Izhaja mk četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 /6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI
Posamezna štev. 70.— lir
NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b>s SETTIMANALE
ŠT. 787
TRST, ČETRTEK 9. APRILA 1970, GORICA
LET. XJX.
N/fcivilizacijo! VOLITVE - 7. JUNIJA
Egidij Vršaj
»V imenu človečnosti se obračam s pozivom na gvatemaltsko ljudstvo, naj pozabi no tranje politične spore ter naj prispeva k za ščiti življenja nedolžnega diplomata. Sklicujem se na razumevanje vseh zainteresiranih, naj ščitijo dostojanstvo človeka in pravico do svobode osebnosti ter naj ne spravljajo v nevarnost odnosov med državami z nastopi, ki motijo in zastrupljajo miroljubne stike med na rodi.
To je bila zadnja prošnja konclerja Brandta tako levičarskim gverilcem kot vladi v Gvatemali, da ne bi prišlo do usmrtitve zahodno-nemškega veleposlanika Von Spretija. Kljub posredovanjem Brandta, apostolskega nucija in celotnega diplomatskega zbora v Gvatemali ter Mednarodnega Rdečega križa je bil Von Spreti v noči od nedelje na ponedeljek po našem času umorjen.
Brandt je takoj poudaril bistvo tragedije, to je, da gre za podel umor, ter da bodo takšna teroristična dejanja močno ovirala sodelovanje med narodi, če terorizma ne bodo zatrli.
Ugrabitve diplomatov so postale takore-koč glavna taktika gverilcev v Latinski Ameriki, da ustvarjajo težave tamkajšnjim režimom s poskusom, da jih zrušijo. Zdi se, da so ugrabitve spodrinile s prvega mesta preusmeritve letal, s katerimi si skušajo skrajneži delati reklamo v svetu- Iz krajevnih konfliktov skušajo ustvarjati mednarodne škandale ter so zaradi tega cilj njihovih udarov ravno predvsem mednarodne komunikacije, v katerih igrata važno vlogo tako civilno letalstvo kot diplomatska služba. Do’kler so pogajanja in stiki med narodi, kar je naloga diplomatov, imamo mir,- ko so stiki presejani, smo na robu prepada ali že v vojni- Podobno vlogo igra civilno letalstvo, ki krepi turizem ter medsebojno spoznavanje in sodelovanje med narodi vseh petih celin.
Zaradi tega so preusmeritve letal in ugrabitve nedolžnih ljudi atentat na človečnost in civilizacijo sodobnega sveta. To potrjuje tudi dejstvo, da prihaja do preusmeritev v vsakovrstnih državah; diplomate tako zahodnih kot vzhodnih držav pa ugrabljajo skrajneži, ki pripadajo tako levici kot desnici.
V	Gvatemali so teroristi v nasprotju s teorijo Che Guevare, da je treba razviti revolucijo med ljudstvom na podeželju, prenesli gverilo v mesta. Doslej so ubili že dva tuja diplomata: poleg Von Spretija so avgusta 1968 levičarski teroristi umorili ameriškega veleposlanika Gordona Meina. Januarja istega leta sta bila ubita ameriški pomorski ataše in poveljnik skupine ameriških vojaških svetovavcev.
Po drugi strani so desničarski teroristi v Argentini skušali ugrabiti sovjetskega diplomata
(dalje na 3. strani)
Ministrski predsednik Mariano Riunor je v torek, 7. t. m., predstavil rimskemu parlamentu novo levosredinsko koalicijsko vlado. V senatu in poslanski zbornici poteka sedaj razprava o zaupnici novi vladi, vendar je izid glasovanj že vnaprej znan, ker vlada lahko računa na podporo krepke večine, ki jo sestavljajo demokristjanski, socialistični, socialdemokratski in republikanski parlamentarci.
Vladna kriza je trajala dva meseca, kajti prejšnja enostrankarska demokristjanska vlada je odstopila 7. februarja.
Predsednik Rumor je v svojem programskem govoru priznal, da preživlja celotna italijanska družba hudo krizo. Prav to dejstvo pa zahteva, da politične sile poskrbe, da dobi država vlado, ki bo uživala čimširšo podporo ljudskihmnožic in bo zato učinkovita v svojem delovanju.
Program nove vlade obsega štiri bistvene
točke: 1. ustanovitev dežel z navadnim statutom; 2. sestavo drugega petletnega gospodarskega načrta; 3. pozitivni odgovor na zahtevo sindikatov, mladine in kulturnih skupin po večji soudeležbi pri določevanju splošnih političnih in družbenih smernic; 4. določitev nove poti v politiki Evropske skupnosti.
Nova vlada meni, da je ustanovitev dežel izredno pomembno politično dejanje. V ta namen je vlada sklenila, da bodo volitve deželnih svetov 7. junija, čeprav še ni dokončno izglasovan finančni zakon. Istega dne bodo tudi občinske in pokrajinske volitve v tistih občinah in pokrajinah, kjer je posameznim upravnim organom že lansko jesen potekel mandat, oziroma jim poteče letos.
Kar zadeva Tržaško, bodo volitve v občinah Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje, na vsem tržaškem področju pa bodo pokrajinske volitve.
Stane Kavčič: 990 poteh In razpotjih socialistične družbe"
V	naši zadnji, velikonočni številki smo zapisali, v članku »Politično dogajanje v Jugoslaviji« med drugim tudi naslednje: »Bodoče vodstvo jugoslovanske politike, na splošno, slovenske... pa še posebej se bo izoblikovalo, kot vse kaže, iz tistih elementov v ZKJ, ki so danes nosivci gospodarske reforme in demokratizacije... V Sloveniji se je ustvarilo težišče te politične moči okrog sedanjega političnega vodstva, katerega najizrazitejši predstavnik je Stane Kavčič. O-krog tega političnega centra se je zbrala vsa tista slovenska politična plast znotraj in zunaj ZKS, ki ji je do učinkovitosti, modernosti in avtonomnosti vsega javnega življenja v Sloveniji in ki res čuti politično odgovornost.«
Stane Kavčič je zdaj objavil v zadnji sobotni številki dnevnika »Delo«, že prej pa v reviji »Teorija in praksa«, izredno zanimiv članek ali bolje politični esej, ki odločno potrjuje pravilnost te naše presoje. Članek ima naslov »Pota in razpotja socialistične družbe« in v njem nakazuje smer razvoja slovenske socialistične družbe v bodočnosti. Značilen za Kavčičevo mišljenje, kot se izraža v tem njegovem članku, je izreden čut za duhovne in kulturne kvalitete. Zapisal je med drugim:
»Očitno je, da se zlasti glede duhovnega razvoja in glede moralno-duhovnega obraza našega bodočega socializma odpirata pred nami dve možnosti oziroma dve poti. Ali bomo ob večji materialni blaginji krenili zgolj v nekakšno moderno civilizacijo, bolj ali manj podobno duhovni podobi človeka, kakršno vidimo v sodobnih, industrijsko razvi-
tih deželah sveta, ali pa bomo ob višji materialni podlagi — še bolje rečeno — na njej postopoma prehajali v novo stanje duha, človečnosti, demokracije in medsebojnih človeških odnosov. Seveda, za nas pride v poštev samo ta druga pot, čeprav pa ni nikjer zapisano ali zagotovljeno, da se nam vsiljuje že sama po sebi. Bili bi slepi in iahkomiselni, če ne bi videli in zaznamovali že zdaj nekih izkušnjav in nevarnosti, ki bi lahko zvodenile ali celo deformirale resnično človeške kvalitete idealov socializma ter nove in boljše družbe.«
Na drugem mestu piše: »Ni dvoma, da so oblike in metode zasužnjevanja človekovega duha v revščini lahko različne od oblik in metod, ki bi ga utegnile zasužnjevati in utesnjevati v bogatejšem socialističnem svetu. Znana resnica, da človek ne živi samo od kruha, se lahko kaže drugače pri tristo kakor pa pri dva tisoč dolarjih narodnega dohodka na prebivavca. Toda vendar odtujevanje, zasužnjevanje in omejevanje človekovega duha in svobode njegove osebnosti lahko ostanejo prej ko slej žalostno dejstvo in nimajo s pravimi cilji socializma ničesar skupnega. Zgolj poveličevanje materialnega, zgolj zaupanje, da višja materialna raven vsepovsod, v vsakem primeru in v vseh vprašanjih pomeni že tudi višjo raven duhovnega in človeškega, torej ne vzdrži kritike... Dosedanje izkušnje socialističnih družb kakor tudi mnoge značilnosti sodobnih kapitalističnih sistemov nam konkretno potrjujejo to dejstvo.«
Spet drugje naglaša: »In če bi se ozrli po
(Nadalj. na 2. strani)
90 poteh in razpotjih socialistične družbe9
; Nadaljevanje s I. strani) pozitivnih prvinah sedanje in prihodnje podobe človeka, naše družbe in socializma na tej stopnji, bi na prvo mesto postavili svobodo duha. še tako velik materialni napredek socializma, še tako dobra« politična situacija« ne bosta mogla prodreti v najbolj skrite globine človeške osebnosti in osvobajati človeka njegove odtujenosti, če ne bodo odprta široka prostranstva ustvarjalnemu in svobodnemu duhu, ustvarjalnemu in svobodnemu, seveda, za graditev novega sveta in novih družbenih odnosov, vštevši pravico do zmot in napak. Ni socializma brez demokracije in ni demokracije brez ozračja, v katerem se duh ustvarjalne osebnosti ne bo čutil pritisnjenega in utesnjenega... Vsega tega pa ni in ne more biti brez strpnosti, brez spoštovanja in kulturnega odnosa do osebnosti in do njenih mnenj. Samo neodvisne in ustvarjalne osebnosti so lahko tudi do kraja prežete z globoko vero v človeka, v njegov napredek in v njegovo človečnost.«
»Bilo bi nesmiselno iti v boj zoper stvari, zoper materialni napredek,« piše dalje Kavčič. »Ni mogoče sprejeti teze, da je tisti, ki ima več, in čeprav si je to več pridobil s svojim delom, že moralno in politično sumljiv in da je revščina najbolj krepostna lastnost človeka. Osebno lastnino si je treba pridobiti z delom, hkrati pa jo podrediti duhovni podobi človeka. Stvari morajo biti sluga človeku, ne pa narobe. Vrednost človeka naj se meri po tem, kar človek je, kakšna je njegova osebnost, in ne po tem, kaj ima in s čim razpolaga.«
Kavčič pa je zapisal tudi tole: »Posebno pozornost zasluži pojem nacionalne zavesti in občutja nacionalne suverenosti in možnosti za njeno popolno uveljavljanje in izpopolnjevanje ob istočasnem razumevanju enakih pravic in možnosti vseh drugih narodov v Jugoslaviji in tudi v svetu, kar je bistvo sodobnega internacionalizma.«
Svoj članek zaključuje Kavčič z besedami: »Politična površnost, sektaštvo, preživele sheme in mehanične formule ne ustvarjajo ozračja, v katerem bi cvetel sproščen in tehten dialog o vseh teh, včasih celo kočljivih zadevah. Brez njega pa ni razčiščeva-
V	evropskem tisku se pojavljajo zadnji čas zaskrbljeni članki o načrtih sovjetskih tehnikov, da bi preusmerili tok sibirskih rek, ki tečejo zdaj v Severni ledeni ocean, in jih usmerili v srednjeazijske pustinje ter z njihovo vodo spremenili te v rodovitne pokrajine. Baje je za to že vse pripravljeno in bi lahko takoj začeli z deli. Toda taka preusmeritev sibirskih rek bi po mnenju zahodnih vremenoslovcev in drugih strokovnjakov zelo spremenila evropsko klimo. Severno ledeno morje bi postalo bolj umazano in bolj slano ter bi manj zamrzovalo. To bi povzročilo v Evropi tako klimo, kot jo imajo zdaj sredozemske dežele, s hudo poletno vročino, izginjanjem gozdov itd.
Ti sovjetski načrti so tudi s stališča gospodarstva fantastični, kajti danes ve že vsak šolar, da donosi kmetijstva niso odvisni od obsežnosti obdelanih površin, ampak od učinkovitosti in tehnike obdelave. Američanom ni bilo treba spreminjati toka rek, da
nja, ni napredka in graditve višje duhovne ravni socializma. Brez njega bo pritiskala dvoličnost, ljudje bodo imeli dve suknji svojega prepričanja in doživetij: tisto za v službo in drugo za sebe. Vsa ta in še mnoga druga vprašanja, stiske in intimna doživetja so danes tisti mozaik, ki nam vsem, zlasti pa mlajšim generacijam pomenijo in sestavljajo družbene odnose, duhovno raven in človeško vsebino osveščenih osebnosti. Mnogo vemo in razmišljamo o stopnjah, načinih in sredstvih, s katerimi povečujemo ali bomo povečali našo proizvodnjo. Ali pa dovolj razmišljamo in vemo o stopnjah, oblikah, intenzivnosti in o vsebini duhovnega življenja, ki ga živimo in ga bomo živeli? Odgovor na to vprašanje je skrit v areni stvarnega življenja naše družbe.«
Ta članek Staneta Kavčiča, ki je, kot znano, predsednik izvršnega sveta, to je vlade slovenske republike, je vzbudil veliko pozornost v vseh krogih slovenskih izobražencev in tudi v ostali javnosti, tudi pri nas v zamejstvu.
Pretekle dni je dvoje novih grozotnih nasilnosti pretreslo vso pošteno svetovno javnost neglede na njeno ideološko pripadnost. Skupina skrajno levičarskih japonskih mladeničev, baje študentov, se je v zraku polastila japonskega potniškega letala Boeing 727 in z meči ter pištolami strahovala posadko in potnike. Potem ko so izkrcali 29 žensk in otrok med pristankom v južnoja-ponskem mestu Fukuoki, so prisilili posadko, da je odpeljala letalo na severno Korejo. Zaradi pomanjkanja bencina pa je moralo letalo pristati še v Seulu v Južni Koreji, kjer je prišlo do dvodnevnega pogajanja z južnokorejskimi oblastmi, ki so hotele doseči, da bi ugrabitelji izpustili prestrašene in sestradane potnike, ki se v letalu na svojih sedežih niso smeli zganiti, ker je bilo ves čas naperjeno vanje orožje. Med njimi so bili tudi stari ljudje, sedemdesetletniki.
Končno so ugrabitelji pristali, da zame-
so dosegli take donose v kmetijstvu, da zalagajo s svojimi presežki vse dežele, kjer se pokaže potreba, in jih prodajajo na vse strani. Pri tem razpolagajo z manjšimi površinami kot Sovjetska zveza in še daleč niso izkoristili vseh možnosti. Poljedelsko proizvodnjo morajo celo zavirati. Enake možnosti za izboljšanje poljedelstva ima seveda Sovjetska zveza, če bi jih hotela izkoristiti in se kaj naučiti od ameriških izkušenj.
Zdi se pa, da imajo Sovjeti pri svojih načrtih v mislih predvsem strategične ozire. Hoteli bi naseliti v srednjeazijskih pokrajinah čimveč prebivavstva iz evropske Rusije, da bi jih tako zavarovali s človeškim obrambnim zidom pred Kitajsko, ki jih terja zase. Rusov pa ne mika v pustinje. Zato bi jim sovjetski politiki in tehniki radi tam ustvarili boljše naravne pogoje — na stroške Evrope. Nedvomno pa Rusi teh svojih načrtov ne bodo upali izpeljati kar tako, če se jim bo Evropa odločno uprla.
Novice po svetu
V	zahodni Turčiji se še vedno trese zemlja po hudem potresu, ki je ravno o Veliki noči porušil mesto Džediz in okoliške vasi. Prebi-vavstvo na tamkajšnjem področju živi v ved-nem strahu pred novimi sunki. Manjši potres je prizadel tudi Filipine.
—	o —
Nemški kancler Brandt se mudi z delegacijo Zahodne Nemčije na obisku v Združenih državah, kjer ima pogovore s predsednikom Nixo-nom. Važen predmet pogovorov so zlasti njegovi zadnji stiki z Vzhodom, ki povzročajo v Nemčiji živahne diskusije v tisku in v vsej javnosti. Nekateri jih odobravajo, drugi očitajo Brandtu naivnost.
Po razburljivih vesteh, ki so prejšnji teden prihajale iz Kambodže, kjer je prišlo do demonstracij proti novim oblastnikom in baje tudi do nastopov vietkongovcev, se zdaj zdi, da se je položaj umiril. Vendar se bo ta dežela le težko izognila razširitvi vietnamske vojne.
njajo potnike za enega samega talca in sicer za japonskega podministra za promet Ya-mamura, ki se je 'sam ponudil za talca. Ponudil se je tudi voditelj japonske socialistične stranke, a tega so ugrabitelji odklonili. Letalo z Yamamurom na krovu je potem odletelo v Pjongjang na Severni Koreji, kjer pa ugrabitelji niso naleteli na najlepši sprejem. Severnokorejska vlada jih je že označila za zločince, s katerimi noče imeti nobenega opravka. Yamamura so severnokorejske oblasti po pristanku takoj izpustile, kaj pa bodo storile z zločinci, še ni znano.
UMOR DIPLOMATA-TALCA V GVATEMALI
Takoimenovani »gverilci« pa so v Gvatemali ugrabili 62-letnega zahodnonemškega veleposlanika von Spretija in ker gvatemalska vlada ni hotela pristati na to, da izpusti zanj nad 20 političnih potnikov in plača še odkupnino v znesku blizu pol milijarde lir, so ga ugrabitelji umorili. Desničarski vladi pa je to služilo za povod, da je zaostrila diktaturo in proglasila obsedno stanje. S tem seveda niso prizadete tajne, ilegalne organizacije, ki se poslužujejo zločinskih gangsterskih metod, ampak pošteni državljani demokrati. Zadeva je povzročila napetost med Zahodno Nemčijo in Gvatemalo, ker Nemčija upravičeno očita gvatemalski vladi, da ni nič storila, da bi rešila veleposlanika von Spretija, ki zapušča ženo in komaj 11-letnega sinčka. Nemčija je odpoklicala vse svoje diplomatske predstavnike iz Gvatemale in verjetno bo prišlo do pretrganja diplomatskih odnosov.
Grozoten zločin v Gvatemali je ostro osvetlil brezobzirne metode srednjeameriških »gverilcev«. Kakšen boljši družbeni red hočejo taki zločinci, ki so sposobni hladnokrvnega umora nad popolnoma nedolžnim človekom - talcem, vsiliti prebivavstvu tistega dela sveta? Napredek je samo v delu, demokratični svobodi, v poštenem političnem življenju in v realističnem prizadevanju za socialna izboljšanja.
Opozarjamo na uvodnik, ki ga še posebej prinašamo o tem.
florlci Jltthi A/jVkiiipiii/i* Ul! nto Eubo p e?
Dvoje grozotnih nasilnih dejanj
Igor Tuta: OB ENCIKLOPEDIJI
V	Vidmu so pred časom ustanovili poseben Inštitut za Enciklopedijo dežele Furlanije - Julijske krajine. Večino stroškov za njeno izdajo bo krila naša dežela. Inštitut ima svoje vodstvo in zaenkrat 130 uglednih članov iz vse dežele. Skrbeti pa mora, da v najkrajšem času izide ilustrirana enciklopedična monografija o naši deželi, delo, ki »naj odraža vse sektorje njene raznolike stvarnosti«.
Kolikor sem prav obveščen, imajo namen ustanoviti po vseh novonastajajočih italijanskih deželah podobne inštitute, ki naj izdajo podrobne publikacije o svojem ozemlju. Kogar bo gnala ukaželjnost ali radovednost, bo imel tako na razpolago obširna in, upati je, resno sestavljena dela o posameznih predelih Italije. Take enciklopedije so vsekakor potrebne, saj smo imeli do zdaj le dve podobni knjižni zbirki in še, če vzamemo boljšo med njima, je za šestino krajša in sploh površno sestavljena.
Zato je treba zamisel omenjenega videmskega inštituta vsekakor pozdraviti.
Toda ob tem se mi vsiljuje vprašanje, koliko bodo znali biti sestavljavci pri tem delu odgovorni, objektivni, pravični in pošteni. Za kvaliteto dela je namreč zelo pomembno, da so njene informacije točne in da odražajo resnično stanje v deželi.
Mislim, da ni potrebno poudarjati, kako je za nas zamejske Slovence lahko pomembna podobna publikacija, kakšno škodo pa lahko imamo od nje, če ni stvarno sestavljena.
Zato se mi je zdelo zelo primerno, da je odgovorni urednik Primorskega dnevnika dne 3. aprila t. 1. objavil pismo Alberta Rejca
in tudi svoje pojasnilo o tej enciklopediji. Zlasti je zanimiva druga točka tega pojasnila, ko pravi, da sta mu predstavnika inštituta pred mesecem zagotovila: a) popolno nepristranost in objektivnost, predvsem pa apolitičnost, b) sprejem Slovencev v posamezne redakcije. Sledi sporočilo, da je za prvi zvezek, ki bo šel kmalu v tisk, sprejel sestavo monografije o Slovencih pesnik Fili-bert Benedetič.
Vse te podatke sem imel pred očmi, ko sem se skušal vživeti v nastajajoče delo, predvsem pa razumeti sisteme in kriterije, katerih se bodo sestavljavci držali.
Edini zanesljivi podatek o upoštevanju Slovencev je sodelovanje pesnika Benedeti-
V	torek zvečer je govoril v Slovenskem klubu prof. France Avčin o temi »Človek proti naravi«. Predavatelj je pred kratkim izdal novo knjigo z enakim naslovom.
Prof. Avčin je ugleden znanstveni delavec, velik ljubitelj narave in navdušen planinec. Pred leti je izšlo njegovo do sedaj najpomembnejše delo »Kjer tišina šepeta«, ki govori o njegovih poteh po domačih in tujih gorah. Delo je prežeto z veliko ljubeznijo do narave in vsega, kar z njo diha in živi.
Z enako zavzetostjo je predavatelj govoril na torkovem večeru, človek od vsega po-četka zaradi svojih potreb uničuje naravo. To uničevanje je zadobilo v zadnjih desetletjih grozotne oblike, tako da je človek pripeljal ponekod samega sebe in svet, v katerem živi, na rob prepada. Skrajni čas je, da
ča. Njegov prispevek bodo verjetno objavili v devetem poglavju prve knjige, ki nosi naslov »Prebivavci«. Poglavje se deli na dva dela: »prvi obsega tri članke literarnega značaja, drugi pa obširno znanstveno monografijo« izpod peresa univerzitetnega prof. Va-lussija. Bcnedetičev spis, kot na primer spis Furlana Tita Magnacca, bodo verjetno objavili v prvem — literarnem delu.
Toda zdaj me veliko bolj zanima Valus-sijeva znanstvena monografija, v kateri avtor kratkomalo ne bo mogel mimo Slovencev na Tržaškem, na Goriškem, v Beneški Sloveniji, v Reziji in v Kanalski dolini. Vprašanje je tedaj, kako nas bo predstavil, kako bo o nas govoril.
Prof. Valussi je v preteklih letih že sestavljal podobna krajša ali daljša dela o naši deželi in o njenih prebivalcih. Prihodnjič bomo pogledali, kaj je zapisal o Slovencih.
se takoj povrne k bolj naravnemu življenju, da naravo zavaruje, da ji izkazuje ljubezen, zakaj ljubezni do zemlje ne morejo nadomestiti nobeni poskusi in znanstveni posegi zindustrializirane potrošniške družbe. Če ji manjka ta osnovna komponenta pristne ljubezni do narave, vodi njena pot tudi proč od duhovnosti, kulture in civilizacije.
—	o —
ATENTATI NA CIVILIZACIJO
(Nadalj. s 1. str.)
Pivarova in sicer kot represalijo, 'ker so levičarji zajeli paragvajskega konzula Sancheza.
Skratka, ugrabitelji in letalski pirati niso nikjer priljubljeni, kar se je pokazalo tudi ob prihodu skupine japonskih skrajnežev v se-verno-korejsko prestolnico Pyongjang.
Profesor Avčin v Slovenskem klubu
NAKUPOVALNI TURIZEM =
Jožef Šavli
MEJNI TURIZEM
Po drugi svetovni vojni v letih 1945 - 1947 je bila med Italijo in Jugoslavijo določena nova razmejitev. Nova meja je razdelila staro deželo Primorsko, ki je ostala brez svojih središč, središča sama pa brez zaledja. Tako stanje so otežkočali še neurejeni odnosi med obema državama, ki so bili napeti zaradi spornega vprašanja Trsta. Razvoj obmejnih predelov je zastajal in položaj prebivalstva je bil težaven.
MALOOBMEJNI PROMET
Leta 1954 je bilo z Londonskim sporazumom začasno rešeno tržaško vprašanje. Od tedaj so se začeli odnosi med Italijo in Jugoslavijo naglo boljšati. Že leta 1956 sta obe državi sklenili sporazum o maloobmejnem prometu. Ta je določal posebne ugodnosti za podjetniško sodelovanje v obmejnih krajih obeh držav. Prebivalstvo obmejnega pasu pa je dobilo prepustnice za 1-kratni tedenski prestop meje in dovoljeni izostanek 48 ur (pozneje 72, danes pa 5 dni, ker se dan izhoda in prihoda ne štejeta). Določeno je, da se preko meje sme prenesti omejena vrednost v denarju (najprej 5.000, danes 10.000 S din; kmetje v blagu), ob povratku pa se lahko prinese brez carine blago za izneseno vrednost. Bistvo maloobmejnega prometa je torej nakup oz. poraba iznešene- vrednosti.
Maloobmejni promet je kmalu dosegel izreden porast. Jugoslovansko-italijanska meja je zaslovela kot najbolj odprta v Evropi. Poslovna dejavnost v obmejnih krajih je zaživela in pokazal se je ugoden učinek posebno v trgovini in gostinstvu. Kasneje je Jugoslavija sklenila sporazume o maloobmejnem prometu tudi z Avstrijo, Ogrsko in Grčijo, slednjega je vojaška vlada takoj po prevzemu oblasti odpovedala.
OBMEJNI PROMET
Razmah maloobmejnega pror ita je začetek množično-turističnega prometa v •> lgoslaviji. O-be državi sta morali sprejeti vrsto ukrepov praktičnega značaja, da bi sprostili prehajanje meje, ker je število prestopov šlo že v milijone. Ti ukrepi so se izkazali za pravilne in učinkovite na splošno, tudi nasproti drugim državam in število inozemskih turistov je zelo naraslo. To je bil začetek politike odprte meje v meddržavnem turističnem prometu. Najprej se je omogočilo, da je inozemski turist dobil potno dovoljenje kar na mejnem prehodu, kmalu pa so se že sklenili prvi sporazumi za ukinitev potnih dovoljenj v turističnem prometu. Za mednarodno leto turizma 1967 je Jugoslavija sploh odpravila vstopna dovoljenja za vse turiste.
Načelo obojestranosti, ki je v meddržavnem turističnem prometu še posebno pomembno,
pa zahteva sprostitev potovanj tudi za lastne državljane. Temu primerno je Jugoslavija sprostila izdajo potnih listov. Od tedaj je zaznamovati iz Jugoslavije zlasti močan izletniški promet oziroma ogledniški turizem v kulturna središča in zgodovinska mesta Evrope.
Še najbolj številna in pogosta pa so postala potovanja jugosl. državljanov iz notranjosti države v zamejska mesta. Namen teh potovanj je nakup, združen z izletom. To vrsto potovanj bomo zajeli s pojmom obmejni promet za razliko od maloobmejnega prometa. Ta obstaja kljub temu, da bi se prebivalci obmejnega pasu lahko poslužili potnih listov. To pa zato, ker je prepustnica cenejša in ker so mejni prehodi na prepustnico mnogo številnejših od tistih na potni list.
☆
Obe vrsti prometa bomo zaradi skupnih značilnosti imenovali s skupnim pojmom mejni promet, njune značilnosti pa so naslednje:
Nastanek obeh zvrsti potovanj, ki smo jih navedli, je različen. Za maloobmejni promet obstaja poseben meddržavni pravni sklep: sporazum o maloobmejnem prometu. Razlogi zanj so bili stvarni: izboljšal naj bi se položaj prebivalstva in poživilo gospodarstvo v obmejnih predelih. Obmejni promet pa je nastal kot posledica sprostitve potovanj iz razlogov bolj ali manj osebnostnega značaja, kot je n.pr. prepričanje, da je inozemsko blago imenitnejše. Ta potovnnja ne segajo dalj kot do zamejskih mest, ker ponudba le-tam že odraža posebnosti ponudbe sosednje države.	(dalje)
H T'i2fiA I s vij rt
Dan oddiha« na Proseku
»
Prizadevni dramski odsek prosvetnega I znali ustvariti raznolike in čudaške tipe in društva »Prosek - Kontovel« je v nedeljo po-1 tudi isti liki so znali lepo prikazati različna
čustvena stanja. V prihodnje bodo morali sicer poskrbeti, da bo njihov odrski govor še bolj podoben vsakdanjemu.
Proseško dramsko skupino je treba ponovno pohvaliti za njeno prizadevnost in za njeno stalno nastopanje. Prav njihov primer in uspehi, ki jih dosegajo, kažejo, da so dramske skupine kljub novim časom še vedno aktualne in tudi potrebne.
i. t.
ČESTITAMO
V soboto, 4. t. m., sta si v svetoivanski cerkvi obljubila večno zvestobo g. Tullio Zaghet in gdč. Nada Žerjal. Nevesta, ki izhaja iz ugledne Zerjalove družine pri Sv. Ivanu v Trstu, je glasbenica in pevovodkinja ter poučuje pri. Glasbeni Matici in hkrati vodi cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu. Tudi ženin je član rojanskega pevskega zbora.
Novemu paru je pri poročnem obredu občuteno prepeval svetoivanski zbor. Vsi prijatelji in znanci, zlasti pa pevci in pevke, ženinu in nevesti iskreno čestitajo in jima želijo sreče, zadovoljstva in božjega blagoslova v novem življenju.
poldne nastopil na Proseku s Katajevo veseloigro v treh dejanjih »Dan oddiha«. Nastopajoči so lepo in doživeto podali različne like, tako da se je občinstvo, ki je povsem napolnilo prosvetno dvorano, od srca nasmejalo zanimivim zapletljajem in smešnim situacijam.
Katajev je spretno napisal to delo, za katerega so značilni lahkotna igrivost, duhovitost, tekoči pogovori in besedne igre. Ker delo ni prezahtevno in je tedaj razumljivo za najširši krog gledavcev, ga je vodstvo prosvetnega društva povsem primerno izbra-
lo	za svoj dramski odsek. Vendar pa je v delu lahko najti tudi globljo Katajevo socialno misel: naj človek še tako govori in prepričuje sebe in bližnje, v resnici ostane vedno tisti, ki je, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Sicer zna biti človek včasih tako šibek, da podleže slučajnim situacijskim neprilikam, vendar avtor sodi, da se nesporazumi prej ali slej pojasnijo in da so prizadeti potem še bolj srečni.
Zgodba sama na sebi je precej zapletena, saj je veseloigra grajena v tehniki, ki izhaja iz intrige, zamenjave ali napačne informiranosti, vendar v mejah komične in vsebinske verjetnosti. Če komika predstavlja veselo čustvo, ki se vzbudi pri padcu neke navidezne vrednote in se namah izkaže kot nekaj ničevega, potem lahko rečemo, da so poleg ostalih elementov v »Dnevu oddiha« komični predvsem trije izmišljeni zakonski trikotniki: Kostja - Klava - Zajcev, Dudkin -Dudkina - Miusov in Zajcev - Roza - Kostja, pri čemer ima zadnja oseba vedno navidezno vlogo. S križanjem njihovih interesov nastanejo smešne situacije, ki nudijo obilo zabave.
Za dobro izvedbo gre predvsem priznati zaslugo režiserju Stanetu Raztresenu, da je s svojo izkušnjo posrečeno porazdelil vloge primernim igravskim tipom in tako v dobri meri pripomogel k uspehu dela. Igri je dal hiter tempo in s tem dosegel zaokroženo in pregledno celoto, kar je pri tem delu precej težko.
Igravce pa je treba pohvaliti prav vse, še posebno če pomislimo, da je marsikateri
SLOVENSKA LEVICA POZDRAVLJA POBUDO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
Odsek za obrtništvo »Slovenskega gospodarskega združenja« v Trstu je dal pobudo, da bi nastopili slovenski obrtniki s svojo kandidatno listo na volitvah, ki bodo junija detos, ko bo izvoljen nov pokrajinski odbor za obrtništvo in uprava sveta obrtniške bolniške blagajne. V ta namen je bila sestavljena in predložena v odobritev kandidatna lista, na kateri bodo kandidirali slovenski obrtniki, včlanjeni v »Slovensko gospodarsko združenje«.
»Slovenska levica« pozdravlja to pobudo in poziva svoje somišljenike, da podprejo napore »Slovenskega gospodarskega združenja« in da se zavzamejo za dosego čim večjega uspeha.
Obenem »Slovenska levica« upa, da bodo stranke, ki vključujejo Slovence, povabile svoje članstvo, naj podpre pobudo »Slovenskega gospodarskega združenja« in naj številno voli listo s slovenskimi kandidati.
Slovenska levica
PREDAVANJE O KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH
Časnikar Franc Jeza je v soboto zvečer na prošnjo mladine same predaval mladim v Slovenskem kulturnem klubu v ulici Doni-zetti o svojih medvojnih doživetjih v nemških koncentracijskih taboriščih Dachau in Uberlingen ob Bodenskem jezeru.
Mladina je z največjo pozornostjo poslušala poldrugourno predavanje.
Izšlo je:
GALEB, mladinska revija, Trst,
št. 6.
Odprto pismo ACEGATu
Od skupine Opencev smo prejeli naslednji dopis, namenjen tržaškemu mestnemu podjetju ACEGAT:
Odkar je vaše podjetje — ACEGAT — prevzelo tramvaj na Opčine, imamo Openci na žalost vedno kaj, nad čemer se moramo pritoževati. Vaše podjetje nas namreč vedno spet preseneti s kakšnimi »novotarijami«, ki niso prijetne in pomenijo poslabšanje stanja, kot je vladalo prej.
Eno takih neljubih presenečenj je v tem, da stoji en tramvajski voz stalno neizkoriščen na zadnji postaji na Trgu Oberdan, ljudje pa morajo čakati stoje, da privozi drug tramvaj z Opčin. Glede na to, da so postale vožnje zadnji čas redke, je treba včasih, zlasti zvečer čakati tudi pol ore in več. Zakaj je to potrebno? Zakaj
ni ostalo tako, kot je bilo prej, da so bili vsi prvič stal na odrskih deskah. Doživeto so vozovi v obratu in so ljudje lahko čakali sede
Koncert naših zborov
V	prihodnjem mesecu bomo imeli priliko slišati v Kulturnem domu kar tri kvalitetne pevske zbore, ki nam bodo posredovali z izdelano interpretacijo nekaj umetnih in ljudskih pesmi.
Prvi koncert bo pripravil tržaški mešani zbor »Jacobus Gallus« v soboto 18. t. m. Občinstvu se bo predstavil z novo serijo pesmi, ki jih že dalj časa vadi. Zbor bo lako proslavljal 25-letnico svojega obstoja in bo za to priliko izdal posebno brošuro.
30. t. m. bo prav tako v veliki dvorani Kulturnega doma nastopil mešani zbor »Vasilij Mirk«. Prvi del njegovega koncerta bo
v vozu, ki je nato odpeljal na Opčine, ko je prispel drug voz od tam, medtem ko morajo zdaj stopiti na voz, ki je komaj privozil z Opčin? To tudi ni preveč higienično, ker se voz tako ne prezrači dovolj. Medtem stoji drugi voz, kot rečeno, neizkoriščen in zaprt na drugem tiru in seveda nerazsvetljen. Ker stoji na zunanjem tiru in nima ponoči niti signalne luči, se lahko zgodi, da bo prej ali slej trčil vanj kak avtomobilist. Vljudno prosimo ravnateljstvo ACEGATA, da nam pojasni, zakaj je bilo potrebno naložiti uporabnikom openskega tramvaja to novo neprijetnost.
Drugo, kar želimo, so nekoliko bolj pogoste vožnje, vsaj v času največjega dnevnega prometa, od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Presledki med vožnjami so zdaj odločno predolgi, skoraj polurni, kar je za tako progo, kot je Trst-Opčine, vendarle nevzdržno, tembolj ker predstavlja tramvaj edino javno prometno zvezo med Trstom in Opčinami. Morda se boste izgovarjali, češ da se vozi z openskim tramvajem vse manj ljudi. Toda še vedno se jih vozi mnogo in bi se jih nedvomno vozilo še več, če bi tramvaj pogosteje vozil. Tako pa so mnogi res prisiljeni, da si nabavijo lastno vozilo, če nočejo zapraviti vsak dan po cele ure na openskem tramvaju in s čakanjem nanj, zlasti tisti abonenti, ki morajo dvakrat na dan v mesto in nazaj.
Zanima nas tudi, zakaj so bili odstranjeni slovenski napisi v tramvajskih vozovih? Morda zato, ker so postali vozovi »mestni«? Prav radi bi vedeli, kdo je to ukazal in s čim lahko to opraviči.
blika na tak način dala nastopajočim zbo- Vljudno se priporočamo ravnateljstvu ACE-rom priznanje,	ki	jim	gre	za	njihovo	dolgo-	GATA za čimprejšen odgovor na ta vljudna
letno	prosvetno	delo	in	kulturno	poslanstvo. ] vprašanja.	Skupina Opencev
obsegal skupino partizanskih pesmi, ker bo nastop posvečen 25-letnici osvoboditve.
Odbor za slovensko šolo pa bo organiziral tretji koncert slovenskega učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič«. Datum nastopa bo objavljen kasneje.
Ker bodo vsi trije koncerti na pomembni kvalitetni višini, je prav, da bo občinstvo napolnilo dvorano Kulturnega doma. Kogar petje zanima, ne bo zamudil umetniškega užitka, ki nam ga bodo zbori s svojim nastopom pripravili. Istočasno pa bo tržaška pu-
-------------Jim	(J	OVl/jlil*
Seminar za slovenske šolnike
SLOV. LJUDSKO GIBANJE V GORICI
V	soboto, 4. aprila, je bil v Gorici občni zbor Slovenske katoliške skupnosti. Zbor je vodil predsednik prof. Kacin.
Najprej je prebral tajniško poročilo prof. Ninko Cernic. V njem se je izčrpno dotaknil vsega dela, ki ga' je organizacija opravila od zadnjega občnega zbora aprila 1968. leta. Tega dela res ni malo, posebno če pomislimo, da so med tem časom bile tudi volitve.
Naslednja točka dnevnega reda je bila sprejetje statuta. V prvem členu je rečeno, da se Slovenska katoliška skupnost v Gorici preimenuje v Slovensko ljudsko gibanje. To je odločitev, ki bo prav gotovo imela daljnosežne posledice v strukturi političnega mozaika zamejskih Slovencev.
Po odobritvi statuta, ki je bil temeljito prediskutiran in pretehtan, je občni zbor, po novih pravilih, izvolil svet Slovenskega ljudskega gibanja v Gorici, ki ga sestavlja 24 članov, nadzorni odbor in razsodišče. Na prvi seji bo svet izvolil iz svoje srede očji odbor ter porazdelil funkcije.
Rupa-Peč NAŠI PRAZNIKI
Čeravno smo že nekoliko oddaljeni od velikonočnih praznikov, se jih le še z veseljem spominjamo.
Kakor povsod na Goriškem tako je tudi pri nas na veliko soboto snežilo in nismo dosti upali, da bo zasijalo velikonočno jutro v vsej svoji bleščeči lepoti. In vendar nas je na veliko noč pozdravilo preko zasneženih Fajtovih hribov, naj lepše sonce, ko se je pomikala procesija iz Rupe na Peč. Lepo so donele skozi vas in v cerkvi pesmi vstajenja, za kar moramo biti hvaležni pevskemu zboru in pevovodju.
Po jutranji maši so pevci zapeli na vasi še kitico ljudskih pesmi. Opazovali smo naše ljudi, kako so ginjeni poslušali naše lepe pesmi v cerkvi in zunaj.
S TRŽAŠKE 9A
RAZPIS TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Zbornica za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo za tržaško pokrajino je razpisala natečaj, z namenom dati posebno priznanje za zvestobo delu. Po natečaju so razpisane za na grade zlate medalje z diplomami.
Po razpisu se natečaja lahko udeležijo na-meščenci-delavci s stalnim bivališčem v tržaški pokrajini, ki so 30 let nepretrgoma službovali pri enem in istem podjetju (industrijskem, trgovskem, pomorskem, bančnem, zavarovalnem, prevozniškem, obrtniškem) ali delali v profesionalni pisarni ali pri isti družini kot služinčad.
Za nagrado priznanja pridejo v poštev nadalje individualna ali družinska podjetja s sedežem v tržaški pokrajini z najmanj tridesetletnim poslovanjem, če so jih upravljali dediči in trgovski zastopniki, ki imajo vsaj 30 let dejavnosti.
Končno se natečaja lahko udeležijo industrijska, trgovska, kmetijska in obrtniška podjetja, ki so uvedla v svoja podjetja izredna izboljšanja svoje proizvodnje, v poslovanje ali po vprašanju ravnanja s personalom.
Prošnja je treba vložiti do 30. aprila t.l. Tajništvo SGZ je zainteresiranim na razpolago za vsa pojasnila in priporoča slovenskim gospodarskim operaterjem in ostalim zainteresirancem, da se razpisu odzovejo.
Po dolgih in večkrat brezuspešnih zahtevah šolniškega sindikata, naj se tudi za gori-ške- slovenske profesorje in učitelje, kot se je že za tržaške, pripravi seminar s kvalificiranimi predavatelji iz Slovenije, je končno prišlo tudi do tega.
Odločitev italijanskih višjih šolskih oblasti je treba zaznamovati kot važen člen medsebojnih kulturnih stikov in izmenjav, o katerih se le prevečkrat govori v prazno. Z razpisom tečaja se je tudi prebilo staro in jalovo naziranje, da se pravice slovenske manjšine v Italiji obravnavajo po treh stopnjah: za tržaške Slovence v duhu londonskega sporazuma; za goriške v manjši meri, le v okviru ustavnih toda meglenih načel o splošnih manjšinskih pravicah; v Beneški Sloveniji, za tretjo kategorijo Slovencev v Italiji, pa sploh po nobenih normah, češ da sta se tam ohranila jezik in stara tradicija le še v redkih družinah kot narodopisna posebnost.
Po takem mišljenju so se zdele nacionalnim nestrpnežem iz uradnih in zasebnih krogov zahteve po kakem slovenskem šolniškem izpopolnjevalnem tečaju v Gorici ali celo v špetru Slovenov kot nekaj sanjarskega, če ne celo izzivalnega. Za Trst še gre, v zameno za seminarje za italijanske profesorje in učitelje v Istri, kjer predavajo šolski strokovnjaki iz Italije; nikakor pa ne za Gorico >tU kje ykslovejtsjkp-bejieš^-ih krajih.
Danes pa je tudi ta led prebit, čeprav za tak tečaj v Gorici še ni vse urejeno kot bi moralo biti.
Seminar je šolska oblast vzela strogo šolsko in strokovno, kar je razumljivo, če pogledamo organizacijo podobnih izpopolnjevalnih tečajev na italijanskih šolah. Zato bo izostal tudi vsak zunanji okvir, ki bi podčrtal pomen tečaja v duhu kulturno sosednih izmenjav. In to se nam ne zdi prav.
Na Goriškem se je začelo opažati šele prav zadnje dni začetno volilno razpoloženje, pa še to samo v vodilnih strankarskih in strujarskih krogih, medtem ko se kaže med množico volivcev neka čudna brezbrižnost.
Goriškemu pokrajinskemu in občinskemu svetu poteče mandatna doba šele 14. junija, toda upravne volitve bodo brez dvoma že 7. junija, kakor so napovedane povsod drugod.
Trideset dni pred volitvami pa morajo že biti predložene kandidatne liste.
Zato so strankarska tajništva že začela z volilnimi pripravami. Pri zadnjih volitvah 24 zastopnikov v goriški pokrajinski svet je nastopilo osem strank:	krščanski demokrati
(16 svetovavcev), komunisti (6), socialni demokrati (2), socialisti (2), socialproletarci (1), liberalci (1), slovenska demokratska zveza (1), misovci (1).
Pri letošnjih pokrajinskih volitvah utegnejo nastopiti kol deveta stranka še republikanci, ki so bili poprej povezani s socialnimi demokrati.
Prav tako tudi ne, da bo služila za pre-davalno dvorano kletna telovadnica na nižji srednji šoli; izgovori so seveda tehničnega značaja. Morda je tudi čas ob koncu šolskega leta nekoliko manj primeren.
Vse to pa ne zmanjša pomembnosti seminarja in važnosti za izpopolnitev naših šolnikov.
Po določilih in sporazumih sta prosvetno ministrstvo in šolsko skrbništvo ukrenili, da bo tečaj trajal 16., 17. in 18. aprila pod vodstvom ravnatelja Mihaela Rožiča.
Ti dnevi bodo tudi pouka prosti, ker bodo imeli šolniki tudi po osem ur dnevne obveznosti pri predavanjih.
V četrtek, 16. t. m., bo predaval pedagoški svetovalec SRS profesor Sivec o metodiki pouka slovenskega jezika. Prof. Cevc pa
o	razvoju slovenske likovne umetnosti. Didaktična ravnateljica iz Pierisa, Corsini - Ar-mani pa bo učiteljem razlagala pouk italijanščine na slovenskih osnovnih šolah.
Naslednji dan bo profesorica Varl s pedagoške akademije v Mariboru govorila o modalni in slovnični zgradbi stavka. Učiteljem pa prof. Miro Lužnik iz Ljubljane o pouku matematike v osnovni šoli, prof. Milovan Kranjc pa o umetnostni vzgoji v osnovni šoli.
V soboto bo predavanje o Gradniku, Kosovelu in Prežihovemu Vorancu. Lužnik bo nadaljeval o pouku matematike. Pedagoški svetovalec prof. Stane Mihelič pa bo zaključil vrsto predavanj z razgovorom o slovenskih berilih za srednjo šolo.
OBČNI ZBOR
Goriški nabavna in prodajna zadruga vabi člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 12. t. m., ob 9.30 v Štandrežu v prostorih nad Lutmanovo gostilno.
Pri občinskih volitvah, kjer je predpisan proporcionalni volilni sistem, se bodo potegovale za glasove vse zgoraj naštete stranke.
V	treh slovenskih občinah se bodo sredinsko leve stranke verjetno še bolj potegovale za slovenske glasove kot doslej.
Po drugi strani je pa važno tudi, kako se bodo dogovorile in odločile goriške slovenske politične struje in skupine.
Na svojem zadnjem zboru v prejšnjem tednu so pristaši goriške slovenske katoliške skupnosti preimenovali svojo skupino v Ljudsko gibanje. Pristop je načelno dovoljen vsem pripadnikom slovenske etnične skupine.
Vodstvo te skupine bo moralo urediti odnose s Slovensko demokratsko zvezo, ki je bila doslej politična predstavnica tudi gori-ških slovenskih katoličanov in objektivni pogovori med vsemi slovenskimi političnimi skupinami bodo edini mogli privesti do enotnih slovenskih kandidatnih list za bližnje upravne volitve. V nasprotnem primeru se bodo mnogi slovenski glasovi zgubili.
IX KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Mladinska	predstava
Po predstavi zelo zanimivega Silonejevega »Ubogega kristjana« je nastala v našem poklicnem gledališču znova težava v realizaciji letošnjega repertoarja. Spet je bilo potrebno vrstni red spremeniti in prišla je, kot izhod, mladinska predstava Golieve »Sneguljčice«.
Mladinske predstave so zelo hvaležno delo. Vsako sezono smo mogli ugotoviti, da so mladinske predstave najbolj obiskane, še posebej zato, ker šole obisk sistematično organizirajo. Otroci in odrasla mladina z zanimanjem in simpatijo spremljajo igro in gotovo dajejo igrav-cem svojevrstno zadoščenje.
Ostaja problem, kakšna dela izbirati za mladino. Izkušnje kažejo, da je še vedno najhvalež-nejša pravljica. Otrokova duša se pač tudi v tehniziranem veku ni spremenila. In tako je prišla ponovno na vrsto Golieva »Sneguljčica«, čeprav znana in že tolikokrat odigrana in pri povedovana. Menda ni to, da je znana, niti važno. Mladi gledavci pač pričakujejo tisti pravljični svet, ki so si ga ustvarili v fantaziji, pričakujejo junake, o katerih so sanjali, ko so pravljico poslušali, nestrpni so ob napetih prizorih, zastal jim bo dih. Seveda je tudi vsebina važna, a zelo, zelo važna je predstava.
Zato bi se seveda motil tisti, ki bi mislil, da je za otroke in njihove spremljevavce vse dobro in prav. Tudi otroci so kritiki, čeprav svojevrstni. Tudi nje ne more in ne sme gledališče razočarati.
Gotovo vse to tudi režiser in igravci vedo. Jožko Lukeš, ki je tudi letos režiral mladinsko predstavo, je vložil v svoje delo veliko truda in napora. Pripravljal je prizore in celotno predstavo kot vedno, s tankim posluhom za otroški svet. Pri tem so mu pomagali igravci, v kolikor je imel pri zasedbi vlog bolj ali manj srečno roko. Verjetno ga je čas prehitel in ni mogel izdelati do podrobnosti predstave, ker se je' pri premieri čutila marsikje negotovost in nedodelanost.
Glavno vlogo Sneguljčice je igrala kot gost Marija Jelačinova. Videli smo že več Sneguljk in ni lahko biti vedno nova Sneguljka, vedno boljša od prejšnjih. Jelačinova ima marsikatero odliko za ta lik, kljub temu, da morda le preveč igra za dvorano, da preveč pažnje posveča besedilu in nasmejano pojoči besedi. Premalo pa se vživlja v svojo vlogo in je zato premalo prepričljiva in zato tudi ne najde tistega spontanega sočutja z mladimi gledavci, kot ga mora vedno najti ta lik. Rekel bi, da je igra te Sneguljčice tehnično premišljena, toda ji manjka srčne topline, ki ogreje in prevzame gledavca. Sneguljka se ne sme sama sebi smiliti, ampak morajo z njo in njeno usodo sočustvovati gle-
je ohranil vse življenje v svoji pojavi in v svojih delih nekaj kmečkega, nekak duh po zemlji in naravi in mirno počasnost, ki je lastna samo kmečkim gospodarjem. Enako kot kmečke gospodarje ga je tudi odlikovala močna zavest odgovornosti do skupnosti. Kot pisatelj je pozno dozorel. Višek svojega pisateljskega ustvarjanja je dosegel šele v zadnjih dveh desetletjih, torej po petdesetem letu. To so zlasti
davci in zanjo trepetati. Lep je njen balet in tudi lepa njena dikcija.
Izredno plastično in živo pravljično kraljico je zaigrala Zlata Rodoškova. V slogu pravljičnega maršala je izoblikoval simpatično podobo Rado Nakrst. Lovec Alojza Miliča je stvaren, morda le premalo pravljičen. Livij Bogateč kot Vitez mladih gledavcev ni razočaral v svo-l ji svetli obleki. Predstavo poživljata v lastnem I igravskem slogu Frice in Frače Staneta Raztre-! sena in Danila Turka. Pravljičen pojav je na-I stop Lidije Kozlovičeve kot Meglice in izviren učinek je dosegel režiser s Čarobnim ogledalom Leli Nakrstove. Poveljnik straže je Boris Cavazza. Med sedmimi škrati so bili v glavnem starejši igravci, ki so skušali ustvarjati svet, na katerega so mladi gledavci z zanima-| njem čakali. V njihovem nastopu je najbolj u-J činkovito umivanje zob, drugače pa še niso povsem zliti v celoto. Posebno zadnji je morda malce preveč nebogljen, vendar ne v smislu, kot ga zahteva pravljica. Verjetno je moral reži-
V Ljubljani je že nekaj časa odprta razstava o antičnem bronu v Jugoslaviji. Z njo je Ljubljana dobila nov razstavni prostor, imenovan Arkade, v samostanu poleg uršu-linskc cerkve. Razstavo so pripravili strokovnjaki beograjskega Narodnega muzeja, ki pravkar slavi 125-letnico svojega obstoja in delovanja.
Na razstavi je predstavljenih kreko 400 umetnostnih in umetnoobrtnih izdelkov iz vse Jugoslavije, ki po svojem nastanku segajo od 7. stol. pred Kr. do poznoantične in zgodnjesrednjeveške dobe. Razstavljeni predmeti so razporejeni po kronološkem redu in tako v prvi sobi lahko primerjamo halštat-sko umetnost v Sloveniji s sočasno grško arhaično umetnostjo, zastopano s spomeniki iz Trebeništa v Makedoniji. V istem prostoru lahko občudujemo znamenito situlo iz Vač, različne čelade, oklepe, pasne spone itd. Izreden primer je bogato figuralno okrašen krater (posebna oblika posode) iz Trebeništa, o katerem trdijo, da je v njem »grško arhaično oblikovanje brona doseglo svoj višek in najbolj čisti izraz«. S prihodom Keltov je halštat v Sloveniji prenehal, v Pomo-ravju, Povardarju ter Dalmaciji pa je pričela nova helenistična umetnost.
V naslednjem oddelku so razstavljeni predmeti iz zgodnjerimske dobe; za to umetnost je značilno, da imajo predmeti iz alp-
ce« in »Ledeni grad«. V svojem pisanju je bil hkrati realist in simbolist, kot mnogi drugi veliki nordijski pisatelji pred njim in v njegovem času. Zadnje njegovo delo je knjiga pesmi »Čoln zvečer«. Že naslovi njegovih knjig razodevajo, kako močno je bil povezan z naravo, hkrati pa s svetom okrog sebe, s svetom norveških kmetov in delavcev. V svojih romanih pa je rad posegal tudi po zgodovinskih snoveh in slikal usodne dogodke v zgodovini norvešgega naroda.
ser tako reševati zasedbo; pred leti je dosegel pri predstavi nekaj nepozabno lepih prizorov prav s škrati. Tokrat se je mnogo tiste pravljične lepote izgubilo in so se zdeli prizori s škrati, ki so tako zelo lepi, nekam prisiljeni in premalo mladostni, delno narejeni. Verjetno so mlade gle-davce prav škrati najbolj razočarali.
Poleg teh igravcev nastopa še vrsta igrav-cev. Posrečen je nastop malih dveh palčkov.
Pri premieri je bilo še mnogo negotovosti, ne samo v petju, ampak tudi sicer.
Pri reprizah pa tečejo predstave že bolj sigurno in mladi gledavci prihajajo na predstave in polnijo gledališče. Ta obisk je gotovo v zadoščenje režiserju in igravcem.	J.	P.
—	o —
BELIČIČ PRIPRAVLJA ZBIRKO NOVEL
Pesnik in pisatelj Vinko Beličič pripravlja za tisk knjigo svojih novel, ki jih je napisal v zadnjih letih. Knjigi bo dal naslov »Med mejniki«, po eni izmed novel, v kateri je prikazal značilno usodo slovenskega intelektualca na našem koščku zemlje na Tržaškem Krasu, usodo, ki se odvija med samimi mejniki.
V	oceno smo prejeli:
Pastirček, mladinski list. Trst. April 1970
Št. 7.
skih predelov in iz Dalmacije enoten značaj. Razlog temu je prihod Rimljanov in v zvezi s tem tudi njihova politična, gospodarska, kulturna in duhovna prevlada. Med ilir-sko-keltsko prebivalstvo je prodrl predvsem italski okus.
Za Slovenijo je v 1. stol. po Kr. značilna visoka stopnja razvoja klesarske umetnosti (spomnimo se samo na Šempeter v Savinjski dolini). V tej dobi so na današnjem slovenskem ozemlju nastali tudi najbolj značilni primeri bronastih predmetov, tako na primer znamenita soha Emonca iz Ljubljane. Naravni razvoj te umetnosti s središčem v Celju in Ptuju je v drugi polovici 2. stol. po Kr. prekinil vdor Kvadov in Markomanov ter si od tega ni več opomogla. Drugačen je bil razvoj v Dalmaciji in Srbiji, ki se je neprekinjeno nadaljeval do zgodnjega srednjega veka.
Rimska doba pozna poleg velikih plastik predvsem drobne kipe in statuete, ki številčno prevladujejo. Gre zlasti za upodobitev božanstev, mitoloških živali ipd. Iz tega časa je zelo zanimiva rekonstrukcija rimskega voza iz Poljanca pri Varaždinu. Umetnostni višek poznoantične dobe predstavlja prav gotovo domnevni portret bizantinske cesarice Teodore iz 6. stol., ki so ga odkrili pred nekaj leti v bližini Niša. Monumentalni izraz njenega obraza je v nasprotju s podrobnim oblikovanjem okrasa na glavi. Dr. Petru je o tem portretu zapisal: »Za tem bliščem zlata in dragega kamenja stoji praznina dobe preseljevanja narodov in zgodnjega srednjega veka, ko je treba s krvjo plačevati davek rojevanju novega sveta.«
Razstava o antičnem bronu v Jugoslaviji je vzbudila veliko zanimanje, saj so v prejšnjem tednu našteli že pettisočega obiskovalca. Predmeti so dobro in premišljeno izbrani ter vzorno konservirani in prezentirani. Povprečen obiskovalec pa pogreša kratek tiskan vodič, saj si vsakdo ne more privoščiti obširnega kataloga, ki je tudi razmeroma
I	drag.	M.	V.
velihct§tM>	plbtMtcl[a,
Pred kratkim je umrl veliki norveški piša-, romani »Nočna straža«, »Pomladna noč«, »Pti-telj Tarjei Vesaas. Doživel je triinsedemdeset let.
Tarjei Vesaas je bil iz kmečke družine in
Antični bron v Jugoslaviji
hmetiibtut*
Kaj ne gre pri kmetijskih cenah?
Pogostokrat slišimo, da so kmetijski presežki Evropske Gospodarske Skupnosti rezultat zgrešene in obenem protekcionistične kmetijske politike. V podporo takim tezam navajajo nekateri razlike v cenah kmetijskih pridelkov držav EGS in tistih ostalega sveta.
Natančnejša analiza pa nam pokaže, da se problem presežkov omejuje na tri proizvode in sicer na surovo maslo, sladkor in mehko pšenico. Pridelek teh je za 3-6 odst. večji kot so potrebe. Za plačilo teh presežkov porabi EGS letno približno 2000 milijard lir, t.j. 70 odst. vseh sredstev, ki jih ima Evropski fondo za orientacijo in jamstvo. Glede mehkega žita pa se pozablja, da vrsta žitaric, ki jih EGS uvaža, zdaleč prekaša delež mehkega žita. Nekaj podobnega bi lahko ugotovili za ostala dva presežka.
RESNICA GLEDE UVOZA KMETIJSKIH PRIDELKOV
Uvoz kmetijskih proizvodov je problem, na katerega mnogi, tudi v Italiji, pozabljajo. Italija npr. izvaža le vino in sadje, 25 odst. svojih potreb na kmetijskem sektorju pa krije z uvozom. Resnica pa je,da bi EGS brez težav lahko krila vse svoje potrebe, če ne bi uvažala po nižjih cenah kmetijske proizvode iz drugih dežel. Tega pa potrošniki znotraj držav EGS sploh ne čutijo, ampak druge gospodarske veje. EGS uvaža namreč vrsto kmetijskih proizvodov predvsem zato, da bi v zameno lahko izvažala svoje industrijske izdelke. Ne gre pa spregledati tudi dejstva, da EGS kupuje kmetijske pridelke po zelo nizki ceni, s čimer nekako kompenzira izdatke za subvencije in presežke.
CENE NA 5ETOVNEM TRŽIŠČU
Nekateri trdijo, da EGS proizvaja po previsokih cenah in da je predrago izvažati kmetijske presežke. In spet navajajo cene na svetovnem tržišču.
Treba pa je zdaj pojasniti, kaj je svetovno tržišče in kaj pomenijo svetovne cene. Države izvoznice plačujejo za izvoz kmetijskih pridelkov premije, kar pomeni, da njihove cene niso realne in da zveze s cenami v razvitejših državah EGS na tej ravni sploh ne more biti. Dejansko se takih nerealnih
cen poslužuje svetovno tržišče in kaos je tako popoln. Tako se mora kmetijstvo v razvitejših državah braniti s prelevmani, kon-tingentiranjem in roki. Sicer so žrtve tega sistema tudi države izvoznice same, saj z denarjem, ki ga dobijo za svoje pridelke, niko-
li	ne bi mogle kupiti teh istih pridelkov. To se sliši čudno, a res je tako. Tisti, ki imajo korist od takšnih razmer, so bogate države, ki raje kupujejo kmetijske pridelke, ki jih sicer same pridelujejo, na svetovnem tržišču. To je politika, ki gre na račun kmetijstva. Z uvozom kmetijskih pridelkov si EGS omogoča prodajo svojih industrijskih izdelkov in drugih storitev. Preden govorimo o strahotnem protekcionizmu in škodljivih presežkih, bi morali spregovoriti o anarhiji na svetovnem tržišču, od katere nima kmetijstvo nobenih koristi.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V soboto, 11. t. m., ob 16. uri (razprodano) v nedeljo, 12. t m., ob 16. uri. v ponedeljek, 13. t m., ob 11. uri (razprodano) v torek, 14. t. m., ob 16. uri (razprodano)
PAVEL GOLIA SNEGULJČICA
mladinska igra v osmih slikah
~0—
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
V	nedeljo, 12. t, .m., ob 20. uri - v ŠTANDREŽU (Župnijska dvorana) v sredo, 15. t. m., ob 20.30 uri - v ŠTEVERJANU (Župnijska dvorana) v četrtek, 16. t.m., ob 20.30 uri - na OPČINAH (Prosvetni dom) v petek, 17. t. m., ob 21. uri - v BAZOVICI (Kinodvorana)
A. T. LINHART TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
Ena komedija v petih aktih in dveh delih
MODA: Po dežju pride sonce — po mini pride na vrsto maxi. Da pa bo vsem okusom ustreženo imamo na razpolago še odtenke mi-di, visoki midi, nizki midi in pa tradicionalno dolžino nekaj nad kolenom. To bi bile na kratko težnje letošnje mode, ki pa bodo po tehtnih predvidevanjih prevladovale tudi prihodnje leto, saj se tekstilna industrija po suhih letinah, ko je vladala pretežno mini-moda ne more postaviti na noge v eni sami sezoni, pa tudi nam je treba dati nekaj časa, da se vsaj nekoliko privadimo novostim.
Mnenja modnih ustvarjalcev, potrošnikov, o-pazovalcev in ženskega sveta so glede dolžine kril zelo deljena, in kot je rekel neki neapeljski modni ustvarjalec, je »sedanji trenutek zelo težek in negotov«.
Če pogledamo težnje, ki prevladujejo pri trenutnih nakupih v Italiji, od juga proti severu, dobimo naslednjo sliko: na jugu gredo simpatije kratkim krilom in velika večina žensk, ki hočejo biti elegantno oblečene, optira za to rešitev. V Rimu je situacija bolj nejasna. Samo del odjemalk je za midi dolžino, to je do sredino bodla, vendar kupujejo pretežno plašče te dolžine; nekaj simpatij gre tudi maxi modelom, v glavnem pa so ženske še za krila nekaj nad kolenom.
ZENA IN DOM
ŠPORT MED NAŠO MJ.ADINO
ODBOJKA
Odlična igra Krasa
Moštvo zgoniškega Krasa se čvrsto približuje C ligi. Preteklo nedeljo so Kraševci gladko odpravili zelo nevarno ekipo CSI iz Vidma s 3:0 '7, 11, 14) in to na tujih tleh. S to zmago so Kraševci sami na čelu lestvice D lige in imajo velike možnosti za napredovanje v višjo ligo.
Presenetljiva zmaga Zarje nad Borom
Letošnje žensko prvenstvo B lige nam v vsakem kolu nudi nova presenečenja. Preteklo soboto je za naj večje iznenadenje poskrbela Zarja, ki je v dolgi in razburljivi tekmi premagala Borovke.
Mlade Bazovke so gladko klonile v prvih dveh setih in vse je izgledalo, da bo imel Bor lahko delo. V tretjem setu pa so Bazovke začele igrati znatno bolje, z veliko borbenostjo in
predanostjo. Nasprotno so Borovke popustile, igrale slabo in nepovezano in zmaga je zasluženo pripadla Zarji. Končni rezultat: Zarja - Bor 3:2 (--5, —12, 13, 13, 13).
Borovi mladinci deželni prvaki
Mladi Borovi odbojkarji so si z lepo igro brez posebnih težav prisvojili naslov deželnih prva kov. V finalu so zapovrstjo premagali moštva Pordenone iz Pordenona, Kennedy iz Vidma in slovensko moštvo 01ympio iz Gorice, ne da bi izgubili niti en set. Najboljši v Borovih vrstah je bil državni reprezentant Klavdij Veljak. Gorika 01ympia je zasedla častno tretje mesto.
ŠAH
Rudež zmagovalec
Na šahovskem turnirju v Dragi za pokal restavracije Mario je zmagal znani slovenski šahist Pino Rudež.
Čisto drugačno pa je stanje v Milanu in v severnem delu države sploh. Tu prevladujeta midi in maxi, tako za mlade odjemalce kot za starejše; angleški stil je doživel pravi »boom«
Kaj pa pri nas v Trstu? Modne težnje — morda bi bilo bolje reči modne muhe — nas ošvrknejo bolj lahno, hvalabogu, pa vendar ženska ne bi bila ženska, če se ne bi pustila zapeljati kaki posebno bistri novosti. Na srečo prevladujeta v Trstu zdrava pamet in presoja in je večina ostala pri tišti dolžini oblek, ki je menda »optimum« kar se tiče praktičnosti in estetike, to je nekaj nad kolenom, in ki, tako lahko mirne duše pritrdi vsakdo, pristoja sko-ro vsaki ženski, naj bo mlada ali starejša. Seveda pa vidimo po cestah tudi dekleta v midi ali maxi plaščih, včasih prijetna na pogled, včasih manj, vsekakor pa je to v glavnem mladi rod, ki ljubi novosti in ki daje skupnosti barvitost in raznolikost. »Variatio delectat« — kot pravi latinski rek.
Iz kratke ankete, med enajstimi Tržačani različne starosti, spola in izobrazbe je prišla na dan tale slika mnenj, kar se tiče dolžine ženskega krila mini krilo, da se razumemo — 10 do 15 cm nad kolenom, je vsekakor zmagalo: osem jih je bilo za, dva sta dodala opombo: samo za mlada dekleta in za nekatere priložnosti, eden pa je mini ovrgel, češ da je preživel.
Osem anketiranih je bilo odločno proti midi, dva ga tolerirata za kake posebne priložnosti in za posebne tipe žensk, eden ga je pa označil za aktualnega in elegantnega. Kar se tiče maxi modelov, to je do tal, jih je bilo šest odločno proti, štiri maxi tolerira za nekatere priložnosti, in še tu le, če je ženska vitka in če ga zna nositi, eden pa je bil za mixi, to je za kombinacijo maxi-plašča z mini-krilom. Kar pa se tiče hlač, ki tudi dobivajo važno mesto v ženski garderobi, so se anketiranci takole izrekli: šest jih je bilo za hlače vseh krojev, torej tako športnega klasičnega kroja, kot elegantnega za popoldan in večer. Trije so dali svoj pristanek hlačam le kot športnemu oblačilu, dva pa sta bila odločno proti temu, da bi ženska nosila hlače.	Mariina
RADIO TRST A
F.J.-28 SMRT
♦ NEDELJA, 12. aprila, ob 8.30 Kmetijska od-daia-, 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu;
9.45 Bach: Toccata za čembalo; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše: Mark Twain »Tom, mali detektiv«; 11.45 Ringaraja za naše malške; 12.00 Na božna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 V. Cajoli: »Štiri redovnice pod obtožbo«. Drama v 3 dej.; 16.50 Revija orkestrov; 17.30 Pri naših pevskih zborih; 18.00 Miniaturni koncert;
18.45 Bednarik:	»Pratika«; 19.00 Jazz; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Melodije iz filmov in revij; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore-Ljudske pesmi, pripravlja Grudnova; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 13. aprila, ob 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za srednje šole);
12.10 Kalanova »Pomenek s poslušavkami«-12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin - (17.35) Jež: Italijanščina po radiu; (17.55 cca) Misli in nazori; 18.15 Umetnost;
18.30 Radio za šole (za srednje šole); 18.50 Zbor S.A.I.C.I. iz Torviscose; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.20 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Tito Maniacco: »Zgodba o slikarju, belem zmaju in biseru«; 21.25 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti. Basist Jože Stabej, pri kla virju Lipovšek. Arije elizabetinskih skladateljev; 22.05 Zabavna glasba:
♦ TOREK, 14. aprila, ob 7.30 Jutranja glasba;
11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Bednarik »Pratika«; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandoliniski ansambel; 17.20 Za mlade poslusavce:	Plošče za vas. Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert; 18.45 Pour-celov orkester; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Humor v slovenski literaturi (2) »Janez Trdina«, pripravil Jevnikar; 19.25 Mojstri kalifornijskega swinga; 19.45 Moški zbor »Vinko Vodopivec« vodi Nanut; 20.00 Šport; 20.35 Mascagni »Mali Marat«, opera v 3 dej; 23.00 Zabavna glasba
♦ SREDA, 15. aprila, ob 7.30 Jutranja glasba:
11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Liki iz naše preteklosti »Ema Starčeva«. pripr. Lukeš-. 12.20 Za vsakogar nnk»i-
13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslu šavce: sodobne popevke - (17.35) Jež: Italijanščina po radiu; (17.55) Ne vse, toda o vsem 18.15 Umetnost: 18.30 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.50 KoncerHsti naše dežele. Pianistka Neva Merlak - Corrado. Bach: Toccata v e molu; Chopin: Balada v g molu:
19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Ljudske pravljice in povedke, pripravlja Grudnova; 19.40 Jazz: 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.10) Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 16. aprila, ob 7.30 Jutranja glasba;
11.35 Šopek slovenskih oesmi; 12.00 Theuer-schuh »Družinski obzornik«; 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba oo željah: 17 20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst -(17.35) Jevnikar »Slovenščina na Slovence«; (17.55) Kako in zakaj; 18.15 Umetnost; 18.30 U-metniki in občinstvo, pripravlja Pertot; 19.10 »Pisani balončki«; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo: 20.00 Šport; 20.35 Finn Biornseth »Besede za dva glasova«. Radijska drama-, 21.20 Plesna glasba; 21.50 Skladbe davnih dob. Le La Halle: 13 rondojev: 22.05 Zabavna glasba
♦ PETEK. 17. aprila, ob 7.30 Jutranja glasba:
11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Pravni položaj žene v Italiji: Manlio Bellomo (7) »Leta krize civilnega zakonika med letoma 1865 in 1942«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba pa želiah; 17.20 Za mlade
01p"br>r»i pinoti"' - f 17.35) Jfi7/ Itfl,-Iijanščina po radiu-, (17.55) Ne vse, toda o vsem-, 18.30 Radio za šole (za drugo stoonio osnovnih šol); 18.50 Sodobni ital. skladatelji;
19.10 W. Cesarini Sforza: Pravo in krivo o razvoju moralnih in pravnih pojmov - 3. oddaja; 19.25 Priljubljene melodiie; 20.00 Šport.; 20.35 Delo in gospodarstvo; 2.0.50 Koncert operne glasbe 22.05 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA. 18. aprila, ob 7.30 Jutranja glasba;
11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Karakteri-
Tako so prehodili nekaj sto metrov, onidve spredaj in on kakih deset metrov zadaj. Sneg je dušil njegove korake, toda črez čas sta se vendar začeli ozirati. Začutili sta ga za seboj. Pospešili sta korak. Ceste so bile skoraj samotne, ulične luči so motno žarele v gostem plesu snežink, na kandelabrih so čepele visoke bele kučme.
Zavili sta po Šelenburgovi cesti in nato preko Kongresnega trga. Kljub visokemu snegu, ki ni bil povsod odkidan in dodobra shojen, sta naglo hodili, tako da je moral tudi sam hiteti, če ju ni hotel izgubiti izpred oči. Ves čas je slišal njun pogovor, ki ga je pretrgal tu pa tam žuboreč dekliški smeh, čeprav ni mogel razločiti pomena njunih besed. Majda je bila nekoliko večja od drugega dekleta, oblečena je bila v sinji plašč in kapuco na glavi je imela obrobljeno z belim krznom. Ona druga je bila oblečena v plašč drap barve, vendar mu je to komaj prišlo v zavest, ker je gledal ves čas samo Majdo.
Ko so prišli na stranske ceste, ki peljejo proti Mirju, je pospešil korak, v strahu, da se ne izgubita v kakšno stransko ulico in utoneta v temi ali v kakšno vežo, tako da spet ne bi vedel, kje naj išče Majdo. Tedaj sta zaslišali njegove stopinje za seboj ali pa sta se kako drugače zavedli, da ju zasleduje. Večkrat sta se ozrli in pospešili korak. Tudi njun pogovor in smeh sta postala tišja. Tedaj mu je prišlo na misel, da ga je najbrže polomil, ker se jima ni prej približal in se dal Majdi spoznati. Zdaj, na sa-motnejši cesti, se ga bosta bali. Morda bosta celo zbežali pred njim, saj bi si lahko mislili, da je kak tip, ki ju hoče nadlegovati. Ob misli na to mu je postalo kar vroče. Pograbila ga je jeza na lastno plahost. Spomnil se je pripovedovanja raznih drugih študentov in celo nekdanjih bogoslovnih kolegov, ki so se hvalili, kako neprisiljeno in uspešno znajo nagovoriti dekleta in skleniti poznanstvo z njimi. On pa se boji približati celo Majdi, s katero sta vendar že znana. Saj gotovo še ni pozabila poletnega doživetja na Uršlji gori.
Moram zbrati dovolj poguma, da se jima približam in nagovorim Majdo. Moram, moram, si je prigovarjal, toda noge ga nekako niso hotele ubogati. Bil je kot ohromljen
To je vendar smešno. Zelo klavrno vlogo igraš, presneti butec! Strahopetnež! Mevža! je v mislih zmerjal sam sebe. Onidve pa sta najbrže opazili, da njun zasledovalec ni preveč pogumen in se ne upa približati, zato sta začeli spet klepetati in se smejati. Črez čas sta sami upočasnili hojo, kakor da ga izzivata. Verjetno sta se čutili pogumni, ker sta bili dve. Ali
stični ansambli; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetne melodije-, 16.30 I. Pregelj »Otroci sonca«. Dramatiziral Peterlin. Tretji del. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu; 16.50 Orkestri in zbori; 17.20 Dialog; 17.30 Za mlade poslušavce,- Od šolskega nastopa do koncerta - (17.45) Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu; (18.00) Moj prosti čas; 18.15 U-metnost; 18.30 Ženski vokalni kvartet iz Ljubljane, vodi Bučar; 18.50 The Charleston Hot Peppers; 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Št. Lenartu; 19.40 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 S čitalniških odrov: Anton Klodič »Novi svet«. Dramatiziral Mahnič. Radijski oder, režira Peterlin; 21.40 Vabilo na ples; 22.40 Zabavna glasba.
pa že blizu doma — ga je zaskrbelo. Zdaj mu ni preostalo drugega, kakor da ju dohiti, če se noče osmešiti. Pomislil je, kaj naj reče, ko bo prispel do njiju, s čim naj opraviči svoje zasledovanje. Moral bi najti kak primeren izgovor, kakšno simpatično, vedro frazo, da ju ne bi vznemiril in naletel na neprijazen odgovor ali na trmast molk. Toda prav zdaj je imel glavo prazno kakor še nikoli. Najrajši bi se bil vsekal s pestjo po kelbi, kot so govorili kmetje v njegovem kraju. Toda tudi to bi ne pomagalo. In ne da bi vedel, kaj naj reče, se jima je približal. Ko je bil vštric, sta se umaknili nekoliko ob stran, da bi mogel po gazi mimo, morda tudi nekoliko v strahu. On pa je obstal, ko je bil korak pred njima, se obrnil in pogledal Majdi v obraz. Bilo je prav pod ulično svetilko.
»Dober večer!« je dejal. »Ali me še poznate?«
Samo za hip ji je spreletela obraz začudenost, nato pa je vsa zardela. Videl je po njenem, še vedno nekoliko presenečenem izrazu, da se ga spominja, da pa se morda v hipu ne more spomniti, kje ga je bila spoznala.
»Srečali smo se na Uršlji gori,« je rekel. Ni upal reči: srečala sva se.
Morda je občutila iz njegovih besed to plaho obzirnost, in . to jo je na mah pomirilo. Videl je, kako ji je preletel obraz smehljaj, prepoznal je značilni igrivi izraz njenih ustnic in iz oči ji je nenadno zasijala neka poredna prijaznost, ki mu je bila tudi neizbrisno vtisnjena v dušo. Predela je dežnik iz desnice v levico in mu z ljubko kretnjo, ki je bila hkrati dekliška in damska, ponudila roko v plavi usnjeni rokavici.
»Oprostite, da vam jo dam kar v rokavici,« je rekla.
»Nič zato!«
Hotel bi bil reči nekaj drugega, hotel bi ji bil pokazati, kako je vesel, kako je srečen, da končno drži njeno roko v svoji roki, toda besede mu niso hotele z jezika; a tudi če bi bil mogel, bi jih ne bil izrekel. Nikoli mu ni bilo lahko povedati tistega, kar je najmočneje in najgloblje občutil v sebi.
Za hip sta molčala, v rahli zadregi. Potem je okrenila glavo k prijateljici, ki je stala zraven.
»To je moja kolegica Vanda,« je rekla. Predstavili so se.
»Ali vaju lahko malo pospremim?« je vprašal.
»Lahko. A midve sva že skoraj doma.«
»Stanujeta tu blizu?«
»Ja.«
Zdaj vsaj vem, kje stanuje, da je ne bom več tako obupno iskal po vsej Ljubljani, je pomislil.
(dalje)
VLAGANJE PROŠENJ ZA ZRELOSTNI IZPIT
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« obvešča, da dne 15. aprila t.l. zapade rok za vložitev prošenj za pripustitev k zrelostnemu izpitu. Pojasnila daje tajništvo šole.
Izdajatelj; Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« -Trst