Poštnina plafana v gotovini EJaMjana, 8. septembra 1947. riZKULTUR.ni TEU MK Leto lil. IZDAJA EIZKULTURHA ZVEZA SLOVENIJE Štev. 36 MESEČNA NAROČNINA 12 DIN IZHAJA VSAK PONEDELJEK Cena 5 din NAJNOVEJŠI DOGODKI: Jugoslovan Kujundžič drugi na balk. prvenstvu - Jugoslovanski plavalci so prispeli v Monte Carlo - Pet novih rekordov v lahki atletiki J Maršal Tito prisostvoval zakljuekia balkanskega prvenstva Prvak je Hadlirska m 33a66 točke prei vrste Jugoslavije, tretja islgaita, ietrta iomunlja Prvenstvo je balo mogoena manifestacija bratstva balkanskih narodov l/l h & Prvenstvo Balkana v vajah na orodjui ki je bilo v Ljubljani od četrtka 4. t. m. do nedelje 7. t. m- je zaključeno. Višek prvenstva je bil zadnji dan tekmovanja, ko je obiskal prireditev tudi maršal Jugoslavijo Josip Broz-Mto, v katerega spremstvu so bili predsednik vlade LRS Miha Marinka, predsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS Josip Vidmar, generalmajor Levičmik, minister za finance Zoran Polič, minister Franc Leskošek in drugi predstavniki ljudsko oblasti, množičnih organizacij in Jugoslovanske armade. Ob prihodu na glavnsegH tretje mesrto. so bili telovadci znatno boljši o-sameznikov in posameznic na nekaterih orodjih- Vidi se pa. da je tudi v Albanijt obodna telovadba na poti razvoja in bo verjdimo v nekaj letih postala ena od najpritjuhlijenejših fiz-kultimnih panog. Kot gost je nastopila letos tudi reprezentanca Trsi a z žensko in moško vrsto. Moška vrsta je precej zaostajala za drugimi reprezentancami in je bilo opaziti, da je v njej še mnogo začetnikov. Najboljša posameznika v tržaški reprezentanci sta bila Strgar in Jurman, ki sta za razred boljša od ostalih- V nasprotju z moško vrsto pa je ženska vrsta pokazala* dosti več znanja in dosegla z ozirom na to, da eo vse tekmovalke nastopale prvič na mednarodnih tekmah zadovoljiv uspeh. Splošen obculek, ki smo ga dobili na tekmovanju, je ta, da bo letošnje prvenstvo najboljša vzpodbuda posebno poraženim tekmovalcem in tekmovalkam. da se bodo še z večjo resnostjo in požrtvovalnostjo lotili priprav za prihodnje prvenstvo. ZADNJI DAN PRVENSTVA. Zaradi izredno majhne diference točk med madžarskimi in jugoslovanskimi 'tekmovalci, je vladalo za zadnji dan tekem še posebno veliko zanimanje. Ze kmalu po 12- uri eo se začele zgrinjati na telovadišče v Tivoliju velike množice ljudstva, ki so ga do pol 15. ure, ko se je začelo tekmovanje, napolnile prav do zadnjega kotička, tako da se računa, da je bilo zbranih okoli 20.000 gledalcev. Tudi danes so madžarski tekmovalci pokazali izreden nivo* rutino in sigurnost pri izvajanju ter želi obilo priznanja od prisotnih. Pa tudi našim tekmoval cem se je poznalo, da so ei pridobili v teku tekmovanja potrebno hladnokrvnost in sigurnost ter bili Madžarom zelo nevarni nasprotniki-Ocene sodnikov so se danes popoldne, ko so tekmovale tri najboljše vrste telovadcev (Madžarske, Jugoslavije in Bolgarije) ter telovadk (Madžarske, Jugoslavije in Romunije) gibale neprestano med 9 do 19 točkami. Med tekmovalci je dosegel naj več ji uspeh Ferenca Pataky, ki je v poljubni prosti vaji dosegel najvišljo oceno 10 točk- Isti podvig je uspel Romunki Corobinmi, k;i je dosegla 10 točk v poljubni vafi. na gredi in Sa.rkanyjevx v Moška vrsta Jugoslavije Moška vrsta Madžarske ženska vrsta Madžarske poljubni prosti vaji. Današnji spored so zaključile Madžar k e z vajami na gredi, v katerih eo dosegle najboljšo oceno od vseh ekip. Sledil je slavnostni zaključek prvenstva. Vse reprezentance so zopet prikorakale s svojimi zastavami na telovadišče mi se postrojide pred glavno tribuno. Objavljeni »o bili rezultati prvenstva in podeljene nagrade zmagovalcem, kar jo bilo izvedemo na svečan način. Ekipe »o prikorakale pred glavno tribuno, nakar je bila dvignjena zastava vsake države An odigrana himna- Zmagovalci v j Krniti cenih disciplinah pa bo etopili na '/■* ' poseben za to pripravljen oder in si- cer zmagovalec v sredo, drugo in tretjeplasirani pa na njegovo desno iu levo stran. Pirvenslvo je bilo zaključeno z ugasnitvijo olimpijskega ognja in z odigranjem državnih himen vseli udeleženih držav, med katerimi so sneli zastave vseh udeležencev. Balkansko prvenstvo v vajah na orodju je bilo s tem zaključeno, ostalo pa dam bo še dolgo v prijetnem spornimi koit prireditev, ki je razgibala fizkuiturnike Ljubljane in doprinesla ogromen delež k zbližan ju balkanskih narodov. Interna telovadna akademija na čast inozemskim delegacijam V soboto zvečer je bila v telovadnici v Narodnem domu na 6a«i inozemskim reprezentancam interna telovadna akademija, ki naj bi pokazala bratskim gostom visoko razvito kulturo naše telovadbe, katero je pri nas razvil do vrhunca dr. Viktor Murnik s svojimi genijalnimi kompozicijami na področju telovadnih plesov. Kmalu po 20. uri so prihajati v telovadnico prvi gledalci in pred pričetkom nastopa so bili oder, stranske dv, rane in galerije popolnoma zasedene. Lep in ganljiv je bil pogled na vso to zbrano množico telovadcev in telovadk, katere sta skupna ljubezen do telovadbe in bratstvo vseh Balkanskih narodov povezala v nedeljivo celoto. Med pisano množico so se posebno odražale bele trenerke Bolgarov, zelene obleke naših tekmovalcev in živordeče madžarske. Točno ob napovedani uri je prikorakalo v telovadnico nekaj desetin najboljših telovadcev in telovadk v lepih telovadnih krojih. Ob spremljavi klavirja ter moškega pevskega zlmra so izvajali tri skladbe dr. V. Murnika in sicer vTurški marše, plese na znani Chopinov valček v Es-duru in za zaključek popularno skladbo »V boje, s katero so nastopili naši fizkulhirniki na letošnjem zletu v Beogradu. Posebno zadn ja točka je bila najefektnejša, ker je posebno poudarjala živa barva krojev. O oceni posameznih točk ni potrebno govoriti, saj so jih izvajali naši izbrani telovadci, prekaljeni že na neštetih telovadnih akademijah, nastopih in na beograjskem zletu, kar je bilo že v naprej jamstvo, da bodo izvedbe na višini. Množica je vse ločke. posebno še zadnjo, nagradila z navdušenim ploskanjem, ki se je ob zaključku akademije spremenila v iskreno manifestacijo bratstva Bilka nskih narodov. s prv«*ga d«e tekmovanj« KONJ NA ŠIR Z ROČAJI Tekmovanje na konju z obvezno ya-10 ie pričela jugoslovanska vrsta. Zanjo ie to bilo toliko neugodno, ker ie bilo vreme še občutno mrzlo ter eo pod takimi pogoji mišice trde in neokretne. Jugoslovanska vrsta je dosegla skupno za vseh 8 tekmovalcev 71,37 točke. Metanje ie v splošnem bilo dobro, bilo pa ie precej smole, posebno pri naših boljših »konjašihc. Najboljšo, znamko sta dosegla Kujim-ilžič 9.70 in Grilc 9.67 točke. Krasno ie metal Vadjiov. pa ni pokazal vsega, kar smo od njega pričakovali. Za Jugoslovani so nastopili Romuni. Skupno so dosegli 46,66 točke. Naj-lioljši med njimi je bil Dragic z znamko 8,83. Vsem telovadcem se vidi. da na konju še niso dosegli iste višine kot drug te. Madžarska vrsta je nastopila že ob ugodnejši toploti in ie dosegla s skupno oceno 71.64 lečke naskok pred Jugoslovansko za 0,27 točke. Videti je, da imajo za seboi trdo ie vztrajno vežbanie. metanje pa te nekoliko trše in izvedeno boli z močjo ko! pri naših tekmovalcih. Najboljšo znamko med njimi ie dosegel I*a!aky Ferenca i 9.50. kar je tretia najboljša znamka na tem orodju. Madžar Baranjai v stoji na krogih Bolgarska vrsta je dosegla skupno 61,16 točke. Najboljša sla bila Neneev in Luckanov z 9,23 in 9,03 točke. Zaostala je za prvima dvema vrstama, je pa dosegla znatno boljši rezultat kot Romunija. Zastopnikom Trsta, ki tekmujejo kot gostje, se pozna, da so šele pred kratkim lahko pričeli z orodno telovadbo. Tekmovalo jih je tudi samo 7 in ne 8 kot drugi norodi. Dosegli so skupno 30,70 točke. Najboljši med njimi je Strgar Miloš z 8,97, s čimer se je uvrstil med najboljše tekmovalce. Takoj pri tem prvem orodju se je pokazalo, da bo glavna borba za prvo meslo mod Madžari in Jugoslovani, pri katerih so vaje na orodju že udomačene. Približuje se jim Bolgarija in nato Romunija ter zastopniki Trsta, ki dosedai še niso imeli toliko prilike vaditi na orodju. . Rezultati se bodo seveda še nekoliko spremenili, ker bo za skupno oceno sešteto le 6 najboljših v vsaki vrsti. OBVEZNE VAJE NA KROGIH Ob D. 10 je kot prva nastopila na krogih bolgarska vrsta ter izvajala obvezne vaje. Opaziti‘je bilo, da imajo na krogih precej slab koleb, kar pa cesto nadomestijo z veliko močjo. Toči do stoje so bili nesigurni, drža telesa in nog ni bila najboljša, vendar so pri popravi znatno izboljšali prvotne ocene. Najboljši med njimi je bil Vasilij Luckanov, ki je dosegel 9.43 točk. Odlikoval se je od ostalih telovadcev v vrsti z dobrim kolebom. Za njimi je nastopila vrsta iz Trsta, ki pa se ni mogla kosati z ostalimi vrstami. Primanjkuje jim tako koleba kot moči. Izjema v tem pogledu sta bila tov. Ervin Jurman in Miloš Strgar. Slednji je prejel za lepo izvedbo 9.57 točk. Sledili so Romuni, ki pa jim manjka še precej osnovnih prvin, t. j. koleba, izvinkov, predvsem pa stoj na lehteh. Z marljivo vadbo pa bodo lahko dosegli boljše rezultate na bodočih , J*atahy Izvaja prehod na konju tekmah. Najboljšo znamko je dosegel Dragic Francisco in sicer 9.60 točk. Pri popravi so znatno izboljšali prvotne rezultate. Z izredno sigurnimi in preciznimi vajami so nastopili Madžari, ki so se odlikovali v sigurnih stojah in z lepimi toči v stojo. Drža telesa in nog je bila pri vseh vzorna. Izredno se odlikujejo s preciznim izvajanjem posameznih prvin, katere so gotovo dosegli z dolgoletno neprekinjeno vadbo. Skoraj vsi so dosegli nad 9.50 točk. Najboljši je bil Ferencz Keme-ny, ki je dosegel najboljšo oceno 9.90 točk. Njihov najboljši telovadec Patakj? je zaostal za njim le za malenkost. Vrsta je zelo dobro izvcžba-na in je napravila na prisotne lep vtis s svojim enotnim nastopom. Kot zadnji so nastopili Jugoslova- Zbor vseh reprezentanc pred začetkom prvenstva ni. Tudi njihove izvedbe so bile na toliko resničnega zanimanja pri ob- oceno pri njih je dosegel Borislav Do-višini. vendar posamezni tekmovalci činstvu. brovski, ki je za svoj skok zaslužil ne obvladajo najtežjih prvin v vaji. Tudi danes se je točno ob napove- visoko znamko 9.83 točk. ^ *c A'J i” nog,4° ,QA0'ik0, Za’ <^anem ^asu začel odvijati dopoldan- Romunski tekmovalci so bili neko-ostajaii za Madžari, Kljub težki kon- ski program. Vreme je bilo kakor na- jjjjo giabgi jn niso mogli resno konkurenci pa so dosegli skoraj vsi tek- roeeno, kar še stopnjuje vrednost ce- jturirati s favoriti Lepo so se izka- movalci razen treh nad 9.50 točk. Naj- lotne prireditve. Dopoldne so bili na zaij tU(jj Tržačani', ki so dokaj lepo boljši je bil Ivo Jelič z 9.87 točk. sporedu poljubni skoki čez konja izvajali svoje skoke, čeprav se mnogi OBVEZK, PRESKOKI ČEZ KOMA Sg S £ KSTK VZS I ii obveznih preskokih eez konja obvezna vaja na dvovišin&ki bradlji. v preskokih trije tekmovalci in s tem se je pokazala velika razlika v kvali- teti preskokov. Čudijo nas nekoliko Bolgari so dosegli najboljše ocene slabi preskoki romunskih telovalcev, v skoku čez konja ki imajo za seboj že tradicijo v vajah Pri konju so se najprej predstavili na orodju, posebno če primerja- Madžari. Svoje poljubne skoke so iz- mo njihove skoke s skoki Tržačanov, vedli zares dovršeno in se je videlo, ki so konja takoč rekoč prvič videli, da so tudi pri tej disciplini dokaj ru- Tako so predstavljali Bolgari, Madža otvorili svoje tekmovanje izven konkurence. Na drogu se je odlično izkazal Jugoslovan Kujundžič Vsi gledalci so nestrpno pričako vali, kdaj se bodo pojavili pri drogu. in Jugoslovani razred zase. Bolgari so se odlikovali s sproščenim lepim in sigurnim naletom in skokom. Njihov najboljši skakač je bil Gabrovskij Borislav, ki je imel krasne preskoke, višino in siguren doskok. Madžari so imeli še homogenejšo vrsto in so bili skoraj vsi skoki preko 9.50 točk. Odlikovali so se po višini in mirni izvedbi skoka z nekoliko slabšim doskokom. Kljub izenačeni vrsti so izstopali v skokih Pataky, Baranja! in Varkdi. Le malo za Madžari so zaostajali Jugoslovani, ki so imeli najefektnej-ši in najsigurncjši doskok, česar smo drugod pogrešali. Skoki Longyke, Ku-jundžiča in Jelič Ivana niso prav nič zaostajali za skoki Madžarov. Zlasti l.ongvka je pokazal vso lepoto, sproščenost, višino in sigurnost skoka in doskoka. Naši Tržačani so pri preskoku brez mt. Albanska reprezentanca iESfs&ll žakol i i tsivo La ko • ''n o da o jem sk°ku d0Segel s Patakyiem vaja, ki ni dolga, vendar je v goto- oenieni krst usnešno DresmIMn tako vlšjo 006110 v tej panogi s 9'87 točke- vih trenutkih dokaj kočljiva za za-ognjeni kisi uspe.no presuh in tako Za gv0 poljubni skok je izvajal nesljivoizvedbo.Mladibolgarskitek- d T 'n, J sklonko s Premom na hrbtu. Dovr- movalci so tudi pri tem orodju za- Tud™ sodniški zbor in številni lju- f^za nekaf ^tlnTLost^ftel dT Pli ^ m.«"*** ■ “u-'žiio ■ fcpSmtvss. ' •*> *- Sodniki so s svojim sigurnim m ob- Ko go ge bolgarski tekmovalci po- njem. jektivmm sojenjem imeli vens ugled. jav}li pri kQnju ^ izvedli prve poiz- za njimi so nastopili Tržačani, Id Iz takega, bi rekel soglasnega kusne skoke, ni nihče pričakoval, da so se z ozirom na svojo mlado, neru-sojenja se brez dvoma z.real' sobdar- se bo.< "mmIPiiSi Karel Janež med izvajanjem poljubne vaje na konju hove izvredbe nUo bile aajpopolnejše. Ko so na sredino Igrišča prikorakali naši fantje, jih je občinstvo navdušeno pozdravilo z dolgotrajnim ploskanjem, želeč jim najlepših uspehov. Dovršeno lepo je Izvedel vajo naš Kujundžič Josip, ki je ponovno dokazal, da je resen konkurent najboljšim Madžarom. Za svojo izvedbo je dosegel oceno 9.83 točk. Za njim sta le za malenkost zaostajala Grilc Konrad in Jelič Drago, ki ata oba zaslužila 9.83 točk. Madžarski telovadci so ob izvajanju obvezne vaje pokazali, da so tudi na tem orodju rutinirani mojstri. Imeli so verjetno nekoliko smole, ker so vajeni manj prožne tor nekoliko tanjše žrdi. Najvišjo oceno 9.80 točk je dosegel Baranyai. Na dvovišinski bradlji /e bila od naših najboljša Vida Gerbec Za Romunkami in Bolgarkami, ki so prav lepo izvajale obvezne vaje na bradlji, so se pojavile pri tem orodju naše tekmovalke. Velikih nad, ki smo jih stavili nanje, niso docela izpolnile, vendar je Gerbčeva odlično izvedla vajo, za kar so ji sodnice prisodile 9.57 točk. Pri Madžarkah je bila ponovno najboljša Sarkany Keletijeva. Sodniška komisija ji je določila zavidljivo oceno 9.87 točk. Ostale zastopnice Madžarske pa so tudi na tem orodju ponovno potrdile svojo visoko kvaliteto. OBVEZNE VAJE NA DROGU — MOŠKI Obvezno vajo na drogu so pričeli zastopniki Trsta. Posamezne prvine in sestave so jim bile pretežke ter niso uspeli, da bi izvedli cele vaje. Dosegli so skupno oceno 29.30 točk. Najboljšo oceno je dosegel Jurman Ervin 7.50, Strgar Miloš je pa imel smolo in dosegel le 6.57 točk. Za njimi so tekmovali Bolgari. V skupni oceni so dosegli 69.67 točk. Izvajanje je bilo v splošnem dobro, manjkajo pa jim nekatere prvine, ki morda niso niti najtežje, to je vele-vzmik in podmetno obrat ter odbočka iz veletoča naprej. Najboljšo oceno si je priboril Gabrovski 9.30, ki kaže na vseh orodjih dobre izvedbe in ima vse pogoje za odlično napredovanje. Tudi Dobrev je dosegel lepo oceno 9.23. Kot tretji so tekmovali Jugoslovan] in dosegli skupno 76.26 točk. Njihovo Izvajanje Je bilo prav dobro le da je bilo zopet nekoliko smole. Krasno sta izvedla vaje Jelič Dragoljub s svojim mogočnim kolebom in vzorno odbočko in Konrad Grilc, ki je vajo izvedel precizno in lahkotno. Dosegla sta 9-83 točk. Najboljšo oceno pa je dobil Kujundžič 9.87, kar je tudi najboljša ocena v tej panogi. Najslabša ocena pa je 9.20! Za njimi so tekmovali Romuni in dosegli skupno 54.58 točk. Posamezne prvine so bile pretežke za njihovo stopnjo. Najboljšo oceno sta dobila Botež 9.03 In Dragic 8.17. Nato so tekmovali Madžari, ki so dosegli najvišjo skupno oceno, t. j. 76.71, ter zopet 0.45 točke več od Jugoslovanov. Njihove izvedbe so bile sigumejše in kar je posebno padlo v oči, obvladajo svoje telo v vseh po- Moška vrsta Bolgarije, ki jo osvojila 3. mesto ložajih bolje od naših. Posebno lepo Imajo držo nog. Najboljšo oceno sta dobila Raranyai 9.80 In Pataky 9.7T, ki je Itak najboljši tekmovalec teh tekem. Tudi na tem orodju se vidi sistematično in skrbno pripravo Madžarov. Popoldne je bilo tekmovanje še bolj zanimivo. Tekmovalci so nastopali v poljubnih sestavah na konju in 'krogih, tekmovalke pa v preskoku čez konja na šir in na krogih v gugu. Gledalci so do zadnjega mesta napolnili prostor okoli igrišča in z največjim zanimanjem zasledovali najlepšo borbo za točke, ki jo je kdaj koli doživela Ljubljana. Veliko zanimanje za to tekmovanje potrjuje, da se naša športna Javnost vedno zanima za elitne prireditve in zlasti za telovadbo na orodju. Jugoslovanske tekmovalke so le malo zaostajale za Madžarkamj v skokih čez konja Na krogih v gugu so Madžarke veliko zanimanje, so bili Madžari ne- nes z njo dvignil vihar navdušenega pokazale dokaj lepih prvin, vendar se dvomno boljši od naših. Izvajali so ploskanja, ki se kar ni hotelo poleči, je mnogim od njih vaja pri odskoku najtežje prvine z Izredno lahkoto. Ju- Medtem je naša vrsta nastopila na ponesrečila. Tudi naša so bile zelo goslovanski tekmovalci pa so z izje- bradlji. Krasno so izvajali svoje vaje dobre navzlic temu, da niso pokazale mo nekaterih skoraj vsi pokazali to- Grile Konrad, ki je dobil najvigjooee-prav vsega svojega znanja. Po kvali- liko znanja, da so bile njihove vaje n0, sicer 9.73 točke. Longyka (9.70 teti so bile tekmovalke ostalih vrst skoraj povsem enakovredne. Posebno točk) in Kujundžič, ki je dobil za dosti za prvima reprezentantoma, sta se izkazala tekmovalca Jelič Dra- svojo vajo 9 37 točk. Posebno Longy- ka je ugajal z lepim in sigurnim premetom nazaj, visokim obratom v predkoiebu in točem pod bradljo. Ko jo naša vrsla končala vaje na bradlji, so odšli k prostim vajam, na bradljo tmi so prišli bolgarski teio-vadci. Bolgari sicer še precej zaostajajo za našlmj in madžarskimi telovadci. vendar IkmIo z vztrajno in sistematično vadbo lahko mnogo napredovali. Za njimi so prišli na bradljo madžarski telovadci. Kakor na vseh ostalih orodjih, so tudi tu nastopili vsi brez izjeme sigurno, z lepo držo telesa, rok in nog ter z lepo sestavljenimi vajami- Vsi so igraje obvladali najteže prvine, tako premete in prevrate naprej in nazaj, obrate v pred- in v zakolebu, toče, dostoje itd-Krasno vajo je imel Varkot, ki so odlikuje s krasno držo nog- Tudi Ba-ranrai je imel krasno vajo, za katero je zasluženo prejel oceno 9.63 točk. Najlepšo vajo je izvedel dr. Santha, ki jo izvedel celo vajo s presenetljivo lahkoto in nenadkriljivo dovršenostjo ter dobil zanjo naj višjo oceno na bradlji — 9.90 točk Zadnji je nasto- - Madžar Feketc izvaja poljubno vajo na konju Pri Madžarkah je bila najboljša We- go z 9,73 točke in Grilc Konrad z _ ckingejeva, ki je dobila oceno 9,77 9,63. Od Madžarov pa je bil najboljši pf| madžarski državni prvak Paiaky, točke, prt naših pa je bila prav tako Kemeny, ki je dosegel Izredno lepo ki je dobil oceno 9.77. Ocena bi bila z visoko oceno 9,60 točke najboljša znamko 9,87 točke. lahko še višja- ako ne bi v kolesu za-nožno znožno z obratom nekoliko po- Tresii dam tekmovanja kr6i< Men. Medtem so naši telovadci nastopili v prostih vajah. Vsi brez izjeme so Kobrova. V skokih čez konja je dosegla prav tako najvišjo oceno We-ckingerjeva z 9,90 točkami, od naših pa si najboljšo oceno 9,70 točk delita Madžarski telovadci so pričeli tek- .............. . ^ Gerbčeva in Kobrova. Pri preskokih movati v poljubnih prostih vajah. syoje vaif) izveflIi iC!)0 in 3jeur,10 p,,, so bile naše odlične, vendar so Imele Krasen je bil pogled na vitka in proz- scbno sta se ^lihovala Mir« Longyka, madžarske tekmovalke težje skoke, na telesa, ki so se prozno m brez ];j je z:lfcl svoj« vajo z učinkovitim večinoma so lepo skakale premet. vsakega napora vrtela v zraku in iz- premetom naprej in takoj dodal še vajala najtežje premete, prevrate, on prevrat naprej. Oceno 9.70 točk si Najboljši na konju Je bil pri Jugo- skoke itd. Po kratkem razgibanju so je Upr;lvičn„ priboril. Lepo sta izvedla Slovanih Grilc, ki je dobil za svojo pristopili k tekmovavnju. Vsi so tek- sv<)je vaje tudi Konrad Grilc in Dra. vajo 9.73 točke od madžarskih ten- m0vali kot že prejšnja dva dni si- go Jelič, vse io pa posekal Siibotičan movalcev, ki so izvajali svoje vaje z izredno lahkoto in zanesljivostjo, pa je bil najboljši Pataky 9,83 točke. Na krogih, za katere je vladalo posebno POZDRAVNA BRZOJAVKA PREDSEDNIKOM VLAD DRŽAV UDELEŽENK NA BALKANSKEM PRVENSTVU V VAJAH NA ORODJU Z balkanskega prvenstva v vajah na orodju v Ljubljani Vas vsi tekmovalci pozdravljamo z ugotovitvijo, da smo s to prireditvijo še bolj poglobili bratstvo in sodelovanje med balkanskimi narodi, kar bo prispevalo okrepitvi ljudske demokracije v državah balkanskih narodov in s tem k okrepitvi svetovnega miru- Predsedstvo balkanskega prvenstva v vajah na orodju. Romunska ženska vrsta, ki je dosegla 3. mesto gurno, mirno, odlikujoč se tudi po lep: drži telesa, rok in nog. Velika večina ima v svojih vajah premete in prevrate nazaj ter tezne raznožne stoje. Kemeny je na začetku vaje izvajal visok prevrat naprej. Krasne vaje so imeli tudi Fekete, dr. Santha, Toth in Baranyai. Višek vsega pa je bila vaja madžarskega državnega prvaka Patakjrja, za katero je dobil soglasno od vseh sodnikov najvišjo oceno vsega tekmovanja, t. j. 10,00 točk. Njegova vaja ie od začetka do F nca polna najtežjih premetov in prevratov, naprej in nazaj ter z obrati v razne težke drže. Za to vajo Je Pataky dobil 10,00 že na najtežjih mednarodnih tekmah, in je tudi da- li dinmižič Josip, ki jo izvajal svojo vaj« z neprekosljivim temperamentom, dovršeno lepoto in sigurnostjo ter je dobil visoko oceno 9.93 točk. Istočasno so nastopile madžarske tekmovalke na dvovišinski bradlji, Jugoslovanke pa na gredi. Madžarske telovadke so se odlikovale z veliko sigurnostjo, rutino, lepimi sestavami in držo telesa ter nog. Najboljše med njimi so bile državna prvakinja Sar-kaiiy Istvanne, VVcckinger Edith. Ee-her Ana, Zalai Laszlone in druge. — Posebno so sc odlikovale na gredi, kjer so z lahkoto izvajale najtežje prvine. kakor Stoje na glavi špage. ra-zovke stojno in v opori ter z lepimi odskoki z orodja. le, če bodo tudi vsi ostali izpolnili njegova pričakovanja. Tudi v Romuniji ima telovadba na orodju vedno več pristašev Najbolj razširjena tizkulturna pa- MadžjaffsSti teksnovalei ®» jsresestežejal s?a^ orgastlzacijo pffipmv m tsfessae Vodja madžarske delegacije za II. vendar se stanje naglo izboljšuje ter balkansko prvenstvo v vajah na orod- se obnova v športu in fizkulturi naglo ju Horvath Istvan se je izredno po- razvija. Njihova vrhovna fizkulturna hvalno izrazil o odličnem sprejemu, organizacija je Komitet za ljudski katerega so madžarskim telovadcem šport, v katerem so vključene vse noga v Romuniji je nogomet. Ta pa-priredili naši telovadci. Zelo se vese- športne zveze, med katerimi je Držav- noga je tam tako razširjena, da v li, da bodo po mnogih letih zopet ob- na telovadna zveza ena naj močnejših, mnogih primerih škodi razvoju osta-novliiem stiki med njihovimi in našimi telovadci ter da bo prišlo v bodočnosti do čim tesnejšega sodelovanja med obema narodoma tudi na področju orodne telovadbe. Vsa reprezentanca je bila nastanjena v hotelu Union ter so bili vsi izredno zadovoljni, tako s prehrano kot s stanovanji. 0 telovadnem prostoru se je vodja madžarske ekipe zelo pohvalno izrazil ki pravi, da tako orodje, kakor tudi ostale priprave za tekmovanje pričajo o visoki kvaliteti, ne samo naše orodne telovadbe, temveč tudi vsakega fizkulturnega gibanja. Opazil je takoj, da se pri nas posveča velika pažnja fizkulturni vzgoji mladine, kar ie najboljše Jamstvo za hiter in močan razmah naše fizkulture. Vse, kar so imeli doslej prilike videti, jim potrjuje, da so pri nas sodelovali na eni izmed najlepših in najbolje organiziranih telovadnih tekem. Posebno jih je presenetila izjava, da je vse telovadno orodje, kateremu kot strokovnjaki priznavajo visoko kvali- Vrhovno vodstvo fizkulturnega giba- lih panog ta tako tudi telovadbi, tetoo vrednost, domačega izvora. nia stremi za tem, da se orodna telo- Vendar pravi tov. Podlaha dalje, da . , vadba po načelu množičnosti, kot ena je v novem fizkulturnem gibanju po- Orodna telovadba je ena najvažnejših izmed osnovnih panog, razširi med dana vsa možnost tudi ostalim pano-panog vse sloje delovnega ljudstva, v sle- gam za uspešen razvoj in bo zlasti Tudi na Madžarskem je po osvobo- hemo tovarno in zadnjo vas. Vodja mladina, ki je po šolah deležna sploš-ditvi postavljena fizkultura na teme- madžarfske ekipe je sicer priznal, da ne telesne vzgoje izšla z novimi polje množičnosti. Danes se sicer še po- tega cilja še niso povsem dosegli, ven- gledi na šport in zlasti na orodno telo-znajo posledice vojne, mnogo je še po- dar sp prepričani, da bo to prav na vadbo. V ostalem tudi tam vlada na- Moštvo In ženska vrsta Trsta rusanega, primanjkuje jim telovadnega osnovi novega družabnega ustroja iz-in športnega orodja ter raznih naprav, vedljivo v bližnji bodočnosti. čfam rosmrnske ekipe so navdušeni Kad vsesra, kar so doslej videli v novi Jugoslaviji Dne 1. septembra je prispela v Ljubljano romunska telovadna reprezentanca. Vsi od prvega do zadnjega so pod dojmom sijajnih vtisov, ki so jih dobili v Jugoslaviji. Poudarjajo, da niso pričakovali tako odličnega sprejema niti ne tako izvrstne organizacije glede priprav za samo tekmova- VODNIKI VRST SO BILI moški Albanija: Bolgarija: Aleksander Gošev, Jugoslavija: Ban Rafael, Madžarska: Horvath Istvan, Romunija: Stefan Petrescu Trst: Zadnik Marjan ženske Albanija: Bolgarija: Nedeljka Tekelijeva Jugoslavija: Pustišek Marta Madžarska: Czillik Margit Romunija: Podlaha Aurora Trst: Peric Jolanda SODNIŠKE KOMISIJE moške I. komisija Bolgarija: Luben Šuškov Madžarska: Peter Denes Romunija: Barbura Valerin Trst: Peter Šumi Jugoslavija: Pristov Janez II. komisija Bolgarija: Jordan Popov Madžarska: Aradi Gyula Romunija: Skrbinšek Marjan Trst: Rastko Poljšak Jugoslavija: Jože Primožič ženske I. komisija Bolgarija: Jordanka Derakova Madžarska: Vali Herpich Romunija: Lorinz Francisca Trst: Ličen Zora Jugoslavija: Vazzaz Jelica II. komisija Bolgarija: Pepa Georgijeva Madžarska: Anna Budai Romunija: Vasiljka Rakič Trst: Breda Kraigher Jugoslavija: Ančka Majdič VRHOVNI SODNIK Vidmar Stane ki je tudi že večkrat zastopala svojo domovino na mednarodnih tekmah. Organizacija fizkulturnega gibanja V Romuniji je slična naši Na vprašanje, kakšna je upravna organizacija fizkulture, je vodja ekipe tov. Podlaha poudaril, da vse delo uje. Nastanjeni so bili v hotelu Slon, stremi za tem, da kjer se počutijo odlično, pa tudi z ostalo oskrbo so nad vse zadovoljni. Vsi so prvikrat v Ljubljani ta izjavljajo. da so presenečeni ob odlični ureditvi igrišča v Tivoliju in dovršeni kvaliteti našega telovadnega orodja. Vodja romunske delegacije je tov, Robert Podiaha, in je vodilni fizkulturni strokovnjak v Romuniji in večkratni zastopnik na mednarodnih tekmah ta lingijadah na Švedskem. Njegov namestnik je kapetan Štefan Petrescu, ki je v romunski športni organizacij zastopnik delavstva. Vodica ženske vrste je tov. Aurora Podlaha, fizkulturno Bucik na krogih v gugu življenje pritegne najširše ljudske sloje. Do leta 1944. je bdi tudi tam šport samo za nekatere, od tedaj dalje pa je last vsega ljudstva. Organizacija Sportul popuiar je vrhovna instanca, ki vključuje ostale organizacije posameznih panog in enako tudi telovadno, ki se imenuje Jrederacia de gim-nastica in ki je najstarejša športna organizacija v Romuniji sploh. Posamezne zveze so potem še razdeljene v skupine srednješolcev, delavcev, nameščencev in zlasti sindikalistov. Letošnje leto je romunska reprezentanca močnejša od lanske Lansko leto so na balkanskem prvenstvu v Bolgariji Romuni dosegli tretje mesto. Videli so zlasti pri jugoslovanskih tekmovalcih toliko novega, da so se z vso resnobo oprijeli sistematičnega dela, kar jim je omogočilo velik napredek. Moško ekipo sestavljajo tekmovalci: Dragic Francisco, Kerekeš Andrej, Botez Mihal, dr. Lu-du Romus, Vlaikov Mihal, Brell Adal-bert, Sas Andrei in Baliut Evdgen. V ženski vrsti pa so tekmovalke: Dobo-šan Gizela, Korobian Berta. Kerekeš Melinda, Pinta Magdalena, Pop Maria, Godo Elena, Rekešan Irina, Sobati II-dika in Bodo Elizabeta. Vodj'a delegacije je izjavil, da se bodo borili za tretje mesto Na vpraianje, katero mesto upajo doseči romunski tekmovalci na letošnjem tekmovanju, je vodja delegacije izjavil, da pred tekmovanjem ne more dati točne prognoze, vendar stavlja velike nade v svoje najboljše tekmovalce, ki so Dragic, Botez, Kerekeš in tekmovalke Dobošan, Korobian in Fin-ta. Nadalje izjavlja, da so zlasti navedeni tekmovalci izredno napredovali in bi z njihovim uspešnim nastopom mogli doseči tretje mesto, toda čelo množičnosti in vsestranosti, kar daje največje perspektive za razvoj vseh panog in tako tudi telovadbe. Na vprašanje, kakšen vpliv imajo na šport v Romuniji balkanske tekme, je tov. Podlaha poudaril, da skoraj ue more izraziti dovolj velikega pomena teh tekem za dvig vsestranskega in množičnega fizkulturnega udejstvovanja v Romuniji. Bolgarski tekmovalci izjavljajo, da so pri nas kakor doma Bolgari so prispeli v Ljubljano že najvišji fizkulturni forum »Centralni v ponedeljek. Vodja vrste, polkovnik savez za fizkulturo in šport«, da pa je Tašev je posebno podčrtal dejstvo, da sicer vse tako, kakor pri nas. Tudi ie spričo bratskega sprejema dobil jam delajo po načinu množičnosti in najmočnejši vtis, da ni pripeljal svoje vsestranosti in so v tem pogledu že ekipe v biio^državo, marveč v najbolj- dosegli lepe uspehe, še več pa jih šo bratsko deželo. O svojih tekmovalcih je izjavil, da so temeljito pripravljeni, da so imeli mesec dni skupnega treninga in da v bodo v bližnji bodočnosti. Posebno je poudaril tesno povezanost njihovega fizkulturnega gibanja z množičnimi organizacijami, posebno z mladinsko celotni ekipi vlada močan borbeni ^^indTkaino.''Etaakole tudi“pod5rtal duh. Na vprašanje, kakšno mesto bj da ^eslransko razu„ja njegovi tekmovalci'utegnili doseči, je izjavil, da o tem ne more govoriti, da in podpora ljudske oblasti dajeta fiz* pa so vsi bolgarski telovadci name- kulturnemu gibanju sijajne perspek-njeni boriti se z najmočnejšo voljo za lve za na'veoji razmah, čim boljši uspeh. Poleg tekmovalcev in tekmovalk z Tekmovalci in tekmovalke so vsi vodniki je bil prisoten razgovoru tudi še zelo mladi in izredno simpatični, lov. Danev Štefan, ki je izkušeni te-Nekaj svojih dobrih telovadcev so pu- lovadni strokovnjak in istočasno predeti li doma, ker so tamkaj v produkciji sednik Korniteta za gimnastiko. Tudi nujno potrebni. ta se je izredno pohvalno izrazil o Na vprašanje, kakšna je organizaci- organizaciji tekmovanja in izjavil, ja fizkulture v Bolgariji, je tov. pol- da je prisostvoval v Ljubljani naj-kovnik izjavil, da se imenuje pri njih lepšim in najresnejšim tekmam. Lahkoatletski miting ¥ Celju Ceije, 7. sept Kot pripravo za med- ko 17:17,2; disk: 1. Golc Edi 38,16; društveno tekmovanje, ki bo v bliž- 2. Uršič Dominko 34,40; bomba: njih dneh v Subotici, je Kladi var iz- 1, Horvat Bojan 54,76; skok v višino: vedel danes na stadionu izbirno tek- 1. Kolarič Marijan 160 cm; 2. Hohnjec movanje. na katerem so bili kljub pre- Boris 155 cm. cej močnemu vetru doseženi dobri Mladinci: 1000m: 1. Prelog Vinko uspehi. Nekateri najboljši tekmovalci 2:52,4; 2. Zagoričnik Jože 2:59,3; niso nastopili, ker so odpotovali z na- kopje: 1. Kopitar Marijan 41 m; 2. De-šo državno reprezentanco na balkan- beljak Ciril 39.35 m; 100 m: Pristov-sko prvenstvo v Bukarešto. šek Franc 12,3; 2. Hvala 12,7; bo m bal Rezultati današnjega tekmovanja so 1. Kopitar Marijan 54,48m; 2. Hor-bili: vat'Miran 51,32; skok v višino: 1. De- Moški: 110m ovite: 1. Kolarič Mar- beljak Ciril 150cm; 2. Kopitar Jože ian 17,8; 2. Kopitar Marjan 19,6; 140cm. krogla; 1. Golc Edin 11,77; lOOm: Ženske: disk: 1. Medveš Silva 27,60; 1. Petauer Ivan 11,6; 2. Peteuer Franc 2. Knez Ivanka 20,29; skok v daljinoi: 11,9; troskok: 1. Uršič Dominko 11.87; 1. Posinek Vera 4,46; 2. Gradišer Dag- 2. Seršak Franc 11,20; 5000m: 1. Gra- mar 4,39; 200m: 1. Posinek Vera bet Franc 16:57,1; 2. Crepinšek Vin- 29 sek; 2. Gradišer Dagmar 30.5 sel«. Dincim© še vedm® v v@dstwii v L zvezni ligi PARTIZAN 1. liga : TORPEDO 3:3 (2:0) CRV. ZVEZDA : DINAMO 1:1 (1:1) VARDAR : PONZIANA 6:0 (3:0) HAJDUK : SPARTAK 2:0 (1:0) LOKOMOTIVA: METALAC2:! (1:0) LESTVICA I. ZVEZNE LIGE: Dinamo 4 3 10 15: 4 7 Hajduk 4 3 0 1 9: 3 6 Crv. zvezda 4 2 2 0 8: 3 6 Lokomotiva 4 2 11 8: 7 5 Partizan 4 12 1 8: 6 4 Metalac 4 12 1 2: 2 4 Vardar 4 112 8: 7 3 Ponziana 4 112 2:12 3 Torpedo 4 0 2 2 5:11 2 Spartak 4 0 0 4 1:11 0 Kvarner 4 0 0 4 2:11 0 Ljubljana, 7. sept. Danes je bilo odigrano IV. kolo nogometnih tekem V prvi in drugi zvezni Hgi.^ Največje presenečenje v prvi zvezni ligi je ne-odločen rezultat Partizana^ s sarajevskim Torpedom na igrišču CDJA v Beogradu, velika presečenje pa je tudi visok poraz Ponziane, ki je sicer letos dobro začela, danes pa je izgubila proti Vardarju v Skoplju. Zagrebški Dinamo je v Beogradu proti Crveni zvezdi rešil dragoceno točko in je ostal še nadalje sam na prvem mestu v lestvici, Crvena zvezda pa je zaradi neodločnega rezultata z Dinamom morala odstopiti drugo mesto Hajduku, ki je premagal Spartaka v SpiiM. Zagrebška Lokomotiva je na lastnem igrišču rešila obe točki proti beograjskemu Metalcu in se je povzpela na četrto mesto v lestvici. Me-talac pa je zdrknil s tretjega na šesto. V drugi zvezni ligi je največje presenečenje zmaga varaždinskega^ Tekstilca nad Kvarnerjem na Reki, veliki presenečenji pa sta tudi prepričevalni zmagi Naših kril nad Dinamom v Pančevu in Mornarja nad Železničarjem v Sarajevu. Sloga je na lastnem igrišču zasluženo premagala zagrebškega Metalca, tekma Enotnost: Rabolnjčki pa bo jutri v Ljubljani, ker je bila preložena zaradi^ balkaniade v vajah na orodju. Budučnost je bila danes prosta. Hajduk : Spartak 2:0 (1:0) Split, 7. sept. Današnja prvenstvena tekma med Hajdukom in Spartakom se je končala s pričakovano zmago Hajduka 2:0 (1:0). Hajduk je sicer zasluženo zmagal, čeprav je igral dokaj slabo. Zlasti je grešil v taktiki, ker se je po vodstvu 2:0 umaknil v obrambo. Najboljša igralca Hajduka sta bila Broketa in Katjiiič, v moštvu Spartaka pa Janič in Lekanovič. Ker delegirani sodnik ni prispel, je po 'dogovoru sodil tekmo splitski sodnik Baučič. Dinamo : Crvena zvezda 1:1: (1:1) Beograd, 7. sept. Na igrišču CDJA je bila danes odigrana prvenstvena tekma med zagrebškim Dinamom in beograjsko Crveno zvezdo. Za to tekmo je vladalo v Beogradu ogromno zanimanje, tako da so bile vstopnice ze v četrtek razprodane. Dinamo je takoj v začetku odločno nastopil in dosegel tri kote. Obe moštvi sta igrali zelo nervozno in se dolgo nista mogli prav znajti. Prvi gol je dosegla Crvena zvezda šele v 23. minuti. Kot je Streljal Djaj.ič, toda vratar Dinama je žogo zgrešil in Jezerkič jo je poslal neubranljivo v mrežo. V 31. minuti ie Dinamo izenačil po lepi kombinaciji Senčar-Čajkovski-Cimerman-čič. V 40. minuti prvega polčasa sta bila poškodovana igralca Dinama ilVoill in Strugar, tako da je v drugem polčasu igral Dinamo le z 10 igralci, dočim je Strugar na krilu samo sta-tiral, ker n} mogel teči. Kljub temu pa se je Dinamo dobro branil in je imel celo več prilik, da bi dosegel zmagoviti gol. Rezultat tekme pa je realen in predstavlja pravo razmerje moči. Kljub temu pa današnja tekma ni nudila lepega športa in je bila ena najslabših tekem v zadnjem času v Beogradu. V moštvu Dinama so se odlikovali Pleše, Horvat in Raič, v moštvu Crvene zvezde pa Markušič, Stankovič in Mitič. Tekmo je sodil sodnik Moni Kario iz Skoplja. Lokomotiva : Metalac 2:1 (1:0) Zagreb, 7. sept. Danes je bila v Zagrebu prvenstvena nogometna tekma med domačo Lokomotivo in beograjskim Metalcem, ki se je končala z zmago domačinov z rezultatom 2:1 (1:0). Zanimanje za tekmo je bilo veliko, tako da se je na igrišču zbralo okoli 6000 gledalcev. Lokomotiva je predvedla boljšo in koristnejšo igro, ter je zasluženo zmagala. Prvi gol za Lokomotivo je dosegel žig-man, drugi pa je bil avtogol Pešiča. Častni gol za Metalca je dal Petrovič. Sodil je dobro Jovanovič iz Sarajeva. II. liga TEKSTILAC : KVARNER 2:1 (1:1) NASA KRILA : DINAMO 4:1 (3:1) MORNAR : ŽELEZNIČAR 2:0 (1:0) ; SLOGA : METALAC 2:0 (1:0) LESTVICA II. ZVEZNE LIGE: Sloga 4 4 0 0 9: 1 8 Mornar 4 3 1 0 10: 4 7 Naša krila *• 4 3 0 1 12: 3 6 Metalac * 3 2 0 1 3: 2 4 Tekstilac 3 2 0 1 7: 6 4 Budučnost 3 1 1 1 4: 7 3 Dinamo 4 1 0 3 6: 9 2 Železničar 4 0 2 2 3: 8 2 Enotnost 2 0 1 1 2: 3 1 Rabotnički 3 0 1 2 1: 5 1 Tekstilac : Kvarner 2:1 (1:1) Reka, 7. sept. Pred 3000 gledalci sta se danes pomerila varaždinski Tekstilac in reški Kvarner. Tekma se je končala z zmago Tekstilca 2:1 (1:1). Kvarner je bil v začetku boljši, v drugem polčasu pa je imel Tekstilac več od igre. Gole so dali: Kolar in Oljica za Tekstilca ter LjubačeY za Kvarner. Najboljši igrjlci so bili Kolar in Kovač v moštvu Tekstilca ter Star-čič, Legan in Deluca v moštvu Kvar-nerja. Sodnik Gazzarj iz Splita, ki je napravil mnogo napak, je v drugem polčasu izključil zaradi surove igre igralca Kvarnerja Beluzzo. Sloga : Metalac 2:0 (1:0) Novi Sad, 7. sept. Današnja tekma med domačo Slogo in zagrebškim Metalcem, ki ji je prisostvovalo 5000 gledalcev, se je končala z zmago Sloge v razmerju 2:0 (1:0). Sloga je bila mnogo boljša in je njena zmaga zaslužena. V drugem polčasu je imela Sloga celo vrsto prilik, da bi rezultat še povečala. Gole sta dala Panič in Veličkovič. Najboljši igralci so bili v moštvu Sloge Panič in Milovanov, v moštvu Metalca pa Dubravčič. Tekmo je sodil dobro sodnik Stefanovič iz Beograda. Mornar : Železničar 2:0 (1:0) Sarajevo, 7. sept. V današnji prvenstveni nogometni tekmi druge zvezne lige je domači železničar igral precej slabo proti splitskemu Mornarju, ki je zasluženo zmagal z rezultar tom 2:0 (1:0). Naša krila : Dinamo 4:1 (3:1) Pančevo, 7. sept. Današnja prvenstvena nogometna tekma druge zvezne lige med domačim Dinamom in Našimi krili iz Novega Sada se je končala z zasluženo zmago gostov z rezultatom 4:1 (3:1). Prvenstvo Slovenije v nogometu I. skupina Wolfl (Dinamo) je bil v preteku sezoni najuspešnejši strelec Vardar : Ponziana 6:0 (3:0) Skoplje, 7. sept. Danes je bila prvenstvena nogometna tekma med Vardarjem in tržaško Ponziano, ki se je končala z visoko, toda zasluženo zmago domačinov z rezultatom 6:0 (3:0). Partizan : Torpedo 3:3 (2:0) Beograd, 7. sept. Današnja prvenstvena tekma med Partizanom in sarajevskim Torpedom je prinesla veliko presenečenje. Čeprav je bilo znano, da je Partizan trenutno v dokaj slabi formi, vendar ni nihče pričakoval tako odličnega uspeha Sarajevčanov. Partizan je nastopil danes v izmenjani postavi, tako da je namesto vratarja Kostariča igral Nikolič, Firm pa je nastopal kot srednji krilec. Toda ta postava se ni obnesla. Partizan je igral danes še slabše, kakor preteklo nedeljo proti Lokomotivi v Zagrebu. V prvem polčasu je bil Partizan sicer v vodstvu z 2:6, toda že _v šestih minutah drugega polčasa je Torpedo izenačil na 2:2. Bobek je nato povišal stanje na 3:2, takoj zatem pa je igralec Torpeda Rajlič iz prostega strela iz daljave 30 m izenačil na 2:1. To stanje je ostalo do konca igre nespremenjeno. Gole so dali za Partizana Atanackovič, Mihailovič in Bobek, za Torpedo pa Novakovič, Lovrič in Rajlič. Tekmo je sodil sodnik Božina iz Slavonskega Broda. Gledalcev je bilo okrog 35.000. Kladivar : Krim 5:1 (2:0) Celje, 7. sept. Danes ob 16. je bila tu prvenstvena tekma med domačim Kladivarjem in Krimom iz Ljubljane. Sodniku Klanjščku sta se javili moštvi v naslednjih postavah: Kladivar: Babič, Bernard, Peteli-nek, Dolinšek, Catcr, Pavlič, Belcer, Dobrajc, Čoh, Zidar, Posinek. Krim: Vidmar, Stritih. Gabrijelčič, Šlergl, Marolt, Kumar, Božič, Marn, Remic. Trček, Korošec. Igralci Krima niso bil dorasli domačim igralcem. Sodnik Klanjšek iz Maribora je bil nesiguren, vendac ni nikogar bistveno oškodoval. Igra je bila ostra, toda fair. Zmagovalno moštvo Kladivafla je igralo poletno in ie zmago zaslužilo. Rezultat ustreza poteku tekme. Polet : Triglav 4:0 (1:0) Maribor, 7. sept. Današnja prvenstvena tekma med moštvom Poleta in enajstorico Triglava iz Ljubljane se ie končala z zasluženo zmago domačinov. Tekma ni bila na posebni višini. V prvih minutah je prevladoval Triglav, nato pa je prevzel iniciativo na igrišču Polet in ostal gospodar položaja do konca prvega polčasa, ki se je končal 1:0 za Polet. Po odmoru je domače moštvo takoj energično napadlo in že v 2. min. povišalo razliko na 2:0. V 25. min. je padel tretji gol in 10 min. zatem še četrti, tako da je bil končni rezultat 4:0 za Polet. Pri moštvu domačinov je bila prav dobra obramba, v napadu pa sta se odlikovala Bizjak in Toplak. Obramba Triglava je bila slaba, odličen, pa je bil vratar. Sodil ie Orel iz Celja z napakami. Gledalcev je bilo okoli 1500. Garnizija Ljubljana : Rudar 5:1 Trbovlje, 7. sept. Z današnjo tekmo v prvi skupini slovenskega nogometnega prvenstva med moštvom domačinov in enajstorico Garnizije iz Ljubljane je bilo veliko zanimanje. Z ozirom na dobre uspehe, ki eo ,iib.v zadnjem času dosegli nogometaši ljubljanske Garnizije je bilo pričakovati, da bodo tudi tekmo z Rudarjem^ odločili v svojo korist. Bili so tehnično in kondicijsko boljše moštvo in^so vso tekmo prevladovali ra igrišču. Posebno v drugem polčasu je bila njihova premoč očitna. Moštvo Trboveljčanov se ie odločno upiralo pred tehnično boljšo in kombinacijsko popol- nejšo igro nasprotnika, a je .moralo kljub temu končno kapitulirati in ja izgubilo tekmo z rezultatom 5:1. II. skupina Sobota : Adrija 3:1 (1:0) Ajdovščina, 7. septembra. Tu je bila danes odigrana prvenstvena nogometna tekma med FD Soboto iz Murske Sobote in Adrio iz Mirna. Zmagovito moštvo Sobote je bilo zlasti boljše v tehničnem pogledu in je. zmago popolnoma zaslužilo. Igralci Adrie so bili zelo nedisciplinirani, tudi v njihovi igri se ie opazila slaba povezava. Radi prigovarjanja je sodnik izključil igralca Adrie Orla. Igralci Sobote so predvedli lepo in uspešno igro po tleh. Sodil je Gvardjančič iz Ljubljane. Gledalcev je bilo 1500. Udarnik (Kranj) : Litija 4:3 (3:1) Kranj, 7. septembra. Danes popoldne sta se tu srečali enajstorici SFD Udarnika iz Kranja in FD Litije, Tekma je bila vseskozi napeta, nobei no moštvo pa se ni odlikovalo po lepi igri, temveč le po_ borbenosti, Udarnik je prišel v končno vodstvo po Božiču. Gostje so igrali zelo ostro, tako da jih je moral sodnik stalno opominjati. Gole so dali za Udarnika Božič 2, Majce in Bajželj po enega, za Litijo pa Tičar, desna zveza m levo krilo. Sodil je z manjšimi napa* kami Glušič iz Ljubljane. Okrajno nogometno prvenstvo: SFD UDARNIK II. : FD LESCE 8:0 (4:0) Pionirska nogometna tekma: SFD Udarnik : FD Naklo 3:0 (2:0). J. Gregorčič : Elan 8:2 (5:1) Novo mesto, 7. sept. Danes je bila v Novem mestu prvenstvena tekma 2. skupine med moštvoma domačinov in gosti z Jesenic. Zmagali so nogometaši J. Gregorčiča, ki so predvedli tehnično boljšo igro. Domačini, ki so igrali z nekaterimi rezervami, mso mogli nuditi uspešnega odpora. Manjka jim predvsem kondicije in tehnike. Enajstorica J. Gregorčiča je bila v prvem in drugem polčasu v premoči in je njena zmaga docela zaslužena. Tekmo je sodil Doberlet iz Liubliane zelo dobro. ŽELEZNICAH : NAFTA 0 : 0 Škofja Loka : Postojna 2 :0 (2 :0) Med znamenitimi predstavniki romunskega javnega življenja so otvoritvi letošnjih, balkanskih iger prisostvovali minister za notranje zadeve Tehari Durdeseu, minister za javna dela Vanda, minister vojske Lasoar in podsekretar ministrstva za indu-stniio Maurer ter predsednic romunske športne organizacije Petrovič. Že prvi dan tekem za letošnje balkansko prvenstvo v lahki atletiki je dal izv&nredno lepe in ostre borbe, še mnogo bolj kot je bilo to mogoče pričakovati. Naša reprezentanca se po prvem dnevu ponaša s 4 zmagami, pnav toliko kakor jih ima madžarska reprezentanca. Romuni so dosegli samo 2 zmagi. V izredno lepih borbah so naši tekmovalci dosegli 4 prva mesta in več drugih in tretjih mest, celo v takih disciplinah, v katerih to nismo pričakovali. Kot prva točka eo bile predtekme v teku na 100 m za ženske. V obeh predtekih sta zmagali Jugoslovanki Butia s časom 12,8 jn Šentjurčeva s časom 13,1. V predtekmah v 100 m za moške je v prvem pred tek a zmagal s časom 10,9 Madžar Goldovany, drugi je bil naš reprezentant Slanac; v drugem predteku je zmagal Romun Moina s časom 11 sel;., naš drugi zastopnik Stefanovič je bil pa s časom 11,3 drugi. TEK NA 800 m Borba za zmagovalca v teku na 800 m, je prinesla prvo ostro in lepo tekmo, kj se je odločila šele v zadnjih 200 m. Naši zastopniki so bili še pri 600 m komaj na šestem in sedmem mestu, vendar so po; izredni borbi uspeli, da so se prebili naprej in da so postavili naslednji vrstni red: 1. Maroc*y (Madžarska) 1:57; 2. Ce-raj (Jugoslavija) 1:57.3; 3. Oberšek (Jugoslavija) 1:57.8; 4. Rop (Romunija) 1:58.1; 5. Pandrea (Romunija) 1:58.7; 6. Almasy (Madžarska) 1:59.1. TROSKOK V troskoku je zmagal Romun Kali-strat s skokom 14 m 42 cm. Njemu je sledil Bolgar Dagorov 14,15, tretji je Madžar Puszkasz 13.85, naš zastopnik Šerčič je bil z rezultatom 13,71 četrti. SKOK V VIŠINO. ŽENSKE V tej disciplini smo dosegli več, kakor je bilo pričakovati. Z lepim rezultatom 1.50 m je zmagala Madžarka Ba!i*aaisl*o pr^esistvo v lahki atletiki •v Bukarešti dlan e m trak l.f ure no jugoslovanski tekmovašci so iiboljiili v dve k dneh § državnih rekordov Bukarešta, 6. sept. Včeraj popoldne so se pričele tu balkanske igre v lahki atletiki za leto 1947. Pri teh tekmah jo. zastopanih šest reprezentanc balkanskih držav. Ob otvoritvi je na Čelu vseh šestih reprezentanc korakala reprezentanca Jugoslavije kot lanskoletni zmagovalec. Za nami s* korakale reprezentance Trsta, Albanije. Bolgarije, Madžarske ki Romunije. V stadionu, kjer je bilo nad 12.000 gledalcev, so reprezentativne tekmovalce šestih balkanskih držav navdušeno pozdravljali. Po odigranju državnih himen in dviganju zastav je znani romunski atlet Jon Moina prebral prisego, s katero so se tekmovalci zavezali, jja se bodo v teh tekmah pošteno tn viteško borili. Po prečitanju prisege, je zastopnik ministrskega predsednika Romunije minister Trajan Savulescu svečano otvoril letošnje balkanske igre v lahki atletiki. (Bolg.) 15:42,6; 5. hszof (M.) 15:44,8; (j. Cristea (Rom.) 15:46. MET KROGLE V metu krogle je zmagal Madžar Nemetvar z metom 14,12 m; 2. Guran (Romunija) 14,01 m; 3. Jeftovič (Jugoslavija) 13,87 ni; 4. Šarčevič (Jugoslavija) 13,80 m; 5. Romun šulevi 13.39 m in G. Vuki (Madžar.) 13,28 m. TEK ČEZ ZAPREKE NA 110 m V finalni tekmi v teku čez zapreke na 110 m je zmagal naš zastopnik Srp z lepim časom 15.5 sek, drugi Madžar Kis 15.G; 3. Lipay (M.) 16.1; 4. Kis (Romunija) 1G.2; 5. Albanec Hitibi 16.6; 6. Bolgar Savčev 16.8. NOV JUGOSLOVANSKI REKORD V METU KOPJA Najlepši uspeh je naša reprezentanca dosegla v metu kopja. Naš zastopnik Mirko Vujačič je vrgel kopje 66,22 m. s čimer je prekosil dosedanji jugoslovanski rekord za skoraj 4 m. Zmaga našega zastopnika je bila veliko presenečenje za Madžare, ki so zanesljivo pričakovali svojo zmago. Drugi (n tretji sta bila Madžara Var-»zegy in Satmary z metoma 63.26 m in 58.48 m. 4. pa je bil spet naš reprezentant Urbič z metom 57.95 m; 5. Belba (Rom.) 54,30; 6. Deziderin (R.) 52,36 m. ŠTAFETA 4 X 400 m Zadnja točka sobotnega sporeda je bila štafetna tekma v teku 4 X 400 m. V tej borbi so naši štirje predstavniki RačiČ, Jankovič, Miloševski in kot zadnji Sabolovič kljub prednosti, ki so jo Madžari imeli še pri tretji predaji, zmagali. Ta zmaga je eden najlepših uspehov naše reprezentance na letošnjih balkanskih lahkoatletskih igrah v Bukarešti. Rezultati štafete 4 X 100 m go naslednji: 1. Jugoslavija 3:22,6 (nov jugoslovanski rekor), 2. Madžarska 3:23,8, 3. Romunija 3:26,6. Po prvem dnevu tekmovanja je bilo stanje točk naslednje: Madžarska 78 točk. Jugoslavija 75, Romunija 49, Bolgarija 13 in Albanija 4. Z rezultatom, ki ga je dala naša lahkoatletska reprezentanca v Bukarešti po prvem dnevu tekem, moramo biti kar najbolj zadovoljni. i m ' HllSL -.... . -.- mm Favorit skoka ob palici Madžar Szitvay je bil drugi Drugi dan tekmovanja v Bukarešt1 Sabolovič je odločil štafeto 4X400 m Lenert je postavil z rezultatom 3.80 m nov jugoslovanski rekord Rohanczy, druga je bila Jugoslovanka Radičeva 1,45 m. tretja spet Madžarka Vekonv z 1.40 m. Naša druga zastopnica Dorotsičeva je bila s skokom I, 35 šesta. FINALNI TEK NA 100 m V finalnem teku na 100 m je prepričljivo zmagal Romun Moina s časom 10.8; 2. Goldovany (Madžarska) II, 2: 3. Stefanovič (Jugoslavija) 11.4; 4. Bartal (Madž.) 11,4 in 5. Slanac (Jugoslavija) 11.5, 6. Žeku (Romunija) 11,5. Tem lepše presenečenje pa je predstavljala za našo reprezentanco zmaga naše zastopnice v finalnem teku na 100 m. Zmagala je Jugoslovanka Butia v času 13.0; 2. Tolnay (Madžarska) 13.1; 3. Šentjurčeva (Jugoslavija) 13.3; 4. Ernst (R.) 13.4: 5. Bučev-ska (R.) 13.5; 6. Bobaj (M.) 13,5. TEK NA 5000 m Tek na 5000 m je bila ena najlepših točk vsega dneva. Zmagovalca ves čas ni bilo mogoče predvidevati. Našt zastopniki niso silili v ospredje, vendar so v zadnjih dveh krogih pokazali svoje visoke sposobnosti. Zmagal je Madžar Segcdy z dobrim časom 15:11.8. Takoj za njim je s časom 15:12.2 sledil naš zastopnik Stefanovič in kot tretii naš drugi zastopnik Mihalič v 15:32.2. Prav pri Mihaliču ie treba posebno poudariti njegovo borbenost. Tik pred koncem je namreč imel pred seboj pet tekmovalcev, med njimi celo drugega madžarskega predstavnika. Četrti je bil Spasov NOVI JUGOSLOVANSKI REKORDI 100 m ženske: Butia 12,8. 4 X 400 m: Repr. Jugoslavije 3:22,6. Kopje: M. Vujačič 66,22. Skok ob palici: Lenert 3,80. Balkanska štafeta: Repr Jugoslavije 3:23,0. Bukarešta, 7. septembra. Danes se je tu nadaljevalo lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Balkana, na katerem so jugoslovanski tekmovalci zopet dosegli izvrstne rezultate in nove državne rekorde. Rezultati današnjega tekmovanja so naslednji: 200 m: 1. Moina (Romunija) 22,3; 2. Goldovani (Madžarska) 22,4; 3. Csauyi (M). 1500 m: 1. Garal (Madžarska) 4:01,6. 2. Vilasi (Madžarska) 4:02,0 3. Ceraj (Jugoslavija) 4:03,0. Skok ob palici: 1. Dragomir (Romunija) 4,00 m (novi romunski in balkanski rekord), 2. Szitvay (Madžarska) 3,90, 3. Lenert (Jugoslavija) 3,80 m (novi jugoslovanski rekord). 3000 m steeple-chase: 1. Stefanovič (Jugoslavija) 9:25,6 (dosedaj najboljši rezultat v Jugoslaviji), 2. Biro (Madžarska) 9:33,6, 3. Jesenyi (Madžarska) 9:39,4, Rezultat Stefanoviča je mednarodne vrednosti. Met kladiva: 1. Nemeth (Madžarska) 57,61 m (novi madžarski in balkanski rekord), 2. Girbijan (Jugoslavija) 51,05 m, 3. Petike (Madžarska) 46,00. Skok v višino; 1. Ceper (Romunija) 1,90, 2. Vukovič (Jugoslavija) 1,86, 3, Horvath (Madžarska) 1,80. Met krogle, ženske: 1. Radosavljevič (Jugoslavija) 12,30. Met kopja, ženske: 1. Rohoiiczy (Madžarska) 37,26 m. Balkanska štafeta (800 X 400 X 200 X 100 m); 1. Madžarska 3:21,4 min., 2. Jugoslavija 3:23,0, 3. Bolgarija 3:26,8. štafeta Jugoslavije je bila diskvalificirana, ker je baje Sabolovič prešel nepravilno v drugo progo. Jugoslavija je vložila protest, ki bo rešen danes. Partizanski marš: 1. Madžarska 3:47:04 ure, 2. Romunija 3:52:15, 3. Jugoslavija 4:07:39. Jugoslovanska ekipa je morala nositi s seboj 25 km daleč tekmovalca Posleka, ki ga je prijel krč in ni mogel sam nadaljevati s tekmovanjem. Končno stanje po drugem dnevu tekmovanja^ neupoštevajoč točk v balkanski štafeti za Jugoslavijo, je naslednje: 1. Madžarska 165 točk 2. Jugoslavija 157 točk 3. Romunija 112 točk 4. Bolgarija 39 točk 5. Albanija 13 točk 14. sept. prvenstvo Jugoslavije v motori-staki in avtomobilistikš v OPATIJ 1 Petletni plan in naloge fizkulture V NAŠO F1ZKULTURO MORA BIH UVEDENA NAČRTNOST Na ietrtem Plenumu Fizkulturne zveze Jugoslavije, ki je Ml od 1. do 3. septembra v Sarajevu, so bili sprejeti mnogi važni sklepi, ki bodo odločilne važnosti za nadaljni razvoj lizkulturo v Jugoslaviji. Kaj vse bo storjeno vidimo najbolje Iz referata Mila (lubrlča. V začetku svojega referata je Mile Cn- brič prikazal glavne naloge petletnega plana in blagostanje, ki ga bo plan prinesel našim narodom v proizvodnji in kulturnem razvoju. Nerazdmžljivi del plana, ki ustvarja veliko bodočnost naših narodov, predstavlja fizkultura, ki človeka razvija fizično in mu daje vse sposobnosti, ki so mu potrebno v borbi za Izvedbo plana: inicljatlvo, močno voljo, smisel za skupnost, tovarištvo In disciplino. . t , , »Dobro je, da Imamo mnogo bolnic, zdravilišč lu okrevališč«, je rekel v nadaljevanju svojega govora tov. Oubrlč. »To je potrebno za one, ki so Izgubili zdravje. Fizkultura pa ima nalogo, da bo čim manj takih, ki bi jim bile potrebne bolnice. Torej, varujmo zdrave ljudi, pomagajmo bolnim, da ozdravijo In dajmo jim igrišč in dvoran, da se bodo bavlli s fizkulturo. Tako se bodo zmanjšale potrebe po bolnicah in drugih zdraviliščih. Iz vsega tega se vidi, kako velika je vloga fizkulture v borbi za izvedbo petletnega plana. To potrjuje tudi splošno znano dejstvo, da so dobri flzkulturniki tudi dobri delavci v vseh podjetjih. Fizkulturne organizacije stare Jugoslavije nikakor niso mogle odgovarjati tem nalogam. Mnogo so služile samo dobič-kanosnim ciljem, širjenju, nacionalne mržnje in še daleč niso zadovoljile fizičnega razvoja ljudi. Ponekod fizkultura sploh ni bila razvita, prepovedano je bilo gojenje fizkulture po šolah, telovadba sc je smatrala kot manjvreden šolski predmet, učitelji telovadbe pa so bili zapostavljeni. Šolske zgradbe so bile zgrajene brez vežbališe itd. Danes je ljudska oblast, upoštevajoč značaj fizkulture, postavila v petletni plan tudi fizični razvoj narododov In je izvrševanje tega plana že v polnem teku. To je pri nas prvi poizkus planskega dela v fizkulturi. ki je značilen zaradi dveh stvari: 1. naša fizkulturna društva, aktivi In odbori bodo imeli perspektivo svojega dela in točno postavljene naloge In bodo lahko v svojih odborih nadaljevali borbo za Uvedbo In prekoračenje svojega plana In 2. fizkultura ni več prepuščena sama sebi in vodena pod vplivom raznih slučajnih okolnosti. Država je močno zainteresirana za njen pravilni razvoj in njeno pravilno pojmovanje in jo j« zato vključila v svoj splošni petletni plan. V šoli bo v teku petletnega plana fizkulturna vzgoja dobila važno mesto. V srednjih, učiteljskih in strokovnih šolali se bo povečalo število ur telovadbe, tako da bo fizkultura lahko Izpolnila svojo nalogo. Za flzkulturno vzgojo na šolali moramo Imeti dobre predavatelje — strokovni fl/.knlturni kader. Medtem pa obstojajo v tem pogledu velike težave, ker se kadri ne morejo izšolati v tako kratkem roku kot je petletni plan. Učiteljski kader mora skozi fizkulturne šole, da bo dobil potrebno znanje, da bo mogel v pogledu specialnosti in občo kulture odgovarjati postavljenim nalogam in dobiti potrebno avtoriteto. Z novim fizkulturnim učitelj-kim kadrom, ki se bo šola! po naših flzkulturnib šolah, se bodo lahko krile stvarne potrebe za 30 '/•, Šele tekom druge netletko bomo lahko ustvarili število fizkulturnega kadra, ki bo odgovarjalo potrebam v vseh šolah. Nadaljnji fizkul-turnl kader pa sebo Izpopolnjeval v krajših tečajih. S planskim razvojem prostovoljne fizkulturne delavnosti se smatra za fizkul-turnika onega, ki se bavl s fizkulturo redno In sistematično. V to številko pa ne sinemo vračunati JA In učence po šolah. NAŠI ŠPORTNIKI MORAJO POSTATI VSESTRANI Planski razvoj športa Ima v vidiku tudi pomoč pri vsestranskem udejstvovanju v fizkulturi. Oe je v letn 153» na poedi-negn fizkulturnlka prišla povprečno ena do dve športni disciplini, bo treba na koncu neUetnPKa plana to Številko prekoračiti najmanj dvakrat, to je, razviti vseatra-noat naših fizkulturiiikov. To 1)1 v praksi pomenilo, da bi se športnik poleic osnovno fizične vzgoje bavil tudi še z mno-H-inii drugimi panogami. V planiranju Športnega razvoja je dana tudi posebna prednost razvoja onih metod flzkultur-nega dela in onim športnim disciplinam, ki po svoji praktični In fiziološki vrednostih prihajajo prve v poštev. To je Hplosna fizična vzgoja, ki mora obseči najmanj 56% skupnega števila flzkultur-nlkov. Posebno mora skrbeti plan za razvoj plavanja, smučanja, lahke atletike. streljanja, planinstva in športnih iger, ki morajo biti zares osnova našega športnega delovanja. Število flzkulturnlkov mora biti trikrat večje v primeru z letom 1939. To pomeni da se bo 4.30 •/• skepnega števila prebivalcev Jugoslavije v okviru FISAJ-a organizirano bavllo s fizkulturo. Po nalogah plana bo treba fizkulturo prenest! predvsem v vasi. Vsaka tovarna in podjetje bo moralo imeti leta 1951 svoj flz-kuiturnl aktiv ali društvo. Zato jo treba pri gradnji novih tovarn predvidevati tudi gradnjo fizkulturnih objektov. NEZADOSTEN STROKOVNI KADER Nezadostno je število strokovnega fizkulturnega kadra. Potrebno nam je okoli 10 000 inštruktorjev za fizkulturno delo. Za poedine športe nam je potrebnih okoli 590 trenerjev z visokim strokovnim nivojem, prav tako pa je treba dosedanji trenerski kader dopolnilno izobraziti. Daljo moramo dobiti za pravilno vodstvo fizkulturnega pokreta in za fizkulturno izobrazbo po šolah 3850 strokovno izvežbanih fizkulturiiikov in to 2870 s srednješolsko in 580 z visokošolsko izobrazbo. „ To število strokovnega fizkulturnega kadra pa se ne more izšolati v tej petletki. Že v prihodnji petletki pa bomo lahko zadovoljivo krili naše potrebe. Leta 1551 bodo v naši flakulturnl organizaciji krite potrebe 20%, prt fukul-turni vzgoji po šolah pa 30%. V petlet-nem planu je predvideno, da sc poleg že obstoječega Državnega Instituta v v Beogradu formira po republikah se pet srednjih fizkulturnih šol. Vprašanje fizkulturnega kadra se po stavlja kot zelo važno in od njega zarisi izvedba našega plana. Propaganda za šolanje v naših. IUk«lturniu organi-zacijah pa je na žalost zelo slaba. ZGRAJENI B(MK>i(NOVI VELIKI V Investicijskem planu je predvidena tudi gradnja 13 velikih lu moderno urejenih stadionov za nogomet in »»"ko atletiko s skupno kapaciteto 30 000 fiz-kulturnikov in 350.C00 gledalcev. Kot največji objekt to vrste bo veliki stadion v Beogradu, ki bo lahko sprejel na sedišča »0 000 gledalcev. , To število pa ne zadovoljuje potreb, ki Izhajajo iz tega plana, ampak bo potrebno zgraditi še najmanj 2000 igrlse za nogomet in lahko atletiko In to v največji meri s pomočjo prostovoljnega dela. Frcvldena je gradnja 4 manjših stadionov za tenis, košarko, odbojko in podobno. , , . Kot največji objekt te vrste je stadion za tenis v Beogradu s kapaciteto 12 000 gledalcev. Poleg tega bo zelo potrebno zgraditi še okoli 3000 igrišč za odbojko, 1000 za košarko iu okoli 500 za tenis. Da bi bili pozimi naši gozdni tereni kot so Planica. Platak. Jahorina, Kopa-onik Šara In ostali dostopni smučarjem, poleti pa planincem, se predvideva Izgradnja 11 večjih smučarskih In planinskih domov s skupno 500 ležišči. Poleg tega bo zgrajenih okoli 100 manjših smučarskih postaj. Poleg predvidenih 1000 plavalnih bazenov, zgrajenih na podlagi masovne gradnje, bo zgrajenih devet odprtih In štirje zaprti plavalni bazeni s popolnoma moderno urejenimi tribunami, ki bodo prvenstveno služili dvigu kvalitete našega plavalnega športa, tako da bo leta 1951 moglo 80.000 gledalcev prisostvovati raznim plavalnim tekmovanjem In tekmam v vaterpolu. Dosedaj ni v naši državi, niti na celem Balkanu, enega samega pravilnega drsališča, čeprav jo za ta šport veliko zanimanje pri vseh fizkulturnikih. Poleg tega je drsanje kot ena osnovnih disciplin dopolnilnih športov poletne sezone — na primer nogometa, lahke atletike in drugih. S predvideno gradnjo treh drsališč bo dana možnost velikemu številu flzkulturnlkov. da se bodo bavlli z drsanjem neodvisno od vremenskih prilik. Na ta način se bo podaljšala drsalna sezona od dva na tri mesece. Predvideno je, da bodo morale vse sol-sko zgradbe, zgrajene \ teku petletnega plana imeti obvezno tudi telovadnice in poleg njih tudi vežballšča. Po možnosti je poleg navedenih fizkulturnih objektov, ki so predvideni v petletnem planu, predvidena tudi gradnja drugih objektov za odgovarjajočo športe. Investicijski plan se že izvaja In je bilo do 31. julija Izpolnjenih že*/« predvidenega piana. Razlog, da ni Izpolnjenih še več je ta, da večji objekti, ki bodo imeli večje odgovornosti, veliki in mali stadion v Beogradu še niso v gradnji. PROIZVODNJA REKVIZITOV Industrija, ki je predvidena za izgradnjo fizkulturnih rekvizitov, bo Izdelovala vse rekvizite, tudi one, ki smo jih do-sedaj uvažali iz inozemstva. Imamo že dve centralni podjetji, tretje pa se formira v Ljubljani. Produkcija industrije bo na koncu petletke sedemkrat večja v primeri s stanjem leta 1946. Osnovane bodo povsod tudi delavnice za popravo fizkulturnih rekvizitov. DOSEDANJE DELO JE BILO NENAČRTNO Naše fizkulturne organizacijo delajo so vedno preveč nenačrtno. Naši odbori sestavljajo propozicije za tekmovanja, ne zanimajo se pa za problem razvoja športa Itd. Naši odbori delajo, ne da bi poznali občedržavnl petletni plan, ne jemljejo v pretres raznih možnosti terena na katerem operirajo, ne predvidevajo gotovosti vseh nalog za razvoj športov, kakor tudi kadrov, izgradnje objektov, rekvizitov in zbiranja fizkulturnih sredstev. Treba je zagotoviti in mobilizirati moči za Izvajanje planov, pravilno statistiko in stalno evidenco o izvedenih nalogah. Treba je odrediti realne roke za izvedbo plana in vpel jati odpadejo pa v dobi vojne. Prve olim- disciplino In odgovornost v delo ter učvrstiti fizkulturno organizacijo, da hi mogla izvesti naloge, napraviti plane In program fizkulturnega dela In dela po-edinih sekcij, iz teh planov pa izdelati športni koledar, še vedno nimamo nikakršnega pregleda naših organizacij. Ne ve se za točno število fizkulturiiikov in nedisciplina je skoraj reden pojav. Ta nedisciplina se kaže v fizkulturnem delu pri tekmah, kakor tudi pri občevanju med višjimi in nižjimi forumi. Materialne in finančne obveze se ne izpolnjujejo dosledno. Izpolnjevanje našega plana zahteva visoko in zavestno disciplino vsakega našega fizkulturnlka. aktiva In društva. Če se bodo dogajalo proti postavljenim nalogam nediscipliniranosti, pa čeprav samo od enega člana naše organizacije, ho trpel plan, še huje pa bo, če se bo to dogajalo redno v delu društev iu ustanov. IZPOLNJEVANJE KOLEDARJA Nedosledno se izpolnjuje zvezni kole-ledar, a še več napak je v koledarjih tekmovanj organizacij na terenu. Vse to je dokaz, da ne obstoji plansko delo. S planskim delom se odpravlja kampanjsko delo, ki ima zelo slabe posledice v pogledu fizičnega razvoja fizkulturnega kadra. Take fizkulturne prireditve se ne smejo planirati samo v tem, kdaj bodo prirejene ampak tudi, kdaj je treba začeti s pripravami, koliko časa bodo trajale, kakšne koristi bodo za ostale fizkulturne panoge, da ne bodo prišle navzkriž z ostalimi društvenimi prireditvami itd-Vse to pa se moro doseči samo s planskim delom. Delo naših fizkulturnih organizacij je na amaterski osnovi. To je pravilno, toda to delo ni vedno tako kot bi moralo biti. V naši organizaciji so ljudje, ki z veliko ljubeznijo amatersko delajo za dvig in razvoj fizkulture. Ti ljudje so zmožni storiti vse. Nasprotno njim pa obstoji še druga vrsta ljudi, ki samo formalno, na papirju pripadajo raznim odborom in upravam društev, sprejemajo funkcije In z njimi tudi naloge In — nič drugega. Proti ljudem, ki no izpolnjujejo svojih nalog v fizkulturnl organizaciji ne bomo ostali mirni. NAŠE BODOČE NALOGE Da bi izpolnili plan, se bomo povezali najožje z Ljudsko mladino, Enotnimi sindikati In JA. Plan predvideva predvsem tekmovanje za fizkulturnl znak. Vsi sl moramo biti na jasnem glede tega. da je plan eno, njegovo izpolnjevanje pa drugo. V cilju uspešne Izvedbe plana se nam postavljajo sledeče naloge: 1. Vsak naš aktiv, društvo in vsa organizacija mora preiti k planskemu In sistematičnemu delu In določiti v kakšnem cilju bodo sestavili svoje petletne plane in prevzeli odrejeno obveze, ki izhajajo Iz petletnega plana. Do konca leta 1951 bo fizkulturna organizacija obsegala 4,3% skupnega števila prebivalcev, Iz-vzemši šolsko mladino, ki se Itak obvezno bavl s fizkulturo in mladino JA, do konca 1948 pa 2,3'/* skupnega števila prebivalcev: 2. delati neutrudljivo v utrjevanju naše fizkulturne organizacijo v idejnem, političnem !n organizacijskem smislu. Predvsem posvetiti veliko pažnjo delavski in kmetski mladini; 3. organizirati evidenco In statistiko v vseh naših organizacijah, organizirati v okviru organizacijskih oddelkov odsek za planiranje z evidenco in statistiko; 4. posvetiti veliko pažnjo dvigu fizkul* turnega kadra; 5. podvzeti plansko In pravilno Izgradnjo fizkiilturnib objektov, predvsem onih. za katero je predvideno, da se zgradijo na osnovi masovne gradnje; 6. z vsemi silami stopiti na delo, da se petletni plan kadrov, investicij in fiz-kulturnih rekvizitov popolnoma Izvede; 7. v vse delo vpeljati strogo disciplino In štednjo; 8. vzpostaviti na terenu tesno sodelovanje z Ljudsko mladino. Enotnimi sindikati, Ljudsko fronto in JA. Osnovna naloga je, da naša fizkultura pomaga delovnemu ljudstvu pri izvrševanju državnega petletnega plana. Zato moramo našo fizkulturno delavnost v največji meri usmeriti v sledečo sme* našega dela: vzgojiti dobre fizkulturni-ke, dobre delavce, udarnike in novatorje v naših podjetjih, delavnicah, v prometu In ustanovah.« Zaključne besede Rate Dugonjšča Po referatu Mila čubriča sc je razvila diskusija, v kateri so delegati fiz-k ul turnih organizacij posameznih republik podali svoja mnenja in predloge. Diskusijo je zaključil Rato Dugonjlč, ki je med ostalim rekel: Fizkultura je postala sestavni del našega občega plana. Če s tega vidika gledamo nalogo, ki so postavljeno pred iiz-k ul turno gibanje, vidimo, da moramo v sami fizkulturi pristopiti k planskemu delu In z novimi možnostmi, ki jih dajo petletni plan, realno izvesti razvoj fizkulturnega gibanja.« Za tem jo prešel na opis težkega položaja, ki smo ga podedovali od bivše Jugoslavije, kjer se je delalo brez plana in je režim pomagal društvom in organizacijam samo, če je bil na tem direktno zainteresiran, da je potoni njih lahko Izvajal svojo politiko. Od tega neplanskega dela je ostalo nekaj tudi na sedanjih fizkulturnih vodstvih, kar p» se bo v najkrajšem času odpravilo. Govoreč o planu jo rekel: »Realna osnova za planiranje v fizkul-turi so fizkulturnl objekti, fizkulturnl rekviziti in kadri, In to ona osnova, na kateri edino moremo nadalje razvijati fizkulturo In planski razvoj poedinih športov na posameznih sektorjih iizkul-ture. . _ , , . Osnovno nalogo pri planiranju ima Komite za fizkulturo, komisije in referenti po okrožjih in po mestih. Ta linija nam mora biti vedno jasna in jo moramo jačati. Na tem plenumu je treba dati nasvete Komiteju za fizkulturo in komisijam po republikah, da bodo vodili organizacijo v tem smislu.« Za tem je govornik prešel na živo aktivnost pri gradnji fizkiilturnib objektov, ki so vrši po vsej naši državi. Toda tudi tukaj morajo naša fizkulturna vodstva poglobiti dobroveljsko iniciativo, ki lahko ustvarja čudeže. Planiranje mora izvrševati Komitet in Komisije, toda to no pomeni, da ostali fizkulturni odbori ne sinejo biti dovzetni za ta vprašanja. Prav oni morajo biti največja pomoč tako Komisijam kot Komiteju in najmočnejši steber v vprašanju planskega dela In pri iskanju novih načinov, kako bi se mogle Izpolniti s tor vilko v pogledu potreb, ki nastajajo ▼ poedinih krajih. Med Komitejem. Komisijami in našimi fizkultiirniinl odbori mora obstojati tesna koordinacija. Govoreč o normalnem planu je ff/VVOjTl nik dejal, da se plan ne more postavi« na osnovo števila fizkulturiiikov, ker jC treba spoštovati princip, da je treba v prvi vrsti pomagati zaostalim repubii-kam. ^ „ . Na koncu svojih Izvajanj jo tov. Kato Dugonjlč še pokazal, kako velika je pi** treba evidence in statistiko v borbi za plansko delo. OB USTANOVITVI OLIMPIJSKEGA ODBORA FLRJ Na iborovanjn v Beogradu so v avg. predstavniki naših iizkuUurnih organizacij in ustanovili Olimpijski odbor FLRJ, ki ima nalogo, skrbeti za udeležbo naših tekmovalcev na olimpijskih igrali. Sklenili so, da se udeležimo že olimpijskih iger leta 1948, da se za nje primerno pripravimo in da naj bodo tudi te igre prilika, da dostojno in častno zastopamo našo domovino v veliki mednarodni areni, kjer bo tekmovalo 63 narodov sveta. Ko je pred 53 leti Francoz Coubertin prišel na srečno misel, obnoviti antične olimpijske igre in jih prilagoditi sodobnemu življenju, je bilo pojmovanie m poznavanje športa še zelo primitivno. Nenavadno hitro se ie šport razvil po prvi svetovni vojni in olimpijske igre so zavzemale vedno večii obseg pa tudi pomen, kot velika mednarodna manifestacija mladine vsega sveta, ki se je na teh tekmovanjih spoznavala »n se učila medsebojno spoštovali. Olimpijske igre so vsaka štiri leta, pijske igre novega časa so bile 1. 1898, za temi se jih ie razvrstilo še devet in prihodnje leto bodo štirinajste olimpijske igre, ker so 3-krat zaradi vojne (1. 1916. 1940 in 1944) odpadle. V čem je tako ogromen pomen teh iger, tako silna privlačnost in želja po udeležbi? Olimpijske igre so prireditev mladine vsega sveta, ki se na medsebojnih tekmah bori za najboljši uspeh. Vsem so dostopne, če se le lahko uvrstijo v amaterska olimpijska določila. Za uspeh je merodajen samo postavljeni rezultat in nič drugega. Zmagovalec prejme za svoj uspeh preprosto lovorjevo vejico in olimpijsko kolajno, ki se sicer označuje kot zlata, srebrna in bronasta, ne sme po. imeti nikakršne materialne vrednosti. Mladina tekmuje za sčojo državo, da ji pribori čim boljši uspeh. Tako kakor v vseh tekmovanjih, je na olimpijskih tekmah še posebno težko zmagati. ker nastopijo le najboljši izbrani predstavniki vsakega naroda in ker sc za te tekme zlasti skrbno priprav-Nadaljevanje na 10. strani! Napake v L kola nogoaietoep prvenstva Slovenile Pričelo so je noeumotno tekmova ni« v I. in II. skupini slovenskega nogometnega prvenstva za leto 1947/48. Letošnje tekmovanje bo mnogo bolj zanimivo, ker so nasprotniki v skupi n&h boli izenačeni, tako, da se na nobeni tekmi ne mere predvideti trna govalea. Razdelitev na I. in II. skupin« bo dvignila kvaliteto, ker tekmo jejo močnejša moštva v I. skupiui in bodo v medsebojni borbi dosegli na ta način boljšo kvaliteto igre. V II. skupini sodeluje prav tako osem moš ter. ki so po svoji igri slabša dd onih v I. skupini, so pa med seboj približno enako močna, tako da lahko tudi pričakujemo dvig kvalitete. S tem siste mo m razdelitve pa je tekmovanje tudi razširjeno, ker je omogočeno sedelo vanje 16 društvom. Oe bi vsa društva igrala samo v eni skupini, bi to pred etavijalo težkočo pri izvedbi tekmovanja že v samih terminih, prav tako pa se ne bi aa ta način mogla dvigati kvaliteta in ne bi mogli priti do tiste višine, ki se jo v nogometni igri dosegle druge republike. Nogometna moštvu poedinih dru-«ev oo všla v tekmovanje premalo pripravljena, kar je imelo za posledico niz porazov. Glavna napaka vseh teh drualev je, da igralci niso v igrani in nimajo potrebne kondicije. Med drugimi vzemimo za primer moštvo Krima, ki ima na razpolago odličnega trenerja. K .ljub temu pa je Krim v pričetku tekmovanj« izgubil tekmo in to samo zaradi tega, ker ni dovolj tre-iBŠral, kajti igralci ne obvladajo zadovoljivo tehnike obvladanj« žoge, igrajo brez vsake taktike, izvzemši nekaj potez, ki pa so jih takoj opustili, ker niso dovoli uvežbauti. Na koncu tekme so se nekateri igralci od truda komaj še gibali in streljali z močjo dvanajstletnega dečka. Ko sem se pri trenerju zanimal glede treningov sem zvedel, da so nekateri igralci pri zadnjem treningu vadili šele prvič ali iirugič p* končani pomladanski sezoni! Jasno je, d« se na ta način ne more govoriti o doaezanju uspehov, ©e bi trenirali redno vsaj za tizkul-turni znak, bi bili vsekakor boljši in bi imeti potrebno kondicijo. Tega bi se morali zavedati ne samo igralci, ampak tudi vodstvo in trener, ker predstavlja tekmovanje za fiakultum! znak osnovo tizkultumega udejstvovanja. V srečanjih I. kola smo videli slabo Organizirane tekme, pomanjkanje re- Nadaljevanje s 9. strani Ijajo. Coubertin pa je postavil načelo: »Smisel olimpijskih iger ni gamo zmagati, temveč predvsem: boriti se viteško.« Pred drugo svetovno vojno so nastopili Jugoslovani na štirih olimpijskih Igrah, in sicer: l. 1920 v Aatverp-mt, 1924 v Parizu, 1928 v Amsterdamu in 1986 v Berlinu. Na vseh igrah je nastopilo 198 tekmovalcev, od teh 74 Slovencev. Tri zlate, dve srebrni in deset bronastih kolajn so priborili Slovenci na olimpijskih igrah in to v telovadbi. V ostalih panogah, lahka atletiki, plavanju, kolesarjeniju, sabljanju, kajaku. jezdenju, smučanju in drsanju so slovenski tekmovalci postavili najboljše rezultate v naši vrsti. Odločitev, da se udeležimo že prvih olimpijskih iger po drugi svetovni vojni, ki je poklicala naše narode na bojišče in je naložila naši mladini namesto športne borbe boj za svobodo, nam n a! :v'a težko dolžnost, poglobiti in pospešiti priprave vsakega posameznika. prežeti vse fizkulfumike z nalogo, da se intenzivno posvete dvigu svoiih sposobnosti in približaj« rezultatom, id so določeni za olimpijska tekmovanja. Fizkultumiki morajo bili prežeti z zavestjo, da je na teh tekmah med 63 narodi vsega sveta izredna prililca služiti domovini, priboriti ji čast in ugled. Zato naj velja za vse delo olimpij-načelo: »Vedno hitreje, višje in uspešneje!« Jose Goreč. dirteljske službe, nediscipliniranost igralcev in njihovo nešportno obnašanje, neupravičene pritožbe glede razveljavljenja tekme, videli smo, da se bivši kaznovani funkcionarji pojavljajo na igrišču in imajo glavno besedo pri vodstvu prireditve, da službujoči delegati ne pošiljajo poročil p tekmah, prav tako sodniki itd. Vse to so slabe strani in grdi primeri. ki so se dogodili v samem začet- ku tekmovanja m ne smemo dopustiti, da bi se to dogajalo še nadalje. Boriti se moramo proti vsakim izpadom in kršitvi nogometnih pravil, pa čeprav za ceno najtežjih kaaii. Evo nekoliko primerov, kjer so se dogodile nerodnosti. FD Krim je imel na svojem igrišču dve predtekmi. 0 tem pa ni obvestil nadrejenega sodniškega foruma, da bi za tekmi določil sodnike in so morali kljub prepovedi soditi obe tekmi ljudje, ki ne poznajo nogometnih pravil ki s tem škodujejo nogometu, ker se igralci kot gledalci nepravilno vojgajajo pid. Prav tako je treba določiti za stranskega sodnika že starejšega človeka in ne dečka, da ne bi prišlo med tekmo do nepotrebnih nesporazumov. V Celju je bilo ob začetku igre na igrišču nekaj rediteljev, ki pa so se že pred koncem porazgubili in ni bilo nikogar, da bi posredoval v slučaju nereda med gledalci. Prav tako ni bito videti na nobeni tekmi dežurnega miličnika. za katere morajo dri^tva obvezno poskrbeti. FD Triglav ije kl.jtžb temu, da se ni pravilno prepričal, če je v moštvu Nafte igral igralec, ki nima pravice nastopa, vložil protest za razveljavljenje tekme. Na ta način je izgubil denar in čas, ker je bila pritožba brezpredmetna in je bil isti igralec pravilno verificiran. Nedisciplinirana in kiubaško neto-variško nastrojena igralca Hočevar od Krima in Košek od Elama sta zagrešila prve disciplinske prestopke. Hočevar je namerno udaril svojega nasprotnika že potem, ko je sodnik dosodit faul, torej samo iz maščevanja, se na opomin sodnika pritoževal in sodnika žalil. Košek se je prav tako maščeval nad svojim nasprotni kom in nato zmerjal sodnika, ki ga je končno izključil. Reibenschuh in Jošl, službujoča delegata, Se do danes nista poslala poročila o tekmi, enako pa tudi sodnik Doberlet še ni podal poročila, čeprav bi morata biti vsa poročila oddana v 48 urah. To so samo kratka opažanja nerodnosti in nepravilnosti, ki pa se morajo brezpogojno odstraniti in popraviti, ker bo ed-mo na ta način mogoče pravilno razvijati tekmovanje. ž. a Etofeer uspeh nsgcfs&etnega trenerskega tečaja Upoštevajoč važnost trenerja kot vzgojitelja^ mladine so nogometni trenerski tečajniki po prihodu v Ljubljano zavzeli stališče, da se čim več naučijo in tako koristijo svojim društvom in skupnosti. Njiltov trud in napor ata bila kremama z uspehom. Enomesečni tečaj so skoraj vsi končali z prav dobrim uspebom. dva od njih p« sta bila odlična. Na igrišču so bili od ranega jutra. Začeli so s splošno vadbo, nato so do poznega večera trenirali z žogo in pokazali veliko veselje in voljo do dela. Veselilo jih je. ker so se vsak dan naučili nekaj novega. Predvsem pa jih je veselilo, da bodo svoje izkušnje prenesli oa svoje tovariše v domačem fiakultumem kolektivu, jih obogatili z znanjem im tehniko, s taktiko modernega nogometa in poizkušali dvigniti svoje društvo na zavidljivo višino. Vsak tak uspeli njihovega društva bo obenem tudi njihov osebni uspeh. — Teoretične izpite so polagali v učilnicah. praktične pa na igrišču. Današnji nogomet ni več tako enostaven kot je bil nekoč, kar je imelo slabe posledice za fizični razvoj. Prvi korak k uspehom je danes odpravlje-nje enostranosti v nogometu in uvedba tekmovanja za flv.kuUurni mak. Tečajniki so izpolnili po osem do devet norm, nekateri celo dvanajst. Položili so Izpit za člane tekmovalne komisije za fiakulturni znak, se seznanili z ustrojem fizkulturne organizacije. potožili izpite iz nogometnih pravil in postali pripravniki za nogometne sodnike. Vsi so dosegli zelo dobre uspehe in vsako društvo bi moralo stremeti za tem, da bi iz svojih vrst dalo vsaj po enega predstavnika za tečaj. Na ta način bi toliko sigurno računalo z boljšimi uspehi v tekmovanju. To pa zlasti sedaj, ko je vsakomur omogočeno z uvedbo pionirskega in mladinskega Državno prvenstvo v streljanja Velika in pomembna zmaga moštva LR Slovenije V dneh od 24. do 31. avgusta bila za srbsko reprezentanco je bilo v Kragujevcu drugo po- najmočnejša, po svoji sestavi vojno državno prvenstvo v stre- najpopolnejša, je bila že takoj Ijanju. Poleg naših najboljših po svojem prihodu deležna strelcev, ki so letos z velikim splošne pozornosti, kajti s seboj uspehom sodelovali na svetov- je privedla 4 odlično izvežbane nem prvenstvu v Stockholmu ter pionirje, ki so se odločno in z mladincev, ki so na mednarod- Veliko gotovostjo borili za vsa-nem mladinskem festivalu v Pra- ko točko in končno osvojili prva gi častno zastopali Jugoslavijo, tri mesta v streljanje z zračno so prvikrat v zgodovini našega puško. strelskega športa sodelovali na Največje presenečenje prven-državnem prvenstvu tudi pionirji, stva pa predstavlja visoka in Rezultati letošnjih tekem za prepričevalna zmaga naše peto-državno prvenstvo so znatno rice v tekmi za prehodni srebrni prekosili lanske rezultate. Posa- pokal FISAJ-a, za katerega tek-mezni tekmovalci so dosegli re- muje po pet najboljših strelcev zultate mednarodne vrednosti, iz vsake republike. Naša ekipa Reprezentanca LR Slovenije, v začetku ni imela skoraj nobe-ki je štela 15 tekmovalcev in je nih izgledov za zmago, saj se je tekmovanja tor teku nov a/n j a za kup Jugoslavije 1947 T>oka7.ati kaj zna. Dne 15. septembra prične nov tečaj za nogometne trenerje Videč va&io»t trenerjev, k skrbi za društva in dvig kvaliteto nogometa je FZS raapisala II. enomesečni tečaj za nogometne trenerje, ki bo od 15. se*)-temfora do 15. oktobra. Vsem društvom je omogočeno, da pošljejo na tečaj svojega zastopnika, ki se bo na točaju vzgojil v dobrega trenerja in s tem v naj večji meri pomagal pri dvigu kvalitete in dosezanju uspehov. S. 5t. Priprave za prvenstvo JA v odbojki in košarki Zadnji teden je telovadišče na Tar boru zelo oživelo. Na njem vidiš zdrave. krepke, mišičasto to zagorele fante, ki igrajo med seboj igre v košarki in odbojki. Ako samo z« trenutek po-stojiš. lahko slišiš govoriti poleg slovenskega jezika tudi makedonski in erbohrvatoki jezik v raznih narečjih. Po kratko ostriženih laseh in oblekah njihovih igralcev spoznaš v njih borce Jugoslovanske aninade. Marsikomu se čudno zdi, zakaj so kar naenkrat ravno oni napolnili telo* vadidče. Le vprašaj jih — vsak od njih ti bo rad pojasnil, da se pripravljajo na tekme za naslov najboljšega moštva Jugoslovanske armade v odbojki in košarki. Na tein tekimovanru, ki bo od torka 9. do 14. septembra na letnem telovadišču v Tivoliju tor v večernih urah na Taboru, boš videl poleg reprezentance ODJA Partizana, ki je že pred kratkim igral v Ljubljani in doma IV. armije iz Ljobljane tudi čuvarje našega morja Vojno mornarico ter naše junake sinjih višav. Poleg teh pa tudi na/boljše vrste borcev iz Beograda in Niša, ter Skopi, j a in Sarajeva. Novega Sada Zagreba ter KNOJ-a borila proti kompletni državni reprezentanci. Imena kot Nemanja, Momir in Bora Markovič, letošnji drž. prvak Milan Čukič in Dragan Tošnie so jamčila za prvo mesto ekipi LR Srbije. Naši tekmovalci Kajzer Rado, Musič Ljuban, Planinc Franc, Mihorko Milovan in Cestnik Pero so prekosili same sebe. Borili so se vztrajno in požrtvovalno za vsako poedino točko od prvega do zadnjega strela. Končni uspeh: ekipa LR Slovenije je osvojila prvo mesto s 1.928 točkami pred ekipo LR Srbije s 1.845 točkami in LR Hrvatske s 1.676 točkami. Prvikrat v zgodovini našega strelskega športa je morala srbska ekipa kloniti pred pomlajeno, mnogo obetajočo ekipo Slovenije. (Nadaljevanje sledi) Mmtvem prvenstvo Jugoslavije V sestavi udeležencev finalnega Partizanom. Crvena zvezda si je z turnirja za državno moštveno prven- zmago nad Partizanom v prvem kolu etvo v Zagrebu je še v zadnjem tre- zagotovila tesen naskok, nutku nastalo nekaj sprememb. Da Zagreb, 7. septembra. V šestem kopo izostanku Črnogorskega moštva In tekmovanja za moštveno državno število udeležencev ne bi bilo nepo- prvenstvo so bili doseženi naslednji polno, je šahovski odbor pri FIS A Ju rezultati: odredil kvalifikacijsko tekmo za Krim je premagal državnega prva-osmega finalista med prvakom Lit ka Crveno zvezdo 5:3, Partizan-Var-Srbije »Borcem« iz čaCka in drugim dar 7:1, Sloga-Dinamo 5 in pol : 2 in zagrebškim moštvom, »Dinamom«, pol, Mladost pa Torpedo 5 in pol : 2 Zmagal je Dinamo 5 'A : 2t/> in se in pol. tako kvalificiral za finale. lit Make- Posamezni rezultati Krim : Crvena domja in Vojvodina sta poslali moštvi Zvezda: Vidmai^TomoviC 1:0, Puc-Si-hot sta bili prvotno javljeni, za prvo j^onov-,; p0ij giška-Andrič pol, Ga-Igro »Vardar« (Skoplje), za drugo brovšek-JanoševiC 1:0, Slokan-Nedelj-pa namesto PanCeva »Slogo« (Novi hovič 0:lj Mlinar-MatanoviC 1:0, Suš- , nik-Trajkovij 1:0, LevaCiC-Muždeka Slovenski predstavnik FD Krim, q j Cigar aktiv Poštar je osvojil moštve- . . . , , . , . no prvenstvo Slovenije, je oiaCil sv<^ v današnjem zadnjem ko u so blh je moštvo z igralci iz vseh'aktivov. m ‘^,^9 n +olr 111 pol, Mladost-Vardar 5 in pol : 2 in priC^tkuj smartraM ^ enegr mjr^ po1- Dinamo-Torpedo 6 in pol ; 1 in nS^vTritv^lielzo^arm^ Pol Crvena zvezda-Sloga 5:2. Ena ster Pretnfalk ki je bil nujno zadr- Petlja je še prekinjena v remis-pozi-žan. Krim pa je imel zelo nesreCen C,J!; ''eDA 29 VI. Sloga 3H 3 ★ 7*4 5M. 4 2(1) 31(1) III. Torpedo 1 2*4 1*4 *4 ★ 5*4 2*4 0 13>/> VII. Vardar 1 2*4 1% 2*4 2*4 + 2 *h 12*4 V HI. Krim 2*4 2*4 5 4 5% 6 * 5 30% IV. Crve&a zvezda 4% 5% 4% 5(1) 8 7% 3 + 38(1) H. FD KRIM P M D S TVKCZ Točke Inž. Vidmar %%0%0— Puc % 0 1 % 1 0 * % 3% šiška % 0 1 1 Mi 1 ★ % 4Mi Prof. Gabrovšek % — 1 1 11 + 0 3 V. Slokan 0%0%1 1*° 3 Mlinar *4 0 — *4 *4 *4 + 1 3 Sušnik 0%1 4 Levačič 0 0 1 0 1 % 0 2% Erker — 1 0— — 1-*— 2 Črtice v tabeli posameznikov pomenijo, da je bil igralec v tekmi prost. Zaradi boljšega rezultata proti zmagovalcu je v vsakem primeru prvak Partizan (CDJA), ne glede na izid zadnje prekinjene partije. PARTIJE Kraljevo-indijska obramba 12. ...Sh5—f6, 13. h2—h4? Beli: Kulžinski Črni: Milič Beli stoji ie slabše in poskusi srečo “o-ss?.? . nega lovca e3 za skakala, nakar je gb, 3. Sbl—-e3, Lf8 g?, 4. e2—e4, j,e]j p,)Z;cjjsl5! Z zamenjavo v središču doseže beli Črni napad se pričenja. Kmeta ni samo enako pozicijo. Bolje je 9. Dd2 mogoče vzeti ker potom obvisi vazali 0—0. rvj, _ nejši kmet e4. »fc9Yi" 'C5’ 10 Dd!—d2, c?— 19 Dd2-c2, a7-»6. 20. SI3—d2, \akor pokaže nadaljnji potek, prt- {£*“**’ 21- Sc3-*11. Sf6-g4, 22. c4 : 'de črni sedaj hitreje do rokadnega ’ . ,. ,n napada. Bolje bi bilo zato 11. 0—0. c^ni bi z napadom na toeko d2 v Ni šlo 11. Tito, Lh6 :, 12. Dh6 :, 16 in vsakem primeru izsilil to zamenjavo, beli ima na f4 nepopravljivo slabo k! pomeni prehod v dobljeno konč-točko. nico- 11....Dd8—«5, 12. g2—g3, 22.....Df5 : e2+, 23. Kcl : o2. Grozilo je že SF4 in po zamenjavi a6 : M,* 24. a2—a3, Ta8—«18, 25. f2— udar na c3. 13, Lg7—h6l, 26. Sd2—b3, Sg4—ei>-f-, 27. Stil : c3, Lh6 : c3, 28. Tfl—dl, Lc3—b6, 29. g3—g4, Sicer bi črni o priliki igral h5 in potem napadel kmeta g3. Sedaj pa so vsa črna polja v belem taboru oslabljena. kar črni sijajno izkoristi. 29....... KgS—c7, 50. Sb3—cl, Lb6—d4, 31. Thl—h2, Td8-d7, 32. Tdl—hi. Le6—g8, 33. Sel—b3, Ld4— Ii6, 34. Sbl—cl, Tf8—«18, 35. Sel— b3. Kg7—f6l. Tako rekoč na polni deski pričenja prodirati črni kralj. Pot ga pelje preko g5 in f4 na e3 ali g3. 36....... Ke2—c3. Lb6—c3, 37. Sb3—cl, Le3—«12+, 38. Kc3—c2, L«12 : el, 39. Kc2 : cl. Skakač bi bil lahko črnega kralja oviral pri napredovanju, zato ga je črni odstranil. 39......Kf6—c5, 40. Thl—dl, Kg5 —14. 41. Tdl : d7, Td8 : «17, 42. Le2 —Tl, Kf4—g3, Trtlnjava ne sme zapustiti h-linije, ker bi sicer h-kmef šel kar po damo. Tako prežene kralj trdnjavo najprej na čim slabša pol in. 43. Th2—hi. Kc3—g2, 44. Thl— h4. Lg8—c4, 45. g4—g5. Grozilo je Lfl, nato Kg3, Lh3 in jiotem h5. 45......Le4-e6. 46. b2-h3. Le6 —h3. 47. n3—a4. Kg2—g3, 48. Th4— h6. Lh3—p2. Borba je odločena, kmetje f3, e4 in e5 so brez obrambe. 49......Kel—e2. b5 : n4. 50. b3 : a4. Ls2 ? f3, 51. Ldl : f3. Kc3 : 13, 52. Th6—b4, KT3—g3, 53. Tb4—bi, Kg3—f4. 54. Thl—gl, Kf4 : e4, 55. Kc2—e3, Ke4-f4. 56. Tgl-fl+, Sicer tud’ nrodre e-kmet. 56......Kf4 : c5. 57. n4—n5. e5— e4. 58. n5—a6. e4—e3. 59. Kc3—b4, Kg5—g4. 60. Kb4—c5. e3—e2, 61. TU —al. Td7—e?, beli se vda. ♦ V partiji Simagin-Keres na turnirju v Pjaznu je nastala pozicija, ki jo kaže diagram. (Beli: Kb2, Tel, el, Sc4, kmetje a4, b3, e6, 12, g3, h4; črnj: Ke7> Tb8, c8, Ld5, kmetie a5, <14, e6, 15, 16. h7.) Črni na potezi je igral: 30. ..Tc8:e5! 31. Se4—b6, Te5:cl. 32. Sh6:d5+, Ke7—<16, 33. Tel:el, K<16:d5, 34- Tel— «7, K <15—ei!, 35. Te7-e6. Ke4—13, 36. T«-6:[6, 15—14!. 37. g3:14, e5-e4, in beli se je vdal, ker mora dati za e—kmeta trdnjavo. Tudi lu je torej odločili stičen prodor kralja kot v partiji Kulžinski—Milič. , Grozilo je že Se5 11. Se3—h5. Enostavneje j« Tadl. črni itak nima dobrega nadaljevanja. 11. ... Lc7—d8, 12. Tal—dl, a7— a6. 13. Sb5—c3, M8-c7. 14. La3— el, h7—b6, 15. e2—e4, 15:e4, 16. Sc3:e4, (di—e5. Po Se4:, 17. De4:, Sf6, 18. De2 osla ne e— kmet trajno slab. Pa tudi igrano potezo beli takoj ovrže. 17. d4:e5, Sd7:eB. 18. Šf3:e5. d6:e.5, 19. Se4:16+, T17:16, 20. Lel—52, Le8—15, Tudi na druge poteze bi e— kmet prej ali slej padel. 21. Dc2—c3, e5—e4, 22. D<'3-a5! S tem dobi beli kmeta. 22. ... T16—«16. 23 Tdl:«16. Le7: <16. 24 Lg2:e4, Ta8-18, 25. Lc4:l>7, Db5—g6, 26- c4—«'5. L15—d3, 27. Tli —el. Dg<5—16, 28. T)a5-e3. Df5:12-f-, 29. Kgt -hl, Ld3—»4+, 30. Lb7:e4, L<16—e5. 31. Le4—<15+, KgS—h7, 32. Dc3:e5, črni se vda. Iz Sovjetske zveze Matoh med reprezentancama Sovjet-ske zveze in Velike Britanije bo do. končno v Londonu od 20. do 23- septembra. Igralo se bo dvokrožno na 10 deskah. To bo prvi nastop sovjetske šahovske reprezentance v inozemstvu. V okviru proslave 800-letniee Mo. ekve bodo te dni v Moskvi tudi velike šahovske prireditve. Med drugim je na programu tudi moštveno tekmovanje, Pri katerem nastopi vsako moštvo z 200 igralci. Tekmovalo bo 25 moštev. torej skupno 5000 ljudi 1 To bo doslej največja šahovska prireditev na svetu. V teku so priprave za radijska match med Kalintogradom (prejšnjim K'i-nigebergom) in Vladivostokom, torej najzapadnejšim in najvzhodnejšim velemestom v Sovjetski zvezi. Dne 10. t- m. pričneta v Leningradu in KTijbiševu polfinalna turnirja za žensko prvenstvo Sovjetske zveze. Finale bo v oktobru v Moekj. Velemojster Smislov in Kotov sta na povabilo Madžarske šahovske zveze prispela na Madžarsko, kjer bosta igrala simultanke in predavala o sovjetskem šahovskem življenju. V ZDA je izšla knjiga »Runi igrajo šah«, ki prinaša 50 izbranih partij najboljših sovjetskih mojstrov. OOMAOE VESTI HOLANDSKA OBRAMBA Beli: 0’Kc!ly Črni: Galia (II. kolo, 5. julija) 1. d2—d4, 17—15, 2. Sgl—13, SgS-16, 3. g 2—g3, e7—e6, 4. LH—g2, L18—e7, 6. (1-0, 0-0, 6- c2—c4, d7—d6, Ta varianta holandske velja kot sumljiva za črnega. Se najbolje je tu d5. 7. b2—b3, Dd8—c8, a Sbl—1-3, Sb8—d7, Na Sc6 je 9. d5 zelo močno. 9 Ddl—c2, De8—b5, 10. Lel—«3!, TtB—17, «* Sutdikalm» moštvena prvenstvo Marifeova V nedeljo 31. avgusta je bil v Mariboru velik brzoturnir za sindikalno moštveno prvenstvo, ki se ga je udeležilo 9 moštev. Rezultat je bil naslednji: I. Delavnice drž. žel. 47 in pol, H. Tovarna volnenih in vigogne-izdelkov 44 in pol, IH. Pošta 37 in pol, IV. Mariborske tekstilne tvorni-ce 35, V. Tovarna avtomobilov 30, VI. Združene tvornice svile 27, VII. Splošna stavbena družba 24 In pot, VIII. Grafičarji 22 in pol, IX. DES 22 in pol. Simultanki v Murski Soboti Po turnirju v Mariboru je odigral mojster Tot v Murski Soboti «ive simultanki, ki so se jih udeležili tudi šahisti FD Nafte (D. Lendava) in vaških aktivov- Prvi dan je bil rezultat +22, —11, = 7, drugi dan pa +21, —3. = 2. V drugi produkciji je igral Tot eno partijo slepo. — Prekmurski šahisti eo dokazali, da naše šahovsko življenje na deželi tudi po kakovosti močno napreduje. Ali si že poravnal^ naročnino ■ Oto Msim Msg®H!ataa prvenstva evrspskife držav Moskva, 7. sept- Med tednom jo bilo več nogometnih tekem za prvenstvo ZSSR, ki so bile v zname-menju ostrih borb med moštvi s spodnjega dela lestvice in vodilnimi. V sredo jo moskovski Dinamo na domačih tleh komaj premagal Krilja Sovjetov (Kujbišev) z 1:0. tbiliškl Dinamo na je v Minsku ravno tako komaj premagal domačega Dinama z 1:0, In sicer šele pred koncem tekme po zaslužnem športnem mojstru Paičareju. V četrtek so v Moskvi domača Krilja Sovjetov premagala leningrajski Zenit z 2:1» naslednji dan pa se jo srečanje med obema moskovskima društvoma Sparta-kom in VVS končalo neodločeno 1:1. Po današnji proslavi S00 letnice Moskve je bila na stadionu Dinama tekma med obema moskovskima društvoma CDKA in Torpedom, v kateri je po živahni igri zmagal CDKA z minimalnim rezultatom 1:0. Edini gol tekmo je dosegel Nikolajev že v 24. minuti prvega polčasa. Današnje srečanje med domačim in tbili-škim Dinamom v Leningradu se je končalo brez gola. Po teh tekmah je lestvica nogometnega prvenstva ZSSR naslednja: Dinamo (Moskva) 19 15 2 2 44:11 32 CDKA (Moskva) 17 11 5 1 32:13 27 Dinamo (Tbilisi) 19 12 3 4 47:21 27 Traktor (Stalingrad) 17 7 0 4 33:25 20 Dinamo (Kijev) Torpedo (Moskva Spartak (Moskva) Zenit (Leningrad) G 6 5 20:27 18 644 22:12 16 556 26:20 15 719 26:34 15 šil Ulil; VVS (Moskva) 17 3 2 12 17:42 8 Dinamo (Mlask) 17 2 1 14 10:38 5 Praga, ?. sept. 11. ko!o nogometnega prvenstva v CSK je imelo več presenetljivih rezultatov: v Trnavi je Slavia igrala z novim moštvom ligo TŠS Trnava neodločeno 3:3 (2:2), v Bratislavi se je srečanje Bratislava : Jednota Košiče končalo tudi ne-odločeno 1:1 (0:0), Žilina je v Brnu igrala neodločeno 2:2 (0:1) z Boheniiansom, Sle-ska Ostrava je doma premagala Viktomo Plzen z 2:0, Celile Karlin pa je na S«' stovanju premagal Češke Budjejovice 6 3:1. >'a prvenstveni lestvici vodi po II-kolu Ostrava s 4. točkami pred Bratislavo. Trnavo in Bohemiansom, ki imajo po 3 točke. AAsuArZcLKArte o. Budimpešta, 7. sept. V III. kolu nogometnega prvenstva Madžarske je bilo danes samo 7 tekem, ker jo prvak Ujpest v Beograda, kjer bo jutri igral s Crvcno zvezdo. Cse-pel je dosegel svojo tretjo zmago po vrsti. In sicer je premagal DVSC s 6:0. Igrali so še: __ . Kispest : EMTK 3:3, V as as : Mogurt 3:2 Ferencvaros : Sz. AC Bartzag 5:1, Szeged : Eiektromos 2:1, MTK : Szolnok 1:0, Mateosz : Gyory ETO 4:1. Na lestvici vodi Csepcl s 6 točkami pred Kispestom 5, Haladasom, Mateos-zom, in MTK, ki imajo no 4 točke. Pariš, 7. sept. III. kolo nogometnega prvenstva Francije, je dalo naslednje rezultate: Alles 1:0, Lillo : Sochaux 2:1, Star 2:0, Racing : St. Etienne 2:2, Toulouse : Cannes 0:0, Nancy : Montpellier 2:2. Marseille : Stade Francais 5:1, Sette : Rennes 2:0. Na vrba lestvice sta kot edina nepremagana Reims in Lilie s 6 točkami pred Metzom 5, Strasbourgom, Roubaixoin, MarSeilleom in St. Etienneom, ki imajo po 4 točke. Bern, 7. sept. Danes je bilo II. kolo nogometnega prvenstva Švice, v katerem je Grenchen premagal Can-tonal s 5:3. Ostali rezultati so: Biel : Bern 2:0. Belincona : Lau-sanne 5:1, Locarno : Chaux-de-Fonds 4:2, Lugano : Servette 2:9, d očim se je srečanje Basel : Grashopers končalo neodločeno 2:2 Na lestvici vodi Grenchen s 4 točkami pred Grashopersom in Locamom, ki imata no 3 točke Rerms ________________ _________ _ _ ^ Roubaix : Strasbourg 3:2. Metz : Red dom po 7 točk. London, 1. sopi. Včeraj je bilo odigrano že V. kolo nogometnega prvenstva Anglije, ker se tekme igrajo tudi med tednom. Presenečenje letošnjega prvenstva jo moštvo Arsenala, ki je zmagalo v vseb dosedanjih srečanjih. Tako je Arsenal v sredo premagal letošnjega zmagovalca v pokalnem tekmovanju Charlton Athle-tica z nič manj kakor 6:0, včeraj pa je na lastnem igrišču pred rekordnim številom 62.060 gledalcev premagal dotlej še edino nepremagano moštvo prve ligo Manchester United z 2:1. Ostali rezultati V- kola so bili: Blaekburn Rovrers : Aston Vlila 0:0, Blackpool : WoIverhampton Wanderers 2:2, Bolton Wand. : Portsmouth 4:0, Charlton Athl. : Preston Nord End 1:2, Derby County : Everton 1:0. Grimsby Town : Sheffield Un. 0:3, Huddersfield Town : Chelsea 3:1, Liverpool : Barnlcy 1:1. Manchester City : Sunderland 3:0, Middlesbrough : Stocke City 2:1. Stanje na vrhu lestvice je naslednje: Arsenal 5 5 0 0 17:5 10 Wolverhampton 5 3 1 1 22:8 7 Blackpool 5 3 11 11:5 7 Derby County 5 2 2 1 4:2 6 Liverpool 5221 8:6 6 BOLGARIJA Sofija, 7. sept. V nogometnem prvenstvu Bolgarije, ki se igra po enojnem cup sistemu, je bilo danes prvih 8 tekem, ki so se končale z naslednjimi rezultati: Levski (Sofija) : Ilinden (Petrič) 4:0, TVP (Varna) : Angel Koncev (Travna) 1:0 Hadži Slavcev (Pavlikeni) : Slavia (Plovdiv) 3:2, Lokomotiv (Sofija) : Republikanec (Lom) 1:0, Spartak (Varna) : Lubislav (Burgas) 3:2, Benkovski (Vidin) : Lokomotiv (Ruse) 2:1, Spartak (Sofija) : Marek (Sofijska oblast) 2:0 m Levski (Plovdiv) : Lokomotiv (Stara Za-gora) 1:0. ŠVEDSKA Stoekolm, 7. sept. v nogometnem prvenstvu Švedske, je bilo danes že VI. kolo Moštvo MalmdSS, ki ga trenira znani madžarski trener Konrad Kal man, je doseglo svojo šesto zmago zapovrstjo, in sicer je premagalo Halmio z 2:1. Prvak Norrkbping še ne more nikakor urediti svojo vrste in je že izgubil drugo srečanje zapovrstjo, tokrat proti Degerfor-su z 1:3. Ostale tekme so so končale takole: Djurgarden : Jonkoping 4:0, Halm-stad : Elfsborg 4:2, Al K : Gais 2:1. Hcl-singborg : Goteborg 1:0. Na lestvici vodi Malmb z 12 točkami pred Degerforsom 8, Gaisom in Hal nista- Naši plavald ita evropskem prvenstvu v M-sute Carlu V sredo 10- t. m. se prične v Monte Carlu prvenstvo Evrope v plavanju, na katerem bodo tekmovali tudi naši plavald. Po uspehih, ki so jih dosegli na zadnjem tekmovanju in na zadnjem treningu lahko računamo, da njihov nastop ne ho povsem brez uspeha. Na zadnjem treningu je preplaval Pelhan 100 m prosto v času 59,8 sek., Škanata pa v 1:00,0 min. Na 200 m prsno je zmagal Cerer v odličnem času 2:45,4 min. pred Barbierijem, ki je tudi dosegel izvrsten rezultat 2:47,2 min. Prireditelji so že izžrebali tekmovalce v predtekmovanjih- Zanimivo je. da so se v nekaterih disciplinah znašli v istih predtekih najboljši evropski plavalci, tako da bodo že predteki v veliki meri odločilni. Naši plavalci v mnogih primerih niso imeli preveč sreče pri žrebu. To velja posebno za Pelhana, ki ho plaval v prvem predteku na 100 m prosto s Janyjem> Švedom Olssonom in Madžarom Szafmarjzem. Na 100 m hrbtno pa ima Miloslavič za nasprotnike Kovara (ČSR), Olssona in Madžara Gyongvesyja, Pelhan pa evropskega prvaka Francoza Georgesa Val|ereya, Šveda Persona in Čehoslo-vaka Potužnika. Na 400 m sta v prvi skupini oba jugoslovanska plavalca DefiUpis in Puhar, ki imata za nasprotnike Maleino (Italija) in nepoznanega Portugalca De Silvo, tako da verjetno ne bosta imela težkega posla in upamo, da se bo v finale plasiral vsaj Puhar, ki je dosegel na zadnjem tekmovanju na tej progi izvrsten rezultat 4:59,6 min. Na 1500 m ima v drugi skupini Jugoslovan Stipetič precej nepoznane nasprotnike, dočim bodo v skupini Defilipisa plavali Čehoslovak Bartušek. Anglež Halle, Madžar Viirijs. Švede Johanson in Anderson ter Madžar Mitro. Na 200 m prsno plavajo s Cererjem v drugi skupini evropski prvak Francoz Nakache, Italijan Venturini, Švicar Wklmer in Anglež Service. V tretjem predteku pa poleg Jugoslovana Bijeliča Madžar Szeged}’, Anglež Romain, Portugalec Da Silva in Čehoslovak Linhart. Jugoslovanska plavalna reprezentanca prispela v ftlonte Carlo * Monte Carlo. 7. septembra. Danes popoldne so bile na plavalnem stadionu. v katerem se pricno v sredo tekme zn prvenstvo Evrope v plavanju, prijateljske tekme za trening, na kate- rih so dosegli največ uspehov franco*-' ski plavaloi. Na 100 m prosto je zmagal Francoz Jany v času 58,0 sek., na 100 m hrbtno Francoz Georges Valle-rey v izvrstnem času 1:07.0, na 100 m prsno Madžar Szegedi 1:10,6 m, na 400 ra prsno pa je zmagal v času novega češkoslovaškega rekorda Bartušek v 4:50,0. Danes dopoldne je prispeli« v Monte Carlo poleg mnogih drugih reprezentanc tudi plavalna reprezentanca Jugoslavije, ki bo nastopila na prvenstvu Evrope. Teniški turnir v Budimpešti Budimpešta, 7. septembra. Na mednarodnem prvenstvu Madžarske so bile odigrane naslednje tekme: v se-mifinalni igrj je Madžar Asboth premagal Jugoslovana Palado v treh setih 6:3, 6:1, 6:4. Jugoslovan Mitič pa je v ležki borbi v petih setih premagal Čehoslovaka Vrbo 0:3, 4:6, 3 Ji, 7:5. 6:2 in se sestane v finalu z Madžarom Asbothom. V igri parov sta jugoslovanska igralca M.iiič in Palada premagala madžarski par Mirkasi-Fanczy 6:0, 6:1, 0:2 in se bosta jutri sestala z madžarskim parom Asboth-Sziigeti. čevona je postavi! nov Češkoslovaški rekord na 800 m Praga, 7. septembra. V Ostravi so bile prirejene IV. Masarykove igre, katerim je drugega dne tekem prisostvovalo 17.000 gledalcev. V lahki atletiki so bili doseženi naslednji rezultati: _ 800 m: 1. Cevona (ČSR) 1:52,1 (nov češkoslovaški rekord), 2. Malemberg (Švedska) 1:53,8; met krogle, ženske? 1. Komarkova 12,28 (nov češkoslovaški rekord); 5000 m: 1. Zatopek (ČSR) 14:20,6 kopje: KiseweMer 64,20 ; 80 m čez ovire, ženske: 1. Blankers— Koen (Nizozemska) 11,4 sek., (samo za eno desetinko slabše od svetovnega rekorda); 200 m: Blankers—Koen 24,8: daljina: Blankers—Koen 5,70 m. Francija premagala Anglija Pariz, 7. septembra. Na stadionu Colombes je bil danes pred 18.000 gledalci lahkoatletski dvoboj med Francijo in Anglijo. Med moškimi so Angleži zmagali, v 9 disciplinah od 16. Kljub temu je končna zmaga pripadla bolj izenačenim Francozom v razmerju 73:56 točkam. Na tekmovanju so. bili doseženi izvrstni rezultati in novi rekordi, od katerih je najboljši novi rekord Arifona v teku na 400 m čez ovire 52. t sek. Podrobni rezultati so naslednji: tek na 100 m: 1. Bally (Francija) 11,0, 2. Wilkinson (Anglija) 11,3; 200 m: i. Wilkinson (A) 21,3, 2. Bally (F) 21,8; 400ni: 1. Sigonney (F) 48,3; 800 m: 1. Hansenne (F) 1:50,2, 2. Chefd’hotel 1:51,0: 1500 m: 1. Ver-nier (F) 3:56,3, 2. Vartelle (F) 3:56,6; 5000 m: 1. Chivers (A) 14:46,4, 2. Ol-ney (A) 14:46,4, 3. Mimoun (F) 14:47,4; 110 m čez ovire: 1. Finlay (A) 14,7, 2. Marie (F) 14,9; 400 m čez ovire: t. Arifon (F) 52,1, 2. Whittle (A) 53,8 (angl. rekord), 3. Gross (F) 54,6; 5000 m sfreeple-chase: 1. Gallet (F) 9:26; skok v višino: i. Paterson (A). 1.96, 2. Damitio (F) 1.93, 3. Ade-doyin (A) 1.93; daljina: 1. Adedovin 7.35, 2. Valmy (F) 7.25; krogla: Mo-ody (A) 15,88; disk; Boeckel (F) 41,93; kladivo: Mc Clark (A) 50,22; hoja na 10km: Churcher (A) 45:55; šta{eta 800 x 400 x 200 x 200: 1. Anglija 3:27.6. 2. Francija 3:27.8. V lahkoatletskem dvoboju so angleške lahkoatletinje premagale v lahki atletiki 73 : 56 Hansenne (Francija), zmagovalec v teku na 800 m Francozinje s 25 : 23 točkami. Doseženi so bili naslednji rezultati: 100 m: 1. Jordan (A) 12,1; 200 m; Courla (F) 24,9 (nov francoski rekord); 80 m čez ovire: Gardner (A)' 11,5; višina: Ostermaver (F) 156, krogla: Ostermayer 13,06 m. ■ Lahkoatletske tek me v Stockholmu Stoc.vuolm, 7. septembra. Na olimpijskem stadionu je bil izveden lahkoatletski dvoboj med reprezentanco Švedske in reprezentanco ostalih norveških držav. Na dvoboju so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m: 1. Strandberg (švedska) 10,9; 200 m: Clausen (Island) 21,9; 400 m: Lundquist (švedska) 47,9; 800 m: Holst - Soerensen (Danska) 1:49,8; 5000 m: Nyberg (švedska) 14:24,6; 110 m čez ovire: Lidman (švedska) 14,6; 3000 m steeple-chase: 1. Sjdstrand (Švedska) 9:02,4; 2. Sil-taloppi (Finska) 9:04; maratonski tek 42.195 m): 1. Hietannen (Finska) 2:30:53 mu; skok v daljino: St ra not (švedska 7,32; troskok: 1. Moberg (Švedska) 15,15; 2. Rautio (Finska) 15,14, 3. Halgren (švedska) 15,02; skok ob palici: 1. Kataja (Finska) 4,20, 2. Lindberg (švedska) 4,20, 3. Olsson (švedska) 4,15, 4. Lundberg (švedska) 4,15; met diska: 1. Ny-quist (Finska) 48,45; met kopja: Hyytiainen (Finska) 70,58; štafeta 4 X 880 yardov: 1. švedska (Bengt-son, Ljnjequist, Lenden in Rune Gu-stavson) 9:29,0 minut, g čimer je bil izenačen svetovni rekord. STISK TI5KARNB »SLOVENSKEGA POBOCEVALOA« V LJUBLJANI, — GLAVNI UREDNIK ZDENKO VAHTAR. - UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. TABOR, TELEFON 64-19. OB NEDELJAH POPOLDNE 55-22 — ČEKOVNI RAČUN UPRAVE60-4045-25