DOLENJSKii
NOVIC
p
Izhajajo 1, in 15, vsacega meseca. Cena jim je a poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leU 1 K. Naročnina za Neinčiju, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem niesln.
(jOHpodarske stvari.
o žveplanju trt.
Poleg strupene rose ali peronospore pozna pri nas Ha Dolenjskem vsak vinogradnik najbolj grozdno plesnobo ali trtno jajČasto plesen (Oïdium Tuckeri). Uničevanje obeli zajedavk na vinski trti je dandanes neobhodno potrebno. — Ker je sedaj prišel Čas, ko bode zopet treba proti njima nastopiti, liočemo danes v glavnih potezah navesti, kako škoduje grozdna plesnoba in na kakšen način jo moramo najuspešneje zatirati z namenom — da s tem naše vinogradnike spodbudimo k sploanemn in natančnemu postopanju proti tiju ter si zopet v spominu osvežimo, zakaj, kedaj, kolikokrat se mora žveplati, da preprečimo nje pogubo-nosno širjenje in razvijanje.
Grozdna plesnoba napada navadno kmalu po cvetju, casili že tudi pred njim, vse zelene trine dele in sicer spočetka le v podobi neznatnili, moki podobnîii lis. Te se naglo razširjajo in poganjki, listi in mladi grozdi 80 videti, kakor bi bili potreseni z drobnim, belini pepelom. — Napadeni deli diSijo po plesni in ako stojimo sredi takega vinograda, zdi se nam, da je nos pohi same plesni.
Ta povlak se pokaže pod drobnogledom kot pod-goljje ali nitkovje (to so bele, tanke, pajČevinaste niti, (ïliviee), ki se plazi po površju in se mestoma s ko-reninastimi sesalkami uglablja v zunanjo Ifožico listov, poganjkov in zelenili jagod, da ondi srka sok iz teli rastlinskili delov in se tako preživi na škodo napadenih delov, ki zaostanejo v rasti. — Iz starejših nitij podgobja pa izrastejo kratki, kvišku stoječi troso-iiosi, ki se presČipavajo v jajčasto trosje odtod ime trtnajajčasta plesen — katero se razširja po vinogradu in novo plesen ustanavlja.
Največjo škodo napravlja grozdna plesnoba na jagodah, kajti one zaostanejo v rasti, ker se obolela koža ne more tako raztegovati in na vse strani rasti, kakor vsebina, ne dosežejo vsled tega svoje navadne Velikosti in sočnosti ter ne postanejo sladke, tudi če je bilo vreme ugodno, toplo in suho. Ta Škoda se pa poveča, ako nastopi deževno vreme ; tedaj se raz-P»kajo b{)lne jagode in gnijejo ob stanoviti mokroti ; ^li suhem, toplem vremenu se zgrbančijo in posušijo, ^'anj obolele jagode ostanejo včasi tudi cele ali nikdar lie dorastejo do navadne velikosti in tudi tie dozorijo popolnoma.
Ako se je zajedavka zelo razmnožila in ji Človek ni nikakor nasprotoval, uničiti more ves vinski pridelek.
Vendar ne samo grozdje trpi od te 2ajeda\ke, temveč tudi rastlina sama gre pod niČ, ako se je bolezen preveč razširila. Jlladike zaostanejo v rasti in ako se dogaja to več let zaporedoma, usaline trta.
Vlažno-toplo vreme pospešuje najbtdj razvijanje in razširjanje bolezni. Najsilneje napada vinograde po vlaž-nejših zaprtili legah in take, v katerih stoje trte pre-gosto, kjer torej ni zadostnega prepiha.
Iz teh opisanih prikazni te zajedavke uvidimo, da je škoda, ki nam jo more napraviti z ozirom na dobroto in množino vinskega pridelka kakor tudi trte same, zelo velika ter da nikakor ne smemo rok križem držati, ampak da se jej moramo z vso silo v bran postaviti s sredstvom, ki ga nam veda priporoča in ga je skušnja potrdila. — Edino zanesljivo sredstvo, katerega se dandanes poslužujemo, je čisto, dobro zmleto žveplo (čisto je blcdorumeno, nečisto pa sivo-runieno), s katerim moramo vse trtne dele od vseh stranij najmanj trikrat opraŠiti. Prvikrat se zgodi to spomladi, kakor hitro so postali mladi poganjki dobro ped dolgi, drugokrat neposredno pred evetjem in tretjikrat neposredno po cvetju. Ako bi pozneje vkljub temu opazili grozdno plesnobo v vinogradu, treba je napadene trte zopet žveplati.
To delo pa moramo vsakokrat izvršiti le ob toplem, suhem, solnčnem vremenu, sicer žveplo iiič ne pomaga. Celo na trte, ki so še rosne, ne smemo žveplo trositi. Če izpere dež žvepleiii prah v 24. urah po žveplanju, treba delo takoj ponoviti, ko nastopi zopet ugodno vreme. Žveplati je treba zelo vestno in sicer tako, da 80 vsi deli jednakomerno in popolnoma vprašeni, nikjer se ne ame nakupičiti žvepleni prah.
Zveplanje ima za vinogradske nasade cele okolice tedaj popoln in trajen uspeh, ako vsi vinogradniki o pravem času in večkrat žveplajo. S tem skupnim zatiranjem je edino zator glivic mogoč.
Grozdno plesnobo poznamo v Avstriji že nad 50 let. Na Dolenjskem se nje splošno pogubonosno širjenje opaža v zadnjih 10. letih. — Ker imamo v novih vino-gradnih nasadih naloženega veliko narodnega imetja, ker je njih obdelovanje združeno z obilími gmotnimi žrtvami in trudom, zato nikakor ne smemo dopuščati, da bi nam ta zajedavka uničevala sad našega truda-polnega dela. Uadi tega je važno za ptisameznika tako, kakor za ves vinarski okraj, če zveplanje izvršujejo splošno, pravilno in ob pravem čaau vsi vinogradniki cele okolice, da po zanikrnosti, lenobi ali nebrižnosti
enega ali nekaterih posestnikov ne trpé vsi. Zato veljaj pravilo: Vsak vinogradnik žveplaj, ia v naših krajih, kjer ta bolezen razsaja bolj aH manj vsako leto, ni Čakati, da ista šele nastopi, ampak žvepla naj se prvikrat koj, ko so mladike za dobro pćd dolge! Zvepleni prali naj se nahaja natroaen na mladih zelenili trtnih delili, ko donese nanje veter trosje grozdne plesnobe in ga uniči takoj, ne da bi se moglo razviti podgobje glivice, ki bi zopet tros rodilo na škodo in v pognbo vinski trti in njenemu pridelku ! Tu se mora svojstvo tega uničevalnega sredstva upoštevati: da žvepleni prah more paČ uničiti tros grozdne plesnobe, in s tem zabraniti na-daljiio razširjanje bolezni, ne more pa ozdraviti že bolnih jagod, listov in poganjkov.
Za žveplanje nam služijo posebne pušiee in žve-plaliiiki ali mehovi. Poslužujnio se torej vsi vinogradniki tega sredstva in sicer po navedenem navodilu, da si ohranimo vinska trto in nje pridelek zdrav in nepoškodovan pred to zajedavko !
-t-f ■
da so mu pomagali preko meje, sicer bi bil se ta ali oni velikih gospodov prišel v javnost z ne ravno lepimi rečmi, (^edne razmere v blaženi Italiji!
Srbski kralj se bo menda dal v kratkem kronati za kralja.
Armenci so morali spet okusiti jezo ljutega Turčina. Ker 80 se branili pred nasilnimi iztirjevalei davkov, napadli so jih z oboroženo silo in uganjali svoja grozodejstva. Škofa armenskega, ki se je potegnil za svoje rojake, so zaprli. Tako je : eel avet kriči po svobodi, a Turek sme s svojimi ljudmi delati kakor z živino!
Rusom se tndi na suhem godi slabo, Z velikimi izgubami se umikajo pred Japonci nazaj proti Mandžuriji. Dan na dan brzojav poroča: Rnsi poraženi, liojna sreča dosedaj iinsom paČ ni bila mila, Bog dal, da je v prihodjije! Nekatere vesti zatrjujejo, da so Japonci na sutiem in na morjn tudi že zajeli glavno rusko trdnjavo Port Artur, Potrjena ta vest še ni.
Politični pregled.
Državni zbor je bil dne 10. maja zaključen. Novo zasedanje se prične šele pozno jeseni. Storili poslanci v tem času niso nic, če izvzamemo nekaj interpelacij, zaradi katerih pa vladni možje vseeno prav dobro spé. Več pisati o tem delovanju ni pametno.
Na Dunaju so imeli občinske volitve. V občinskem odboru je 13G kršc. sucialeev, 20 liberalcev in 2 soc. demokrata. Liberalci so spet izgubili dva okraja. V prvostolnici cesarstva je liberalizem na tleh, in se zavedni možje brigajo z vso silo za narodno-gospodarska vprašanja na krščanski podlagi. Zato si pa s tem večjo vnemo ,,špogajo" liberalizem po drugih manjših mestih in krajih. Kedo bo vendar enkrat tu ljudem razbiatril oči, da od liberalizma ne bodo debeli in siti?
Stavka na Javorniku in Jesenicah je končana. Gospodarji tovarn so namreč delavcem obljubili, da jim do 15. junija zboljšajo stanje. Ozir te stavke bi še dvoje radi omenili. Reklo se je, da štrajk ni ne krŠčansk, ne katolišk. Morda pa je krščansko in katoliško delavcem trgati brez povoda že itak mali zaslužek? liraniti se krivice nam vera ne prepoveduje. Uci nas sicer spoštovati gosposke, a tega ne zaliteva, da bi se dali izžemati nekaterim bogatinom na ljubo. — V tem boju za delavske pravice pisaril je „Slov. Narod" v prilog kapitalistom in krivično nasproti slovenskemu delavstvu, liodo menda kmalu spoznali delavci, kdo je njih pravi prijatelj.
Na HrvaŠkem se je osnovala katoliška stranka, ki tndi izdaje svoj list „Hrvatstvo". Je bilo sila treba, da se razjasnijo pojmi in narod polagoma otme liberalne pogube; zmedenost pojmov je bila od sile velika. Škoda za narod v vsakem oziru nepopisna. Pod pretvezo narodnosti se je smelo vse, naj je bilo pametno ali neumno, nravno aH protinravno. Da ta pojav liberalcem, vladinim hinavcem in drugim takim samopridnežem ni všeč, se ume. Resnica pač povsod oči kolje!
Italijanski minister Nasi, kateri se je izkazal ve-licega — goljufa in sleparja, je pobegnil. Govori se,
V RIM!
Sv. Peter v Vatikanu.
Konec.
Ko vstopi« v te velikanske prostore, so ne b«š zaííinlil. Prvi vtis je namreč tako velikanski, đti človek onemi. Še le ko se sprebajiiH dflj Časa po cerkvi sem in tja, se le tedaj se zaónťš čuditi. Podam le nekaj številk, da ćislani bravec sprevidi, kake obsežnosti da ,je ta hiia Božja. Dulžina znaša 187 metrov, (malo več toraj ko naš veliki trg). Srednja ladija je visoka 4i '/2 m, široka je 26 m, stranski Indiji ste široki [)o 10 in, prečna ladija (ki tvori z glavno podobo kciža) 62 m. Sloptivi, pet jib je na vsaki strani in nosijo obok glavne la-dije, so visoki po 24 ni. Prostoi; ki ga ta cerkev zavzame, meri 21.190□m. V notranjščini se nahaja 748 stebrov, 389 kipov, 290 okenj, 30 altarjev.
Pa ne samo ta velikanska razmerja store cerkev zanimivo in znamenito; umetnost ji daje nedosežen sijaj. Vseje tako pravilno in ubrano in skladno. B;)gato sicer zlata in barv, H nič ne vpije. Skozi prostrana okna, zlasti skosii ona v visnki kupoli, lije polna svetloba v cerkev, Ćlovekn je tako sladko in dobro pri srcu. Množica najrazličnejših umetnin v mozaiku, slikariji in kiparstvu človeka ne raztresa, marveč ga spodbuja in opominja: kraj, kjei' stojiš je sveta zemlja.
Kristus Gospod je tu; kot vsepričujoči Bog t sveti hiši, kot Bog-Ělovek v Zakramentu, ki ima svojo prelepo kapelo v desni ladiji. Veliko svetinj Gospodovih je tu; velik del sv. križa, sulica, ki je preb<KÍla presv. Si'ce, potai prt, ki ga mu je podala iisiiiiliena Veronika. Del pajčalona, s katerim si je kedaj Devica Marija zakrivala svoj (»braz, se tudi hrani. Prvak apostolov, sv. Peter, ima tu svoj vehčastni grob. Še pet drugih Gospodovih učencev počiva tu poleg evangelista sv, Lukeža. Brez števila ostankov razuili mučencev se tu časti. Pokopanih je tu, če prav vem, 36 sv, papežev in veliko znamenitili cerkvenih učenikov in škofov tu čaka vstajenja.
Dejal ^sem: veličasten grob sv. Petra. To je pravzaprav tista privlačna sila, ki je že milijime in milijone romarjev privedla v te velikanske prostore. Prvi vidni glavar cerkve tu počiva, a nad njegovim grobom opravlja presv. daritev njegov naslednik papež. Tit je skala in temelj cerkve, tu nje središče in ognjišče in gorišče, tu vir in podlaga edinosti in moči. — Visoko gori pod kupolo pa so v pisanem kamnu za vedni spomin besede Jezusove: „In peklenska vrata je ne bodo premagala." Komu bi ta obljuba Jezusova ne prevzela srca, da spet vzljubi svojo cerkev in se je ne sramuje in zanjo deluje ter trpi? Kje more» apostolsko vero tako goreče miditi, kakor ob grobu njega, ki je temelj cerkve, čuvarice prave vereV
Koder se glavna in prečna ladija lirižate, sloni na Štirih Teliknnskili slojiih (\8Bk meri 71 m v obsegu) 44m visoko od tal éudovita kupola. Ne obseg zuaaa líí2m, premer 42m, visoka ja 0(1 strehe do krža 94iu. Jabolko ima v premeru 2V4ni in pravijo, da je 16 oseb ob enem lahko v tem prostoru. — Pod tem iudom stavbnrstva je grob sv. Petra. Po stopnicali se gre nizdolu v prostor, ki ima podobo polkrog; ob ravni črti tega polkroga so lepa pozlačena vrata ; to je vbod v zidano vdolbino, koder počhajo telesni ostanki svetega Petra. Vstiij) splošno ni dovoljen in romarji poljnbljajo neko kovinasto posodo pred tem grobum, na katero se polagajo paliji, predno se odpošljejo nadškofom. Ograja ob polkrogu meri 24 metrov, na nji je 89 rogu podobnih pozlaćenih svetilk, ki gore noć in dan, Nad grobom ob ravni se èrti polkroga je marmornat altar z velikanskim kriiem in velikanskimi svečniki. Tu sme maševati sam» papež in le k njegovim Izrečenim dovoljenjem kdo drugi. Nad altarjem pa je baldahin iz brona, 28 metrov visok. Lep je sicer sam na sebi, umetno narejen, a precej kazi celo notranjščino cerkve, tako trdijo umetniki sploh.
Ne pričakuj, dragi bravec, da bi ti popisoval se druge znamenitosti te prve cerkve na syetu. Preveč je vsega, da bi si Človek obdržal v spominu in znal potem tako popisati, da dobiš pravo podobo. To je treba \ideti, večkrat videti, potem ima človek kaj od tega. Samo popisovanje pa — e, škoda časa in papirja. Le eno še; cerkev sv. Petra je prekrasna podoba sv, cerkve Kristusove. Tam gledaš s telesnimi
in vzvišenost sv, i in znali v Čutnih
očmi Čudovito lepoto in veličastnost in sija ceikve, kakor so jo najboljši umetniki ume oblikah izraziti.
Teiko se je posloviti od cerkve sv, Petra, a moram: tu nisem đ»>nin. Upam pa, da jo Se vidim. Nikdar, nikoli pa se lie ločiva, dragi moj, od sv, cerkve Kristusove, ker tu sva pacS zares doma, tu najbolj spravljena in najbolj preskrbljena. Glej le, da spoznaš dobro sv. cerkev, nje upravo, nje zgodovino, nje nauk, in verjel boš: „Peklenska vrata je ne bodo smagale",
■ a '
Kratek pregled
o celokupnem delovanju novomeškega mestnega odbora in razvitku mesta v letu 1903.
Alfstni zastop je bil sestavljen od sledečih udov; župan R. (d. Sladovič; svetovalci gg. Rosman Karol, Pauser Adolf ml., lîmek Vinko i odborniki gg. BarboriČ Karol, Bruner Msks, Feiiič Ivan, Gandini Vajkart, Golia Ludovik, Giištin Adolf, Hočevar Antim, Kopač Leopold, MogoliČ Josip, Mramor Miha, dr. Poznik Albin, Skale Otmar, Smola Albin. — Občinski ZHstop imel je v letu 1903 v vsem 14 sej, v katerih so se 1'azue zadeve reševale, Zapisniki sej so se v „Dol. Novicah" obelodanili, da se zbudi (udi v prebivalstvu bul intenzivno zanimanje za mestn« zadele. Celo delovan e se de i na sledeča poglavja : Občinske zgradbe — nove zgradbe ni občina nobene zidala v tem letu, pač pa je pri obstoječili razna potrebna popravila izvršila, za katere se je izdalo 604 K 30 v.
Od obstoječih poslopij je občinska blagajna prejela skupno svoto 9929 K 92 v, po odbitku izdane svote za popravila ostane ćisti dohodek 9525 K 62 v- Vsled sklepa občinskega odbora piistavilo se je prepotrebno periSče na Krki, katero je posebno ob deževnem in zimskem časn velika dobrota za.prebivalstvo. Perišfe je leseno in pokrito ter plava na sodčki i. Dolgo je 24ni ter stane 791 K 73 v, — Gradnje: Anton Hočevar na Glavnem trgu, Anton Jakaz v sv, Jurija nlici in se je tudi «liea lazširila, Leopold Kopač prizidal v EYanéiškanski ulici, Josip Medved dozidal svojo hišo v Tesarski ulici, A. Grom pi'ezida] svojo hišo v Cerkveni ulici, dogradilo se je tudi po-^1'tpje c, kr.' okr. glavarstra. Glede dovolitve raznih gradenj l'ilo je 16 ogledov na lieu mesta.
Ulice. Vsled gradnje vodovoda bile so vse ulice, po katerih s<t se cevi vodovoda polagale, v jako slabem stanju, ter se je moralo iste deloma na novo tlakati, deloma posipati, "adalje uredile so se popolnoma na novo Cerkvena ulica, ulica .niled vrtini", zravna oziroma odkopal Florijanski tig, ob «ïiaviii Ljubljanski cesti pri drevoredu odstranili so se po-
stavljeni mejni kamni ter tudi cesta s tem nekoliko riizširila. Vse to ter snaženje mesta povzročilo je stroškov 999 K 17 v.
Kanalizacija. Vsl-d zgradbe vodovoda je vprašanje kanalizacije postalo jako nujno in akoravno ni bila že naprej v proračunu preliminovana dovoljna svota, se je ista tekom leta nabrala iz raznih postavk oziroma prihrankov.
Najdaljše in nevarnejše delo lula je izpeljava kanala od novega poslopja c. kr. okr. glavarstva po Ljubljanski oziroma Ločenaki ceati do Krke. Isti ima dolžino 550m in je zgrajen iz cevi ter stane 11.294 K 66 v. Z'item pride kanal od bolnice za silo po Bregu v dolžini 261 16 m, isti je napravljen v betonu in stane 2 079 K 98 v. Nadalje se je zgradil kanal v Cerkveni ulici in Florijanskera trgu v dolžini 187'70m v betonu in je s kamenitimi ploščami pokrit, ter stane 2.428 K 85 v. Ter kanal po Ljubljanski cesti za odvod strešne vode s cevmi v betonu v d' lžini 20 m, ter stane 118 K 78 v. Nadalje na glavnem trgn od hiše g. Hočevarja v betonu v dolžini 50 m, ter je stnl 380 K. Upadne jame v vseh teh izdelanih kanalih, previđene so z železnimi rešetkami, a v firimerni daljavi oskrbljene 80 z napravami (šifon), da ne okužijo zrak. Po celi črti kjer so letos izpeljani novi kanali, skrbelo se je za to, da so tudi vse privatne hiše izpeljale svoje odpadke, kakor tudi vso strešno vodo v iste, ter s tem tudi v zdravstvenem oziru korakalo naprej, ker prvi pogoj dobre kanalizacije je tudi skrb za ventelacijo v istih. Kazen teh večjih kanalov, napravil se je še pri stari mesnici do Krke kanal v dolžini 35 Va m, ter tudi 4 m didga mulda, kar je stalo 180 K, nadalje kanal ob cesti na Loko v dolžini 16 m in mulda v dolžini 25 m, kar je povzročilo stroška 50 K. Kanalov se je toraj napravilo v tem letu 1069 m, s stroškom 16.664 K 97 v.
Javna straža. Ista obstoji iz 1 nađstražnika in 3 stražnikov, pomnožila se je toraj v tem letu za 1 stražnika.
Razsvetljava. Svetilk je po mestu 73. Na novo se je postavilo 19 svetilk, ter stane razsvetljava — petrolej in druge potrebščina 1094 K 32 v. Glede razsvetljave se je mestno županstvo obrnilo na več tvrdk in ima sedaj razne načrte za razsvetljavo z elektriko, z acetylenom, z oljnim in z ogljikovim plinom, ter se to vprašanje sedaj rešuje.
Kopališče, [sto se je lansko leto popravilo z stroškom 276 K 66 v, a doneslo je čez poletje 273 K. Bilo bi nujno potrebno, da se v našem mestu napravi parna kopelj, kar j« sedaj, ko imamo vodovod tudi lahko izpeljivo.
Vodovod. Z 1. oktobrom je mesto prevzelo vodovod v svojo oskrbo, ter je v svoji seji z dne 2. oktobra 1903 št. 1809 sklenil mestni zastop, da se od 1. januarja 1904 pobira 6% vodarina. S tem napravom seje Novo mesto oskrbelo z dobro pitno vodo, ter je ista velike važnosti za razvoj mesta.
Nova mestna hiša. Ker sedanja mestna hiša ne zadostuje več sedanjim potrebam, sklenil je mestni občni odbor v svoji seji 14. avgusta 1903 št. 1516 sezidati na sedanjem prostoru novo dvonadstropno hišo. Pritličje bode za policijo, to je stražnice in zapori i I, nadstropje bode Imela hranilnica ^ a v 11. nadstropju imela bode mestna občina svoj nrail. Zidanje se prične v letu 1904.

Piše se nam:
Iz ^ûvega mesta. [Poročilo o občnem zboru z dne 10. aprila 1904 okrajne bolnišne blagajne v Novem mestu.] Občni zbor vršil se je v nedeljo 10, aprila 1904 ob 3 uri, ker ob 2. uri ni bilo zadostno število delegatov. — Gosp, načelnik Simon pl. Sladović otvori občni zbor, pozdravi navzoče gospode, ter jim predstavi navzočega c. kr. vladnega zastopnika gosp. Graselija. Na to po asnnje natančno poslovanje v upravnem letu, da je imela bo iiišna blagajna večjo svoto izgube na bla-gajnih doneskih, kateri so se morali odpisati pri gg. delodajalcih. V celem je pa največ tacih terjatev, koje se bndo šča-soma iztirjale. Za tem poroča o blagajniškem delovanju v letu 1903, iz kojega je razvidno, da je imela blagajna začetkom leta 1903 blagajnih članov 831, tekom leta jih je pristopilo 2291, izstopilo 2334. Delodajalcev, kateri so imeli svoje delojemalce pri blagajni zglašeoe, bilo je iz okraja Novo mesto 326, iz okraja z,užemberk 60 in iz okraja Trebnje 47, skupaj
424. Povprečno bilo je zglašecih delavCQV 1162. Tekom leta 1903 zbolelo je S8ii ólauuv, mej teiui je bilo 280 ambulantni h, kateri SI» prejeli samo zdravniško pomoÈ in zilraylla, ostali so l>i]i oskrbovani skozi 7ÍÍ86 dni, pride povprečno na vsacaga bolnika, 18 dni, ter doVili denarne podpore 4.703 K 05 v. Po.siebej izplaĚaio se je oskrbovalnih stroškov bolnišnicam 2,780 K 40 v. Koliko se je izplačalo za zdravniško pomoč, zdravila, za upravne iu druge stroške, je posamezno razvidno iz računskega sklfipu za leto 1903, kateri je ob jedneni objuvljen v časniku „Dolenjske novice" mej inserati, liazvidtio je tudi, da je zuašal koncem leta 1903 rezervni zaklad 19.859 K 82 v. Ker se je morala v upravnem letu večja avota terjatev na blagajnili prispevkih kot neiztirljiva odpisati, se je rezervni zaklad znižal za 1 368 K 26 v, toraj na 18 501K 60 v. Omeniti se mora, da Sc) je število članov, kakor dohodkov nekoliko skrčilo, ker so bila dodelana veĚja deU, kakor vodovod in druçe stavbe, katera so imela v delu večje število delavcev. Zdravniško so oa'trbovali blagajniške člane gg. zdravniki: dr, Peter Dffraueesclii in dr. Ivan Vavpotič v Novem mestu, di'. Rudolf Weibl v Toplicah, dr, Otniar Weselko v okraju Trebnje iti nekaj časa v okraju Žužemberk, proti koncu leta pa dr. Konvalinka; delavce pri tovarni v Rogu zdravil je tudi dr. Eiicli Schrfyer v Kočevji.
Tekom upravnega leta morala je blagajna ovaditi delodajalce 49 knit c, kr, okrajnemu glavarstvu, zavoljo nczglasitve svojih delavcev. V upravnem letu 1903 vršil se je 1 občni zbor in f> rednih aej, li katerim je bil vedno nadznrovalni odsek povabljen. Ziveziiiega zborovanja okrajnili bolnišnili blagajnic v Trstu vdeležila ae je blagajna po svojem delegatu g. Ivanu Krajgei'. Po posredovanju zaveze okrajnih bolnisnili blagajn pri trgovinskem ministrstvu, dovolilo je za vse, pod njeno okrožje spadajoče blagajne, tikajoče se poštne odpošiljatve razven priporočene poštnine, pavšaliraiije poštnine z dnem 1. febru-varija 1904. Razsodišče razsojevalo je tekom upravnega leta v 7 slučajih pi'itožbe. Na to je poročal zastopnik nadzoroval-nega odseka, o pregledovanju knjig, računov in denarja blagajniškega, ter izrazil, da je nadzorovalni odsek vse popolnoma v ledu našel. Za ttim se preide na volitev načelništva, nadíorništva in razsodišča. Na predlog g. Krajgeija izvolijo se v načelništvo per acclamationem sledeči gospodje od delodajalcev: Simon pl. Sladovič, Karaa Ivan, Moravč Josip; od delojemalcev: Grebene Fi'anc, Karlin Franc, Krajger Ivan, Mirtič Anton, SeifVit Konrad, Ziegler Konrad. Na predlog gg, Maluviča in SteianoviČa se vrši volitev v nadzorni odsek z listki. Izvolijo se od delodajalcev sledeči gg: Ausec Josip, Malovič Matko ; pa predlog g, Krajgerja per acclamationem od delojeirialcev gg. Hrovnt Ivan, Jnnc Matevž, Kosem Matko, Matoh Alojzij. V blagajniško razsodišče se enoglasno zvolijo gg, Damisch Josip, Stefanovič Dimitrija, Lenart Josip, Peterca Peter in PetriČ Josip. Ko S) volitve končane, poroča načelnik g, Simon pl. Sladovič, da sa je obrtna zadruga obrnila na blagajno, da bi ista izdala natančen izkaz vseh zglašenih po-iuoČnikt>v in učencev, potem pa vedno začetkom meseca spremembo za sudni okraj Novo mesto, v svrho natančne kontrole zglašeuja istih. Omeni pa na to, da je težavno take izkaze zgotavljati, stane obilo dela, ter Je ugodnejše, da se oba zavoda poslužujeta s tem, da ima eden pri drugemu osebni pregled.
K raznim predlogom se oglasi: a) g. Malovič, in prosi, da se pusti bilanca tiskati v Časopis Gospod načelnik pojasni nato, da je blagajna dolžna to storiti po svojih pravilih, — b) Predlog, da se pri izplačevanju podpore vdeležujejo tuli člani načelništva, se enoglasno sprejme, c) Predloga za nastavitev posebnega blagajniškega zdravnika iz razlogotf, da se zmanjšajo stroški ter zaradi laglje in bolj redne kontrole, ker bi tak zdravnik gotovo ne dajal raznim simulantom zdravniške poti'dnice za podporo. Po daljši debati, katere so se udeležili razni člani, giispod načelnik pojasni, da bi z jednim zdravnikom ne moglo se shajati, ker je delokrog bolnišne blagajne preo^išiien, ker obseza tri sodne okraje. Nato se sprejme predlog, da sd odpošlje vsem gospodom zdravnikom okrožnica v smislu, da varujejo interese okrajne bolniške blagajne vsestransko, posebno pa, da ne izdajajo zdravniške potrdnica za podporo osebam, katere niso tako bolne, da bi ne mogle brez škode za svoje zdravje delati. Gospod predsednik nadalje po-nič,i obširno ziradi blagajniškega stanja, da se bode v bodoče
največ delalo na to, z oddajo vsakega bolnika v bolnico g poškodbo ali tako boleznijo, da se mora v bolnico izročiti. Da je bolnisna blagajna skrajno popustljivo postopala nasproti bolnikom, se razvidi iz tega, da je bilo le 7 pritožb na razsodišče, Postaviti se je treba zopet na prejšnjo pot in se morajo tudi delodajalci postaviti na isto stališče. Ta popustljivost se mora popolnoma ustaviti. Zato .se bodejo letos vsi gg, zdravniki opozorili na to, da se zelo pozorno deluje v prid bolnišne blagajne. Od zdaj naprej bodo morali gg, delodajalci podpiaavati potrdnice, koliko časa ni dotični bolnik dela opravljal, da se omeji število simulantov. Končno g. Krajger izreče v imenu načelništva in blagajniških Članov načelniku g. Simon pl. Sladoviču vso Čast in zahvalo za njegovo dosedanje enajstletno skrbno in trudapolno načel-niško delovanja v korist bolniški blagajni in vsi navzoči gg. delegatje se teom priznanju pridružijo, G. načelnik se g. predgovorniku ter vsem članom bolniške blagajne za priznanje njegovih 11 letnih zaslug najtopljeje zahvaljuje in obljubi, da kar največ mu bode mugoČe v tem in z vso strogostjo delovati v korist bolnišne blagajne. Na to se občni zbor ob 5, uri zaključi.
Iz Novega mesta. [Poročilo obénega zbora obrtne zadruge,] kattri se je vršil 17. aprila t. L, sklican ob eni uri popoldan. Ker pa ni bil prvi občni zbor sklepčen, se je drugi vršil ob 2. uri popoldan isti dan. Gospod načelnik FranČiČ otvori shod ter pozdravi navzoče, katerim predstavi vladnega zastopnika gospoda Grasselija, obrtnega inštruktorja g. Dr. Bloudeka, kateri je došel iz Gradca, g, Ivan Kregarja, zborničnega svét-nika, g. Eng. Franchetija, načelnika obrtne zveze za Kranjsko, in g. pl. Sladoviča, mestnega župana, kateri se je prijaznemu vabilu odzval s tem, da je pošetil s svojo navzočnostjo sliod, vsem tem gospodom se izreka najtoplejša zahvala v imenu vseh Članov obrtne zadruge. Po § 16 zadružnih pravil konstatuje načelnik sklepčnost zborovanja ter pojasni delovanje načelništva od 14. decembra 1901 do dneva občnega zbora. Pojasni bilanco za upravno leto 1902 in 1903 ter navede dohodke in stroške. Dohodkov je bilo 1315'01 K, izdatkov 555 60 K, ostalo 31, decembra 1902 imovine 789 41 K, (Naloženo v hranilnici 481 K od navedene svote), -- Imovina «d lela 1902 78941 K, dohodkov 312'— K, svota 1101-41 K, izdatkov 251-78 K, svota imovine 849 63 K, tirjatev pri članih, katera znaša dne 17, aprila 1904 820'— K, Skupaj 1669 63 K, kar se vzame na znanje in odobri, Pregledovalcem sta bila izvoljena gg. Urban Horvat iu Dimit. Stefanovič, katera sta tudi račune za leto 1902 in 1903 pregledala in našla vse v najboljšem redu, kar sta potrdila z lastnoročnimi podpisi. Gospod Malovič, podnačelnik, poroča o nadaljnem delovanju odborovém sledeče: Odborovih sej je bilo 15, razun teh je bilo pet nesklepčnih vsled prepičle vdeležbe. Prošenj za samostojno izvrševanje je bilo vloženih 41, izmed teh se je 19 tim prosilcem podelilo, 22 pa odklonilo, ker niso se skazali z predpisanimi obrtnimi^ listinami. Uradno je d<tšlo 10 vlog, katere so se v sejah rešile, iste so bile od ministerstva deloma odposlane po trgov, obrtni zbornici okrajnega glavarstva in županstev. liazne vloge so se rešile izven odbora, K sejam so bile predložene razne prošnje v presejo, ter tudi več ovadb od strani članov in nečlanov. Učencev je vpisanih s sklenjenimi pogodbami ob Času obč, zbora 65, kateri pa ne obiskujejo vsi obrtno nadaljevalne šole, ker so izven okrožja, ali preveć oddaljeni. Za učence se je po pravilih vpeljal verski poduk obligatorično, kateri se vrši ob nedeljah od 2—3 ure popoldan. Vseh vpisanih članov je 435. (Radi pomočnikov se ne more podati natančni izkaz, ker niso pravilno naznanjeni). Obrti so zastopane po številu, največ jo mlinarjev 70, pekarjev 48, čevljarjev. 36, Žagarjev 35, krojačev 28, kovačev 25, mizarjev 24, mesarjev 23, tesarjev 32, zidaijev 15, ključavničarjev 9, per-šutarjev 7, šivilj 7, usnjarjev 6, opekarjev 6, kolarjev 6, sedlarjev 6, sladčičarjev 5, klobučarjev 4, urarjev 4, slikarjei 4, izdelovalcev sode vode 3, kleparjev 3, dimnikarjev 2, sodarjev 3, brivcev 2, kamnosekov 2, strugarjev 2, Drnge stroke obrtov so zastopana po jednega člana in sicer, podobarski, zlatar.^ki, fotografski, konjaški, svečarski, dežnikarski, lončarski, vrvarski,' ogljarski, milarski, žimničarskl, in stavbeniški. Med temi so nekateri, ki imajo po dva obi'ta, zabelježenega imajo po jednega. Med Člane obrtne zadi'uge spadajo tudi babice, katerih je po
številu 13, Radi spremembe pravil poroča g. Malovifi, ter naglasa, kako veliko bi se dnlo s tem tloseii radi obrtnega reda, ie bi smelo načelništvo kaznovati vse tiste, ki se pečajo z obrtnimi izdelki, a »imajo zato izdanih koncesij (patentov). Marsikateri ćlan zahteva, da naj preprefii obrtna zadruga, da ne bodejo se vmešavali tako zvani fuSarji v obrtne stroke, ker niso sposobni dobrih izdelkov izgotoviti in tudi ne znajo, kaj tak izdelek stane, kateri se dobi pri takih za slepo ceno, kar je v škodo sposobnim obrtnikom, ki ne morejo s ceno tekmovati. Dosedaj so se enake pritožbe pošiljale na prvo obrtno oblast, to je na c. kr. glavarstvo v nadaljno preaejo in kazen, bilo je pa le malo vspeliov, ker slednji je zatajil resnico, ie je le mogel, tako se dosedaj ni zanioglo odstraniti najvećje zlo, ki je v škodo obrtnikom. Radi tega bi bilo nmfstno, da bi smela že po obatojedih pravilih za svoje člane, tudi za take, ki niso Člani, ko kljub temu izvršujejo obrt zadruga kaznovati, radi nereda. S tem bi se veliko preja napravil v zadružnem okrožju strogi red, ker bi imel slednji ílan nekako nadzorstvo v svojem obližju. Po pt^jasnilu obrtnega inštruktorja se pa ne dajo v toliko spremeniti pravila, radi tegii ostane kakor doslej. Ker je pa govornik precej natančno pojasnil pred občinstvom, kako se malo briga c. kr. okrajno glavai stvit za ovadbe v zgorajšnem smislu, da je veâ obrtnikov, kateri delajo po yeč let brez vsake koncesije, nekateri se Še celo seatavajo brez da bi kdaj kaj plačali obrtnega davka, Vzame to občinstvo z ogorčenjem v naznanje. Želeti bi pai bilo, da bi šla nam v tej zadevi obrtna politična .oblast na roke, ker je to nje dolžnost, da varuje davkoplačevalce iu kolikor toliko s tem pripomore k razvoju obrtnije. Obrtna zadruga po sedaj obstoječih pravilih ima pred vsem prvo nalogo, da napravi nekaki red, kateri naj bi bil v korist svojih članov. Gospod Kregar zbornični svetnik poroča o delovanju v zbornici, o nalogah, katere je sprejel od obrtne zadruge, nadalje razlaga o pomenu obrtnih zadrug z ozirom na prejsne čase, ko So bile osnovane v 11 stoletju tako zvane „cehe" ali cunfti, cd katerih so imeli obrtniki svoje koristi. Gledalo se je pred yseni na to, kdo je sposoben obrt izvrševati, da le istemu se podelila koncesija. Nekako v 16 stoletju se je ista organizacija nahajala v najlepšem razvoju, da so se nahajali povsod premožni obrtniki, kateri so izdrževali po več pomočnikov. Ozir se je jemal tudi na to, v katerem okraju da pomanjkuje ohrtov, da se v isteni popolni, da ni tako, kakor dandanes, ako se enemu toliko ngodno godi, da zamore pošteno in dostojno živeti, se jih takoj oglasi cela tropa, ki se vničnjejo 'ïjed seboj tol;ko časa, dokler slednji ne izgine iz površja. Kmalu potem se je pričela vmešavati birokracija v ta zadružništva in jih nekako z svojim nadzorovanjem umetno vničevala, ter jih kolikor toliko ovirala v njih svobodi !
Za časa vladařstva Karola V. se je postavno vpeljalo zopet, da je imel vsak prosilec se skazati z dovoljenjem od svojih zadrug, da ga iste priporočajo, da se mn sme podeliti koncesija, ^opet za Časa Marije Terezije vladanja, to je bilo nekako 1676. leta, se je zopet več omejila svoboda obrtnih zadrug s tem, da so marsikaj tem odtegnili v njih škodo, ter dali ^rugim, kateri niso se skazali člane teh zadrug, brez ozira je isti zmožen, ali ne! Tako se je glasilo že istega leta, da je nastalo 84 obrtnikov brez, da bi se isti obrti kaj učili, to je pa bil skoro smrten udarec za obrtništvo, kar se še danes *idi sad istega odloka. Ni pa s tem dosegla birokracija dovolj uspehov, želela je še več, da izposluje svojim privržencem kapitalistom. Zakon, kateri je zopet izšel leta 1783 se je glasil, sme slednji razprodajati obrtne izdelke, kar so preje smeli s^nio obrtniki mojstri. Krivda, kolikor v tem zadeva svoje-iasno ustavo, katera je bila v nekaterih točkah slaba, ali ne-PopoJjena, seveda ni bila na isti višini, kakor je danes. Cesar Jožef je pričel delovati vsled 1826 leta izdane listine, kateri svojemu kanclerju naroČil, če tudi še le pozneje, to je bilo 18. avg. 1831, da ima isti sklicati zastopnike „ceh" v določitev, kaj bi bilo storiti, da se obrtnija povzdigne. Dotična eiiketa je bila brez pomena, ker ni dosegla nikakili vspeliov. Po viharnih letih 18Í8 in zopet 1856 se je marsikaj spremenilo v škodo obrtnikom, vsled splošne svobode. To pa ni povsem JZelo srčnosti posameznim obrtnikom in istim, ki so bili^ združeni v svojih „cehah", ampak so delovali po svojih močeh na zholjšek v korist svojemu stanu. V letu 1883 so le zbrali neki
zastopniki in zastavili svoje moči v državnem zboru, a ker 30 bili v manjšini, ni bilo nikakih uapt-hov. Kljub temu niso mirovali, ampak dosegli, da se je sklicala v letu 1885 neka enketa, katera naj stori vse, kar koli je mogDČe. da se opomore malemu obrtništvu, zopet so bile zraven zapreke, ker se je k temu povabilo tudi tovarnerje in s tem zopet vse pokopalo. Od tistega^časa do danes se ni nič storilo, razun spremembe § 66 in 60 obrtnega reda, ki pa tudi ne obljubiije kakih koristi malemu obrtništvu, ker je koiikor toliko v spremembah ovir, ki nam ne koristijo.	Dalje sledi.
Iz Podgrada. Nesreča, ki je zadela revnega kmeta, ki stoji na pogorišču brez doma — vzbudila je sočutje po okolici, ki se razndi v obilni dejanjski pomoči. Zlasti iupljani iz Župnije Brusnice so zelo vneti za nesrečneže, istotako iz Župnije Stopiče in Toplic in drugi. Hvala jim!
Visokorodni gospod C, kr. okrajni glavar baron Rechbach ob vsaki priliki pokaže svoje blago in plemenito srce. V Četrtek 28. aprila prišel je s spremstvom blagorodnega, nmogo-zashižnega gospoda župana Josipa Zurca — da se je razdelila denarna podpora med pogorelce — v navzočnosti blagega in mnogozaslužnega gospoda A. Česen j-a (domačega župnika) in jednega občinskega svetovalca.
Plemenito delo, delo usmiljenja omenjenih gospodov, kaže pravo stran blazih čustev v bedi in nesreči do svojih podložnih. To je hvalevredna gorečnost, ki osrečuje nesrečnega kmeta slovenskega v nesreči.
Vsem imenovanim in neimenovanim dobrotnikom: „Bog plačaj !" — Priporočajo se pogorelci i nadalje usmiljenim srcem, ker revščina i beda je velika.
DomaČe vesti.
(Konferenca) duhovščine za novomeško dekanijo bode 16. t. m. v Soteski ob navadni uri.
(U mrl j e) dne 9, t, m, preč. g. Alojzij K r e i n e r, župnik v črmošnjicah. Rojen je bil 27. aprila 1872 v Stari cerkvi na Kočevskem, v mašnika posvečen dne 10. julija 1887. V Črmošujicah je b i od leta 1897. Bolehal je dolgo, a do zadnjega opravljal svojo službo. Pokopal ga je v sredo ]l,t.n]. ob 10, uri dop. mil. g. prošt dr. Seb. E I b er t. Žalnega opravila se je udeležilo vkljub veliki oddaljenosti in nepriklad-nemu dnevu 14 duhovnih sobratov. Da so se domači župljani udeležili polnoštevilno, se itak ume. Videlo se jim je, kako so Čislali svojega dobrega župnika. Svetila mu večna luč! Osmina bo v sredo 18 t. m, ob 9. nri.
(Bolnišnica Usmiljenih bratov v Kandiji) uljudno naznanja občinstvu, naj se blagovoli popřeje vprašati gledé vsprejema navadnih bolnikov, ker je bolnica prenapolnjena. Ponesrečenci se seveda vsikdar sprejmejo takoj.
(V bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca aprila 140 bolnikov, koncem marca 1904 jih je ostalo 84, skupaj 224. Od teli se jih je odpustilo: 81 ozdravljenih, 42 zbuljsanib in 9 ne-ozdi'avljenili. Umrlo jih je 6.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu aprilu 1904 je 244 strank vložilo 66,126K68h, 211 strank vzdignilo 90.239 K 34 h, torej manj vložilo 24.112 K 76 h. 12 strankam se je izplačalo hipoteČnih posojil 30.150 K — h, 151 menic se je eskomptovalo za 63,344 K — li. Stanje vlog 2,602 093 K 78 h. Denarni promet 378,042 K 61 h. Vseh strank bilo je 926,
(Hranilnica in posojilnica za Kandiji» in okolico), reg. zadruga z neomejeno zavezo, imela je meseca aprila 1904 prometa K 73,35474. Vložilo je 73 strank K 27.778 87, dvignilo 67 strank K 16,697-42. Posojil je bilo danih 38 strankam K 11.977'—, a vrnilo K 2 616 —,
(Petdesetletnica) obstanka uniformirane mestne in meščanske garde godbe v Rudolfovem, Veselica se bode vršila dne 2, junija pri g, Ant. Miillerju ter začela ob 6. uri jiopoludne. Natančneji vspured bodo naznanili lepaki. Prosi se prav obilne udeležbe.
(Vabilo.) Vsi oni, kateri imajo izrecno mesečno plačo so vabljeni, da se v lastni korist dne 18, t, m. ob 8. uri zvečer znajdejo v gostilni g. Maksa Brunner,
(Nove orgulje) v kapiteljski ia mestno-župiii cerkvi v Noveinmestu preskcSovale se bodo v torek 17. t. m. S prijaznim sodelovanjem pevskega zbora slav. c. kr. gimnazije in slav. „Dolenjskega pevskega društva" proizvajal bo cerkveni pevski zbor sledeče glasbene točke; 1. P. Hartmann pl. An-der Lftii Hoclibruoii O. F, M.: S Francesco. PiEeiudio et Coro finale. 2. Q-. Tartini (Padua, 1662-1770); Italijanska cerkvena arija. 3. Adoro Te devote. Koral, 4. I. Seb. Bach (1685—1750); Pi'eludîja za orgije. 5. G, Ribar: Cisto spočetje Device Marije, Jožef Callœrts (organist pri stolnici v Ant-werpenu in profesor za (»rglje na kraljevem kouservatoriju) : Op. 25. Priere, 7. Ign. Hladnik: Psalm 102. Zi mešan zbor z bariton-solo in spremljavo orgelj. 8. I. G, Edvard Stelile (atalni kapelnik v St. G-allenu), Koncertna fantazija o cesarski pesmi, za orgije. Pričetek ttično ob 8, uri zvečer. Kedor ima pravico do sede/.i v cerkvi sicer, ima jo tudi ta veôer; prostí prostori v prezbiterijn so odmenjeni slavnemu uradnistvu. Vhod v presbiterij je skozi zakristijo. Kapiteljska cerkev, ki se je p() vneti skrbi sedanjega mil. g. prosta v kratkem dvignila skoro li dejal iz razvalin in opustošenosti, dobi s temi orgijami nekaj ne samo zelo potrebiiega, ampak zares lepega in vel i čn Sitnega, Delo hvali in priporoča mojstra. — V torek ima občinstvo najlepšo priliko se samo prepričati o tem, Vspored je tako sestavljen, da se dâ pokazati vse bogastvo, vsa njoč in \es sijaj orgelj. Zastupani so najimenitnejši mojstri raznih narodov in razniii iasov. D,i stvar ni preenolična, so vmes pnvske točke, ki naj kažejo tudi različne načine cerkvenega petja. Koralni, „Adoro Te devote'' je strogo cerkvena, llihar-Jeva pesem poljudna narodno-cerkvena sUadba. Odlomek iz P. Hartmannovega oratorija kaže moderno koncertno glaabo na verski podîngi, isto tudi pri nas s tako vnemo in hvaležnostjo vsprejeti Hladnikov psalm 102. — Će ne bodo motili prepozno prihajajoči — bo ta večer nudil čudovit glasben užitek. — Slovesno blagoslovile in v bugoslužno rabo izročile se bodo orgije na binkostno nedeljo ob 10. uri pred pontifikalno sv, mašo.
(Koto v ž), ali staro mestno hiso so začeli te dni podirati. — Zidan je bil leta 1720. z — vinom. Bilo je namreč tisto leto vino silno skbo, pa so ž njim narejali malto. Stari stolp so podrli a. junija 1856, ter potem pozidali novega. Sicer se pa rotovž na zunaj ni nič spremenil v tth 184 letih.
(Glasbeno di-uštvo) se je osnovalo v Novem mestu-Predsednik je g. dr. Jak. Schegula.
(Pri občinski volitvi v Prečini) izvoljeni so bil' naslednji gg: Franc Vin t ar iz Hrusevca, županom; Anton O s o 1 n i k iz Mnliaberja, 1 svetovalec ; svetovalci : Rudolf Fa leskini iz D. Straže, Jože To m i č iz Loke, Jiiže M urge 1 j iz Daljnega Vrha, Anton Košir iz D, Straže 88, Martin Krese iz G. Stiaže, Anton Der čar iz Sela. Volitev se je vršila dne 7. maja.
(Deželne zveze obrtnih zadrug za Kranjsko) občni zbor se je vršd 6, maja v Ljubljani. Novomeška obrtna zadruga je bila zastopana po štirih zaupnih možeh. Sklenilo se je, da se u.sfanovi bolniška blagajna za mojstre, in sicer obvezno v treh razredih in sicer: I. razred proti mesečnemu vplačilu 1 krone, vsled katerega vplačila se vleČe tedensko v bolezni 10 kron, v slučaju smrti 50 kron za pogrebne stroške, n. razred proti mesečnemu vplačilu 1 krono 60 vin , bolniške podpore na teden 15 kron in pogrebnih stroškov 75 kron. III. razred mesečnega vplačila S kroni, bolniške podpore na teden 21 kron in pogrebnih stroškov 100 kron. Sklenilo se je tudi, da se učencem izdajo delavske knjižice šele ko postane pomočnik, seveda če učno dobo z vspehom dopolni. Razstava vajencev se še letos priredi v Ljubljani. Rešilo se je še veČ drugih važnosti za obrtni stan. Prihodnji obČni zbor se vrši v Novem mestu. Žťleti bi pač bilo, da bi vse obrtne zadruge spoznale važnosti za obrtni stan. Želeti bi pač bilo, da bi vse obrtne zadruge spoznale važnost zveze, katerih je 42 na Kranjskem. Ako bi vse pristopile in se iste še popolnile. bi štela zveze nad 16 tisoč Članov obrtnikov, tako število, če bi bilo združeno pod jedním praporom, bi marsikaj lahko doseglo, kar v rastresenosti ni mogoče. Vsak član b«ide pač ži'tvovat borili 30 vin, na leto, katere plača za prispevek k zvezi, od katere dobi lahko mnogokrat povrjeno. Obrtniki ! zadnji čas je, da se poprimemo
združenja in vsake priložnosti, ki nas k temu vodi, kajti le vsled lastne marljivosti in delovanja zamoremo pričakovati pomoči in zboljšanja za naš stan. Nobeden obrtnik naj ne zahteva, da bi drugi delali, med tem ko bi on držal roke križt-m. Vsak naj dela po svojih močeh k združenju, ker tukaj gotovo velja ; eden za vse, vsi za jednega ! ker le v zdt uženosti je moč !
(Opomin) onim starišem, ki dajejo svoje otroke v učenje kake obrti, naj se preje prepričajo pri obrtni zadrugi, ima dotični mojster dovoljenje za samostojno izvrševanje obrti, tako imenovani „Patent", Ako nima istega, je vsako učenje neveljavno po obrtnem redu. Za iste, ki so sedaj v učenju, enako velja. Vsaka pogodba se ima skleniti pri obrtni zadrugi pismeno, na vsake druge, drugje sklenjene pogodbe se ne bode več ozir jemal, — Načelništvo obrtne zadruge.
(Važno za konje rejce na Dolenjskem.) Na predlog konjerejskega odreka je c. kr. vojno ministrstvo sklenilo, da pošlje k premovanju konj v Št. Jerneju na Di>-lenjskem dne 20. avgusta t. 1. svojega zastopnika, da se prepriča o kakovosti in vrlosti konj te konjerejske pokrajine v svrho nakupa odraslih konj za vojaško rabo ali pa mbdièev (eao-, dve-, triletnih žrebet) za remontske postaje. Ako pripeljani konji na zastopnika c, kr. vojnega ministrstva napi'a-vijo duber vtisk, ter jih ta spozna sposobne za vojaško rabo, ni izključeno, da se uvedejo v tem kraju semnji za nakup vojaških remont, ali pa mladih konj za remontske postaje. V splošno korist se želi prav mnogobrojna udeležba. Pripomnjeno bodi se, da se iz istega namena razen kobil lehko na ogled pripeljejo tudi lepo rasli konji (skopljenci). — Samostojni konjerejski odsek c. kr, kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
(Tečaji za odrasle vinogradnike.) Deželni odbor kranjski in Kranjska hranilnic» sta dovolila večjo denarno podporo, da se priredé vsako leto vinogradniški tečaji v svrlio temeljitejše izobrazbe odraslih vinogradnikov v svoji stroki. Take tečaje bo prirejal deželni potovalni učitelj za vinstvo gospod Fr, Gombač v razu'h vinoroduih krajih na Dolenjskem in Notranjskem, Vinogradniški tečaji se bodo vršili za iste udeležence vsako leto v dveh presledkih, in sicer prvič zgodaj spomladi 6 dni, in diugič po leti 3 dni zaporedoma. Da bo pa mogoče s takimi tečaji že letos pričeti, je deželni odbor odredil, da bo letošnji prvi poletui vinogradui.ški tečaj v Metliki meseca juaija in sicer 9., 10, in 11. junija, v Tj žIšču pri Mokronogu pa 15., 16. iu 17. junija. Vsak dan dopoldne od sedmih do devetih bo teoretičen pouk v sobi, od poldesetih do dvanajstih pa in popoldne od dveh do šestih se bodo izvajala praktična dela v trtnieah in v drugih nasadih. Vinogradniki iz črnomeljskega in metliškega sodnega okraja naj se zglasé pri kmetijski podružnici v Metliki, oni iz mokro-noškega okraja pa naj se zglasé pri mokronoški kmetijski podružnici. Zglasiti se je pismeno ali ushio do B. junija. Teh tečajev se sme sicer vsakdo udeležiti, tudi iz drugih krajev, podporo pa dobé le revnejši in ozira vredni, od podružnice ali županstva priporočeni mladeniči, Dotičniki dobé po 2 K na dan ter povrnjeno potnino, ako so Čez 1 uro oddaljeni. Učni načrt za poletni tečaj bo obsegal najvažnejša, v tem času se vršeča poletna dela v vinogradih, matičnjakih in trtnieah; popis raznih trtnih škodljivcev in bolezni ter napravo in porabo raznih sredstev v njih pokončavanje; porabi» umetnih gnojil; pripravljanje vinske posode; tehnično porabo namiznega in dnigefíA grozdja; zakone in olajšave pri novouapravljeaih trtnih nasadih itd.
(Pozor slovenske gospodinje!) Narodna zavest zahteva od vas, da podpirate našemu milemu narodu nebhodno potrebno družbo sv. Cirila in Metoda. Kupujte zatorej edinole pralno milo družbe svetega Cirila in Metoda, katero je priznano najboljše in od katerega ima družba svoje dohodke. Ná drobno se prodaja v kosih po pol kilograma po 18 krajcarjev ali 36 vinarjev.
«	I|C
*
(Zanimi va kn ji ga.) Da bi .slovenski narod natančneje spoznal velikega učenjaka in junaka Vego, založila je posojilnica in hranilnica v Moravčah brošuro J u L i j Vega (predaval Fridolin K a u č i č v društvu „Zvezda" na Dunaju dne 6. marca 1904). Cena komadu 20 vin. Cisti dobiček je namenjen Vegovemu spomeniku v Ljubljani. NaroČila sprejema Anton Učakar v Moravčah.
(O fer torij i) za največje in veéje praznike cerkvenega leta. Zložii Igli, Hladnik Op. 48. I. zvezek. Cena 1 K. Dobiva se pi'i skladatelju. — PHinetna misel, naše pevske zbore zalagali z cfertoriji, ki so lepi a tudi lahki, kakor ramo ta zbiikn.
(Današnji list) obsega dvanajst strani.
Razne stvari.
*	(Najbogatejši človek na svetu) je gotovo Aitiei'ikanec JoLn D. Rockefeller. On ima eno milijardo dolarjev premoženja, v našem denarju 2500 milijonov kion. R<jckefeller je rojen leta 1830 iu kot sesinajstleten deček je imel samo 10 dolarjev. Rockefeller je izključni gospodar vsega ameri-kauskega potrolejn, ki mu nosi na leto 100 milijonov kron tistega dobička. Druge milijone dobiva od raznih svojih železnic, rudnikov, tovarn itd.
*	(Stare podkve.) Nič ni napačnejšega, kakor stare podkve trgati a parkljev. Ako se žeblji zadosti ne odpró, napravijo prevelike luknje, ko se jih tiga iz parkljev. Večkrat ■se žeblji tudi odlomijo in konci ostanejo v parklju. Včasih se pri odtrganju pudkve odtrga celo kos parklja, kar ima dostikrat za žival neyarne posledice.
■■•^ttCSi-..-
Naznanila luentnej^a «lagistrata.
Zainsnik seje oljčiiisltegu odbora v liuilolfovem z dne 29. aprila 1904. Knvzoči: žiiij&d: ç. jiI, Sladovič ; BïetoFalca: gg. Ritsmiku, Omek; oitlioniiki : Kg- Bruaiier, FerliS, Gaii-lini, Golia, Hočevar, Kopać, Wofíiilie, Mramor, Vidíc; virilui j^las: O^oieutz; zapisnikar: tajnik Siukelj. Gospud žn/aii kunStatiije sklepSuost odbora, otvori sejo ter imenuje kot ovarovatelja zapisnika današnje aeje g, Ferliia in g. llraniorja. — I'redtio ae preide na dnevni red, se g, župau spominja 28. aprila t. 1. umrlega bivSega dolgoletnega niestiiegft odboruikt» in švetovalca kakor tudi prveRa predseiluika mestne liraniltiice g. Adolfa Tauserja, ki je bil veliki) let vuet Ělau za blagor inestue obíine. G župan pozivlje vse gg. odbornike, d« v znak žalosti uslanejo raz ecdfžev ter vskliknejo; «Blava uiu!" — Nadalje predlaga aledeĚe: I. da se izraai rodbini pismeuo fiožalje, II. da se meitui zaitjp udeleži korporativno pogreba, IU. da se Ha glavnem trgn, kakor tudi jio celi progi do pokopali.íéa za časa sprevoda prižgejo javne svetilke, IV. da se ua dan pogreba namesto venca lia krsto, ijodari mestnim revežem svota od 30 K. — Ti predlogi se soglasno z odobrtnjem spejmejo, — G. župan poroča, da je prejel Lranilno knjižico T. vlojje 600 K od g. Krajčevib dedióev pu( imenom; „Fani follakova 7nilosčina'', od katere glavnice se imajo obre.sti vsako leto na vernih duš dan razdeliti dvema mestnima ubogima. — Nadalje je svoj ias g. Krajec la «liožui «aklad položil 50 K namesto venca na oder po-iiojaice, ter predlaga, rta se doiiina tniloSčina sprejuie med zaklade mestne obi;iue. Ta predlog se soglasno odobri. ~ Nadalje imEuanja, da je Umrla g. Frančiška Wepustek volil« za uboge znesek 400 K s pristavkom, <ia se vsakoletne obresti med mettne «boge razdelijo. — To naiuaiiilo se vznme B livaležuostjo na znanje. — Na to se preide na dnevni red: 1.1 Oitaiije zadnjiii zapisnikov z dne 18. marca 1901 št. tiïfî in z dne 22, aprila 1^04 át. 70i. Ad I.) Zapisnika so prečitata ter odobrita. 2,) Pomočilo županstva o rekurzu graj.ičiue Eiiprcvrii proti gostasčirii od najemnine '■a žago od g. F. Seidla. Ad 2.) tí. župan prebere pritožbo ir, d. Goriany-a glede odiuere gostaščin od najemnine na ža^o ter .'pojasni celo zadevo s pristavkoin, da je po infonnacijali popolnoma pravihn pobiranje naj-Hiarinskeifa iiovciča v mestu od takib v najem orldaiiib podjetjih ua podlagi izvršilnega ukaza o staninski prikladi v lïudolfovcm iu sicer po S 2. Po debati se sprejmesoglasn'>, da ae iritožba kot neutemeljena odkloni. —
3.)	l^oroĚtlo županstva o ptešoji g. J. Fuca za odpust globe, Ad 3.) G, župan poroSa, da se je g. Janezu Pncu naložila globa od 10 K zaradi tega, ker je na niici skoBveS dni imel gnoj, ne da bi ga bil tudi na ukaz županstva odstranil. G. liosman v imenu policijskega odreka predlaga, da ae globa "d 10 K na 5 K zniža. Predlog polic jskega odseka se soglasuo potrdi. —
4.)	Čitanje stavbenik pogojev za novo mestno hiSo. Ad 4 ) Isti se preberejo ter Boglasuo sprejmejo. — 5 ) Viditev preglejevalcev mestnib računov za I, iij03 Ad 5.) G. Golia predlaga, da se izvolita kot preglejevalca računov
Vidiu in g. Brminf^r. Ta predlog se soglasno sprejme. — 6.) Slučajnosti. Ad C.) G. župau poroča, da bo 18. junija t. 1. dražba za oddajo šotornine i« prostornine Ka a leta. Ker je svoj čas mestni lastop sklenil določbe nekoliko spremeniti, se otvori v tej zadevi debata. Po debati se sklene sledeče: Hražbeiii pogoji se itnajo primerno sestaviti in sicer na podlagi [fejSnib pogojev, — Ker je dnevni red konian, zaključi g. župan sejo.
Mestno županstvo v Kudolfovem naznanja, da se prošnje za podelitev Dolbof-ove ustanove vlo il do 20. maja 1904, katero dobi 10 oseb po 8 kron. 1'ravioo do te ustanove inaajo v mestu stanujoči reveži.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Gosp. Fr. Možiua, gostilničar. 2 K; gosp. Jos. Pavlin, krojač, 2 K; ^osp. dr.J.Hubad, lOK; gosp. profesor ,Tos. Komljaneo, 10 K. Dobrotniki >2 meata in Kandije za mesec maj K (iO li.
Za pogorelce na Sp. Pristavi
vposlali 80 na županstvo Sinihel Stopiče sledeči ćastiti dobrotniki in dobrotnice podpore: Njihovo veličanstvo cesar Franc Jožef 1600 K. Dolenjsko pevsko društvo 80 K. V Jakáetovi gostilni v Kandiji se je nabralo od trgovskih pomočnikov 10 K.
Vsem dobrotnikom najpiiarnejša zalivala! Priporočnje se v nadaljno naklonjenost za nboge pogorelce 1
Županstvo Šmihel-Stopiče.
Umrli so:
3.	maja: Smolik FrančiSka, liči c. k, soda. ofleijala, 17 let, susica,
h. St. a,
4,	maja: Lumpert Frančišek, sin tnestnega sluge, IV^leta, susica, h, ât. 8.
10. maja: Kastelic Marija, Čevljarjeva žena, 53 let, naduha, h. St.192. 10. maja: Bele Alojzij, davčnega iztirjevalca sin, 11 let, vnetje obietij, h, St. 243.	_
IZJAVA-
Podpisani Franc Božič, trgovec v NovPtn tiiestu prekliSem vse, kar sem o svoji nećakinji gospodični Katinki Božič žaljivega trdil, kot popolnoma neresnično in neosnovano.
V Novem mestu, dne 9. maja 1904.
(139)	Franc Božič.
Loterijske številke.
TRST, 30. aprila	6 69 44 18 89
GRADEC, 7 maja
&9
«7 65 83
Tržne cene dne 9. maja 1904 v Rudolfovem.
Imenovanje
ženica .
m . .
Koruza Oves . Ječmen Krompir Fižol . Grab .
13 12 10 7
y
/i n 11
GG 36 Í0 IG 76 20 04 04
; iîektl. po
i,^ !
		11
	1 *	9
	* * ■	10
		10
		12
	* /	
Leia Bob Ajda Proso Soršca Lan
Jajca po 11 Eft 40 vinarjev.
71 76 40 40 3G
Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kaihreinerjevo
Knelppovo sladno kavo
samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno iř:ojíÍbajte vseli manj vrednih posnemkov.
Oi.lt/c
Računski sklep
okrajne bolniške blagajne v Novem mestu za čas od 1, januarja do 31. decembra 1903.
Dohodki	uplača ni		;tr/i2. HM ie ne plačani		Skopaj		, Stroški	izplačani		Se ne plačani		Skupaj	
Tekoči doneski delojemalcev . . . ,	8dS8	49	1250	14	9778	63 i	1 Bolniáke podpore........	4703	05			4703	05
„ „ delodajalcev ....	4264'	20	626	07	■1889	S7	StroSki za pokritje «idrftiniSkih rainiiov						
Raznoteri i t») Globe......	9l'	—			91	—	in bolniške kontrole......	2660	03	485	49	3046	52
dolioAki ) b) drngi raitii dohodki .	285	23			285	28	! StrL-Ěki za pokritje lekarniških računov	1432	09	179	02	1611	11
Obreati...........	662	67			60SÎ	671	: n n n bolui£uičaih „						
Rezervni saklftd koncem preteklega leta					19859	821	in tranaportoT ........	2441	36	840	50	3281	86
							1 StrcSki Ka pokritjepogrebniSkih računov	228	—			228	—
							StroSki upravni........	2770	23	234	74	3004	97
							liaznoteri ) a) raznoteri odpisi . . ,					824	H
							litToSki J b' razni drugi stroški	366	41			306	41
							Dannâai rezervni zaklad.....					18501	56
Skupaj . . .	13831	i	1875	1 21 1	aň&6tí 1	6^1	Skupaj . . .	14501	17	1739	76	3â566	62 1
Activa.
Imovinski izkaz
z dnem 31. decembra 1904.
Pasiva.	
485	49
179	02
840	Ë0
234	74
18501	56
20J41	31
Diiiiar v gotuviui dne 31, decembra 1903......
Hranilne vloge z \ a) v iiaštui iiranibici......
tekuËimi ubrefitmi j b) t mestni liranilnid v Novem meitn Tirjatve na bolniSbili ilouejkih po odpian neÍEtirljivili . .
U92 204 16968 1865
St0241 I 31
^ a) na edravnika Neplaûani [ b) iia lekarue dolgovi j C na bolniSnioe
•1)
Današuji rezerrni aakUJ
j	Skupaj . .
Pregledan« in sprejeto pri občnem zboru delegatov dne 10. aprila 1904. Za načelništva : Simon pl. Stadovič I. r. iv. Krajger 1. r., Ciglar K. 1. v,, Damiscii Jos. 1. r., Fr. Grebene 1. r., Karlín Franc 1. r.. Kopač Leopold 1. r., Anton Mlrtic 1. r.
Skupaj
Pregledano in potrjeno: Nadřorni.štvo;
Jos. Moravč 1. r., Viktor Kozina 1. r,, Jos. Petrič ]. r.,
Fr. Papež I. r,	(128,
Jjepa
(I26-0-2) One 23, maja t, I. se bo vršila v Šempetru ob 4. uri popoldan
je na prodaj.
Kje, pove upravništvo „Dol. Novic".
za napravo novih šolnkih klopi
po predloženem načrtu.
Krajni Šolski svèt v Šempetru pri Rudolfovem.
PremoŽenje mestne občine Hudolfovo.
Razne po obč. odboru sklenjene ustanove. Rekapitulacija dobrodelnih zavodov in ustanov.
I.	Griselina ustanova . . . (Sklep 30. junija 1875 ; isto dobita (Iva dijaka à &0 K)
II.	Gimnazijska jub. ustanova (Sklep 4, ÛOV, 1896 ^ za dva dijaka à 50 K.)
III.	Jubilejna nstanova povodom 50 letnice vladanja Njega Veličanstva cesarja in kralja Franja Josipa I. (Sklep 6, maja 1898
a)	2 štipendija à 100 K , . (Za dva dijaka tukajšnje gimnazije.)
b)	20 podpor za reveže, se razdeli 2, dec. vBacega leta med 20 mestnib revežev à 10 K...... .
Skupaj . . .
Vrednost		Dohodek |			Vrednost		Dohodek	
K	i b	K	i >1 1		K	b	K	b
.100	_	- -	_	1 I. Uliožni zaklad. . . ,	58.615	26 !	2496	07
				II, Zaklad bnluice za silo	12.462	—	258	21
100				1 m. Zaklad za stavbo dekli-		1		
				1 Ňke šole......	3,729	61 1	159	18
				IV. Zaklad za stavbo bolnice	36.369	86 '	1466	79
				V. Dilanéev zaklad , . ,	6 949	08	289	46
				VL Dolhofova ustanova . ,	2 000	_	90	
				VII, Kazne ustanove , . .			600	_
200	—		— 1	\				
200				\				
600	—	—	—	Skupaj , . ,	120126	61 ,	! 5369	71
ZAHVALA.
Prostovoljno gasilno društvo v Gradacu si šteje v prijetno dolžcogt -vekcenjeimti obiskovalcem veselice due l.nmjiiika v neprić«-kovaneiii stevjlu, izreči tem potom najiskrenejso zahvalo za naklonjena darila v namenjeni nakup nove brizgalne.
(136)	J. Mazelle, naĚelnik,
Kdor hoče dobro vino piii Mora k J a k š e t u v Kandtjo priti. Tam dobi se rizling, ortliber —
— črnina, portugalc Ne bo se kesal nikdar Kranjc!

■
t
Globoko užaljenega srca jaTlJinn v imeuu očeta, bratov in sester vsem sorođuikom, znftucem in ilobrotiiikom preíft-1 stno vest, lU je Bogu minogoûueniu doiiaiîlo, našo ljubljeno mater
Miil'ijo Kastelic roj. Mikec
v torek 10. t. m. ob 9, uri zvečer po dolgi, mnSui boleztii, veikrat pevideiio ê sy. lakraiiieiiti za umirajođa v 54, letu njenega življenja, [lokiicati v boljiu veônost
Pogreb rajne ja bil t četrtek ub 6. nri popoldne îz liiSe žalosti na tnkajini pukopaližče. ,
Ilrago pokojat) priporočamo v pobožno molitev in blag «pomin.
Ob enem se zahvaljujem «lavnemu občinetvn, slav. goipej-dništvu sv. Viiioencija in vseiti gospodom suseilom zavee te iu ------'—^	------J-'- ■ 1------1- -I-
Ijeue matere.
Zalivaljujein se čast. gosp. dubovnum in čast. gosp. oo. i'rniič'Hkanuni, kakor vhkui onim, ki ao v tako obilnem številu na.io rajnko mater spremili k zadnjemu počitku.
Ivan Kastelic.
nemu dni.štvu sv. Vmoencija dobrote in p ož rtv u valu o« ti v bolezni in smrti naše iskreno ljub
kakor tudi fmibeJski Mnri-0 navzočnostjo puvi.^ala srčna zabvala slavnemu
in za prijazno evetilo pri janski kougregad. i, katera je s svoi že itak lepi pogrel). Nadalje bodi pri Dol. pevikemu društvu za krasno petje prod biSo in na grobu, kakcr tudi vsem mnogobrojnim častnim ndeležeucem pogreba nase umrle ljubljenke.
Naj ljubi Bog vsem tisočero povrne!
(132)
Rodbina Smolik.
a
t
Dne 3. maja ob l.uri popolnJue je Bogu Vsemogočnemu dopadlo uaso iskreno gubljeno bčerko onruma sestro, gospoiliono
T 18. letu njene staroBti, previđeno s sv, zakramenti za umirajoče, k sebi v boljše Življenje puklicati. Pogreb predrage rajne je bil v četrtek 5. maja ob polu G. uri populuJne,
Tein potom pa izrekamo najlepšo in tiajprisrčiiejso zahvalo za Tsa izkaiauft srčna aožalja povodom smrti predrage nam uepnanbne pokojnice, kakor tudi za mnogobrojne obiske v bolezni, in sieer v prvi vrsti blagorodni gospej L. Scbegnla za premnoge izkazane dobrote ter za krasni nagrobni veaee, in velecenjeiii gospodični Angeli Detela za krasni eveži venec ; potem vsem gospoi iinam prijateljicam za krasni venec in šopke ri jiDgrebu,
Zahvala.
Rodbina Pauser se povodom prebritke izgube iskreno ljubljenega očeta, gospoda
Adolf Faiiser-ja
trgovca, cesarskega svetnika i. t. d.
vsem sorodnikom, prijateljem în znancem za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku najtoplejše za-tivaljuje.
Posebno izreka iskreno zahvalo prečastiti duliov-Ščini iz kapiteljna. Častitim gg. oo. frančiškanom in usmiljenim bratom, slavnemu mestnemu županstvu in mestni tiranilnici, slavnemu uradništv«, uniformirani meščanski gardi in godbi, požarni brambi, dolenjskemu pevskemu društvu, dol. Sokolu itd., sploh vsem spremljevalcem za tako častno udeležbo pri pogrebu.
Isto srčno zahvalo izreka vsem p. n. darovalcem krasnih vencev.
RUDOLFOVO, 1. maja 1904.
(las)
S^ftO je oddati.
Več pri Hpravnistvu „Di.»l. Novic.
(141-3-1)
Graščiiiii Z njo g (Jîreitciiaii) pri UiKlolibvein iff^ sitrojine takoj
dva konjska Iilapca
kravarja in deklo.
Plačilo po dogovoru, ^ir
040)
je takoj na prodaj pod ugodnimi pogoji. — Već p(>ve lastnik p. Udovik Ferlič, gostilniiiar in mesar v Ruáulfovein, Glavni trg št. 62.	(llii-OS)

NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu uljndno nasnanjam, da sem otvoril 15. majcni v lastni hiši St. 8 v Kandlji pri Novem mestu popolnoma novo urejeno
npk*iriin	v zvezi s prodajalno
lju za moko
To vsej moči se iioč m potruditi, da boii«ni slavnemu občinstvu veJno postregel z dobrim in okusnim ijedvom. Moko imam v vedni zalogi iz najboljših valjičnili mlinov. — Ub enem naïnanjam, da se bode v moji pekargi ijutraj ob 8. url pokel
rf^ domač kruh.
Slavnemu občinstvu se najpriarčuejše pripotočujem za častito naklonjenost in obilen obisk ter bilježim
velfspoàtovanjeni	(131-2-1)
Kandija, 15.majaI904. JOSlp Vovk, pekovski mojster.
Razglas.
podpisano županstvo nazoanja, da se bode dne 18. maja 1904 ob 11. uri dopoldne v mestni pisarni vršila dražba za oddajo pobiranja sotornine in prostornine ob sejmih in tržnili dnevih v Kudolfovem za dobo treli let to je: od 1. junija iy04 do 31. maja 1907.
Izklicna cena je BOOO K.
Dovoljene so tudi pismene ponudbe, vložene do 18. maja 1904 do 11. ure, katerim pa mora biti priložena vatšéiiia 10% izklione cene v gotovini branilničnili knjižicah ali vrednostnih papirjih. Draïbeni pogoji so v pogled med uradnimi urami v mestni pisarni.
Mestno županstvo Rudolfovo,
dne 30. aprila 1904.
m Ifc
(119-2-3)
Prav lopa in prostorna
(134-3-1)

p X- ©
zmožno slovenskega in nemškega jež ka, ki je popolnoma izurjena v trgovini z mešanim blagom, ter z dobrim spričevalom in poštenih starisev
JANEZ REPOUŠ, trgovec v št. Janžu.
o.
d.
*
CO
Í7Í d 2
" -o
EÍ-S
—K VJ
ta ^
S ^ 3 V
s
■osiiaaTsiv
A
3U83 3UZ0A OU^ZIUZ 0132
■ptS OL
g-
li. p
t-^ B
cL. C
c: C
E ê-<t>
(U -
tf -s
g
ffi
p
B
cr ť
1
> 3
a>
i*r
p
t-i 3
.	TO
O	^
t=t tn
^	» ®
P
O	«s.
CD	PO
W	o
^	?
Cfl.	= ■
CO	„
ea * 3 ^
ťD —
TI »
k; o. i
n>
2. S »
- i g =
g sr
s =i
o B) w O
o ::: o
fl — »
P
a
O
eo
•o

®
■i
=
o
N<
n>
p> 3
O"
C
-J
<o
H
o
O!
P
@ Treje 105 gld-
ti < ÍP
íl!^ »
Ravno ista vožnja in postrežba kalior preje.
(234-g4-l7j
Sartio ® dni

Samo ® dni
Si-
„Francoska prekmorska družba.'
prodajalna
v Novem mestu, na glavnem trgu St. 94 je z 18. avgustom 1904, pod ugodnimi pogoji J^' za oduati.
Natančneje ravno tam.
Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz m Havre
rf TTT
m
Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek.
Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino konces. potovalna pisarna
Ed. SCHMAKDA
V Ljubljani, Dunajska cesta Št. 6. -
blizo znane gostilne pri „FigoTcn".
POSESTT0
il S!I-24-1)
(127)
Jt^" je na prodaj iz proste roke v prav dobrem stann, obstoječe iz prav lepih ujiv, travnikov in velikege gpzds. Naliaja se vse v bližini domačije. — Natančneje se izve pri lastnici
Neži Lubi v l.očni pri Novem mestu.

—aif-^ik^—i^fi^—'A^'pb_rq^'Ji__ .j' y,_
otel „Dfi hiif v
Sît^ Vsak ponedeljek in torek od 8. do 6. ure
plombovanje, openicije, zamena posameznih zob in celih zobovij v kavĚnku ali zlatu, z nebesom «11 bicz njega, po najmodernejih metodaL
Vsa Z'tbnotehniâka dela se izvršujejo V koDcesioniranem zobnotehniškem ateiieju
(115-0-2)
Otona Seydla.
	
	.i, ř
	
	
	ři
	
	i,
	ř
	Pí
	"i
	
	;
	Ô r
	ij
	ř
	
	'é
	

A
Keil-ov lak
S*^ (lajizvrstnejše mazilo za tla iz mefikega lesa.
Kfcil-ova bela glazura za umi value mize 45 kr. Keil-ov zlati lak za okvirje 20 kr. Keil-ov<i èrnilo za tla 45 kr. Keil-ov lak za slamnike v veeli barvali je vedno v zaU'gi pri
V Rudolfovem.
(110-(i-3)
P
odstrešiio stanovanje,
otjstoiei^e iz dvcli soh iii kuhinje odda se z 1. julijem v R. Dolenc-ovi hiši na trgu sv. Katarine.	(130)
gs^ Prodam po nizki ceni še dobro rabljivi
(iao-3-2)	Franjo Picelj, čevljar v Novem mestu.
•	g
i I	« ^ œ 8
s i	^ p s-® I g. s
tsi
fa
O p
^^ g p" ^^
i: S'
5"
O MC

rs
iT
1Q
«1 CL.
ft
ft. š
5" 'Tđ
»I
-o
o ci::
u =
t/J ^
P3
O (B
M »J
Cft;
ro -F"
>
!2i g
S >
!2!
«
Fi
cr g
p
» B	" B
g ®
.O
__N	S
= a; î» i? S S,
""i" pí J < - ^
»•s = J.
— o- dî o
S
m
S'
sr S
o g B
pu a
13 (0 .(C
M>
-S
-i-
o ^ I S	_ [T- —
CD
cd"
-J»
t
£D
O
5. M< â <] »
en 5 ' OO ïï'' p Ě? B
^ = S
Eo aS %
(TI U"
B
O- ta f^ O
" = S
i i 3 ê»
g-t^® S. S-S? S
S te
« řř λ B ÍE il.
wpr - ^ —
i s s s.
W 5-^ sis', s-
(78-24-6)
nežno, cisto lice brez pêg, moliko in gladko kožo ter cvetočo polt, umiva naj se z znanim medicinskim
Bergmann-ovim lilijinim milom 'I®»
(s zuaniko: 2 rudarja) tvrdke BERGMANN & Co,
Diaždane in Tečen ob Elbi. Djbiva se tti<li po 80 h komad pri lek. S. pl. SLADOVIČ-u In v trgovini g. Alf. OSLAK-a v Novem mestu.
Imam v kleti ve© sto
e in brinovca ter dno postavljeno na
pristnega belega In črnega vina, nekaj raki namiznega olja lastnega pridelka. Vse sol: tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni,
Ivan Pujmann,
(258-15-U) posestnik in trgovec Vodnjan-Dignano, Istra.
Ženske lase zmešane in rezane kupujem na malo in veliko. PlaÈam ^	«d zdaj nincgo višjo ceno. — S lem
opozarjam nabiralce las na moj naslov. — Ivan Svetec, brivec, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše). (272-94-13)

Zdravje je največje bogustvo.
Vrt
■g 1 s
g. . C. 2 g
' s
311



^îlM
I
a m >N J»
O
S
CO
i i
g o
o
LO
ë
£ S
rt E
i «
Ztlnivje je največje bogastvo,


Zahtevajte pri nakupu
(126-2Í-3
Schicht-ovo štedilno milo
2 i^îiaîiîko Jelon'.

Ono je
zajiiinčeiio čisto
2 in brez vsake škodljive primesi.	Pere izvrstno.
2	Varstvena znamka.
5	Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da
A bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
S
m
^
m
m
:
S GEORa SCHICHT, AiisNig. -
2 Dobiva se povsod!	Uii evropejskeiii 0/cinlju.
Največja torarna to vrste
Dobiva se povsod!

Ljubljana

na bencin za poljedelstvo in obrt
najnovejša gonilna moč
ter poljed. stroje, orodje in stroje vsake vrste za rokodelce, okove za stavbe in pohištvo in sploh vso železnino priporočata najceneje
Schneider & Verovšek
Ceniki razpošiljajo se na zahtevo brezplačno.
Dunajska cesta 16.

kateri zna dobro vozove izdelovati, pri Petru Gorupiču, kovaškemu mojstru v Kandiji pri Rudolfoi em.	(121-3-2)
Lepe
obhajilne podobice
dobiiajo se v prodiijahii J. Krajec nasi, v Rudolfovem.
Prodaja j Glavna zaloga Í
; za Rudolfovo ^ originalnih J	pri	\
toifarniškili cenali ^Franc-u PLETERSKI^
1)0 precileiešili / trgoviua z ineSanim J tovftiiiiSkili cenikih, i blagom, J i
Vsaka res praktična gospodinja,
kafern dobroto email knliiiijske posode ne le po ùieti ïuiiaujosti barve, temveí satno le pu uje vstrajnosfi trpežnosti pri ralit in nfzki ceni íisSa, kupuje datiilaues edino le sivo omailiranû
^XjSl secesijon-email-
I komanditně družbe P. WES T EN, Šopronj-Ligetfaiu.
Glavna zaloga j
za Rudolfovo
pri
{63-1Í-5) Prodaja
po
J originalnih j Fr^c-u_PLETE^KI ^ tovarniških cenah I tTíjoviiia E nieSaimi I po predležeiíih i blagom. ; t„„ni5kili eenikil,.
OiIgoTorni urednik Fr. Sal. Wa[7l.
ladajatetj in založnik Urban Horvat,
Tisk J. Krajce nasi.