Politični ogted. Avstrijske dežele. Slovenci 5edalje bolj 5utijo, kolika politična bedastoča da je bil naš doruaSi razpor in razkol na Staro in Mladoslovence. Nobena stranka sama ne opravi ničesar, ker druga drugo izpodriva — slovenska re5 pa hodi rakovo pot. Zato resnični rodoljubi mislijo na potrebno spravo. Do sedaj so edini Goiiški Slovenci našli pravo pot. Mlado in staroslovenska društva z novim letom prenebajo ter se zedinijo v eno, veliko društvo. Lista Glas in So5a za se prenebata in na njuno mesto stopi nov list: Glas od So5e. Ljubljanski Slovenec se tega po pravici veseli in predlaga ob5no spravo Slovencev v Ljubljani. Vtanamen bi naj iz vseh krajev, kranjskib, štajerskib, koroških, goriskih, istrskih prisli od tamošnjih Slovencev pooblaščeni možje v Ljubljano, dabise natančno dogovorili o na5elih in o programu, pokterem bisenaj zastopniki slovenskivdeželnih in državnem zboru ravnali. Radovedni smo, kar bodo sedaj Mladoslovenci rekli. — Naš štajerski deželni zbor je hotel znesek 300.000 fl., katerega ima dežela plačati za zidanje novega vseučilišča v Gradcu, nekoliko znižati, ali danajska vlada ni privolila. — Gradec dobi novega profesorja zopet iz — pruske Nemčije, nekega Kellerja. Še ni zadosti prusakov med nami, 5eravno je nekdo hotel v Gradcu maroiornato podobo avstrijskega cesarja kupiti, pa nje ni nikder dobil; povsod so mu ponujali le pruskega oesaija z Moltke-jem in Bismarkom. — Delegacije avstiijsko-ogerske so dovolile 8,500.000 fl. za nakup 1560 novih kanonov. Vojniski minister seje v imenu vojne zabvalil za veliko požrtvovalnost, ter povdarjal, da sedaj tretjo krat vojna nebo stala s slabejim orožjem pred sovražnikoni. — V Crnovicab, glavnem inestu Bukovine, so 4. t. m. ravno na god svitlega cesarja slovesno obhajali lOOletnico obstanka ove dežele pri Avstriji. Ob enem se je odprlo novo vseučilišče. — Deželni, nem5urski šolski svet v Pragi, je v mestu Plzenskem izbacnil iz dosedanjih uSilnic česke otroke, da se umaknejo 5 razredom nove nemške šole. Lep zgled nemSurske ravnopravnosti! — Državni zbor je sklican na 19. okt. Obravnaval bo najprvlje o državnem proračunu za 1. 1876, o novi železniški .postavi, o novi ribarski postavi in o porabljenju verskega zaloga (Religionsfond). Vnanje države. Na Ruskem rogovilijo brezštevilna tajna drustva, ki so v zvezi s strahovitimi internacijonalci, kateri so 1. 1871. Paris požigali. Te dni se je zanesljivo izvedelo, da jih pruski minister Bismaik z denarji podpira. To je jasen dokaz, da Prus misli na vojsko zoper Rasa. No in 6e se to zgodi, in Rusi zgubijo, potem bo vsa Evropa, ves svet pred prusko NemSijo trepetal. — Prusko-nemški cesav pojde 16. oktobra na Laško, svojega zaveznika kralja Viktorja Emanuela obiskovat. — Angleži so ses Kitajci v Aziji tako hudo sprli, da se je bilo bati vojske. Ali sedaj se je vse zopet poravnalo. — Liberalci po vsej Evropi so Karliste na Španskem v svojih listih pobili in uničili. Ali sedaj se zopet kaže, da so se vaiali. Te dni so Karlisti nasprotnike sijajno zmagali pred trdnjavo S. Sebastijan in jib 1000 usmrtili. — Jugoslavjanska vojska zoper Turka. V Bosniji so se ustaši pri Dolgempolju in Osredici zbiiali. Naglo plaue 1300 Turkov nad nje, da so se po hrabrem boju morali raziti. Drugi dan se zopet zberejo. Blizo Priedora so uataši dobiO a šaacami se utrdili. Tuiki so njih zastonj 2 krat naskočili, pa zgabili 200 ubitih in ranjenib. V Heicegovini je 15,000 upoinikov, a Turkov je mnogo več blizo 30,000 in vendar ne morejo hrabiih ustašev pieiuagati, marveč ae skrbno držijo zapadne strani, da ostanejo črez Klek z nioijeui v zvezi, od koder se jim dovaža čedalje več vojakov in vojue priprave. Pri Klepanici in Prepatnici je vsled tega bil kivav boj. Izbarkane reči je spremljalo 4000 Turkov, a nagloma jib napade 1200 upornikov, ter bi jih bili vse uničili, ako nebi iz Stolca prihitelo 2000 Turkov na pomoč. Turki so zgubiii 50J mož in vojno kaso. Poinoči uporniki sedaj ne dobijo. Rusija in Avstrija je tako pritiskala na Srbijo, da je knez Milan ministia Rističa odstavil in poklical ministie Turkom bolj prijazne. Tudi Turek je prisiljen Kristijanom bremena polajšati. Sultan je vsaj tako rnoral pismeno razglasiti, pa kdo bi Turku zaupal ?