366
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. •— Včeraj se je začel zopet državni zbor. Ministerstvo vendar še ni propalo, kakor je nemška koterija že skozi 14 dni prerokovala. Osoda njegova se bode odločila — ako ni že zdaj odločena — v adresni debati. Rekli smo: „ako ni že zdaj odločena", kajti poslanci tirolski, vorarlberški, kranjski, dalmatinski, bukovinski in sploh tisti, ki delajo tako imenovano „desno središče" v državnem zboru, so nameravali v prvem svojem shodu skleniti to, da resno vprašajo ministra Potockega za program njegov. Meglenemu stanju mora enkrat konec biti, in „dobra volja" pomiriti večino avstrijskih narodov mora se pokazati v djanji. Z absolutizmom strašiti narode, ne pomaga nič; vsaj imamo parlamentarni absolutizem, kterega smo od leta 1861. do grla siti. Ce, kakor se bere, vzdignejo spet Schmerlinga iz groba, naj ga; Slovani in vsi drugi narodi, ki nemški kliki nočejo hlapci biti v Avstriji, bodo strpeli tudi še Schmerlinga, Giskro in vso koterijo, ki je že enkrat Avstrijo tirala do propada! „Ne udajmo se!" — je klic pravih avstrijskih, a ne pruskih narodov — dokler se jim ne za-leskeče zarja z napisom:  pravica vsem narodom!
Cesko. — Zmaga Slovanov pri volitvah za državni zbor v mestnih in kmečkih občinah^je sijajna. Enoglasno ali z veliko večino so zmagali Cehi; počepali pa so kandidatje „liberalci" tako, da so v nemških krajih vjeli v vsem  skupaj le 17 poslancev,   tedaj   za
22 manj kakor so jih poprej imeli v dunajskem državnem zboru, kjer so jih šteli 39. Mala kopica nemških ustavovercev pride tedaj v državni zbor, vendar je zadostno, da zagrizeni Nemci dobijo po njih večino* Al kako bode pemska dežela po njih zastopana? Prav tako, kakor če bi 1 ali 2 nemška Kočevarja zastopala slovensko kranjsko deželo! — Včeraj so volili veliki posestniki; izid teh posebno važnih volitev nam kaže telegram iz Dunaja.
Iz francosko-pruskega bojišča. S primirjem, to je, da bi se za 25 dni ustavil boj, ni nič; pruska vlada ni hotela dovoliti, da bi se bil Pariz smel med tem časom oskrbeti z živežem; — brez tega dovoljenja pa francoska vlada ni hotela in ni mogla sprejeti pri-mirja, ki bi bil le pruski vojski na dobro, francoski pa v pogubo. Siloviti boj se tedaj začne zdaj. Trochu, poveljnik Pariza in glavar vlade, je tedaj ukazal, da vsi moški v Parizu od 20. do 40. leta morajo prijeti za orožje, mesto pa se neprenehoma v trden tabor predeluje. Pošteni Trochu je bil v dvojni nevarnosti; od zunaj stoji morivni Nemec, znotraj pa rogovili drhal „rdeče" (krvoločne) republike. Notranjih sovražnikov se je osvobodil s tem , da je dal glasovati: ali imajo Parižani zaupanje do sedanje vlade ali ne? — in čez 500.000 glasov je odgovorilo: da! — in le kakih 50.000, da ne. Kar svet pomni, ni bilo takega grozovitega mesarjenja, kakor je to, ki se bode zdaj pričelo pred Parizom.