T *to XXXIV. Številka 13 gBtanovitelji: občinska konferenca SZDL rake, Kranj, Radovljica, ftkofja Loka tTrtic - Izdaja Časopisno podjetje l Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej 2alar LASILO SOCU ■Junaška bitka borcev jeseniške čete s premočnim nemškim okupatorjem in domačimi izdajalci 20. februarja 1942. leta na pobočjih Stola je potrdila odločnost našega l/udstia za obrambo domovine. V bitki je padel partizan Jože Koder, vendar sovražnikove namere za uničenje partizanske enote niso uspele. Množični zimski pohodi na Stol v spomin na to zgodovinsko dejanje dokazuje/o, da je izroči/o narodnoosvobodilnega boja v nas nadvse živo, govore o naših željah, da bi tudi Stol ostal povezovalec novega življenja v miru tostran in onkraj naših meja. Na njih vseeno ne pozabimo na Titove besede: »Delajmo tako, kot da bo sto let mir, pripravljajmo pa se tako. kot da bo jutri vojna!« (S) — Foto: S. Saje PRIPRAVLJENO V 2 MINUTAH in«tanl WLm ......hmhina innustmi« V_/i ■■• Kranj, petek, 20. 2. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa oh torkih in petkih. ISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO dkrita kongresna beseda Gorenjskem so za priprave na tretji kon-samoupravljavcev pri vseh občinskih alnih svetih že ustanovljeni koordina-odbori — Sporočila kongresu z Go-jske naj vsebujejo vse, za naš samouprav-razvoj najrazličnejše — Kritično pokazati napake razmahu. Za I. tematsko področje »Odločanje delavcev v druže-nem delu o pridobivanju in delitvi dohodka« so že postavljena izhodišča in nosilci ter udeležen-posameznih tematskih razprav, i ostali dve temi pa dogovori IRAN.J - Predsedniki gorenj-l*8«nlinacij8kih odborov in ^ P**ameznih tematskih po-*° v Kranju na medobčin-J^etu sindikata v sredo J**"-« dosedanje priprave i tretji kongres samoupravljav-in ugotovili, da so v vseh J priprave že v polnem za ostal. iskanje nosilcev razprav še tečejo. tematskih Jrfl L °^ow.'e#° porasta cen postaja stanovanje vse težje dosegljiva dobrina, saj ni lahko odšteti za kvadratni meter že več kot 20.000 inarjev. Svoje k rasti cen dodajajo vsak dan dražji materiali, po-injkanje železa in cementa, ki povzroča zastoje pri graditvi, nekaj ° Pir(tA $otoVo tua>i ne najbolje organizirano delo od pridobivanja tmljiM do predaje ključev. Bolj zadovoljni so lahko Škofjeločani, ki t1 "1 J° v f*°dlubnik.Tam velja kvadratni meter nekaj več kot 13 čakv, kar je znatno ceneje kot v Kranju, od koder je posnetek — >: D. Dolenc Glavna naloga, sindikatov in vseh družbenopolitičnih organizacij z Zvezo komunistov na čelu, je spodbuditi posamezne samoupravne sredine k oceni notranje samoupravne Organiziranosti v temeljnih sredinah. Naloge koordinacijskih odborov naj bo resnično samo koordiniranje dela. Delavcem ni treba dopovedovati, o čem naj razpravljajo: v vsaki temeljni organizaciji združenega dela dobro vedo, kje jih čevelj žuli, kaj je pri njih še narobe, kje in kako bi lahko še izboljšali svoje samoupravljanje, odločanje. Vsaka ocena samoupravnih odnosov bi morala biti kot sklep delavskega sveta in osnovnih organizacij sindikatov, mladine in drugih družbenopolitičnih organizacij. Naj delavci ne dobe občutka, da bodo vse te razprave pri njih zaradi kongresa samega. Prav je namreč, da enkrat globlje pogledamo vsi skupaj, kako je z našim samoupravljanjem, da se bomo v bodoče znali drugače obnašati, bolje upravljati in gospodariti. Nikakor tretji kongres ne sme obiti današnjega gospodarskega stanja, sicer kongres ne bo imel pravega odmeva. Ne bodimo splošni, temveč poglejmo globlje. Sporočila kongresu z Gorenjske naj vsebujejo vse, kar je za naš samoupravni razvoj najbojj značilno. V razpravah med delavci pričakujemo ostro, odkrito in pošteno kritiko. Odločno je treba pokazati na napake, pa naj bodo te v temeljni organizaciji, v občini, republiki ali federaciji. Nalijmo si čistega vina! Le tako bomo odpravili stare slabosti in naredili korak naprej. Vsekakor pa bo k večji predkongresni dejavnosti doprineslo svoje tudi dobro obveščanje. Velik poudarek moramo kongresu dati na vseh ravneh našega obveščanja, še posebej pa naj bodo odraz tega delovanja tovarniška glasila. I). Dolenc Pred zimskimi vzponi na gore Razmislimo o nevarnostih! Spet je pred nami čas množičnih zimskih pohodov v planine. Organizatorji vabijo na Stol, Arihovo peč, Porezen in drugam. Predvsem za pohod na Stol se bo kot vedno odločilo na tisoče udeležencev, Za mnoge bo to tudi edini letošnji zimski planinski izlet. Vendar, vzpon na Stol in druge višje gore v zimskem času ni navaden izlet! Tega bi se moral vsak z vso odgovornostjo zavedati že pred odločitvijo zanj. Najprej bi moral oceniti svojo telesno pripravljenost, saj je od doline do vrha Stola, na primer, kar okrog pet ur hoda; lahko tudi več, če je pot ledena, če se udira v globoki sneg, če hladen veter iznenada usuje še snežni metež ... In takih »CE«, ki zahtevajo tako primerno telesno kot psihično pripravljenost, je na zimskem pohodu veliko. Udeleženec pohoda mora zatem pregledati svojo opremo, brez katere bi ne bil v nič manjši nevarnosti, kakor če bi na goro odšel šibak in nejevoljen. Večina udeležencev sicer že obuje prave planinske čevlje z dobro narezanimi podplati in si celo natakne dereze nanje pa ponosno zabada cepin v tla, vprašanje pa je, koliko jih resnično zna uporabljati planinsko orodje. Zato je bolje, da si neizkušeni pri hoji pomagajo s parom smučarskih palic. Seveda nihče ne bi smel pozabiti na toplo zimsko obleko in rezervno perilo, rokavice, kapo, vetrovko, gamaše ter očala v nahrbtniku. Vanj bo zložil tudi dovolj kalorične hrane in pijače za en dan, nikakor pa ne steklenke z alkoholom, ker vinjenost in varnost nikoli nista šla skupaj. Tako opremljen in odločen, da gre na Stol, se bo pohodnik odpravil od doma dovolj zgodaj, saj je ura za vzpon in sestop določena, prav tako pa med pohodom ni moč dobiti prenočišča v Valvasorjevem domu. Spoštoval bo organizatorjevo odločitev o smeri pohoda, hodil po označeni poti in upošteval navodila vodstva pohoda. Čeprav bo tokrat hodil v skupini do dvajset udeležencev pod vodstvom izkušenega planinca, alpinista ali gorskega reševalca, se bo zavedal, da je za svojo varnost odgovoren predvsem sam. Zato bo previden, discipliniran in redoljuben; tudi odpadki, ki okolju nikakor niso v okras, namreč lahko zakrivijo nevaren padec. Več udeležencev bo pred pohodom razmislilo o vsem tem in se na njem samozaščitno obnašalo, toliko bolj bomo uresničili namen takšnih prireditev. Ob obujanju revolucionarnih tradicij bomo utrjevali našo duševno-telesno pripravljenost, ne pa celili rane zaradi nepotrebnih poškodb s pohoda. S. Saje. V. PUSTOVANJE sobota 28. 02.1981 od 20. do 01. ure Savinjskih sedem pojeta Franc Koren in Anka Hribovšek torek 3. 03.1981 od 19. do 24. ure TRGOVCI PRILOGA radni vestnik • Razen običajnega branja objavljamo v današnji številki Glasa zapise o gorenjskih zanimivostih, ki jih boste našli na srednji in zadnji strani. Na 11., 12., 21. in 22. strani pa smo vam pripravili zanimive zapise o slovenski in hrvatski Istri. • Današnji Glas je v veliki meri namenjen delegatskemu odločanju. Na 13., 14., 19. in 20. strani objavljamo povzetke gradiv za bližnja zasedanja kranjske, škofjeloške in radovljiške občinske skupščine in za zasedanje škofjeloške kmetijskozemljiške skupnosti. 1 Na srednjih štirh straneh pa objavljamo predpise gorenjskih občinskih skupščin. DAN ZENA8. MAREC 7. marca od 19. do 24. ure MODRINA kovinotehna PRIMERNA DARILA — IZ STEKLA — KERAMIKE — PORCELANA — pc tudi drobni gospodinjski aparati v BLAGOVNICI FUŽINAR na Jesenicah O LAS 2.STRAN PETEK, 20, FEN PO JUGOSLAVIJI r Preobsežen plan V preteklih letih smo v 'Jugoslaviji za naložbe porabili 41 odstotkov družbenega proizvoda. Po osnutku družbenega plana za to srednjeročno obdobje naj bi ga 39,4 odstotka. Analize pa govorijo, da je zgornja stopnja, ki si jo lahko privoščimo, 37 odstotkov. Če bi hoteli zares sta bilizacijsko gospodariti, bi se morali zadovoljiti celo s 30 odstotki ali celo z nižjo stopnjo. Osnutek tudi predvideva, da bomo v prihodnje podpirali predvsem izvoz. Ta pa je v besedilu tega dokumenta med prednostnimi nalogami in nalogami posebnega družbenega pomena komaj omenjen. Delegati slovenske skupščine zato menijo, da je treba izvozne naloge bolje opredeliti. Sicer bodo ostale le želja. 4 milijone ton premoga Januarja so rudarji jugoslovanskih premogovnikov nakopali 4 milijone in 93 tisoč ton lignita, rjavega in črnega premoga. Ta izkop je manjši od poprečnega mesečnega izkopa zadnjega četrtletja lani, vendar pa za 25 odstotkov večji kot lani januarja. Manj nerazvitih občin Naslednjih pet let bo imelo status nerazvitih 40 srbskih občin. To je osem občin manj kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Hitrejši razvoj teh področij bodo skušali doseči s samoupravnim združevanjem organizacij združenega dela tako iz razvitih kot nerazvitih občin. To pomeni, da ne bo več vrst pred republiškim proračunom, tak način financiranja se je izkazal za neprimernega, saj ni stimuliral gospodarstva v nerazvitih občinah za boljše gospoda rje n je. Gorenje dobilo štirinajstega člana V Kovinski industriji Vranje ^se je na referendumu za priključitev k sestavljeni organizaciji Gorenje izreklo 87 odstotkov zaposlenih. Kovinska industrija Vranje ima dve temeljni organizaciji in je tako postala 14.član SOZD Gorenje. V okviru sestavljene organizacije bo začela delovati 1 .julija letos. Umetna gnojila za Japonce Predstavniki industrije kemičnih izdelkov v Prahovu se pogovarjajo z japonskimi predstavniki o izvozu umetnih gnojil in drugih kemičnih izdelkov na Japonsko. Pra-hovski kemiki so izrazili pripravljenost, da letos priskrbijo Japoncem več kot 100.000 ton umetnih gnojil, približno 4000 ton natrijevega tripolifosfata in okoli 2000 ton kriolita. V izvoz 67 odstotkov izdelkov Tovarna delov in RTR iz Bora bo zaključila dela pri slovnih partnerjih nosti 4HH milijonov Razen te;\a se bodo u varili za nekatera nzne skupnosti in organizacije gom, Cestno podjetje je predlagalo razpravo o uresničevanju desetletnega programa gradnje cest v občini, Alpetour pa razpravo o gradnji nove avtobusne postaje. S predlogi so sodelovale še stanovanjska, komunalna, izobraževalna in kmetijsko-zemljiška skupnost. Osnutek delovnega programa je obravnaval izvršni svet in njegov aktiv komunistov ter še marsikaj dodal. Izvršni svet bo posebej obiskal krajevno skupnost Mavčiče in namenil največ pozornosti krajevni samoupravi in vplivu gradnje elektrarne na skupnost, potem Naklo, kjer bo govora o sočasnem planiranju vseh, ki se pojavljajo v skupnosti ter o obveščanju, Planino, kjer bo glavna tema pogovora reorganizacija krajevne samouprave in obravnava aktualnih problemov, ter Besnico, kjer bo veljala največja pozornost komunalni problematiki. Posamezni člani izvršnega sveta ali eknoine bodo obiskovale tudi druge skupnosti kot Voklo, JoSt, Cirče, Jezersko, Grad itd. Enaka metoda dela bo uveljavljena tudi pri organizacijah združenega dela Izvršni svet naj bi se sestal v Kmetiiskoživilskem kombinatu, Gradbincu, PTT, Tekstilnem in obutvenem centru, Zdravstvenem domu itd. Stalna metoda dela bodo tudi srečanja s poslovodnimi organi. Tako je nastal zahteven predlog programa dela izvršnega sveta, ki se tako vključuje v celovit program družbenopolitične in gospodarske aktivnosti v občini. Večino problemov naj bi obravnavala tudi delegatska občinska skupščina, kar pa zahtevnost dela še povečuje s predhodno delegatsko razpravo. J. Košnjek kcije edno nimajo »dmeva Škofa Loku - Prejšnji teden, v ..jao. 12. febttiarja, so člani Kluba I Jravljenih alkoholikov dr. Viktorja il! locjančiča Škof j a Loka na redni >tni skupščini pregledali delo v pre-ilem obdobju in sprejeli program rjavnosti za naprej. Na skupščino povabili 16 delovnih organizacij iz tofje Loke. družbenopolitične or-auacije. predstavnike interesnih Ipnosti. zdravstvenega doma in ravstvene postaje ter Postaje mili-, vendar pa so se vabilu odzvali le Termiki in Odeji in pa še strokov-I služba občinske skupnosti soci-fteea skrbstva. Udeležba na skupini sicer ne more biti povsem poka-itelj zavzetosti za boj proti alkoho-tmu v občini, po drugi strani pa le tie pravo stanje; vse do zastav-kfte aktivnosti v boju proti alkoho-u v združenem delu namreč niso pričakovanih rezultatov. Ce-I je že kazalo, da se v združenem u zavedajo škode, ki jo povzroča oholizem. pa se je ustavilo na pol i Vse kar je bilo doseženega poje bila le odprava alkoholnih iz reprezentance, na zdravje pa so poslali nekaj alkoholi- |Tudi akcija, da bi v Športni dvo-li Poden v Skofji Loki ne točili al-lolnih pijač, ni uspela, saj se Še ej od prodaje alkohola išče do-tne vire financiranja tega šport-objekta. Točenje alkoholnih pipa je dohodek še nekaterih rekre-Ifciiskih objektov v občini. [Kljub temu se bo klub zdravljenih loholikov tako kot doslej tudi v loče prizadeval za izobraževanje zdrav način življenja, kulturno ristvovanje in dopolnjevanje zna-i o* alkoholizmu. Na svoje sestan-so že doslej vabili predstavnike lovnih organizacij, člani kluba pa se na povabilo Jelovice udeležili >lemskega razgovora o alkoholiz-v tej delovni organizaciji. Klub dr. Viktorja Kocjančiča v fji Loki ima 33 članov zdravlje-alkoholikov in njihovih svojcev, se srečujejo na rednih tedenskih tankih, sodelujejo pa tudi a orga-itijami združenega dela, preko sgatov pa tudi v interesni skup-»h vnialnega skrbstva in zdraviva in odborih OPO, ki se posvečajo »rbi proti alkoholizmu. Klub pa so-lujf rudi z drugimi klubi zdravlje-alkoholikov na Gorenjskem in je flanjen v Gorenjsko zvezo klubov Iravljenih alkoholikov. S progra->m. ki ga je klub sprejel za leto i\. bo klub skušal Se z večjo od-tostjo navzven osveSčati družbeno kupnost. da je v sedanjih zaostre-pogojih gospodarjenja borba roti alkoholizmu Se nu jnejša. Bogdan Cufar pomladi pa so izvedli akcijo v obliki tečaja, kjer naj bi se vsi naučili ali izpopolnili v plavanju. To akcijo bodo nadaljevali tudi letos. Zelja članov športne sekcije, je. da bi se v prihodnji sezoni udeležili vsaj enega večjega tekaškega tekmovanja v tujini, zato bodo ob pomoči ostalih članov aktiva pripravili »tekaški ples«, kjer bodo sami zaslužili del sredstev za potovanje v tujino. Tudi politična sekcija postaja i/, leta v leto aktivnejša. Njihovo delo temelji na udejstvovanju na različnih seminarjih. predavanjih in vključevanju v dopisno šolo samoupravljanja. Poleti so se udeležili kmečkih iger na Vranskem, kjer so dosegli odlično uvrstitev in nabrali mnogo izkušenj, zato so sklenili, da tega tudi letos ne bodo zamudili. Organizirali so tudi predavanje o socialnem položaju kmeta na vasi. s katerim se vključujejo v šolo samoupravljanja v kateri bodo sodelovali na podlagi tem, ki bodo izhajale v »Kmečkem glasu«. V okviru kulturne sekcije deluje »Nonet mladih zadružnikov«, ki Že več let sodeluje na vseh pomembnejših prireditvah v občini. Vaje imajo enkrat tedensko, saj imajo precej daleč do mesta, kjer se zbirajo. Vendar upajo, da bodo ob finančni pomoči KS imeli v prihodnje možnost, da se bodo zbirali dvakrat tedensko, kar bo seveda ša povečalo kvaliteto njihovega petja. Člani kulturne sekcije pa bodo organizirali tudi skupinske obiske gledališč in opere, saj vsak zase malokrat najde čas za takšno kulturno izobraževanje. Na lanski konferenci so ustanovili tudi strokovno sekcijo, ki naj bi preizkušala različne rastline na gorskih in nižinskih področjih. Poizkuse so pričeli s travnodeteljnimi mešanicami. Ob pomoči kmetijske zemljiške skupnosti Skofja Loka, so jim poizkusi, kljub slabemu vremenu dobro uspeli, zato so se odločili, da bodo s podobnimi deli Se nadaljevali V preteklih letih so organizirali tudi ekskurzije po domovini ali tujini. Lani so organizirali le pohod na Inglav. Ker so ugotovili, da je zanimanje za planinarjenje veliko so ustanovili novo planinsko sekcijo' 1 oleti so pripravili tekmovanje *rrVVrab^k',ki «o se ga udeležili tudi drugi aktivi mladih zadružnikov. S prireditvijo so bili vsi zadovoljni, zato so se dogovorili, da nodo letos poleg tega pripravili še »krompirjev bal« v času pobiranja krompirja. -7owopai . z . 0bčinsko konferenco ZSMS se bodo udeležili ekskurzije v pobrateno Medicino v Italiji. Povezovali se bodo tudi z drugimi aktivi mladih zadružnikov, posebej z bližnjim žirovskim. Izvolili so tudi novo predsedstvo in odbore. Novi predsednik je Franc Miklavčič. V . Primožič Nejasnosti motijo Kljub kopici odprtih vprašanj v zvezi z izvajanjem proizvodnega dela in delovne prakse učencev v srednjem usmerjenem izobraževanju se v Izobraževalnem centru kranjske Save že temeljito pripravljajo na zahtevno nalogo Kranj— Proizvodno delo in delovna praksa sta pomemben sestavni del vzgojnoizobraževalnih programov v srednjem usmerjenem izobraževanju. Učenci bodo na ta način pridobivali in izpopolnjevali strokovno izobrazbo, se privajali na delo in samoupravljanje. Kranjsko Savo je posebna izobraževalna skupnost za kemijo, farmacijo, gumarstvo in nekovine zadolžila za organiziranje proizvodnega dela in delovne prakse učencev v prvih dveh letih srednjega usmerjenega izobraževanja. Naloge so se temeljito lotili. V izobraževalnem centru Save so izdelali programe za poklice v gumarski usmeritvi ter predlagali 70 tipičnih nalog, ki jih bodo opravljali učenci na proizvodnem delu. Predlogi so prilagojeni učnim programom, psihofizičnim sposobnostim učencev in pedpisom iz varstva pri delu. Na proizvodno delo in delovno prakso, ki se začenja februarja prihodnje leto, so v Savi pripravljeni vsakih deset dni sprejeti po 40 učencev. Za gumarsko usmeritev posebnih težav ne vidijo, nerazčiščeno pa je Se vprašanje, koliko učencev bodo dobili iz drugih usmeritev. Menijo, da bi moral zavod za šolstvo, če ne posebne izobraževalne skupnosti, čimprej razporediti učence po delovnih organizacijah in pripraviti osnutek samoupravnega sporazuma za sklepanje pogodb med Solarni in združenim delom. Mreža Sol je znana, vzgojnoizobraževalni programi bodo sprejeti marca vzporedno z razpisom vpisnih mest, tako da razloga za zavlačevanje ni. Ob tem pa bi morali razjasniti tudi vprašanje, ali bodo učenci vsa leta opravljali proizvodno delo in delovno prakso v istem kolektivu. Za izvajanje proizvodnega dela so v Savi poleg rednih inštruktorjev že izbrali tudi okrog sto občasnih. Te bodo morali najprej usposobiti na posebnem pedagoSkoandragoš-kem seminarju. Za prvo skupino ga pripravljajo marca, da jo bodo lahko takoj vključili v pouk novih delavcev. Podobno kot sistemsko še vedno ni rešeno vprašanje nagrajevanja inštruktorjev. Niso znana niti merila za nagrajevanje učencev na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Osnutek, enoten za vso Slovenijo, je menda republiški svet zveze sindikatov že pripravil, o tem in o nekaterih drugih podrobnostih v zvezi z organiziranjem in izvajanjem zahtevne naloge pa se bodo gorenjski predstavniki združenega dela pomenili na posvetu v začetku marca, ki ga načrtuje medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko. H. Jelovčan Boris Zde&af iz Planike Podpisan sporazum še ni dovolj Sedemsto delegatov iz vse Jugoslavije se je zbralo v Kragujevcu. da bi predvsem ocenili samoupravno dogovarjanje pri nas. Z Gorenjske so sindikati poslali na srečanje v Kragu-jevac dva delegata. Eden od njiju je bil Boris Zdešar. vodja oddeika organizacije dela v Planiki, aktiven strokovni in družbenopolitični delavec. Povprašali smo ga o najmočnejših vtisih s tega pomembnega zborovanja, ki mu prizadevanja za stabilizacijo in za boljše gospodarjenje daje še večji pomen in poudarek. »Srečanje samoupravljalvcev Jugoslavije na »Rdečem praporu«, ki je bilo letos namenjeno predvsem samoupravnemu sporazumevanju in povezovanju je pravzaprav zaključek dolge aktivnosti samoupravnega sporazumevanja na vseh področjih strokovnih in samoupravnih priprav. Dva dni je premalo časa, da bi delegati povedali vse, kaj smo ' pri povezovanju že dosegli, kakšne so ovire in kakšne napake delamo. To je v bistvu manifestacija naših samoupravnih prizadevanj. Sodeloval sem v komisiji za sporazumevanje urejanja družbenoekonomskih odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka.« Ste morda opazili, da je pri našem samoupravnem razvoju še dosti razlik med republikami? »Pravzaprav ne. Moram reči, kot sem lahko spoznal iz referatov in razprav v komisiji, da so ponekod že resnično veliko naredili na tem področju. Na primer Zenica, pa še vrsta drugih. Vendar je bilo pri vseh opaziti isto: nikjer z doseženim še niso zadovoljni. V vseh sredinah so nakazovali nove in nove napore. Ugotavljali smo tudi, da so izkušnje še preveč zadrževane v okviru delovnih organizacij: ne gredo v povezovanje naprej, v sestavljene organizacije združenega dela in dalje v okvir celotnih reprodukcijskih celot. Veliko je bilo govora tudi o odklonih sporazumevanj: sklenemo sporazum, gospodarska dogajanja gredo pa mimo ... Morali bi čim več stvari reševati sami. To zahteva od nas družba, to zahtevamo sami od sebe. Napravimo sporazume, potem pa še kar nekaj čakamo, da bomo še nekaj od nekod dobili... Morali bi tudi za uresničevanje teh sporazumov najti pot, čeprav bi bile to ostre sankcije. Strogo bi morali kaznovati odstopanja in kršitelje. Najprej pa bi se morali navaditi drugače misliti. Vase smo zaprti. Vsak, ki mu dobro gre, brani svoja stališča družbenega organiziranja.« Potem se vam zdi, da je bil potreben ta zbor v Kragujevcu? Resnično potreben. Tema je bila aktualna. Iz sporočil zboru, razprav, vseh pripravljenih materialov in novinarskih člankov nastajajo zdaj analize, ugotovitve, stališča. To bo gotovo eno najpomembnejših gradiv za III. kongres samoupravljavcev.« D. Dolenc eKmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.SOl.O. Kranj, C. JLA 2 oglaša na osnovi sklepov Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA PRODAJALKE ŽIVILSKE STROKE za prodajo blaga v samopostrežni trgovini v Radovljici za določen čas — za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Posebni pogoj: — I leto delovnih izkušenj TOZD AGROMEHANIKA KRANJ DELAVKE BREZ POKLICA za čiščenje pisarniških prostorov v Hrastju — za 2 uri dnevno Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KZK Kranj, JLA 2, v 15 dneh po objavi oglasa. TURISTIČNO DRUŠTVO Lesce Alpska 58 vabi k sodelovanju kandidate, ki jih veseli delo v turizmu, za opravljanje nalog in opravil UPRAVNIKA NA CAMPU ŠOBEC Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja obvladati še en tuj jezik (nemški ali angleški), delo bomo sklenili pogodbeno ali za določen čas — študentke, študentje, gimnazijke, gimnazijci, če vas veseli delo v turizmu, če bi se radi izpopolnili v jeziku, s«' prijavite za opravljanje raznih nalog in opravil v campu Sohec v letni sezoni 1981. Med temi nalogami so tudi opravila recept orjev. za katere zahtevamo znanje dveh t u jih jezikov. Prednost imajo kandidati iz bližnje okolice in bi delo opravljali vsaj dva meseca. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Turistično društvo, Alpska 58, 64248 Lesce. Kandidati bodo vabljeni na razgovor. G L, A S 4. STRAN PETEK 20 FEJBga Gradbinci se selijo za delom Zmogljivosti jeseniških temeljnih organizacij Gradbinca iz Kranja so večje od potreb tamkajšnjega področja — Z dosedanjim delom in bodočimi načrti gradbincev z Jesenic nas je v pogovoru seznanil pomočnik vodje tehničnega sektorja te kranjske delovne organizacije inženir Rudi Hlebanja ki Predstavite nam jeseniške temeljne organizacije Gradbinca iz Kranja! »V naši delovni organizaciji, k zaposluje okrog dva tisoč delavcev imamo dvanajst temeljnih organizacij. Tri izmed njih. Stanovanjske in visoke gradnje. Industrijske in nizke gradnje ter Betonsko železo-krivski obrati, delujejo na Jesenicah samostojno. Tam imamo tudi sektorja Strojno kovinskih obratov in Lesenih obratov dveh kranjskih temeljnih organizacij. Razen tega za jeseniške temeljne organizacije delata delovni skupnosti Skupne službe in Družbeni standard na Jesenicah, ki imata skupno okrog šestdeset zaposlenih.« Kakšno dejavnost opravljajo vaši delavci na Jesenicah? »V temeljni organizaciji Stanovanjske in visoke gradnje, ki je lani imela približno 410 milijonov dinarjev prihodka, okrog 240 delavcev skrbi za izgradnjo stanovanj in drugih javnih objektov, visoke zidave. Samo stanovanj naredimo okrog 150 na leto. Zidamo predvsem v jeseniški občini, delno pa tudi v kranjski in tolminski. V drugem večjem kolektivu. Industrijskih in nizkih gradnjah, dela okrog 210 delavcev. Za raznimi vzdrževalnimi deli na industrijskih stavbah, predvsem za potrebe jeseniške železarne, izgradnjo objektov nizke zidave kot so mostovi, ceste in drugo ter tudi malenkostno izgradnjo visokih zidav so lani ustvarili prek 115 milijonov dinarjev prihodka. Nekaj več, in sicer 164 milijonov, so ga dosegli v Betonsko železo-krivskih obratih, kjer približno polovica od 120 zaposlenih dela na Jesenicah, druga polovica pa v kranjskih obratih. Ti delavci zagotavljajo za vso delovno organizacijo osnovne surovine za beton, dostavljajo beton in armature na gradbišča ter izdelujejo betonsko galanterijo in montažne elemente. Okrog 70 delavcev v sektorju Strojno kovinskih obratov opravlja strojna dela in prevoze za potrebe gradbišč ter vzdržuje mehanizacajo. Približno 25 delavcev sektorja Lesnih obratov skrbi predvsem za tesarska dela.« Kako ste doslej uresničevali delovne načrte in kateri problemi so vas pri tem ovirali? »Tako prejšnja leta kot lani so v jeseniških temeljnih organizacijah kljub nekaterim težavam planske NA DELOVNEM MESTU naloge celo presegali. Glavni problem, ki je značilen za vse gradbeništvo, so bile stalne podražitve materialov in uslug, marsikdaj tudi večje od prikazov v statističnih podatkih. Razen tega, da zaradi razdrobljenosti gradbeništva vlada pri zagotavljanju del precejšen boj za obstanek, zmogljivosti jeseniških temeljnih organizacij presegajo potrebe v tej občini. Predvsem pri stanovanjski izgradnji, za katero v jeseniški občini dokaj počasi rešujejo zazidalne načrte, je dela premalo. Zato delavce, ki delajo tudi v kranjski in tolminski občini, po potrebi selimo z gradbišča na gradbišče. Primanjkuje nam delavcev z gradbenimi poklici, zato je potrebnega veliko priučevanja. Ker je mnogo delavcev od drugod, zaradi težav z nastanitvijo mnogi po priučitvi odidejo. Tudi med skupno 154 vajenci je le približno četrtina domačinov.« V kolikšni meri pa bodo prizadevanja za gospodarsko ustalitev vplivala na bodoči razvoj vaše dejavnosti? »Povečevanje storilnosti in na-dnlinif »n^voj načrtujemo I*1 "« osnovi boljše tehnološke opremljenosti in več strojnega dela. Za novo srednjeročno obdobje predvidevamo le neznatno povečanje fizičnega obsega dela. Čeprav imamo za prvo polletje letošnjega leta zagotovljenih dovolj del, pa pričakujemo v prihodnje omejevanje naložb v izgradnjo predvsem družbenih stanovanj zaradi novega načina financiranja. Zato načrtujemo, da bo temeljna organizacija Stanovanjske in visoke gradnje v tem obdobju usmerila le okrog 40 odstotkov svojih zmogljivosti v izgradnjo stanovanj, ostalo pa v druge objekte. V drugi temeljni organizaciji bodo 60 odstotkov svojih zmogljivosti namenili za izgradnjo industrijskih objektov, 20 za izgradnjo nizkih zidav, 10 pa za ostalo.« Besedilo in slika: S. Saje Blagovne rezerve nafte Tako kmetje redijo za občinske blagovne rezerve živino, v ta namen pa prejmejo posebne premije. V tem srednjeročnem razdobju morajo vse občine svoje blagovne rezerve povečati na dvomesečne. V kamniški občini so s sklepom izvršnega sveta občinske skupščine to že storili. Nosilec preskrbe. Kočna že ima v skladiščih šestdesetdnevne zaloge maščob in olja, sladkorja, soli, riža, fižola, mila, pralnih praškov in petroleja. Za oblikovanje teh zalog je morala zagotoviti okrog 4,3 milijona dinarjev, iz občinskega proračuna pa bo prejemala denar za plačevanje obresti od najetega kredita ter za skladiščenje in redno nje*bla"ffov^u",'1 "■'1TC' obnavljanje zalog. v m n rezerv nafte je to- V kamniški občini so lani spre- za razvoj jeli tudi bilanco preskrbe in na tudi obramK^sil *•*»*" oa "u""vi ie izvršni svet že Km«*- načrtov "valil, odločitve *rv kol»čin mesa v živi teži KAMNIK - Kamniška občina je ena redkih, v kateri so že pred tremi leti oblikovali občinske blagovne rezerve, ki so posebej lani, ko je občasno primanjkovalo nekaterih artiklov, pokazale svoje prednosti. Zadnja novost blagovnih zalog so rezerve nafte. Izvršni svet občinske skupščine je že sklenil oblikovati 13 tisoč litrov nafte za blagovne rezerve, ki jib bodo razporedili, vskladiščili in porabljene količine sproti obnavljali v posameznih krajevnih skupnostih. Kmetje bodo tako rešeni občasnih težav preskrbe s pogonskimi gorivi za traktorje. Nad njimi več ne bo visela skrb, ah morda ne bo primanjkovalo nafte, ko bo treba pognati traktorje in posejati njive. Oblikova rej sestavni del skrbi za razvoj jeli *udi bilanco P j 8Vet že °.bli*° ne bo primanjkovalo. Francka Šiler Čeprav je okence v tem mrazu na trafiki zaprto, pa so časopisi in revije razložene zunaj na polici dovolj zgovorne — trafika je odprta. Za hip se steklo premakne, roke izmenjajo kovance, kupec dobi cigarete, časopis ali drobnarijo, ki jo navadno prodajajo v kioskih, še nasvidenje in prijazni hvala, pa se spet okence zapre. »Ne, poleti pa ne hitim tako zapirati okenca.« se smeje Francka .Šiler. ki zdaj že skoraj leto sicer menjaje se z možem prodaja v kiosku. Dela na Oldhamski cesti ob Kokrškem mostu. Poleti je kiosk domala vse dopoldne v senci, pa kupci raje nekaj časa postojijo, kar tam prelistajo, kar so kupili. Zdaj pozimi pa vsakdo hiti. izza šalov in dvignjenih ovratnikov izmomlja. kaj bi kupil pa že spet naprej. »Prav zaradi naglice najdem ključe med časopisi, potem pa to razstavim, napišem listek, pa kmalu kdo spet najde pozabljeno.« V kiosku je sicer dopoldne kar loplo, električna pečica je vklopljena, toda toplota se hitro izgublja skozi tanke stene. Zjutraj pa je v kiosku ledeno mraz. zato ima to jutranjo »izmeno« njen mož. Čeprav se kiosk uradno odpira šele ob 6. uri zjutraj, pa ga Siler-jeva odpirata že prej, tako da vsi. ki gredo tod mimo na delo. Še pred šesto uro kupijo cigarete, časopise in drugo. »Zdaj so se stranke že navadile, da je kiosk neprestano odprt, vse do 14.30,« pravi Silerjeva. »To se pozna tudi na prometu, tako ob dnevnem izkupičku, še bolj pa je to vidno ob mesečnem obračunu. Prejšnja izmena v tem kiosku je bilo dekle, ki je pogosto kiosk zapiralo med delovnim časom, tako da so se ljudje kar odvadili kupovati prav tukaj, saj je bilo tako pogosto brati na okencu .pridem takoj'.« Najbolj živahno se okence odpira zjutraj in tudi zgodaj dopoldne, ko gre mladina v šolo. nato je okoli 11. ure bolj mirno, tako da Silerjeva naredi tudi kako vrsto pentelj na pletivu ali pa ta čas izkoristi za vpisovanje v dnevno knjigo, kar je bilo prodanega, zraven pa vodi knjigo reklamacij, si zapisuje revije in časopise, ki se ne prodajajo več dobro ali pa take. po katerih je več povpraševanja, pa jih je treba več naročiti, pregleda zalogo drobnega trgovskega blaga od žvečilnih gumijev, svinčnikov in druge drobnjarije. po čemer sicer na- vadno segamo kupci domaja vsak dan. »Da kdo kaj odnese brez plačila? Tudi, toda na srečo bolj redko. Kakšen otrok, ki ga zamika revija, pa je ne more kupiti. Enkrat mi je neki fantič odnesel Anteno, pa sem mu drugič to očitala; skesano je obljubil, da bo čez teden prinesel denar in res je držal besedo in da ne bi bila preveč huda, je tekel še na breg Kokre in mi prinesel šopek vijolic. Pa naj še kdo reče, da so mladi slabi!« Sicer pa je večina kupcev prav mladih in Silerjeva pravi, da se zelo poznajo na prometu počitnice tako zimske kot poletne. Toda poleti, ko je odprto letno kopališče V bližini, se navadno vsak ustavi še prej v kiosku, kupi revijo, da ure na soncu hitreje minejo. Za prodajalca v kiosku pa poletni čas ni najprijetnejši — saj se zgosti promet na Oldhamski. izpušni plini reke avtomobilov silijo v kiosk, ki mora zaradi zračenja seveda biti odprt, breg Kokre tudi ni najbolj čist . . . Toda na to se Silerjeva ne ozira dosti: »Za mlade je takšnole delo — ves čas zaprt v kiosku — gotovo dolgočasno, za starejše pa nikakor ne: prodajaš, izmenjaš kako besedo s kupci, če pa jih za trenutek ni, pa takole skrita pred pogledi, opazujem šolarje, ki se pripodijo po Partizanski cesti, vesela sem, če pridejo mimo ljudje, ki jih poznam le po obrazih, skoraj znanci so, mimo ropota promet čez Kokrški most; tu v kiosku pa sem, čeprav tako ob strani, pa vendarle sredi dnevnega vrvenja ljudi.« L. M. Kmet ne more pokrival farmskih izgub Zadružni svet kmetijske zadruge k Loka zavrnil predlog rizičnega sklad* mlekarstvo pri živinorejsko-poslovni 4 nosti Slovenije o združevanju sredstev *0 krivanje farmskih izgub in stimulacij izvoz sirov - Obremenitve zadruge o* kmetov do poslovne živinorejske sk naj bi se letos potrojile SKOFJA LOKA - Pri živinorejskoposlovni skupno« < nije deluje posebni rizični sklad za mlekarstvo, ka teren je sprejemanje ukrepov, ki naj blažijo nesorazmerja mT1 vanju in prodaji mleka. V pravilniku o oblikovanj« ščenju sredstev sklada, ki so ga mlekarne oziroma \ zadruge te dni dobile v obravnavo je med drugim predlu, bi morale združevati v skladu 0,20 dinarjev od litra pn*Rl mleka. Ta denar je potreben za pokrivanje izgub mletV? ki naj bi iz tega naslova dobile 25.000.000 dinarjev in »T vanje izgub zaradi izvoza sira oziroma za izvozne »ti?! Škofjeloški zadružniki menijo, da je takšen način povsem nesprejemljiv. Takšno združevanje sredstev b: za škofjeloško mlekarno dodatnih 1,072.000 dinarjev tev, kar je več kot polovica predvidene akumulacije u oziroma 16,5 planirane akumulacije zadruge. Z drugimi mi to pomeni, da bi zadružniki, ki imajo mlekarno v »n. je zadruge, pri litru mleka zaslužili še 20 par manj. Zadružniki tudi poudarjajo, da kmet ne more ki farmskih izgub, ker je pridelovanje mleka na njihovem znatno dražje kot na farmah. Lani je bilo namreč od ijk litrov mleka kar 4,8 milijona litrov odkupljenega na hrf področju, kjer so stroški proizvodnje znatno vil ravninskem predelu. Dohodek pri mleku zmanjšujejo vozni stroški, ki v poprečju zaradi velikega območja a hribovitega terena znašajo že 94 par pri litru. Ker v»eh ne morejo nositi kmetje sami, mlekarna že prispeva pri litru mleka za kritje teh stroškov. Povsem nerazumljivo je tudi, da mora mlekaratv oziroma kmetijstvo kot panoga združevati sredstva dobodka pri izvozu sira. Predlog, ki ga je * živinorejskoposlovna skupnost praktično pomeni, da kmetje sami združevati denar za izvozne stimulacije k oziroma trgovskih organizacij. Škofjeloška zadruga bi ta namen združiti 16.218.000 dinarjev. Pripravljeni pa so združevati sredstva za flnanci pagande za prodajo mleka in mlečnih izdelkov, za sofi] premiranja plemenskih telic za obnovo in izboljšanje črede mlekaric in za izvajanje akcijskih nalog za prireje r&!eka. To bi pa pomenilo prispevek 6 par od ljt£* Za lani pravijo, da je bilo vse leto šolski primer n kmetijske politike, ki smo jo vsi krepko občutili. Nič i?1 da smo se iz tega kaj prida naučili. Ne rastejo le cene r? rialov, krmil in ne pojavljajo se le zahteve o devizah ki jih zadruge oziroma kmetje nimajo kje dobiti. Tudi*1 kmetijstva se obremenitve proizvodnje neprestano v»! pogledamo samo prispevke škofjeloških zadružnikov k skoposlovni skupnosti Slovenije vidimo, da je i povečanje od lanskih 628.000 din na 1,07 miijona pomeni, da naj bi se prispevki potrojili. L Dobri in varčni gospod; V hotelu SKI na Voglu, ki so ga odprla začela obratovati gondolska žičnica, so štiri leta dobro gospodarili - Hudi p> z vodo Bohinj — SKI hotel na Voglu sodi v TOZD Hoteli Bohinj. Alpe-tour. z zmogljivostjo 86 postelj, restavracijo s 130 sedeži, kavarniškim delom in brunaricami Ruša, Burja in Murka, ki imajo skupaj 80 ležišč. SKI hotel je v glavni zimski turistični sezoni, še posebej pa v spomladanskih mesecih, ko je smuka na Voglu najbolj ugodna, dobro zaseden. Tja do 5. maja vsako leto so priporočljive rezervacije za prenočevanje in bivanje v SKI hotelu ali v njegovih brunaricah. Prav tako hotel obišče precej dnevnih smučarjev. Ker so v letošnji zimski sezoni'po-pravljali gondolsko žičnico na Vogel in mesec- dni ni obratovala, so stale vlečnice in žičnice na Voglu, hotel pa so zaprli. Odprte so bile le nekatere brunarice, za tiste, ki so pešačili na Vogel in si kljub temu, da gondolska žičnica ni obratovala, privoščili prijeten dopust na Voglu. SKI hotel na Voglu so ob obrato-. anju gondolske žičnice spet odprli. Razumljivo je, da bodo zaradi tega. ker dostop na Vogel ni bil možen, zabeležili znatno manj prihodka in ocenjujejo, da ga bo za okoli milijone dinarjev manj kot bi ga lahko imeli, saj bi bil v tem času lahko domala povsem zaseden. Vsako leto je hotel v zimskem in v pomladnem času zaseden v 90 odstotkih in je torej eden izmed hotelov, ki v Bohinju beleži precejšen obisk. V SKI hotelu na Voglu so zaposleni večinoma delavci, ki niso iz Bohinja ali okolice, sezonski delavci in prav zaradi sezonskega značaja dela imajo precej težav. Ka^r dobiti, kader odhaja in ^ javljajo problemi. Se mjr bleme pa ima hotel na w, in leta zaradi vode. kajti j^J vode in jo morajo tako v dolo iz doline. Hotelu prav dovoz vode veliko vsem pa se voda atša izredno velik strošek. Ob SKI hotelu deluje za izposojo smuči in op^. športno trgovino Elar prihodnjem letu naj hi Voglu novo brunarico Ko sovlaganjem sredstev, \^ bi bila nujno potrebna na restavracija, ki naj h? smučarjem nudila dnevu*, obrokov. SKI hotel ftaj \ namenjen penziona dnevni smučarji in Vogla pa bi dobili ohr samopostrežni restavrse hoteli Bohinj pa hod vložili prav v to. da bi končno že odprli noti je močno prizadel potres^ nes — po toliko letih - a| n jegovo obnovo ni denarii V zadnjih treh, štirih vogelskem hotelu dobro in omejili stroške, predvs kurilnega olja. Delali M smotrno in dokazali, di manjšo porabo da normi vati. v zadovoljstvo ter m čutje gostov in vseh valcev. 5.STRAN G LAS Teden slovenske drame v polnem razmahu različnih predstav si je ogledalo 4500 gledal-v — Na letošnjem festivalu številne nagrajene mzoritve — Izbor predstav je festivalsko ob-Jfnstvo odlično informiral o sedanjem trenutku bvenske gledališke misli redi februarja se je uspešno Aključil že enajsti Teden slovaške drame 81, ki ga vsako organizira Prešernovo gle-ililće iz Kranja. Tokrat je bilo l% TSD 81 odigranih 11 različnih |Aedstav, ki so doživele petnajst TBovitev. Vseh gledalcev pa je lo 4S26 kar dokazuje, da se je a med gledalci priljubil, ub stalni obliki in vsebini je aji Teden ponovno gostil vo iz druge republike. Na moramo zapisati, da je prav ta predstava najskrom-obiskana. Ne glede na to pa sarajevska »Lepa Vida« dala otvoritvi celotnemu Tednu en kvalitetni predznak, ki ostale predstave tako ali •će zavezoval. Tokrat so na TSD zbrane na enem me-številne predstave, ki so na —ćnih festivalih dobile mno-priznanja za svoj dosežek (Vo-Lepa Vida, Zabe,...). Na njem TSD sta bila uprizorje-tudi oba teksta, ki sta v prete-dobila »Nagrado Slavka a« (Voranc, Karamazovi). njo podelitvijo ter s podesni v prihodnjih letih posta-grada za najboljše dramsko lilo seveda tradicionalna v vseh pogledih dokazuje, da bila njena ustanovitev na Velika yečina besedil, ki uri rajo za nagrado, se upri-ter tako na najneposred-aacin verificira pred širo-vditorijem občinstva, ki pa nemalokrat besedilo, ki lo nagrade sprejme bolje •ajenega. Razkorak med in predstavami za katere strokovnjaki, da so naj-k tudi na TSD očitno. v *■ Predstave, ki sta jih obli- ulturni koledar JESENICE - Drevi ob 17. uri bo Likovni klub Dolik pri )PD Svobod ' ne Čufar Jese-ike v veliki u .»rani Delavskega Mna na Jesenicah odprl jubi-lo kolektivno razstavo li->vnih del članov Dolik ob Ijegovi 35-letnici. Slovesno tvoritev razstave bo dopolnil )ivc-rt ženskega pevskega zbo-•Jesenice. Pokrovitelj jubilej-ra/.stave je predsednik Zveze iikatov Slovenije Vinko Haf-tr, KRANJ — V galerijskih pro-)rih Prešernove hiše si lahko late razstavo Prešernovi •jenci 1947-1949. V galeriji Mestne hiše je na bienalna prireditev Gle-iliika fotografija, v Stebri-i! dvorani pa razstava Leto — važnejša dogajanja . dosežki Gorenjske. V galeji Mestne hiše razstavlja aka-?rnski slikar France Mesaric: iZKtava sodi v okvir vsakoletne jlturne izmenjave rned Kran-llturne izmenjave med Kraljem in Mursko Soboto. Prešernovo gledališče - V >nedeljek. 23. februarja ob [9.30 bo na sporedu za red pone-Hjek uprizoritev Svatbe Rud-Šelige, predstava Prešernova gledališča iz Kranja, [ranjski gledališcniki bodo Hvatbo ponovili v torek, 24.fe-larja. ob 19.30 za red torek, v d. 25. februarja, ob 19.30 za -reda v četrtek, 26. februar-Bfl \9JjK\ za red četrtek ter v »tek. 27 februarja, in v soboto, februarja, obakrat ob 19.30 red petek. KOKRICA - DPI) Svobod« Predoseli bo v soboto. 21. fe-iaria oh 19. uri gostovalo na vici z ljudsko igro v šestih ejanjih Kmetijo sovražim. 8KOFJA LOKA - V ponedeljek 23. februarja, ob 18.30 bo puštalski kapeli Glasbena šola Škofje Loke pripravila tretjo baditev druge sezone Loških letalskih utripov. V glasbe-delu večera bo nastopil ianiftt Aci Bertoncelj, spored nerta ho predstavila Barha-Si'herl Združenje umetni-ov Skofja I.oka pa ho tokrat lpravilo izbor likovnih del ikademskega slikarja Pavle-Florjančiča. O slikarju in o \i.~\a:i. - katero se bo predsta-i! bo »pregovoril Ivan Sedej. kovalca letošnjega repertoarja TSD z velikimi pomisleki uvrstila na Teden, je bilo med gledalci največ zanimanja. To seveda ni nikakršno naključje, saj slovenska gledališča že vrsto let ugotavljajo, da kvalitetna uprizoritev s strani publike ni ustrezno nagrajena. O problemu publike v gledališču je razpravljala tudi letošnja Okrogla miza TSD, ki pa je ostala brez temeljnih zaključkov. Kljub dobro zamišljeni Okrogli mizi, je letošnji razgovor izzvenel medlo in neučinkovito. Padec zanimanja za razgovore opaža organizator zadnja tri leta. Letošnji razgovor je v tem pogledu že alarmanten. Za prihodnje bo potrebno za te razgovore animirati številnejše refe- rente, v kolikor je smiselno te razgovore vsako leto in za vsako ceno nadaljevati, saj se Okrogle mize udeležujejo v glavnem isti gledališcniki med katerimi pa so številni problemi že razčiščeni ali vsaj poznani. Tako Okrogla miza, kjub nasprotnemu hotenju ostaja »nedostopna«. Letošnji Teden sta omogočili Kulturna skupnost Kranj in Kulturna skupnost Slovenije, pokrovitelj pa je bil delovni kolektiv kranjske Planike. Naj opomnimo, da je kranjski gledališki festival, klub bogati vsebini, daleč najcenejši med vsemi tremi gledališkimi festivali pri nas ter da se iz leta v leto otepa tako z organizacijskimi težavami, kot tudi in predvsem prostorskimi. Obeti za to srednjeročno obdobje sicer obljubljajo adaptacije kranjskega odra, do uresničitve optimistične obljube pa se bodo po vsej verjetnosti gledalci še vedno vozili v druge kraje na ogled festivalskih predstav. M. L. Kviz glasbene mladine Kna od vsakoletnih akcij Glasbene mladine je tako imenovani Kviz znanja, katerega namen ni boj za nagrade, ampak razširjanje glasbenega znanja. Mladi tekmovalci so se v minulih letih ukvarjali z Mozartom. Bartokom. domačo glasbo 19. stoletja, jazzom. tokrat pa so proučevali slovensko operno ustvarjalnost — v čast dvestotemu jubileju prve slovenske glasbe, napisane za gledališče. Oddaja, ki bo na televiziji na sporedu v nedeljo, 22. februarja, ob 15.30 je posnetek finalnega boja najboljših dveh ekip (iz Križevec in iz Nove Gorice), to pa je pravzaprav le delček tega. kar je »akcija kviz« dosegla. Glasbena mladina je namreč 406 osnovnim šolam poslala te- matsko številko svoje revije o slovenski operi, dve kaseti glasbenih posnetkov in delovne listke. Oktobra lani so šole izmed razrednih ekip izbrale najboljšo trojko, območna tekmovanja so dala 105 ekip za pred-tekmovanja, nadaljnje stopnje preizkušenj so pripeljale do finalnega hoja. tega pa so posneli v mariborski operi. S sodelovanjem opernega orkestra pod vodstvom Borisa Svare je dvoboj vodil Marko Studen. Kljub temu. da je bila prireditev decembra in so rezultati že bili objavljeni v glasbeni reviji, bodo našemu posnetku prav gotovo prisluhnili vsi tisti, ki so se tekmovanja udeležili na t ali oni stopnji, oh pripravah izvedeli marsikaj zanimivega zgodovine opernih dosežkov pri **J iz »Pot do zločina« na tržiškem odru Drevi bo v tržiškem Cankarjevem domu premiera Kranjčeve drame Pot do zločina, ki jo bodo uprizorili igralci domačega amaterskega gledališča Tržič — Po treh mesecih prezeba-nja v sobici Cankarjevega doma zagnanci iz amaterskega gledališča Tržič, kar jih je še ostalo od nekdaj številčne družine, prihajajo pred domače občinstvo z dramo Miška Kranjca Pot do zločina. Oznaka »zagnanci« bo zanje kar pravšnja, saj delajo v nemogočih pogojih. Nimajo primernega prostora, v katerem bi vadili; za ogrevanje skromne sobe v Cankarjevem domu je Zveza kulturnih organizacij občine Tržič podpisala pogodbo s kranjskim kino podjetjem šele pred kratkim, takorekoč na koncu najhujše zime. Razen prostorskih problemov igralce pesti tudi skromen priliv mladih, ki bi gledališču vrnili nekdanjo živahnost in vnesli sveže zamisli. Zaradi slabih delovnih pogojev je namreč precejšen del »stare« generacije že izgubil potrpljenje. Ostajajo samo najbolj navdušeni ljubitelji odsrkih desk, ki jim je aplavz občinstva edina nagrada za dolge ure napornih vaj. Vsebina drame Miška Kranjca Pot do zločina je sodobna. Postav- ljena je v pisateljevo ljubljeno Prek-murje nekaj let pred drugo svetovno vojno. Slika pohlep po moči in bogastvu, ki nujno pripelje v zlo. Tragič-nost človeških usod je najbolj izrazita v tretjem dejanju, ko spoznamo resnico in »pravico« razsodnikov. Dramo je zrežiral Dolfe Andrle, dolgoletni učitelj tržiških gledališč -nikov. Na odru blestijo predvsem nosilci glavnih vlog: Marina Bohinc kot Eva Antalič, Janko Jagodic kot Matija Berden in Slavko Primožič kot oče Ivan Berden. Nadvse pristni so, prepričljivi, pohvaliti pa velja tudi vse druge, ki so se resnično potrudili, da ima predstava svojo izpovedno moč, dušo: Ivanko Hvaličevo, Štefko Pogačarjevo, Ludvika Sokli-ča, Jožico Zrimovo, Saša Perka in Franca Hladnika. Tržiškemu občinstvu se bo igralska družina predstavila drevi ob 17. in 20. uri na odru Cankarjevega doma. Sledila bodo gostovanja v nekaterih bližjih krajevnih skupnostih, v Poljanski' dolini in na slovenskem Koroškem pa morda še kje, saj je igra dobra in zaradi maloštevilne zasedbe kot nalašč za gostovanje. H. Jelovčan Loški umetniški utripi Koncerti in razstave, simboličnega naziva Loški umetniški utripi, vstopajo že v tretje leto uspešnega »utripanja«. Prostor puštalske kapele je primeren predvsem za manjše komorne zasedbe in zvrstilo se jih je že lepo število. Bolj kot številka, je pomembna visoka umetniška raven, tako po izboru programa kot v njegovi interpretaciji. Imena interpretov, ki dajejo slutiti na izjemni umetniški užitek, so kar po vrsti potrjevala in presegala želje loške in ne zgolj loške publike. Koncerti in razstave namreč dobivajo vse jasnejši utrip tudi v širšem slovenskem prostoru in zato velja, da so potrebni vsake, tudi denarne podpore. Pionirsko delo prireditelja, Glasbene šole Skofja Loka, ki ga motijo včasih kar odvečne težave, je letos odprl koncert violinista R. Klopčiča in pianistke N. Omanove. Zanimiv spored, ki je posegel v dela romantike in XX. stoletja, je odlikovala prefi-njena igra in interpretacijska svežina obeh izvajalcev. Posebno doživetje je pomenila toplina in lirika Brahmsove glasbe in temperament folklorno obarvanih plesov skladatelja B. Bartoka. Izvajalska zahtevnost in tehnično problematična mesta niso motila muzikalnega toka; še več, bila so praktično zabrisana in so preraščala v čar umetniškega izraza. Temu muzikalnemu zanosu se je pridružil tudi drugi koncert letošnje sezone v izvedbi baritonista S. Vremšaka in pianista L. Engelmana. Predstavila sta zanimiv izbor slovenskih samospevov oziroma bolje, očrtan prerez njegove razvojne poti. Preko domoljubno obarvane čitalniške pesmi, do samospeva sodobnih avtorjev, je pela lepota slovenske besede in tona. Največjo zaslugo za oživitev še ne tako odmaknjene slovenske pesmi in predstavitev mesta slovenskega samospeva v našem trenutku, nosi poleg interpretacije obeh izvajalcev, sam izbor programa in njegova postavitev v naš čas. To potrjuje, da so korenine slovenskega samospeva še globoko v naših nacionalnih in umetniških srcih in da bodo z njegovim utripom tudi ostale. Barbara Sicherl Še eno likovno razstavišče Ljubljana — Minuli ponedeljek je z otvoritvijo nove galerije Društvo slovenskih likovnih umetnikov počastilo slovenski kulturni praznik. Lastna galerija, ki so jo sicer pred leti že imeli v prostorih Male galerije, a so se morali od tam umakniti, jim bo odslej omogočala stalno razstavljanje, bo pa tudi prostor občasnih srečanj in neposrednega poseganja ustvarjalcev v slovensko likovno kulturo. Jože Ciuha, sedanji predsednik izvršnega odboja Društva je na tiskovni konferenci ob otvoritvi dejal: »Zgodovina je pokazala, da je ohranitev malega naroda mogoča le z obstojem jezika, kulture. Naša meščanska preteklost pa je od kulturnih zvrsti prevenstveno gojila glasbo, likovna umetnost je ostajala nekako v ozadju, žarišče afirmacije slovenskih likovnih umetnikov je bilo v tujini. V današnjem demokratičnem trenutku pa je treba misliti na drugačne možnosti, ki jih bomo ponujali stvariteljem slovenske kulture. Likovnikom, združenim v Društvu slovenskih likovnih umetnikov, .smo namenili ta prijetni novi prostor, ki je za začetek šele razstavišče, kjer bodo naši člani predstavljali svoje likovne stvaritve. Vendar se ob današnji široki demokratizaciji kulturnega življenja ne nameravamo omejiti le na to vlogo, pač pa kot kulturni delavci, vklju- čeni v samoupravne procese, obetamo, da bo galerija tudi torišče možnosti in potreb, ki jih obljublja svobodna menjava dela.« Društvo slovenskih likovnih umetnikov, ki združuje preko štiristo umetnikov, je za letošnje leto izdelalo okvirni delovni program, ki obsega razstave članov — prihodnja bo razstava del novosprejetih članov - vključitev v bienale INTART, ki predvideva skupno razstavo z likovniki Koroške in Furlanije Julijske krajine, kasneje pa tudi sodelovanje z umetniki drugih republik in pokrajin. Prizadevanja Društva in galerije pa v prvi vrsti veljajo afirmaciji likovne kulture, oblikovanju enotnega nacionalnega programa, pravilnemu vrednotenju umetnikovega dela, razumni proizvodnji kadrov ... Prva razstava nove galerije ima manifestativni značaj in predstavlja dela dosedanjih Jakopičevih nagrajencev, avtorjev, ki so od 1969. leta dalje prejeli najvišje stanovsko priznanje, ki ga podeljujemo v Sloveniji za likovno ustvarjalno delo. Razstavljena so dela Marija Preglja, Gabrijela Stupice, Janeza Bernika, Draga Tršarja, Slavka Tihca, Rika Debenjaka, Andreja Jemca, Marjana Pogačnika, Adriane Maraž, Franceta Miheliča, Zorana Mušiča in Borisa Jesiha, ki si jih obiskovalci lahko ogledajo do 7. marca. D. t »Krapi« na odru v Železnikih Prizor iz tretjega dejanja — Foto: H. J. Da privlačnost amaterskega nastopanja na gledaliških deskah ne pojenjuje, dokazuje dramska skupina DPD Svoboda iz Železnikov. Zavzeti privrženci igranja leto za letom razveseljujejo številno občinstvo v domačem kraju in drugod po Selški dolini s kvalitetnimi predstavami in posrečenim izborom besedil. Prav slednje velja posebej poudariti. Režiserju Matevžu Šmidu vedno uspe izbrati takšno delo, ki vžge pri gledalcih, zna pa se izogniti cenenostim. Komedija Krapi Antona Ingoliča časovno posega v predvojno obdobje. V manjše naselje zaide mlad pisatelj. Seveda ga brž obkrožijo navidezni veljaki, v resnici pa so to le leni krapi, propadajoči malomeščani, ki se rede na račun delovnih sokrajanov. V prepričanju, da bo delo pisatelja "he še povečalo njihovo veljavnost in vpliv, ga poiskušajo zvabiti v svoje kalne vode, s tem pa pred njim in pred svetom razkrijejo svoj pravi obraz. Čeprav je komedija časovno nekoliko odmaknjena, zaradi tega prav nič ne izgubi na svoji aktualnosti. V vsakem času in seveda tudi v današnjem so leni in naduti krapi prisotni. Pohvaliti je treba izredno posrečeno razdelitev vlog. Režiser je znal oceniti sposobnosti igralcev in dati vsakomur tisto, kar je mogel najbolje izpeljati. Predstava vseskozi teče izredno tekoče, napeto. Polna je domislic in izpeljav. Igralci so vsi od kraja svojo nalogo opravili več kot zadovoljivo, tudi tisti, ki smo jih tokrat videli prvič. Dokaz, da se zanimanje mladih za dramsko dejavnost veča. Na odru so nastopili: Boris Okorn, Janez Lotrič, Ladi Trojar, Miro Mar-kelj, Jure Zupane, Jana Nastran, Janez Dolenc, Jožica Brezovar, Stane Koblar, Niko Bertoncelj, Andreja Prezelj, Aleš Primožič, Matevž Šmid, Ivo Jelene in, Marjan Gortner. Za luč je skrbel Filip Jelene, odrski mojster je bil Danilo Demšar, šepetalka Mateja Benedičič, za masko pa je poskrbela Mira Črv. Marjan Peternelj Henrik Marchel v Beljaku V »Galeriji an der Stadtmauer« v Beljaku so pretekli torek odprli razstavo olj. akrilov. risb in grafik aka-demskega' slikarja Henrika Marchcla i/ Kranja. Razstava bo odprta do 7. rria 'ca, na ogled pa je vsak dan od 9. do 12. ure in tin" '". do 19. ure. oh suh: iah od 9. do 12. ure. oh nedeljah je zaprta. Spet kino v Podnartu Podnart - DPI) Svoboda Pod nart bo v sodelovanju s Kinopod jetjem i/ Kranja organiziralo občasne filmske predstave v domu kulture v Podnartu. Prvi film je bil na sporedu v petek. 13. februarja, prikazali so italijanski barvni ak • ijski film. Ciril Rozman O LAS 6.STRAN PETEK, 20. FE! KOVINOSERVIS JESENICE Po statutu delovne organizacije in sklepa delavskega sveta — razpisna komisija razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA DO (ni reelekcija) Za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa DO Kovinoservis p. o. je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri. — da ima J oziroma 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah. — pasivno znanje vsaj enega tujega jezika. — da je moralno-politično neoporečen. — da ni kaznovan za kazniva dejanja našteta v 5M. členu Zakona o združenem delu. — da ima ustvarjalni odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja, da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi, spoštuje zakonitost in ima pravilen odnos do ljudi Za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi, v zaprti ovojnici s pripisom »za razpisno komisijo« na naslov: Kovinoservis Jesenice, p. o., Prešernova 15. Prijavljene kandidate bomo o imenovanju obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa Delavskega sveta. ZAVOD ZA LETOVANJE KRANJ vabi k sodelovanju za izvajanje določenih nalog v zdravstvenih otroških letovanjih v Gorenjskem letovišču Novigrad-Pineta in letovišču na otoku Stenjak pri Puli — v času od 1. 6. do 11. 9. 1981 1 5 ZDRAVNIKOV 2. 9 MEDICINSKIH SESTER 3. 9 PEDAGOŠKIH VODIJ 4 9 POMOČNIKOV PEDAGOŠKIH VODIJ 5. 250 VZGOJITELJEV Pod točko 1.. 2.. 3. in 4. je pogoj ustrezna strokovna izobrazba s prakso, pod točko 5. pa najmanj dokončana srednja šola. Delo v izmeni traja 20 dni. Rok za pismene prijave je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. * Prijave pošljite na Zavod za letovanje, Kranj, Stritarjeva 8, kjer lahko dobite informacije tudi po telefonu na številki 220-52. Dom oskrbovancev ALBINA DROLCA Preddvor Popravek oglasa z dne 13. 2. 1981 Na podlagi sklepa delavskega -veta ponovno objavljamo naslednja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE s posebnimi pooblastili Poleg splošnih pogojev, ki jih zahteva zakon, kandidat izpolnjevati še: — da ima končano srednjo ekonomsko šolo. mora na odgovornejših delovnih — najmanj 5 let delovnih izkušen nalogah v račuriovodsi vu, — moralno politična neoporečnost Mandat traja 4 leta. GOSPODINJSKE POMOČNICE za nedoločen čas — končana osnovna šola. — možnost priuči t ve oh delu. STREŽNICE za nedoločen čas — končana osnovna šola. — praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu. — veselje do dela z ostarelimi ljudmi ter prosta dela in naloge KUHARICE za nedoločen čas — končana šola za gostinske delavce, ali — opravljen izpit za pridobitev kvalifikacije in 2 leti prakse Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Dom oskrbovancev Albina Drolca, Preddvor, za delavski svet. Živinorejski veterinarski zavod gorenjske - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 20. 2. do 27. 2. 1981 Za občini Kranj in Tržič RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel.42-015 SOKLIČ Drago, dipl. vet., Strahinj 116, tel. 47-192 Za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., 2iri 130, tel. 69-280 KRIŽNAR Miro, dipl. vet., Godešič 134, tel. 62-130 KRA IKVV * SKUPNOST !RČE Kranj, Sio^iT , „ n Svet KS Čirče objavlja pros * dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI s skrajšanim delovnim časom za vodenje vseh strokovnih in administrativnih del KS in za vodenje celotne dokumentacije za izgradnjo večnamenskega družbenega centra v Čirčah. Pogoji, ki jih mora kandidat izpolnjevati so: — najmanj dokončana srednja izobrazba upravno-administrativne ali ekonomske smeri, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj, — da |e moralno politično neoporečen Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo na Svet KS Čirče, Kranj, Staretova 17, v roku 15 dni. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni. Za občini Radovljica in Jesenice GABROVŠEK Jože, vet., tel. 25-779 dipl. Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Osnovno zdravstvo TOZD SOCIALNA MEDICINA IN HIGIENA GORENJSKE KRANJ b. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Socialna medicina in higiena Gorenjske, Kranj, Gosposvetska 9, objavlja dela in naloge SNAŽILKE Pogoji: — dokončana ali nedokončana osemletka. — priučena delavka Pismene ponudbe z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na gornji naslov. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po poteku razpisnega roka. murka TOZD Maloprodaja Lesce Delavski svet objavlja prosta dela in naloge POSLOVODJE za vodenje poslovalnice Elgo v Lescah Pogoji: — dokončana poslovodska šola in 3 leta delovnih izkušenj v stroki ali — šola za prodajalce in najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki Kandidati naj svoje prijave pošljejo v splošni sektor delovne organizacije v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sklepu delavskega sveta. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj ponovno objavlja prosta dela in naloge TAJNIKA SAMOUPRAVLJANJA za določen čas za 1 leto, za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom Nastop dela je možen takoj. Pogoji: — upravno administrativna šola. — 18 mesecev delovnih izkušenj. — predhodni preizkus znanja st rojepisja Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh od objave na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53/c. Tekstilna industrija TEKST ILINDUS KRANJ objavlja prosto delo oziroma nalogo s pooblastili in odgovornostmi v Delovni skupnost^ službe: VODENJE RAZVOJNEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še oziroma da ima: — visoko ali višjo strokovno izobrazbo tekstilne ali kemiji in 5 let delovnih izkušenj na strokovno odgovornih delih nalogah v tekstilni proizvodnji ali na razvojnem področju Poleg zgoraj navedenih pogojev mora kandidat imeti e>: — vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenj, ja. kar dokazuje z dosedanjim delom oziroma zaposlitvijo." — osebnostne in moralno politične kvalitete, ki zagotavljajo, delo za razvijanje samoupravnih odnosov. — aktivno obvladanje enega svetovnega jezika Mandatna doba traja i leta. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri tov. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela v1 sektor v roku 15 dni po objavi oglasa. ZAVOD ZA LETOVANJE KRANJ razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev prosu ska dela in naloge za določen čas letovanj od 25. 9. 1981 v Gorenjskem letovišču Novigrad - p; letovišču na otoku Stenjak pri Puli: 1 2 UPRAVNIKA > BLAGAJNIKA 3 2 POMOČNIKA GLAVNE KUHARICE 4 DELAVCA ZA PRIPRAVO OBROKOV 5 13 KUHINJSKIH POMOČNIC (>. 8 ČISTILK 7 3 PERICE 8 2 DELAVCA - VZDRŽEVALCA 9 2 DELAVKI V MALEM BIFEJU _ 10 7 NATAKARJEV - SERVIRK 11 SKLADIŠČNIKA — EKONOMA 12 VODJE GOSTIŠČA (zaželen zakonski par) Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati za opravi i. meznih del in nalog ustrezno strokovno izobrazbo in delovni Delovno razmerje se sklene za določen čas. R me >k za prijave je 15 dni od dneva objave oziroma do zased^, ?st. Prijave pošljite na Zavod za letovanje Kranj, Stritarj« lahko dobite informacije tudi po telefonu na številki 22 tod SŽ VERIGA LESCE Kadrovska služba Komisija za delovna razmerja DSSS pri SŽ Ver* objavlja prosti delokrog l*a**%J PROJEKTANTA II. ELEKTRO STROKE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnie slednje pogoje: } v«ti J - dokončana I. stopnja elektrotehnične fakultete. - 24 mesecev delovnega znanja v stroki - sprejmem, nika. - pasivno obvladanje angleškega ali nemškega jezika Kandidati naj se javijo na naslov SŽ Veriga Lesce 64248 Lesce, Kadrovska služba. ' AI|^,J Rok prijave je 15 dni po objavi v časopisu. 11 tudj TOKOS TRŽIČ d. o. Komisija za delovna razmerja in delavski svet raj prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1 VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA '. 2 RAČUNOVODJE 3 VODJE MEHANIČNE DELAVNICE 4. VODJE ODDELKA MONTAŽE IN ŠTANCARIJJ Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati V nje pogoje: pod 1. - imet i mora visoko ali višjo izobrazbo pravne ali upravne sn - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pod 2 neti mora višjo oziroma srednjo strokovno izobrazbotei ) let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih pod 3. - imeti mora SS izobrazbo ustrezne smeri in 3 leta delo\nih na podobnih delih in nalogah * pod 4. — imeti mora SS strokovno izobrazbo ustrezne smeri ■ j delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Poleg navedenih pogojev morajo biti vsi kandidati družben«^ in moralno politično neoporečni. V vst-h navedenih primerih se delovno razmerje sklene /a m|| čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju v 15 dneh po objavi na naslov Tokos, Tržič, Cankarjeva! , Prijavljene kandidate bomo v 30 dneh po izteku prijavtujpvK obvestili o izidu razpisa oziroma objave. SK. LOKA : ti. seja skupščine kmetijske zemljiške -kupnosti Skofja Loka. bo v četrtek, JH. februarja, ob lb. uri »t-ini dvorani »bčinske skupščine Inevni red: potrditev zapisnika 15. *eje poročilo o ureaničevanju plana razvoja kmetijstva v letu 1980 predlo« zaključnega računa K/S za leto 1M0 informacija <> možnostih izvajanja samoupravnega sporazum« o temeljih plana razvoja kmetijstva predlog spremembe pravilnika <> združevanju aredatev za izvajanj«' agro in hidromelioracij predlog plana razvoja kmetijstva /a leto IM1 na področju občine Skofja Loka za leto 1981 obravnava oanutka družbenega plana — proatoraki del občine Skofja l.oka za obdobje 1981 - 85 tenar sklada ikupne porabe Novembra 1978 je bil v »fjeloški občini podpisan »upravni sporazum o »vanju sredstev za stijstvo in sicer se je leno delo obvezalo, da za pospeševanje kmetij-te proizvodnje združevalo _ stopnji 0,40 iz bruto osebjih dohodkov. Ker pa zakon-ai opredeljeno kako ta ir zbirati, ga morajo de-je organizacije izplačati sklada skupne porabe, pa I omejen. Zato neporavnane treznosti iz leta 1979 in znašajo že 9.343.000 di- pa je bilo večino tega lri» ie vloženega v kme-vo bi je morala k meti j-^emjjiika skupnost na-iredite, je izvrsni svet laske skupščine na enem ■jih zasedanj sprejel da so organizacije —lenega dela dolžne po-ivnati vse obveznosti za leti 9 in 1980 in lahko za ta tva prekoračijo dovo-•redstva sklada skupne »rabe. V finančnih načrtih leto 1981 pa morajo te ob-losti upofttevati in za topo veča ti sklad skupne »rabe. Uresničevanje programa v letu 1980 DOGOVORIMO SE Neustrezne cene razredčile čredo Osnovna naloga kmetijsko zemljiške skupnosti je skrb za pravilno izrabo ter za ohranjanje in izboljševanje kmetijskih zemljišč. V zvezi s tem so bile tudi lani pripravljene in izvedene številne akcije, čeprav povsod še ni čutiti pripravljenosti za čimbolj racionalno uporabo zemlje. Izboljšava zemljišč Zaradi gradnje je bilo lani izločenih iz kmetijske proizvodnje 18.5 ha kmetijskih zemljišč, kar je znatno manj kot leta 1979. koje bila odmerjena odškodnina za spremembo namembnosti na 33 ha. Razen tega se kmetijske površine drobijo. Večji uspehi so bili doseženi na področju združevanja zemljišč. Lani je bila v organizaciji pospeševalne službe izvedena komasacija na Logu, kjer so združili in zaokrožili zemljišča na 36 parcelah v lasti štirih kmetov. Pred komasacijo je imela vsaka kmetija v poprečju 9 kosov, po komasaciji pa ima vsaka v poprečju štiri. Odpravile so se tudi nerodovitne ozare, poti in gozdni robovi. Agromelioracije pa so bile izvedene na 7 ha teh zemljišč, zgrajenih je bilo 1000 metrov poti, skupni stroški pa so znašali 420.000 dinarjev. Kmetijsko zemljiška skupnost je pokrila 90 odstotkov materialnih stroSkov v vrednosti 288.000 dinarjev, preostale stroSke pa so nosili lastniki zemljiSč. To je bil prvi večji poseg v občini in je bil deležen podpore in pomoči SirŠe skupnosti, omogočilo pa ga je popolno soglasje kmetov, ki so zaokrožili zemljišča. Izvedba komasacije na Logu je imela velik odmev. Na podlagi teh izkuSenj sta kmeta Frlic in Stanonik iz Volake sama med sabo zamenjala 4 ha zemljišč. Nove komasacije pa načrtujejo na Gorenji vasi. Selcih, na SorSkem polju in drugod. V zadnjem času postaja vse bolj pomembno pašništvo. Nosilec razvoja pašništva je kmetijska zadruga Skofja Loka, pri kateri delujejo pašni odbori. Poleg strokovnega dela pri pospeševanju pašništva, so se reševala tudi statusna vprašanja pastirjev. Interes za planinsko pašo iz leta v leto raste in leta 1978 so na Blego-šu pasli 27 govedi in 93 ovac. lani pa 32 govedi in že 164 ovac. V Martinj vrhu in na Golici pa je število govedi na paši konstantno. Opravljena je bila tudi vrsta agromelioracij. To je stalna akcija, ki teče že vse preteklo srednjeročno ob- dobje. V i>etih letih je bilo opravljenih 549 posegov na 345 ha. Na izravnavanih zemljiščih je bilo na novo zgrajenih 123.000 metrov poti. skupna vrednost del pa je znašala 17.fi milijona dinarjev. Lani je bilo za strojno obdelavo usposobljenih 103 ha zemljišč in od tega 42 ha krčitev gozda. Zgrajenih je bilo 4fi km dovoznih poti. Skupna vrednost del pa je znašala dobrih 7 milijonov dinarjev. Pospeševanje kmetijstva Za lani je bil planiran odkup 2.184 ton goveda. 51 ton telic. fi.35 milijona litrov mleka in 3.250 ton krompirja. Čeprav je bil planirani odkup goveda za »3 odstotkov manjši kot leta 1979. je bil plan uresničen le 82 odstotno. Posledice siiše so bile namreč večje, kot so v začetku ocenili, dobršen del k temu pa so prinesle neurejene razmere na tržišču. Količine odkupljenega mleka za 3 odstotke presegajo količine iz leta 1979, vendar je bil odkup za 0 odstotkov pod planom. Vzrok za izpad proizvodnje je bila zlasti v drugem polletju neustrezna cena. Vse leto 1980 je lahko šolski primer, kako se v kmetijstvu, zlasti pa v govedoreji, ne sme gospodariti. Panoga, ki stalno posluje na spodnji meji rentabilnosti, je silno občutljiva na podražitve repromaterialov in prepočasno usklajevanje cen. Lani so bila v škofjeloški občini tudi velika vlaganja v kmetijstvo in to predvsem pri združenih kmetih, medtem ko gradnja skladišča na Trati ni bila uresničena, ker banka ni odobrila potrebnega kredita. Združeni kmetje so vložili v proizvodnjo 51.950.000 dinarjev, skupaj pa so investicije v kmetijstvo znašale 53.151.000 dinarjev. Selekcija in reprodukcija Lani je selekcijska in reprodukcijska služba opravila svoje delo po planu. •") redno zaposlenih molznih kontrolorjev je opravljalo A — kontrolo na »39 kmetijah, ki so imele 512 krav. Obenem je bila opravljena B-kontrola za 1225 krav in Z-kon-trola za 1385 krav. Poprečna mlečnost krav v A-kontroli je 3162 litrov mleka s 3,76 odstotka tolšče. Odbranih je bilo 10 krav z visoko mlečnostjo za bikovske matere. 7 jih je bilo osemenjenih s semenom elitnih bikov. Izboljševanje v kmetijstvu Izobraževanje je potekalo v obliki predavanj, krožkov, tečajev in terenskih ogledov in udeležba je bila povsod zelo visoka. Preizkušane so bile nove kulture. Zelo dobro dela aktiv mladih zadružnikov, katerega glavni* namen je izobraževanje in družbenopolitično usposabljanje mladih kmetov. Tudi izobraževalni program v okviru programa razvoja kmečkega turizma je uspel. Kazen tesja so aktivno delale kmečke žene v svojem aktivu, čebelarji in drugi zadružniki. Gospodarski posegi Lani so rejci kupili 27 telic lisaste pasme. Nakupi so bili regresirani v višini 80.(KM) dinarjev. Kupljeni- so bili trije ovni za ovčarsko skupnost Blegoš in registrirani s 4.500 dinarji. Regresirani so bili tudi načrti za kmečke hiše in sicer je v programu načrt za revitalizacijo Cetene ravni. Za regresiranje semenskega krompirja pa je bilo lani porabljenih 108.fiOO dinarjev. Po pravilniku o regresiranju nabave mineralnih gnojil je bilo leta 1980 kupljenih 2.280.000 kg umetnih- gnojil in za regresiranje je bilo porabljenih 1.042.000 dinarjev. Za regres krmil pa je bilo porabi jetvih 1.318.000 dinarjev. Plan za leto 1981 Leto 1981 je prvo leto novega srednjeročnega obdobja in zato je tudi plan za letos izdelan na podlagi srednjeročnega plana razvoja kmetijstva. Letos so predvidene tudi sistemske rešitve, ki naj bi dale nove možnosti za pospeševanje proizvodnje hrane. Letos je predvidena komasacija in ureditev zemljišč na gorenjevaškem polju. Pobudo so dali lastniki zemljišč. Se naprej bo kmetijska zemljiška skupnost spodbujala razvoj pašništva in sicer je predvidena gradnja poti na Blegoš ter izboljšava zemljišč na pašnikih na Mlaki in Golici. Melioracijo naj bi izvedli na 80 ha in zgradili 30 km poti. Celotni stroški bodo znašali 8.500.000 dinarjev in zemljiška skupnost bo prispevala 4.000.000 dinarjev. Planirana prireja goveda je 21 odstotkov večja od prireje v preteklem letu, za 5 odstotkov naj bi se povečal odkup mleka in za 2 odstotka odkup krompirja. Vse to bo moč doseči ob normalni letini in normalnih pogojih na trgu. Investicije v kmetijstvo so predvidene v višini 48.380.000 dinarjev. To bo vse investiral kooperacijski sektor. Letos predvidevajo ukinitev B-kontrole krav v selekciji, ker ne daje zadostnih uporabnih podatkov, zato pa se bo povečalo število hlevov v A-kontroli in sicer jih bo 96, skupaj pa bo v A-kontroli 766 krav, kar je približno četrtina vseh. Merilo za vključitev krave v A-kontrolo je 3000 litrov mleka letno. Predvidevajo nakup 30 plemenskih telic, za kar naj bi rejci dobili 200.000 dinarjev regresa. Predvideni so tudi regresi za nakup bikov, ovnov in plemenskih merjascev. Prav tako bo regresirano pridelovanje semenskega krompirja ter nakup umetnih gnojil in krmil. PA NISMO SE UKLONILI V ri Kozar-Merlakova slikah iz tistih prvih dni po vojni ima it* dolge temne lase. Brhko dekle je bila ika Danes so njeni lasje srebrni, beli. Pa ji ijajo. Ob gladki polti, na kateri še ni sle-ub, celo pomlajujejo. *ravkar se je vrnila z ene od njenih soci-ih funkcij, s katerimi se na Jesenicah ■ rja že vrsto let. V soseski je umrla kra-j.h katere svojci so ostali daleč proč in •iMJMko je bilo treba opraviti popis premo-i. Koliko se nabere drobnih stvari, od ka-. «e človek ne more ločiti in jih hrani, ajo napotje in če urnreš, še breme drugim, tmte razglednice bo zmetala proč, da lunja ne bo imela toliko dela, kadar bo rl njen čas, se pridušuje Ivanka, ki je v _ ju že prišla do tega, da se da živeti tudi i tiste drobne navlake. Stvarna je" kot je lahko le človek, ki je življenje skusil z vseh plati. Svojih nima. Tudi za njo bodo morda nekoč takole popisovali . . . Toda dotlej bo živela polno življenje. Gibanje na svežem zraku, planine, srečanja s soborei, pomoč ljudem v/stiski. To danes Ivanki polni življenje in razdaja se na vse strani. Pozna življenje in pozna smrt. Nič kolikokrat ji je že gledala v oči. Takrat na Stolu ,v Ravvens-briicku,.na poti domov ... Dva meseca pred vojno se je poročila s predvojnim aktivistom, železarjem Karlom Kozarjem-Romijem. V njunem stanovanju na Janševi 5 pod Mežakljo so že jeseni 1941 uredili majhno partizansko tehniko. Strlekarjev Nace. Tone Dolinšek-Metod in drugi aktivisti so hodili k njim. Dolgo njihovo delo ni ostalo skrito. Ko so dva iz njihove skupine aretirali, so se odločili za odhod v partizane. Pod večer 22. januarja 1942 so iz hišice Ivankine mame na Cesti na Golico odšli Ivanka, njen mož Romi, Cufarjev Joža in Koder. Prav nič navdušen ni bil nad Ivanko komandant jeseniške čete Polde Stražišar, ki jih je čakal pri Potokih. Partizansko življenje je bilo pretežko še za trdne možake, kaj šele za žensko. Vendar poti nazaj zanjo ni bilo. Sedemindvajset let je bilo tedaj Ivanki. Ko-rajžno je jemala svojo usodo. Srečna je bila med tovariši. Edina ženska med borci na Stolu. Na Zabreški planini v koči škofa Barage so bili tedaj nastanjeni. Kuharju je pomagala, sicer pa je bilo polno drobnih opravkov, ki so jim kos le ženske roke. Lepo, veselo je bilo tiste dni v koči. Vse do dne, ko se je na vratih pojavila Julka. Zle slutnje so obšle Ivanko, ko je ugledala partizansko kurirko. Toda resnično se je vse hudo začelo tedaj. 18. februarja je nesrečni slučaj hotel, da je pod streli brzostrelke padla kurirka Julka. 19. februarja so jo pokopali nad kočo, 20. februarja pa je nekje pod kočo počilo . . . Stražar je opazil postave v belem. Hitro so pospravili hrano v bunker, vzeli s seboj železno rezervo — kos kruha in pol suhe klobase — in se mimo Julkinega groba napotili proti vrhu Stola. Visok sneg, bližajoči sovražnik, mraz. Toda ni jim vzelo morale. Ciro in Romi sta Nemcem še napisala listek naj pridejo za njimi, če si upajo .. . Prišli so. Zapokalo je kmalu zatem, ko so prišli na vrh, zakurili v koči in se skušali ogreti in osušiti. Ivanka je bila še v koči, ko so prišli povedat, da je padel Jože Koder. S čevlji v roki je bežala ven. Od položaja do položaja je hitela in pomagala bolničarju Guzelju. Zdaj je dobila tudi svojo puško. Kodrovo so ji dali. Streljati se je učila že na Zabreški planini. V sneg, da se ni slišalo. Nemška premoč je bila velika. Dva tisoč vojakov proti peščici partizanov. Odločitev je padla, da se prebijejo na Zingarico. Sama ne ve, kako je prišla dol. Rakete šo švigale v zrak. Nemci so jih iskali tudi spodaj. Zdaj so si utirali pot proti Paarovi kočiti. Ivanki so ozeble roke. Crne in kot hlebci so bile. Še danes čuti ozebline. Tudi tu so opazili nemške stopinje in spet so morali naprej. V neke svisli so se zatekli. Brez sena so bile, le deske po tleh. Naslednjega dne je bil čudovit sončni dan. Toda borci so bili brez vsake hrane. Caj i/, smrekovih vejic so skuhali. Slovenko je imel štruco domačega masla. Tega je vsak dobil košček v čaj. Noben čaj še v življenju ni bil tako dober, kot ta! Potem so spet hodili, hodili. V Cimpkovem Rovtu nad Potoki in Koroško Belo so se spet ustavili in se razporedili po dvojnih svislih. Naslednji dan, ko je bila Ivanka pri bolničarju, da ji obveže ozebljen prst na nogi, je spet zapokalo. Spet so morali naprej. Zdaj so se ustavili nad Mostami. Od zgoraj so gledali nemške tovornjake, ki so vozili mimo in oklopnjake na progi. Nič jih ni smelo izdati. Nobenega ognja niso zakurili. Okrog 9. marca so prišli do Jesenic, do Ukove, kjer so se spet zatekli v svisli. Od tu je komandant poslal po živež v bunker na Zabreško planino, da so si vsaj malo opomogli. Tu je padla odločitev, da se morajo razbiti, ker jih je preveč skupaj in se tako težko umikajo sovražniku, ki je vseskozi nekje za njimi. Kot bi nekdo izdajal ... Za Ivanko pa je bilo odločeno, da mora nazaj v dolino. Za nekaj časa naj se skrije pri materi, 7. aprila, ko bo, upajo, najhujše mimo, pa se bo vrnila k njim. Povelje je bilo povelje. Morala je v dolino. Toda nikoli jim ni odpustila, da so tako odločili. Dva Jeseničana in mož sta jo spremila preko Pejc in Mirce do doma. Vovk Ivan-Zivan jih je tedaj spremil do ovinka pod svislimi. Strogo ji je zabičal: »Karkoli se zgodi s tabo, nas ni, nas ne poznaš!« Užaljena jo bila. Kaj si vendar mislijo o njej . . . Doma je bila na varnem. V sosednji sobi je bil skrit pokojni Savli in ji nekega dne poslal listek, da gre lahko z njimi v partizane. Toda ona je čakala svojo zvezo. 7. aprila je bil velikonočni ponedeljek. Dobila naj bi se s svojimi borci. Ob pol šestih zjutraj se je zunaj zasvetilo in zaropotalo je. Žarometi so svetili v okna, slišala so se nemška povelja. Gestapo! Še danes ne ve, kdo jo je izdal. Je bil to kdo od-tistih treh, štirih izdajalcev, ki so bili z njimi skupaj v četi na Stolu? Najprej so jo odvlekli v Kovačev bunker, kjer je zdaj uredništvo Zelezarja, okrog 11. ure pa je bila že na zaslišanju na Gestapu pri železniški postaji. Izdajalec Urbane Ivan-Ku-merdaj iz Stražišča pri Kranju je bil njen tolmač. Kazali so ji slike borcev iz čete, spraševali. Nanjo je vpil le Urbane. Tako daleč je šel, da ga je gestapovec, ki jo je zasliševal, nagnal ven. Potem ji je gestapovec predlagal, da bi napisala pismo svojim v gore, da bi prišli dol. »Ne, se ne izplača. Saj bodo sami prišli!« Bila je prepričljiva in gestapovec je odnehal. Kasneje so jo zaprli v staro jeseniško šolo. Tu je tudi izvedela, da je partizan Matoh-Štepsl pri starem predoru sredi Jesenic ustrelil župana Luckmanna. Plesala so dekleta od veselja v zaporu . . . 21. aprila je bila Ivanka že y Begunjah, 21. junija 1942 pa odpeljana v RavvensbrUck. Tu je doživljala svojo kalvarijo. Preživeti tri leta v takšnem taborišču, ko je na vsakem koraku prežala nate smrt,.je posebna sreča. Pomagalo je tovarištvo in notranja moč ter volja, da mora preživeti ... 6. junija 1945 se je na tovornjaku, do vrha naloženim s kozarci za vlaganje Se s tremi so-trpinkami pripeljela na razbite Jesenice . . . Vseh pohodov ia Stol se je udeležila. Predlanskim je bila zac.njič na vrhu. Lani je šla le še do »prižnice«. Do Valvazorja bo tudi letos poskusila priti. Tolik" da vidi tovariše. Pet jih je Se ostalo od devetintridesetih. Zdaj naj hodijo na ta spominski pohod mladi . . . I). Dolenc GLAS 8.STRAN Tomo Križnar Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Kanjon Rio Sante. Samo kamenje, skala, rjava podivjana voda. Na koneu kanjona vas. kot hi jo bog pozabil. Ne moreš verjeti, da je tu še možno življenje. Narobe svet. čez nekaj sto metrov višine se življenje šele začne. Prvi kaktusi, pritlikave marjetice na zeleni travi, dolina se razširi . . . Obdelane krpe. hljuvajoča lava. koče. vrtoglave indijanske steze, hladneje, tiha samota. Ljudje v pončih čepe za cesto. Avtobus čakajo . . . dan, dva. Jutra so polna kristalne svetlobe. Sonce se blešči v mreži studencev. Kako lepo. Blizu jezera Langanucu motor omaga. Čez štiritisoč metrov višine. Sonce in dež se menjata. Potem se megle razkade, desno se zablišči sveži Huarascaran. Hudiča, samo gledam . . .! Po lenih okroglih hribih končno toliko ostrine. Vrtoglavo daleč spodaj Indijanci kopljejo krompir. Nato se bele Nevede zopet odenejo v svojo nedolžnost. Huaras je novo trgovsko središče te gorske pokrajine, med beiimi in črnimi Kordiljerami, ki se hitro širi odkar so se okoliški Indijanci navdušili za kino. sladoled in janso. Ljudem je zadišalo udobje, ušli so s strmih njiv. Doli ob reki so čez noč zrasla naselja iz lepenke in plastike, krita s pločevino in obtežena z avtomobilskimi gumami. Bosonogi in v capah se preživljajo kot se pač znajdejo. Industrije kraj ne premore. Živi edino trgovina. Iz roke v usta. Vsak nekaj prodaja. Tri svinčnike, dve ogledalci . . . Proizvajati je menda nekam sramotno. Ni mi jasno, kako more v majhni luknji čepeti pet ljudi. Eden šiva, drugi para, oni v kotu dremlje. Smrdi po sparjenem urinu, javno stranišče je ob kanalu za stojnicami mesa. Fantek jamrajoč ustvarja svoj kupček. Tu sem ni napeljana električna razsvetljava. Ponoči je baje turistu nevarno hoditi med petrolejke. Kdo bo tu komu storil kaj zalega. Vsi so tako pobiti, žalostni... Nobene glasbe, nikjer plesa, možje se ga napijejo tiho, zdrknejo v kanal pomij ob vodi, ne blebečejo. Povsod me spremlja občutek odsotnosti iz tistega razburkanega sveta spodaj. Zame je to možnost, da grem vase. Kaj ti pomaga vsa zunanja pestrost, če jo zaradi notranje zmede prazno občutiš. Tu gor že manjka zraka. Motor omaga, tudi človeku se nikamur ne da. Ko je napetost na višku, se nekje notri nekaj prekucne. V zavest prodre navdušenje. Spoštovanje! Gledam, poslušam. Kot da ne bi nikdar videl. Tiste kupe kamenja na vzhodu, dih vetra, opravljivost valov, bele čipke . . . kako lepo, tako lepo, da si nič ne želim, odvratno se mi zdi, da bi se v tej polnosti pacal s kako ledeno mrzlo coca čolo. Misli prihajajo. . . same, še sveže, se nedolžne sproščajo . . . Temni se. Čisto blizu sva si s črnino. Tudi s soncem, čeprav zahaja za vode. Dobra stara luna. Menda volkovi tulijo vanjo. Tudi jaz bi zatulil, pa ne znam. 24 let sem treniral, da bi znal komunicirati, izraziti svoj notranji svet, po tem pravijo, da se ljudje ločimo od živali ... Pa lahko v besede ujamem tole zdajle?! Ne, samo tuliti se da. Zjutraj počasi, mirno, kot samo po sebi umevno spilim glavice vijakov, nataknem manjši ključ. . očistim vode, spiham dovode . . . užigam ... in vžgem. Pelikani, kormorani in sto drugih ptičev je letelo za vlaki rib navzgor ob obali. m//)^w%®&™™^*f^ ----- V GLOBUSU odslej malce drug« V pustinji tišina. Samo morje in pesek, zrak in sonce. In dva tujka. Moje meso in železo motorja. Valovi prihajajo in odhajajo ... kot pljuča velikana. Stisne me groza. Midva sva samo mešanica vseh teh elementov. Čisto sama. Nikamor ne moreva. Nihče ne more pomagati. Odvisna sva od zakonov, ki gospodarijo okrog naju. Z dolgočasne ceste proti Limi sem zavil sem k morju, dalo se je čudovito dihati skozi veter pod tisoči vzletajočih ptičev, po ravni, peščeni, zaradi kristalizi-ranega gvana spodaj dovolj trdi sipini tik valov, proč od vasi in ceste, ki zavije na odseku od Pativilce naprej globje v puščavo. Po čudovitem dopoldnevu so se iz vlažnih meglic pred nosom dvignile visoke obalne čeri, ki jih je bilo nemogoče prečkati, vrniti se na cesto proti vzhodu pa se zaradi mehkejših gričev ni bilo mogoče. Na povratku je plima zalila utrjeno plažo, visok val naju je pahnil v slano lužo, zalilo naju je z vso kramo vred. Motor ni več vžgal, ko sem hotel odviti pokrov cilindra, sem v naglici posnel glavice vijakov . . . Roke se mi tresejo, rad bi kaj zavpil. Grem nekaj korakov okrog, popolnoma ničesar ni videti, niti bilke . . . pulim si kocine, sedem, vstanem. Žival v kletki, norec v prisilnem jopiču, migotanje v glavi . Na levi je črna noč, zvezde že medlijo od pokoja, na desno je še vse rdeče. Promet v pustinji postaja gostejši, zadnjih 30 km doline je avtocesta odlična. Kot v snu drsim čez zadnje peščene valove, skozi predmetne industrije. Potem nenadoma utonem v drvečih rekah pločevine, plinov, luči in ljudi. Vsi avtomobili hupajo in strašno divjajo. Še nikjer nisem videl tako obupno predrznega prometa. Pešci kot kaskaderji skačejo čez cesto. Ne morem razumeti, da jih ne leži po tleh mrtvih kot komarjev po tropski noči. Prekršek za prekrškom se pritihotapim do slavne Plaze de Almas. Davno sem se že odvadil semaforjev. Stare palače, drevoredi, lepotice v oprijetih kavboj-kah . . . nemogoče je vse registritati. Kam? Hotel Evropa je točka, kjer se v Limi zbirajo popotniki z malo denarja. Nekaj maughamskega je v njem. Veliko špansko dvorišče je obloženo z razlja-nimi balkoni, široke stopnice vodijo na hodnik improvizirane domišljije. Motor postavim kraj recepcije. Moj konj ni več edini, tudi 750-kubična jamaha s kalifornijsko registracijo stoji tam. Soba je celica, ki smrdi po šmiru, nima okna, ni tal, vendar ima ventilator in pa posteljo, ki bi mogoče vzdržala srednje noro noč. Po hodniku se sliši angleško, francosko, japonsko . . . skozi stene zvoke kitare in prismojeno rezanje; hašišmani, spomin na Indijo. Kranj — V začetku tega meseca smo se ozirali skozi okna zaprtega Globusa, v katerem so delavci prestavljali pulte," prenašali lestve, polnili police. Nekaj novega se pripravlja, je pomislil vsak mimoidoči. Ni bilo dolgo časa zaprto. Le v soboto, 7. februarja. Vse ostalo je bilo opravljeno ob sobotah popoldne in ob nedeljah, da naši nakupi niso bili zadržani. Zdaj nam je veleblagovnica spet na voljo, toda drugačna. Človek se prvi trenutek kar ne znajde. Namesto Merkurjevega oddelka posode in steklenine v pritličju najdemo zdaj dojenčkovo opremo, od glavnega vhoda se po vsej desni strani ob steni razteza papirnica, kjer je bil včasih foto odddelek, se je razširila domača obrt in usnjena galanterija, zgoraj, ob konfekciji pa pogrešamo metražo in glasbila ter športni oddelek na desni. Pa se bomo, verjemite, vsi skupaj kaj hitro privadili na novo razporeditev Kokrinih prodajnih oddelkov v Globusu. V kleti je zdaj velik športni oddelek, foto oddelek in glasbila, k dekorativnemu blagu so pa priključili še metražo. Pa tudi večja ponudba talnih oblog je zdaj v kleti. Pohištvo bomo našli odslej v drugem nadstropju, tam, kjer je bil doslej Autocommerce s svojimi avtomobili in rezervnimi deli. Ko smo v upravi Kokre povprašali, zakaj so se odločili za vse te spremembe, so povedali, da je bil glavni vzrok zanje odločitev Autoeommer-ca, da se bo preselil v H-8. V Kokri so želeli te prostore odkupiti, kajti že dolgo so na dosedanjih prodajnih površinah utesnjeni. Seveda denarja niso imeli sami. kajti n, prostor v drugem n*^ Autocommerce zahtev*] milijarde. Svoj problem^, li številnim svojim dobavJ terih interes je, da bi ^ največje gorenjske v^' ponudili čim več svojih Ze septembra so kar s 34 podpisali samoupravne J združevanju 15,5 miijoil sredstev. Povečane pr ne Kokre v Globusu tudi njim dale boljše tate. Preurejanje prodajni Kokre v Globusu še ni k ti Autocommerce se ^ selil. Toda kupec ie la-1 Globus zdaj že vse d\ Na otroški oddelek v Ph jajo zdaj mamice kar» izbirajo blago, papirnj * izbiro časopisov; nekaj čaka na drobno galant^J"1 tudi ponudba volne, ^rj tam, kjer smo nekoč 1 tam, Kjei »mu HCKOC tw , izbirali steklenino, in u^, V*vj», ce je zdaj še enkrat - pre Je eno novost nam in vlekel skozi grmovje, dokler ni Janez Bolha z Iga je bil kaj goslovanske vojske aprila lty| ranjen na albanski meji. Kot mw soben za vojsko, je vojno preliv^ tem, kako so umorili navedea* povedati naslednje: »Od mladih domobrancev. ki jl čuvati vojaških skrivnosti, sem «* so pomorili omenjene žrtve.« Takratni domobranski hi agent, sicer pa tajni sodelavec „ Keršič-Belač, ki je 1944. leta »| dolžnosti odkopal ta trupla, j{ I zapisnik zapisal: »1. — Žensko truplo, v zelenu visoka ca. 150—160 cm, v sivka plavo-belordeči jopici s črnimi drap nogavice, nizki črni čevlji p... lasje spleteni v kite, temnonavf! zobeh zlate plombe, to je ^ podočnika, v zgornji čeljusti $(„. mostiček čez vse sprednje zobe. zadaj opazen. Plašč iz zelo mt lobanja okrogla, nizka •» (odprta). Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE LESNA INDUSTRIJA LIP BLED, N.SOL.O. TOZD Lesna predelava Podnart, n.sol.o. Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 VODJE PRIPRAVE DELA 1. VODJE VZDRŽEVANJA IN INVESTICIJ roji za zasedbo: . l. višja šola lesne ali organizacijske proizvodne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja šola lesnoindustrijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj. izpit iz varstva pri delu d 2. višja šola elektro ali strojne stroke in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja šola elektro ali strojne stroke in 4 leta delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu. poznavanje tehnologije obdelave lesa in gradbeništva, izpit iz S naprav. , nemščina pasivno slovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delim časom. »ne prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v i, to je do 6.3. 1981 na naslov Lip Bled, TO lesna »lava Podnart, 64255 Podnart. izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu i odboru za delovna razmerja. 94 E 9. Tf6:!! Lf6: S10. Dh7+ Kf8 11. Tel! 3 Crni kralj je v zadregi; umik * prek linije mu je onemogočen 3 in preti mat. Poskusi se rešiti * z žrtvijo lovca, toda beli igra > dosledno in po najkrajši poti 2 matira nasprotnika. 11. ... Le5 12. Dh8+ Ke7 13. Dg7: + Kd6 14. De5:+ Kd7 15. Df5+! Kc6 16. d5+ Kc5 17. La3+ Kc4: 18. De4+ Kc3 19. Lb4 + Kb2 20. Dbl mat Za igro v tej partiji je prejel Botvinnik prvo nagrado za lepoto. Posebno pozornost vzbujajo partije mladih, ki v spopadih s preizkušenimi mojstri dokažejo, da so enakovredni tekmeci. Občudujemo kombinacije, navduši nas igra, hkrati pa se sprašujemo, od kod mladim navdih. Vendar ni skrivnosti. 3 če izvzamemo nadarjenost, veli selje do igre in vztrajno delo, s J katerim se utrdi razumevanje smiselne povezanosti in sood-2 visnosti delovanja figur in kme- I W 1 + 4 i i 1A1 i % k * A A A i - ft ^ A A A A A £<Ž>il I Diagram 167 tov na šahovnici. Trinajstletni Robert je v naslednji partiji (D. BYRNE-FISCHER; New York, 1956), diagram 167, dokazal, da zrela igra ni privilegij odraslih. Zadnja poteza črnega je bila Sb6-a4!!, s katero je vnesel v položaj pravi vihar. Kombinacija temelji na trenutni izpostavljenosti belega kralja in dame. Tudi belopoljni lovec in trdnjava sta še na izhodiščnih mestih. Žrtev" skakača je povsem upravičena, saj se po 1. Sa4: Se4: razigrajo pravzaprav vse črne figure. Na 2. Del sledi Da5+ itn., na 2. De7: ali 2. Le7: pa odloči odprtje linije e. Tudi po 2. Db4: Sg5: 3. Sg5: Ldl: 4. Kdl: Ld4: 5. Dd2 Lf2:! doseže črni odločilno materialno prednost. Beli je spoznal, da skakača ne sme v/eti. To pa je omogočilo Bobb.vju. da je v vsem sijaju pokazal svoje znanje ! Da3 Sc3: 2. bol: Se4: .1. Le7: Db6 Zdrava razvojna poteza, s katero črni aktivira damo in zavzame linijo b. Beli ne sme sprejeti ponujene kvalitete, kajti po 4. Lflfc Lffl: ima premalo orožja, da bi ubranil vse pretnje. Crni se ni maral spustiti v zaplet, ki bi nastal po 3____De8 4. Td3 c5! 5. Lffl: LfH:! itn. z odločilnim napadom črnega. 4. Lc4 Sc3: 5. Lc5 The8 + fi. Kfl Ni dobro 6. Se5 zaradi Le5: 7. Lb6: Ld6+ in črni povratno osvoji damo ob veliki materialni prednosti. Čebelarji ocenili delo Kranj - Čebelarji Čebelarskega društva Kranj so na minulem oljčnem zboru kritično ocenili svoje delo Na sejah med letom, ki so se jih redno udeležili predstavniki če-helarskih družin iz občine Kranj in predstavniki Živinorejsko veterinarskega zavoda i/. Kranja, so obravnavali več vprašanj. Čebelarsko društvo Kranj združuje osem čebelarskih družin v Resnici. Cerkljah. Kranju. Naklem. Predo-sljah. Preddvoru. Smledniku in Vo-klem. Kljub slabim pašnim pogojem je število članov in panjev poraslo. Društvo ima 2-V2 članov s 4.175 čebeljimi družinami. V primerjavi /. letom prej se je članstvo povečalo za deset članov, število čebeljih družin pa je padlo za 14M družim Vidno je opazen padec v Cerkljah za 190 družin, v Predosljah za 100 družin, v Smledniku pa za M družin. Povsod drugod pa se je število čebeljih družin povečalo. V živahni razpravi so čebelarji zaskrbljeno opozarjali, da bo treba nekaj ukreniti zaradi vedno večjega problema čebeljih bolezni. Dogovorili so se o preiskavi vzorca zimskega drobirja ter se odločili, da bodo budno spremljali razvoj čebeljih družin. Za izobraževanje bodo nabavili diapozitive o tehnologiji čebelarstva, o boleznih čebel, organizirali bodo poučne izlete k naprednim večjim čebelarjem. Več pozornosti bodo posvetili ideji, da bi pritegnili čimveč mladih v čebelarske vrste v obliki krožkov po šolah. D Paplei V Naklem začetek predavanj Naklo - Podmladek Turističnega društva Naklo bo v soboto, 21. februarja pričel s prirejanjem turističnopotopisnih in planinskih predavanj, ki bodo na sporedu vsakih štirinajst dni. Prvo bo izvedel Roman Herlec v domu družbenopolitičnih organizacij v Naklem. S pomočjo diapozitivov pa bo predaval o Afriki in vzponu na njeno najvišjo goro - Kili-mandžaro. Predavanje bo ob 19. uri. Vstop je prost! ' D. Papler J Predavanja Podnart — Gozdno gospodarstvo Bled - temeljna organizacija kooperantov vsako zimo organizira po terenu razna predavanja. V krajevni skupnosti Podnart je bilo letos prvo predavanje 12. februarja v domu AMD v Podnartu in sicer za kmečke žene in dekleta. Profesor Bogataj je predaval o ljudskih običajih, o šegah na vasi, o uporabnosti starin, o ljudski prehrani in drugih zanimivostih. Do zaključka zime bo Gozdno gospodarstvo Bled pripravilo še dve predavanji za svoje kooperante. Ciril Rozman (64. zapis) Nemirnega popotnika, kakršen pač sem. me seveda kar nekaj nenehno žene naprej, posebno, če sam začutim, da se tu ali tam predolgo zadržujem. No, tako bi iz Zupanovega Smokuča rad kar brž spešil proti Doslovičam. Finžgarjevi rojstni hiši. Pa vendarle moram še kaj povedati o vrlem človeku, pokonci možu in narodnjaku Tomu Zupanu. Vsekakor pa tudi o Prešernovi nečakinji Marijani Gromovi, ki se je poročila v Smokuč. Sele potem bom smel spet »vzeti pot pod noge« in iti naprej, proti Doslovičam. CIRIL-METODOVA ŠOLSKA DRUŽBA Bržčas le malo Gorenjcev, vsaj mlajših, ve za to zaslužno »družbo«, ki je skrbela za slovenski pouk v potujčevanju izpostavljenih obmejnih krajih. Med Primorci in Korošci je spomin na to pomembno šolsko organizacijo vsekakor še živ. saj tamkaj še danes stoje in delujejo slovenske šole, ki so bile zgrajene iz sredstev dobrotnikov Ciril-Metodove družbe. Vsekakor v Trstu pa tudi v Sentrupertu pri Velikovcu in Šentpetru pri Šentjakobu na Koroškem. (V obeh koroških nekdanjih Ciril-Metodovih šolah, sedaj ženskih gospodinjskih strokovnih šolah, poučujejo slovenske šolske sestre. Poleg celovške slovenske gimnazije lahko le še ti dve šoli štejefno med edine res slovenske učne zavode na Koroškem.) ZUPANOVE VRLINE C. e za nekaj hipov odmislim Zupanove zasluge za »prešerni-no«. tedaj smem povdariti še njegovo narodno zavednost, ne-omahljivost, tovarištvo in zvesto prijateljstvo pa tudi o lepem odnosu do mladih ljudi, ki so mu bili zaupani v vzgojo. Narodnjak, kakršen je bil vse svoje življenje, je tudi svojo »grajsko« kapelico, v kateri je kot upokojeni svečenik maševal do zadnjih dni, posvetil slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Saj pa je bilo to tudi samoumevno, kajti Tomo Zupan je bil leta 1884 med ustanovitelji narodno-obrambne šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Tudi to je treba povedati, da je bil Tomo Zupan dolga leta »prvomest-nik« (predsednik) te družbe. Sicer pa je bil mož pravi svetovljan, ne kak zapečkar. Dosti je potoval po svetu, dlje časa je živel v Nemčiji in na Češkem. Tako si ni pridobil le obsežne razgledanosti, pač pa tudi določeno uglajenost, kultiviranost vedenja in življenja, kar vse ga je odlikovalo prav do zadnjih ur življenja. Kakor so bile vse manire Zupanove brezhibne, tako elegantna je bila tudi njegova drobna kaligra-fična pisava, čitljiva še v starih letih. Njegov jezik je bil tudi nekaj posebnega, starosvetnega. Pisal je lepo starinsko slovenščino v neomajnem prepričanju, da je tako najbolj prav. Zahteval je vselej, da so njegove spise tiskali natanko tako. kot jih je napisal v rokopisu. Svojega slovesnega arhaičnega jezika se je v mla- dih letih naučil od Metelka. Stritarja in Levstika. Nekaj časa se je. sledeč Levstikovemu nasvetu, podpisoval celo Zupan, ne Zupan. Kakšnega formata mož je bil Tomo Zupan v času svojega službovanja po šolah (kot profesor slovenščine in verouka), izpričuje dejstvo da je bil v tem obdobju tudi več let občinski odbornik v Ljubljani, v Kranju pa je predsedoval občinskemu šolskemu svetu. Bil je vrsto let ravnatelj ljubljanskega vzgojnega zavoda Alojzijevišča. hkrati pa je ves čas delaven kot prvomestnik Ciril-Metodove družbe. (Lahko bi bil profesor Zupan še danes vzgled mnogim mladim našim šolnikom, ki se tako radi izogibljejo javnemu, političnemu in kulturnemu delu izven okvira svojih učnih obveznosti! ) Da je bil Zupan v svojih kranjskih letih tudi sicer pokonci-mož. nam izpričujeta dve sporočili. Bilo je leta 1869. Proti narodno zavednemu županu Mateju Pircu, ki se je zameril nekaterim Kranjčanom zaradi svoje odločne delavnosti v dobrobit mesta, so se združili glasovi državnih uradnikov, nem-škutarjev in malo zavednih meščanov: celo bivši župan, nekdanji glavni poveljnik Narodne straže Konrad Lokar. je potegnil s Pir-čevimi nasprotniki. Le profesor in občinski svetnik Tomo Zupan je ostal zvesto ob strani pravičnega župana. Za drugo pogumno gesto se je Zu-, pan odločil leta 1877. ko so državne in šolske oblasti kazensko premestile profesorja Karla Glaserja — iz Kranja v daljni šlezijski VVeidenau. Profesor G laser se je oblastem zameril, ker je pokazal preveliko navdušenje ob zmagi Srbov nad Turki (v vojni 1876/1877). Nihče izmed Glaserjevih gimnazijskih profesorjev, stanovskih tovarišev, se ni upal pospremiti izgnanca na železniško postajo, le profesor Tomo Zupan je imel dovolj srčnosti in prijateljskih čustev, da je šel na kolodvor in se poslovil od vrlega narodnjaka, pozneje tako znanega literarnega zgodovinarja. Tomo Zupan šestdesetletnik - na višku sco/e delovne dobe I. 1900. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Rise: Jelko Peternelj Priredba: Hi. Zrinski ft IM •Mogoče bi se maščeval nad menoj, da mu nisem v indvajsetih urah pomagal iz kloštrske ječe?« je po-il Peter. »Bog ve, ali je kri, ki mu rdi orožje in roko, iz ali pa slovenskega srca?« Cigan pa se le malo okoli. Govori med zobe nekaj sam sebi, potem vrata v skednju in vstopi. Na oder, kjer je bilo njeno seno, je bila prislonjena lestvica. Tam si pri-med dišečimi suhimi cvetlicami za cigana še ro ležišče. 137. Zdajci prijezdi po stezici iz vasi še kakih pet možakov proti samotni hiši in mlinu v gozdu. Petru, ki je v listju povsem miroval in si niti dihati ni upal, je na mah zastala kri v žilah, ki je z grozo spoznal, da so to Turki z glavo in peto in prav nihče drug ne. Pri hiši poskačejo s konj, jih privežejo k plotu in se napotijo proti skednju. Ob njih je poskakoval tudi velik, kosorep pes, in Vohljal okoli. 138. Eden izmed turških vojakov je stal tako blizu Petra, da bi ga prestrašeni možakar lahko prijel za široke rdeče hlače. Še sreča, da je pes ostal in vohal povsod okoli hiše, sicer bi bil njegov nos hitro zasledil v listju skritega gospoda Petra. »Oh moj Bog, in kaj bo šele potem?« si je dejal Peter in začel početi tisto, kar že dolgo ni storil — moliti ... Turki so iskali sena za svoje konje. Zato so seveda šli gledat tudi na skedenj. GLASIO. STRAN Tudi na Gola vi smučke drsijo Prizadevni člani športnega društva Poljane so uredili smučišče na Golavi in postavili vlečnico -Mladinci sami skrbijo za delovanje vlečnice in red na smučišču V zadnjem desetletju, ko se je razmahnilo predvsem alpsko smučanje in so smučarska središča postala tudi centri zimske rekreacije, se je že skoraj povsem pozabilo na nekdanje smučarske terene, kjer so ljubitelji drsenja na dilcah preživeli marsikatero popoldne in nedeljo, povsem pa se je pozabilo, da so bile tekme tudi vr manjših krajih in ne le na Starem yrhu. Krvavcu ali Kranjski gori. Vendar niso bile prav nič manj zanimive in tudi obiskovalcev je bilo veliko. Prav zato se nam je zdelo, da je smučarska vlečnica, ki so jo prizadevni športni delavci iz Poljan postavili na Golavi v Hotovli, nekaj aovsem novega. Da se je zamisel porodila sedaj, ko so se smučarji seznanili z lepoto tega zimskega Sporta na bližnjih strminah Starega vrha in so si zaželeli, da bi se kdaj pa ■idaj lahko popeljali tudi bliže doma. »Ni povsem tako,« je povedal oredsednik športnega društva Poljane nad Skofjo Loko Drago Kisovec. >Smučanje ima v našem kraju kar lolgo tradicijo in naše športno Iruštvo tudi. Prvi, ki se ga spominjam, da je že imel alpske smuči in tudi znal smučati, je bil domačin, akademski slikar Ive Šubic. On je udi nas, ki smo rasli v prvih po-ojnih letih navdušil za smučanje, anuarja 1970. leta pa smo ustano-ili športno Jruštvo, ki je torej lani »raznovalo desetletnico in je eno tarejših športnih društev v krajevni •kupnosti.« »Smučali so predvsem v osojnem lelu Golave, po bregovih Predmosta n tudi drugod, kjer je le bil prime-en teren. V prvih letih dejavnosti športnega društva se je zelo izkazal re| . »K jc /.eio IZKa kot zaslušen športni delavec Andr Tomin, ki je bil kasneje trener državne reprezentance skakalcev. Pod njegovim vodstvom sta bili postav-jeni dve skakalnici in on je vzgojil •el rod mladih skakalcev. Zdravko Bogataj, doma iz Srednje vasi, je lan državne reprezentance. Ko je jn odšel, je skakalni šport zamrl. >e vedno pa so prirejali tekmovanja. Tone Krek, blagajnik društva Dolgo tradicijo ima novoletni veleslalom in v zadnjem času je vedno bolj množičen tek po poteh Cankarjevega bataljona. »Tudi zamisel o vlečnici na Golavi je stara že več kot 20 let,« nadaljuje Drago Kisovec, »vendar dolgo ni bilo materialnih možnosti. Potem pa sem zvedel za žičnice, last Alpetoura. ki so ležale neuporabljene v Škof ji Loki. Pred dolgimi leti so jih postavili za gradom v Škofji Loki, vendar so bile narejene tako, da vleka z Drago Kisovec, predsednik društva Anica Tavčar, tajnica društva njimi ni bila povsem varna in so jih zato morali odstraniti. Pozanimal sem se, če se dajo popraviti in tako se je zamisel začela uresničevati.« Člani športnega društva so se dogovorili s kmetom Janezom Kr-meljem iz Hotovelj, ki je lastnik Golave, da mu pomagajo pri urejanju zemljišča, ki je bilo grapasto in kucljasto, da bi bilo primerno za strojno obdelavo, za zameno pa bi pozimi imeli tam smučišča in vlečnico. Teren obsega 3,5 ha in s pomočjo kmetijske zemljiške skupnosti so ga uredili. Ko je bil pripravljen, so pripeljali vlečnico. »Najprej je bilo potrebno narediti generalno popravilo in jo tudi predelat tako. da ob pogonu ne zaniha več toliko, da bi smučarja lahko vrglo na hrbet. Strokovno je to delo opravil član društva, električar Tone Kos. Potem smo na smučišu naredili tri mostove, 10 kubikov lesa je v njih. ki so ga večino prispevali kmetje in zabetonirali nosilce ter postavili barako. Predlani smo na teh delih naredili 1700 udarniških ur. lani pa 450.« Žičnica in ureditev smučišča je veljala 120.000 dinarjev. Telesno kulturna skupnost Skofja Loka je prispevala 50.000 din, krajevna skupnost 10.000, LTH TOZD Poljane prav toliko in Turistično društvo Poljane 15.000 dinarjev. Nekaj denarja pa je imelo društvo prihranjenega od najrazličnejših prireditev. »Vlečnico smo naredili zato, da bi se krajani lahko doma zastonj smučali,« je povedal Tone Krek, ki je blagajnk društva. »Delali smo jo vsi, vendar pa je sedaj obisk prevelik, da bi bile karte zastonj za vse. Zastonj lahko smuča tam 32 najbolj delovnih članov kluba, drugi pa prispevajo za 10 voženj 30dinarjev.« »Posebej moramo pohvaliti naše mlade fante, ki delajo pri vlečnici,« je pripomnil Ive Šubic. »Nikdar nimamo problema, kdo bo delal pri žičnici. Fantje, sedam jih je, vsi delajo prostovoljno, le zaradi smučanja, ki se sami med seboj dogovorijo, kaj bo kdo delal, kdaj bo šel kdo na kosilo, skratka, izredno prizadevni so in nikogar ni treba siliti k delu.« Ob nedeljah smuča na Golavi 30 do 40 smučarjev, v delovnikih popoldne pa med 10 in 20. Premajhen pa je bil letos odziv šolskih otrok. Pripravili so tečaj, ki je-veljal 200 din, vendar pravijo, da je to za deželo preveč. Drugo leto bodo pri društvu sami plačali vaditelje, tako da bo tečaj za šolarje zastonj. Sicer pa so letos imeli na Golavi smučarski tečaj delavci EGP iz Skofja Loke. Pripravili so tudi tečaj smučarskih tekov, ki poteka prav te dni. In kakšne imajo načrte? V dveh treh letih bi radi novo vlečnico z zmogljivostjo 400 smučarjev na uro. Sedaj jih lahko prepelje 120. Nova naj bi bila tudi nekoliko daljša. Sicer pa pravijo, da bi lahko naredili še veliko več, če bi imeli več vaditeljev. Venda« jih na deželi še vedno le malo ostane. L. Boga ta i GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA Kranj, Jezerska 41 VSE KMETOVALCE VABIMO NA ZANIMIVO PREnA1 NJE, ki bo v torek, 24. 2. 1981 ob 9. uri v ZADRUŽNEM Dn, PRIMSKOVO, Jezerska cesta 41, Kranj TEMA: O novih sortah poljščin ZOR, sodelavec Semenarskega ko^ VabUr| Predaval bo dipl. Ljubljana. ing. Vrtnica za dohtarja Dr. Janez Šareč je prejel zvezno priznanje, odlikovanje, red zaslug za narod z zlato zvezdo kot partizanski zdravnik - Vedno zaveden, vedno pripravljen pomagati aktivistom in partizanom Radovljica - Dr. Janez Šareč se ie pred osemdesetimi leti rodil v kamniškem okrožju, v Podhomcu, v kmečki družini petih otrok. Kmetija je bila zadosti velika in donosna in tako so Janeza starši poslali v šole. Za dohtarja je šel študirat in diplomiral v Zagrebu, od tam pa se je preselil v Radovljico, kjer je ostal zdravnik vse do upokojitve. Tudi danes živi v Radovljici — še vedno zdrav in čil, le noge ga bolijo, tako, da redkokdaj zapusti hišo. Rad bere, časopise, knjige, spominja pa se tudi let, ko je delal kot zasebni zdravnik po Radovljici in okolici. Ko se danes z zdravnikom Janezom Šarcem pogovarjava o tistih težkih dneh okupacije, je dokaj redkobeseden. Dr. Sarec je eden tistih skromnih in dobrih ljudi, ki se iim zdi popolnoma samoumevno, da so pomagali, kjerkoli so le mogli, da k> veliko tvegali, le da so rešili člo-/eška življenja ali omilili trpljenje Dr. Janez Šareč tistih, ki so bili zaprti, mučeni. Eden tistih redkih ljudi je, ki se nikoli ne hvali, kajti v njegovem značaju pač je, da sta pomoč in humanost tisti človeški prvini, ki morata prevladovati, ki se morata venomer izkazovati. Zato je prijeten sogovornik, zato je prijeten človek in zato je — zaradi svojega neumornega terenskega dela prejel eno izmed dveh visokih zveznih odlikovanj, ki jih Eodeljujejo partizanskim zdravni-om: odlikovanje reda zaslug za narod z zlato zvezdo. Dr. Šareč ne pripoveduje veliko, zato pa vedo veliko več o svojem radovljiškem »dohtarju« povedati vsi tisti številni domačini, ki so živeli vsa ta leta v Radovljici ali okolici. Dr. Šareč je kot zasebni zdravnik vedno pomagal, tudi tistim, ki niso mogli plačati. Vedno je na široko odprl vrata vsem, ki so potrebovali zdravniško pomoč, nikoli je ni odklonil. »Ljudje so vedeli: če bo sila, bom prišel,« pravi danes dr. Šareč. Bil je pravi ljudski zdravnik, vedno na terenu, vedno z zdravniško torbo v roki. Vedno in povsod. Radovljiški dohtar je vsa vojna leta zdravil v begunjskih zaporih, prav tako pa tudi v radovljiških zaporih. V Begunjah je zdravil bolnike še tedaj, ko je bila tam ženska kaznilnica in ko so prišli" Nemci, je ostal. Vsaj enkrat ali dvakrat se je vozil v Begunje in tam ostal kot zdravnik tudi tedaj, ko je prišla svoboda. Samo tisti, ki so bili v Begunjah zaprti, vedo, kako in koliko je v najbolj strašnih dneh pomagal prav dr. Janez Šareč. »Nemci mi niso delali nobenih sitnosti,« se danes spominja, »zato sem večkrat lahko nemoteno prenašal sporočila svojcem, pisma, sam niti ne vem, koliko je bilo takšnih primerov.« A vendarle ni nosil le sporočil in bil odlična veza. Dr. Šareč je ob tem, da je zaprtim izdatno zdravniško Komagal, marsikaterega tudi rešil, farsikdaj se mu je posrečilo, da je aktivista ali partizana rešil samice ali kako drugače pomagal, da niso tako trpeli. Videl je veliko, videl je veliko hudega, pretepene, na smrt izmučene in danes pravi, da so najbolj pretepali prav ženske. Hudo mu je bilo, včasih svojim očem ni mogel verjeti, kako so lahko do krvi pretepli mlado aktivistko, mlado partizanko, tako hudo pretepli, da je bila nujna celo operacija. In takih operacij je bilo nešteto. »Spominjam se radovljiškega vrtnarja, Lapa,« pravi, »bil je v hudi nevarnosti, zato sem se Nemcem enostavno zlagal, da nujno potrebujem pomočnika, bolničarja. Vprašali so me, koga bi rad, pa sem malo pomislil in dejal, da U s vega, za Lapa, ki je J* opravil. In tako so m, Lap pa ni imel pojma. A Pa vendar je kar dobm zdravila in vse drugo.« ( Dr. Šareč pa ni iefcvab v Begunjah, s svojim al je skrivaj prevažal taA aktiviste in partizane. || krat tiste, ki so btfi vt Jelovici pa spet tiste, Beguniščici. Nikdar ni o^L na zadnji sedež sem p Rdeča vrtnica je v vai;> mizi, vrtnica nekdanja j vsa dehteča, za dr. SwM škega dohtarja, kot siroKv neizmerne hvaležnostih jim je rešil življenje. odi niso le za vino Železniki so dobili ime po železovi rudi in plavžih, vendar pa sta s to panogo povezani se dve zelo stari dejavnosti oziroma obrti v Selški dolini. Prva je žagarstvo, saj se je z razvojem železarstva v 14. stoletju, začelo intenzivno izkoriščati tudi t gozdove, s katerimi je dolina in iokoliško hribovje bogato poraščeno. Tedaj so predvsem na Jelovici začeli [kuhati oglje. Ker pa so fužinarji potrebovali za prevoz svojih izdelkov posebne posode, danes bi temu rekli embalažo, so se kmalu pojavile žage in vest o prvi žagi sega tja v leto 1358. Hkrati pa se je pojavila še ena obrt. To je sodarstvo. Sodarji so z k*no posodo oskrbovali fužinarje, da s« v njih tovorih železne izdelke. & pravi, da se je sodarstvo razvilo zaradi železa in ne zaradi vina, kot J* to v navadi. Težko si namreč danes predstavljamo, da bi sode uporabljali še za kaj drugega kot za tekočine. Tudi kadi so narejene za povsem določen namen, predvsem za •hranjevanje živil in kmetijskih Jelkov, pri tem mislim na lesene )re, manj verjetno pa se sliši, da bi v njih prevažali žeblje. Pa vendar so leseno posodje v obliki čebričkov, škafov in sodov delali železnikarski sodarji več sto let in to za potrebe fužinarjev. Delali pa so tudi drugo leseno posodo za trgovino. Svoje izdelke so prodajali prek mešetarjev in trgovcev. Konec prejšnjega stoletja je bilo sodarstvo kot hišna obrt zelo razvito na Rudnem, kjer Rudolf Eržen še vedno rad pove marsikaj zanimivega o izdelovanju sodov. Sodarji so bili skoraj vsi kajžarji. Sode in drugo leseno posodje so tudi na Cešnjici, v Draž-gošah in Kališah pa tudi v Železnikih je bilo v tem času več sodarjev. Najtežje čase so sodarji preživljali, ko so v Železnikih ugasnili plavži in so izumirale železnikarske kovačije. Šele ko so začeli izdelovati sode za kroparske žebljarje in za Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah, so se zanje začeli boljši časi. To je bilo v začetku našega stoletja. V tem obdobju se je na Slovenskem razživelo zadružništvo, ki je med železnikarskimi vedno izkoriščanimi sodarji takoj naletelo na plodna tla. V zelo kratkem času so se povezali kar v dve zadrugi in sicer eno v Železnikih in drugo na Cešnjici. Kot lahko preberemo v zgodovinskih opisih Selške doline in zadružništva v tem koncu je zamisel prinesel v Selško dolino sam pobudnik zadružništva dr. Janez Krek. Tako je bila 14. januarja 1898 v zadružni register vpisana »Gospodarska zadruga v Selški dolini, registrirana z omejeno zavezo«. Sodarji z Rudnega, Dražgoš, Češnjice, Kališ, Selc in Ostrega vrha so bili v njej združeni že od vsega začetka. Za skupinsko delo so imeli celo svojo delavnico. To je bila hiša bivšega Markovčevega grunta na Cešnjici. Domačini in obiskovalci Železnikov se hiše še prav gotovo spominjajo. Pred leti je bila v njej gostilna »Je-lenko«. sedaj pa so jo porušili in se tam cesta odcepi proti Dražgošam. Vendar sodarji niso bili dolgo člani Gospodarske zadruge. Ze leta 1902 so se odcepili in osnovali svojo »Sodarsko zadrugo za Selško dolino«. V delavnici te zadruge pa so že delali tudi večje sode s tudi več sto litri prostornine. Delali so vse ročno, dobiti pa je bilo za takšno delo tudi stroje, zato so se odločili, da zgradijo novo stavbo ob Sori, kjer je bila nekoč Ožbicova žaga. Stroje je gnala Francisova turbina. V zapiskih lahko tudi preberemo, da so skrbeli za izobraževanje. Leta 1913 so pripravili praktični strokovni tečaj pod vodstvom Rudolfa Rontaga z Dunaja. Ta jih je med drugim naučil izdelovati sode iz hrastovega lesa do 5000 litrov prostornine. Med prvo in drugo svetovno vojno so največ delali sode iz klanega lesa za zelje. Iz žaganega lesa in k rajnikov pa so izdelovali sode za kolo-maz in tanin. Za škafe, banje, čebre pa ni bilo veliko naročil, saj so te znali narediti skoraj na vsaki kmetiji. V navadi je bilo, da so sodarji dovažali svoje izdelke v zadružno skladišče ob sobotah in tedaj so tudi dobivali plačilo. Zanimivo je tudi, kako so sode vozili k naročnikom! Nakladali so jih na lojtrske vozove in povezali z vrvjo. Za nakladanje je bilo potrebno 5 do 6 »dedcov«. Na en sam voz so naložili več kot 200 sodčkov po 50 litrov. Pozimi pa so sode prevažali s sanmi. Med zadnjo vojno je delo zadruge zamrlo. Po letu 1942 so računske knjige ostale prazne. Po osvoboditvi pa je zadruga ponovno oživela, vendar ne za dolgo. Ze v začetku leta 1940 se je združila z Lesno produktivno zadrugo na Cešnjici. Obe pa sta predhodnici današnjega industrijskega velikana Alplesa. Sodarji pa so počasi drug za drugim ostareli, opuščali obrt in izdelovanje in danes bi najbrž le težko še našli mojstra, ki bi Še hotel narediti sod ali čebriček. Sodarjev r V,V Benedi^ iz Železnikov, JPS,LrŽ!n, Z Rudn^a ter njuni nekdanji sodelavci in mojstri ni več Da pa je bil sodarski kruh vedno trd pove to, da so se le redki otroci sodarskih mojstrov odločili za enak poklic. L. Bogataj Šola na Beli — najbolj dotrajana Ko V jeseniški občini razmišljajo o uvedbi ponovnega občinskega samoprispevka, bi morali precej sredstev nameniti za obnovo tistih šol, ki so stare in dotrajane - Najslabši prostori na Koroški Beli r DRAGO POPRAVILO TELEVIZORJA Kranj - Naš bralec iz Škofje Loke je peljal v popravilo svoj televizor v ETP Kranj -Elektrotehnično podjetje. Bilo je očitno, da je v televizorju »crknila* elektronka in lastnik televizorja je pač želel, da jo zamenjajo. Obenem je bilo tudi očitno, da sta dva gumba zanič, vendar ni vztrajal, da jih zamenjajo ali popravijo. Kljub temu so tudi gumba zamenjali. Dobro. Prav nič pa ni bilo dobro in razveseljivo, koje za takšno popratilo sprejel račun: l.GM.HO dinarjev. Se dobro, da se ni ■ mesi estil. ko so mu povedali, do so delali štiri ure. In ker se ni onesvestil, se je napotil norm nos/ k inšpektorjem. Pozanimal se /e tudi pri ljudeh te stro-hc in zvedel, da je za takšno po-jiroiiln potrebno največ uro dela E le h trolehnivno podjetje Kranj zda/ sprašujemo, koliko pri njih /totle/ veljajo večja in zahtevnejša popravila? Sprašu-jemo in pričakujemo odgovor tudi glede tega konkretnega primera . . . Jesenice - V jeseniški občini bodo aprila končali z odplačilom občinskega samoprispevka, ki so ga pet let namenjali za izgradnjo osnovnošolskega in varstvenega prostora v občini. Zato se že pripravljajo, da bi razpisali nov referendum za samoprispevek, kajti potrebe po novih učilnicah in vrtcih so še vedno precejšnje. V družbenem planu družbenih dejavnosti ni predvidenih drugih sredstev za naložbe kot le sredstva samoprispevka, Zato so že lani oktobra v jeseniški občini začeli s pripravami in se domenili, da bo treba tudi v prihodnje nameniti znatna sredstva za prostore v osnovnih šolah, kajti število povsod — razen v Žirovnici — narašča in so potrebe vedno večje Prav tako se je /. izgradnjo šolskega centra na Plavžu pokazala precejšnja razlika v standardu jeseniških šol: center na Plavžu je sodoben in moderen, v občini pa so šole. ki jih ho treba nujno adaptirati. Med njimi je v najslabšem položaju osnovna šola na Koroški Beli. ki je stara. / dotrajanimi instalacijami. / neustreznimi prostori. Prav. zato so že pripravili program, kako hi jo temeljito obnovili, obenem pa obnovo terja tudi osnovna šola \ Mojstrani, kjer imajo največ težav s streho, kuhinjo, radi pa bi pridobili tudi tri nove učilnice. Osnov na šola bi z adaptacijo in novogradnjo lahk<> prešla na celodnevni pouk. Prve projekte novogradnje šole na Koroški Beli so močno skrčili in vendar je po sedanjih izračunih za nujna adaptacijska in nova dela potrebnih 140 milijonov dinarjev. Precej sredstev bi namenili tudi za obnovo mojstranške sole. Po prvih dogovorih v jeseniški občini razmišljajo, da bi ob uvedbi ponovnega občinskega samoprispevka namenili odstotek zbranih sredstev za (»snovno šolstvo, odstotek pa bi namenili za potrebe krajevnih skupnosti. Ni dvoma, da bi krajevne skupnosti še kako koristno uporabile denar, ki bi ga zbirali krajani za krajevne potrebe. Vendar pa .se obenem ponuja upravičen pomislek, /-e je takšen program predvidenega samoprispevka res najbolj primeren, ko pa se vsi v občini še kako zavedajo, kako \ slabem stanju so nekatere šole -predvsem Koroška Bela — in kako l>o tudi v prihodnje primanjkovalo šolskega prostora. Vendarle bi veljalo razmisliti, da programa ne bi delili in da bi se držali dogovora, ki so ga sklenili ob uvedbi prvega samoprispevka — da gre večina denarja le za šole in vrtce. Zdaj. ko je na vrsti osnovna šola na Koroški Beli. ne bi smeli razmišljati ali pomišljati, temveč nadaljevati s programom ter resnično vsem otrokom v občini zagotoviti enake možnosti. Nedopustno je. da imajo nekatere šole izredno visok standard, otroci \ drugih šolah pa so še vedno v neustreznih in dotrajanih šolskih prostorih. Seveda ni nobenega dvoma, da bodo v krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela pač vsa" sredstva namenili le za šolo. prav bi bilo. ko bi nadaljevali / vzajemnostjo in s solidarnostjo in v prihodnje vsi v občini pomagali pri izgradnji šolskega P1'"-štora na'Beli in drugod, kjer ga po I rehu jejo, I) Sede j Preprečevanje podbradka Cas spreminja človekovo zunanjost in njegov obraz. Spremembam, ki jih prinašajo leta, se ne moremo postaviti po robu, vendar lahko preprečujemo prehitro nastajanje hib, pomanjkljivosti in nevšečnosti. Te so posledice načina dela, življenja in nepravilnega odnosa do gibalne omike kar včasih prekmalu kazi tudi obraz, njegov videz in profil. Značilna nevšečnost ljudi srednjih let je podbradek, ki se pojavlja bolj pri rejenih in pri tistih, ki so opustili vsakodnevno vadbo, so se gibalno zanemarili in se jim začne tudi na obrazu kopičiti neljuba druga brada ali podbradek. Nastajanje te nevšečnosti spodbuja odvečno branje v ležečem položaju, bodisi po obilni jedi ali pred spanjem. Branje leže je manj učinkovito, resno znanstveno, modroslov-no ali umetniško čtivo navadno prebiramo v gibalno bolj aktivnem položaju, zabavno branje pa je mnogim uspavalno sredstvo. Branje v ležečem položaju škoduje očem, še bolj pa vratni mišicam, ki slabe, postajajo ohlapne, okoli njih se počasi, vendar s časom opazno kopiči sloj podkožne tolšče. Nastajanje podbradka povzročajo še druge okoliščine. Zaradi gibalno siromašnega načina življenja slabi mišična napetost ali tonus, kakor temu pravimo strokovno, hrbtnih in posebno vratnih mišic. Ko pri delu spuščamo glavo, ta sili preveč naprej in pritiska podbradek k gornjemu delu oprsja, kar povzroča krvarne posledice: upognjeno skrušeno držo, okrogla ramena, ozka prsa. Vojake — častnike so posebno v preteklih obdobjih z visokimi vratniki silili k vzravnani drži, jim deloma preprečevali ohlapno držo glave, kar jim je večalo ugled. Danes s takimi in podobnimi navadami brez visokih ovratnikov lahko veliko prispevamo h ohranjevanju primernega videza in k večanju občutka življenjske moči. Pozimi, ki je navadno prehranjevalno izdatnejša in se kopičijo zaloge tolšče, z oblačili podbradek delno prikrivamo, vendar noben del oblačila ne more nadomestiti učinkovitejših načinov preprečevanja in odpravljanja tega neljubega pojava, kot so izdatnejša sredstva temeljne in drobne gibai.-e omike, ki naj bi ohranjevale lepoto gibanja, postave in mimike. Na voljo so predvsem vaje za krepitev in gibljivost vratu, masaža vratnih in mišic obraza veča pre-krvavitev, zračna in vodna kopel spodbuja kroženje krvi, kar prispeva k lepšemu videzu obraza, ohranja lepo kožo in mladostni videz. Podbradek preprečujejo številne vaje kot so kroženje glave, trupa in še druge, s katerimi se ogrevajo športniki pred nastopi, in bogata zakladnica lepodržnih vaj. Z njimi ne odpravljamo le podbradka, temveč spodbujamo organizem, ki mora dobivati nenehne gibalne pobude, ki ohranjajo njegovo ravnovesje, delovanje, njegovo notranje bistvo, ki se kaže v primernem videzu. Jože Ažman Britanska pobegla starša Zaradi nesporazumov s starši otroci v pubertetniški dobi često zapuščajo družinska gnezda. V Veliki Britaniji se je zgodilo nasprotno; čudno obnašanje otrok je pognalo od doma roditelja Britanska zakonca Dorothv in Martin Swan sta najbrž prva starša na svetu, ki sta pobegnila od doma in od otrok. Ko sta njuna hči in sin. -Ji 11 in Mark zašla v puberteto, se je njihovo do tedaj mirno in skladno družinsko življenje v hipu obrnilo na glavo. Posredi ni bilo nič nenavadnega; pojavili so se pač problemi, ki v večjem ali manjšem obsegu motijo domala vse starše z odrašajočimi otroki: kasno prihajanje domov, različna pojmovanja morale, čudno oblačenje, čudni prijatelji. Kakorkoli že, Sw*nova sta nekega lepega dne, po dolgih pogovorih z otrokoma, poskusih, da ju razumeta in sprejmeta njun nov način življenja, sklenila zapustiti svoj dom in London, kjer sta se rodila in živela. Martin Svvan se je odpovedal delu inženirja v Kraljevskem pomorskem koledžu v Greenvvichu, kjer je bil zaposlen devetnajst let. Nastanila sta se v mestecu Swa-nage v Dorsetu. Zdaj delata v zabaviščnem parku; on skrbi za igralne naprave, ona pa sedi za blagajno.-Neverjeno srečna in zadovoljna sta. pravita, in niti malo ne žalujeta za izgubljenim domom. »Prvič sem sprevidela, da tako ne gre več,« pripoveduje po dveh letih življenja v Dorsetu Dorothv Svvan, »ko sem se neke noči prebudila s čudnim občutkom, da me nekdo opazuje. Odprla sem oči in nad seboj zagledala velikega, strašnega tipa, oblečenega v črn kožnato obleko,'In z mastnimi skodranimi lasmi. Tistega večera sva bila z možem zunaj, otroka pa sta v hiši pripravila zaha- Pobegla roditelja l)oroth\ in Malti n Stran »Problematična« otroka Jill in Mark vo. Kasneje sem zvedela, da se je čudni tip napil in zaspal pod mizo. Pozabili so nanj. Ko se je prebudil, ni vedel, kje je, pa se je spravil na ogled stanovanja. Vem, da se danes to smešno sliši, ampak takrat nem doživela pravi šok.« Svvanova otroka sta obiskovala gimnazijo. Jill je pri šestnajstih zapustila šolo in se zaposlila. Tudi Mark jo je »obesil na klin« in poiskal delo v mehanični delavnici. Ko sta starša spoznala, da otroka ne marata šole in »pristojnega« dela, da pa nameravata še naprej živeti v isti hiši, sta začela resno razmišljati, kaj naj storita. Jasno jima je postalo, da skupno življenje ni več mogoče. Kakor pripovedujeta danes, nista želela enostavno izginiti in pustiti otrok na cedilu. Počakala sta, dokler nista dopolnila osemnajst let. Tedaj se je Jill že nekoliko umirila. Vpisala se je v umetniško šolo, Mark pa je še naprej delal v garaži. Svvanova sta slišala za delo v zabaviščnem parku v Dorsetu in odločitev je padla. Prodala sta veliko hišo v Londonu, kupila manjšo za otroka in stanovanje zase. Kaj o početju svojih staršev dve leti po ločitvi menita Jill in Mark Svvan? »Na starše sva se res vedno lahko zanesla. V bistvu se imata za zelo moralna človeka, vendar nista. Vedno sva ju cenila, tudi takrat, ko sva jima povzročala preglavice in sta preživljala pravi pekel. Misliva, da bi starši morali zapustiti dom oziroma svojim otrokom preskrbeti vsaj skromen kotiček. To je najboljša rešitev tako za starše kot za otroke.« O L, A S12.STRAN_ Šesto mednarodno FIS tekmovanje pionirjev Pokal Loka '81 Jugoslovanskim pionirjem tudi letos moštveni pokal STARI VRH - StarovrAka smučišča ho že Šestič zapored gostila pionirke in pionirje, ki so se borili za prehodni mofttveni pokal Loka '81. Letos jih je pod pokroviteljstvom ljubljanskega Slovina in Emone v veleslalomu in slalomu nastopilo stotrideset iz Avstrije, Bolgarije. CSSR, Madžarske. Romunije in Jugoslavije. Delavci smučarskega kluba Alpetour so pod vodstvom častnega predsednika Zvoneta Dragana tudi to pot vzorno pripravili proge. Mostveni pokal, ki ga je izdelal Vilnar iz Jesenic, je te drugič zapored v rokah jugoslovanskih mlajših in starejših pionirjev in pionirk. Tudi brez zlata, srebra in brona jugoslovanske smučarske nade niso ostale. Čeprav so bili boljii vsi v slalomu, pa so tudi v veleslalomu pokazali, da bodo kmalu posegli v jugoslovansko moško in žensko prvo in drugo garnituro. 1:06,56. 7. Jovan (Jugoslavija) 1:06.72; pionirke - 1. Rohrer (ZRN) 1:04.43. 2. Kovačeva (CSSR) 1:04.49, 3. Avguštin (ZRN) 1:05,18, 7. Pusnik 1:05.9». 12. Jesen-Sek (obe Jugoslavija) 1:06,81. JUGOSLOVANI SE BOMSI V SLALOMI' Jugoslovanski mlajši pionir Tomaž Ko-stanjevec je svoji bronasti kolajni v veleslalomu dodal v konkurenci mlajših pionirjev zlato odličje se v slalomu. To je bilo hkrati edino zlato za barve Jugoslavije. Zelo blizu zlata sta bila tudi starejša pionirka Mojca Dezman iz Kranja in Jeseničan Sašo Robič. Oba sta v slalomskem nastopu po prvi vožnji imela res imeniten izhodiščni položaj za zmago. Toda na najvišjo stopnico jima ni uspelo stopiti. Tudi obe drugi mesti sta lep mednarodni uspeh za oba tekmovalca. V tej kategoriji je v slalomu med pionirji svoje dodal se Jeseničan Robi 2an, ki je bil tretji. Čeprav so mlajše pionirke imele slabši slalomski nastop, so naši pionirji in pionirke le osvojili mofttveni pokal. In to po zaslugi reprezentantov CSSR. Le-ti so imeli v slalomu tak izpad, da njihovo moštvo ni več prišlo v poŠte v za skupno zmago. Vsi ti uspehi Jugoslovanov so lepi obeti za dobre uvrstitve za pokal Topolino, ki bo v soboto in nedeljo v M on te Bondoni. Vendar bo na tem evropskem pionirskem prvenstvu konkurenca močnejša. Največ se pričakuje od Mojce Dežman, Safta> Ro-biča in Robfja Zana. S/T", ruiinorja Matjaž Kostanjevec /<< na tostem FIS 4wJRC t;,'?'"'* *« Poka/ Vtm P' <>K",jil edino z ato hnlni»» SREBRO ZA ROBICA IN BRON ZA KOSTANJEVCA Svoj prvi nastop na letošnjem pokalu Loka so vsi imeli v veleslalomu. Vendar se je tu pokazalo, da nafti mladi smučarji ne zaostajajo dosti za ostalimi, ki so pobirali "jva mesta. Pri starejših pionirjih je s.maga o zaslugi Petra Jurka odšla v CSSR, a v tej disciplini je bila ostra bitka. Jurka je namreč le za štirinajst stotink sekunde prehitel našega najboljšega pionirja Safta Robiča. Enaka slika je bila tudi pri strr. ]■ sih pionirjih. Vendar It tu zmagi* >d Avstrijo. Zmagala je Avstrijka UlM Vtucr pred CehoHlovHkinio Ludmilo Milanovo. Od naftih ne je najbolje drezala Mojca ' v.vian, ki je bila skupaj s Čehinjo Zlatico arobkovo peta. Tudi ostale pionirke in • on i rji so se v tem nastopu izkazali, saj so si posegli po dobrih uvrstitvah. V kategoriji mlajših pionirk je bil boj za najboljša mesta med reprezentanti "RN In CSSR. Ta dvoboj se je končal .. zn> nslavjem Nemk, saj sta prvo in tretje mesto osvojili Beata Rohner in Martina Avguštin. Od .lugoslovank je bila najboljša Katjusa Pusnik na šestem mestu. Tudi pri pionirjih je slavil reprezentant IN, medtem ko je bil nas predstavnik Tomaž Kostanjec tretji. Rezultati — st. pionirji — 1. Jurko CSSR) 55,00, 2. Robič (Jugoslavija) 55,14. 3. Sackl (Avstrija) 55,93, 4. Zan (Jugoslavi-iB\ *a " « PeneS Maier SWK) 56,60, 56,61, 4. Bergant ja) 56,54. 5. Fixl (Avstrija) 56 66 S P Jugos avija) 56.67; pion'rke f Lil*4 (Avstrija) 54,08, 2. Milanov (C^SR) ?8%0 3- Bergman (Avstrija) ••»•-' 58,80 5«,70. 5. Dežman Blaževič (obe Jugoslavija) 1 06 28 * Barnerssoi (ZRN) 1:06,29. 6. Bires (CsSRi ^Komentiramo Kranjčanka Mo;< o Dežman je bila pri starejših pionirkah druga najhitrejša t slalomi. Mojca je veliko pripomogla, da so bili naši pionirji moštvemi zt, lfiovoL.. Rezultati - st. pionirji - 1. Jurko (CSSR) 1:09.03. 2. Robič 1:09.45, 3. Zan (oba Jugoslavija) 1:10,06, 4. Sackl (Avstrija) 1:10,11, 5. Maver (ZRN) 1:11,27, 6. KoSir 1:12,70, 8. Jerman 1:13,35, 9. PeneS 1:13,51, 10. Miklavčič 1:14,37, 11. Markič (vsi Jugoslavija) 1:15,22, pionirke - 1. Maier (Avstrija) 1:11,34, 2. Dežman (Jugoslavija) 1:11,84, 3. Fasching (Avstrija) 1:12,78. 4. Bergant (Jugoslavija) 1:12,98, 5. Parobko-va (CSSR) 1:13,05, 6. Hinze (ZRN) 1:13,65, 8. Kuhar 1:14,16, 9. M. Koprol 1:14,46, 10. Bokal 1:14,76, 11. Zaje (vse Jugoslavija) 1:15,06; ml. pionirji — 1. Kostanjevec (Jugoslavija) 1:01,28, 2. Berneessoi 1:02,52, 3. Gstatter 1:02,53, 4. Schmidt (vsi ZRN) 1:02,87, 5. Egger (Avstrija) 1:02,78. 6. Jani Graftic 1:03,11, 7. Dodig 1:03,60, 10. Cekon (vsi Jugoslavija) 104,02, pionirke - 1. Kuf-mann (ZRN) 1:01,09, 2. Kronberger (Avstrija) 1:01,28, 3. Schimerova (CSSR) 1:01,38, 9. Pusnik 1:03,88, 10. Kotnik (obe Jugoslavija) 1:04,73; mostv.no - 1. Jugoslavija. 2. Avstrija, 3. ZRN. Besedilo in slike: I) Humei Prehitro pozabljeni uspehi u v Areju. ko je vsa Šesterica ostal« h«,,m.i». KRANJ- Norveška prinesla uspehe in nove našimi'alp^ zaceli brusiti jezike, čes da je z Športne smole Take krit kpnfa- a Uk° ,e bUo v *">niem nastopu tudi • - * kava" Sk?h / Tft?? P° tem »neuspehu« niso zaslužili. Vsi kavarniških, gostilniških in cestnih debatah in tudi doma kri- tisti, ki sedaj ----- r.-.......—■"«■ HI MMIIIII tizirajo jugoslovanski izpad, so kar če/, noč pozabili na prejSnie uspehe naSih alpincev. Res je lahko kritizirati. Toda, ali se vsi, ki sedaj kritizirajo, zavedajo svojih negodovanj. Križaj. Strel, Kurah. Franko. Benedik in Cerkovnik so samo ljudje, enaki onim. ki jim je ta »neuspeh« priSel kot naročen. Vsi se namreč ne zavedajo, da naSi smučarji trenirajo in vadijo vse leto. i/, dneva v dan. Ko se začne sezona tekmovanja v svetovnem pokalu in na drugih mednarodnih tekmah, so tekmovalci odsotni od domov, od starSev. žena, sorodnikov, bratov in sestra več kot Štiri mesece. Prostih ur imajo bore malo. Ni lahko tekmovati, nizati uspehe in iz dneva v dan po tekmi pakirati in sesti v avtomobile, da bi bili spet na novem pri/.oriSču Mar je lahko vse te Štiri mesece njihove sezone spati vsak drugi ali tretji dan v drugi postelji in drugem hotelu na drugem koncu K v rope. Kritike v tem tednu so res ostre Vsi ti. ki ohrekujejo. n. se postavijo v njihovo kožo Bolje je biti v lepo zakurjeni sobi. se zlekniti v fotelj, vključiti televizor in nato hentiti. ali če že hočete ploskati nad uspehi. Ob neuspehih pa potem zagnati vik in krik. NaSi smučarji in smučarke so krivci le v tem. da so nafto »ljubljeno« publiko ra/vadili z njihovimi uspehi, le že pač tako. da ti enkrat gre. drugič ne ORGANIZATORJI SO SE IZKAZALI Slovenska ženska alpska turneja smučark, ki nastopajo /a evropski pokal in se je končala preteklo soboto, je pokazala, da trije organizatorji na treh različnih smučiščih lahko odlično izpeljem tako zahtevno turnejo Na /atrniku ho Blejčani odlično pripravili slalomski progi, na Kobli so bili uspešni Kranjčani, nič manj na U lovki Ljubljančani. Vse te izredno organizirane tekme so še enkrat pokazale, kako se lahko sodeluje z roko v roki SK Bled je bil organizator slaloma na Zatrniku. Tu nI manjkalo ne Kranjčanov in ne Ljubljančanov. SK Triglav je bil nato naslednji nun prireditelj veleslalomske tekme na Kobli. In tudi tu so bili vsi trije. Nasledil p dan so bili vsi trije spet na 1'lovki. kjer je bila /.veza za alpsko smučam* Ljubljana organizator slaloma Veliko naporov so vsi trije vložili, da so lahko ren / odliko spravili |x>d strehe tri tekme. V veliko pomoč jim je bilo ponovno nase združeno delo. sa| je povsod podprlo to turnejo Pri odlični organizaciji in odlično pripravljenih progah ne smemo pozabiti tudi ne uspehe naših smučark. Na Zatrniku. na Kobli in posebno še na 1'lovki so se izkazale z dobrimi nastopi. Zadnji dan jim je prinesel največ. Zasedle so kar prvih pet mest Veseli smo njihovih uspehov ALPINISTIČNE NOVICE Jugoslovanski pionirji in pionirke so na Starem vrhu v letošnjem tekmovanju za Pokal Loke 'HI že drugič zapored osvojili Višnjarjev pokal. Bili so moštveni zmagovalci. Občni zbor ŠD Krvavec CERKLJE - Športno društvo Krvavec Cerklje, ki letos praznuje 30-letnico uspešnega delovanja, ho imelo jutri, v soboto oh 18.30 redno letno konferenco. Konferenca bo v zadružnem domu v Cerkljah, na kateri bodo pregledali delo v pretekih letih in sprejeli program dela za letoftnje leto. Na koncu pa si bodo ogledali Se film z drugega cerkljanskega smučarskega teka. Po končani letni konferenci bo družabno sreča- nje K obar J»> I 1'tMl ji- I.uka Karmear IAU Ic/er ^koi opravil prvo zimsko ponovi t e\ I )<•-/iv m- smeri v severni *t*>ni Kočije i-IY. |."i-.">ll stopinii. IO 1 pa |e prav lako sani ponovil 4e Skovirievo smer v Ledinskcm vrhu Polet; tega ponx'a še. da je v nave/i -sestro Irmo preplezal Se slapove pri maces-llovskltttl mostu. Smer sla imenovala Gol-i'Mraka smer. visoka je štiri rasteta je, naklon slapov je »jll—Mil stopinj, vmes pa ie naklon tudi Mažji. 5. in »i. 1 sla Matjaž Ivnik (A() Trtici in A. Marjetic (AO Kranjl opravila prvo prosto ponovitev smeri Medo (V III. IVl in Slare smeri (V + . .VJ> v steni nad vasjo Osp 7. '1. sla Tomo Česen in Andrej Stremteli preplezala slap Lucifer v Mokrih pečeh nad Martuljkom. Isli slap f naklomna f>~>—H"> sil sta naslednji dan preplezala Se Peter Markič in Neir Zaplotnik. Zadnji je skupa i z Andrejem Stremfljem preplezal 12.2. še Blatni greben nad Sotesko. Povsod so naslade razmere, ki so posledice odjuge Vsi so člani AO Kranj leteli na močnejše ALPINISTIČNI ODSKK JESENICE je združeval lani skupno ti članov, od tega 1 "> aktivnih, ki so opravili v tem letu 144 vzponov vseh težavnostnih stopenj, trije člani pa so se udeležili tudi alpinistične odprave, ki je delovala v območju Mt. Kenve (Kenija!, kjer so opravili skupno H pristopov in IS plezalnih vzponov. od tega ti) prvenstvenih. Odsek je organiziral tildi 14-dnevno odpravo na Lofotsko otočje na severu Norveške, kjer je h' udeležencev odprave opravilo 22 prvenstvenih vzponov. ALPINISTIČNI ODSEK JEZERSKO združuje 17 članov, od tega II aktivnih. Skupno so opravili 2.'i.) vzponov. Alpinistično šolo. ki je vsebovala predavanja, praktične vaje v plezalnem vrtcu, skupne ture. treninge v telovadnici ter tri tečaje so opravili štirje tečajniki. Odsek je organiziral plezalni tabor v Dolomitih, na področju Treh Cin. kjer so štirje udeleženci opravili 17 vzponov, en član pa se je udeležil tudi odprave KOTO V Novo Zelandijo Člani odseka so uspešno sodelovali na smučarskih alpinističnih tekmovanjih, kurili so kresove po vrhovih, pomagali pri organizaciji izletov matičnega društva in pripravili nekaj predavanj za širšo planinsko javnost. M Dolenc PETEK, 20 FEBRUARJA Smučarski skoki Odlične uvrstit Kranjčanov na Obirskem OBIRSKO - Na III. mednarodnr», movanju mladincev in pionirjev carskih skokih na Obirskem n« skem Koroškem so nastopili med nimi avstrijskimi skakalci tudi mlati _ kalci kranjskega Triglava in it D*, Ljubljani. Med vsemi našimi se je i odrezal Kranjčan Melin. ki je med i ci zasedel drugo meato. Rezultati - mladinci: 1. Holif«^] Pliberk) 203.5 (24. 23.5). 2. Melin IHjj 23,5), 3. Keftar 191,5 (22.5.22.$).. t£ 185.0 (21. 21.5), 6. Slatner 184,0 {U\*. Cimžar 182,0 (23p. 23). 11. Stirn|„>. glav) 172,0 (21. 19); starejši pi** Platzer (BSV Pliberk) Ž05.5 (lu u Truppe (Zahomec) 203.5 (23.5, \ Kaiser (Zahomec) 203,0 (23. ftb Kešnar 193.5 (22.5. 22.5). 5. Gormm (21,5. 22). 7. Dolenc (vsi Triglav) p. 22,5), 11. Moder. 12. Kokalj (ofck mlajši pionirji: 1. Schdfmann (Vtl, KoroAkem) 194.0 (22.5. 23). 3 L, (Vrba) 182.5 (22. 21.5). 3. KronhofrtiU 168.0 (21. 20). 4. Lipar (Triglav) im I 19). 6. Rančigaj (Triglav) 155.5 (1^4, Alpsko smučanje Uspelo tekmovanje invalidov v veleslalomu Velikokrat poudarjamo, kako je invalidom potrebna rekreacija, športno razvedrilo v prostem času. Ponoven dokaz za to je smučarsko tekmovanje v veleslalomu, ki je bilo v nedeljo, 8. februarja, na smučiSču v Mojstrani. DruStvo invalidov Jesenice je v sodelovanju z Zvezo za Sport in rekreacijo invalidov Slovenije ter ob pomoči smučarskih delavcev iz Mojstrane uspeSno izvedlo tekmovanje v omenjeni zimski Športni disciplini. Nastopilo je 65 članov društev invalidov iz različnih slovenskih krajev. Resnično je bila Mojstrana ta dan srečanje slovenskih invalidov. K vedremu razpoloženju je brez dvoma pripomoglo tudi lepo vreme in dobro pripravljena proga. Cdelcženci tekmovanja so bili razdeljeni v posamezne skupine glede na stopnjo invalidnosti. Tako so v prvih skupinah tekmovali invalidi s 'težjimi okvarami. Tudi tisti brez nog in rok so se junaSko podali med veleslalomskimi vrati-cami. CspeSno so prišli do cilja in tako dokazali, da tudi tako težka telesna okvara ni vzrok, da se z vztrajnostjo in trdno voljo ne da naučiti tudi dobro smučati. In se neka; ob tem velja poudariti. Smučarsko tekmovanje je bila tudi priložnost, da se srečajo stari znanci z belih poljan, da Rokomet Jelovica : Tržič 20:20 si izmenjajo izkuSnje, pogovorijo o problemih in hkrati odkrito povedo, kaj jih v vsakdanjem življenju »žuli«, kje se čutijo zapostavljene in podobno. Morda se z besedami ne da izraziti zadovoljstva, ki so ga čutili invalidi v Mojstrani, verjetno pa je najbolj pomembno to, da so se veseli in zadovoljni vrnili na svoje domove, v svoje delovne sredine. Rezultati tekmovanja v veleslalomu v Mojstrani: skupina A: 1. Rajko Stržinar (Skofja Loka) 1.40.88, 2. Drago Kobler (Jesenice) 1.44.84, 3. Ernest JazbinSek (Ljubljana) 1.48.18; skupina C: 1. Vlado Homan (Ravne na KoroSkem) 1.29.41, 2. Franc Furlan (Kranj) 1.31.49, 3. Janez Furlan (Kranj) 1.43.18; skupina E: 1. Franc Komar (Ravne na KoroSkem) 1.24.02, 2. Blaž Ro-pret (Tržič) 1.33.00. 3. Drago Koder (Tržič) 1.34.70; skupina F: L Janez Jež (Ljubljana) 1.23.82, 2. Anton Kralj (Tržič) 1.27.15. 3. Gorazd OreSnik (Ljubljana) 1.27.18; skupi-_» n. .i iMurian Sarabon (Tržič) 1.23.11. 2. (Ravne na Koroškem) Niko Tonejc (Kranj) 1.32.45; na G: -1. Marjan Ivan Mlačnik 128.70, 3. Nik - Razlag f4?4r 2 IdL Vatntinčič 1.49.6». 9. E.a Stopar 1.52.48 (vse Ljubljana). Rahič i)-orana na SKOFJA LOKA - Sporu.^ ^S< \ IE1 OVICA- Vrbinc. Fireder nard (Kranj), JfcW>VIC A V ZavrSnik 1. Fajfar 2. Rupar. Podnu ird ( 1. Peternel 1 n,l\ VS Obadič 8T&IC: RibnTkar. Maje I 6. iTnJ 5 & 2. Radon, Ar ne* K Joscf 1 Maje* II I, Fuks 5, Ko^Keri. V nrvem pravem derbiju Karavansa« rokometne «i£e sta se gorenjska predsUv-nika srečala v Skofji Loki in se razSla Korošci v Kranju Prvi del v Karavanski rokometni ligi za moške je končan in tako se bo - tretjim _____:_s-_ k i ),., v soboto 21/2-1981. po- turnirjem. ki bo poldne pričel boj za prvaka po- /nm tej konku- novi športni dvorani na Planini bomo v Štirih tekmah videli vseh Sest ekip. Najbolj zanimiva bodo seveda povratna srečanja Zahničanov. najprej proti TV in nato Se proti SC. Obema boroveljakima ekipama se bodo skušali revanSirati za odvzete točke v Celovcu. V preostalih dveh srečanjih Jelovica in Tržič ne bi smela imeti nobenih težav proti ATSC iz Celovca. Tekme se bodo igrale po naslednjem razporedju: 14.00 Zabnica : TV Borovlje. 15.00 Jelovica : ATSC Celovec. 16.00 Zabnica : SC Borovlje. 17.00 Tržič i ATSC Celovec. K 1'orcnla neodločenim rezultatom. Tekma je bila zanimiva in predvsem zelo borbena. V prvem polčasu so bili gostje boljši, ves čas so bili v rahli prednosti. Jelovica je izenačila v drugem polčasu. Posebej napet je bil zadnji del tekme, ko so domačini lovili goste, razlika je bila ves čas en gol, toda več kot neodločenega rezultata niso uspeli doseči. Rezultat tekme je realen odnos moči na igrišču. Igra domačinov temelji na posameznikih Peternelu in Vidicu. Trži-čani imajo bolj izenačeno ekipo v kateri sta danes izstopala Maje I in Fuks. V isti konkurenci je bil v Celovcu minulo soboto odigran drugi turnir. S slabo igro so presenetili Zabničani. Enkrat so igrali neodločeno, enkrat pa so izgubili. Tako so KoroSci prišli do prvih točk. Jelovica in Tržič nista dovolila presenečenj. Oba sta z lahkoto premagala celovški ATSC. Rezultati: TV Borovlje : Zahnica 14:14 (11:7). ATSC Celovec : Jelovica 16:27 (9:14), SC Borovlje : Zabnica 19:15 (8:7). ATSC Celovec : Tržič 14:17 (4:10). Rezultat tekme iz prejšnjega tedna, odigrane v Kranju: Zabnica : Jelovica 21:34 (10:16). Lestvica: Jelovica Tržič SC Borovlje Zabnica ATSC Celovec TV Borovlje 129:88 86:58 78:82 70:84 «2:78 11:79 !•' 1'orenla Le še dve do tri leta bo stala Rikljeva baraka na Bledu. V njej> so kegljati Bleda leta 19.51 z udarniškim delom naredili dvostezno kegljišče. Toda njihovo tekmova/išče bo kmalu odslužilo. — Foto: D. Humer r Sodniki in merilci, ne tako! 2IRI - Udeleženci , republiškega prvenstva vjl carskih skokih za starejfc bane so v nedeljo odhajali razočarani iz Zirov. Sodni merilci so nepravično tj vrstni red. Sodniki niso i vali mladih skakalcev za opravljene skoke s prii ocenami, zlasti pri onih skakalcih, ki so zaključili telemarkom. Taksno ocejnj^' kot je bilo pri večini sodftZk vsekakor ne vodi k nap** skakalnega sporta. Namesto^ jih spodbujali s primerni^* nami, so jih kaznovali. Ce ^ skakalec na začetku Sporu* ne bo po predpisih opravil»J zato ne bo dobil pravične Jll ne bo nikoli delal telenurkTi pa je rak rana naših skak«k> , mednarodnih tekmovanjih prav zaradi tega ne pr normalnih ocen. Posebno poglavje na so bili merilci. Svojo nakilr slabo opravili. Nekater*Tj skakalce so močno oikodov»!j katerim pa so dodali metrt^ niso dosegli. Zato ni čudno, ^ nekateri cicibani s 8olznim' odhajali s tega prvenstva ( ^ da se kaj takega ne ponovi ^ beni tekmi več. Ves trud^Vj; celega leta je zaman, če poj*1* najvažnejši tekmi sesonT^' red skrojijo sodniki in Rezultati: 1. Pusnik (v!? 213,0 (21,5, 21,5), 2. GiW (Ilirija) 207,5 (20, 21), (Dolomiti) 200,5 (19,5, i.;*1 Tamse (Velenje) 199.5 (20sV 5. Likar (Predmeja) l*V • 18,5), 6. Batistič (TrigW, (19,5, 19), 7. Gasperin uL} 195,5 (19, 19,5), 8. Murtec rtj 193,0 (19,5, 19), 9. Ursič (l2 192,0 (19, 19,5), 10. JModt* glav) 191,5 (18,5, 18,5), 1«glL nik, 17. Kniflc (oba Tri_W* Zupančič (Žiri). Blejski kegljači so zborovali BLED - Kegljači Keglja**^ Bled se že nekaj let borijo za ofc^ jo dobrih pogojev za vadbo inte^ na domačih tleh, saj je dvoateu« kegljišče v R i klije vi baraki od«l mu namenu. To so ugotovitve občnega zbora tega marljivega nega kluba. V tej baraki bodolt^J leta. In kaj potem? Baraka je n«»~! videna za ruSenje. Res je tudi, ^ skoraj enako dotrajano Stiristetio sče v hotelu Jelovica in da jim Hotelsko turistično podjetje 81*^ 7, Riklijeve barake Gradbeno podi,** in TKS Radovljica. Toda to jepj^* še boljSe uspehe. V letošnjem članov v gorenjski ligi je bilo t« četrto. Več posluha bi lahko bili i, s skupnimi močmi bi se na Bkfc zgradilo novo Stiristezno keglji^ bi služilo samo kegljačem. tenw nemu blejskemu turizmu. Pr»v tar< trajanega kegljišča so se motil odpovedati organizaciji sn>^| prvenstva radovljiške občine. Let« na tem dvosteznem kegljišču na.« 700 kegljačev, letos pa je hi|„ \ prostoru za igro premrzlo. KegljaSki klub Bled je bil leta 1951. sta dejala njihov pN£J Franc Zemva in član uprave/v,h*v Ustanovili so ga na pobudo .lintv* MijavSka, Iraraska. Martinčka ki so zavihali rokave in / delom in pomočjo LIP naredili baraki dvostezno kegljišče. ,'»,v trenirati in nizati uspehe. Njihov Manfreda je bil član državne i*** tance. Tudi število članov h k~tl i/, leta v leto. Tekmovali so in nastop bili med boljšimi na Gorenjskr* veniji. T«>da priSlo je do tega, d« ta športni kolektiv bori m m<> S Koliko časa bo Se zdržal. Od TKv dovljice dobe 15.000 dinarjev Vo najnujnejše. Nekaj jim primakne« Bled. Toda to je premalo. < jubjanska banka na Bledu NEDELJA, 22. februar Prvi program 5.00 Dobro jutro! 8.07 Veleli tobogan - 9.06 Še pomnite, tovariši! - 10.06 Prizma optimizma - 11.00 Pogovor * poslušalci • 11.10 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za kmetijske proizvajalce - 13.50 Pihalne godbe -14.05 Humoreska tega tedna 14.25 S popevkami po Jugoslaviji - 15.10 Pri nas doma 15.30 Nedeljska reportaža -15.55 Liati iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Popularne operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 18.37 Na zgornji polici -19.30 Obvestila in zabavna glasba 1935 Lahko noč. otroci! - 19.45 Glasbene razglednice • 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Glasbena tribuna mladih 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov - 00.05 Nočni program — glasba i% ljubljanska banka v Bohinjski Bistrici Drugi program H 00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, sport, glasba in se kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti iz francoske diskoteke - 21 45 Radio Student j na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /O ljubljanska banka v Gorenji vasi PONEDELJEK. 23. februar Prvi program 4.30 Dobro jutro! - H.OH /. glasbo v dober dan - H.25 Ringaraja - H.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — I/, naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 14.25 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naSe diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemSčini in angleSčini - 22.25 Iz naSih sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev '23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - #0 ljubljanska banka na Jesenicah Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke -16.30 Novice — ObČanova tribuna - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur »Londonskega festivalnega orkestra« in orkestra »Morton Gould« - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza — Jellv Roll Morton - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /D ljubljanska banka v Kranju TOREK, 24. februar Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih Sol — Glasbena Sola Ilirska Bistrica in Tolmin - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za . . . 11.05 Operne arije in monologi - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Kmetijski nasveti - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naSih krajev — Iz naSih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje" (iz studia"iaciia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 S solisti in ansambli J RT - 21.05 Od premiere do premiere - 22.15 Informativna oddaja v nemSčini in angleščini - 22.25 Iz naSih sporedov - 22.30 Tipke in RADIO TRIGLAV JESENICE Ponedeljek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi - Čestitke ali Izbor domače glasbe Torek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Delegati sprašujejo Oddaja O NNNP - Čestitke grada: 16 00 Domare aktualnosti -obvestila - 16.30 Stop zelena lo/ Morda vas bo zanimalo ( entitke Četrtek: 1600 Domače aktualnosti -obvestila - 16..'JO Naše zrcalo Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas - Ctstficfc* Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 NaSi odmevi -Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Naši odmevi - Morda vas bo zanimalo /O ljubljanska banka v Žireh godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 24.00 Poročila - 0*1 05 Nočni program - glasba /O ljubljanska banka v Kranjski gori Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu 13.05 Iz obdobja svvinga - Jimmv Lunceford - 13.35 Znano in priljubljeno 14.(X) Z vami in za vas -15,30 V plesnem ritmu z orkestrom Raphaele - 16.(X) Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev -16.40 Spekter 17.35 Iz partitur zabavnega • orkestra RTV Ljubljana - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - i8.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.'25 Stereorama -20.(X) Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 Zvočni portreti — Hann Bennink in Misha Mangelberg v kvartetu Erica Dolphvja - 22.15 Rezervirano za disco - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Al ljubljanska banka v Lescah SREDA, 25. februar Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno (prenos Radia Maribor) - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti — ing. Franc Goršič: Kontrolo proizvodnosti moramo izpopolnjevati - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času — Peter Eben »Ljubezen in smrt« - 18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska — Maja Mancini — klavir - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana - 20.00 Koncert za besedo — Cankar -20.25 Fantazijske skladbe Schumanna, Chopina in Faureja - 21.05 Leo Delibes: Odlomki iz opere Lakme -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo — Mavnard Fer-guson - 00.05 Nočni program — glasba /O ljubljanska banka v Radovljici Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU — POP — scena (prenos iz radia Koper) - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) -16.00 Tokovi neuvrščenosti -16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur orkestrov »Kurt Krammer« in »Sigurd Jansen« - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /D ljubljanska banka v Škofji Loki ČETRTEK, 26. februar Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje — DPZ Karlo-vy Varv - CSSR - 9.05 Z •radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Marjana Pavle: Sodobno znanje o uporabi herbicidov v gozdarstvu - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13. — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio, danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . Partizansk-pesmi iz Makedonije. Bosne. HrvaŠke - 18.15 Ludvvig van Beethoven: Sonata v c-molu. op 13. imen. Petetečna Artur Rubinstein — klavir -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom -Jožeta PrivSka -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer — Slovenski roman I : Deseti brat in Doktor Zober - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemSčini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba /O ljubljanska banka v Tržiču Drugi program 8.00 - Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - Gost kluba: Andrej Arnol 17.40 Iz partitur orkestra »Luis Pena« - 18.00 Danes vam izbira - 18.30 Novice — Iz delovnih organizacij - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Ročk v opoziciji - 20.50 10 minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite 22.00 S festivalov jazza - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa /1» ljubljanska banka v Železnikih PETEK, 27. februar Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Janez Verbič: Kako krmiti krave v letošnjih razmerah -12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Pavel Šivic: Dve narodni za orkester -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki -23.10 Petkov glasbeni mozaik -00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 - Petek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu — Stvin-Dašek/Gladkowski - Zgraja - 13.30 Novice - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče -hTadno - 17.10 Odrasli tako. kako pa mi? - 17.35 Odmevi z gora. Miro Štebe: Naš alpinizem lani - 17.55 Filmska glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA \ 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 I 16 ■ 17 18 J ■ 9 20 ■ 22 ■ 23 24 25 27 28 29 ■ 30 31 32 33 1 1 35 ■ 37 ■ M 39 40 41 ■ ■ 43 ■ r 45 47 ■48 49 50 51 52 53 54 Vodoravno: 1. kdor se ukvarja z vrtnarjenjem. 7. železniško križišče oh reki Bresle, zahodno od Amiensa v severni Franciji. 13. zelo lep moški. 15. zdravnik, specialist za ortopedijo, 16. Edvard Gregorin, 17. začasna, prisilna uprava odvzete lastnine. 19. znak za kemično prvino titan, 20. rimski naravoslovec, filozof in pesnik. Tit Lukrecij. 22. naiven človek. 23. privlačnost, mikavnost, 24. francosko ime za Aalst, mesto v Belgiji. 26. polotok med Ornim in Azovskim morjem v SZ, 27. dorasel mlad moški, ki še ni poročen. 28. božanstvo pri starih semitskih ljudstvih. 30. majhna ikona. 32. križanec, potomec staršev z različno dedno osnovo, 34. ime pevca R obira pri ljubljanski TV. 35. japonsko glasbilo na žice. vrsta mandoline, bivva. 36. alkaloid v čaju. 38. zemljiška posest, ki se v enem samem kosu razprostira okoli domačije, zastarel izraz za celoto. 41. nemški meščanski filolog in filozof. Georg. 42. krakovsko predmestje v Ljubljani, 44. ime našega pianista Bertondja. 45. skrajni konec polotoka, 46. lastnost gnidavega, 48. kratica za Izvršni svet. 49. ostanki pri stiskanju grozdja in sadja. 51. stara azijska država s prestolnico Assur, pa tudi Ninive. 53. plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapira sipina, 54. tropično drevo, ki daje les zlasti za rezbarstvo in za pridobivanje sandalovega olja. Navpično: 1. vlečenje, 2: polica ali stojalo za knjige, blago. 3. Tone Pavček.4. naprej štrleči del obraza z odprtinama za vohanje, 5. delo atentatorja, 6. večja tekoča voda, 7. kraj na grškem otoku Sifnos v Kikladih. 8. utežna enota iz mase za tehtanje, 9. ime madžarskega pisatelja Jokaia, 10. kratica za Avtonomna pokrajina, 11. kar se pridela v enem letu, 12. uradni razglas, odredba, ukaz. 14. nekdaj hazardna igra s kartami, 15. lunek. žebelj. ki drži kolo na osi. 18. Orfejeva žena. 21. neolikanec, robavs, 23. težko železno kladivo, 25. kraj v Makedoniji blizu bolgarske meje, severovzhodno od mesta Kočani, 27. italijanski izraz za konec (pri glasbi ali filmu), 29. preprosto stranišče na prostem, 31. glavno mesto na Cipru, Nikozija, 32. obsežno gorovje v zahodni Makedoniji, tudi muzejski grad med Vrhniko in Borovnico, 33. angleški romanopisec in dramatik (1814-1884). Charles, 35. kostumografka pri ljubljanski TV Alenka. 37. madžarsko mestece zahodno od Blatnega jezera, tudi vrsta zvezde, ki nenadoma močno zažari in ugasne. 39. staro mesto v jugozahodni Španiji, vzhodno od Seville. 40. kisla repa ali kislo zelje, 42.-staro zgodovinsko mesto na robu Kninskega polja v notranji Dalmaciji, 43. nemški književnik, prozaist in dramatik (1851-1918), Richard (»Dva človeka«), 46. nekdanji organ sovjetske vlade: Gossudastvennoje političeskoje upravlje-nije. 47. rastlinska bodica. 50. avtomobilska oznaka za Ogulin, 52. Ivo Daneu. Rešitev nagradne križanke r. dne 13. februarja: 1. škrta. ti. perm. 10. Kopt. 14. totem. 15. anti-sepsa. 17. Alva. 1H. trdika. 19. som. 20. NP. 21. Mart. 23. cink. 25. vp. 26. TAS. 28. stil. 30. Stopko. .12. Tapajos. 36. ocean. .16. Parti. M. alpinec, 40. Andora. 42. Aoni. 4.1 Als. 46. rt. 47. maki. 49. Rene. Št. RK. 52. dis. 54. Nantes. 56. liga. 5H. okostnjak. 60. obraz. 61. nart.62. Teti. 6.1. jahta. Prejeli smo 173 reSitev. Izžrebani so bili: 1. nagrada (150 din) prejme Kunstelj Rozalij". 64(XX) Kranj. Prešernova 4. 2. nagrado (120 din) prejme Brdnik Albina, 61216 Smlednik št. 34. 3. nagrado (1(X) din) prejme Pečjak Breda, 64000 Kranj. Pot na JoSta 55. Nagrade bomo poslali po poŠti. Rešitve pošljite do srede, 25. februarja do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. ZAHVALA Ob izgubi moje dobre žene, mame, sestre in svakinje FRANCKE ŠTULAR roj. Piskernik se lepo zahvaljujem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani. Posebna zahvala Šternovim. Malar-jevim, dobri Justini, Mici, Roblekovim in Velikanjevim ter pevcem za žalostinke, zastavonoSem, zvonarjem, dr. Alenki Pegam za njeno pomoč ter g. župniku za lepo opravljen obred, kakor tudi vsem, ki so nam izrekli sožalje in darovđli cvetje in vence. Vsem še enkrat iskrena zahvala! Žalujoči: mož Miha. sin Stane z ženo. sestra Helena, svakinja Mici. Ivan z. družino in vsi njeni! Jezersko, 12. februarja 1981 V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 88. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, sestra, teta, babica in prababica APOLONIJA PAPLER roj. Bohinc Lazarjeva mama iz Dobravice pri Podnartu Pogreb drage pokojnice bo v petek. 20. februarja 1981 ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Ovsiše. ŽALUJOČI VSI NJENI! Dobravica, 18. februarja 1981 O LAS 14.STRAN TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK. 20. FEBRUARj1 TELEVIZIJSKI SPORED /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj SOBOTA. 21. 2. 9.15 Poročila - 9.20 Vrtec na obisku: Četica gasilcev - 9.:i5 Lolek in Bolek. poljska risana serija - 9.4.5 /. besedo in sliko: Storžkovo popoldne: Hiša s petelinom - 10.0.5 Tovarišija. mladinska nadaljevanka TV Skopje - 10.3.5 Pisani svet J Uroki - 11.05 Zimski pohod na Stol. oddaja U cikla Cas ki živi - 11.35 Od refleksa do logike: Prva spoznanja - 12.05 Zavattini -Bagnasco: Ligabue. italijanska nadaljevanka - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15 40 Skrivnosti globin, itajan-sko-ameriški mladinski film -17.10 Poročila - 17.15 Košarka Budučnost : Crvena zvezda, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 18.55 Na* kraj - 19.10 Zlata ptica -19.15 Risanka 19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Oliver Mandir in Beograd ponoči, zabavno glasbena oddaja 21.(X) Cirkus - 21.25 Od pekla do Teksasa, ameriški film - 23.00 Državno prvenstvo v alpskem smučanju, reportaža s Popove Sapke -23.20 TV Kažipot - 23.40 Poročila /H ljubljanska banka na Bledu Avtorja Bruna Vailatija smo pred nekaj tedni že spoznali ob filmu Prijazne morske pošasti. Njegov drugi film Skrivnosti globin, ki ga bomo videli danes, prav tako govori o morju in njegovih prebivalcih. Konec petdesetih let skoraj ni bilo več dobrih vester-nov, kakršni so nastajali v prejšnjih obdobjih. Film Henryja Hathawaya Od pekla do Teksasa je izjema. Glavni junak je kavboj, ki po nesreči ubue človeka. Čeprav je miroljuben in hoče oprav Ijati le svoj posel, pa se znajde v zagati, kajti oče ubitega mu je ves čas na sledi. Oddajniki II.TV mreže: 17.40 Narodna glasba - 18 10 Iz sporeda TV - 18.40 Na vrat na nos, TV nadalje- ESv i19-30 TV dnevnik - £0.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija - 20 55 Poročila - 21.05 Zabavne knjigarne, falton - 21 35 Športna sobota - 22.10 Clau-dio Arau igra Beethovena (do 22.50) TV Zagreb I. program: 9.30 TV v Soli: Izobraževalni film. Risanka. TV izbor -11.25 TV v Soli: TV koledar. Znanost in mi 12.35 Spominski muzej v Jajcu (do 13.05) - 14.45 M. Smoje: Veliko mesto - 18.00 Poročila 18.05 TV koledar - 18 15 Nas studio, otroška oddaja - 17.15 Košarka Budučnost : Crvena zvezda - 18.45 Poezija: Lju-bomir Simovič 19.30 TV dnevnik - 20.00 Srečanja v studiu, zabavno glasbena oddaja - 21.00 T. Hardv: Zupan v Casterbridgeu - 21.50 TV dnevnik - 22.05 V soboto zvečer iU ljubljanska banka v Bohinjski Bistrici NEDELJA, 22. 2. 9.10 Poročila - 9.15 Petrov dojenček, švedska mladinska serija - 10.00 J. Horvat: Maček pod čelado, nadaljevanka TV Zagreb - 11.10 TV kažipot - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Jugoslavija, dober dan -13.35 Poročila (do 13.40) -14.55 Proti Tari. dokumentarna oddaja TV Beograd -15.30 Kviz glasbene mladine -16.30 Poročila - 16.35 Prisluhnimo tišini - 17.00 Športna poročila - 17.10 Veliki tatic, švedski film - 18..35 Sestanek v nebotičniku -19.15 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb - 21.25 Zanima me, - 21.55 V znamenju -22.15 Športni pregled - 22.45 Državno prvenstvo v alpskem smučanju, reportaža s Popove Sapke JU ljubljanska banka v Gorenji vasi V današnji oddaji Ljudje in zemlja 6o največ govora o spomladanski setvi, ki bo letos še posebej zahtevna, saj bodo morali pridelovalci opraviti tudi nekatera dela, ki jih niso utegnili jeseni. Hkrati bo skušala odgovoriti na vprašanje, koliko gnojil bo potrebnih za spomladansko setev in kakšne so možnosti oskrbe. Na primeru kranjske mlekarne, ki je lani dobaviteljem doplačala pre-. cejšen znesek, bomo vsaj delno zvedeli, kakšne so možnosti dohodkovnega sodelovanja med živinorejci in mlekarji, kmet živinorejec pa bo na koncu še povedal, kako uspe z doma pridelano fNOVOTKlNU krmo oddati reč tisoč kilogramov žire teže govedi. Švedski film Veliki tatic odkrira. kaj se dogaja za bleščečo fasado mestnega žir ljenja. Žrter je pogosto mlada oseba, ki še odkrira sebe in žiri r strahu pred družbo. Artorji so za primer rzeli Dietnega Petra, »problematičnega« fanta, katere ga pot gre kljub »prizade ranjem* odraslih navzdol. /O ljubljanska banka na Jesenicah Oddajniki II TV mreže: 15.40 Test - 15.55 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanke -19.30 TV dnevnik - 20.(X) Zakaj imam rad jazz - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Jennin Portret, ameriški film (do 23.05) TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Po jutru se dan pozna - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Gledalci in TV - 14.30 Kruh mojega otroštva, sov. film - 15.55 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 M. Smoje: Veliko mesto - 21.25 Dokumentarna oddaja - 21.55 T V dnevnik -22.15 Športni pregled - 22.45 Državno prvenstvo v smučanju, reportaža s Popove Sapke /O ljubljanska banka v Kranju PONEDELJEK, 23. 2. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Kako delajo stroji, J. Cazi. Sodobna afriška književnost 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka. Zemljepis. Zgodba, Risanka. Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.05) - 14.55 TV v šoli -ponovitev - 16.25 Kmetijska oddaja TV Zagreb - 17.25 Poročila - 17.30 Minigodci v glasbeni deželi - 17.40 Človekovi prijatelji, poljudno znanstvena serija - 18.05 Narava in človek: Zdravilne trave - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Milisav Savič: Topol s terase, drama TV Novi Sad -21.05 Kulturne diagonale -21.50 v znamenju Po razvezi zakona mlada še naprej živita skupaj. Oba se želita odkrito pogovoriti o nesporazumih, ki so ju privedli do sodnika in rešiti, kar se da. rendar ne znata najti skupnega jezika in ostaneta na začetku poti. To je kratka rsebina novosadske drame Topol s terase. ki jo je po scenariju Milisara Sarrn režirat Laza Nikolić. Oddajniki II. TV mreže: 18,55 Test - 17.10 TV dnevnik \ madžarščini - 17.;W) TV dnevnik - 17.45 Pravljica -18.15 Znana, neznana Jugoslavija - 18.45 Telesport 19.30 TV dnevnik - 2().(X> Znanost 20.55 Zagrebška panorama - 21.15 B. Ibanez: Trsje in blato, španska nadaljevanka - 22.10 7 + 7 ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 23.10) TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Pravljica - 18.15 T V koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar -18.45 Mladinska oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Milisav Savič: Topol s terase. T V drama - 21.a5 Glasbeni trenutek - 21.10 Ali se med seboj dovolj poznamo? -22.10 TV dnevnik - 22.25 En avtor, en film — Milenko .Štrbac: Nostalgija JU ljubljanska banka v Kranjski gori TOREK, 24. 2. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Kmečki upor - I. del. Obi-ščimo arheološki muzej. Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Književnost in jezik. Zgodba, Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minute (do 12.05) - 16.20 Šolska TV: Kaj je ekologija Gibanje, ritem, čas - 17.20 Poročila - 17.25 Lolek in Bolek, poljska risana serija -17.35 Glasba narodov: Slonokoščena obala, 2. oddaja -18.05 Mali svet. otroška kontaktna oddaja TV Zagreb -18.35 Obzornik - 18.45 Obramba in samozaščita - 19.15 Risanka - 19.24 T V nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Partizansko Cerkljansko, dokumentarna oddaja - 20.55 A. Prevost: Zgodba o vitezu des Grieuxu in o Manon Lescaut. francoska nadaljevanka - 21.50 V znamenju -22.05 Španske operne zvezde: Victoria de Los Angeles JU ljubljanska banka vajt — čas napredka, dokumentarna oddaja (do 22.20) TV Zagreb I. program: 15(X) TV v šoli: Kmečki upor I del, Ribe in dvoživke. Od Rugovske soteske do Prištine (do 18.00) - 17.40 Poročila -17.45 Pustolovščina - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik -20.00 V žarišču - 21.(X) Vrvohodec, ameriški film - 22,50 TV dnevnik /O ljubljanska banka v Radovljici SREDA. 25. 2. 9.20 TV v šoli: TV koledar. Ali ste vedeli. Moj kraj -10.00 TV v šoli. Biologija. Risanka. Predšolska vzgoja. Risanka. Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.05) -17.40 Poročila - 17.45 Z besedo in sliko — Storžkovo popoldne: Dolgi Filip - 18.00 Velike razstave, kulturno dokumentarna serija - 18.30 Obzornik - 18.45 Zapisi za mlade: Vilko Ukmar - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Brez omrtvičenja, poljski film 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.55 V znamenju /1» ljubljanska banka v Škof j i Loki Poljski režiser Andrzej V/ajda je film Brez omrtvičenja posnel 1978. leta. Tudi ta je, podobno kot že Marmorni človek, ostra kritika sodobne poljske družbe. Glavni junak filma je uspešen novinar Jerzy Micha-Ionski, ki se ukvarja predvsem z mednarodnimi vprašanji. Na televiziji mu posvetijo tudi posebno oddajo, v kateri razlaga svoja stališča, ki pa mu jih nekateri ne morejo odpustiti. Težave se začnejo tako r njegorem zasebnem kot poklicnem žir-ljenju. Postane žrter druž benih mahinacij. /O ljubljanska banka v Tržiču Oddajniki II. TV mreže: 18,55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mak ob progi, otroška serija TV Skopje -18.15 Splošna ljudska obramba » 18.45 Amaterski studio - 19,30 TV dnevnik -20.00 VV Shakespeare: Komedija zmešnjav, 2. del, angleške drame - 21.05 Zagrebška panorama - 21.25 Izviri (do 21,55) /O ljubljanska banka v Žireh ČETRTEK, 26. 2. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Gozd. Ribe in dvoživke. Dober tek - 10.00 TV v šoli: Umetnost. Risanka, Združeni Narodi, Risanka, Predšolska vzgoja, zadnje minute (do 12.05) - 16.35 Šolska TV: Kaj je ekologija; Gibanje, ritem, čas - 17.35 Poročila -17.40 Tovarišija, mladinska nadaljevanka TV Skopje -18.10 Mozaik kratkega filma: Kulturna dediščina Porenja zahodno-nemški film - 18.30 Obzornik - 18.40 Mladi za mlade: Zabava na račun drugega - 19.15 Risanka -19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna- - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Bobu Bob, aktualno politična oddaja - 21,35 625 - 22.15 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Test - 17.15 Košarka Bosna : Sinudvne, prenos v odmoru ... - 18.40 Glasbena medigra - 18.45 Zivljene na Bulvarju - 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko - 23.00 24 ur (do 23.05) PETEK, 27. t. 8.45 TV v Soli: TV Poštni nabiralnik. Športna rekreacij« j je. Prva pomoč Šoli: Angleščina, Zgodovina, Zgodba, j Izobraževalna nje minute (do 12 TV v šoli -15.00) -16.10 leti. posnetek iz( 17.30 Poročila • 17J ada smeha, serija - 18.00 Jan m, Kuropean Jazz C20. un 22. februarja amer. harv. pust. film KRI ČANJE NA HUDIČA oh 15. uri. špan. harv vojna drama SEDEM JANUARSKIH DNI oh 17. in 19. uri 25. februarja honuk. harv CS film PE KINŠKI VELIKAN oh 20. uri 2H. februarja amer. barv. komedija Si) RIŠNK A V K A MPl' oh 2<>. uri KINO KOMENDA 20. februarja nem. harv. erot. film RES NIČNE ZGODBE III del oh 19. uri 21. februarja franc. harv. komeb 2t>. ,m "% KINO SORA SKOFJA LOKA 20. februarja amer. risani film ZIJA ob IH., i H. in 20. un 21. in 22. februarja amer ZAKLAD MORSKEGA PSA oft n 24.. 25. in 2H. fehniarja nem SILVI A V KRAUJESTVV 20. uri. 25. fehniarja ob IH. un am^ POLICIJSKI PEŠ KINO OBZORJE ŽELEZNIKI 20. februarja amer. avant film ». MORSKEGA PSA ob 20 un 21. in 22. februarja amer akni TO DELA BOLJE ob 20. uri 22. februarja oh IH. un amrr KANTA ZIJA 25. februarja amer. n/asb film T\ JI JAZZ oh 20. un JESENICE RADIO 20. in 25. fehniarja amer knm , UBIJANJE A LA CA RTF ,*S n 21. in 22. februar/a amer -Man METEOR ob 17. in 19. un 2-1. in 24. fehniarja amer nmii MEN NA PACIFIK!' oh 17 inl\m\ JESENICE PLAVŽ 209. februar/a amer film DR jf/1 I H. uri 21. in 22. februarja amer fitm NA PACIFIK l' ob i H. in 20 un 2:1. in 24. fehniarja amer film oh I H. in 20. uri 2H. februarja amer film (ft/J.JA ( A RTE ob IH. in 20. un KINO DOVJE MOJSTRANA 21. februarja an#l. film Ih)ŽI\1 AVTOCAMPU ob 19 ur, 22. februar/a amer film KR\MSk[ K RA MER J U ob 19 uri KINO KRANJSKA GORA 21. februar/a amer. film KRAMSt KR AMER J U oh 20. un 25. februar/a amer film PL4I PACIFIKU oh 20.un KTVU. 20 FEBRUARJA 1981 15.STRAN GLAS j S I. b razredu so se otroci takole nagnetli pred kupe i nega papirja. Papir in krpe za afriške vrstnike Učenci osnovne sole Cvetko Golar na Trati pri Skofji Loki v nedelo sklenili akcijo zbiranja starega papirja in krp. že v tem šolskem letu, h kateri jih je spodbudilo vodstvo irske organizacije. Začela se je pred Štirinajstimi dnevi, ek od prodanega papirja in cunj pa bodo šolarji namenili vrstnikom v Zimbabveju. revni afriški deželi, ki se je ^"viPltrvavo bonla za neodvisnost in svobodo. S pomočjo loških šolarjev bodo otroci iz Zimbabveja dobili nekaj lepo urejenih šol, v katerih bodo nabirali znanje za ti napredek svoje domovine. V akcijo zbiranja starega papirja in krp so se vključili vsi nci od prvega do osmega razreda. V petek, ko sem jih la. so že ponosno pokazali na kupe povezanih »drago-Brez tekmovanja seveda ni šlo. Kateri razred je bil zagnan, bo pokazalo tehtanje čez par dni. do petka pa bih. tako so rekli, najbolj pridni petošolci. Kakršen koli že bo končni rezultat, pohvaliti moram prav Trudili so se. trkali na vrata stanovanj in vlekli težko tovorjene vozičke po naseljih in vaseh. Nekateri so bili »rda nekoliko bolj iznajdljivi, drugi bolj trmasti, tretji so *li več sreče. Kako so delali, pa naj povedo kar sami. StaAa Kotnik iz & b razreda: »Pri nas so bili najbolj pridni je Razdelili so se po skupinah in hodili od hiše do hiše. i sem prinesla precej papirja od doma. Dolgo sem ga zbi-v šoli pa smo ga nato dekleta povezovale v svežnje. V po-ih akcijah sem vedno rada sodelovala.« »nez Debenc iz 5. c razreda: »Zmigali smo se šele včeraj, leni smo bili. Kljub temu upamo, da bomo zbrali veliko ja in krp. Ljudje se jih radi znebijo, rekli so le, da bi jim " P*^ povedati, pa bi pripravili še več.« -Jatjaž Šinkovec iz 6. c razreda: »Z Rajkom sva že poleti birala papir, tako da sva ga zdaj lahko kar precej prinesla v Wo Tudi sošolci so se dobro zagnali. Vsak dan sproti zapisu-pno. koliko papirja ali krp kdo odda.« '-'d Bobnar. 4. a razred: »Doslej sem zbral pet kilogramov P. naj *e pridemo.. H. Jelovčan UGANKA Hitro drvi, nikoli sit ni. vsi ga želijo, a težko ga dobijo. (OJAK) VRABČEK Vrobček mali. kje tičiš, kje se skrivaš in bediš? Tam na brezi beli, ki jo krije sneg debeli. V gnezdu malem zdaj živim in mladičev pet valim. Ker hrane ni. so skrbi. V shrambi je Se en črviček, ki poje ga le en ptiček. Ko pa bo sneg skopnel, bo vrabček veselo zapel, pel bo ..ipel in bo življenja i>esel. Marjeta Urbane, 4. c r. osn. šole Lucijan Seljak Kranj MORDA NE VESTE Varčuj danes za lepši jutri - -W mladinskih hranilnic je že na Gorenjskem. V njih je včlanjenih 15.500 učencev. To je lepo število, vendar še vedno premajhntt. Pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske se dogovarjajo, kako bi mrežo mladinskih hranilnic razširili, kako mlade še b. pališču. Kranj. Preddvor, Wisconsin, 18. februarja 1981 ZABVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega oćeta. strica in brata JOŽETA KLEMENClCA Basovega ata iz Bukovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala delovnim kolektivom: Niko Železniki, Iskra Železniki, Gorenjska predilnica Skofja Loka. PTT Komenda, DI Skofja Loka; govorniku Cirilu za poslovilne besede ob odprtem grobu, dr. Rešku za zdravljenje, g. župniku iz Selc za lepo opravljen pogrebni obred ter gasilcem iz Bukovice. Žalujoči: žena Francka, hči Francka s sinom, sinovi in hči z družinami ter drugo sorodstvo Bukovica, 17. februarja 1981 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi drage hčerke, mame. stare mame in sestre ROZ ALI JE LUŽ AR se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ji darovali vence in cvet je. sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali v težkin trenutkih. Iskrena hvala kolektivoma: Iskre - TOZD RTC. Živila - TOZD Gostinstvo, strežnemu osebju Doma oskrbovancev Preddvor za nesebično skrb in nego, stanovalcem bloka - Kidričeva št. •>, govornici za poslovilne besede, g. župniku za obred ter pevcem Društva upokojencev. Žalujoči: mama. sin Franc, hčerka Jelka z družinami, brat Jože. sestra Mirni in drugo sorodstvo Kranj, Bdblingen, Tržič, Novo mesto, Ljubljana ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame KATARINE DEBELJAK skemu zboru iz Krope za žalostinke. uii; » težkih trenutkih v pomoč Hvala vsem. ki ste nam bili \ teZKin VSI NJENI! Dvorska vas, Radovljica, Črnivec ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je v 57. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož in oče JERNEJ LOTRIC Markonov ata iz Dražgos Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in izrečena sožalja. ter vsem, ki so se poslovili od njega in ga pospremili na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, dr. Francu Rešku. gospodu kaplanu za lep pogrebni obred, vserfi praporščakom ZB NOV in govornikoma Janezu Kavčiču in ing. Ivanu Kejžarju! Vsem se enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Dražgoše, 17. februarja 1981 Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta CIRILA DEŽMANA »e zahvaljujemo vsem, ki ste mu pomagali, ga obiskovali v času njegove dolge in težke bolezni, ga imeli radi, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Grošlju za pomoč, osebju Internega oddelka Bolnice Jenenice, Intenzivnemu oddelku Kliničnega centra v Ljubljani za lajšanje bolečin. Prav posebej pa se zahvaljujemo dr. Pogačniku, ki mu je tako nesebično in požrtvovalno pomagal do zadnjih trenutkov njegovega življenja Zahvaljujemo se sosedom, ki so nam nesebično stali oh strani, godbi na pihala Tovarne Veriga Lesce, pevcem, župniku in vsem, ki ste se ga spomnili s cvetjem. Vsem in vsakomur še enkrat nafta iskrena zahvala! ŽENA IN SINOVA! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, sestre, babice in prababice MARIJE PRAPROTNIK Jančove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Martinovim ter znancem za nesebično pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Marf%ičiču za dolgoletno zdravljenje, sodelavcem Metalke TOZD Triglav Tržič, gasilcem. Zvezi borcev Leše, praporščakom, govornikom, pevcem ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sinovi Janez. Lojze, Zdravko in Franci z družinami, hčerke Micka. Anica in Katarina z družinami, brat Franc z družino ter Peter in Jože z družinama O L A S18 STRAN PETEK, ZAHVALA V 28, Umu nas je tragično zapustila naša ljubljena žena. mamica, hčerka, sestra, t et a, sest lična, svakinja, snaha in nečakinja MAJDA REMIC roj. Platiša Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit, ji darovali t vet je. nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje. z nami sočustvovali in zaključili njeno pot z igranjem žalostink. poslovilnimi besedami in petjem. Prisrčna hvala tudi g. župniku za tako lep obred in ganljive poslovilne besede. Vsem in vsakemu Se enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI! Bobovek, Kokrica, Kranj, 17. februarja 1981 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega VINKA MAČEK se prisrčno zahvaljujemo vsem številnim prijateljem in znancem, sorodnikom in vaščanorn. ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji poti. nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala dobrim sosedom za vsestransko pomoč. g. župniku za obred, pevcem za žalostinke. podbreškim gasilskim kolegom pa za spremstvo in poslovilne besede ob odprtem grobu. Lepa hvala posameznikom, sodelavcem, organizacijam in društvom za poklonjeno cvetje ali za dar v humanitarne ustanove. Vsem najlepša hvala! VSI NJEGOVI! Podbrezje, Ljubno, Radovljica; Poljšica, 16. februarja 1981 ZAHVALA Ob smrti dragega moža. očeta in starega očeta PETRA KOŠIRJA Peručevega ata ZlUllT0 zahvaJ'u.ierno vsem sorodnikom ter sosedom: Beguševim. Babičevim MJgSjJJgJJ £ nesebično pomoč v težkih trenutkih, izrečena sožalja. podarjene vence in cvetje ter zadnji poti. Posebna zahvala dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za pogrebni pevcem za žalostinke ter govorniku Janezu Mohorju za poslovilne besede. Žalujoči: žena Angela, hčerka in sinovi z družinami ter vnuki in pravnuki! ibred. Žeje, 15. februarja 1981 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nadvse skrbnega moža. očeta, starega očeta, brata, strica, tasta FRANCA CUFARJA se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam pomagali ter ga v tako^l^eT^t^>e1ca spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Vidaliju, dr. Pogačniku m celotnemu oseDju www»»« oddelka jeseniške bolnišnice, dr. Žiliču in dr. Štangelnu za ...... Obenem se zahvaljujemo pevskemu zboru i^ipa iz ^"V^Volektivom RK iz Lesc, ZB Lesce, Občinski skupščini Radovljica m ^ktivom Ki. Murka Lesce, občina Radovljica ter sosedna podaijeno spremili na zadnj'i poti. Zahvaljujemo se dr. Vidaliju, dr. PogaCniku^t ^ in vzpodbudne oddelka jeseniške bolnišnice, dr. Žiliču in et dni starega BIKCA za nadaljnjo rejo. Golob. Struževo 12. Kranj 1370 Prodam žametni, globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 27-534 1371 Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo. težkih od 20 do 100 kg. Stanonik. Log 9. Skofja Loka 1372 Ugodno prodam rabljen kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin. 2 elektrika). Ahčin. Predoslje 147, Kranj 1373 Prodam KASETOFON san-sui D KM), metalne barve. Sr. Bela 43, Preddvor, tel 45-229 1374 Prodam nov PRALNI STROJ obod in. Telefon 25-578 1375 Prodam KRAVO s teletom. G1 inje T.Cerklje 137« Prodam črnobel TELEVIZOR ve-nera de lux. Ogled od 17. ure dalje. Jeglič. Kranj. Janeza Puharja 4 1377 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Visoko 20/A, Šenčur 137H Prodam lamelni in klasičlni PARKET. Kalan. Kurirska pot 33/a. Kranj 1379 Prodam dolgo belo OBLEKO, za od 8 do K) let starosti M rija. Milje 39. Šenčur Prodam 15 kv. m noveli; TA ter ČZ 250 enduro in TO^. SL. Roman Jenko. Godeft ja Loka Prodam polavtomatski $A za krompir SK 2. t rak t oni j ČALNIK sip. semenski KR i dessire. eno leto star G0l? kladalno PRIKOLICO i; c. 92. Kranj Prodam krmilno PESO 18. Zabnica Prodam 8 tednov staiv^ TA. Zalog 31. Cerklje Ugodno prodam po KAMERO, reone 5005. trata 11. Skofja Loka Prodam črnobel prenosni VIZOR. Vrhunc Andrej. R„ Železniki Prodam KRAVO po ob« , prostora). Karlin. Virlog 4.> Loka Prodam dva meseca stanuj CA simentalca. HrastjeM^ Prodam PRAŠIČE. te&J 150 kg. Posavec 16. Podnart Prodam dva tedna stai*g| CA. Praprotna polica 19,C«i Prodam MAGNETOFON TK 845 HI-FI stereo in odd« - ČUVAJA. Trboje 9, Kram Prodam 15 prm. suhih DRV. Gorice 6, Golnik Prodam izkopan OREH 50 cm. Šiškovo naselje 26poa^ jetno goro, Kranj Prodam 60-basno H AR} Telefon 24-761/72 Prodam plemenske lKi\ LEŽIŠČE z novim jopj^ Klanec 49. Kranj, tel. 23-0i& , Prodam KRAVO s tek-tJ hinj 46, Naklo Prodam 180 kg težkega Sp. Brnik 38, Cerklje Prodam OPAZE. pry. BANKINE. Apno 9, Cerkl*' Prodam JABOLKA. nv Cerklje Prodam jedilni in ser ŽOLGlinje 10. Cerklje .Prodam 170 kg težkega {*j za zakol. Dvorje 44. Cerklje Prodam 160 kg težkega to>* za zakol. Pšenična polica ^ Prodam CEMENTNO špičak, veliki in mali fortrJ' 44, Šenčur Dobro ohranjeno OPftt dnevno sobo (kavč in qWL ugodno prodam. Telefon ftSJ Prodam ročno izdelano ^ NO GARNITURO (mite*,, z dvojnim ležiščem, dva kocko). Rehberger. MandeliT 8. Kranj Prodam RADIO HSR h niki, 2 x 25 W in kolutniVJ TOFON ZRK unitra. Koiu Vrečkova 5, Planina - KraT Prodam JABOLKA lar, Srakovlje 4, Kranj * Prodam plemenskega 0\v | šelj 24, Preddvor Ugodno prodam kombim*. DILNIK (4 plin. 2 elektrik? vičar. Trata 1. Skofja Lok* Prodam nov stereo ^w DIO s kasetami. Košir " bara 10, Skofja Loka MIZARSKI BRUSILNI J (do 2,5 m) in STISKALNIC ] vinskimi vijaki prodani * Grenc 23. Skofja Loka Prodam skoraj nov globok SKI VOZIČEK. Šnajder V, Skofja Loka Ugodno prodam harvniT\ o JEMNIK Iskra. Brezar. G«! ga odreda 10. Kranj. tel. 274^1 Prodam nov AKUMl 12 V - 135 A. z garancij Žiri 64 Prodam nov F(_. agfa-matic 4008 senzor _ ran, Zabreznica 55, Žirovnici Prodam električno KrT%| s kovčkom in 80-basno 1 HARMONIKO. Benedičič vo naselje 71, Skofja Loka Ugodno prodam SEDE?^ i NITURO in kombiniran ,V nik. Telefon 77-539 d opoldan Prodam GARAŽNA VRtt 2,30 m in FIAT 750 po delih| 14. Zg. Gorje Ugodno prodam SIJ kuppersbusch in KUHAL plin. Rodeš Zdenka. Oj K ran j Ugodno prodam 5 as/h) NIH KRIL. Naslov v a delku r Izdaja CP Glas. Kranj, Sta**' renjaki t i »k Kranj, tisk IP pravica, Ljubljana. Naslov 1 in uprave lista: Kranj, Mote I,_ - Tekoči račun pri SDK v Krt* vilka 515M-«03-31ttt - T«** 23-341, glavni urednik, odfovvv nik in uprava 21-836, resakap; komerciala — propaganda, «w mali oglasi in računovodstvi: Individualna polleta« a 250, — din, za inozemstvo pm*1* v valuto vključno a postala«. Oproščeno prometnega srv. pristojnem mnenju 421-1 7! KUPIM Kupim MOTORNO ŽAGO stihi Jp) za rezervne dele in prodani iDROMKLNE* za prikolico. Boh jr-Jože. Cerklje 164 1420 Kupim zadnji del TRAKTORJA 18 KM ter PRIKOLICO in COSO Tomi<\ Planina 1. Kranj 1421 Kupim KlTLTIVATOR z ježem a pasquali. 18 KM in električno )VIGALO od 500 do 1000 kg dvižne fi Breg 8, Križe - Tržio 1422 Kupim PIANINO. Prosim, da po-nudhe s ceno pošljete pod šifro: ^esen kupec 1423 Kupim ELEKTROMOTOR od 2 > .3 KW. Telefon 28-757 1424 Kupim dobro ohranjen PIANI-iO Telefon 064-27-150 1425 Kupim rabljen pregibni TRAK-")R. približno 30 KM moči (TV 730 quali ali podoben). Naslov v Jasnem oddelku. 1426 Kupim MrZARSKI »PONK« Zi-Franc. Sr. Bitnje 63. Zabnica 1427 Kupim dobro ohranjen športni TROSKI VOZIČEK - AVTOSE-& in GARAŽNA VRATA. Je-včan. Groharjevo naselje 11. Skof-Loka. tel. 064-60-921 dopoldan 1428 Kupim železen PLUG za konjsko prejfo. ki orje na'obe strani. Mar-eh Marjan. Martini vrh 36. Zelez-iki 1429 Kupim dve toni SENA. Vodnik Jojz.Trboje 80. Kranj 1430 Kupim rabljen PARKET. Siškovo a*?lje39.Kranj 1431 Kupim HI-FI KASETNI RE )RDER in GRAMOFON. Telefon >867 1432 Kupim manjši TRAKTOR. Ponudbe pod šifro Traktor 1433 Kupim ZAGO venicianko (sami-oi. Ponudbe pod: Zaga 1434 Kupim rabljen betonski MEŠA-,EC. Telefon 24-524 1435 Kupim enofazni MEŠALEC za ton. 100-litrski. Kavčič Jože. Gra-... Tržič 1436 Kupim globok OTROŠKI VOZI-EK. Telefon 23-486 1437 Kupim OPREMO za dnevno sobo. ponudbe s ceno na naslov: Resman gor. Studor 14/a. Srednja vas v hinju 1438 Kupim drobni KROMPIR za kno. Navedite količino in ceno. Cogovfck Stanko. Izgorje 6. Ziri 1439 Kupim 800 kosov »SKODLOV«. nlime 90 do 100 cm. Lesce. Boštja-iovafi/a. tel. 74-006 1440 Li stil kamin - ODPRTI KAMINI - VRTNI GRIL KAMINI - ORODJE, OPREMA, DODATKI - Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov s popolnim sek. ogrevanjem zraka in radia torske vode (15.000 kcal/h) ZUPAN Janez, Maistrova 1, 11234 MENGEŠ, tel. Ml/737-562 VOZILA Prodam PUCH MC 125 CROSS za 8.000 din. Krajnik Zdravko, Gode-Jć 11/a, Skofja Loka 1234 Prodam NSU 1000 C, letnik 1971. Peternel, Šolska ul.3, tel. 064-61473 1285 Prodam osebni avto IMV RENA-LT. tip R-12L, letnik 1974 in avto USTAVA 750, letnik 1975, oba re-rjstrirana, ter PEC za centralno jrjavo brez bojlerja, 35.000 kal. imavec Janko, Krnica 31, Zgoraj Gorje 1286 Prodam odlično ohranjeno ZA-TAVO 750 za 36.000 din. Ogled >ak dan do- 13. ure in od 15. ure al je. Mavčiče 20 1287 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. telavska 14, Kranj 1288 Kupim AVTO-PRIKOLICO, nosil-ost 700 kg. Telefon 27-929 1334 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Praprotnik, Brezje 52, 64243 Brezje 1335 Prodam novo prednjo steno za ALDI80 ali PASAT. Geč Stane, Biti rica 171, Tržič 1336 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Pogačnik Anton, Kamna gorica 20 1337 Prodam R-4, letnik 1973 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Spiljak Ivan, Sp. Brnik 51 (pri Kraljevih) 1338 Prodam 126-P. letnik 1977 ali me-am za Z-1300, od letnika 1975 da-t. Luže 6, Šenčur 1339 L'zodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Ogled vsak dan po 15. uri, soboto in nedeljo cel dan. Tuiek Rado, Adergas 29, Cerklje 1340 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Tomažin Dušan, Planina 5, Kranj 1341 Ugodno prodam VW — HROSC, »tarcjii letnik. Eržen Darko, Rib-no 96, Bled 1342 Prodam VW 1200 po zelo ugodni ceni — 13.000 din. Gregorc, Sp. Ve-terno 3, Križe, Tržič 1343 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, ali zamenjam za 126-P in novo glavno GRED za Z-101. Kavar Franc, Cadovlje 4, Tržič — cesta proti Je-lendolu 1344 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Telefon 064-26-575 1345 Ugodno prodam DS-20. Ponudbe v oglasni oddelek pod: Avto 1346 Prodam motor APN-4, nov. Belo-vič, Janeza Puharja 2, Kranj, telefon 28-087 1347 Ugodno prodam CITROEN GS — CLUB, Kranj, Mlaka 21/a 1348 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1974. Ogled v soboto in nedeljo. Zarnik Milan, Kajuhova 2 Bled 1349 Prodam DIAN0 6, letnik 1977, po ugodni ceni. Plemenitaš Avgust, Zg. Brnik 7, Cerklje 1350 TOMOS 90-E, nov, neregistriran, poceni prodam. Ječnik Zdravko Sorlijeva 19, tel.28-316 1351 Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, cena 8.500 din. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 1352 Prodam osebna avtomobila: BMW 2002 ter ŠKODO 1000 MB, celo ali po delih. Jenko, Sp. Otok 15, Radovljica 1353 Zaradi gradnje prodam 2 leti staro KATRCO. Informacije na naslov: Selak Franc, Volaka 24, Gorenja vas ali tel.064-68-263 popoldan 1354 Prodam GOLF-J, letnik 1977, 4 vrata. Rehberger, Preddvor 14 1355 Prodam KATRCO TLS, letnik 1977. Telefon 064-50439 1356 Prodam popolnoma nov PONY EKSPRESS po ugodni ceni. Studeno 21. Železniki 1441 Ugodno prodam VVV 1300 starejši letnik in PRAŠIČA za zakol. Šv. Duh 45, Skofja Loka 1442 Prodam ŽAPOROZCA. novejši tip, Bertoncelj. Lajše 13. Selca nad Škof jo Loko 1443 Prodam R-8, letnik 1968, obnovljen Praprotna polica 19. Cerklje 1444 Prodam MOTORNO KOLO MZ 250, staro eno leto in dve ČELADI. Novšak, Tončka Dežmana 4, Planina - Kranj 1445 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do 24. 1. 1982. Až-man! Predoslje 31 /a 1446 Prodam FIAT 850. Sr. Bela 49. Preddvor 1447 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1978 Zg. Brnik 67, Cerklje 1448 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1977 in GUMIJAST ČOLN maestral 18, še v garanciji. Hafner. Zasavska 2 Orehek - Kranj 1449 ""Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. registrirano do decembra 1981. C na Belo 25, Kranj 1450 Prodam PRINZA. letnik 1972, registriranega do avgusta 1981, za 16 (XX) din. Simonovič. Zg. Bitnje 54, Zabnica - 1451 Prodam ŠKODO 1000 MB. letnik 1969, po generalni (možno posojilo). I ivk Kovor 7. Tržič 1452 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. prevoženih 70.000 km. Draško-vjč Podlubnik 152. Skofja Loka. telefon 62-309 1453 Prodam ZASTAVO 101. delno obnovljeno, letnik 1973. Telefon 24-591 1454 Prodam osebni avto ZASTAVA 101 mediteran. letnik 1980. Informacije po tel. 25-140 od 14.30 do 16. ure vsak dan 1455 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973, na novo registrirano, tovorni MERCEDES, 5 t (poceni), v račun vzamem gradbeno posojilo; »SVEČO« komplet most, vse od merce-desa (primerno za izgradnjo kiper prikolice). Blagojevič, Podbrezje 10 1456 Poceni prodam ŠKODO 110 L. let-nik 1970. Jovanovič Žika. Partizanska 29/a, Kranj 1457 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1976. Gogala, Kidričeva 38, Kranj 1458 -Prodam PRINZA NSU 1200. celega ali po delih. Preddvor 81 1459 Prodam GOLFA - J. letnik 1977. Predoslje 130, Kranj 1460 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971, potrebno manjšega popravila, cena 12.000 din. Ogled možen od ponedeljka. 23. 2. 81 dalje, po 15. uri. Nahtigal Janez, Hrastje 100 1461 Prodam 125-P. Krek. Benedikova 7. Kranj 1462 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 lux. letnik 1975. Dvorje 65, Cerklje 1463 Prodam ŠKODO 120 LS, prevoženih 18.000 km in nov PRALNI STROJ gorenje. Telefon 47-244 1464 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, letnik 1975. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Snakovo 163, Križe 1465 Prodam TOVORNO PRIKOLI-cb za osebni avto. Podlubnik 170. Skofja Loka 1466 Prodam avto SUNBEAM, letnik 1976. Vešter 24, Skofja Loka 1467 Prodam KOMBI 430. letnik 1975 in ZASTAVO 750, letnik 1970. I lubnik 277, Skofja Loka, telefon 064 60-321 1468 Prodam MOTOR, 35.000 km in MENJALNIK za FORI) CORTINO 1600. prilagodljiv tudi v FORD ESCORT. Dolenc. Srednja vas 19, Poljane nad Škof jo Loko. telefon 064-60-410 1469 Ugodno prodani dobro ohranjen AUDI 60 L. letnik 1970 ter ZASTAVO 750. letnik 1970. Demšar Jane/. Log 38. Skofja Loka 1470 Prodam NSU 1200. letnik 1969. po delih. Krek. Volča 13. Poljane nad Škof jo Loko 1471 Prodam karamholiran PEUGEOT 304. motor po generalni, registriran, cena po dogovoru. Ogled vsak dan pri Schaffer Stojami, Obrne S 4. Bohinjska Bela 1472 Prodam »FIČOTA« LC. letnik 1977. registriranega do 8. 7. 1981.. prevoženih 31.000 km ali z doplačilom menjam za Z-101 mediteran. ali drug tip Z-101. staro do 1 leta. Zamenjam tudi za GOLFA, starega od 2 do 3 let. Rodić Ana. Stara cesta 27, Kranj - 147.1 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973, Informacije po tel. 44-641 popoldan 1474 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1977. Sp. Brnik 55. Cerklje 1475 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. letnik 1976/77. Zapoge 11. Vodice 147^ Poceni prodam STROJ za Lado 1200 standard. Batistič Rafko. Se-I jakova 7. Kranj. Stražišče Prodam ZASTAVO 750. letnik 1962. Pucelj Francka, Jezerska c. 42. Kranj 1477 Prodam dele za NSU 1200, stroj in menjalnik, 1400 km po generalni in kupim dobro ohranjen NSU 1200 s slabim strojem. Pavlic. Zupanova 7 Šenčur 147H Prodam ŠKODO 110 LS, letnik 1974, prevoženih 56.000 km. Telefon 25-302(064) 1479 Prodam ZAPOROZCA. letnik 1975, odlično ohranjenega prvi lastnik. Strahinj 77. Naklo 1480 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973, prevoženih 160.000 km Car-man. Kopališka 19. Skofja Loka IT a I4«l Ugodno prodam SAAB - 99 V račun vzamem tudi gradbeni material. Tel. 064-60-809 i48'> Prodam FORD ESCORT 1.1. od" lično ohranjen, letnik 1976. Informacije po tel. 064-82-830 ] 48 { Prodam ZASTAVO 430 - K let' mk 1974. Oman Dari. Benedikova 16, Kranj , ]4H4 Prodam MINI MORIŠ, letnik 971. registriran do februarja 1982 Drnovšček, Virmaše98 148^ Prodam ZASTAVO H),. |etnik 197/.registrirano do februarja 1982 ravn?l*3??lWP0ldan 1486 OSX, letnik 1979. ugodno prodam. nlc.rmac,,e po tel.61-443 v petek od 16. do 20. ure oJtedno ljr°dam osebni avto ZASTAVA 750. letnik 1972. Zaleteli Jože. Ješetova 10. Kranj 1488 Ugodno prodam ZASTAVO 101 registrirano do januarja 1982, starci 6 let. Ogled od 16. do 18. ure C svo bode 43. Bled '14^9 Prodam VVARTBURGA 353 VV letnik 1975. Teran Ciril. Zg. Lancovo 4.), Radovljica 1490 Prodam SPAČKA, letnik 1971 Prebačevo 5, Kranj 1491 Ugodno prodam KATRO, november 1976, 34.000 km. Hlebce 34 telefon 81-743 v delovnikih od 6. do 14 ure 1492 VW 1200, prodam, letnik 1965, po delih, ali za izdelavo BUGY. motor generalno obnovljen. Bogataj Domen, Milene Korbarjeve 19. Kranj - . 1493 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973. Eržen. Kamna norica 24 1494 STANOVANJA Poštena mirna upokojenka išče neopremljeno SOBO v Bohinjski Bistrici ali okolici. Šifra: Redna plačnica 1357 Mati z dvema otrokoma išče enosobno STANOVANJE ali večjo SOBO za doho dveh let ali dokler ne dobi stanovanja pri podjetju. Naslov v oglasnem oddelku. 1358 Mati s 14-letno hčerko išče SOBO s souporabo sanitarij v Kranju ali okolici. Šifra: Dobri ljudje 1359 Naprošam dobre ljudi v Kranju, da sprejmejo za največ 2 leti mamico z 9-letno punčko v opremljeno STANOVANJE ali SOBO. Ponudbe pod: Cista 1360 V Kranju ali bližnji okolici nujno potrebujem dvosobno .STANOVANJE, lahko tudi neopremljeno. Šifra: Dajem predplačilo |36l Solidnemu in poštenemu intelektualcu (samskemu) oddam lepo SOBO (centralna, telefon) poleg avtobusne postaje. Šifra: Sporazum - 1496 Kupim dvosobno STANOVANJE ali starejšo HIŠO za adaptacijo V okolici Škofje Loke. Šifra: S-Nujno 1497 GARSONJERO, oziroma eno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici, vzamem v najem za daljšo dobo. Telefon 28-071 (predplačilo). Šifra: Opremljeno ali neopremljeno 1498 Dva fanta, po poklicu letalska tehnika, iščeta enosobno STANO- VANJE ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici Ponudbe po tel.24-884 1499 Na stanovanje vzamem dve ženski v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1500 Zamenjani dvosobno STANOVANJE na Planini za večjega. Telefon 27-534 1501 Mamica z dvema majhnima otrokoma išče STANOVANJE pri dobrih kmečkih ljudeh. Naslov v oglasnem oddelku. 1502 Moški srednjih let išče SOBO v Radovljici ali okolici, do 20 km. za eno leto. Šifra: Predplačilo — R 1503 SOBO oddam dvema dekletoma. Ponudbe pošljite pod: Blizu Kranja 1504 V Skofji Loki kupim enosobno STANOVANJE, s centralno, za gotovino. Tel. 61 362 v službi 1505 1 POSESTI Iščem manjši PROSTOR v starem ali ožjem delu mesta Kranja, za mirno dejavnost — servis. Naslov v oglasnem oddelku. 1362 V najem vzamem HIŠO z vrtom. Šifra: Upokojenka 1363 Za gotovino kupim manjšo HIŠO ali del HIŠE na območju do 12 km od smučišč. Ponudbe pod; Vrt zaželjeli 1364 Kupim do 5(KX) kv. m obdelovalne ZEMLJE ali TRAVNIKA na območju Besnice. Zabnice ali Mavčič. Naslov v oglasnem oddelku 1295 S 1. 6. 1981 oddam dolgoročno v najem GARAŽO — Vodovodni stolp. Šifra: Predplačilo 1506 Zamenjam veliko atrijsko HIŠO. dograjeno do III. faze, z 2000 kv. m zemlje, za majhno montažno ali vrstno v bližini Kranja. Možna tudi prodaja. Ponudbe pod: Ob gozdu v Kamniku 1507 Kupim GOZD na območju Šenčurja ali bližnji okolici. Gasilska 19, Šenčur, tel. 41-007 1508 V Kranju ali bližnji okolici vzamem v najem PROSTOR (velik 100 kv. m) Informacije po tel. 70-491 vsak dan od 15. do 18. ure 1509 ZAPOSLITVE Sprejmem KV KLJUČAVNIČARJA. Peklaj Pavel. Puštal 46/a. Skofja Loka 1510 IŠČEMO ŽENSKO srednjih let za celodnevno oskrbo delno nepokretne starejše ženske v Mojstrani. OD po dogovoru Stanovanje na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku. PRIREDITVE Vsako nedeljo od 17. do 21. ure je MLADINSKI PLES v Delavskem domu v Kranju. Igra ansambel MODRINA 1366 Redni sobotni plesni večeri, se prično v soboto, 21. februarja v DOMU JLA Kranj. ZAPLESALI boste ob različni plesni glasbi od 19. do 24. ure, vmes pa se še kaj novega naučili, saj se bo plesa udeleževal tudi plesni učitelj. Vstopnina samo 40 din. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. VLJUDNO VABLJENI! 1367 Veselo PUSTOVANJE bo na Ko-krici v Kulturnem domu v soboto. 28.2. 1981 in torek, 3. 3. 1981 ob 19.30. Igra ansambel MODRINA. Rezervacije sprejemajo v GOSTILNI pri ANČKI (pri Laknerju). VABIJO GASILCI! 1511 OO ZSMS GORICE prireja PLESNI TEČAJ v kulturnem domu s pričetk om v nedeljo, 22. 2. 1981, cd) • 10. uri. RABLJENI! 1512 V sobpto ob 20. Uri bo PLES v Komendi. Igra ansambel TRGOVCI 1513 OBVESTILA Popravljam vse vrste TRANZI-STORSKIH SPREJEMNIKOV. GRAMOFONE. K ASETOFCTNE. Silvo Mulej. Staneta Žagarja 57 (-pri plinarni) 1365 Opravljam PREVOZE s tovornjakom (kiper). Tel. 23-307 ali 27-201 1514 PLESNI TEČAJ organizira OK ZSMS Jesenice, ob ponedeljkih 20-21.30 v hotelu POŠTA na Jesenicah s pričetkom 23. februarja 198J ČESTITKA Dragi TATJANI KAVČIČ s Pla nine 26. Kranj za opravljeno diplomo iskrene čestitke ter še veliko sreče, zdravja in delovnih uspehov, želimo vsi. ki jo imamo radi. MAMI 1515 IZGUBLJENO! Žensko elektronsko URO VVIN-TRON, izgubljeno 16. 2. 1981. vrnite proti nagradi v tajništvo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju 1517 V soboto. 14.2. 1981 dopoldan sem na poti od zdravstvenega doma do lekarne izgubila URO MIREXAL Ker mi je drag spomin, prosim po štenega najditelja, da mi jo vrne proti nagradi. Telefon 49-147 ali na naslov v oglasnem oddelku. 1518 V petek, 6. 2. 1981 sem na avtobusni postaji v Kranju ali na poti z avtobusom med K ran jam in Ljubljano izgubila ročno uro DOXA na kateri je vgravirano »25 let Inštitut TBC Golnik«. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Bergant Marija, Golnik 103 1519 V bližini Kokrice se je izgubil bel MUCEK, na glavi in na hrbtu ima črno-sivo liso. ter črno-siv rep. Naprošam vse dobre ljudi v tej okolici Kranja. Mlake. Naklega itd . . .. kdor ga najde naj sporoči po tel. 77-587. Mucek je cepljen proti steklini 1520 NAJDENO! 13. februarja sem našel pred dimnikarsko delavnico v Kranju ŠOP KLJUČEV. Sr. vas 12, Golnik -Rezar Pavel 1»1« Izgubljenega ŠKOTSKEGA OVČARJA dobite v ulici Vide Sinkov čeve 5, Kranj. tel. 21-263 VELETRGOVINA ŠPECERIJA BLED dežurne trgovine dne 21. 2. 1981 MARKET BOHINJSKA BISTRICA, Trg svobode 1 SAMOPOSTREŽBA BLED, Prešernova 48 OSTALO MATEMATIKO instruiram za vse šole. Telefon 27-329 84? Naprošam moškega, s katerim sva se srečala pred novim letom v Kranju na trgu, in se poznava Že več let, da se oglasi v Preski. Naslov v oglasnem oddelku. '521 V VARSTVO vzamem dva otroka. Stojkovič Anica, Valjavčeva 10. Kranj. II. nadstropje i522 Opravičujemo se tov. Francu BRINSEK, Vrhnje 12, Radovljica, ker zaradi tehničnega izpada ni prišel avtobus, ki je bil naročen pri pogrebni svečanosti 17. januarja 1981. Potniški promet DE Radovljica 1523 Nudim FIZIOTERAPEVTSKE usluge na domu. Informacije vsak dan od 15. do 16. ure po telefonu 064 27-233 1524 Iščem INŠTRUKTORJA za kemijo in fizil /,a srednje šole. Informacije v oglatem oddelku. 1525 VARSTVO za enoletnega otroka v Kranju ali bližnji okolici samo v delavnikih, v dopoldanskem času. nujno potrebujem. Sift-' )obro plačilo ali predplačilo 1526 ZAHVALA Ob smrti drage stare mame. sestre, tašče in tete ALBINE LIKAR roj. Skalar se iskreno zahvaljuje m vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. VNUKINJA DARINKA BERNOT! Kranj, 17. februarja 1981 Varčevanje na nepravem mestu \Celodnevna osnovna šola se na Gorenjskem še prepočasi uveljavlja — Za kvalitetno izobraževanje in enakopravnost učencev pri osvajanju znanj ni škoda niti denarja niti naporov Od februarja 1975. leta. ko se je celodnevna osnovna šola šele začela uveljavljati, smo Gorenjci napravili pomemben korak. Danes imamo dvanajst šol s celodnevnim programom, v katerega smo vključili 17.54 odstotka vseh otrok. Podatek je v primerjavi z republiškim povprečjem ugodnejši, saj je v Sloveniji v celodnevni šoli le 11,28 odstotka učencev. Kljub temu pa bi bila vsakršna samohvala neumestna. Natančnejši pogled pokaže, da v vseh gorenjskih občinah za razvoj celodnevne šole niso bili enako zagreti. Daleč spredaj so Jeseničani, ki so vanjo vključili kar 57,87 odstotka otrok, najslabše pa je v Skofji Loki, kjer je vnašanje kvalitetnih vrednot praktično šele v povojih. Celodneva osnovna šola, ki pomeni vzor in cilj sodobnejše vzgoje in izobraževanja, je v petih letih dokazala vrsto prednosti. Učni uspeh učencev je v njih boljši kot v klasičnih šolah. Bistveno je, da zagotavlja kvalitetnejše izobraževanje in več enakopravnosti učencev pri osvajanju znanj, tudi praktičnih. Zato je razvoj celodnevne osnovne šole preveč počasen. Najpogostejše opravičilo je pomanjkanje denarja. Mar kvaliteta in enakopravnost ne odtehtata denarja in naporov, ki jih taka šola zahteva? V tem srednjeročnem obdobju bomo v Sloveniji dosegli 10-odstotno povečanje zajetja učencev v celodnevno šolo. Taki vsaj so družbeno dogovorjeni cilji, ki jih ne bi smela preprečiti niti ustalitvena prizadevanja. Regijski posvet o razvoju celodnevne osnovne šole. ki je bil v sredo na Jesenicah, je pokazal, da načelna pripravljenost za hitrejšo uveljavitev celodnevne šole na Gorenjskem obstaja, da pa ni dovolj bogatih materialnih osnov. Sama beseda »moramo« pa je kaj trhla osnova. Največji premik bo tudi v naslednjih petih letih na Jesenicah, kjer bo 1985. leta v celodnevni osnovni šoli že 72 odstotkov vseh otrok. Povsod drugje so načrti skromnejši, razen v Skofji Loki, ki bo pridobila 38 oddelkov s celodnevnim programom. Celodnevni osnovni šoli postavljata temelje novi zakon o osnovni šoli in zakon o svobodni menjavi dela. Zlasti na drugega se bo potrebne) močneje nasloniti, če bomo hoteli doseči zahtevne vzgojnoizobraže-valne cilje. Ob tem pa si bomo morali prizadevati tudi za vnašanje čim več elementov celodnevne šole v vse osnovne šole. H. Jelovčan DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 21 februarja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg II. Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček. Duplje. Krvavec, Cerklje. Hrib. Preddvor. Kočna Zg. Jezersko. Na Klancu. Oprešni-kova 84. Kranj. Živila: od 7. do 13. ure bodo odprte naslednje trgovine: PC Klanec, Kranj. Likozarjeva 12, SP Pri nebotičniku. Kranj. Stošičeva 1, PC Planina, Planina 63. Kranj. Od 7. do 19. ure pa je odprt PC Britof pri K ran ju. V nedeljo, pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa Maistrov trg 11, Krvavec Cerklje. Naklo v Naklem. Na vasi Šenčur. JESENICE Delikatesa — poslovalnica 7. Titova 7 in Delikatesa - Kasta 4 na Plavžu. Tavčarjeva 8 SKOFJA LOKA SP Frankovo naselje, mesnica Kidričeva 65 RADOVLJICA Market Bohinjska Bistrica, Trg svobode 1. Samopostrežba Bled, Prešernova 48 - r Starovrška smučišča so dva dni gostila stotridesetpionirjev« iz Detih evropskih držav, ki so se v veleslalomu in slalomu šestem mednarodnem FIS tekmovanju za Pokal Loke 81. vannka reprezentanca (na sliki) je bila že drugič zapored najb moštveni razvrstitvi. Več o tekmovanju na športni strani. - * Humer S SODIŠČA Vinjen vozil motor TRŽNI PREGLED Spet pohod na Stol S pohodom šolske mladine po poteh Cankarjevega bataljona se danes začenja letošnja spominska prireditev na pobočjih Stola ' - Na jutrišnji proslavi bo govoril sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina - Navodila in opozorila organizatorjev pohoda KRANJ Solata 140 din, špinača 60 cvetača 65 din, korenček 40 česen od 60 do 80 din. čebula 30 din, fižol od 50 do 60 din, pesa 20 din, slive 60 din, jabolka 20 din, hruške 35 din, grozdje 40 din, radič od 180 do 200 din, pomaranče 40 din, limone 56 din, ajdova moka 38 din, koruzna moka 20 din, kaša 35 din, surovo maslo 180 din. smetana 58 din, skuta 46 din. sladko zelje 30 din, kislo zelje 30 din. kisla repa od 28 do 30 din, klobase 40 din, orehi 280 din, jajčka od 5 do 5.50 din. krompir od 6 do 7 din. med 160 din. din, din, cvetača din, JESENICE - Zimski spominski pohod na najvišji vrh Karavank, ki ga organizacijski odbor pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV na Jesenicah in koordinacijskem odboru planinskih društev jeseniške občine letos prireja pod pokroviteljstvom Dela iz Ljubljane že šestnajstič zapored, bo ponovno obudil spomin na bitko 20. februarja 1942. leta na Stolu. Šolski mladini iz jeseniške in radovljiške občine, ki je s Koroške Bele in iz Most pri Žirovnici danes odšla na pdhod po poteh Cankarjevega bataljona, bo ob 11. uri pri Valvasorjevem domu spregovoril o tedanjih junaštvih jeseniške Zimska pohoda PD Kranj Kranj - K ranjsko planinsko društvo tudi letos organizira skupno udeležbo svojih članov na zimskem spominskem pohodu na Stol. Izleta kranjskih planincev bosta v soboto in nedeljo, 21. in 22. februarja. Oba dneva bo avtobus z udeleženci krenil na pot ob 6."uri izpred hotela Creina v Kranju. Pohodnike bodo spremljali pfaninski vodniki. To nedeljo kranjski planinci načrtujejo še en zimski pohod. Če bo dovolj- prijavljenih, se bodo udeležili 3 zimskega pohoda Arih ova peč na Koroškem. Udeleženci se bodo prav tako zbrali pred kranjskim hotelom Creina. avtobus pa bo (Kipeljal ob 7. uri. P. L. čete eden od njenih preživelih borcev Franc Konobelj-Sloven-ko. Množični pohod na Stol se bo nadaljeval jutri in v nedeljo. Na tisoče pohodnikov iz domovine in zamejstva bo s svojo udeležbo tej tradicionalni prireditvi JESENICE Solata od 90 do 150 din. od 70 do 80 din. korenček 33 din, česen 70 din. čebula 30 din, fižol 60,45 din. pesa 14 din, paradižnik 65 din. slive 57,60 din, jabolka 16 din, din, grozdje 46,25 din, 33,25 din limone 54,50 din. ajdova moka 41.80 din, koruzna 16,70 din, kaša 33,90 din, suro-smetana 82,30 hruške 45 < , grozdje pomaranče Danes občni zbor Kranj - Danes ob 17. uri bo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju redni letni občni zbor Hor-tikulturnega društva Kranj. Na zbor vabijo tudi nečlane. Obetajo, da bo zanimivo, kajti poleg poročanja o delu društva in o načrtih za naprej bodo prikazali tudi diapozitive / vrtov njihovih članov in z razstav I) I) »pet potrdilo svojo odločnost za nadaljevanje revolucionarnih tradicij in utrjevanje borbene pripravljenosti. Udeleženci se bodo spomnili pomembnega zgodovinskega dogodka na Stolu tudi s proslavama, ki bosta oba dneva ob poldrugi uri popoldan, če bo mogoč vzpon na vrh, sicer pa že ob 12. uri. Na jutrišnji slovesnosti bo govoril sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina, na nedeljski pa predsednik občinske konference ZSMS z Jesenic Danilo Klinar. Na nekoliko spremenjeno organizacijo letošnjega pohoda smo opozorii že v torek, tokrat pa dodajmo še nekaj podrobnejših navodil in opozoril organizatorjev! Pristop do Valvasorjevega doma bo tudi letos mOgoč iz dveh smeri, s Koroške Bele in iz Most; povsod je približno dve uri hoda do doma. Od tod se bodo pohodniki lahko vzpenjali proti vrhu — seveda, če se bo za to danes odločilo vodstvo pohoda — med 6. in 10. uro, sestop pa bo treba začeti najpozneje do 13. ure. Pot bo uhojena, zaznamovana in na najnevarnejših mestih zavarovana, vendar že sedaj opozarjajo, da je vsako oddaljevanje z nje nevarno in zato prepovedano. Če ne bo možen vzpon na vrh, bo pohod potekal po planinah pod Stolom, kjer bosta prav tako potrebni previdnost in discipliniranost udeležencev. In še to! Letos bo del tehničnih služb deloval v gostilni Pod Stolom v Mostah. Tod bodo morali udeleženci pohoda najkasneje do 17. ure oddati kontrolni kupon o opravljenem pohodu. V zameno zanj bodo za enkratno udeležbo prejeli izkaznico in bronasto značko, za trikratno srebrno in za petkratno zlato značko. Vse, ki bodo letos že desetič na pohodu, bodo tako kot doslej že pri Valvasorjevem domu nagradili s spominsko plaketo. S Saje um, "...... .;, „ r. 40 do 5,60 din, l4'40 «,«"n.3#w6 7'35 din' din, skuta din. kislo zelje >rehi LOTERIJA Srečka št. din 40 64390 6.040 91640 4.040 1301 600 021431 20.000 475861 50.000 82 80 7242 4(K) 40192 8.000 72422 2.000 96752 2.000 159052 20.000 201222 20.000 3 1793 3183 07763 059913 113403 156043 337273 04 74 42834 74624 296914 320564 40 440 440 4.040 20.040 100.040 -20.040 20.040 80 60 2.000 4.000 20.000 20.000 Srečka št. 15885 43985 144305 2078T5 227775 236565 493395 66 75076 496256 027 557 04967 72927 83947 314927 331467 din 2.120 2.120 50.000 20.000 20.060 20.000 20.000 60 2.000 20.000 Na eno leto zapora je temeljno sodišče v Kranju obsodilo Kosto Sofriča, ker je 17. marca 1979 povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl Anton Rehol. Sofrič se je tega dne zvečer peljal z motornim kolesom po Jezerski cesti v Kranju proti Britofu. Kot je kasneje pokazala tudi analiza krvi na alkohol, je na motor sedel vinjen in zato pri hiši št. 83 zavil na levo Poškodoval javni telefon Tri mesece zapora za namerno poškodovanje javnega telefona, povrniti pa bo moral tudi škodo PTT Kranj Temeljno sodišče v Kranju je Goj-ka Jokiča iz Šaščinovcev, začasno pa stanuje v Kranju, obsodilo na tri mesece zapora, ker je 13. februarja lani namerno poškodoval telefon v javni govorilnici v Stražišču. tako da je nastalo za 3448,70 din škode. Jokič je tisti dan skupaj s prijateljem popival, popoldne pa sta se vrnila do samskega doma v Stražišču. Tam se je Jokič hotel tepsti z enim od stanovalcev, ta pa se seveda ni hotel in je odšel do telefonske govorilnice, da bi poklical milico. Jokič pa mu je telefoniranje preprečil, tako da je potegnil za slušalko in jo odtrgal. Jokič se je sicer pred sodiščem zagovarjal, da je bil tako vinjen, da ni vedel kaj dela. vendar pa sodišče v celoti tega ni sprejelo; zaradi popitega alkohola je bila njegova prištevnost sicer zmanjšana, vendar pa je vedel kaj dela, saj je s poškodovanjem telefona preprečil drugemu, da bi poklical milico. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je bil lani kar trikrat kaznovan zaradi prekrškov zoper javni red in mir. zato se je odločilo za zaporno kazen. Za kaznivo deja-. nje poškodovanje tuje stvari je po zakonu zagrožena denarna kazen ali zapor do treh let. Jokič bo moral PTT Kranj povrniti tudi zaradi okvarjenega telefona. stran ceste in trčil v Antoni ki se je pripeljal na kol«,« možnim motorjem pravilu, ;v strani iz nasprotne smeri \ sta oba padla. Anton Reboli zaradi poškodb umrl na ktn.j če. Sofrič- je sicer trdil, d« pred tem moralo nekaj j je zato zapeljal v levo, sodni izvedenec prometi*! našel na desni strani r benih odrgnin ali druga? iz česar bi se dalo zakl motorno kolo pred ti kako drugo vozilo. L— podlagi dokazov prepr.M bilo za nastanek nesreč*' jektivnih vzrokov kot 1* vinjenost. Prav zaradi v krvi je imel 1.71 promil«: tudi n4 mogel držati strani ceste. Pri odmeri kazni j* števalo, da doslej še ni I da mora skrbeti za dv» tudi to. da je bil v nesr*^] ti sv poškodovan. Ker pa jep lIAglJIJilHH i ' .\; »^BjoS.?""""" Letališče — boljše povezave v objemu sonca in zelenja MARINA v Portorožu" KAMP, DA MALO TAKIH Ankaran — Ankaranski kamn jn se ponaša z visoko aT^ naše naJbo,i urejene kampe še boljša ponudba — r ategorii° — s© veliki načrti in UJdMo^o odstotkov nižj6 S° V predsezonj in P° nJej GOSTU ZARES NE MORE BITI DOLGČAS V Ankaranu imajo hotel B kategorije s 630 ležišči, kamp za 2.000 oseb, apartmaje, vikend hišice, in še: 4 restavracije, 5 bifejev, samopostrežno trgovino, disco bar, mini golf, tenis igrišča, mali golf, igrišča za košarko, odbojko, sodobno šeststezno kegljišče. Gostom zaradi rekreacije nikakor ne more biti dolgčas; če pa se odloči za povsem »pasivni« dopust in želi preležati vse dneve na plaži, potem se res ne more tudi tu pritoževati, saj ima Ankaran kilometer odlične plaže: hotelske, javne Jn plaže za tiste, ki so v kampu. V sezoni se v hotelu, kampu, v 18 apartmajih in hišicah giblje okoli 3.000 gostov, ki uživajo vsak po svoje. V zadnjih letih je tudi v Ankaranu precejšnje povpraševanje po apartmajih, ki so tu odličnih kvalitet, s kuhinjo in vsem priborom. In ker predvidevajo, da bo takšno povpraševanje še poraslo, imajo v Ankaranu načrte, da bi temeljito obnovili tudi vikend hišice in iz sedanjih 210 ležišč napravili 50 bungalovov. S tem bi izdatno povečali kvaliteto in nedvomno zadovoljili precej gostov, ki si takšnega bivanja vedno bolj želijo. KAMP, DA MALO TAKIH Kamp v Ankaranu je svetovno znan kamp, prvi kamp za tuje turiste, ko vstopajo y Jugoslavijo in kamp, ki se ponaša z visoko A kategorijo. Zato ima vse poti asfaltirane, na vsakih petdeset metrov je priključek vode in električno razdelilno omrežje. V njem je tudi 12 toplih tušev za ženske ter higienske sobe za ženske, zmrzovalni boksi ter skratka vse tisto, kar zahteva A kategorija. V tem kampu prebivati je pravi užitek, še posebej, če so naše izkušnje minulih let še zdaj kaj bridke in se izkazujejo v tem, da smo kampirali v drugih kampih, kjer je redno zmanjkovalo tople vode, kjer so bile sanitarije ali jih ni Znani in vabljivi Portorož Ankaran — Temeljna organizacija THP Portorož je tudi Adria v Ankaranu, ki letos praznuje pomembno obletnico svoje ustanovitve in dela in beleži iz leta v leto boljše poslovne rezultate, saj v Ankaranu dosledno skrbijo za večjo kvaliteto, za pestro in zanimivo turistično ponudbo. Ankaran je letovišče, z izredno bogato tradicijo, saj so ga obiskovali Italijani že pred davnimi leti — kot letovišče zdrave klime in zdravilnih učinkov, kot zdravilišče na periferiji Trsta. Kar sto vrst dreves, sto in sto let starih krasi letoviško območje, ki zajema prostranih 23 hektarov zemljišča, na katerem sta hotel in kamp, apartmaji in vikend hišice, da niti ne govorimo o številnih rekreacijskih objektih in trgovinah ter zabaviščnih prostorih. Še po vojni so zasadili nekatera drevesa, tudi z Gorenjske in danes bi po bogastvu in pestrosti zelenja lahko odprli botanični vrt. Že od 14. stoletja rastejo mogočne in kosate veje vseh vrst areves in v Ankaranu se že približujejo vsem pogojem, da postanejo botanični vrt tudi uradno. bilo in kjer smo se v gneči in ob slabi urejenosti po vse dni le jezili. Ankaranski kamp je prava izjema, po urejenosti in ponudbi visoke in danes tako zaželene kvalitete. Razumljivo je tudi, da takšen kamp zahteva tudi vse drugo, dobro, če ne že odlično drugačno ponudbo, predvsem dobro založeno trgovino. Trgovina v ankaranskem kampu ima 130 kvadratnih metrov čiste prodajne površine in samo lani so v tej trgovini iztržili 8 milijonov dinarjev. »V tem srednjeročnem obdobju nameravamo kamp še izboljšati,« pravi direktor Marjan_Piškq, »že smo se domenili, da bomo kamp povečali in za temeljito ureditev kampa do leta 1985 namenili okoli 51 milijonov dinarjev. To so vsekakor izdatna sredstva, vendar bo potem kamp lahko sprejel okoli 4.000 ljudi, ob tem pa ne bo padla kvaliteta. Razumljivo je, da se na- čutuje še ena nova trgovina, n* in nov snack bar ter ostali nujnij Vendar pa predvidevamo ^ boljšave in dodatno ureditev stičnega naselja, predvsem ^ prednost obnova vikend hišic, rj odprtem bazenu z morsko vo5|~ pombo, naj bi v odlok* tudi povračilo stroškov {t kolegijskih upravnih orW Poleg prevoznih strtj^j bi se priznali še dnišr ki so v zvezi z udeležbo »i in sicer v višini 20 dijJj novem predlogu odlofa^ rem je upoštevana tudi ba izvršnega sveta, pa ^ povečanih izdatkov v ležbo na seji le-ti priznaj, ni 50 dinarjev namesto njih 20 dinarjev. Osnovno šola v Lescah postaja pretesna, še večji problemi pa bodo. ko bodo v Lescah zgradili več »<**,, Delegati bodo na sejah skupščine nato temeljito spregovorili še o programu prostorskih in investicij-skrh potreb za Šolski ter o razmerah v otroškem varstvu. Se največ prostorskih potreb v osnovnem šolstvu izkazuje nedvomno osnovna šola v Radovljici, ki bo morala preiti na dvoizmenski pouk. Skupnost otroškega varstva pa si vsekakor želi, da bi uredili tudi predšolsko varstvo. Krajevna skupnost Stara Fužina želi v sklopu" gradnje družbenega centra urediti dva oddelka otroškega varstva, vendar pa so lani odprli dovolj velik vrtec v Bohinjski Bistrici, nekaj pa je prostora tudi v vrtcu v Srednji vasi. Zato skupnost otroškega varstva ugotavlja, da gradnje dveh oddelkov vrtca v Stari Fužini ne bodo realizirali. Krajevna skupnost Podnart zahteva, da se realizira dozidava dveh oddelkov otroškega vrtca k šoli na Ovsišah. Vendar skupnost otroškega varstva meni, da sta v neposredni bližini krajevne skupnosti Podnart dve krajevni skupnosti, v katerih je organizirana redna vzgojno varstvena dejavnost in sicer Kamna gorica in krajevna skupnost Kropa. V teh vrtcih pa je prostora še za 40 otrok. Spremembe in dopolnit Zbori občinske skupščine Radovljica bodo na sejah obravnavali tudi spremembe in dopolnitve statuta občine Radovljica z obrazložitvijo. Pri spremembah in dopolnitvah statuta so upoštevali temeljna enotna in skupna izhodišča, dogovorjena v okviru republike, za kar so se zavzemali v dosedanjih razpravah tako v zvezni kot v republiški ustavni komisiji. V vseh občinskih skupščinah se je treba usmeriti na skrajšanje sedanjih štiriletnih mandatov predsednikov in podpredsednikov zborov; glede predsednikov in podpredsednikov skupščin ter predsednikov zborov pride praviloma v poštev enoletni mandat. Odločitev o ponovnem kandidiranju bi bila odvisna predvsem od ocene uspešnosti dela v prvem mandatnem obdobju. Izjemoma bi lahko določili dveletni mandat, kar pa bi bilo treba posebej utemeljiti. Predsednik in člani izvršnega sveta naj bi ohranili štiriletni mandat, s tem, da je predsednik 1 jen le enkrat, člani na to funkcijo. Taka rešitev ti jemljlva tudi za predseduj ne izvršnega sveta obcfaft] ščin. Spremembe in dooohtitm radovljiške občine se r ključno na uskladitev 11 k ustavi Slovenije in k usto! Do konca sedanjega gatskih skupščin pa boa l uresničiti tudi drugo fuo i.. in dopolnitev statuta, U%\ segala zlasti: uskladitev številnimi sistemskimi usmerjanje razvoja obdati osnove svobodne menil splošna ljudska obrambi ki na samozaščita, kadrovski j in zaposlovanje; • sistem uprave in družbeni svetil bo tudi uskladitev x ustavnega sodišča in tnal števati zahteve in pobude If upravne družbene praksi DOGOVORILI SMO SE 20 FEBRUARJA 1981 ižbeni fovor usmerjenem braževanju iti bodo obravnavali tudi družbenega dogovora o na-in merilih za razmeščanje »janja vzgojnoizobraževalnih pro->v usmerjenega izobraževanja »R Sloveniji. Sekretariat za občo ro in družbene dejavnosti je že ivnaval predlog družbenega do-~i, ki ga je pripravila izobradna skupnost Slovenije. Pred-dogovora pa je obravnavala >raževalna skupnost Radovljica sklep posredovala izobraževalni ipnosti Slovenije. Delegati naj bi ik>g dogovora sprejeli. tem družbenim dogovorom bodo ;leženci opredelili načela, po ka-ih se bodo ravnali, da bi doli usklajeno razmeščanje izva-ija vzgojnoizobraževalnih progra-usmerjenega izobraževanja; >ve in merila, na katerih bodo li izvajalce posameznih vrst iov vzgoje in izobraževanja usmerjenem izobraževanju; po-:k pri usklajevanju razmesti-izvajanja vzgojnoizobraževalnih imov usmerjenega izobraževa-v okviru priprave in usklajena samoupravnih sporazumov o :ljih plana izobraževalne skup- Občinski broračun Ko so sestavljali osnutek prora-kih odhodkov za letošnje leto, upoštevali izhodišča za pripra-proračuna občine Radovljica za £to 1981. Rast osebnih dohodkov sW P^videna za 18 odstotkov, ma-^^pnalrtih izdatkov pa za 20 odstot- Sredstva za upravni organ se bodo S^večala za 13 odstotkov, občinske-sodniku za prekrške za 18 od-kpv, povečana bodo tudi pravo-Icu, postaji milice, medobčin-pravosodnim organom ter P*P*čini gorenjskih občin. Prav *°.*o proračunski odhodki name-i upravi inšpekcijskih služb za iMo ter za funkcionalno de-ost skupščine občine in izvrš-sveta. V porabo se letos vklju-še popis prebivalstva. »v tako bo občinski proračun lenjen za druge dejavnosti, med jim za dejavnost krajevnih ipnosti. Prav za dejavnost kra-iih skupnosti načrtujejo več kot iflijone dinarjev ali za 17 odstot-več. Črne vikende bodo rušili Na seji zbora združenega dela skupščine občine Radovljica so sprejeli zazidalni načrt za Praprotnico v Zgornjih Gorjah — Dokaj kritični do zasebnih hiš, ki so bile zgrajene na nedovoljen način Na seji zbora združenega dela skupščine občine Radovljica so delegati razpravljali o predlogu družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v Sloveniji, o predlogu odloka o sprejemu zazidalnega načrta Praprotnica Zgornje Gorje, o razvrstitvi objektov, ki so jih zgradili na nedovoljen način, o predlogu delovnega načrta skupščine občine Radovljica za letošnje leto. Brez sprememb so sprejeli predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v Sloveniji, več časa pa so posvetili načrtu v Zgornjih Gorjah. Na Praprotnici v Zgornjih Gorjah naj bi postavili bloke in zasebne hiše. Člani izvršnega sveta so zazidalni načrt že prej obravnaval in med drugim priporočili, naj bi se sistem ogrevanja za dmlbene objekte rešil skupaj s kotlovnico, medtem ko naj bi bile zasebne hiše ogrevane iz zasebnih kurišč; prav tako naj bi podrobneje opredelili poseg v zemljišča lastnikov zaradi gradnje cest: komunalna skupnost in Komunalno gospodarstvo Radovljica pa naj bi pripraviH mnenje v zvezi z možnostjo komunalne opremljenosti kompleksnega zazidalnega načrta Praprotnica. Delegati so v razpravi opozorili na to, da je oskrba z vodo in da je kanalizacija v Gorjah že zdaj problematična in da bi morati prav to vprašanje najprej rešiti. Po razpravi so predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta Praprotnica potrdili. Na seji so tudi precej govorili o poročilu o razvrstitvi objektov, ki so bili v radovljiški občini zgrajeni na nedovoljen način. Odlok razvršča »črne gradnje« v tri kategorije bi sicer taksne, ki se jim lahko izda dovoljenje, takšne, ki dokumentacije ne morefo dobiti in se odstranitev odloži in takšne, ki se morajo takoj porušiti. Delegacija Verige je bila mnenja, da odgovorne strokovne službe niso bile dosledne pri prometu z zemljišči in so želeli poimensko ■— lastnikov črnih gradenj. Delegate je tudi zanimalo, če bodo objekte, ki so predvideni za rušenje, zares tudi porušili, saj se je s I— do zdaj kar precej odlašalo. Zanimalo Jih je tudi, kaj je z gradnjo čolnarne v Bohinju in nasploh, kako bodo rušitve finančno ovrednotili. Vendar so ob koncu sprejeli poročilo o razvrstitvi objektov U so bili zgrajeni na nedovoljen način. Delegati so tudi soglasno sprejeli predlog delovnega načrta sa Ščine občine Radovljica za letos ter se strinjali ob predloga Imenovanja. Družbeni plan Jugoslavije Delegate zanima.. Izvolitve Medobčinski svet SZDL za Go-iHPrnsko predlaga skupščinam go-liskih občin, da za sodnike te-Jljne^a sodišča v Kranju izvo-Majdo Demšar iz Škofje Er, Matjaža Cerneta i/. Radov-! in Nado Svetina /. Jesenic. Tak predlog delegatom posredu-tudi komisija za volitve in enovanja ter kadrovske zadeve kupščine občine Radovljica. Na seli zbora združenega dela so delegacije postavile štiri delegatska vprašanja. Delegacijo temeljne organizacije združenega dela Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice je zanimalo, zakaj opravljajo rekonstrukcijo žičnice na Vogel v največji zimski turistični sezoni? Delegacija Verige Lesce želi, naj se posreduje poimenski seznam tudi za I. in II. kategorijo objektov, ki so bili zgrajeni na nedovoljen način. Delegati konference iz Verige so mnenja, da odgovorne službe niso bile dosledne pri preprečevanju gradnje vikendov, ko se je opravljal prenos lastništva in namembnost parcel v zemljiški knjigi, sai bi že tedaj lahko ugotovili, da se bo namembnost spremenila oziiroma da se bodo gradili vikendi. Obenem je delegacijo iz Verige zanimalo tudi to, kaj so napravili v ob- čini od prvega plačila prispevka za zaklonišča — v zvezi s projekti in lokacijami. Delegati namreč ugotavljajo, da pri današnji stabilizaciji in varčevanju ni sprejemljivo povišanje prispevne stopnje iz 20.4 na 49 odstotkov, posebno, ko sredstva pri-snevka za zaklonišča ležijo neizkoriščena. Zanima jih tudi, kaj je s skladiščnim prostorom za premog v Lescah? Na zadnje vprašanje je odgovoril predsednik komiteja za gospodarstvo, ki je dejal, da se investitor deponije v Lescah Merkur ni odločil za gradnjo, ker se nahaja v težkem položaju. V letu 1979 |e bila vefika razlika med stroški dostave premoga v Kranju in v Lescah. Merkur so pozvali, naj solidarnostno pokrije ta sredstva, tako, da so se razBkc precej zmanjšale. V Kranju stane tona premoga 1900 dinarjev, v Lescah pa 2200 dinarjev. Iv iiiiii ' - 4- - - - ......■■! J , Delegati vseh zborov skupščine občine Radovljica so na skupni seji temeljito spregovorili o družbenem planu Jugoslavije v naslednjem srednjeročnem obdobju — Stabilizacijsko na vseh področjih — Občinska resolucija in pozornost kmetijski proizvodnji Jože Božič je opozoril, da bo potrebno precel truda m časa, preden bo zvezna administracija »Izpustila iz rok« fond za nerazvite. — Ma skupni seji vseh zborov skupščine občrame Radovljica, ki je bola li.. |—gjl letos, so delegati aemdljitto spregovorili o osnutku družbenega pikana Jugoslavije za naslednjje srednjjeročno obdobje. Najpaejj jje delegat zveznega zbora skupšorae SFRJ Jon? Božič informiral delegate o družbenem planu Jugoslavije za nasledim jje srednjeročno obdobje in ta pikam najj bi marca sprejeli drikrgatii djnjIBnt SFRJ. Jože Božič jje opomnil na pomembne sistemske rešitve; ki so jih sprejeli v nimnlrm obdobjju kot so ustava, zakon o zdinuaiemem delu, izboljšanje ttrfnmiamara razvoja, znanje in rast osnovnih ekonomskih kategoriji- V novo srednjjeročno ob-dobjje. ki ga ozmacnjjc stabilizacija gospodarstva, vstopamo obremen jeni s strukturmimei problemi jugoslovanskega gospodanstva ter neugodno zunanjjo poflitafcmo in gospodarsko situacijo. UJat°pTci Leopold Pernuš ie v razpravi dejal, da je pomanjkanje nekaterih surovin pri nas v veliki meri povezano s pomanjkanjem denarja, ki pa bi ga lahko iztržili, če bi izkoriščali naravne rezerve ter pospeševali kmetijsko proizvodnjo. Strožje bi morali ukrepati proti tistim, ki ne obdelujejo zemlje. Delegat krajevne skupnosti Mošnje je naglasi 1, da je potrebno bolj pospešeno razvijati kmetijstvo tako •a" radovljiški občini kot v vsej Jugoslaviji in to ne z administrativnimi ukrepi, pač pa z ustvarjanjem takih pogojev, ki bodo kmeta stimulirali za večjo proizvodnjo. Dotaknil se je problema pomanjkanja obdelovalnih zemljišč. V občini Radovljici pa po vojni ni bila napravljena nobena arondacija zemljišča. Dejal je, da je Jugoslavija edinstven primer v svetu, saj več kot 40 odstotkov hrane pridelamo »honorarno«. KL lULORtMlU stoleče rezerve, če nicati Opomnil ie tudi na nekatere no-manjjkljjnvosti družbenega plana Ju- gostavojje. Te pomanjjldlišvosti se kažejo predvsem v tem: načrt ne omenja izvozno mtvimru penih naložb; ne ne vkljjačujje sammaonpravne preobrazbe bank: ne afirmira svobodne menjave dela v dirnžbemnh dejavnostih; osnovni diužbenui krravnski poka-zateljji rasti so dede na skoraj izključno omoemosl ma latal sredstva aknmnjlarijie zastavUjeni preveč optimist ifno. Tako »e posredoval tudi predlog, kako bi rrmaniSail'i ■onfanfa izdatke in sicer s mvnmam ffnančn^h sredstev za borce NOB v občine, z direktnim lujUjjunjejmnJBkuj h sodr*-kmujm združerraesa .dela v razvitih in v nerazvitih pokrajinah m s prezaposlitvi jjo olulufenega števila delavcev v državni umravi. Po vsem tem nas časa dokai težko leto. Ivo Cučnik, predsednik komiteja za gospodarstvo le drlrgatr Informiral s pripombo izvršnega sveta skupščine občine gadmlfh a na osnutek družbenega plana Jugoslavije v naslednjem srednjeročnem obdob-kt. Izvišni svet fkimiHm občine Radovljica namreč meni, da fe treba v planu ŠSevflčaD ouredcfltf lkuimo porabo, splošna muauu |e prevelika, delež luiolhll v družbenem proizvodu pa kake un neusklajenost. Prav tako izvršni svet lulpouilnia, je dnkuuaeut uuredeHeu preveč V razpravi se sodelovali delegat krajevne skupnosti Mošnje. Erncst Noč. Leopold Pernuš in Jože Božič. Delegata kiajjevuae skupnosti Mošnje jje zanimata., fcuMua je predvidena stopnja crnis: ie denarja v na-sk?dm_>.eiiTi obdobjJM? Jute Božič letu fftl ni 35 ma da hi ■ fe f _ja v viii- v težnji. Ernest Noč,, predsednik zbora združeneca dela jt vprašal, kako Doteka neposredno gospodarsko sodelovanje med oreanizaciivainni združe-drila im razvitih ter nerazvitih i- OBCINSKA RESOLUCIJA Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Radovljica Stanko Slivnik je delegatom na kratko obrazložil predlog resolucije občine Radovljica za letošnje leto. Opozoril je na osnovni nalogi ekonomske politike: omejevanje vseh vrst porabe in zmanjšanje izvoznega deficita v zunanjetrgovinski bilanci, ki pa sta bili lani dobro uresničeni. Pripomb na dokument je bilo malo. Poslali so jih Elan, krajevna skupnost Bohinjska Bela in občinski svet zveze sindikatov Radovljica. Predvsem so opozorili na naložbe, zaposlovanje, komunalno gospodarstvo in zagotavljanje sredstev zdravstvenega varstva in na problematiko samoprispevkov. Nato je predsednik opozoril na osnovne poudarke po posameznih gospodarskih panogah kot jih začrtuje resolucija. V industrijski proizvodnji je bistvenega pomena izvozno uvozna problematika, saj potrošimo kar 80 odstotkov ustvarjenih deviz za repromaterial: investicijska politika ie zaostrena, kar bo imelo za posledico večjo konkurenco med posameznimi investicijami. Temeljna naloga je preusmeritev gospodarstva, obebnem pa je kadrovska struktura zaposlenih v občini Radovljica pod slovenskim in jugoslovanskim povprečjem. Na področju kmetijstva ostaia več pomembnih nalog, med drugim modernizacija živinorejske farme na Blatah. organizacija kmetijskih zadrug, boljša preskrba z mesom, dodatna stimulacija za pitanje telet, oblikovanje občinskih rezerv. Na področju trgovine bi morali zgraditi nakupovalni center v Lescah, v turizmu pa naj bi dosegli boljšo medsebojno povezanost in oreanizi-ranost ter vendarle enkrat razrešili problem izgube v hotelu Sport na Pokljuki. Na področju komunalnega gospodarstva ostajajo nerešena vprašanja kanalizacije m preskrbe s pitno vodo ter akcija organiziranosti s tega področja. V razpravi je delegat družbenopolitičnega zbora Drago Rozman ono-zoril. da je predsedstvo občinske konference SZDL v roku obravnavalo osnutek dokumenta in posredovalo pripombe, ki pa jih predlog ne vsebuje, ter predlagal, naj se vključijo v nredlog resolucije. Delegat Zunan je menil, naj bi družbenopolitične organizacije pritegnile vse kmetijske strokovnjake za organiziranje proizvodnih skupnosti. V nadaljevanju seje so sprejeli predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoiu občine Radovljica v letošnjem letu skupaj s pripombami. f'" ' Ht'X"n>ah- ki!? f*"'« nrršla na celodnevni pouk v radovljiški »brini, ima hude težave s streh., !,u-"i Nujno jo bodo mora/i obnoviti. DOGOVORILI SMO SE G L, A S "30. STRAN. (fi) ŠK. LOKA 21. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Skofja Loka, ki bo v ponedeljek, 23. februarja, ob 13. uri v mali sejni sobi občinske skupščine 12. seja zbora združenega dela, ki bo v sredo, 25. februarja, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine 10. seja zbora krajevnih skupnosti, ki bo v sredo, 25. februarja, ob 16. uri v mali sejni sobi občinske skupščine petek, 20. FEBRUaH] Dnevni red: SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA: - ugotovitev sklepčnosti - delegatska vprašanja - potrditev zapisnika 20. seje družbenopolitičnega zbora z dne 8. 12. 1980 in 8. skupnega zasedanja vseh /borov občinske skupščine z dne 24.12.1980 - poročilo o uresničevanju programa dela zborov občinsk a skupščine za II. polletje lani - predlog programa dela zborov občinske skupščine za leto 1981 - predlog odloka o spremembi odloka o organizaciji in delovanju predsedstva, izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Skofja Loka v vojni - predlog družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji - predlog družbenega dogovora o varstvu spomenikov in drugih obeležij socialistične revolucije na območju občine Skofja Loka - informacija o opredelitvi organiziranosti na področju družbenega planiranja s predlogom stališč za način organiziranja na področju prostorskega-urbanističnega planiranja - predlog za izdajo soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statut občinske skupnosti socialnega varstva Skofla Loka - volitve in imenovanja ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI PA SE: - predlog odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane - predlog odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev za območje zazi- i dalnega načrta Htanovanjske cone v I Gorenji vasi DOGOVORIMO SE Štiri usmeritve Družbeni dogovor o načelih in merilih za razmeščanje Izvajanja vzgoj-no-izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v Sloveniji predvideva v škofjeloški občini več usmeritev; vsaka bo izobraževala vse profile in stopnje v svoji usmeritvi. V kovinarsko usmeritev se bo lahko usmerilo 120 učencev, v cest-no-prometno usmeritev 90 ln lesarsko 260 učencev. Družboslovno-jezi-kovna usmeritev bo lahko sprejela 90 učencev, od katerih bo eden smučarski, v center slepih ln slabovidnih dr. Antona Kržišnlka pa bodo po posebnem programu usDOsabllali administratorje ln telefoniste. Prve tri usmeritve bodo organizirale tudi izobraževanje ob delu. Informacijo o organizaciji usmerjenega izobraževanja |e na seji 10. 2. obravnaval izvršni svet občinske skupščine. Ugotovil je, da predlagano razmeščanje vzgojno-Izobraže-valnih programov predstavlja izho-niščni položaj, dolgoročno pa nI v skladu s potrebami gospodarstva v škofjeloški občini in njegovimi razvojnimi usmeritvami. Zato bo po- trebno pri nadaljnjem dogovarjanju o razmestitvi vzgojno-izobraževalnih orogramov, ki se bodo izvajali v tej občini, posvetiti večlo skrb. Izvršni svet tudi meni, da je potrebno posvetiti vso pozornost primerni organiziranosti izvajalskih organizacij. Glede na prizadevanje, da bi se združili Poklicna lesna šola Skofja Loka in Tehnična šola za lesarstvo Ljubljana, izvršni svet meni, da se ob takem pogoju lahko obilje ena vzgojno-izobraževalna organizacija za področje lesarstva, druga podobna organizacija pa za področje ostalih usmeritev. V sklonu te organizacije bi bile po mnenju izvršnega sveta v prehodnem obdobju lahko organizirane predvidene temeljne organizacije, kasneje bi zadostovali le dve, od katerih bi se v eni združevali izobraževalni programi, v drugi pa vse ostale dejavnosti, ki niso vključene v delovni skupnosti skupnih služb. Izvršni svet je tudi opozoril, da takšna organizacija usmerjenega izobraževanja sili še več mladine Iz škofjeloške občine, da se vozi na šolanje drugam. Večina programa uresničenega ~-^ Volitve in imenovanja Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve občinske skupščine Kranj je v skladu s pooblastilom in na predlog temeljnega sodišča v Kranju razpisala dela in naloge treh sodnikov temeljnega sodišča, ker njihova mesta niso zasedena. Na osnovi zbranih predlogov in mnenj predlaga, da se ia sodnike izvolijo Majda Demšar i/ Virmaš 66, Skofja Loka, Matjaž Cerne iz Radovljice in Nada Svetina z Jesenic. V drugem polletju leta 1980 so se delegati zbora združenega dela sestali na 5 sejah ter zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na 4 sejah ter vsi trije zbori enkrat na skupnem zasedanju. Družbenopolitični zbor je obravnaval 41, zbora krajevnih skupnosti 59 in zbor združenega dela 57 zadev. Kljub velikemu številu obravnavanih zadev pa vrsta programiranih točk ni prišla na dnevne rede sej. Naj omenimo le nekatere najbolj pomembne. Informacija o preskrbi z energetskimi viri v industrijskem bazenu na Trati in pripravah na plinifikacijo ni bila Podružbljanje varstva spomenikov Osnutek družbenega dogovora o varstvu spomenikov in drugih obe* ležij socialistične revolucije na območju občine Skofja Loka, katerega bistveni namen je podružbljanje varstva spomenikov in drugih obeležij socialistične revolucije, je sprejela občinska skupščina na sejah vseh treh zborov oktobra lani in ga dala v javno razpravo za 30 dni. V razpravi je bilo podanih precej pripomb, ki so v večini primerov upoštevane v predlogu dogovora. Zato je predlog tak, da se družbeni dogovor o varstvu spomenikov in drugih obeležij socialistične revolucije sprejme in se za podpisnika določi predsednika občinske skupščine Viktorja fcaklja. [Hitreje donačrtov v. 2e sredi lanskega leta je občinska skupščina sprejela sklep, da je potrebno zagotoviti stalno aktivnost pri pripravi planskih dokumentov na vseh področjih in ravneh. To naj bi se zagotovilo v okviru delovne organizacije Lokalnvest s tem, da se ta ustrezno organizira in usposobi. V pogovorih s predstavniki delovne organizacije Lokainvest, so februarja letos dosegli soglasje, da postane Lokainvest koordinator pri zagotavljanju temeljne urbanistične dokumentacije, dolgoročno pa se zagotovi izdelava strokovnih osnov za planske dokumente za vsa področja v okviru skupne gorenjske organizacije. Občinska skupščina je bila sprotno seznanjena s problematiko izdelave urbanistične dokumentacije, ki jo je pripravljala pooblaščena organizacija ter s sklepi in stališči izvršnega sveta. Izvršni svet je ocenil, da je urbanistična dokumentacija, ki jo je pripravljala pooblaščena organizacija, nekvalitetna. Zato je moral iskati ponudbe drugod in se je odločil za prekinitev samoupravnega sporazuma s pooblaščeno strokovno organizacijo. Izvršni svet meni, da je predlagani koncept organiziranosti za opravljanje strokovnih zadev na področju družbenega planiranja na nivoju občine primeren in se bo prizadeval, da bo skladno s pozitiv« no zakonodajo takšno organiziranost zagotovil in se bo hkrati prizadeval tudi za izpolnitev določila družbenega dogovora o temeljih plana gorenjskih občin za obdobje 1981—1983 o ustanovitvi strokovne institucije za družbeno planiranje na regijski ravni. Vse te naloge bo izvršni svet zagotovil na dva načina: komite za družbeno planiranje in urejanje prostora in Izvršni svet bosta pripravila predloge za izdelavo urbanističnih načrtov ln sicer naj bi Urbanistični zavod PA Ljubljana do konca izdelal načrt za mesto Skofla Loka razvojni center Celje za Selško dolino, Urbanistični Inštitut Ljubljana za Poljansko dolino in Projektivni atelje Idrija za Ziri. Vse to delo je potrebno koordinirati in to naj prevzame Lokainvest, ki mora poskrbeti tudi, da bodo dokumenti pravočasno izdelani ln, da bodo pripravljeni kvalitetno. Poročilo o uresničevanj sklepov o izvršitvi sklepov 20. seje družbenopolitičnega zbora z dne S;J 10. seje zbora združenega dela in 9. seje zbora krajevnih z dne 10 12-1980, 8. skupnega zasedanja vseh zborov z dne HM 1. Izvleček sklepov iz 'zapisnika 20. seje družbeno^: , zbora z dne 8 12-1980, 10. seje zbora združenega dela in 9. sej^j krajevnih skupnosti z dne 10 12-1980 in 8. skupnega zasedanj -«---...... dne 24 12-1980 je bil posredovan članom predseduj sveta ter upravnim organom za seznanitev in ncpo^J ■ pripravljena, ker o tem ni dala svojih stališč interesna skupnost za nafto in plin. Predlog plana kadrov upravnih organov za sedanje srednjeročno obdobje je vezan na poprejšnjo uveljavitev nove organiziranosti, razen tega pa upravni organ meni, da ga ni potrebno preložiti v obravnavo skupščini. Predlog meril za delitev sredstev krajevnim skupnostim bo prišel na dnevni red skupščine v prvem tromesečju. Predlog odloka o kategorizaciji, upravljanju in uporabi javnih cest v občini Skofja Loka se bo sprejel skladno s sprejemom zakona o javnih cestah. Predlog odloka o novelaciji urbanističnega načrta Škofje Loke je vezan na javno razpravo in bo sprejet do poletja. Osnutek družbenega plana občine do leta 1985 bo predložen v obravnavo zborom v prvem tromesečju letos. Predlog odloka o zazidalnem načrtu »Nad Plevno« — sklep o javni razgrnitvi ni bil predložen izvršnemu svetu, pač pa je ta obravnaval strokovne osnove za izdelavo zazidalni!.* načrtov »Zakam-nitnik«, ki so bile razgrnjene skupno z novelacijo urbanističnega načrta mesta Skofja Loka. Predvideno je, da bo zazidalni načrt sprejet v tretjem tromesečju. Predlog odloka o zazidalnem načrtu šole in vrtca v Poljanah je bil umaknjen zaradi manjkajočih soglasij in nekaterih neusklajenosti. Statut skupnosti socialnega varstva Občinska skupnost socialnega varstva Skofja Loka je leta 1980 dostavila komisiji za samoupravne akte osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in osnutek statuta te skupnosti. Gre za uskladitev organizacije in samoupravnih splošnih aktov skupnosti z novim zakonom o skupnosti socialnega varstva. Skupnost socialnega varstva so ustanovile Občinska skupnost socialnega skrbstva, skupnost otroškega varstva, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — enota Skofja Loka, skupnost za zaposlovanje in stanovanjska skupnost Skofja Loka. Ustanovljena je bila z namenom, da delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori občinske skupščine. zborov z izv ršnega izvajanje. Nekateri sklepi so bili objavljeni tudi v Biltenu 1ND0K 2. Delegatski vprašanji delegata družbenopolitičnega zvezi s pozidavo kmetijskih zemljišč v Gorenji vasi in Jelovica Skofja Loka glede problematike prevozov delavcev sta bili posredovani izvršnemu svetu. 3. Predpisi — odlok o spremembi odloka o delni nadomestitvi sta občini Skofja Loka je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 27 80 — odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o pripravi I jetju družbenega plana za obdobje od leta 1981 do 1985 s se« dolgoročnega razvoja za občino Skofja Loka, — odlok o družbenem svetu za vprašanja prostora m okolja občine Skofja Loka z ugotovitvenim sklepom izvrši* o sprejemanju dogovora o oblikovanju družbenega sveta udeležencih, > — odlok o začasnem financiranju splošnih družbenik občine Skofja Loka za I. tromesečje 1981, — sklep o sestavi komiteja za družbeno planiranje in prostora, — odlok o podstanovalskih razmerjih, — odlok o zazidalnem načrtu Frankovo naselje I. faza — odlok o določitvi stopnje prispevka za financiranje nja in urejanja komunalnih objektov in naprav skupne ral? financiranje programa varstva pred požarom v občini «H: za leto 1981, — odlok o obveznem izločanju in plačevanju sredstev? nost, vzajemnost in razširjeno reprodukcijo v stanovanisi-darstvu za obdobje 1981—1985 ^'isKen so bili objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 29 80 — dogovor o temeljih družbenega plana občine Sknf;' obdobje 1981 do 1985, *ot,a — resolucija o izvajanju družbenega plana občine «v za obdobje 1981 do 1985 v letu 1981 sta bila objavljena v Uradnem vestniku Gorenjske, št 3 «i — odlok o določitvi prispevnih stopenj za uresničevan-mov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih Ji -,e občini Skofja Loka v obdobju 1981—1985 za leto 1981 ,; je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 4 81 4. Priznanja občine Skofja Loka za leto 1980 so bila slovesnosti ob občinskem prazniku 9. januarja 1981. 5. Osnutek sprememb iin dopolnitev statuta občine Sk je bil dan v javno razpravo, ki traja do konca februarja H'4 J 6. Osnutek odloka o proračunu občine Skofja Loka t» je bil dan v razpravo, ki je trajala do 15 1-1981. *4 7 Sklepi v zvezi z informacijo o izvajanju samoupravne*, zuma o medsebojnih razmerjih za organiziranje in vodenje S!.*! urbanistične službe so bili poslani Urbanističnemu zavodu ^**i i •_______ ..t..i;..'.,. 1 i 11 KI i'in:i tivnemu ateljeju Ljubljana. 8 Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na žbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnej a interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene obči LOKa še ni bil poslan v objavo, ker družbeni dogovor o skUh cene v občini Skofja Loka še ni bil sprejet pn vseh udeleh2ji 9 Sklepi o volitvah iin imenovanjih so bili izdani. Pozidava na Blai Pred delegate ponovno prihaja predlog odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju Blat v Gorenji vasi. Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združe? r "A J Obsežen načrt dela Občinska skupščina sprejema program del vsake pol leta. Tudi za letošnje polletje so obvestili vodje delegacij in konferenc delegacij TOZD in KS v občini, samoupravne skupnosti in druge organizacije, da sodelujejo pfi oblikovanju programa. Odzvale so se štiri samoupravne interesne skupnosti ter izvršni svet in upravni organi. Predlog programa predvideva, da bi v prvem polletju letos obravnavali kar 90 zadev. Med drugim bodo obravnavali merila za delitev sredstev za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti, poročilo o reorganizaciji samoupravnih interesnih skupnosti, obratovalni čas v trgovinah, politiko cen, vrste odlokov s področja davčne politike, gospodarjenje, novelacijo urbanističnega načrta mesta Škofje Loke, zazidalni načrt za Tehtnico, program porabe sredstev za intervencije v gospodarstvu, poročilo o izostankih z dela zaradi bolezni, zazidalni načrt za šolo in vrtec Poljane, kadrovsko politiko, uresničevanje programa razvoja kmetijstva in kmečkega turizma, problematiko bivše Tavčarjeve domačije na Visokem, zazidalni načrt nad Plevno, stanovanjsko cono Reteče in družbeno usmerjeno gradnjo v 2ireh, osnutek odloka o urbanističnem načrtu Selške in Poljanske doline, uvedbo uličnega sistema v Zireh in še vrsta drugih zadev, zlasti s področja gospodarstva. nega dela so o zadevi že na novembrski ozir^ brski seji, vendar je^'j umaknjena, drugič pa i!M ženega dela ni bil skC*| naj bi to pot o odloku nudbe in obogatitve izvenpenzionske ponudbe JERKO SLADOUEV iz Riviere Poreč — V sestavljeno organizacijo &#druženega dela Istra-Jadran sodi sedem delovnih organizacij: Umag, Poreč in Vrsar, Rovinj, Pula, Rabac, Riviera in Jadranka i Lošinj. V vsej sestavljeni organizaciji ii J* skupno dogovorjajo o propagandi, o "■kodaji, nabavi, naložbah ter o skupnih interesih, ki jih imajo delovne organizacije, tosfli delujejo na področju turističnega gospo-Trstva Prav tako pa se na območju Poreča Ittanavlja poslovno turistična skupnost, f! bo še bolj povezala turistično gospodar-~ '0 obale. ■ Turistična organizacija Riviera v Poreču, ^l^OUTTP — radna organizacija za ugostilo, turizam, trgovinu i proizvodnju — * ukvarja z gostinstvom in turizmom, trgo-">o in deloma industrijsko proizvodnjo, teto ustvari okoli 2 milijona in pol tu-jJJTOf/cnih nočitev, od tega milijon turističnih nočitev v kampih. Strukturo gostov predstavljajo v 25 odstotkih domači gostje in v 85 odstotkih tuji gosti. Delovna organizacija v 13 temeljnih organizacijah združenega dela zaposluje 2.200 ljudi in čez dve leti bodo slavili 30-letnico ustanovitve. Delovna organizacija se je poimenovala po hotelu Riviera, ki so ga odprli leta 1910. »V zadnjem času smo se zaradi želja gostov usmerili predvsem v aktivni počitek,« pravi pomočnik direktorja prodaje Jerko Sladoljev. »Razen tega imamo dovolj kongresnega turizma ter zdraviliškega turizma, gostom pa bi radi ponudili še ostale usluge tudi z bogatejšim programom v večernih urah, s paket aranžmaji ter nasploh s kvalitetnejšo dopolnilno ponudbo. Odločili smo se, da v avtokampih družine in organizacije združenega dela lahko preko zime pustijo svoje prikolice, razen tega pa ponujamo še druge ugodnosti. Zdaj je na področju Poreča odprtih naših pet hotelov s 1.600 posteljami in čeprav ni glavna sezona, so zelo dobro zasedeni. V hotelih Pical, Diamant, Neptun, Poreč, Motovun in v Istarskih Toplicah ponujajo penzione po zares dostopnih cenah, saj je na primer penzion v hotelu visoke kategorije okoli 260 dinarjev. Letos smo se odločili tudi, da gostom ponudimo polpen-zione, z zajtrkom in večerjo, kajti izkazalo se je, da je za takšno vrste ponudbe kar precejšnje povpraševanje. Ob tem pa se zavedamo, da se bo lahko povečala tudi izvenpenzionska potrošnja. V Poreču je osem turističnih agencij, ki ponujajo gostom tudi okoli 20 raznih izletov v okolico, zanimivih in privlačnih izletov, kjer je veliko dobre volje in dobrega počutja. Domače zanima Trst in Venecija, tujce pa predvsem Lipica in Postojnska jama. Letos pričakujemo po prvih podatkih zelo dobro turistično sezono. Za tuje goste smo zvišali cene v povprečju do 5 odstotkov, za domače goste pa so se cene dvignile za okoli 20 odstotkov. Prvi hotel Riviera, po katerem se imenuje delovna organizacija Načrtujemo, da bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju vložili v izven-penzionsko potrošnjo in v vse objekte, ki so potrebni za izboljšanje turistične ponudbe okoli 2 milijarde 6 in pot dinarjev, predvsem si želimo, da bi povečali Istarske Toplice, ki so praktično popolnoma zasedene 365 dni v letu. Prav gotovo so prav Istarske Toplice nekaj izjemnega v hrvaškem turizmu, saj takšne zasedenosti skoraj ni nikjer. Moramo pa ohraniti kvaliteto in zato pripravljamo, da jih bomo povečali za 150 postelj.« Poreč je izredno zanimivo obmorsko mestece in ima 70 kilometrov odlične obale in predstavlja najbolj poznano turistično območje na Jadranu. Razširja se od zahodne obale polotoka Istre do Umskega kanala. Številne turiste privlači predvsem izredno blaga klima in bogata vegetacija, prebivati in preživljati dopust na tem območju naše obale pa je lepo in prijetno tako poleti kot tudi pozimi. V hotelih so bazeni s toplo morsko vodo ter vse tisto, kar terja današnji gost, obilo možnosti pa nudi Poreč tudi za bivanje v apartmajih. S tem, ko bodo v Poreču še poskrbeli za dodatne naložbe in še bolj kvalitetno obogatili svojo ponudbo, bodo nedvomno privabili še več gostov — čeprav je tudi danes v Poreču kar težko dobiti prostor. V Rivieri se tega še kako zavedajo ... hoMstoturistiaoDpockjze^poi^fjgos^ BVETOVNOZNANI VRSAR oversada ni zaman privlačna in svetovno znana delovni turistični organizaciji Anita Vrsar že nekaj let osvečajo vso pozornost predvsem kvaliteti — Nista Jovolj le sonce in voda — Ogromne nove naložbe in >ričakovan dober obisk — Za naturizem vse večje inimanje Vrsar — Vrsar je izredno prijetno ob-jrsko mestece, z okoli 1200 prebivalci, testece, ki pa v glavni turistični sezoni tredno oživi. Delovna turistična organizama ROUT "Anita« Vrsar v svojem turistič-im kompleksu ponuja zmogljivosti za kar »000 turistov in lahko si je predstavljati, )liko dela, koliko novih objektov in koliko ostale turistične infrastrukture je treba, so gostje zadovoljni. Delovna turistična organizacija Anita razpolaga z zmogljivostmi v hotelih, v tu-ptfičnih naseljih, apartmajih, bungalovih, ajveč pa ima prostora v svetovno znanih jmpih, predvsem v Fontani in v Koversadi, „ letos slavi 20-letnico obstoja. Koversada Bži v izredno lepem naravnem ambientu in namenjena naturistom, ki se lahko opre-slijo za komfortne vila-bungalove s pol-»nzionom ali polnim penzionom ali za »artmaje z lastno kuhinjo. Za naturiste, kampiste, je namenjen velik moderno remljen kamp, ki šele danes, ko se pri- Odttcnl apartmaji v Koversadi pravlja na sprejem reke turistov, šele danes, ko je večinoma prazen, kaže, kako ogromne zmogljivosti ponuja. Šele danes, ko v njem ni turistov, se lahko vidi, kako odlično opremljen je in kako so znali v delovni organizaciji, ki ga upravlja, poskrbeti za zares dobro počutje. V tem naturističnem kompleksu najdemo več restavracij, trgovin, pošt, lekarno in vse tisto, kar turisti potrebujejo. Poskrbeli so za dovolj priključkov za elektriko, za zares dovolj sanitarij ter za možnosti vseh vrst rekreacije od smučanja na vodi, do tenisa in mini golfa. Vse to ogromno ponudbo so dopolnili tudi z novim naseljem Petalon, kjer so ob modernih vilah in bungalovih še restavracija, market, plesna terasa, taverna in ambulanta. Le za ilustracijo: tu imajo kar osem tenis igrišč. Fontana je nekoliko manjši kamp, vendar tudi odlično opremljen in sprejme 9.000 ljudi. Zmogljivosti je še vedno premalo »Lani smo imeli milijon in pol turističnih nočitev,« pravi pomočnik generalnega direktorja Zdenko Tomčič,« ali za 14 odstotkov več v primerjavi z letom prej. Da bo primerjava lažja: Poreč, denimo, ima 6 milijonov in pol nočitev in je ustvaril lani za 11 odstotkov več nočitev. Z lansko sezono smo bili zadovoljni, dosegli smo za 55 odstotkov večji prihodek, dohodek pa je porasel za 50 odstotkov. Pri nas smo znatno povečali osebne dohodke, za 42 odstotkov in tako nimamo težav s fluktuacijo kadra, čeprav bi lahko nastale zares velike težave, saj moramo v sezoni zaposliti okoli 800 honorarnih delavcev. V Aniti pa nas je okoli 400 redno zaposlenih. Lanska sezona je minila dobro, nekaj težav smo imeli — tako kot povsod drugod — s preskrbo, ko je v določenih obdobjih primanjkovalo ali mesa ali drugih izdelkov. Pri nas niso sicer nastali neki večji problemi, saj je bilo znano, da je bilo Primorje bolje oskrbljeno kot notranjost, vendarle pa bi bilo le bolje, ko teh problemov ne bi bilo. Ko pride glavna sezona, bi lahko sprejeli še več gostov in tedaj nam je žal, da nimamo še večjih zmogljivosti. Vendar pa nas kot povsod drugod tarejo težave, ko turistično gospodarstvo še ni tako akumulativno, da bi več gradilo in zares temeljito poskrbelo za izvenpenzionsko potrošnjo. Pri nas je problem z vodo, ki je povrh vsega še zelo draga, radi pa bi kvalitetno obogatili pač vso turistično ponudbo z boljšo infrastrukturo.« V Vrsarju vsaj težav s kadrom nimajo, kajti bolj kot kjerkoli se zavedajo, da je dobro stimuliranje in nagrajevanje po delu prav gotovo osnova kvalitetnega dela in odnosa do gosta. Pri tem bi bili lahko za zgled, saj so resnično uvedli sistem, ki dobro delo še posebej nagrajuje. Nove naložbe »Gostje v naših objektih so večinoma Nemci, okoli 45 odstotkov,« nadaljuje Zdenko Tomčič,« sledijo Avstrijci, Angleži, Italijani, domačih gostov pa je okoli 9 odstotkov. Skoraj polovica naših zmogljivosti je namenjenih naturistom in prav v tem — v nadaljnjem razvoju naturizma — imamo v Jugoslaviji še odlične možnosti. Za naturizem je v tujini izredno in iz leta v leto večje zanimanje, le da smo pri nas še vse preveč togi in tega zanimanja še ne znamo izkoristiti. Za letošnjo turistično sezono smo se začeli pripravljati že zelo zgodaj in naše priprave lahko razdelimo v več delov: v program vzdrževanja naših turističnih objektov, v nove naložbe ter v priprave na obeležitev pomembnega delovnega jubileja: 20-letnico Koversade. Za boljšo kvaliteto in boljšo turistično ponudbo smo že vložili okoli 30 milijonov dinarjev, intenzivno pa se pripravljamo, da bo 20-letnica tudi leto kvalitete. Za letošnjo sezono smo nasploh planirali okoli 160 milijonov dinarjev, ki bi jih vložili v nadaljnjo izgradnjo turistične ponudbe. Tako predvidevamo v avtokampu gradnjo trgovine, restavracije in slaščičarne, adaptacijo restavracije Anita v smislu samopostrežnega principa, gradnjo snack bara v Fontani, več športnih igrišč in drugih objektov. Vse bolj prehajamo tudi na samopostrežni princip, saj je delavce, sezonce, težko dobiti. Pri nas pa jih potrebujemo kar 800! Za delovno silo smo v dogovoru z Osijekom in Bačko Palanko. Menimo, da bo tudi v letošnji sezoni obisk kar precejšen, vsaj angleško tržišče se je za naše zmogljivosti izredno zanimalo. Bolj težko je napovedovati za nemško tržišče in za avstrijsko tržišče, a ocenjujemo, da bo obiska dovolj. Cene smo za zunanje goste povečali od 4 do 5 odstotkov, cene za domače goste pa so zaradi znanih vzrokov hudo poskočile, tudi do 50 odstotkov. Realno povečanje za domače goste bo v naših turističnih zmogljivostih okoli 30 odstotkov. Če lahko rečemo vnaprej: obiska bo dovolj, iztržka pa velikega ne pričakujemo. Obeta se nam precej zahtevna in »težka« sezona, v kateri prav velikega finančnega učinka pač ne bo.« V Aniti so dobri turistični gospodarji, z zdravim pogledom na razmere, gospodarji, ki se zavedajo, da je v izpopolnitvi turistične ponudbe in v usmeritvi predvsem v kvaliteto njihova nadaljnja turistična prihodnost. Že do zdaj so kar največ pozornosti posvetili predvsem željam in zahtevam gostov in tako postali svetovno znani, dobro obiskani in vsako leto izredno zaželeni. Ob takšni usmeritvi in politiki pa se jim obeta tudi v prihodnje odličen uspeh . . . DROGA Z NOVOSTMI NA TRŽIŠČU več v Italijo po riž — I »J PREHRAMBENA INDUSTRIJA n.e*I.AS» Droge je boljši V portoroški Drogi se dosledno držijo gesla: naravna bogastva za naravne prehrambene izdelke — Novi proizvodi: začimbe in riž, ki bo bel in okusen kot italijanski — Novo družinsko pakiranje čajev in mešanica KOKO za piščančje meso Delovna organizacija Droga Portorož, ki sodi skupaj s Kolinsko, Medexom, Pivovarno Laško, Talisom ln Univitom v sestavljeno organizacijo, danes zaposluje 2.400 delavcev v desetih temeljnih organizacijah združenega dela. Ukvarja se s predelavo hrane, kmetijstvom, ribištvom in trgovino ter sodi med pomembne živilsko-predelovalne delovne organizacije v Sloveniji, s tem, da si vedno znova utrjuje ugled in sloves po vsej Jugoslaviji in izven nje. Portoroška Droga pošilja na tržišče skoraj 300 različnih proizvodov, ki jih proizvajajo, zbirajo, predelujejo in embalirajo v temeljnih organizacijah: od ribjih konzerv, čajev, začimb, različnih juh, kave — Bar-caffe in Turcaffe — napitkov, instant proizvodov do znane polente in ajdovih žgan-cev. Iz piranskih solin so tovorili sol že pred častitljivimi 700 leti in Droga je z današnjo proizvodnjo soli dostojen naslednik. A ne le pri proizvodnji soli, z velikimi napori, odrekanji, z delovno vztrajnostjo so uvedli najboljšo tehnologijo in tako uspeli tržišču ponuditi zares kvalitetne proizvode. Še posebej to velja prav za začimbe, saj so v Drogi spoznali, da je učinkovitost začimb odvisna prav od pravilne predelave, da pri sušenju ne izhlapijo eterična olja in da se pri mletju snov zaradi toplote kemično ne spremeni. Droga iz Portoroža združuje stoletne izkušnje, naravna bogastva in moderno tehnologijo, ki je zahtevala posebne mline, ki so edini v naši državi. S posebnim postopkom popolnoma preprečijo izgubo eteričnih olj in njihovo oksidacijo. Za Drogine začimbe prej ali slej velja eno samo geslo: naravna bogastva za naravne prehrambene izdelke! NAJVEČJI IZVOZNIKI ZELIŠČ v,- V^d0,ma|a v vsaki slovenski in jugoslo- *Uhmii SO še kako cenjeni razni urogtni čaji — s pripravo čajev se ukvarja- jo že 25 let. Pripravljajo 14 različnih vrst čajev, na prvem mestu pa sta kamilični in šipkov čaj, klasično pakirana ali v filterskih vrečkah. Teh je bilo že doslej v vsaki škatli po 25 — pet več, kot je pravilo za te vrste izdelka. Odslej pa bo na tržišču dovolj družinsko pakiranih 1i\\er čajev — sipek in kamilica — s 50 vrečkami, cena pa bo za 20 odstotkov nižja. Med novostmi, ki jih pripravljajo v Drogi pa je tudi mešanica začimb KOKO, začimbe za piščančje meso, česar se bo razveselila vsaka gospodinja, saj poslej mesu za dober okus ne bo razen začimbe KOKO treba ničesar več dodajati. Droga izredno veliko izvaža in tako namenja predvsem gobje proizvode domala povsem za izvoz. Odkupne postaje za gobe in tudi za zelišča — sodijo med največje izvoznike zelišč — imajo po vsej Jugoslaviji in zunanje zahodno tržišče je temu izvozu izredno naklonjeno. Ob tem pa so zaradi proizvodnje kave in začimb, ki jih v Jugoslaviji ni, precej vezani tudi na uvoz. Kljub nekaterim uvoznim težavam pa jim uspe proizvode redno pošiljati na jugoslovansko tržišče, v vse republike in s kavo Barcaffe so izredno prodrli. Prav ta Drogina kava je zaradi svoje kvalitete in odlične arome že devetkrat zapovrstjo osvo\i\a z\ato medaljo na zagrebškem velesejmu. VEČ NALOŽB V MODERNIZACIJO RIBIŠTVA Droga z začimbami oskrbuje od 40 do 50 odstotkov jugoslovanskega tržišča ter mesno predelovalno industrijo, prav zato, ker so začimbe »naravne« in pravilno predelane. Modernizacija v predelavo se bogato obrestuje: izguba eteričnih olj pri Dro-ginih začimbah je, denimo, le 5 odstotkov, medtem ko je pri klasičnem mletju ta izguba lahko celo do 50 odstotkov. In če so začimbe dobre, če so učinkovite, potem niso le za okus pri hrani, temveč za pomoč pri V Jugoslaviji ulovimo komaj desetino toliko rib kot Italijani v Jadranu in sicer 35.000 ton, medtem ko italijanski ulov znaša 300.000 ton. Italijanski ulov se je močno povečal v zadnjih petih letih, ko so uvedli industrijski način ribolova z novo tehnologijo. V Sloveniji pojemo le 1,2 kilograma rib na prebivalca, v Avstriji znaša potrošnja rib 5 kilogramov, v \ta\i\i pa 9 kilogramov. V Drogi poleg ribjih konzerv predvidevajo še proizvodnjo pakirane očiščene ribe, tlletlrane, panirane ali na drug način pripravljene ribe, za obrate družbene prehrane, gostinstva in gospodinjstva. Pripravljajo tudi proizvodnjo manlrane ribe in ribjih solat ter polprlpravljenlh in pripravljenih ribjih jedi. prenekateri težavi, ki se loti in dobrega počutja. Ze nekaj zadnjih desetletij dernizacijo ribištva domala p*-nemarjali in danes se že poj« težave. Prav zato v Drogi niso rok in so — čeprav z velikimi i čeli z obnovo ribištva, tudi s da bi dobili več sodobnejših in opreme. Ob tem pa niso poii na kadre ter so vsem, ki jih poWJ^ zanima in veseli, namenili jj^j nasploh ponudili izredno dobre | lanja. Danes 22 ladij ulovi letno ton morskih rib, vsekakor pa so r izredne in tovrstna proizvodnja tj veliko prihodnost. Še posebej. bolj zavedali, kako zdrava je nV popestri vsakdanji jedilnik; če bc*] prehrambene navade vendarle preusmerili v bolj zdravo in bolj kon Droga pa ima poleg modeme bistva v načrtu še izgradnjo solin; kolektiv namenil že precejšnja i Proizvodnja soli se stoletja ^ spremenila, veliko je še ročnegj^ delava pa odvisna od vremena črtujejo tovarno soli, kjer bi 100.000 ton visoko kvalitetne soli Tako gospodarijo v porton&j nenehno si prizadevajo, da bi t, tehnologijo in modernizacijo . nasploh dosegli visoko kvaliteto-pri tem pa ohranili vso naravi kvalitetno in zdravo vsebino. Mo^. ostalih novosti za nas še kako tudi to, da prihaja Droga na 0 enim novim proizvodom: z riienu vsem enakovreden italijanskem.,1 smo se vsaj po riž Še vedno preko meje, zdaj ga bomo lahko u. mači trgovini. INSTANT riž j« J* Makedoniji in sodi med naj, riž v Evropi, a naša tehnologu?1 odvzame vso pravo vrednost v bodo predelovali po italijanski in bo tako natančno tak kot tisti v t Torej ponovna potrditev r>J~| nehno stremi za novimi ta jJM tetnimi dosežki v proizvodnji?*] hrane ter pošilja na tržišče probL? cenjeni v slehernem gospodinja^* Istraturist s kvalitetno ponudbo sobe, ki se že obrestujejo Umag — Največje mesto občine Buje je Umag, svojevrstno zaradi svojega položaja in turističnega gospodarstva. Na leto ima to mesto z okolico kar 240 sončnih dni in zato se upravičeno uvršča med najbolj sončne predele Evrope. Zaradi takšnega podnebja se je turistično gospodarstvo lahko dobro razvilo in danes je Umag moderno letovišče z najrazličnejšimi 'objekti, ki lahko dnevno sprejmejo 30.000 gostov v turističnih naseljih Punta, Stella Maris, Katoro, Savudrija in Kanegra. Ob obali, ki je dolga 20 kilometrov, je dovolj hotelov, apartmajev, bungalovov, restavracij, kam-pov, plaž, med njimi tudi FKK plaža, športnih objektov, zabavnih centrov in vseh drugih objektov, ki jih zahteva današnji turist. Delovna organizacija Istraturist ima hotele od Savudrije do Novigrada. Njihova novejša naložba je Kanegra, v kateri so zgradili več bungalovov, sicer pa Istraturist razpolaga z 10.000 posteljami v raznih objektih in z okoli 23.000 mesti v urejenih kampih. V Istraturistu, kjer so prepričani, da je bodočnost turistične ponudbe predvsem v ponudbi bungalovov, niso odlašali in se je že začela gradnja v Savudriji, kjer bo do sezone nared v vilah 316 ležišč — vile pa so apartmaji za 3 do šest oseb. Lani so v delovni organizaciji zabeležili skoraj 2 milijona nočitev. Predvsem je porasel inozemski promet in je bilo tako lani za njihove hotele precejšnje povpraševanje. Struktura gostov se giblje tako, da imajo 80 odstotkov tujih in 20 odstotkov domačih gostov. Tudi za letos pričakujejo dobro sezono in znatno več gostov kot minula leta. Gostje, ki se mudijo v Umagu in njegovi okolici, še posebno radi povprašujejo po zasebnih sobah, saj so prav vanje v Istraturistu precej vlagali in jih danes ponujajo odličnih kvalitet. Cene Povsod v Istri so se delovn organizacije dogovorile za cen«' storitev v letošnji poletni sei0iv* torej dogovorjene, možna so le stopanja. Cene so občutno nižje v in po njej, medtem ko bodo h goste v sezoni za več deset odst * Zdaj, v predsezoni pa je polni PO K USNJA DOBRIH VIN — Minuli teden so se v Bohinju, v hotelu Zlatorog, srečali predstavniki nekaterih delovnih in temeljnih organizacij Slovenije in Hrvatske, da bi predstavili svoje proizvode. Kot gostje so se s svojimi odličnimi in priznanimi vini izkazali predvsem predstavniki PIK iz Umaga, delovne organizacije, ki se ukvarja prvenstveno z vinogradništvom in sadjarstvom. Lani so prav v Umagu odprli novo in sodobno vinsko klet evropskih kvalitet Sicer pa ima samo PIK skupaj 5.000 hektarov obdelovalnih površin. Pokušnja je odlično uspela, ob tej priložnosti pa so se predstavniki skupščine občine Radovljica — ki je pobratena z občino Buje — dogovorili o nadaljnjem sodelovanju obeh občin. 1*J osebo v hotelu A kategorije od dinarjev, v hotelu B kategorije 04 250 dinarjev. Vse to velja za leto« treh dni, otroci imajo popust, pravi pine. V sezoni pa bodo cene precej, napovedujejo, da bodo veljali p*^ domače goste v hotelih od 500 d« 1 narjev in bodo tako najbrž postali ljubljeni bungalovi ter kampi. & pa so potrebne rezervacije in je U da se že zdaj odločite in povpr prostih posteljah v agencijah in organizacijah Istre. Istra vabi - Istra vas pričakuje Istra vabi Istra vas pričakuje Istra vabi - Istra vas pri«