V Ljubljani, v soboto, dne 13. aprila 1907 Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan. Naročnina za avstro-ogrske kraje mesečoo 2 K, za Nemčijo 2 25 K, za Ameriko 2'75 K. Posamezna Številka 10 v. Reklamacije so poštnine proste. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 12 vin. , za dvakrat; večkrat po dogovo-u. 21. Leto X. Glasujte v poiideljek, drie 15. t. m. v tretjem razredu zanesljivo za kandidata jugoslovanske socialno - demokratične stranke, ki sta sodfitga dr. Anton Dermota Dtbin Ne zamudite volitve! Glasujte socialno - demokratično, sicer ostane v občinskem svetu vse pri starem. Okrajni odkor jugoslovanske socialno-demokratične stranke* NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo .Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne po ciljat ve, na-ročila na list. reklamacije, inserate i. t, d..* CfpravnlŠtvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Frančiškanske ulice šteV. 8/1. Občinski volilci! V soboto, dno 13. f. m., ob Vol 8. Url zvečer bode V anfii jarod»tgUoma‘‘ litai M finevni red: Občinske volitve v Ljubljani. Kdor želi, da pride v ljubljanski občinski svet vsaj nekaj novega duha; kdor želi, da se pojavi opozioi}a; kdor želi, da se sliši glas ljudstva, pridi na shod. Okrajni odbor jugoslovanske soc.-dem. stranke. Občina in socialna demokracija. Cfni poseže politična stranka k sodelovanju v postavodajne korporacije, v javne administrativne korporacije, je že prevzela naloge, s katerimi hoče, in umevno tudi mora pospeševati razvoj, evolucijo, če ne mara postati nazadnjaška, razvoju škodljiva stranka. Ne mislim tukaj seve tistega razvoja, ki vodi V sužnOst, ki omejuje svobbdo', k: kuje privilegije. Prav to, kar velja za druge stranke, velja tudi za socialno demokracijo. Socialno-demokratični program zahteva popolno revoldbijo sedanjih družabnih razmer; to je temeljna zahteva in če bi stranka popustila to zahtevo, bi postala prav tako le pojav časa, kakor vse druge stranke. Socialna demokracija pa zahteva že tudi v teh razmerah marsikaj, kar ima pospeševati razvoj v tem zmislu: nOvo svetovno naziranje, ki more edino biti podlaga pravičnejši socialistični družbi. In to delo, ki ga opravlja stranka poleg propagande za svoj končni cilj, je evolucijonistično, je razvojno, transigentno in pokazuje svoj uspeh razen v raznih delavskih, združbah tudi v občinah, v deželi, v državi. Dr. Dermota, kandidat za III. razred v občinski svet ljubljanski, je omenjal velikonočni pon-deljek ha Socialno-demokratičnem shodu v Mestnem domu, da se pri nas demokratizira držaja odzgoraj, pri glavi, ne pa v svoji osnovi, pri občini in deželi. Res, to je posebnost. To posebnost znači Avstrija, in je še kljub »liberalni« eri; ki jo imd, da je za seboj, nazadnjaška. Državd se pravzaprav niti ni demokratizirala1, demokratiziral se je državni zbor, pa ne zaradi potrebe vladajočih' krogov, niti ne po kakšnem koli pritisku od občin in dežel, ki bi bile najprej poklicane v to. V državi je marveč nastala država delavskih organizacij šo-cialnodemekratičnih in ta‘ država je prisilila avstrijsko politično vlado, da je izvedla volilno reformo za državni zbor. Občine, dežele in vsa .merodajna« javnost pa je še danes večinoma nasprotna temu demokratiziranju državne postavodajne korporacije, Splošni in enaki volilni pravici za državni zbor, m Sicer prav tako kakor prej. Spričo tega dejstva lahko konstatiram, da prevladuje v vseh meščanskih strankah, tudi slovenskih, nazadhjaštvo, ker niti toliko niSo napredovale, da bi bile korakale sto moderno in potrebno reformo. Smelo pa tudi lahko trdim, da volilna pravica ne more biti odločilnega pomena, dokler se ne opravi v občini, v masi potrebno delo. Če se državni zbor še tako demokratizira, če pa osnova te družbe državi ni primerna, ne more biti v splošnem pravega uspeha v napredku. Če avstrijski državljan kaj ve o organizaciji svoje »domovine*, ve največ o občini: da bi imeli državljani vobče o deželi ali državi prave pojme, o tem niti ne govorim. Kako enake interese pa ima človek s človekom, opažamo najlažje v občini. Prebivalci še poznajo, Cesto so si prijatelji, sočustvujejo med seboj, pa tudi uvidevajo krivice; na pomoč pa ne mislijo: so preveč zasužnjeni. Občinska uprdva ne pozna nobene socialne politike v interesu v s e h občanov. Občino vladajo le »boljši* možje in le v prid boljših mož. Napaka tiči torej v tem, da občinska uprava ne zastopa občanov vobče nego le gotov »boljši* razred. In tega navadno le v občini. Zaradi te napake tudi ni pričakovati modernih nazorov glede reform od njih. V občino je treba zanesti nitrite nazore, v občini je treba pro dreti z načeli, da so vsi prebivaiči občine občani, prepričati je treba občane, da je vsaka reforma v prid neposeštnih slojev družbi v prid, ker se s takimi reformami pravzaprav le urejuje bankrotno gospodarstvo družbe. Kdor pa pravi, da se s socialnimi reformami obremenjuje posestne sloje, niti ne govori reshice; saj se porablja le -sad dela v prid delavcev. Sicer je pa proletariat v večini. Občine imajo že v svojem področju mnogo dela: šolstvo, zdravstvo, pobbčihjenje imetja i. t. d. Pa ne store nič posebnega V tem zmislu. Pa ne le to. Tudi v državi bi lahko opravili marsikaj. Zakaj ne prično akcije za omejitev vojaštva, za delavsko zavarovanje, za zdrave šolske razmere i. t. d. Zmisla nimajo, ne umevajo tega, hrti ne domačih Stvari. In vendar bi bi Ib vse to v prid tem občanom, tem občanom — Vsem. Če jih ovira1 pri tem državna administracija, naj si pribore te pravice. Naloga socialne demokracije bo najbrže, da se poprime odločneje tudi dela v občinah tek1’ doseže tam čim Več uspehov. Prvo je volilna reforma za deželo in občino, potem realno delo. Zanesti se mora v prebivalstvo načela, razumevanje stremljenja v zmislu človeške enakopravnosti. Tako napredno delo ho mnogo pripomoglo tudi do novih nazorov, novih načel, do cilja. V občino revolucijo duha, v občini je najvažneje torišče! l. J Ljubljanske občinske volitve. V ponedeljek, 15. t. m. voli tretji volilni razred in sicer v dveh oddelkih. Volitve se vrše v veliki dvorani «Hestnega Doma> (Cesarja Jožefa trg štev. 2). Prvi oddelek obsega volilce z začetnimi črkami A—L; zanje je uho d na volišče po stopnicah od Streliških ulic; v drugem oddelku so volilci z začetnimi črkami M—2; oni imajo vhod po stopnicah nasproti mastni ledenici. Volitev začne ob osmih dopoldne in konča ob dvanajstih opoldne. Volilni red obsega sledeče določbe: § 3. Volilno pravico je praviloma izvrševati osebno. O tem so naslednje izjeme: 1. Nesamo vlastne osebe izvršujejo volilno pravico po svojih zastopnikih, v zakonski družbi živeča žena po svojem možu, vsaka druga samo-vlastna žena pa po svojem pooblaščencu. Zadnje določilo velja tudi o tistih omoženih ženskah, katerih mož bi bil po § 10 izključen od pravice voliti. Ima li nesamovlastna oseba več zastopnikov, smejo ti zanjo samo po enem pooblaščencu izvrševati volilno pravico. 2. Osebe, katere so iz občine odsotne zaradi oskrbovanja občinskih ali drugih javnih opravil, smejo postaviti pooblaščenca v izvrševanje svoje volilne pravice. Ravno tako smejo: 3. Posestniki v občini ležečih posestev ali v občini izvrševanih obrtnih podjetij, ako so naseljeni v drugi občini, pooblastiti svojega postavljenega oskrbnika ali obrtnega upravitelja, da v njih imenu izvršuje volilno pravico. §. 5. Korporacije, društva, družbe, zavodi, ustanove in vobče juristične osebe izvršujejo svojo volilno pravico po tistih osebah, ki so upravičene za to, da jih po obstoječih zakonitih ali družbenih določilih zastopajo na zunaj ali pa po pooblaščencu. Javni družniki pridobitnega podjetja izvšujejo volilno pravico vsak zase po razmerju na posameznega izmed njih spadajočega deleža skupnega davka, kateri se plačuje od tega pridobitnega podjetja. § 6. Soposestniki davku podvrženega posestva imajo samo en glas. Ako sta soposestnika v zakonski družbi živeča mož in žena, izvršuje volilno pravico mož. Drugače je soposestnikom enega izmed njih ali tretjega v izvrševanju volilne pravice pooblastiti z večino glasov po številu, ali pri različnosti deležev po njih razmerju. § 7. Zastopniki ali pooblaščenci v izvrševanju volilne pravice. Le samovlastni avstrijski državljani, katerim ne nasprotuje nobeden v § 10 navedenih izključevalnih razlogov (ki ni izključen od aktivne ali pasivne volilne pravice), smejo volilno pravico v imenu drugega izvrševati kot zastopniki, in ako imajo sami pravico voliti, tudi kot pooblaščenci. Pooblaščenec sme zastopati samo enega takega, ki ima pravico voliti, in se mora izkazati s pooblastilom, v, zakoniti obliki izdanim in zaznam enujočim volitev, za katero je podeljeno. Tako pooblastilo, ako še ni izgubilo veljavnosti, upravičuje pooblaščenca, pri dotični volitvi izvrševati vsako z volilno pravico združeno oblast Ustne in telegrafične odredbe glede podelitve pooblastila nimajo nobene moči. Ravno to velja glede preklica pooblastila, izvzemši ta slučaj, kadar pooblastnik prekliče pooblastilo osebno med volilno komisijo, preden je pooblaščenec kot tak oddal glas. Sprejem pooblastila ni na poti izvrševanju svoje vqlilne pravice. Treba je torej paziti na sledeče: Ne zamuditi dvanajste urel Kajti ob dvanajstih se zaključi volitev; kdor pride prepozno, je izgubil volilno pravico: Kdor je v javni službi odsoten, naj pravočasno pooblasti druzega volilca, da sme voliti zanj. Pooblastila v ta namen se dobe v upravni-štvu »Rdečega Prapora». Za vsak slučaj naj si taki volilci oskrbe potrdilo, da so vsled izvrševanje javne službe zadržani, osebno voliti. Kdor je oddal komu pooblastilo, pa misli, da dotični ne bode volil po njegovi želji, naj zahteva, da se mu povrne pooblastilo. To je najzanesljivejši način preklica. Določbe volilnega reda o pooblastilih, odnosno o preklicu, so sploh nejasne. § 7 pove, čemu upravičuje pooblastilo pooblaš- čenca, ako še ni izgubilo veljavnosti. Ali kdaj jo je izgubilo? Seveda ako je minula tista volitev, za katero je bilo izdano. A kdaj še? Pač ako ga prekliče pooblastnik. Glede tega pravi § 7, da ustni ali telegrafski preklic nima moči, izvzemši slučaj, da prekliče pooblastnik osebno pred volilno komisijo pooblastilo, preden je pooblaščenec oddal glas. To se odnaša na ustni preklic. Telegrafični preklic sploh ne velja. Ostane torej pismeni. Logično je, da mora biti pismeni preklic dovoljen. Ali če pride pooblaščenec volit s pooblastilom, a komisija ne vč, da je preklicano? Po analogiji bi bilo treba, da se obvesti komisija o preklicu, predenje pooblastilo porabljeno. Osebni preklic pred komisijo pride komaj v poštev; saj pooblašča druzega večinoma volilec, ki ne more osebno priti. Pismeni preklic pa bi moral biti naznanjen volilni komisiji takoj, ko začne volitev, torej ob 8. dopoldne. Najuspešnejši preklic pa je seveda ta, da se odvzame pooblaščencu pooblastilo, pa se ga da drugemu. Paziti je treba na določbo, da sme volilec imeti pooblastilo samo za enega druzega volilca. Z večjim šteyilom pooblastil se ne more voliti. Na te določbe je treba strogo paziti: Kdor pa želi še kako pojasnilo, nuj se obrne naravnost v upravništvo »Rdečega Prapora*, Frančiškanske ulice štev. 8. Volilci! Poslužite se svoje volilne pravice! Z Goriškega. V Gorici, 10. aprila, Originalni so naši klerikalci! Marsikaj bi se jim lahko odrekalo, ali tega jim ne more nihče. Zakaj da bi političarji stopili v javnost, pa rekli: »Ljudje božji, oslarijo smo naredili; bognedaj, da bi se uresničilo, kar smo storili*, da bi, pravimo, političarji sami obsojali in zasmehovali svoje delo, to je vsekakor nekaj čisto novega in šele naši klerikalci so morali priti, da pokažejo svetu tako sliko. Ko je goriški deželni zbor sklenil volilno reformo, so socialni demokrat j e takoj protestirali proti spaki, ki je prava karikatura narodne in socialne pravičnosti. V Sovodnjah so sklenili prvo resolucijo proti tisti reformi. In takoj so se množili protesti. Za socialnimi demokrati so prišle občine i. t. d. Logično bi bil vsakdo pričakoval, da vstanejo tedaj očetje reforme na obrambo svojega otroka. Kdo drugi naj ga varuje, ko ga napadajo z vseh strani. Toda naših klerikalcev ne pozna svet. To so posebni fantje, ki store ravno tisto, česar ne pričakuje nihče. Skovali so z Italijani reformo, kakršne ni pričakoval nihče, sedaj pa — protestirajo proti reformi, ki so jo sami splodili. »Zadavite našega otroka, saj ni pankrt za nič. Takrat smo bili pijani ...» To res ni šala. Klerikalno društvo »Sloga* v Gorici je vložilo na tržaško namestništvo protest proti svoji reformi, oziroma prošnjo, naj jo vlada ne predloži na sankcijo, ker — ni sad resnega političnega razmišljevanja in upoštevanja modernih zahtev o splošni in enaki, neposredni in tajni volilni pravici, marveč izrodek politične lahkomiselnosti, ki z nekaterimi frazami in navidezno svobodomiselnimi določbami poostruje krivico dosedanjega volilnega reda*. Doslovno pravi klerikalni protest: «2e ta okoliščina, da se je dotični načrt, ki šteje štiri člane in 57 paragrafov, v isti seji predložil in sprejel v prvem in potom nujnosti tudi v drugem čitanju po razpravi, ki ni trpela vsega vkup nad pol ure, priča, da ljudski zastopniki, ki so dobili načrt zakona komaj 24 ur pred sejo v pregled, in nekateri trdijo, da celo kasneje, kar je v očitnem nasprotju z opravilnim redom deželnega zbora, niso imeli prilike, da bi temeljito proučili to važno preosnovo, in da so jo sprejeli le v dobri veri, da v predlogi ni nič, kar bi bilo vo-lilcem in deželi v škodo, kar bi se ne ujemalo z modernimi nazori o splošni in enaki, neposredni in tajni volilni pravici, ali da sploh vse stvari niso preveč resno vzeli. Površen pogled v predloženi zakonski načrt nas prepriča, da gospodje ljudski zastopniki so se kruto varali, ali pa da so bili prepričani, da predloženi načrt ne more dobiti višje potrdbe in da torej smejo brez nevarnosti za svoje volilce glasovati zanj.* Ali je treba komentarja? Leon Taxil je sicer izvršil podobno komedijo; ali končno je bil Taxil privatnik. Ali hočejo klerikalci tudi le pokazati ljudstvu »rukopipateljno«, kakšna fraza je vsa klerikalna politika? Ako so nameravali to, se jim je imenitno posrečilo, Ali ne verjamemo. Volilna reforma je bila res »izrodek politične lahkomiselnosti*, politično lahkomiselni matadorji, ki so jo porodili, so se pa ne lo nesmrtno blamirali, ampak tudi obsodili. Naj torej odlože kopje. Politični odsevi. Nemška socialna demokracija v Pragi. 9. apr., se je vršil v Pragi shod nemške socialno-demokra-tične stranke. Na shodu je govoril sodr. S e 1 ? g e r, ki je razvil socialno-demokratični program, odklonil kandidaturo »vseh praških Nemcev* v osebi nem. liberalca Richterja in izjavil v imenu svoje stranke ob splošnem pritrjenju, da bodo nemški soci-jalni demokratje glasovali za češke socialistične kandidate. Med govorom liberalca Lustiga. ki se je ogreval za kandidaturo Richterjevo, je nastal tak hrup, da so morali liberalci shod zapustiti. Ali je v očeh našega redoljubnega časopisja tudi to germanizacija ? Obisk italijanskega kralja. Politično ozadje sedanjega pohoda italijanskega kralja na Grško je sledeče. Grško je bilo doslej med balkanskimi narodi precej osamljeno, Z Rumunsko se nahaja v ostrem sporu vsled kucovlaškega vprašanja; grška vlada reklamira Kucovlahe v Macedoniji. četudi ne govore grškega jezika, za grški narod. Od Bolgarske jo loči nasprotje macedonskih interesov. V macedonskem dogovoru med Avstrijo ih Rusijo čuti nevarnost za svoje macedonske aspiracije, odtod zbližavanje z Italijo, članom trozveze, s katero mora rešiti interesno kolizijo glede epirotskega in albanskega vprašanja. Ruska vlada in dnma. Način vladnega terorizma nasproti dumi ne vstreza niti najskrornnej-šim zahtevam dostojnosti; vlada besno razširja govorice, kako kratko življenje je usojeno ruskemu parlamentu, da ga bo pri prvem konfliktu razpodila na vse strani. — Zvestega pomočnika ima vlada v svojem boju proti dumi v senatu, ki s svojo nasilno interpelacijo opravlja hlapčevske posle policiji. Svoj čas je ta famozni senat oropal veliko število ruskih državljanov volilnega prava; sedaj se je lotil imunitete dumskih poslancev. Po interpelaciji senata se ne sme poslanec, proti kateremu teče sodna preiskava, ganiti iz svojega bivališča, in vtemeljuje to s tem, da ga raka očividna omejitev osebne svobode — prav nič ne ovira v izvrševanju poslanskega mandata. Ljubljanski sodrugi, pozori Imenik volilcev za Ljubljano je od 10. do vštetega 25. aprila — kakor že javljamo na drugem mestu — izložen na magistratu v občinski dvorani na splošen vpogled. Sodrugi volilci lahko vpogledajo v imenik v uprav-ništvu »Rdečega Prapora", Frančiškanske ulice št. 8, prvo nadstropje, prva vrata na desno. Ni treba hoditi na magistrat. Upravništvo je odprto od 9. ure zjutraj naprej, tudi ob nedeljah, nepretrgoma do pozne noči. Volilni imenik je zelo pomanjkljiv, mnogi so napačno vpisani, veliko volilcev je izpuščenih, mnogi pa so vpisani po dvakrat. Pride naj torej v upravništvo vsak sodrug, ki je do 26. februarja 1907 dopolnil 24. leto starosti, je avstrijski državljan in biva od 26. februarja lanskega leta (1906) nepretrgoma (torej eno leto) v Ljubljani. V upravništvu se je zasnoval reklamacijski urad, ki daje vsa pojasnila in brezplačno napravlja reklamacije, ki jih tudi sam oddaja na magistrat. Sodrugi zaupniki! Opozorite vse znane Vam volilce (sodruge, znance, tovariše, sodelavce i. t. d.) na to in jih po možnosti pripeljite seboj. Vsak naj pride sam. Kdor ni vpisan, oziroma ni pravilno vpisan ali pa je pod napačnim imenom vbeležen, pa do 25. aprila ne reklamira, ne bo smel voliti, četudi bi bil^v to zakonito upravičen. Sodrugi ljubljanski! Čas je dragocen in kratek — samo še 13 dni! — Storite torej svojo dolžnost pa se zglasite v upravništvu vsi do zadnjega! Volilno-okrajni odbor. Domače stvari. Iz uradniških krogov se nam piše: 2e nekaj let sem zavre med uradništvom vselej, kadar so razpisane občinske volitve. Nezadovoljnost vlada med uradništvom glede mestnega gospodarstva sploh in nezadovoljnost glede onih gospodov, ki naj bi v občinskem svetu zastopali interese urad-ništva. Ko bi ti gospodje kaj pojmili svojo nalogo in ko bi imeli kaj poguma, da' bi se upali nastopiti kdaj proti avtokratičnemu gospodu županu, pa bi bila zadnja regulacija plač mestnih uradnikov, slug in uslužbencev izpadla nekoliko drugače. In dr. Triller se še drzne čenčati o »velikem socialnem delu*, ki ga je občinski svet baje izvršil s tem, da je skoval tako imenitno regulacijo plač! Seveda: 33 letni magistratni svetnik, novi županov tajnik, ravnatelj magistratnih uradov in župan sam! Ti so lahko zadovoljni, od teh ne bo nihče protestiral, od teh ne bo nihče zavrnil frazastega drja. Trillerja! Toda naloga zastopnikov uradništva je bila pri načrtu o regulaciji plač sodelovati vse drugače nego so, in zlasti občinski svetnik g. Mayer, ki spada kot poštni oficial v kategorijo nižjega uradništva, bi bil moral odločno protestirati proti zapostavljanju svojih kolegov v mestni službi. Toda ni se čulo, da bi bil kdo izmed poklicanih gospodov odprl usta, in zgodila se je velika krivica, ki obenem pomenja zapravljanje občinskih dohodkov. Pa tudi konsekventno naraščajoča draginja živil, ki jo čuti uradnik istotako kakor drugi sloji, ter očitna nevolja, ki jo gospod župan ne more zatajiti pri vsaki interpelaciji v tem oziru, zbuja v uradništvu upravičeno domnevanje, da je sestava sedanjega občinskega sveta taka, da niti uradništvu, niti delavstvu ne more biti v korist. In za letošnje dopolnilne volitve že zopet kandidirajo za 3. razred, tovarnarja Mallija in velikega mesarja Kozaka. Zakaj še ne kakega velikega peka, recimo n. pr. gospoda Jeana Schreya! Kako lepo bi se mogli gospodje med seboj pogovoriti o ceni živil! In žemlje bi se lahko prodajale po 5 v, pečene iz slabejše moke in v velikosti tolarja za 5 K. No, in cene mesa bi se tudi dale lepo zaokrožiti, da bi bil račun lažji. Gospod Zirkelbach jim gotovo ne bi ugovarjal, sicer bi utegnil pasti v nemilost pri izvestni gospodi — predsednik biti je pa tako lepo! Kakor rečeno, nezadovoljnosti je med urad-ništvom zadosti, in zadosti tudi razlogov, zato pa vendar se doslej se nihče iz teh vrst ni upal nastopiti z javno kritiko in povedati na glas to, o čemer se razpravlja v zasebnih pogovorih in celo ad hoc sklicanih posvetovanjih. In zakaj ne? Urad-ništvo ni organizovano in brez organizacije, ki daje vsakemu javnemu nastopu potrebno ozadje in moralno oporo, se ne mara nihče izpostavljati napadom vladajoče klike, ki bi niti posebno izbirčna ne bila v sredstvih, da se otrese neljubega kritika. Takozvana uradniška organizacija »Naša Zveza* pa ni drugega kot nova rezerva, ki si jo je hotel ustvariti premeteni g. župan, zaslutivši, da se tudi med uradništvom redčijo vrste njegovih brezpogojnih pristašev. In uprav zaradi tega »Naša Zveza* ne uspeva in ne bo uspevala, ker zanjo tisti del uradništva, ki je z gospodarstvom na magistratu nezadovoljen, ne mara in odklanja vsako korporacijo ž njo. To se je pokazalo dosti jasno letos. Cim so se namreč približale občinske volitve, takoj je zopet jelo uradništvo stikati glave in kovati naklepe proti magistratni vladi. Slicevali so se zaupni shodi, govorilo o kandidatih, sklepalo o agitaciji i. t. d. O tem je začula tudi »Naša Zveza« in hipoma je bila pripravljena sodelovati, zahtevajoč zase seveda nekaj kandidatov. Tudi »Novodobaši* so se ponujali. S tem pa je bila vsa akcija pokopana. Uradništvo je izprevidelo, da bi bilo za res temeljito preroembo v mestnem gospodarstvu treba samostojnih kandidatov, ki bi imeli dovolj znanja in poguma, in ker se nihče ni hotel ekspo-nirati — dasi bi bilo sposobnih kandidatov dovolj — je vsa zarota tudi letos zaspala. — Kaj torej preostaja? Socialna demokracija je postavila za tretji razred dva kandidata, o katerih ni pač nobenega dvoma, da zadoščata vsem zahtevam, ki se jih more staviti na opozicionalnega kandidata. Dovolj znanja, dovolj smisla za socialne potrebe ljubljanskega prebivalca in tudi dovolj poguma, da ne bosta dovolila, da bi g. župan tudi za nju mislil, govoril in delal. V tretjem razredu je precejšnje število volilcev, po poklicu privatnih uradnikov in trgovskih pomočnikov in drugih zasebnih uslužbencev. Ako združijo vsi ti svoje glasove z glasovi malih obrtnikov in onih delavcev, ki imajo pravico voliti v 3. razredu, ni najmanjšega dvoma, da z lahkoto prodro s svojima opozicionalnima kandidatama proti magistratovi volilni listi. Ostalo uradništvo pa, ki voli izvečine v drugem razredu, naj pomaga vsaj pri agitaciji, ako se že nikakor ne more povspeti niti letos do svojih samostojnih kandidatov. Do prihodnjih volitev naj se pa orga-nizuje v posamezne skupine, ki naj potem dogovorno posežejo v boj. Bo to v korist uradništvu, pa tudi ostalemu meščanstvu. »Nova Doba*, ki se neprenehoma šegeče, da bi se smejala, bi bila tudi v zadnji številki rada dovtipna. Koliko pravice ima do ironiziranja drugih, vedo lahko tisti, ki jo bero. Ker smo pa usmiljenega srca, ji radi pomagamo. Ako hoče porabiti tisti material, ki ga pri nas pome-čemo v koš, bode gotovo za petdeset odstotkov bolj zanimiva, nego je doslej. Babe bodo glasovale zal socialno-demokra-tičnega kandidata, je dejal gospod dr. Vilfan na shodu pri Sv. Križu. Za akademično omiko pač taki izrazi niso najlepša ilustracija. Toda — vseeno. Kaj pa poreče njegov politični prijatelj dr. Ribar, ako ga dne 14. maja premagajo — babe? Cham in črni mož. Pretekli petek opoldne so videli Ljubljančani na Kongresnem trgu neverjeten prizor: tajnika liberalne stranke, g. Ghama, v družbi črnega moža. Pa ni bil duhovnik, temveč priprost dimnikar z dolgo lestvo na rami in veliko strguljo na hrbtu. Pa to ne bi bilo še nič čudnega, saj je dimnikar človek, kakor smo mi drugi, vsled česar občevanje s »črnim možem* ni nobena sramota, pa če se to tiče makar tajnika buržoazne stranke. Pozornost pasantov pa je obrnilo nase nekam čudno vedenje g. liberalnega tajnika, kajti tako je opletal z rokami okoli sebe in bil vsiljiv, kakor da je za dobro ceno hotel spečati program svoje stranke. «Crni mož* ni bil videti nič kaj dovzeten, morda zato, ker še ni kosil, dočim se je Gham že s polnim želodcem podajal na delo »za narodov blagor*, kar so očividci sklepali iz tega, da si pri slovesu nista segla v roke! Nekateri so rekli, da je bila Chamu delavčeva roka — preumazana! Morda je res. Svobodno šolo in ljudsko nniverzo bo dal Zirkelbach slovenskemu narodu. Hudimana — volimo ga! Izplača se, videti ta čudež. Seveda bi bilo dobro, če bi nam gospod Zirkelbach povedal, kaj je to: Ljudska univerza. Mi ubogi neinteligentne, ki nismo tako brihtni kakor Zirkelbach, bi si mislili, da bi morala biti to univerza, na kateri bi se lahko izobraževalo ljudstvo; pa zopet — nezmožni tako profundnih kombinacij, kakor ženialni gospod Zirkelbach — bi si mislili, da je treba začeti z ljudsko šolo, pa nadaljevati s srednjimi šolami, zlasti z realnimi, s strokovnimi, preden se pride do vseučilišča; pa bi si mislili, da bi bilo treba za ekstenzivno vseučilišče denarja, mnogo denarja, ki ga ne nadomestijo patriotardarska deklamacija; in bi mislili da bi bilo treba za dosego takih sredstev temeljilo izpremeniti gospodarski zistem v antikapitalističnem smislu. No, gospod Zirkelbach ve to vse bolje. On bo dal našemu narodu svobodno šolo in ljudsko univerzo. Kako — tega nam najbrže le zato ne pove, da bi nas presenetil. Ali. .. ali... ali. . . kako bo to, če bo takrat njegov vodja Hribar v Šušteršičevem klubu? Tam — se nam zdi — ni toliko navdušenja za svobodno šolo, kakor pri gospodu Zirkel-bachu in resno se bojimo, da povzroči njegova svobodna šola še konflikt v Hribarjevi stranki Šu-šteršičevih liberalcev. Iz stranke. Tržaški zaupniki, pozor! Vabljeni ste na važno zborovanje, ki bode v sredo, dne 18. t. m., ob 8. in pol uri zvečer v veliki dvorani delavskega doma ul. Boschetto št. 5. I. nadstropje. Ker se ima razpravljati o jako važnih stvareh, se na obilo udeležbo vabi. Politični odbor v Trstu. Volilni imeniki. Državnozborski voiilci, pozori V mnogih občinah so volilni imeniki razpoloženi samo še danes ali pa danes in jutri dopoldne. Kdor še ni storil tega, naj porabi zadnje ure, da se prepriča, ali je vpisan v volilnem imeniku in če ne bi bil, naj reklamira, preden je nepozno. Najnovejše vesti. Linec, 12. aprila. Pri včerajšni ožji volitvi v 4. razredu med liberalci in socialnimi demokrati so zmagali vsi štirje socialno-demokra-tični kandidatje s povprečno večino 470 glasov. Liberalce so volili tudi krščanski socialci. Dunaj, 12. aprila. Ogrski komunikč o nagod-benih pogajanjih je optimističen in se o dosedanjih razgovorih povoljno izraža. Budimpešta, 12. aprila. Preiskovalni sodnik v zadevi Polonjri je zaslišal časnikarja Fenyesa, ki je izpovedal, da mu je baronica Schonberger prostovoljno izročila Polonyijevo pismo, ki je je v fotografičnem posnetku dal Lengyelu na razpolago. Berlin, 12. aprila. Namesto umrlega poslanika A u er j a bo kandidiral tajnik socialno-demokra-tičnega strankinega vodstva Molkenbuhr. Berlin, 12. aprila. V državnem zboruje napredni politik Naumann v lepem govoru pojasnil. da sedanji drž. zbor nima samo narodne večine, temveč tudi socialno-politično, kakor jo je imel tudi razpuščeni drž. zbor. Da je nemška socialna zakonodaja tako neplodoyita, ni kriv Posa-dowsky, toda tudi drž. zbor ve, ki ne more svoje socialno-politične volje uveljaviti. Vsa krivda zadene zvezni svet. Dočim zvezni svet neljub mu drž. zbor kratko in malo razpusti, je državni zbor nasproti zveznemu svetu čisto brez moči, in v tem tiči glavna hiba nemškega parlamentarizma. Končno se je govornik zavzel za koalicijsko svobodo delavcev. — Posadowsky je označil Naumannova izvajanja za filozofski program, ki je v praksi neizvedljiv, ter izjavil, da pripravlja modernemu času vstrezajoč zakon o društveni in zborovalni svobodi ter označil ujednotnenje socialnega zavarovanja za svojo glavno nalogo. N Petrograd, 12. aprila. V današnji seji dume je povzročil velik vihar nastop desničarja Pu-riškeviča, ki je predlagal, da se duma vzdigne v znak sožalja z orožniki, ki so padli kot žrtev revolucionarjev. Dvignilo se je kakih 20 desničarjev. Ker ni Puriškevič govoril k dnevnemu redu, mu je predsednik odtegnil besedo, in ker še ni jenjal govoriti je predlagal, da ga duma izključi za eno sejo, kar je bilo z velikansko večino sprejeto. — V debati o kmečkem vprašanju so levičarji zahtevali prisilno razlastitev veleposestva brez odškodnine. Petrograd, 11. aprila. Moskovski gubernator je prepovedal izdajanje glasila »Zveze ruskih ljudi*, (ki organizuje črne stotinje) ter izgnal urednika za tri leta iz moskovske gubernije. Moskva, 11. aprila. Policija je odkrila vserusko vojaško zvezo; več ljudi je zaprla, mnogo revolucijskih oklicev konfiscirala. Rim, 12. aprila. Veliko pozornost vzbuja aretacija bivšega italijanskega poslanca G a s a 1 e v Ateni ob priliki prihoda italijanskega kralja Viktorja Emanuela na Grško. Gasale se je pečal v Ateni s trgovino in grške oblasti so ga puščale popolnoma pri miru. Ko je svojčas italijanska vlada zahtevala, da se ji ga izroči, je grška policija odklonila to. Sedanjo aretacijo utemeljujejo z obziri na javni mir in red. Rim, 12. aprila. Vse časopisje objavlja dolga poročila o obisku kralja Viktorja Emanuela v Atenah. Snoči ob 11. uri, po večerji pri princu Nikolaju, je spremil kralj Jurij s princi italijanskega kralja na kolodvor. Z železnico se je Viktor Emanuel odpeljal do Pirega. O polnoči je odjadrala »Trinaeria* v Katanijo. List »Gapi-tale* naznanja, da se vrne kralj dne 16. ali 17. t. m. po morju do Castelporziana in odtod v Rim. Dne 29. ali 30. t. m. odide v Specio. Rim, 12. aprila. Snočnja »Tribuna*, pišoča o potovanju kralja na Grško, pravi, da nista imela kabineta na Dunaju in v Berolinu nobenega povoda, ugovarjati atenskemu posetu italijanskega kralja, o katerem sta bila obveščena, ker sta vedela, da potrjuje italijanska vlada samo tiste svete glede zmernosti v balkanskih vprašanjih, ki so jih dajale tudi druge vlade atenskemu kabinetu. Komentarji nekaterih avstrijskih in nemških časopisov torej niso razumljivi in gredo po drugi poti, kakor dotične vlade. Terni, 12. aprila. Stavkujoči delavci zapuščajo v celih četah mesto. Magistrat je izdal 150 izpričeval dobrega vedenja; enako število potnih listov je prevzela delavska zbornica na komisariatu. Mnogo delavcev je definitivno odšlo. Danes je zapustilo mesto 800 mož vojaštva, ki so bili poklicani sem. Tudi general Mazzi je odpotoval. Mehaničarji so sklenili na shodu resolucijo, s katero se zavežejo, da se ne vrnejo v ladjedelnico, dokler ne sprejme podjetje revizije delavnega reda, dokler ne sprejme odpuščenih 24 delavcev in dokler ne uveljavi popolnoma ugovora z dne 23. avgusta 1906. Pariz, 12. aprila. Včeraj se je vršila kazenska razprava proti župniku Zouinu, ki je ob inventarizaciji cerkvenega imetja hujskal vernike k oboroženemu odporu. Med Montagninijevimi listinami sicer ni nobenega na župnika Zouina se nanašajočega spisa, vendar je jasno, da je bil pariški župnik le orodje vatikanske strategije. Sodba se razglasi tekom današnjega dne. Lille, 12. aprila. Med orožništvom in št rajku-jočimi tesarji in kovinarji so se dogodili večji konflikti. London, 12. aprila. V Kairu so se pojavili izgredi proti Evropejcem. London, 12. aprila. Lord Gr o m er, diplom a-tični zastopnik Vel. Britanije v Egiptu je iz zdravstvenih ozirov odstopil; njegovim naslednikom je imenovan Gor st, ki bo nadaljeval Gromerjevo politiko. Shodi. Napovedani so: Jesenice: Volilni shod v nedeljo, 14. aprila 1.1. v dvorani gospoda Počivavška ob 2. popoldne. Poroča sodrug dr. Anton Dermota. Bled: Volilni shod dne 21. aprila 1.1. Govori državnozborski kandidat sodr. dr. Anton D er m o ta. Dolenja Polskava pri Pragerskem. V nedeljo na 14. aprila javni volilni shod ob pol 3. uri popoldan v gostilni pri gosp. Karlu Hrastniku. Dnevni red: Državnozborske volitve in naš kandidat Govornik kand, sodr. Vinko Vidmar iz Gradca. Pragarsko. V nedeljo na 14. aprila ob pol 7. uri zvečer javni volilni shod v gostilni gosp. Fritza Malenšeka. Dnevni red: Državnozborske vo, itve in naš kandidat. Govornik kandidat sodr-Vlnko Vidmar iz Gradca. Na Kontoveljn, V nedeljo, dne 14. t. m., ob 4. uri popoldne na dvorišču gostilne novega konsum-nega in posojilniškega društva. Rojan. V nedeljo, dne 14. t. m., ob 10. uri zjutraj v društveni gostilni (pri Boletu). Trebče, v nedeljo, dne 14. t. m., ob 4. uri popoldne v dvorani gospodarskega društva. Sv. M. Magdalena zgornja. V nedeljo, dne 14. t. m., ob 4. uri popoldne v gostilni Ali a V i t -t o r i a. Zidani most. V petek, 29. marca, se je vršil na Zidanem mostu železničarski shod, na katerem je poročal sodrug Kopač iz Trsta o intervenciji pri obratnem ravnateljstvu juž. železnice glede službe v kurilnici, kjer se je nameravalo delavcem odvzeti 12 urno službo in jo nadomestiti s 14 urno. Delavci so izjavili, da si nikakor ne puste odvzeti že pridobljene pravice. Sklenilo se je resolucijo, v kateri se izraža trdna volja, braniti pridobljene pravice, če je treba tudi z bojem. Po zaključenem društvenem shodu se je otvorl volilni shod, ki je po predlogu sodr. Kopača kandidaturo sodr. Cobala s navdušenjem enoglasno sprejel; ko je še predsednik pozval navzoče na neumorno delo za bodoče državnozborske volitve, se je zaključilo shod.______________________________ po zaključku lista. Ljubljana, 13. aprila. Sinočnji «Slov. Narod* objavlja beležko, da so se klerikalci sporazumeli s socialnimi demokrati in da pridejo klerikalci glasovat za socialno-demokratičnega kandidata. Ta vrst je zlagana in je njen edini namen, zbegati volilce. Med socialno-demokratično in klerikalno stranko ni bilo niti sence dogovorov in vsled tega tudi ne more biti sporazuma. Niti izvrševalnemu, niti okrajnemu odboru jugoslovanske socialno-demokratične stranke ni znano, ali je klerikalna stranka sploh kaj sklepala o občinskih volitvah in kako namerava nastopati. Povdarjamo pa, da kandidira jugoslovanska socialno-demokratična stranka v III. razredu dva kandidata, ki sta: dr. Anton Dermota, odvetniški kandidat, in Etbin Kristan, pisatelj. Izvrševalni in okrajni odbor jugoslovanske soc.-dem. stranke. Mizarji pri tvrdki Karel Binder v Ljubljani so vložili zahteve glede plače in delavnega časa. Doslej se ni doseglo sporazuma. Koncesije, ki jih je ponudilo podjetništvo v zadnji uri, so tako malenkostne, da se jih ne more sprejeti niti za podlago razprav. Položaj je kritičen in se odloči menda v pondeljek. Dokler to gibanje ni končano, naj mizarji ne sprejmejo dela v Ljubljani. Zeloti je, da bi podjetništvo pravočasno izpolnilo vsekakor opravičene zahteve delavstva. i .-ms Naročnina: ===== Za celo leto K 3. za pola leta K l-50, za četrt leta 80 h, posamezne številke 50 h. — Uredništvo io upravništvo v Ljubllaoi. = V založbi „Naših Zapisnikov" se še dobe: 8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin. 10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajo^a 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin. Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijateija ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu .Naših Zapiskov* v Ljubljani. I. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K. Abditus: Občina in socializem, 70 vin. P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K. Za agitacijo pripravne so brošurice: Program socialne demokracije, po 4 vin., po pošti 8 vin. Zvišanje duhovskih plač, po 10 vin., po pošti 14 vin. Ako se jih naroči več, se dovoljuje popust po dogovoru. Dunaj, 13. aprila. O nagodbenih pogajanjih sta izdali obe vladi komunike, ki pravi, da sta se vladi v marsičemu zbližali. Pokazalo se je, da je v nekaterih prepornih točkah najprej natančnejše formuliranje besedila potrebno, o železniških ta-rifih in veterinarskih rečeh pa posvetovanja v strokovnih kbmisijah, ki se sestanejo prihodnji teden na Dunaju. Potem se nadaljuje pogajanje v Budimpešti. — Košut in Daranji se odpeljeta danes v Budimpešto, ostali ministri so se že vrnili. Prag, 13. aprila. Preden se odpelja cesar v Prag, bodo imeli prizadeti ministri konference o imenovanju sodnikov na Češkem. Imenovanja se razglasi, še preden nastopi cesar pot Segedtn, 12. aprila. V postaji Dorožma je skočil brzovlak s tiraj Tri osebe ubite, ena smrtno, dve težko, deset lahko ranjenih. London, 12. aprila. Predlog delavskega poslanca Washa, da se vpelje 8urni delavnik v rudnikih, v drugem čitanju sprejet. je najradikalnejše slovensko glasilo, nujno potrebno vsakemu volilen in vsakomur, ki hoče biti objektivno informiran o do- mači in splošni politiki. =ss= nnupj DDftPflR« je najmodernejši slovenski „IMbl rnira list) ki ne bi smel manjkati v nobenem bralnem društvu ali čitalnici ter napredni hiši. Dolžnost vsakogar, ki se zanima za politično življenje, je, da se seznani s težnjami ln zahtevami socialne demokracije. Gena brošuri, ki obsega tudi narodnostni program avstrijske socialne demokracije = 4 v, po pošti 8 v. ; , T.r.5 Naroča se je pri upravništvu == »RDEČEGA PRAPORA". = vyi>Lr~W~T~*rrV~ii»~*^~r~*r^ *•*