Listek.
121
prilike celi praznik — praznovati"; na isti strdni: . . . „pri tem mislite na lučice, ki so se negdaj od naših starišev za nas v veselje užigale"; na str. 37. . . . ,,Bil je od faranov, kakor oče češčen" ; na str. 38. . . . „Tu in tam se vidi luč okrožena množice ljudi, ki se bližajo . . ."; na str. 39. . . . ,,Sv. maše v raznih cerkvah so nam storile skoraj celo noč živo"; na str. 41. . . . ,,in storim najboljše sklepe"; na str. 43. . . . ,,Moj vstop je pretrgal ta mični prizor"; na str. 43. . . . ,,In takoj zaori od nježnih otroških glaskov lepo prednašano petje."
Dov61j! In kaj takega se celo hvali, izrecno hvali pri nas! Izpisati bi morali vso knjigo, ako bi hoteli navesti obile napake. Vender si ne moremo kaj, da ne bi izpisali še stavka na strani 11. Pisatelj ondu pripoveduje o delclici, potujoči z bolnim očetom po snežni cesti. Hipoma se zgrudi oče na tla, kri se mu vlije, deldica pa poklekue poleg očeta in moli: ,,0 Jezus, moje usmiljenje! Tolikokrat si mi vže pomagal, pomagaj mi še danes. Molila bodem za paganske otročiče in ti nosila denarjev za-nje." Tak d n mislila in ni mogla moliti deldica poleg umirajočega očeta, saj v tem hipu izvestno ni mislila na — paganske otročiče! Vse to je skrajno pretirano! —- Mimogrede' omenjamo, da se nam zdi francoski vzklik na str. 32. ,,C'est curieux" popolnoma odveč (sicer se pa to tudi ne pravi ,,bodite srčni", kakor prelaga pisatelj, nego ,,to je čudno") ; takisto nepotrebni so latinski stavki, in ako se že navajajo, dodaj se jim vsaj točen prevod. Sploh mislimo, da so posamični stavki v tej knjižici neumevni, in to je nje najhujša hiba! Otrok mora zlahka razumeti sam, kar bere; sicer mu povest ne koristi nič, nego le dolgočasi ga, in bodisi še takd lepa, še toli poučna! Od nas pa tudi ne more zahtevati nihče, da bi stali za čitajočim otrokom in mu na vsaki strdni razlagali nejasne stavke, nego dolžnost pisateljeva je, da piše točno, da piše preprosto in končno tudi, da piše pravilno. Kakor v premnogih spisih za mladino, pogrešamo tudi v tej knjižici teh svojstev, in zategadelj ne bode do cela dosegla namena svojega. — Upajmo, da se bode g. pisatelj oziral na ta splošna pravila, ako kdaj izdž drugo knjižico takih povestij.   —
Obča biblijografija. Obča knjigarska zaveza je poverila knjigarno delniške tiskarne v Zagrebu, da za občo bibliografijo dobiva vse knjige in časopise, kar jih izhaja v hrvaškem, srbskem, slovenskem in bolgarskem jeziku. Ta biblijografija se priobčuje vsak teden v knjigarskem glasilu, in tako se precej zvi v književnih krogih, kaj je izšlo novega in v katerem jeziku. Naprošeni so torej vsi založniki in pisatelji, da vsakega dotiskanega dela svojega pošljejo po jeden iztis z naznačeno ceno knjigarni delničarske tiskarne, katera ga bode plačala ali pa vrnila, ko ga oglasi. Časopisov se pošiljaj  samd prva številka.
»Brivec« se imenuje nov šaljiv list, ki je začel letos izhajati v Dolenčevi tiskarni v Trstu vsako drugo in zadnjo soboto meseca.   Cena mu je  1  gld. 80 kr. za vse leto.
Nova tiskarna. Gospod Dragotin Hribar, večletni vodja »Narodne Tiskarne«, odprl je v Celji novo  društveno tiskarno, katero priporočamo zlasti štajerskim Slovencem.
Slovenske učne knjige za ljudske, obrtne in srednje šole. V poslednjem zasedanji deželnega zbora kranjskega je poročal deželni odbor (poročevalec dr. Vošnfak) o tem vprašanji, ki je toli važno za razvoj slovenskega šolstva in nasvetoval, da se iz deželnega zaklada podpira izdavanje šolskih knjig, katere so še potrebne za slovenske ljudske, obrtne in srednje šole. Deželnega odbora poročilo navaja, da se je deželni zbor že večkrat bavil z vprašanjem o sloveuskih učnih knjigah. Bodi to poročilo navedeno v poglavitnih točkah.
Ko se je z ministerskim ukazom leta 1871. uvedel slovenski jezik kot učni jezik za nekatere učne predmete na nižjih razredih   gimnazij v Ljubljani,   Novem   Mestu  in v