. april 2003, ob 15. uri v OŠ Primskovo in ob 17.uri v OŠ Kostrevnica sreda, 9. april 2003, ob 17. uri v OŠ Štangarske Poljane četrtek, 10. april 2003, ob 15. uri v OŠ Javorje in ob 17.uriv GD Vintarjevec torek, 15. april 2003, ob 16. uri v OŠ Vače in ob 18.uri v OŠ Hotič sreda, 16. april 2003, ob 16.30 v OŠ Kresnice POTOPISNO PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI: torek, 25. marec 2003, ob 19. uri v Matični knjižnici Litija. Predaval bo Damjan Končnik - Grenlandija. Na diapozitive je Damjan ujel tako pokrajino, kot tudi ljudi v njihovi narodni noši, ruševine Vikingov in starodavne šotore Eskimov, fjorde, manjše ledene gore, mesta in vasi. torek, 22. april 2003, ob 19. uri v Matični knjižnici Litija. Predaval bo Matjaž Jeran - Francija. RAZSTAVA: torek, 8. april 2003, ob 18. uri v Matični knjižnici Litija. Odprtje likovne razstave skupine LILA. OSTALE PRIREDITVE: torek, 2. april 2003, Dan svetovne mladinske književnosti in zaključek bralne značke - podelitev cici bralnih značk. URA PRAVLJIC: torek, 1. april 2003, ob 17.30 v Matični knjižnici Litija - Pravljica z naslovom Bela muca. torek, 15. april 2003, ob 17.30 v Matični knjižnici Litija - Pravljica z naslovom Zajček Pablo išče jajčka, torek, 29. april 2003. ob 17.30 v Matični knjižnici Litija TEKME / PRIREDITVE ŠPORTNIH KLUBOV IN DRUŠTEV OBČINE LITIJA IN ŠMARTNO V MARCU IN APRILU 2003 dan datum NOGOMET ROKOMET PLANINSTVO NK LITIJA NK COCKTA KRESNICE NK JEVNICA sob. 29.03.03 čl. 15.00 Litija - Vir čl. 15.00: Kočevje-Kresnice čl.18.00:Šmartno 99-Cerlje Pohod po Škofjeloški kad. Litija - Ihan ml.dečki:Dolomiti-Kresnice ml.d:14.30: Šmartno 99-Krško (Suhi dol-Smrečje-Vrh ml.dečki: Ihan-Litija ml.dečki: Kresnice-Grosuplje treh kraljev-Goropeke) mladinckKolpa- Kresnice Pohod Begunjščica sob. 05.04.03 čLTermit - Litija čl. 16.00: Kresnice-Črnuče čl.Jevnlca prosta Pohod po Domžalski kad:črnuče- Litija ml.dečki:Kresnice- Radomlje (šlpek-Tmovče-Rudnik) ml.dečki: Litija-Slovan ned. 06.04.03 mladincl:Kresnice-Vrhnika sre. 09.04.03 ml.dečki:Tabor- Kresnice sob. 12.04.03 čl:16.00:Litija - Jarše čl.Radomlje- Kresnice čldlirija 1911-Jevnica čl.18.00:Šmartno 99-Razkrižje Srečanje upokojencev kad Litija -Jarše ml.dečkirBela Krajina-Kresnice na Spodnji Slivni ml.dečki:Livar-Litija mladinci.Dob- Kresnice ned. 13.04.03 ml.dečki:Kresnice-Domžale kad. 16.30:Šmartno99-Prevent Občni zbor na Jančah sob. 19.04.03 čl.Kisovec - Litija čl.16.00:Kresnice - Tabor čl.16.00 Jevnica-D.D.Dren kad.:Grosuplje- Litija ml.dečki:Kresnlce-lhan ml.dečki:Krim-Litija ml.dečki:Vrhnika-Kresnice mladinci: Kresnice -Tabor ned. 20.04.03 mladinci: Kresnice- Tabor sre. 23.04.03 ml.dečki:Kresnice-J.Medvode sob. 26.04.03 čI.16.00:Litija -Medvode čl.Dolomiti Dob- Kresnice čl.Mengo 28- Jevnica Pohod po Škofjeloški kad.:Litija-Logatec mladinci:Črnuče-Kresnice (Vrsnik-Ledine-Sivka) ml.dečki:Litija-Kočevje ml.dečki:Slovan -Kresnice Sekcija Sava: Izlet v ml.dečki: Mengo 28-Kresnice neznano Zveza športnih društev Litija REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LITIJA Jerebova ul. 14, 1270 Litija OBVESTILO O OCENJEVANJU IN ODBIRI PLEMENJAKOV Komisija za ocenjevanje in odbiro plemenjakov za naravni pripust pri Upravni enoti Litija bo v skladu z določbami Zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78 in 29/86) in Odredbe o izvajanju letnega ocenjevanja, odbire in priznavanja plemenjakov v naravnem pripustu (Uradni list RS, št. 16/99 in 43/ OO) v mesecu aprilu 2003 opravila ocenitev in odbiro plemenjakov. Imetnik živali lahko prijavi le tiste plemenjake, ki ustrezajo predpisanim pogojem (so oštevilčeni, klinično zdravi in imajo dokument o znanem poreklu). Rok za prijavo plemenjakov je 28.03.2003. Informacije in obrazce za prijavo živali dobite na Upravni enoti Litija, Jerebova ul. 14, soba št. 5 (tel.: 898 12 35). O času in kraju ocene in odbire živali bodo imetniki plemenjakov pisno obveščeni. NAČELNIK UE: Marjan MALI Na predavantu “Razumeti menopavzo”, KI BO V TOREK, 2J. MARCA OB 18.30 URI, v prostorih Zdravstvenega doma Litija, Vam bo dr. Lucija Vrabič, SPECIALISTKA GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA, ODGOVORILA NA VSA VAŠA VPRAŠANJA. ■C ^V* Vljudno vabljeni! vi vse?*'0 kak°! Hvala ti mama Kako pošten... kako skrben... kako iskren... je bil nam prvi korak mama. kako ljubeč... Kako vam... je bil tvoj objem mama. kako darovan... Kako vodljiv... kako srečen... kako zaupljiv... je bil vsak trenutek mama. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage hčerke, žene, matere in babice. VERONIKE OSTREŽ iz Golišč 66 nad Jevnico Ne moremo se sprijazniti s kruto usodo, ki te je iztrgala od nas. Še vedno slišimo tvoj korak, tvoj glasi« Vendar zaman čakamo!«Tebe ni več, ni tvojih pridnih rok in toplih oči. Ostajajo nam samo prelepi spomini na dni, ko si bila še z nami, z njimi pa kruta resnica in velika bolečina. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali cvetje, denar, maše, sveče in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se govornikoma Boži Šarbek, Markotu Lajovic in župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen obred. Zahvala tudi Gasilskemu društvu Jevnica, kresniškim pevcem in Jožetu Setničarju za poslovilno melodijo Mrzel veter. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi, se je spominjate za čas tuzemskega življenja, vsem ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji zaželeli miren pokoj v onostranstvu. Hvala! Vsi domači. 21. februarja je minilo pol leta odkar se je od nas poslovila naša draga mama in babica SILVA KOVAČ Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, župnišču in ostalim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, za poklonjeno cvetje in sveče, za izraženo sožalje ter pomoč. Hvala vsem, ki se je spominjate in prihajate na njen grob. Dragica in Slavica z družinama Gabrovka 2003 Vabilo na 24. tek na Petelinjek! Športna prireditev bo v soboto, 12. aprila 2003 ob 10. uri. Otroci in mladostniki bodo tekli v 6 kategorijah (do 2 kilometra), moški na 11 kilometrov, ženske na 6 kilometrov. NAGRADE: POKALI, MEDALJE, SPOMINSKE MAJICE, GOLAŽ, SOKOVI IN DRUGE PRAKTIČNE NAGRADE ŽEUENE PREDPRIJAVE: Igor Medved, tel. 01-897-10-41, E-mail :igor.medved@guest.arnes.si ZAHVALA Vsem zaposlenim in zdravniku Doma Tišje se iskreno zahvaljujemo za 25 letno nego in skrb naše mame ALOJZIJE JERŠIN. Hčerke Če umre ljubljen človek, v resnici ni mrtev. On še vedno živi v naših srcih. V SPOMIN FRANCU POGLAJNU Minilo je že leto, odkar si odšel, a jaz te še vedno čakam, kdaj boš prišel. Ne morem verjeti, da zdaj te več ni, na tem ljubem svetu smo ostali sami. Se nisi poslovil, nam roke podal, si se na ramo naslonil in v večnost zaspal. Tvoja žena Marija Zdaj je na zemlji ena zvezda manj in na nebu ena več. Toda zvezde so tako daleč... V SPOMIN ANICI SAVŠEK iz Zagorice 1931-1998 19,3.2003 mineva pet žalostnih let, odkar nas je zapustila naša draga žena, mami in babica. Hvala vsem, ki se je spominjate v mislih, s svečko ali cvetlico in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmogel bom, močnejši bom, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA Ob boleči, prerani izgubi našega dragega ALEKSANDRA ČOŽA 21.5.1970-8.2.2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, g. Petru Avblju za izrečene poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi. Posebna zahvala gasilcem PGD Kostrevnica za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki ga imamo radi V SPOMIN ALEKSANDRU ČOŽU (21.5.1970-8.2.2003) Če obstaja biser na zemlji, potem je bil v tvojih očeh, če obstaja sreča, potem so bili to trenutki s teboj in če obstaja žalost, je to sedaj, ko te več ni. V večni ljubezni boš moj. Z ljubeznijo, Mateja V SPOMIN MARJAN KOKOVICA ( 1972-1998) Z ljubeznijo, Renata V naših srcih Ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mimo spiš. Tam ljubezni lučka vedno bo in Ti med nami večno boš živel. V SPOMIN Mineva leto žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi in skrbni mož, ati, ata, tast, brat in stric ANTON RESNIK iz Tlake pri Gabrovki Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi Čeprav izniči vse, kar nas na zemljo veže, do srca globin in do ljubezni -smrt moč ne seže. (Ada Škerl) Kogar imaš rad nikoli ne umre -le daleč je... ZAHVALA Kakor tiho je živel, tako tiho je odšel, niti posloviti se ni uspel-spomin na njega pa še dolgo bo živel. Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat, nečak ANDREJ VRTAČNIK Selce 11, Dole pri Litiji (1955-2003) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter druge darove. Hvala dr. Juterškovi ter celotni zdravniški ekipi za nudenje prve pomoči, trudu pri oživljanju ter tolažbo v najtežjih trenutkih. Hvala gospodu dr. Ludviku Bartlju ter g. Janezu Jenku iz Polšnika za lepo opravljen obred, pevcem ter trobentaču iz Polšnika za zaigrano Tišino. Hvala Dušanu Maku za ganljive besede slovesa ob preranem grobu, Rudiju Božiču za prevoz cvetja. HvalaKGZ Dole - obrat Dolka, Arbi plus d.o.o., Ljubljana, Mizarstvu Gabrovka, OŠ Dole, RK KO Dole. Prav posebno pa se zahvaljujemo družini Ajdišek iz Dol za nesebično in vsestransko pomoč. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Ugasnilo je tvoje življenje, z njim tudi tvoje dolgoletno trpljenje. V našem domu pustila si praznino, v srcih naših grenko bolečino. ZAHVALA V 76.letu starosti nas je po težki in kruti bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in tašča TEREZIJA KRAČAN iz Jelše 30 (1927 - 2003) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala KC, oddelek 1. nadstropja intenzivne terapije za nesebično pomoč in nego ter g. kaplanu Andreju Županu, pevcem, govorniku za poslovilni govor in Pogrebnemu zavodu Litija. Žalujoči: sin Edo, hčerke Zdenka, Olga ter Janka z družinami Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric ALOJZIJ MLAKAR iz Golišč 104 17.4.1958- 11.2.2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja ge. Valentini Jerant in Borisu Obolnarju, dežurni medicinski ekipi ZD Litija, dr. Zelinki, sestri Anči in g. Izlakarju. Hvala tudi gospodu župniku, pevcem in g. Pepelnaku za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi V SPOMIN ALBERT KOKALJ (1969 - 1998) 18. marca je minilo 5 let odkar nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi Berto. Na prvi spomladanski dan smo te položili v grob in od takrat nas spremlja samo še spomin tvojega nasmeha in sledi tvojih pridnih rok. Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu in prinašate cvetje in sveče na njegov grob. V tej neizmerni bolečini nismo ostali sami. Iskreno se zahvaljujemo za plemenito pomoč sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so prišli v naš svet bolečine in žalosti, nam pomagali lajšati našo žalost in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvaležni smo g. župniku za lepo opravljen obred, vaškim pevcem, pogrebcem in govorniku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, svete maše in za izraze sožalja. Hvala za vse, kar ste dobrega storili za našo mamo. Vsi njeni ' 1 ■ 'X - IVAN PAVLICA st. Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in spoštovali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena ustna in pismena sožalja. Posebna zahvala osebju Doma Tišje in govorniku -Predsedniku Planinskega društva Litija. ■ I V SPOMIN FRANC JANČAR 1911 -2001 Čutil sem ... čutil, da je nekaj narobe. Moje srce je bilo zaskrbljeno, ni vedelo ... ni vedelo, kaj je s teboj. Le čuden občutek ... občutek, kateri mi je hotel nekaj povedati. Ko sem te videl ... videl tvoje mrtvo telo ... telo, katero je mirno ležalo na postelji, je moje srce začelo jokati ... odšel si! ... odšel si brez pozdrava ... hudo mi je. Moje srce se je spremenilo ... spremenilo v kup črepinj in debele solze so mi lile ... lile po rdečem licu odšel si! ... odšel ... le spomin je ostal, spomin ... kateri živi v mojem srcu in srcih vseh, ki te imamo radi. Ta spomin bo ostal ... vekomaj ... ostal v naših srcih, odšel si ... odšel v naša srca. Žalujoči vsi njegovi. BNHBBHHMS PRAZNIK OGNJA Vse kulture poznajo opise energijskih bitij, ki živijo v resničnosti, ki je naši vzporedna in se prepleta z njo. Ta bitja se občasno iz svoje resničnosti podajajo v našo, pojavijo se v obliki, ki jo ljudje lahko zaznamo ter nato ponovno izginejo. Nekateri antropologi menijo, da gre za občutek človekove ogroženosti, ker nas obkrožajo neznane sile, ki jih poosebljamo ter jim prisojamo podobe in oblike iz naše podzavesti; ker so zgradba človeške psihe in elementi človeškega življenja povsod enaki, jih različne kulture opisujejo na podoben način. Bolj kozmično naravnani antropologi pa pravijo, dati fenomeni niso brezosebne sile, temveč so dejansko živa bitja; obstaja cel svetteh bitij, ki je vzporeden našemu. Da imamo s tem svetom dobre odnose je bistvenega pomena. S prazniki ognja častimo realnost energijskih (angelskih) bitij. Od nekdaj je najpreprostejši način čaščenja našega odnosa z angelskim svetom ta, da mu prižgemo ogenj. Ko se naše očkmožgani igrajo s plešočimi podobami plamena, ogenj na skrivnosten način tvori most med našim in angelskim svetom. Danes takšne praznike izvajamo z obredi hoje po žerjavici. Prazniki ognja se v svoji osnovi opirajo na naravne ritme sonca in lune in so zato resnično univerzalni in uporabni za ljudi vseh ras, ver in kultur. Njihova osrednja lastnost je, da poglabljajo naš odnos z Zemljo in z angelskimi svetovi. Osmisljeni so zaradi potrebe ljudi, da bi našli nove vrednote v svojem duhovnem življenju in nas hkrati harmonično uglasijo z vsemi nivoji narave. Kajti - ko praznujemo te dogodke in živimo v skladu z njimi, se spojimo z obstoječim ekološkim vzorcem, kar nas privede v večjo harmonijo z Zemljo in z vesoljem. Pomembno je, da smo vedno odprti in iščemo resnico v sebi, ob takšnih praznikih pa s prehodom žerjavice obudimo sveto dimenzijo življenja, na način, ki ceni osebno svobodo in osebnostno rast. Sprehod po žerjavici, temperature okoli 550 °C, nam ponujajo skupinsko pristno doživetje tega, kdo in kaj smo terv kakšnem svetu živimo. Lepota in cilj obreda je v tem, da lahko potem, ko dosežemo pravo razpoloženje in pravo vzdušje, delujemo in govorimo povsem uglašeno s svojim notranjim jazom in duhom ter z ostalimi udeleženci praznika, kar nam omogoči pristno izkušnjo stika z energijskimi bitji in energijo ognja. Učinki hoje po žerjavici, oziroma praznovanja ognja: -Psihično ugodje: Zelo pomirljiv je pogled na ljudi, ki se vedejo posvečeno. Tedaj naše osebno zavedanje duhovnih svetov delimo z drugimi ljudmi in to doživetje spremeni naš celoten pogled na družbo. Naenkrat to ni več skup ljudi, ki med seboj neprestano tekmujejo, ampak spoznamo, da jo sestavljajo nam sorodna duhovna bitja, ki se spopadajo z enakimi težavami kot mi in težijo k istemu duhovnemu cilju. -Fizično očiščenje V človeškem telesu se pretaka subtilna energija po energijskih kanalih, imenovanih nadiji, vsi pa se stekajo v podplate. Blokade energijskega pretoka po nadijih, so vzrok številnim boleznim. S prehodom žerjavice pride do trenutnega očiščenja nadijev, kar pogosto rezulčratudi vti. čudežnih ozdravitvah. -Ekološka harmonija: Svet okoli nas je tako viden kot tudi neviden. Svet okoli nas ni le krajina in planet, temveč tudi vesolje. V resnici živimo v svetu večdimenzionalnih energij in odnosov. Varen prehod žerjavice nam omogoča obred, ki je naravnan tako, da ustvari sožitje z vsemi bitji, s katerimi si delimo prostor na Zemlji in v vesolju; s časom samim in z letnimi časi; s soncem, z luno, z zodiakalnimi konstelacijami in s šimejšim vesoljem; z angelskimi in vilinskimi svetovi. -Duhovna inspiracija: Ko ljudje ob času praznika skupaj opravljajo duhovno delo, notranja dejavnost skupine ustvarja energijsko polje, ki je mnogo večje kot tisto, ki bi ga lahko ustvaril posameznik. Zato ob duhovnih praznikih redno doživljamo višja duhovna stenja. Namesto, da bi preprosto pustili, da nam bogovi vržejo koščke inspiracije, si inspiracijo in vrtiunska doživela ustvarimo sami. Tudi to spremenjeno duhovno stanje je eden od razlogov, da se lahko bosi varno sprehodimo po žerjavici. -Duhovno služenje in upravljanje z energijo Ob praznikih ognja postanemo posredniki med nebom in zemljo, steber energije, ki povezuje duhovne in materialne dimenzije. Uglasimo se z »visokimi«, dobrimi vibracijami ter jih nato sprejemamo in oddajamo. Te vibracije vstopijo v telo in psiho Zemlje ter človeštva kot celote, kjer pomagajo duhovnemu razvoju in ga pospešujejo, dajejo moč in zdravijo. Tadej PRETNER REIKI TEČAJ I. STOPNJE KDAJ: 28.3 in 29.3. 2003 KDO: TINA OGOREVC KJE: LITIJA CENA: 17.000,oo SIT HOJA PO ŽERJAVICI KDAJ: KDO: KJE: CENA: 19. APRIL TADEJ PRETNER LITIJA 10.000,oo SIT C INFO: STUDIO URLY- UROŠ USTAR S.P., TEL.: 01 8984 211 ali 041 691 644 Samo izobražen diabetik lahko uspešno nadzoruje svojo bolezen Sladkorna bolezen je kronična in ni ozdravljiva. Življenje s sladkorno boleznijo ni lahko, saj je treba paziti na zdravo prehrano, redno telesno aktivnost in se izogibati stresnim situacijam. Še posebej je občutljivo živeti, če si moraš inficirati inzulin štirikrat ali petkrat na dan. Tak način življenja poleg naštetega zahteva veliko osebne discipline, časa, urejene delovne pogoje, ugoden življenjski standard, pamet in razumevanje, voljo in mir in še in še._______________________________________________________ Izkušnje kažejo, da pomeni ta bolezen veliko psihofizično breme za posameznika. Zato je druženje z ljudmi, ki imajo podobne težave, zelo pomembno, saj si lahko pomagajo pri vzdrževanju zdravega načina življenja in ohranjanju optimizma ter izmenjujejo izkušnje za lažje premagovanje bolezni. Diabetiki morajo tudi čim več vedeti o svoji bolezni in se stalno izobraževati. V Litiji za druženje, izobraževanje, šport in rekreacijo diabetikov skrbi Društvo diabetikov, ki ga nadvse prizadevno vodi gospa Darja Zupančič. Diabetik, ki se včlani v društvo, ima poleg dejavnosti, ki jih organizira društvo, na voljo tudi brezplačno revijo Sladkorna bolezen, ki jo prejema na dom, prav tako pa prejema tudi mesečni program društvenih aktivnosti. 12. februarja 2003 smo se člani Društva diabetikov Litija zbrali na rednem letnem občnem zboru v zdravstvenem domu v Litiji. Pregledali smo naše delo v preteklem letu in ugotovili, da smo zastavljene naloge uspešno izpeljali.. Najmanj uspešni smo bili pri širjenju članstva. Žal mnogo diabetikov ni dovolj osveščenih in se samodejno ne vključijo v društvo. Pa vendar bi vsak sladkorni bolnik moral v prvi vrsti sam nekaj narediti za svoje zdravje. Številnejši kot smo, lažje uresničujemo svoje načrte, saj je od našega števila odvisno tudi pridobivanje sredstev pri Zvezi društev diabetikov. Posebno pogrešamo mlajše diabetike, ki jih je vedno več, saj bi v društvo vnesli dodatno svežino, sami pa bi bili deležni izkušenj starejših diabetikov. Tako bo širjenje članstva tudi v letošnjem letu naša prioritetna naloga. Zato vam bodo v obeh diabetičnih ambulantah na voljo pristopne izjave za včlanjevanje v društvo diabetikov. Lahko pa pokličete tudi vsako sredo med 8. in 10. uro, ko so uradne ure, na telefon 8981-284 ali kar direktno gospo Darjo Zupančič na telefon. 041/388-767. Članarina znaša simboličnih 1000 SIT. Spremljali bomo vse novosti na področju zdravljenja sladkorne bolezni in vas z njimi seznanjali. Organizirali bomo več izobraževalno-zdravstvenih predavanj s področja diabetesa in spremljajočih problemov pri obvladovanju te bolezni. Prvo predavanje bo 22. 4. 2003 z naslovom: Pomen gibanja v življenju sladkornega bolnika pod vodstvom dr. Karpuljaka s fakultete za šport. Drugo predavanje z naslovom Uravnotežena prehrana sladkornega bolnika bo 13. 5. 2003 in ga bo vodil dr. Salobir z biotehniške fakultete. Obe predavanji bosta ob 17. uri. Povabite tudi družinske člane in jih tako pritegnite k zdravemu načinu življenja. Vsako prvo sredo v mesecu nadaljujemo z merjenjem sladkorja in krvnega tlaka v društveni pisarni med 9. in 11. uro. Na merjenje pridite tešči. Stalni obiskovalci pripeljite s seboj tudi prijatelje in znance, saj tako včasih komu preženemo strah pred povišanim sladkorjem in mu prihranimo pot k zdravniku. Vabljeni ste tudi tisti, ki imate diabetes v družini in je prav, da temu posvečate več pozornosti. Ker je tudi druženje del zdravljenja, vas vabimo, da združimo prijetno s koristnim in še naprej pridno telovadimo pod vodstvom fizioterapevtke v telovadnici zdravstvenega doma vsak ponedeljek in sredo ob 18. uri. Posebne vezi in prijateljstva se stkejo na lažjih planinskih izletih, ki so vsak četrtek in jih bomo imeli tudi v letošnjem letu. Prav tako nameravamo enkrat mesečno izvesti kopanje v bazenu Laško z organizirano telovadbo v vodi. V mesecu marcu se je 11 naših članov udeležilo enotedenskega okrevanja in šole diabetesa v Dobrni. O svojih vtisih bodo še poročali. Tudi diabetiki se radi zabavamo. Zato bomo predvidoma v juniju organizirali izlet po Sloveniji. Smer naj zaenkrat ostane še skrivnost. Nameravamo se udeležiti tudi športnega srečanja diabetikov Slovenije in proslave ob dnevu diabetikov. V decembru pa se bomo obdarili in poveselili na božično-novoletnem srečanju. Ne bomo pozabili na diabetike v domu Tišje. Ob novem letu jim bomo pripravili skromno pogostitev ter obdaritev. Naš program je bogato zastavljen. Seveda bomo veseli, če nam ga bo uspelo realizirati, še bolj pa bomo zadovoljni, če se nam boste pridružili v čim večjem številu. Dobrodošli ste na vseh naših srečanjih. Za Društvo diabetikov Litija: Helena MUZGA / " \ Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatclj:Tiskama ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK39,1270 Litija, tel.: 01/898 38 43. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija. TEŽJE BESEDE: NOEMA, ALFIERI, DETANT, OGLAV Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.04.2003 na naslov uredništva. Izžrebali bomo tri reševalce. Izžrebanci bodo prejeli knjigo BOJ ZA LASTNO ZDRAVJE. Ime in priimek: Ulica: Pošta: Tel.: IZŽREBANCI FEBRUARSKE NAGRADNE KRIŽANKE: 1. Tine VOJE, Polšnik 2. Andreja BUČAR, Gabrovka 3. Jožefa MARKELC, Litija Vsi izžrebanci nagrado dvignejo v uredništvu časopisa. AVTO $l = - SOLA SVETIČ VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI •POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE »MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA • ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 8.4. 2003 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL: 01/8983-140 • GSM: 041-683-945 • GSM: 041-720-378 ■ilTERALTA EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM www.interalta.si PVC OKNA IN VRATA PE Ljubljana tel.: 01/511-16-24 fiVToetHTtrt uitin j - lil v BS! mm&man mm m ljubljansko c. 14, 1270 LITIJI) ovtooptiko f avtomehanika ff pnevmatik center PE Litija - GSM: 041/770-298 - tranzitna trgovina - posredovanje pri upravnih postopkih svetovanje pri gradnji in urejanju okolice AKCIJA 15. marec je čas za zamenjavo pnevmatik DIMENZIJE 155/70 K13 165/70 R13 175/70 R13 175/65 R14 185/60 KI 4 185/65 KI4 195/50 R15 195/65 R15 205/55 R16 O UNUVLJCN C CARBONI ^SJEBICA as®®,5 r;;puLDA COOO/VEAH 4.680 6.352 5.389 8.848 7.520 8.616 7.323 10.548 8.977 11.106 9.440 4.980 6.712 5.713 9.371 7.965 9.942 8.423 11.330 9.643 13.288 11.250 5.100 7.912 6.734 9.912 8.425 9.749 8.286 11.594 9.867 13.529 11.500 5.520 7.234 6.156 12.638 10.742 12.428 10.564 15.460 13.158 16.303 13.857 5.880 8.079 6.876 13.533 11.520 12.912 10.975 14.361 12.222 17.951 15.258 X 8.827 7.512 14.252 12.114 14.168 12.042 13.129 11.173 16.156 13.732 X 13.184 11.221 15.552 13.219 13.569 11.533 23.910 20.349 18.338 15.587 X 17.893 15.228 16.749 14.236 16.156 13.732 19.345 16.464 21.479 18.257 =—= 26.612 22.620 26.625 22.631 35.775 30.447 35.454 29.285 11.880 14.280 14.520 17.280 17.800 17.520 27.480 36.960 10.692 12.852 13.068 15.552 16.020 15.768 24.732 33.264 IfeOog®!]/©®©!!®©® Delovni čas: 8.00 -18.00 sobota: 8.00 -13.00 Cene na desni strani veljajo za gotovinska plačila. Na zalogi tudi pnevmatike vseh ostalih dimenzij! DDV je že vključen v ceno! Možnost nakupa pnevmatik na obroke! MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE ! PESTRA IZBIRA ALU PLATIŠČ III 1553 EU ® 14 EN2D ‘S od 17.188 SIT naprej od 16.753 SIT naprej od 16.753 SIT naprej od 20.054 SIT naprej od 29.164 SIT naprej AVTOOPTIKA - akcija Ob nakupu štirih pnevmatik vam nudimo 50% POPUST pri nastavitvi stekanja kolesi ROČNA AVTOPRALNICA Ob nakupu štirih pnevmatik vam nudimo gratis zunanje pranje avtomobila v naši avtopralnicil fjffl OLJA, FILTRI, SVEČKE, ZAVORNE OBLOGE IN PLOŠČICE, CILINDRI, KOLUTI, DISKI, KONČNIKI, ROKE, ZGLOBI, LEŽAJI, AMORTIZERJI, IZPUŠNI SISTEMI, SKLOPKE, TESNILA...