20. štev. V Kranju, dne 17. maja 1913. Leto I. Izhaja vsako soboto ob 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2r—, za četrt leta K l-—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Nasilen preobrat. i. Ko je bila prestana skadrska kriza, je pisalo vladno časopisje, da smo morali nastopiti brezobzirno, sicer bi naša beseda na Balkanu in v Evropi sploh nič več ne veljala. Ta kriza se je rešila tako, kakor smo zahtevali, zelo dvomljivo pa je, če smo s tem uspehom pridobili na ugledu. Na Balkanu gotovo ne, v Evropi mogoče, ali sigurno se to tudi ne more trditi. Vzrok pa ne tiči samo v naši albanski politiki, ampak še bolj v naših notranjih razmerah, ki so obupne. Največja in najbogatejša kronovina države, Češka, je na tem, da ne bo več mogla plačevati svojih učiteljev in deželnih uradnikov, da ne bo mogla vzdrževati svojih bolnic in deželnih cest. In če so spravna pogajanja že na tem, da se ugodno rešijo, pride vitez Hochenburger in posega vmes tako dolgo, da se zopet razbijejo. Ravno tako ne deluje deželni zbor v Galiciji. Stranke v tej deželi so bile že edine, da se sporazumejo, ali vse dolgotrajno pomirjevalno delo so vničili — škofje. Na Ogrskem so bili do zadnjih let brezpravni le nemažarski narodi, ali Tisa in Lukač potisnila sta v njih vrste velik del pristnih Mažarov. Dunajski državni zbor je postal skupina ljudi, katerih se v resnih trenotkih sploh ne vpraša za njihovo mnenje. — Na jugu pa se izvršuje lom-bardo-benečanski policijski sistem. Na Hrvaškem imamo izjemno stanje, v Bosni poostreno izjemno stanje, v Dalmaciji in pri nas pa se vedno bolj razvijajo veleizdajniške pravde, kakor ob času karbonarijev. Po mestih ima meščanstvo čut, da sluti za vsakim oglom denuncijanta in če tak meščan gre v nedeljo po stari navadi v kavarno in gostilno in se v pondeljek zbudi, ne da bi imel na glavi ovadbo zaradi veleizdajstva, se čuti že olajšanega. Velika večina deželnih zborov sploh ne deluje. S tem se zanemarjajo vse deželno-kulturne zadeve, podjetnost ima vrv okrog vratu, zaslužka ni, beda se širi in davčna moč peša. Kakor se Kitajec počasi navadi na opijum, tako nas hoče vlada počasi pripraviti na izjemno stanje, na prisilen preobrat. Iz tribune ogrskega državnega zbora je ministrski predsednik sam izjavil, da se na Hrvaškem izvršuje nasilno državno pravo. Pri nas se to ne priznava izrecno, prakticira pa se že mnogo let. Ko se je vršila debata o uvozu argentinskega mesa, je ministrski predsednik izjavil, da sklep zbornice, naj bo tak ali drugačen, na postopanje vlade ne bo imel nobenega učinka. Zbornica je to mirno požrla in se začela z vlado pogajati o besedilu resolucije, ki naj bi vrgla vsaj nekaj peska v oči volilcem. Pri razpravi o novem brambnem zakonu, je vlada nastavila zbornici pištolo na prsi in zbornica je ubogala. Ko smo stali v evropski krizi so bili vsi poslanci več mescev doma, ali seja zbornice ni bila odgođena in poslanci so vlekli dijete naprej. Tak položaj je trajal cele mesce in tok dijet ni bil prekinjen. Za velik del naših ljudskih zastopnikov je poslaniška čast visoka, nebeška boginja, a tudi molzna krava, ki jih preskrbljuje z mlekom in surovim maslom. To pa učinkuje na njih hrbtišče. Največja in najvažnejša pravica državne zbornice je rešitev proračuna, ali ravno tega ne reši zbornica nikdar. Uporaba § 14. ni samo uporaba nasilnega državnega prava, ampak diši že po nasilnem preobratu. Tendenca § 14. je, omogočiti važne provizo-rične vladne ukrepe, ki spadajo v področje državnega zbora v slučajih izrednih, nepričakovanih dogodkov, ko državna zbornica ni sklicana. Vlada pa izrablja to zakonito določbo v ravno nasprotni smeri. Če državni zbor ne odobri kakega vladnega predloga, pošlje vlada državni zbor domu in s tem ustvari prvi pogoj, da državni zbor ni sklican, in potem uveljavi upravnim potom tisto, česar ji zbornica ni hotela dovoliti. Drugi pogoj, ki zahteva izrednih dogodkov pa se najde v tem, da zbornica ne uboga. In če je v tem oziru vlada na polju, ki ne spada v njen delokrog, vsemogočna, je popolnoma brez moči na polju eksekutive, ki bi morala biti njen izključni posel. Za uradnike vseh višjih razredov se vrše pogajanja med vlado in strankami. In primeri se, da na važno mesto vlada ne imenuje uradnika A, katerega smatra za najsposobnejšega, ampak uradnika B, ki bi sicer ne prišel v poštev, ali imenuje se, ker ga je priporočila močnejša stranka. In vendar bi zahtevalo redno državno gospodarstvo, da vlada postopa pri imenovanju uradnikov kot eksekutiva brez ozira na levo in desno, da ima pred očmi edinole korist dobre uprave. Bolgarija in Srbija sta imeli boj na nož s Turčijo. Pod orožje je šlo vse, kar sploh more orožje nositi. Doma so ostali le otroci, starci in ženske. In če tudi so imeli vojsko na življenje in smrt, ostalo je doma vse kot v mirnem Času, tiskovni zakon, ki je mnogo manj ozkosrčen od našega, je ostal nespremenjen, pisati in govoriti se je smelo, kot v mirnem času. Celo skupščini v Belgradu in Sofiji sta zborovali med vojno. Pri nas je vojska samo pretila, a živeli smo v miru, in vendar imamo izjemno stanje, veleizdajniške pravde, delegiranja sodišč, prisluškovanje po vseh javnih lokalih. Državni zbor je bil odgođen in od razvoja zunanje politike je bilo odvisno, ali se skliče zbornica na dan 15. majnika, ali se sploh ne skliče. To je za veliki državni organizem zelo opasen položaj in pri teh razmerah se ne smemo čuditi, da v Evropi ne napravi posebnega učinka, če baron Conrad zarožlja s svojo sabljo. PODU Grof Lev Tolstoj: Kornej Vasiljev. Konec. Dečko črnih oči in v novih lesenih čevljih je vodil konje na potok. „To bo kak vnuk, sin Fedjke, črnook kakor on," si misli Kornej. Sedaj je bil tik poleg hiše. Dečko je pogledal nepoznanega starčka ter hitel za mladim žrebcem, ki je razposajeno skakal po blatu. Dečku je sledil pes, ki je bil ravnotako črn kakor nekdanji Voltšok. „Ali bi bil to res Voltšok?" si misli. In spomnil se je, da bi moral ta biti najmanj dvajset let star. Bližal se je stopnicam ter težavno stopical gori, spominjajoč se, kako je nekdaj sedel na njih ter odstranjeval sneg z držajev: Potem je odprl vezna vrata. „Zakaj si vstopil brez dovoljenja?" je zavpil nek ženski glas iz sobe. Spoznal je njen glas. In sedaj stopi sama, zgubana, močna, stara žena v vežo. Kornej je bil pričakoval nekdanjo mlado, lepo Marfo, ki ga je razžalila. To je sovražil, ti bi bil vse očital, a sedaj je stala pred njim stara žena. „Ako hočeš miloščine, moraš prositi pri oknu," reče z ostrim in hreščečim glasom. - . „Ne maram miloščine," ji odgovori Kornej. „Kaj"pa hočeš drugega? Kaj pa?" In trenutek je obmolknila. Na njenem obrazu j je čital, da ga je izpoznala. „Preveč se vas tu okoli potepa. Poberi se, | poberi se v božjem imenu!" Kornej je padel s hrbtom proti steni ter jo, j opirajoč se na palico, nepremično gledal. In z za- \ čudenjem je opazil, da v svoji duši ne čuti več orje jeze, ki jo je gojil toliko let, nego da ga ob- ! haja nekaka slabost in ginjenje. „Marfa, vsi bomo morali nekoč umreti." „Poberi se, poberi se v božjem imenu," reče hitro in hudobno. „Ali mi nimaš drugega povedati?" „Prav nič ti nimam povedati," reče. — „Poberi se, poberi se v božjem imenu, poberi se! Takih postopačev je tu okrog mnogo." S hitrimi koraki je šla nazaj v sobo ter zaloputnila za seboj vrata. „Zakaj zmerjate?" se je začul glas in izza vrat je stopil temnolasi kmet, ki je imel sekiro za pasom. Izgledal je ravnotako, kakor Kornej pred štiridesetimi leti, le nekoliko manjši in slabotnejši je bil. Imel pa je iste črne, iskreče se oči. Bil je Fedka, kateremu je podaril pred sedemnajstimi leti knjigo s slikami. On je bil, ki je materi ponašal, da nima usmiljenja z beračem. Istočasno ž njim se je prikazal, tudi s sekiro za pasom, nemi nečak, ki je bil sedaj dorasel, miši-čat mož z redko brado in dolgim vratom. Gledal je z opreznimi.in odločnimi očmi krog sebe. Oba kmeta sta bila ravno zajutrkovala ter se odpravljala v gozd. „Takoj, dedek," reče Fedka, ter daje mutcu neka znamenja, kazoč najprve na starčka, potem pa na čumnato, z roko kažoč, kako se reže kruh. Fedor je šel na cesto, a mutec se je povrnil v hišo. Kornej je stal še vedno s povešeno glavo, naslonjen na zid in na palico. Občutil je morečo slabost in le s težka je zadržaval jok. Mutec je prišel iz hiše držeč v roki velik kos duhtečega črnega kruha, ki ga je ponudil starčku. Ko je Kornej, prekrižajoč se, vzel kruh, se je obrnil mutec proti sobnim vratom, se pogladil z obema rokama po obrazu ter storil tako, kakor da bi pljunil. S tem je hotel označiti svojo nezadovoljnost z obnašanjem tete. Hipoma pa je kakor omamljen prenehal, ter zijal z odprtimi ustmi v Korneja, kakor da bi ga bil izpoznal. Kornej ni mogel več zadržati solz in brisaje si s kaftanom oči, nos in sivo brado, se je obrnil od mutca ter šel ven na stopnice. Obhajal ga je nek čudovit svečanosten občutek ginjenja, ponižnosti in poniževanja pred sinom, pred njo, pred vsemi ljudmi. In ta občutek mu je istočasno napolnil dušo z bolestjo in veseljem. Marfa je gledala skozi okno ter jela šele potem prosteje dihati, ko je videla, da je starček izginil za oglom hiše. Ko se je prepričala, da je odšel, je sedla k statvam ter jela tkati. Pač desetkrat je začela, a roke ji niso bile poslušne. Prenehala je ter mislila na Korneja, tako kakor je bil stopil sedaj pred njo. Vedela je, da je bil to on, ki bi jo bil kmalu ubil in ki jo je nekdaj ljubil. In vstrašila se je tega, kar je ravnokar storila. „Nisem tega storila, Kanya & Co. Minole dni so prinesli listi vest, da sta dobila voditelja dunajskega „Press-Bureau-a" dvorni svetnik pl. Kanya in njegov namestnik vitez pl. Mont- j long visoko odlikovanje. Prvi je dobil naslov iz-rednega avstrijskega poslanika in pooblaščenega ! ministra, a drugi komturni križec Franc-Josipovega reda ^ križcem. Dunajski „Bureau" je ono mesto, kjer so ; dobivali listi vsa oficijozna poročila in dvorni svetnik Kanva je bil predstojnik te pisarne. Znamenita je postala osobito v zadnjih šestih mesecih po svoji nedosegljivi virtuoznosti glede fabrikacije nedo- j segljivih potvarjenih in lažnjivih poročil o položaju na Balkanu. Ta pisarna je z naravnost umetniško spretnostjo sugerirala javnemu mnenju o Avstriji vedno to, kar je potrebovala in kar se ji je zdelo prav, da krije brezmiselno taktiko našega zunanjega ministra. Poglejmo si torej samo nekoliko pobližje delovanje tega ..literarnega oddelka" pod vodstvom ravnokar odlikovanega gospoda Kanye. Znano je, da je balkanska vojna gotove evropske diplomate vobče, avstrijske pa še posebe, j naravnost presenetila. Naravno je torej, da smo zahtevali na vsak način status quo na Balkanu. A prišle so zmage Bolgarov in Srbov in status quo se je vlegel za peč in mirno preminul. Žalostni smo bili takrat, sila žalostni, a nemogoče je • bilo, obdržati ta status quo še dalje na življenju, j ker so ga pokopale tudi druge velesile. Ali srbske zmage so postajale našemu prestrižu nevarne, treba je bilo torej avstrijskemu prebivalstvu sugerirati, da so Srbi naši smrtni sovražniki. A da bi se kdo navdušil za vojno raditega, ker so bili Srbi proti Turkom zmagoviti, tega pač ni bilo pričakovati, i Stopil je torej v akcijo gospod Kanya in „literarni oddelek" in nekega lepega dne smo čitali v dunajskih listih debelo tiskana poročila, da so Srbi | našega postanika Prohazko v Prizrenu najprvo oropali moštva, potem pa še masakri rali. Ampak gospod Prohazka je bil nepreviden. Umel ni to ženialno potezo gospoda Kanye in je pisal svoji ' materi v Olomuc razglednico, kjer poroča da se mu i prav dobro godi in da je čil in zdrav. Tako je strmeči svet izvedel, da je Prohazko \ kastriral pravzaprav le Kanya, a ne Srbi, in konec j te blamaže je bil, da je Prohazka izginil v Rio de Janairo v Brazilijo. Med tem so Crnogorci oblegali Skader in dasiravno so velesile zahtevale od Nikite, da pre- { neha z oblegovanjem, se ta ni udal. Postali so torej sedaj Crnogorci nevarni našemu prestižu in zopet je bilo treba na umeten j način hliniti ogorčenost ter napraviti vojno razpo- 1 loženje. A tudi tu ni šlo z resnico, kajti radi albanskega gnezda se ne bi bil nikdo navdušil za vojno. Pa smo hitro imeli Prohazko št. 2 — patra Palica. Tega so radi izpremembe masakrirali Crno- j gorci! Natanko je bilo brati, kako so se mu lomila i rebra, kako se mu je trgala obleka in kako so ga špikali z bajoneti. Celo Paliceve avtentične besede I smo brali v lepi nemščini. Pa zopet ni bilo nič. j Mož je bil revolucijonar in zato so ga ustrelili, ko jte pobegnil. Tudi Palica je mučil le Kanya in ne \ Crnogorci. Vrhunec lažnivosti pa je dosegel literarni oddelek s svojimi poročili o predaji Skadra. Ta I slučaj je naravnost klasičen in lažnivost je tu do- j segla umetniški vrhunec. Dokler je Essad paša branil Skader, je bil junak, vreden spomenika. Ko je Skader Crnogorcem predal, ker mu je zmanjkalo živil, je postal naenkrat lump, pred katerim bi moral vsak poštenjak pljuniti. Ko pa si naj bi bil še posadil albansko krono na glavo, je bil prilično vse, samo človek ne. Intrigant, morilec, tat, razbojnik, in — panslavist, tole so bili še najmilejši izrazi, ki jih je oficijozus spravil v svet. In že smo bili pripravljeni, da uderemo v Albanijo, in rešimo Albance tega nasilneža. Ni pa še minulo deset dni in Essad paša je bil zopet poštenjak od nog do glave, star turški general, ki ni nikdar sklepal z Nikito kako zvezo, ki se ni nikdar proklamira! za kralja itd. itd. In moštvo njegove armade, proti kateri smo se hoteli vojskovati, hočemo sedaj porabiti kot prvo vojaštvo v Albaniji. Ali ni to čuda? Včeraj je poštenjak, danes falot in jutri zopet poštenjak. In to vse po čudnih potih Kanveve previdnosti. A tudi v tem slučaju ni imel gospod Kanya sreče. Prav jasno je namreč, da so bili za taka oficijozna poročila vzroki. In ti so jako enostavni. Grof Berchtold je imel s svojo balkansko politiko smolo in skoro da mu ni preostajalo drugega, kakor uprizoriti albanski švindel. Ker Nikita ni hotel izročiti zasedeni Skader, smo ga hoteli s silo vreči ven. A naša ljuba zaveznica na jugu nas je hotela spremljati, kakor je to običajno pri dobrih prijateljih. Branila pa se je nastopiti proti tastu lastnega kralja in radi tega bi bila skaderska ekspedicija imela še širše naloge. Hipoma ni bilo več v ospredju „skadersko vprašanje", nego „albanski problem". A ker smo prej cele mesece trdili in zahtevali, da mora postati Albanija „samo-stojna", sedaj pa smo si jo mislili razdeliti, je bilo vsekakor potrebno, da ta korak na zunaj nekako opravičimo. In Essad paša je postal žrtva. Kar mimogrede so naredili iz junaškega branitelja Skadra ničvrednega izdajalca in aspiranta za albanski prestol po milosti Nikite. To naj bi bil povod avstrijskega vkorakanja v Albanijo. Da pa dobi tudi Italija sličen povod, se je kratkomalo citiralo še Džavid pašo, ki naj bi bil Valono že zasedel. Nikita pa je napravil črto preko tega računa, predal je Skader Jn tako je odpadel vzrok vsakega vojaškega vmešavanja v albansko zadevo. In vse kar smo čitali, in ves strah pred vojno je bila umetniško zasnovana laž. Popolnoma jasno je, da je bila cela ta akcija literarnega oddelka natanko preračunjena, a ker se je izjalovila, so bila naenkrat vsa ta poročila posneta po srbskih in črnogorskih. Ta laž je pa že tako debela, da je celo Avstrijec več ne verjame. Ali bi bil Nikita neumen, da bi sam poročal o neuspehu svojega orožja pred Skadrom. Stvar je le ta, da se naš „literarni oddelek" laže, kakor mu bolj prija. Ce mu pa pri tem iz-podleti, se pa zopet laže, da so poročila iz srbske in črnogorske strani, poslana nalašč v svet v pogubo avstrijskega prestiža. To bi bila torej mala izber Kanvevih zaslug. In že iz tega se vidi, da sta gospod pl. Kanya in njegov namestnik odlikovanje tudi v resnici — zaslužila. POLITIČNI PREGLED. Državni zbor. Dne 15. t. m. se je sešel zopet državni zbor, ki pa po stari navadi zopet ne bode izpolnil nad, katere stavi nanj vse avstrijsko prebivalstvo. Saj že sestava programa povzroča nepremostljive tež-koče. Vlada zahteva, da naj se najprej reši finančni načrt, potem pa proračunski provizorij za drugo polovico letošnjega leta. Toda prvi točki nasprotujejo z vso silo Rusini, katerim so se pridružili še nekateri Poljaki, zahtevajoč, da se odstavi z dnevnega reda ta predlog toliko časa, da je zagotovljena volilna reforma za gališki deželni zbor. Tudi Lahi niso nič kaj vneti za plodonosno delovanje, če se jim še v tem zasedanju ne zagotovi pravna fakulteta, kateri pa zopet nasprotujejo Jugoslovani, če se obenem ne vstreže njihovim kulturnim zahtevam. Pa tudi Nemci bodo ovirali delovanje državnega zbora, zlasti zato, ker je avstrijska vlada prisiljena zabraniti z dovoljenjem nadaljnega posojila polom deželnih financ na Češkem, kar bi radi dosegli češki Nemci z večletno obstrukcijo v češkem deželnem zboru, da izsilijo od Cehov narodne pridobitve. Največja nevarnost pa preti parlamentu od vlade same. Naravno je, da spričo balkanske krize, ki je tako mogočno vplivala tudi na naše politične in gospodarske razmere, zahteva takorekoč celi parlament debato o naši notranji, zlasti pa o zunanji politiki. Te debate pa vlada noče pripustiti, izgovarjajoč se s tem, da bi se utegnila razviti debata v smeri, ki bi oškodovala pred svetom ugled in korist naše monarhije. Zato baje ni na mestu ta debata, dokler zunanjepolitični položaj ni popolnoma jasen; ta debata naj bi se po vladinem mnenju razvila šele pri proračunskem provizoriju. Samoobsebi umevno je, da vidi vlada v slovanskih poslancih one može, ki bi utegnili škodovati s svojimi izvajanji ugledu monarhije. Toda to je le dobrodošla pretveza; kajti vlada sama dobro ve, če tudi tega noče priznati, da smo Slovani vsaj tako dobri Avstrijci kot Nemci, da zahtevamo le svoje pravice na narodnostnem, kulturnem in gospodarskem polju. Pravi vzrok, da se ne bo vršila o zunanji politiki posebna debata je iskati v tem, da hoče vlada rešiti blamaže našo nemško diplomacijo, kateri bi slovanski poslanci dokazali z lahkoto, d a je ona oškodovala koristi naše države. Uničila nam je za desetletja dobre politične odno-šaje s krepko se razvijajočimi jugoslovanskimi državami, zaprla ali vsaj otežkočila je pot naši trgovini v te dežele. Edino, kar je dosegla diplomacija, je to, da je'rešila za Albanijo Skader, kar je pa drago plačala s tem, da je pripoznala v južni Albaniji Lahom mesto Valono, kjer lahko zapro Lahi v Jadransko morje naše trgovske ladje z bojnim brodovjem vred. Pod slabo zvezdo torej zboruje državni zbor. Če mu ne upihne luč življenja ta ali ona politična stranka, ga razžene vlada, da zabrani debato o zunanji politiki. Vendar pa ima naš parlament že preiskušeno sredstvo, da si ohrani življenje — ljubezen do dijet. Udal se bo vladi, da si rešijo poslanci mandate in dijete. Gališka volilna reforma. Ker se med Poljaki in Rusini, največ po krivdi galiških škofov, ni dosegel glede volilne reforme za deželni zbor sporazum, je odstopil gališki namestntk dr. Bobrzynski, kateremu sledi dosedanji drž. poslanec dr. Korytovski. Druga posledica nesporazuma je ta, da je vlada razpustila gališki deželni zbor in da razpiše nove volitve za mesec junij. Naloga, ki jo je prevzel Korvtovski, ni posebno lahka. Izvesti mu bo predvsem čiste kar bi bila morala. Ali kako naj bi ga bila sprejela? Saj ni povedal, da je Kornej in da je prišel domov." In vzela je zopet snovalnico v roko ter tkala do poznega večera. V. Kornej se je bil proti večeru z veliko težavo privlekel do Andrejevke, kjer je zaprosil pri Si-novjevih prenočišča, ki se mu je tudi dovolilo. „Kaj, ti nisi dlje prišel, dedek? so ga vprašali. „Ne, preslaboten sem. Bom moral pač iti nazaj. Ali lahko prenočujem ?" Vso noč je Korneja tresla mrzlica. Šele proti jutru je zadremal; ko se je pa probudil, so bili že vsi domači odšli po svojih opravkih. Le Agafja je bila sama v sobi. Kornej je ležal za pečjo na kaftanu, katerega mu je starka podložila. Agafja je jemala kruh iz peči. „Ti pridnost", zakliče s slabotnim glasom, — „pridi bližje k meni". „Takoj, dedek", mu odgovori ter vzame kruh iz peči. „Ali hočeš morda piti kvas?" Ni ji odgovoril. Ko je pospravila zadnji hlebec kruha, je stopila k njemu z vrčem kvasa. Ali on ni pil. Kakor je ležal, z obrazom navzgor, ne da bi se obrnil proti njej, je pričel govoriti. „Gaša", reče čisto tiho, „moj čas je prišel. Jaz bom umrl in zatorej mi odpusti za božjo voljo". „Bog odpušča. Saj mi nisi nič slabega storil". Molčal je kratek čas. „In še nekaj: pojdi, ti pridnost, pojdi k materi in ji povej ... da je bil popotnik, reči . . . včerajšnji popotnik, reči . ..." In pričel je ihteti. „Ali si bil mar pri naših?" „Da. Reči, včerajšnji popotnik . . . popotnik, reči . . .", — in zopet so mu solze udušile glas. Naposled pa se je ojunačil ter dokončal: „je prišel, da bi bil vzel slovo od nje". In potipal se je po prsih. ..Povedala ji bom, dedek, sigurno ji bom povedala! Ali kaj pa iščeš?" vpraša Agafja. Starček ji ni odgovoril. Privlekel je iz žepa s svojo suho, poraščeno roko neko pisanje ter ji ga izročil. Od napora se mu je skremžil obraz. „In to daj onemu, ki je bo zahteval. Moj vojaški list je. Hvaljen bodi bog, grehi vsi so po-! ravnani", in na obraz mu je legel svečanostni izraz. Obrvi je potegnil kvišku in z očmi je gledal v strop. Postal je popolnoma miren. „Svečo", je zašepetal, ne. da bi gremaknil ustnice. Agafja ga je razumela. Izpred svetih podob je vzela voščeno svečo, jo prižgala ter mu jo dala. Obdržal jo je s palcem in kazalcem. Agafja je odšla, da spravi njegov vojaški list v predalu. Ko se je zopet približala, mu je padla sveča iz rok, voščene oči niso več gledale in prsi so nehale dihati. Agafja se prekriža, ugasne svečo, vzame čisto brisalko in mu zakrije, obraz. * * * To noč ni Matfa mogla zaspati, ker je neprenehoma mislila na Korneja. Proti jutru si je oblekla jopič, ogrnila ogrinjalko ter se napravila na pot, da bi izvedela, kje je ostal starec. Kmalu je izvedela, da je šel v Andrejevko. Iz plota si je potegnila palico ter se odpravila tja. Cim dlje je prišla, tembolj jo je bilo strah. „Slovo hočem vzeti od njega ter ga spremiti domov. Popraviti hočem greh, da bo lahko umrl saj doma pri sinu", si misli. Ko se je Marfa bližala hiši svoje hčere, je zagledala gručo ljudi na dvorišču. Nekaj jih je stalo v veži, nekaj pred okni. Vsi so že vedeli, da je umrl kot ubogi popotnik v hiši svoje hčere nekdaj v vsem okraju poznani, spoštovani in bogati Kornej Vasiljev. Tudi soba je bila polna ljudi. Kmetice so medseboj šepetale in ihtele. Ko je stopila Marfa v sobo, in so ji napravili ljudje prostor, je videla pod podobami svetnikov umitega in s prtom pogrnjenega mrliča. Filip Ka-nonič .je bral s pojočim glasom, kakor kak cerkovnik, besede psaltra. Tedaj je bilo prepozno odpuščati ali prositi odpuščanja. In iz strogih potez Kornejevih ni bilo posneti, ali ji odpušča ali se še jezi nanjo. objektivne volitve, pri katerih upajo dobiti Rusini na škodo Poljakov nekaj več mandatov, kot so jih imeli dozdaj. Po ravnanju vlade pri novih volitvah bodo uravnali Rusini svoje postopanje v parlamentu na Dunaju. Druga ne manj težavna naloga čaka po volitvah Korytovskega v gališkem deželnem zboru, da doseže tako volilno reformo, ki bo zadovoljila i Poljake i Rusine, kar se predniku Bobrzynskemu ni posrečilo. Vlada upa, da bo imel novi namestnik vsled svoje splošne priljubljenosti več sreče. Vendar pa že začetek ni posebno razveseljiv, ker so že Rusini protestirali proti njegovemu imenovanju. Avstrija je anektirala otok Ada Kale v Donavi. Dne 12. t. m. se je podala na dosedaj turški otok, ki .leži ob avstrijsko-srbski-rumunski meji v Donavi, posebna ogrska komisija, ki je izjavila turškemu guvernerju, da anektira Avstrija v imenu kralja otok. Guverner sicer ni hotel podpisati aneksijskega protokola, češ, da nima od svoje vlade instrukcij, toda komisija je vkljub temu izvršila aneksijo. Otok je kljub svojemu majhnemu obsegu — šteje par sto prebivalcev — velikega strategičnega pomena. — Radi tega se je podvizala Avstrija, ker bi sicer po sklenjenem miru s Turčijo pripadel otok skupno z ostalim ozemljem balkanskim zaveznikom. Prebivalci so uživali dozdaj prednosti, s katerimi se lahko ponaša malo podanikov. Plačevali niso nobenih davkov, uživali so pa vse prednosti, ki jih nudi svobodna trgovina. Izjemno stanje v Bosni in Hercegovini se je preklicalo z ozirom na to, da se je vsled izročitve Skadra velesilam mednarodni položaj izboljšal. Izjemne odredbe so veljale v teh deželah 12 dni. Hrvatska. Pri volitvi dne 15. t. m. je bil izvoljen za zagrebškega župana z veliko večino dosedanji župan arhitekt Holjac. Skader. Poročali smo že, da se je odločil kralj Nikita, če tudi težkim srcem, predati Skader velesilam. Predaja se je vršila dne 14. t. m. ob dveh popoldne, ko je izročil mesto s kratkim nagovorom črnogorski general Bečir poveljniku mednarodnega brodovja Burneyu. Istočasno je naznanil ta angleški admiral črnogorski vladi, da je prenehala blokada črnogorske obali po mednarodnem brodovju. Mirovna pogajanja. Balkanske države zahtevajo, da se dodajo mirovni pogodbi izrecno naslednje točke: 1. Srbija dobi ob obali Jadranskega morja prosto pristanišče in mednarodno železnico do tega pristanišča. 2. Bolgarija zahteva, da se določi meja od Midije do mesta Enos tako, da postane izliv reke Marice in mesto Enos bolgarska last. 3. Grška zahteva prosto trgovsko pot skozi Dardanele. Bržkone bodo zahtevale balkanske države, da se te točke sprejmejo že med preli-minarske mirovne pogoje. Mirovna konferenca v Bernu. V švicarskem Bernu se je sešlo dne 11. maja t. 1. več francoskih in nemških parlamentarcev — večinoma socijalistične smeri —, ki so sprejeli resolucijo, v kateri se povdarja, da naj se rešijo vsa sporna vprašanja med Francijo in Nemčijo mirnim potom, kakor to zahteva večina prebivalstva v obeh državah. Ako se v spornih točkah ne doseže diplomatičnim potom sporazum, tedaj naj razsodi v sporu mednarodno razsodišče v Haagu. Ti možje pričakujejo nadalje, da bi Francija in Nemčija, ravnajoč se po tem načrtu, vplivale tudi na ostale države tripelentente in trozveze. Na ta način naj bi se zagotovil za dolgo vrsto let svetovni mir. Konferenca je obenem sklenila vplivati na vlade, da naj se omeji pretirano oboroževanje, pod katerim neznosno trpi prebivalstvo v vseh državah. Del francoskega časopisja si obeta od te konference uspehov, dočim drugo časopisje povdarja, da bo francoski parlament kljub tem sklepom glasoval za triletno vojaško službo, kakor to zahteva varnost domovine. Mislimo, da bodo ti dobri in koristni nasveti, ki niso nič novega, ostali le na papirju in da bodo se oboroževale države i nadalje. Narodno-gospodarstvo. Osebna dohodnina. Koliko plačajo dohodnine se razvid ki jo je izdalo c. kr. Zemljiško posestvo Hišno posestvo . . Smostojna podjetja Službeni prejemki . Premoženje .... Drugi dohodki posamezne panoge osebne i iz naslednje uradne statistike, finančno ministrstvo za 1. 1911: V letu 1908 V letu 1911 milj. kron v "/o m''j- kron v " „ 221-3 277-3 767-3 917-0 432-0 58-4 8-28 10-37 28-72 34-29 16-16 2-18 3727 494-7 1563-6 2203-0 656-0 92-2 6-93 9-19 29-05 40-93 12-19 1-71 Izlet v Egipt. Popotni in zgodovinsko-kulturni utisi. Dalje. Ze za Napoleonovega osvojenja Ponilja se je odlikoval v bojih proti njegovim četam mlad turški častnik, Mehmed Ali po imenu. Rodom iz v minuli balkanski vojski večkrat imenovane Ka-vale se je s svojo hrabrostjo od priprostega vojaka kmalu povspel do bimbaše (stotnika). 31 let star je prišel v Egipt, kjer je postal poveljnik večjega albanskega oddelka in se kot tak vdeleževal boja med turškimi gospodarji in Francozi. Ko so ti odjadrali, je podpiral prej imenovane v boju proti upornim Mamelukom. Kot zvit diplomat je gledal, da je obe stranki oslabil in tako sam prišel v ospredje. Leta 1805. je bil turški namestnik pregnan, nakar so prebivalci njega izbrali za pašo in je turška vlada ta časteči priimek (po naše eksce-lenca), potrdila. Polastil se je kajirske utrdbe (či-tadele), s čemur je dobil gospodarstvo nad pre-stolico in ko so se začeli Angleži polaščevati Ponilja, jih je dvakrat popolnoma pobil, tako, da so 1. 1807. morali odpluti. Tedaj šele se je začutil gospodarja, se vtrdil y notranjosti in začel širiti svojo moč izven ožjega pojma Egipta. Najprej je dal zavratno umoriti 480 najvplivnejših mameluških bejev, nedisciplirane Albance je poslal v vojsko na jug, kjer so deloma popadali v boju, deloma jih je pomorilo nezdravo podnebje, doma si je pa stvoril domačo zanesljivo vojsko iz Felahov, s katerimi je pobil uporne Vahabite v Arabiji. Ta egiptovska narodna vojska se je odlikovala pod poveljstvom Mehemedovega posinovljenca Ibrahima paše na Grškem, kjer bi bila, pozvana po oslabeli Skupaj . . . 2673-8 100-00 5382-2 100-00 ! Število davkoplačeval- V letu 1908 V letu 1911 ! cev z dohodki po kron Število v "/„ . Število 1 V "/o i 1.200- - 1.800 348.586 48.99 664.103 45-86 ' 1.800- - 3.600 238.257 33.49 500.113 35-60 3.600- - 7.200 84.706 11.91 177.127 12-61 7.200- - 12.000 22.089 3.11 46.938 3-34 12.000- - 40.000 14.758 2.06 30.210 2-15 40.000- -200.000 2.861 0.40 5 647 0-40 | Nad 200.000 255 0.04 565 0-04 i Skupaj . . 711.512 100.00 1.404.703 lOO'OO Na tedenski semenj v Kranju, dne 13. maja 1913 se je prignalo: 130 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 8 telet, 308 prešičev, 1 ovac. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 80 glav domače govedi, — glave bosanske govedi, 4 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 90 v za pitane vole, 84—86 v za srednje pitane vole, 82—84 v za nič pitane vole, — v za bosansko (hrvaško) goved, K 140 za teleta, K P20 za prešiče pitane, K 2-— za prešiče za rejo. Turčiji, s svojim pogumom, krutostjo in divjim junaštvom sama grški vstanek zadušila (pa tudi vse Grke iztrebila), da ni ad hoc trozveza Anglija-Francija-Rusiia uničila združenega egipčansko-tur-škega brodovja v pomorski bitki pri Navarinu leta 1827. Mehemed Ali pa ni bil le izboren strateg, temveč tudi izvrsten politik. Spoznal je hitro vso slabost turške države in ko je bila Turčija v vojski z Rusijo 1. 1829. poražena, sta sklenila oče in posi-novljenec ustanoviti veliko od Turčije neodvisno egiptovsko državo. L. 1822. je Ibrahim vdrl v Sirijo, zmagal turško vojsko, in zavzel pol Male Azije. Le odločen nastop Rusije je zabravil, da ni prodrl do Carigrada. Ko je čez nekaj let visoka porta z nova zahtevala absolutno pokorščino od Mehemed Alija, pridrl je Ibrahim znova v Mezopotanijo, uničil turško armado pri Nizibu in se po izdaji Kapudan paše (admirala) Ahmeda polastil vsega turškega brodovja. Zopet so rešile krščanske velesile propadajoči polu-mesec, protestantska Anglija in katoliška Avstrija sta iskrcali celo armado na sirskem obrežju, ki je ob Libanonu potolkla Ibrahima, angleško brodovje je prijadralo pred Aleksandrijo, pravoslavna Rusija je pa čuvala Cangrad pred vsakim neprijetnim presenečenjem. Samo Francoska je motila evropski koncert in se potezala za egipčanskega mogotca. Ker Mehemed Ali naposled proti celi Evropi ni mogel kaj, se je uklonil sili, za kar mu je sultanov fermam 1. 1841. dovolil raznih privilegijev, kakor dednost vladarja njegovi rodbini, sklepanje raznih pogodb z izjemo političnih, podeljevanje služb in odlik i. t. d. proti letnemu davku 712 miljonov kron, kot vidnemu znamenju podrejenosti sultanatu. Dalje. Tržne cene na tedenskem semnju v Kranju, dne 13. maja 1913: Pšenica 100 kg . , . . . . 2350 K 23 — Rž „„........- , „ 22-— Ječmen „ „..........„ 20"— Oves „ „ .......... 21-— Koruza stara „ „......2150 „ 21-80 Koruza nova „ „...... . . „ 20-— Ajda „ „.....■....„ 24-— Proso „.„.:.. 20-— ., 21-— Detelj no seme „ „.........„ —"— Fižol ribničan ., „.........„ 28-— Fižol koks „ „ .......... 32'— Grah „ '„.........„ 48'— Leča „„.........„ 48"— Pšeno „: „......... . „ 30'— Ješprenj „ „ .....„ 28-— Krompir „ „....... . . „ 6"— Mleko 1 /............. . . „ '—-20 Surovo maslo l kg....... . . „ 3-50 Maslo 1 „........ „ 3-— Govedina I. 1 ., .........„ L80 Govedina II. 1 „ ........... L72 Teletna I. 1 ., .........., 2 — Teletna II. 1 „ .........„ L80 Svinjina I. 1 „ .........„ 2"— Svinjina II. 1 „ .........„ L80 Prekajena svinjina I. 1 kg......„ 2'20 Prekajena svinjina II. 1 „......„ 2"— Slanina I. 1 „......„ 2.— Slanina II. 1 „......„ 170 Jajca 8 kom.............„ —"40 DOPISI. ~ Novice iz Škofje Loke. Novo cesto na kolodvor delamo že od naših zadnjih občinskih volitev sem. Doslej pa se še ni zgodilo drugega, kakor da se je napravil načrt, da so se razpisala in oddala dela neki podjetniški družbi in da se deželni odbor še malo preklja z lastnikom Štemarjevega posestva radi pogojev za podiranje nekega gospodarskega poslopja. V zadnji „Savi" smo v tej zadevi poročali, da se takoj po binkoštnih praznikih prične z delom. Mi smo v najboljši nameri beležili vest, kakor smo jo slišali. Ker se to ni zgodilo, zato se vse povprašuje, kaj pomeni tako zavlačevanje. Mero-dajni činitelji so že zdavnaj spoznali, da je nova cesta potrebna, ker bode povišala promet in s tem tudi važnost našega mesta v gospodarskem oziru, v katerem je radi nazadnjaških nazorov nekaterih naših vplivnih prednikov silno zaostala mimo drugih mest na Gorenjskem. Zato je že skrajni čas, da se za prospeh našega mesta kaj stori. Spričo tega tudi gojimo povsem opravičeno upanje, da se z nadaljnimi deli za novo cesto ne bo več dolgo odlašalo, ampak da bodo besede tudi čimprej — meso postale! Z našim avto-omnibusom smo Ločani napravili že več krasnih izletov po okolici. Zadnji tak izlet se je vršil na binkoštni pondeljek in sicer v Železnike. Skozi vse vasi med Škofjo Loko in Železnike so ljudje radovedno ogledovali ta naš „avto". Zlasti Železnikarji si ga niso mogli dovolj nagledati. Nekateri so se tudi z nami vozili. Železnikarji so pa tudi gotovo bili veseli našega ne-nadejanega prihoda in si takih obiskov še več žele. Zalibog, da se tako hitro ne more ustanoviti^nova taka avtomobilna zveza med Skofjo Loko—Železnike, ki bi brezdvomno zelo pospešila promet po celi prijazni selški dolini. Pobalinstvo najgrje vrste se mora imenovati to, da so nekateri zavidneži. skušali enkrat nagajati naši avtomobilni zvezi Škofja Loka—kolodvor. Za sedaj svarimo dotičnike kar najodločneje in najresneje pred vsako, > tudi najmanjšo nagaji-vostjo, ker bomo drugače prisiljeni proti dotičnim napeti vse drugačne strune in jim vnaprej garantiramo, da bodo svoje nepremišljenosti še bridko obžalovali! Gospoda c. kr. okrajnega glavarja pa si le dovoljujemo opozoriti na to, naj nikari ne veruje raznim izmišljotinam, ki mu jih od gotove strani skušajo natveziti proti naši avtomobilni zvezi. Naš' Sokol se udeleži jutrišnjega pešizleta Gorenjske sokolske župe v Medvode—Ladja. Po kosilu odkoraka skozi vas Trato pri kolodvoru do Jame pri Mavčičah, kjer se sestane z brati iz Kranja ter bode potem skupno z njimi korakal do Medvod. V slučaju ugodnega vremena je pričakovati, da se nam pridružijo tudi drugi bratje in sestre in ostalo naše rodoljubno občinstvo in da posetijo to našo sokolsko prireditev. Pomnite, da po Sokolstvu dosežemo rešitev. Zavedajmo se torej svojih dolžnosti in dajmo slovo — mlačnosti, ki se je razpasla med nami! Prava kurja nadlega je vladala do zadnjega časa v našem mestu. Nič čudnega in nenavadnega ni bilo, ako smo srečavali po naših ulicah cele črede kokoši in petelinov najraznovrst-nejših pasem. Od zjutraj do večera na vseh koncih in krajih se je razlegalo hripavo kukurikanje petelinov, kakor na kakšnem obširnem kmečkem borjaču. Ze prejšnje županstvo je pozvalo lastnike teh kurjih naših someščanov, naj jim ne dovolijo imeti svoj harem po javnih mestnih ulicah. V mestih se pač ne more prenašati to, kar se lahko brez vseh ovir prenaša na kmetih. Nekaj časa je sicer navedena prepoved pomagala, a kmalu po izvolitvi sedanjega občinskega odbora je bilo zopet vse pri starem. No, vedne pritožbe so tudi sedanje županstvo konečno privedle do tega, da je dalo pretekli četrtek oklicati, da kurji pasanti ne bodo smeli več' imeti svojih običajnih promenad po mestnih ulicah. Njihovi lastniki bodo sedaj vsaj na jasnem, kako je take živali tudi drugače uporabljati. Dobrega teka jim seveda ne zavidamo! Iz Škofje Loke. Dopisniku „Novic iz Škofje Loke" v album! V zadnji številki cenjenega Vašega glasila z dne 10. maja t. 1. govori dopisnik o načrtu deželnega odbora, zvezati novo cesto iz kolodvora z deželno cesto, ki vodi v Poljansko dolino potom tranzitne izpeljave čez spodnji trg in Karlovec in imenuje to „nacrt našemu mestu škodljiv, ki bi se mu moralo županstvo z vso silo upreti". Študiatur et altera pars! 1. Polovico prebivalcev Škofje Loke in sicer ves Spodnji trg, Spodnji Karlovec in Studenec so za to zvezo zavzeti in jo zahtevajo že več let! Prebivalci omenjenih krajev so se celo zavezali k stroškom nove zveze sorazmerno prispevati. Pa ne samo to. Občine poljanske doline Zminec in posebno največja, Gorenja vas, so se za novi projekt že pred leti izreide in če se ne motim, leži ta prošnja z mnogimi podpisi že 3 leta pri deželnem odboru! Vox populi, vox Dei! 2. Ta zveza je tudi edino mogoča. Ozka ulica od Thalerja proti kapucinskemu mostu je vseskozi, zlasti pa pod „krasnim" obokom v Janezovi hiši za vožnjo lesa absolutno nerabljiva, dvoje voz se ne more drug drugemu izogniti in če je bila nesreča že prej lahko .mogoča, bi bila zdaj, ko občujejo tam avtomobili, neizogibna. Gornji trg vsled nove zveze ne bo izgubil ničesar, saj se tam nahajajo vsi uradi in se bodo semnji prej ko slej zgoraj vršili! Če pa postaneta Spodnji trg in Karlovec vsled nove zveze nekoliko prometnejša, nam to „placarji" kot davkoplačevalcem in ljubim someščanom lahko privoščijo! 3. Zveza je pa našemu mestu naravnost koristna! Skozi Škofjoloko točasno ne vodi nobena deželna cesta, tako da si mora itak prezadolžena občina vse sama graditi in popravljati. S tem, da dežela zveze Poljansko dolino poLontrgu in Karlovcu — edini široki in ne nevarni prometni zvezi, ki jo imamo — z deželno cesto proti Trati, prevzame vso pot skozi mesto v svojo upravo in občini odpadejo ne le veliki stroški za vzdrževanje in popravljanje te ceste, temveč tudi stroški ža most pod Lahom, ki ga bo treba v kratkem narediti čisto novega, kar bo stalo tisočake. Altro che — škodljivo! Dosti! Hvalimo dobro voljo g. dopisnika ali bolje nego ta, je objektivnost. In to mu pripo-priporočamo. DNEVNE VESTI. Car in prestolonaslednik. Leta 1866. se je postavil hanoverski kralj na našo stran in je vsled tega izgubil svojo krono. Od tega časa je stanovala njegova rodbina v Gmundnu in ni imela z berolinskim dvorom nobenega stika. Letos pa se je sklenila sprava med. obema dvoroma; ob kratkem vzame hanoverski princ hčer nemškega cesarja za ženo. Nič ni bolj naravnega, nego da je pri tem važnem zgodovinskem činu zastopan tudi avstrijski dvor. Po prvotnem načrtu imelo bi se to zgoditi, ali sedaj se kaže, da tudi tu grof Berchtold ni imel srečne roke. Prvotni načrt je bil, da pridejo k svatbi v Berojin: ruski car, angleški kralj in naš prestolonaslednik. Listi grofa Berchtolda so slavili to dejstvo kot veselo znamenje. Ali koj na to so razširjali francoski listi vest, da ruskega cafja ne bo v Berolin. To se je ponavljalo po več dni in vzbujalo pozornost po celi Evropi. Posledica je bila, da se je iz Berolina objavila zelo zavita, oficijozna vest, da car sicer pride, da pa bo slavnost strogo rodbinska in da je dvomljivo, če pride prestolonaslednik ali ne. Svatba se bliža in sedaj se poroča, da prideta v Berolin ruski car in angleški kralj, avstrijski prestolonaslednik pa menda ostane doma. Nehvaležnost je plačilo sveta. Naša vlada je zatrjevala dan na dan, da moramo rešiti Albancem Skader, da more postati njih glavno mesto. Sedaj pa so ti glasovi utihnili in se čuje, da postane Va-lona glavno mesto Albanije. In v tem oziru pri-občuje tržaški „Piccolo'; zanimiv pogovor svojega poročevalca z Albancem Giamif-bejem, članom velike albanske rodbine Vlora. Na vprašanje poročevalca, kaj mislijo v Albaniji o nameravanem zasedanju južne Albanije po Italiji, je rekel Giamil bej, da bi bilo to Albancem celo ljubo, ker je laški jezik v južni Albaniji in posebno v Valoni zelo razširjen. Kaj pa avstrijska okupacija? Ta bi nam ne bila ljuba. Zakaj. ne. Mi ne zaupamo Avstriji v narodnem oziru, ker vidimo, da ista ne respektira raznih narodnosti na lastnem ozemlju. Ali postane Skader glavno mesto Albanije? Ne. — In zakaj ne? Mi ne maramo žaliti Črnogorcev, s katerimi hočemo biti dobri sosedje. Sicer me boste pa razumeli, če vam povem, da mi visoko cenimo hrabrost Črnogorcev in njih viteški značaj. To poročilo je morda, kar se tiče južne Albanije, nekoliko pobarvano v prilog Italiji, vobče pa je zelo verjetno in smo prepričani, da tega poročila ne bodo ponatisnili dunajski listi, grof Berchtold pa je ne bo spravil za zrcalom. Da bi le ne začel zaradi tega žugati z vojsko. Debelokožec. V nemalo zadrego je spravil prizadete kroge slučaj Janeza Jamnika, ki se je pripetil v ,.Pomožni blagajni", katerega je pa neprebavljivi Cene Marinko hotel naprtiti Okrajni bolniški blagajni". Vsled tozadevnih pojasnil v zadnji „Savi" se je gospodov krog „Pomožne blagajne" polastila velika nevolja nad netečnim Marinkom, ki ne sitnari samo okrog nasprotnikov, marveč celo lastne ljudi naravnost tlači v blamažo. Gospodje so naenkrat začeli obsojati Marinkove prismojene napade na ,,Okr. boln. blagajno" in svečano so hoteli izjaviti pred celim svetom, da niso s Cenetom v ni-kaki stiki. Toda, bodisi, da „Pomožna blagajna" nima korajže odkrižati se nadležnega snubca, bodisi, da ima ž njim pregrešno znanje — zlezla je konečno kljub vsi ogorčenosti pred Marinkom pod klop. Dala mu je za včerajšnjega ,,Gorenjca" na razpolago ponižno izjavico, ki niti za las ni zmanjšala strahovite Marinkove blamaže, pa tudi ne prinesla blagajni posebnih časti. Ne pride nam niti na um, da bi zadevo Jamnik izkoriščali po Marinkovem receptu in razpravljali o njej v dolgoveznih krvavih člankih. Prepričani smo namreč, da se od strani „Pomožne blagajne" ni namenoma postopalo nepravilno, in konečno se kaj takega lahko pripeti vsakemu, zlasti pa še novincem. Saj zato ravno obstoje instance, da se morebitna krivica popravi. Pribiti pa moramo v tem slučaju zopet postopanje povzročitelja te za „Pomožno blagajno." neprijetne afere, postopanje c. kr. gimnazijskega učitelja Vinka Marinka. Tega človeka je res toliko sram, kakor volka strah. Vsakdo, ki ima le še iskrico čuta dostojnosti v sebi, bi,očigled nezaslišani blamaži, kakršno si je nakopal na glavo Marinko, postal nekoliko ponižen in bi se saj za nekaj časa umaknil iz političnega življenja, da se čimpreje — če je .to sploh mogoče — spozabi škandalozna zadeva. Toda naduti „profesor" igra zopet vlogo politega pudlja, ki sicer v prvem trenutku stisne rep med noge, a ko se otrese, bevska še glasneje naprej. Svojo blamažo hoče v včerajšnjem ,,Gorenjcu" prikriti z novimi, neosnovanimi in brezprimerno nesramnimi napadi na „Okr. boln. blagajno" in njenega kontrolorja. Opravičeno smo tedaj zadnjič trdili, da ima Marinko debelejšo kožo, kakor najstarejši nosorog v afriških pragozdih in menda imajo res prav tisti, ki zastopajo mnenje, da bi se Ceneta ne prijel niti — pasji bič. Vederemo! Politična morala. Kliki, ki se zbira v „Meščan-ski zvezi", načeluje gimnazijski učitelj s prav omejenimi zmožnostmi in politik brez vsake zmožnosti, Vinko Marinko. V zadnji številki „Save" smo razkrili, česar je ta mož zmožen v svoji slepi strasti. Podtaknil je Okr. bolniški blagajni slučaj, ki se je v resnici zgodil pri klerikalni „Pomožni blagajni". Nesmrtno je s tem blamiral samega sebe, še mnogo bolj pa „Meščansko zvezo" ki s svojim molčanjem odobruje traparije svojega predsednika. Odkrili smo višek politične in časnikarske propalosti, ki jo je vseskoz1' zakrivil naduti gimnazijski učitelj. Pa mislite, da se je „Meščanska zveza" ganila? Kaj še! Povsod drugod bi dobil tak načelnik brco, da bi od-letel najmanj vsaj v gimnazijo, kamor sicer pravzaprav po svojih zmožnostih tudi ne spada. Vsaka poštena stranka bi nemudoma odslovila moža, ki je v posmeh celemu Kranju in kateri je v svoji domišljavosti in slepi strasti pritisnil celi „Meščanski zvezi", začenši pri „odločnem pristašu" doli do „naj-novejšega kontrolorja" „Pomožne blagajne" pečat smešnosti. Predsednik „Meščanske zveze" je napisal vse pamflete na Okr. bolniško blagajno in predsednik te zveze je poleg drugih budalosti v predzadnji številki „Gorenjca" zakrivil nezaslišano politično blamažo. Ni ga desavoirala „Meščanska zveza" in zato je soodgovorna za vse — recimo — politične nepoštenosti svojega predsednika. Izmed vseh 50 članov, kolikor jih šteje po „Gorenjčevemu" svoječasnemu poročilu „Meščanska zveza", ni najti enega, ki bi imel toliko poštenosti in takta v sebi, da bi protestiral proti taki morali. Tu je samo ena na mestu: krepek fej! „Meščanska zveza" je imela v četrtek svojo sejo. Kakor čujemo, so pri tej seji, sicer možje „hinavci", pošteno zrojili nad svojim dičnim predsednikom, ki jih je s svojim zadnjim člankom o bolniški blagajni pošteno blamiral. Da se Marinko nekoliko opere, priobčil je kar dve izjavi v včerajšnjem ..Gorenjcu" od katerih pa nobena niti od daleč ne opraviči „Pomožne blagajne". Nad vsak dvom vzvišeno je, da je „kontrolor" Pomožne blagajne, rekel bolnemu članu, ki je imel 39-5 stopinj telesne temperature „da je len kot gnoj". Vsaj je to poročal dr. Hubad iz Škofje Loke, na katerega resnicoljubnosti vendar Marinko ne bo dvomil. Ako se bolni Jamnik vsled take diagnoze ni podal k zdravniku, ampak je šel rajši domu, je vendar razumljivo. In kljub temu trdi Marinko v včerajšnjem „Gorenjcu", da se Jamniku ni godila nikaka krivica. Krivica se je godila seveda le Trpinu in drugim, ker so bili člani Okrajne bolniške blagajne. Marinko je moral torej zlezti pošteno pod klop, in zagovarjati nekaj, iz česar bi, ako bi bila okrajna bolniška blagajna res kaj kriva, napravil cel kriminalen roman. Marinko je načelni nasprotnik vseh bolniških kontrolorjev, samo kontrolorja „Pomožne blagajne" mora proti svojemu prepričanju, ako ga sploh kaj ima, zagovarjati, ker drugače bo pela šiba. Pomožna blagajna iz dogodkov zadnjih dni lahko posname, kam pripelje nečedna agitacija in svetujemo ji, da da svojemu agentu Marinku slovo. Taki napadi po časopisih rode le slab sad in prav gotovo nimajo škodi primernega haška. Ako je bila ustanovitev „Pomožne blagajne" potreba, bo pokazala prihodnost, z neoprevičenimi napadi pa se ne bo doseglo ničesar. Vinko Marinko, ki se je tako nesmrtno blamiral z vnebovpijočim slučajem kovaškega pomočnika Jamnika, grize in laja v včerajšnjem ..Gorenjcu", kakor stekel pes. Da, da, kdor drugim jamo koplje, pade sam vanjo. In iz nje ga ne reši niti izjava zdravniška,-niti diktirana izjava mojstra Babica, najmanj pa — kontrolor okrajne bolniške blagajne, po katerem zopet udriha v svoji onemogli jezi g. Cene. Vse je sedaj laž. Koj, ko se je izvedelo, da Jamnik ni bil pri Okrajni bolniški blagajni, temveč pri Pomožni blagajni, je postal ves ta slučaj laž. Kake razmere vladajo pri tem zavodu, ki stoji pod posebno zaščito ..meščana" Marinka, nas ne briga, a bralci lahko sklepajo, koliko je bilo resničnega na prejšnjih slučajih, ki jih je Marinkov list vlačil na dan, ako sedaj v'enem tednu vse prekličejo. Samih laži žive, a samih strastij so ugriznili enkrat sami sebe. Nov zdravnik v Kranju. V včerajšnjem „Gorenjcu" izjavlja tukajšnji kovaški mojster Babic, seveda po naročilu profesorja Marinka, da kontrolor Šuštaršič ni prišel pogledat Jamnika po naročilu „Pomožne blagajne", ampak na njegovo prošnjo. Dvomimo, da bi g. Šuštaršič, razven svojih kolarskih, imel tudi zdravniške zmožnosti in vsled tega ..izjavi" ne moremo prav verjeti. Naj se nam blagovoli torej pojasniti, zakaj je blagajnik „Pomožne blagajne" sploh šel pregledat bolnega v postelji ležečega Jamnika, ako se isti sploh ni javil bolnim? Albansko vseučilišče. Albancem se v resnici dobro godi. Dobili bodo posojilo, katerega ne bode treba vrniti, dobili bodo puške in kanone in v kratkem dobe tudi svoje lastno vseučilišče. Kakor čujemo se sedanja začasna vlada pogaja z gosp. „profesorjem" Marinkom, da prevzame do-centuro na nameravani univerzi. Zaročil se je mizarski mojster in načelnik tukajšnjega tel. društva Sokol, g. Fran Ažman z gospodično P a v 1 o S u h a d o 1 n i k o v o, hčerko gospoda Frana Suhadolnika, vrtnarja in hišnega posestnika v Kranju. Iskrene častitke! Gostovanje članov slovenskega gledališča v Kranju. Minolo sredo smo imeli priložnost, videti člane slovenskega gledališča na našem odru v „Čitalnici." Igrali so Gerolamo Rovettovo dramo v treh dejanjih: „Nepošteni". Pisatelj nam hoče podati sliko iz realnega življenja, dokazujočo, kako dovede življenje in razmere človeka do nepoštenosti. V ospredju stoji Carlo Moretti, uradnik, nekak Cato v izvrševanju svojih dolžnosti. Vidi vseobče nepoštenje, defravdacije, korupcijo. Raje živi v skromnih razmerah, kakor da bi postal tudi sam nepošten. Žena njegova Eliza pa je vajena razkošnega življenja. Za hrbtom ga vara s starcem, ki jo vzdržuje z denarjem. A njeni razkošnosti je vse to premalo in primorana je, delati dolgove. Ko to slučajno Moretti izve, mu je čast nad vse in sam se posluži v plačilo dolgov tujega denarja. A mirne ure nima več in povsod vidi preganjalce, ki mu čitajo z obraza, da je sam tudi defravdant. V tem mučnem duševnem položaju pobegne. — Carla Morettija je z mojstrsko realistiko igraf g. Bukšek. Videlo se je naravnost, kako ]e značaj vloge vsrkal vase, ter ga potem s porabo vse svoje igralske umetnosti podal občinstvu^ Vrhunec je dosegel v sceni s svojo ženo, kjer jo prisili, da mu prizna, da ga je varala, in ob koncu igre, kjer pobegne. Sporedno mu je stala ob strani gospa BertaBukšekova,kije igrala Eliso Moretti. Tudi pri njej se je čutilo globoko umevanje prej lahkožive gospe in kasnejše spokornice, ki se trudi na vse mogoče načine, vsaj ublažiti posledice njene lahkomiseljnosti. G. Povh e je igral Orlando Orlanda s priznano fino komiko. Podal nam je značaj lahkoživega starega bonvivana, ki se preseli iz hiše svojega otroka, da gre za služkinjo, brez vsakega pretiravanja in s krasnim humorjem. Ljubka koketna gospa de Fornaris, ki pa ume tudi tragiko položaja, je bila gospa J u van ova. Gdč. Per sijeva nam je podala Terezo z njej lastno individualno spretnostjo. Jako ljubka je bila tudi gdč. Zupančičeva kot Čamila. Z nedosežno drastiko je igral g. Štrukelj Serafina. G. Peček kot Pepino Sigismudi in g. Trebar kot Ivan sta napravila iz svojih vlog, kar je bilo sploh mogoče. — Doživeli smo lep večer in slovenskim igralcem ljubljanskega gledališča imamo izreči zahvalo za ta užitek. Naj bi se ne pustili motiti po neumnosti nekaterih polinteligentnih obiskovalcev, ki so se v najkrasnejših prizorih — smejali. M. Vojaška vest. C. in kr. nadporočnik g. Fran Kette pri 14. pešpolku v Lincu je imenovan c. in kr. stotnikom istotam. Železniški minister pl. Forster si v kratkem ogleda zgradbo belokranjske želznice in deželno električno napravo na Završnici. Promenadni koncert bo danes zvečer ob 8. uri na glavnem trgu. Na sporedu je: 1. Holz: Nadvojvoda Kari Franc Josip, koračnica. 2. Ertl: Velikomestni otroci, valček. 3. VVlassak: Original-ouvertura. 4. : Lepa Anica, valčkova pesem. 5. VVlassak: Slovanske pjesme-potpuri. 6. Schneider: Union-koračnica. Deželni avtomobili. Naš deželni odbor ima sedaj kar tri avtomobile, v katerih se prevažajo, v kolikor jih ne rabi deželni glavar za svojo zasebno porabo, razni klerikalni poslanci, zaposleni na svojih agitačnih potovanjih. V deželni blagajni vlada sicer velika suša, toda avtomobili morajo biti, da se klerikalni poslanci lahko na deželne stroške vozijo. Zlasti osrečujejo radi Dolenjsko, in v svoji klerikalni domišljiji menijo, da zanje ni nikakih cestno-policijskih predpisov. Čez obljudene kraje divjajo z grozovito hitrostjo, tako da je bilo že večkrat ogroženo človeško življenje. Javne oblasti so seveda vse te dogodke prezrli, četudi so bili naznanjeni. Pred kratkim je deželni avtomobil povozil, oziroma povzročil, da je bil povožen neki kmet v gozdu na Kačji ridi pri Mirni peči. Gospodom, ki so sedeli v avtomobilu, se seveda ni zdelo vredno pogledati poškodovanca in so jo bliskoma odkurili naprej. Kmetic se je radi odškodnine obrnil na deželni odbor, a isti, ki ima vedno polno lepih besed za kmeta, mu še odgovoril ni. Poškodovani mož je sedaj naredil kazensko ovadbo proti deželnemu odboru. Pretečeno soboto pa je deželni avtomobil, v katerem je sedel znani poslanec Jarc, zopet povozil pri Kandiji ženo gostilničarja Žagarja iz Birčne vasi. In ker poslanec ..podrte peči" ni mogel neopaženo zginiti, spustil se je, po posredovanju župana v Kandiji, z povoženo ženo v pogajanje. Zupan je predlagal odškodnino 20 K, toda „visoki" drž. in dež. poslanec je „glihal" in končno „priglihal" na 10 K. Kakor čujemo pa žena s to svoto ni zadovoljna in bode tudi ta deželni odbor tožila za odškodnino. Iz teh dveh slučajev se jasno vidi klerikalna ..ljubezen" do kmeta. Deželna mati gospa dr. Sušteršičeva, se je izrazila, kakor piše v ,,S1. Narodu'1 gdč. Theimer, ki je.imela vpogled za klerikalne kulise, da se na Kranjskem sploh nič vžitnega ne dobi. Naši kmetje bodo seveda kljub termi pri prihodnjih volitvah volili moža, ki se je preobjedel njihovega kruha. 4. Veleizdajalci so zopet na programu v naši ljubi državi. Tako so pred kratkim ovadili tudi krškega odvetnika dr. Dimnika radi veleizdaje, katero je menda povzročil s tem, da je pijanim artilerijskim prostovoljcem, ki so obmetavali s steklenicami nekega godca, ker je igral „Hej Slovani" v razburjenju rekel, da ako ne poznajo jezika svojih vojakov, tudi ne bodo znali braniti domovine. Dr. Dimnik je bil pri obravnavi pred novomeškim sodiščem seveda oproščen. Državni pravnik pa je prijavil vzkljic. Sokolski župi „Gorenjska in Ljubljana I." napravita v nedeljo, dne 18. maja popoldanski peš-izlet v Medvode (Goričane, gostilna g. Kolenca, 20 minut onkraj Medvod). Srečanje .obeh žup je določeno na 4. uro. Društva G. S. Z. se zbirajo v Kranju. Odhod iz Kranja ob pol 2. uri popoldne čez Jamo, kjer se pridruži Škofjeloški Sokol. Krajša javna telovadba se vrši pol ure po prihodu. Povratek ob 7. uri zvečer z vlakom. — Opozarjamo občinstvo na ta izlet, ki je posvečen zdravi zabavi, še bolj Pa narodni probu j i, samozavesti in prosvedočenju vedno jačje slovenske 'sile. Železniška zveza za Ljubljano in Kranj je prav ugodna. Od obeh strani se obeta velika udeležba. Sokoli obeh ožjih po-sestrin pa se iskreno veselimo bratskega svidenja. Umrl je dne 8. maja na Dunaju gosp. Jakob | j Pukl, veleposestnik v Maria Enzersdorfu pri Dunaju ! I in pri Konjicah na Štajerskem. Pokojnik je bil šta- J j jerski rojak, sošolec mariborskega škofa in mnogih i drugih veljavnih mož, a je od svojih dijaških let i živel na Dunaju, kjer je v mladih letih zlasti med j I dijaštvom, pozneje pa sploh v slovenski družbi j dunajski zavzemal odlično mesto. Pridobil si je pose-bne zasluge za podporno društvo za slovenske viso- i košolce, za slovansko pevsko društvo in za druge slovanske narodne organizacije. Umrl je v starosti i 64 let. Vsi mnogoštevilni prijatelji širom slovenske ! domovine ohranijo vrlemu in ljubeznjvemu možu I prijazen sporni. Konji splašili so se včeraj hlapcu tukajšnjega ! j trgovca g. I. Savnika, ko je imel ravno opraviti v J ! kolodvorski pisarni in jih je pustil nekaj časa same. I Vzrok je bil ta, da sta lizala kolo, ki je stalo pred j njima in ki se je prevrnilo ter jima padlo med noge. Divjali so čez most po klancu navzgor in zavili, va- [ jeni poti, na trg, kjer so jih zaman skušali ustaviti. 1 K sreči pa nista zavila po roženvenškem klancu, i I temveč sta divjala naravnost, kjer sta se na Pun- | ! gratu zaletela v lopo, kjer mestna občina spravlja j j razni materijal, tako, da sta se na nogah močno po- j ! tolkla. Ta slučaj, ki se je končal še dovolj srečno, naj služi kranjskim voznikom v svarilo, kako ne- | varno je puščati posebno mlade konje same na cesti. | Prešernova koča na Stolu je pozdravila prve j obiskovalce o Binkoštih. Prezimila je koča še dosti j I dobro. Od vremenskih nezgod ni mnogo trpela, j ! pač pa zopet od rok neznanih turistov, ki so, držeč se ■ nemškega reka: „Auf der Alm gibt's keine Siind'", I i vlomili okno in v koči sami omaro, iz katere so ! pobrali sveče in v spomin zlili lonec rudeče barve. J j Gostovati so morali precej dolgo, o tem priča kup ožganih drva pod ognjiščem in polne nočne posode, i i nato so pa odšli v smeri proti Golici. Zgoditi se je i I moralo to zadnji teden pred Binkošti, ker so se na ! celi poti do Golice poznali sveži sledovi v snegu, j ! Kdor bi o teh nepovabljenih gostih — bili so trije po | 1 številu — vedel kaj natančnejšega, naj to naznani i i podružnici »Slovenskega planinskega društva v | i Kranju". . j Občinski lovi. 2. junija t. 1. se bodo dali v j zakup potom javne dražbe ob 9. uri dopoludne v v uradnih prostorih c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici za dobo od 1. julija 1913, do 30. junija | ; 1918 lovi krajevnih občin: Jesenice, Kropa, Lesce j \ Leše, Ljubno, Mošnje, Ovšiše, Radovljica, Bled, i i Begunje, Predtrg in Belapeč. Zakupni in dražbeni ; pogoji so na razpolago v pisarni okrajnega glavarstva v Radovljici. 7. junija ob 9. uri dopoludne i . pa se bode na uradnem dnevu okrajnega glavarstva \ i Kranj v občinski pisarni v Tržiču oddal v zakup i j lov občine Tržič na javni dražbi za dobo, 1. julija j 1 1913 do 30. junija 1918. Zakupni in dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati v pisarni okrajnega gla-varstva v Kranju. Za invalide. Obresti 12 ustanovnih mest za invalide po 79 K 80 v, ki se imajo vsled ustanove ; patrijotičnega društva gospej za Kranjsko izplačati ! ; vsako leto dne 18. avgusta, kot na rojstni dan ; Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva cesa-. j i rja, se bodo tudi letošnje leto 1913 podelile pro- j silcem, kateri so se udeležili vojnih pohodov (vojsk) ', I leta 1866 ali bosanske okupacije leta 1878 v šte-vilu moštva domačih vojaških krdel,, bili ranjeni in postali invalidi. V slučaju pomanjkanja takih j prosilcev se bodo iste obresti podelile vdovam in j sirotam takih invalidov, oziroma potrebnim doslu- ! ženim vojakom domačih vojaških krdel sploh. Poleg tega se bode podelilo 12 ustanovnih mest zgoraj ; : omenjene ustanove po 40 K revnim vdovam, ozi-j roma sirotam, ter 8 ustanovnih mest po 40 K ubo- j i gim sirotam po vojakih, ki so bili ranjeni v vojni. 1 I V tem smislu in z dokazili o družinskih in premo- | ženskih razmerah spremljene prošnje za zgoraj ome- I ; njene ustanove, je vložiti potom županstva najpo-zneje do 30. maja 1913. Kadilnikova koča na Golici je bila otvorjena i binkoštne praznike. Kljub slabemu vremenu je pose- ; ! tilo takoj prvi dan Golico posebno iz Kranja mnogo ; i turistov, katere je pa popoldne dež neusmiljeno j ! pregnal. Sedaj je nastopilo lepše vreme in nedvomno j I bo izvabilo majnikovo solnce in pa krasne goliške \ i narcise marsikakega prijatelja naših gora, da bo i i obiskal Kadilnikovo kočo, ki je kar najbolje oskrbo- j > vana. Samoumor. Dne 10. maja popopoldne se je j i obesil 50 let stari, oženjeni kočar Jožef Srebernjak ; i v Šenčurju v hipu duševne zmedenosti. Zapušča j ženo in 12 let staro hčerko. . Mavčiče. Zgradbo tukajšne dvorazredne ljud- | ske šole je prevzela ljubljanska tvrdka Alojzij in i Valentin Accetto za 41.732 K 59 v. j . Ljudsko gibanje. V prvem četrtletju je bilo v v kranjskem političnem okraju 81 porok, novoro- ; jenčkov 378 (med temi 8 mrtvorojenih), umrlo pa je j 346 oseb in sicer do starosti enega mesca 24, do 1. leta 72, do pet let 104, od 5 do 15 let 11, od 15 do 30 let 16, od 30 do 50 let 39, od 50 do 70 let 94 oseb. j i Na življenski slabosti je umrlo 16, na jetiki 58, na pljučnici 35, na davici 1, na duševnem kašlju 1, škr- ; latniki 2, noricah 1, drugih nalezljivih boleznih 2, srčni napaki 7, naravne smrti 202 osebi. 2 osebi sta uto-rini, ena se je zastrupila, ena obesila, 2 pa sta bili j ubiti pri tepežu. Vodovod za občino Hrastje je oddal deželni odbor sledečim tvrkam: Izkop in zasip cevnega jarka „Prvi kranjski podjetniški družbi v Ljubljani" za znesek 11.851 K, dobavo cevi tvrdk „Grei-nitz A. G. v Gradcu" za znesek 24.939 K 77 in v dobavo armatur tvrdki „Bopp in Reuther na Dunaju" za 5.758 K proti natančnemu obračunu po končani gradbi. Polaganje cevi pa se bode vršilo v lastni režiji. Blejski grad. Kakor je poročal nek dunajski list, mislijo sedanji lastniki blejskega gradu starodavni grad podreti in na njegovem mestu postaviti v modernem stilu zidani hotel. Temu nasproti pa zatrjuje Muhrova družba, da si namerava zgraditi hotel, ki bo stal okrog 2 milijona kron, sredi Bleda in da ostane grad neizpremenjen. Glede vožnje s tovornim avtomobilom med Skofjo Loko in Žirem je okr. glavarstvo v Kranju odredilo minule dni komisionalen ogled. Ker so se pri tem ogledu našli na progi trije zelo nedostatni mostovi je okrajno glavarstvo v Kranju za sedaj prepovedalo vožnjo s polno obloženimi avtomobili. K izrednim stroškom za napravo in vzdrževanje te ceste in mostov ima prispevati podjetništvo avtomobilske vožnje. Zgradbo novega mostu pri Sv. Janezu v Bohinju je oddal deželni odbor podjetniški tvrdki Ivan Ogrin v Ljubljani za 11.465 kron, izvršitev regulacije deželne ceste Studor-Srednja vas pa domačinu I. Markežu za 12.190 kron. Footbal-šport na Slovenskem. Binkoštne praznike je tekmoval ljubljanski football-klub ,Ilirija' z goriškim „Jugoslavija" za slovensko prvenstvo v tem športu^ ki se je iz svoje domovine, iz Anglije, razširila po vsem svetu. Prvo moštvo „Ilirije" je zmagalo „Jugoslavijo" 2:1, v pondeljek pa drugo moštvo 2:0, tako da je ostala letos ljubljanska „Ilirija" na vrhuncu, dočim je lansko leto zmagala „Jugoslavija". Več tisoč ljudi je zasledovalo igro in želeti bi bilo, da tudi ravnateljstvo kranjske gimnazije posveča na svojem zavodu več pažnje temu' zdravemu športu, ki se povsod goji in tudi ni tako sirov, kot se nekaterim zdi. Ako so resnične vesti, ki pravijo, da se tudi v Kranju pripravlja teren za ustanovitev football-kluba, moremo to zgolj pozdravljati. Razno. Ruski razbojniki. V vasi Nowa Groblja pri Berdyczowu so neznani roparji napadli hišo židovskega gostilničarja in sicer v času, ko so bili ljudje v cerkvi. Gostilničarja so ubili z železnim drogom, njegovo ženo in štiri otroke so zaklali, najmlajšega otroka-dojenčka so pa na pol rastrgali. Roparji so nato oropali hišo ter pobegnili. Aretirali so štiri vaščane, ki so osumljeni, da so sodelovali pri roparskem napadu. Pariški apaši. V bolnišnico predmestja Deins so pred kratkim prinesli voditelja apašev, Esnaulta, ker si je zlomil nogo. Njegova postelja je stala izolirana v nekem paviljonu. Predvčerajšnjim ponoči je zagledala strežnica kar naenkrat devet apašev, ki so se pripeljali v avtomobilu, da odpeljejo Esnaulta. Tega so že zavili, da ga odneso v avtomobil, ko je vsled alarma, ki ga je dala strežnica, prihitelo več drugih strežajev. Apaši so spustili šefa na tla ter pobegnili čez zid.— Isto noč sta prišla dva mlada, elegantno oblečena moška v spremstvu plesalk v neko predmestno restavracijo. Pri. plačevanju je eden izmed obeh lahkomišljeno pokazal večji znesek bankovcev. Ko je odšel iz restavrcije, ga je takoj napadlo več apašev, ki so ga začeli z noži obdelovati. Ko je prišla policija, ni mogla najti niti gostilničarja, niti njegovih gostov. Apaši so dobili precej denarja. Oropanec je bil 201etni pravnik, sin nekega znanega politika. Napad na velikega kneza badenskega. V Mannheim se je pripeljal dne 4. maja t. 1. na tamošnji kolodvor veliki knez badenski Friderik II. Veliki knez se je pripeljal iz Karlsruhe. Ko je hotel stopiti na voz, da bi se odpeljal, je nenadoma skočil na stopnice voza neki neznan mož, ki je imel v roki majhen odprt nož. Veliki knez je moža pahnil nazaj, na kar so poslednega aretirali. Aretiran-ca so spoznali za duševno bolnega. Književnost. Pot v Črno goro; Pogled na Kotor s ceste, ki se vije v serpentinah proti Njegušu in Cetinju; odstavljeni kralj portugalski Emanuel s svojo nevesto; iz Seine vlečejo avtomobili svetovno znane plesalke J. Dunkanove, v katerem sta se potopila njena otroka; predsoba Essada paše v Skadru; prikupljivi tipi arnavtov; pevovodja g. Z. Prelovec; solopevka gdč. I. Hrastova in g. M. Dežela umetnik na gosli; zlata' poroka v Skednju pri Trstu, črnogorski „Slokol" i. t. d., to je vsebina 20. številke „Slov. Ilustrovanega Tednika". Čitajte ga in priporočajte ga! Razširjane „SRV0"! Trgovci, peki! Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož Makso Zaloker, Ljubljana Kra« kovski nasip št. 26, so dosegle dosedaj povsod najboljši sloves. Naročajte pri narodni tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnih cenah. 50 26—9 Dobro ohranjeno damsko KOLO 1 se ceno proda. Natančneje se izve v upravništvu „Save." Lepa mehlovaaa soha se odda takoj. Izve se v upravništvu „Save". 63 3—7 Odda se mesarija s 1. avgustom 1.1., v Kranju št. 103 Pozor, kolesaril! Naznanjam, da sem letos prevzel zastopstvo za Puch-kolesa. Kdor želi pravo Puch kolo, naj se name obrne. Imam pa v zalogi tudi še druga cenejša kolesa. Na željo pošljem cenik. Kupujem tudi razne starine. j Št. kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk Lepo stanovanje se odda s 1. junijem v Kranju, v sredini mesta. Več se izve v upravništvu ..Save". Istotam se odda tudi I kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk W???????¥????????¥????????????WW Vozni red maj-oktober proge Ljubljana-Jesenice in obratno. 552 815 937 232 453 630 944 557 (303 820 826 9*3 949 238 245 — 635 641 950 958 611 834 957 254 449 649 10W 615 838 1002 300 — 654 1013 623 846 1010 310 703 1023 1032 629 852 1016 318 504 712 638 901 1025 328 — 721 1043 642 906 1030 333 516 725 1048 1049 6« 908 1032 338 517 729 656 922 1045 354 744 1101 706 933 1055 408 — 754 1111 714 941 1103 418 — 804 1120 721 948 1110 425 — 8H 1127 725 952 1114 433 551 816 1131 Y d. T d. Jesenice . Javornik . Žirovnica . Lesce . . Radovljica Otoče . . Podnart-Kropa Sv. Jošt . . Kranj . . . Škofja Loka Medvode . . Vižmarje . . Ljubljana, drž. kolodvor Ljubljana, juž. kolodvor d. A d. A 747 742 734 724 717 706 701 649 644 638 627 613 603 55| 547 858 j 1103 853 1058 845 11051 835 K)41 826 1034 815 j 1022 809 11016 757 11003 138 ]33 124 552 547 538 115 1 528 108 I 521 ,1255 !1249 i 1237 509 504 450 752 748 737 724 714 702 654 958 954 943 932 921 913 909 1232 j 445 1226 438 1215 ! 42? 1159 j 411 1149 j 359 1138 !, 348 1130 j 340 835 830 821 8H 804 752 746 735 730 722 7U 657 6« 641 635 1900 ni 1146 1136 1127 1115 1110 1057 1052 IO* 1035 1021 1013 1005 IO!« je želja vsakega! Imam v zalogi svetovnoznana Puch ter različne druge vrste koles kakor tudi vse kolesarske potrebščine. Ne naročajte torej koles direktno iz tovarn, ker si jih ne morete ogledati. Vsa kolesi cenejša kol v tovarni. Vsa popravila se izvrše točno in solidno. 1 Najuljudneje se priporočujoč Rudolf Krulc 78 2—2 Glavni trg, v bivši Pavšlarjevi hiši. V 0\ x (••••IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIMlieillllllllMIlMIlMIll^l Kolesaril! Ako si hočete prihraniti nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, m? dokler ne poznate naših cen za leto 1913. Njboljši in najcenejši nakup pri tvrdki Karel Čamernik & Ko., 72 0-4 Ljubljana, Dunajska cesta 9-12 Specijalna trgovina s kolesi in motorji, avtomobili in posameznimi deli. — Mehanična delavnica in garaža. ZAHTEVAJTE CENIK. IIIMIIIMUIMIIHMUNIMHIMIIUMIHHMIIIMMIIMUMMMIIII Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANO, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 3. 12-4 Vloge obrestuje po Denarnega prometa do konca leta 1912 vlog................ rezervnega zaklada......... 660 milijonov kron, 42 milijonov kron, 1 mil. 330 tisoč K. Vloge obrestuje po Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. si ba y 280d,1:f?l/G Tovarniška znamka. 23 34 Tiskarna „SAVA" v Kranju se priporoča v izdelavo vseh tiskarskih del. V Zobezdrauitiški In zobotehnični atelje dr. Edv. filobočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker konc. zobotehnik v Kranju i v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago. Vinska veletrgovina 1 Rudolf Kgkgjjj Kranj Priporočam svoja izvrstna, zajamčeno pristna dolenjska, metliška, štajerska in istrijanska = vina = v sodih in steklenicah Zaloga najfinejših tu- in inozemskih šampanjcev, stekleničnih vin in mineralnih voda. Cenjene dame mesta Kranja in Gorenjske opozarjam na velikansko izbiro damskih m dekliških slamnikov! Velezaloga 15—20 A. Adamič :: Kranj \ I I »s M. Rant ■ Kranj tmina s špecerijskim in galanterijskim Igom Priložnostni nakup OftOuKill UOZlČKOU. Najraznovstnejše Š0BGBNJSKO 1)1390. Kolodvorska restavracija priporoča vedno sveže Budjeviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo **r Krasen senčnat vrt 4 52-20 18-20 Eternit najboljše strešno kritje prodaja najceneje tvrdka Meto, Peter Majdic, Hrani Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 1 "O ca ca N '5 > u IS E © a> > CA O > .H > 03 CB i '= s CM ]. \ H. Majdlc, Kranj Deželni pridelki, špecerijsko blago. „Salona" Priznano najboljši dalmatinski portlad cement za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje o 03 S a as 5* • o< O 09 09 CD Svetle sezamove tropine. -Umetna gnojila.- "S. & o >St 3 & Vsakovrstna travna semena, krmilna pesa, korenje, čista grahora, semenski oves domač in češki. Najstarejša trgovina Ferd. Sajovic v Kranju poprej C. Pieiweiss 10 4—20 priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga. Posebno priporoča slavnemu občinstvu za pomladansko sezijo bogato izbiro oblek za moške in ženske; botrom pa obleke za birmance in birmanke. Kreditno društvo v Kranju 13-20 registrovana zadruga z omejeno zavezo obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po 3I 0 4 |0 brez odbitka rentnega davka. Uradne ure^so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne. B ■ ■ ■ MM ■ Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.