V „piavni dižavi" AvsMji:
A!i za nemške šoviniste
sp!oh ne vetjajo zakoni in predpisi?
Avstrija se žeto rada ponaša $ svojo pravno ureditvijo; še rajii jo pro-Pogira kot zgled drugim državam. Pa se vendar ravno ta Avstrija !"di zeio pogosto znajde v poiožaju, ko njena toiiko opevana „prav-"a ureditev" zgubi na verodostojnosti. Eden izmed takih primerov je "edvomno vpreganje izvajanja oz. neizvajanja obveznost, ki jih Av-^<ji naiagajo mednarodne pogodbe; ge boij konkretno: obveznosti, jih je Avstrija prevzeta napram manjginam, ki žive znotraj njenih *"eja. glede izpotnjevanja teh obveznosti je Avstrija vse prej kot "Vzoren primer", nasprotno!
Vendar odnos do mednarodnih pogodb ni edino meriio za pravno Reditev neke države. Vsaj v enaki meri so ogtedato njene pravne ure-ditve tudi notranje razmere, je predvsem to, kako se v obtiki ustave, *akonov In predpisov dektarirana pravna ureditev tudi dejansko izvaja v praksi. Ravno tukaj pa daje avstrijska in ge posebej korogka .stvarnost spet dovoij povoda za resen dvom o tem, ati je Avstrija v resnici tako pravna država, kakor bi bito soditt po njenih zago-'avitih.
Er<o izmed iemetjnih načet avstrij-Ks ustave je tako imenovana enajst pred zakonom. To pomeni, da pred zakonom vsi državljani e-^okopravni in enakovredni; z dru-3imi besedami: zakoni lin predpisi ^naki meri vetjajo za vse držav-.tone, jim nalagajo enake dotžnosti " jim dajejo enake pravice. Na Papirju to vetja, toda kako je s to Enakostjo v praksi?
Kakor znano, se je zveza abwehr-ampterjev odtočita, da ob cesti ^od Celovcem in Vetikovcem v bti-mostu čez Krko postavi spome-^ tako imenovanim ,odgnanim", a od vsega začetka je bilo jasno, akšen namen naj bi imet tak spo-*^aaik. Pomenit bi novo nacionaliste gonjo — hujskanje proti Sto-artcem in nizkotno izzivanje Jugo-^avije. Zato so pristojni forumi na anaju tudi izraziti resne pomisteke.
a pobudnikov to nikakor ni mo-'o. Še več: ne da bi si oskrbeti podano dovoljenje, so mirne duše 9celi s postavljanjem spomenika, tem so očitno krišili predpise, za-estno so se postaviti proti zako-Toda na Koroškem ni je obtasti,
' "i skrbela za spoštovanje pravda reda; ni ga foruma, ki bi si Pat te zakonotomne patriote opo-°Mitj na njihovo protizakonito deja-,te ter jih kticafi na odgovornost,
^t^or to predpisuje zakon.
Dejstva, da imajo obtasti v takih Kmerih vezane roke, se naciona-^ "eni krogli dobro zavedajo. Ko ie javnost te že preveč razbur-zaradi tako očitnega nespošto-"tja zakonov, so svoje protizako-^to početje ^utemeljili", da so biti , temu dejanju ^prisiljeni", ker ^"rtnov niso mogli še datje pustiti ^amnotomu, kjer je bita nevar-?^t poškodbe prevelika. Večjega j. "'zrna si res ni mogoče predstaviti. Vprašanje je samo, ati timajo 9ospodje za norce javnost — ati nk	Ne gtede na to spomenik
^ Krki stoji, manjka te še napis, j.^bi! pa je tudi že svoje ime — mu zaradi oblike pravijo ""oti Triglav".
Vendar je to te eden izmed pri-S'°v, k; kažejo, kakšna je pravna j^ditev v Avstriji in še posebej na Oroškem v resnici. Ta resnica je mreč taka, da za nemške šovini-^ Zakoni lin predpisi sptoh ne ve-
tjajo. Ne da bi jim grozita kakšna sankcija, se tahko postavijo proti zakonom, kolikor jih je volja in kakor se jim zljubi.
5S V tetih po zadnji! vojni smo zabetežili že na stotine primerov hujskaških izpadov in fizičnih napadov na zavedne Slovence in njihove ustanove, toda oblasti krivcev in storitcev nikdar niso izsledile.
H6 Leta 1958 je peščica znanih nacionalistov zanetita protizakonite šotske stavke, toda ktjub konkretnim prijavam nihče ni bit kaznovan.
H Na števitnih pokopališčih so biti ponovno oskrunjeni grobovi in spomeniki padlih zavezniških vojakov, ki so z državno pogodbo še posebej zaščiteni, toda atentatorji
so vedno ostati ,neznani" in nekaznovani.
H Lani so neonaaistični etemen-ti in nacionalistični hujskači uprizoriti prave vandalske pogrome ter z najrazličnejšimi protizakonitimi akcijami preprečiti izvajanje zakona o dvojezičnih napisih in s tem dotočit državne pogodbe, vendar pristojne obtasti niso skrbele za izsleditev in kaznovanje zakonolomcev, marveč so nasprotno te-te še stražite in varovale.
Taki primeri trditve o pravni! ureditvi Avstrije nedvomno postavljajo na taž, saj kažejo, da v naši državi niso vsi državtjanii enaki pred zakonom. Ali se na merodajnih mestih ne zavedajo, kako zaradi takih razmer trpi ugted Avstrije v mednarodni javnosti?
Ali pristojne oblasti nimajo dovolj moči (ali volje), da bi za spoštovanje zakonitosti poskrbele tudi tedaj, kadar jo ogrožajo nemški šovinisti v svojem stremljenju, da bi okrniti pravice stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem?
Prej omenjeni primeri vsekakor opozarjajo na nevaren razvoj v naši državi in še posebej v naši deželi. To je namreč razvoj v fisto smer, ko tudi v pravosodstvu in v eksekutivi vtada načeto, da „namen posvečuje sredstva". Kam taka pot vodi, je pokazala nedavna pretek-tost. Zato je dotžnost vseh demokratičnih sil, da pravočasno napravijo konec takim zabtodam — da ne bo spet prepozno!
DNE 2F. /C/N//d Nd DDNd/U;
Ffon razgro vori
med predsfarni&i JrorošidA <S7o vence f m zvezno vJado
ZvezM: ^Mc/cr Jr. Z?r%MO Nrc/s^y je	osrcJM;/ or-
57owMccv, Hdj sporočita svoje preJstavMl/be, ^1 /J soJe/ova/l 7M EoMta^tM;'/? razgovor//? JMC 2P. jaM/ja Ma DaMaja.
Zvezg s/ovcMsEl/? orgaM/zac/; Mg Xoro%e?M la NaroJal svet ^oros^/Z? 5/oveMeev sta pova/?l/o spreje/a z zgJovo/jsfvo?M, saj po-weMr agoJItev MjaMt podaji, ^o sta pri zaJajeMt tapeta rgzgovorrr /gMi aprl/a preJ/aga/a astaMov/tev sta/Me ^oMt/slje, sesfav/;eMe iz preJstgvMi^ov pristojMe v/aJe ter oLei? sioveMs^i^ osreriMji^ orggMi-zgcij iM ^g^erg Mgj i^i resevg/g wg oriprfg vprgjgMjg siovens^e Mg-
roJMos^Me s^gpMosti Mg /(oroš^erM.
PregfvseTM pg porMCMi povg^i/o Mg ^OMfg^čMe rgzgovore Movo potrdijo veJrzo spet zgstopgMegg Mgče/g, Jg MrgMjsiMs^iA vprgsgMj Mi M?ogoče resevgti wi;Mo prizgdete MtgMjšiMC. Tčešitve Me porMeMi tg<&o iweMovgMg AioTMisijg stro^ovMjg^ov, v ^gfero ^oroš^i 5/oveMei Me MroreM!o iweti zggpgMjg že zgrgrii o^o/Mosti, &i so jo pri^iieg/e v živ/jeMje. Poti Jo sporgzrrrMMegg reševgMjg pg tgJi Me rnore oJpreti Me^o „^vg/ijicirgMO /jgJs^o štetje", ^g^or v zgJgjerg egsg s^gšgjo v M!CMJg /gžje sprcjeMrijivi oM^i pri^gzgti MgotgvijgMje MrgMjšiMe.
7*g^gj Mi^gAor Me gre zgoij zg tg g/i Jrggi „terrMiMgs tee/rMicMs", M:grveč zg ze/o Mgče/Mo vprgšgMje, g/i je Zvstrijg priprgv/jeMg izpo/Miti svoje o^vezMosti Jo MrgMjšiM tg^o, i?gA'or ji to Mg/ggg JržgvMg pogoJ^g; g/i pg /roče tg vprgšgMjg še Mgprej o/rrgvMgvgti tg-^o, ^g^or že v vsej zgoJoviMi zg/rtevgjo iM JgMes poMOVMo s protizg-^OMitiMzi sreJstvi izsi/jzrjejo Mesprgv/jivi MeMzš^i šoviMisti. Po pg je tgJi vprgšgMje, g/i se žvstrijg res KprgvičeMO s^/iegje Mg prgvMO gre-Jitev r*M pogoJ/reMo veroJostojnost, g/i pg je to Jržgvg, v ^gteri — /rg^or so po/;gzg/i JogoJ^i /gMs^e jeseMi Mg /čoroš/rcMZ — o gve-/jgv/jgMjg g/i Megve/jgv/jgMjg zg^oMov oJ/očgjo MgcioMg/istiČMi s/:rgj-Meži, /:i /g/r^o Me^gzMOVgMo Mzo/*i/izirgjo cesto zg svoje protizg^oMite g^tivMosti.
Končno je odprta pot
za evropsko konferenco o varnosti in sodetovanju
Po dotgotrajnih in večkrat prekinjenih pripravljatnih pogovorih v Helsinkih so predstavniki 34 evropskih držav končno te dosegli prve otiptjive uspehe ter utrti pot za evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju. Predvsem so se sporazumeli glede poteka predvidene
Prepad med razvitimi in nerazvitimi
se veča in vedno boij ogroža ravnotežje v svetn
Veliki propad med razvitimi in nerazvitimi deli sveta se v drugem desetletju razvoja, ki se je začelo leta 1970, ne zmanjšuje, marveč nasprotno še poglablja. Uspehe in neuspehe prvih 2 let tega razdobja zdaj preučuje poseben odbor ECOSOC, ki nadzoruje uresničevanje načrtov mednarodne strategije za razvoj, določenih z akti in razglasi Združenih narodov.
V	poročilu izvedencev, ki vsebuje globalne ocene vsega, kar se je v svetovnem gospodarstvu zgodilo zadnji dve leti, je rečeno, da v tej prvi oceni drugega
Cesta skozi Karavanke?
V	Ljubfjan! so bi!i pred nedavnim pogovori med predstavniki Slovenije in Koroške, kjer so obravnavali probleme boljše cestne povezave med obema državama. Zlasti je šlo za proučitev možnosti za izgradnjo cestnega predora pod Karavankami ter so slovenski strokovnjaki tozadevno pripravili kar 23 različnih variant. Pričakujejo, da bodo v kratkem osnovati posebno avstrijsko-jugosiovansko komisijo strokovnjakov, ki naj bi pregledala tehnična, gospodarska in pravna vprašanja tozadevnega načrta.
Dejstvo, da so pogovori v Ljubljani potekali v prijateljskem in prisrčnem vzdušju, pa je notorični hujskač pri celovški Votkszeitung spet izkoristil za napad na koroške Slovence. Če ne bi bil že brezupno zastrupljen z virusom šovinizma, bi se moral spomniti, da smo se koroški Slovenci zavzemali za dobro sosedstvo že tedaj, ko so razni „P" in podobni vitezi hladne vojne še zelo zavzeto branili železno zaveso na Karavankah.
desetletja najbolj vznemirja spoznanje, da se razlike v razvoju — tako v okviru posameznih držav kot v mednarodnih okvirih — vse bolj večajo.
2e prva ocena je pokazala, da se z uresničevanjem poglavitnih dveh ciljev tega desetletja — večje prelivanje sredstev za razvoj iz razvitih držav v države v razvoju ter hitrejša gospodarska rast držav v razvoju — ni mogoče zadovoljiti. Razviti del sveta ni storil tistega, kar je mednarodna skupnost pričakovala od njega, to se pravi, da ni ustvaril takih razmer v trgovini in mednarodni pomoči, ki bi koristile razvoju „tretje-ga sveta". Razviti so se izredno slabo izkazali, opozarjajo izvedenci ECOSOC. Te države ne izpolnjujejo ene temeljnih nalog mednarodne strategije razvoja: da bi en odstotek skupnega dohodka dale za razvoj manj razvitih držav.
V omenjenem odboru so nekateri predstavniki ugotovili, da popuščanje napetosti med velikimi silami spremljajo paradoksalne težnje v odnosih med razvitimi državami ter deželami v razvoju. Zlasti po oceni jugoslovanske delegacije pa je „kriza odnosov med razvitimi državami in državami v razvoju poglavitna značilnost sedanjega stanja v mednarodnih gospodarskih stikih, kakor se je že pokazalo na več mednarodnih srečanjih".
Soglasne ocene dosedanjih uspehov v okviru drugega desetletja razvoja so naslednje: Zadnji dve leti sta prinesli sicer nekaj napredka, vendar še zmeraj veliko premalo. Države v razvoju so čedalje neustrezneje zastopane v mednarodni delitvi dela. Kmetijska proizvodnja nazaduje. Trg razvitih se zapira za najpomembnejše pridelke in drugo izvozno blago držav v razvoju; posebne ukrepe v korist najmanj razvitih uveljavljajo prepočasi. Skratka — razmere v svetu so še zmeraj take, da bogati še bolj bogatijo, reveži pa bredejo v še večjo revščino.
konference, ki se naj bi odvijala v freh zaporednih fazah.
Prva faza konference, namreč sestanek zunanjih ministrov, bo v začetku julija v Helsinkih, kjer bodo sprejeli podrobno proceduro, dnevni red in navodila za delo delovnih teles, to je odborov in pododborov. V drugi fazi naj bi delo konference potekalo v komisijah in podkomisijah, lin sicer za vsako točko in podtočko dnevnega reda posebej. Ta del konference je predviden za konec tega leta v Ženevi. Zaključna tretja faza je seveda odvisna od po teka in uspeha dotedanjega dela komisij, vendar predvidevajo, da bi lahko bila spomladi leta 1974, ko bi se v Helsinkih sestali zunanji ministri ali predsedniki vlad, morda pa celo državni predsedniki. Na tej konferenci bi tudi sprejeli vse dokumente lin deklaracije, s katerimi bi v bodoče urejevali vprašanja varnosti in sodelovanja v Evropi.
Z doseženim sporazumom o fako imenovanem „voznem redu" bodoče konference pa seveda še niso odstranjene vse fežave, ki so se nagrmadile na pripravljalnih pogovorih v Helsinkih. Zlasti je treba še uskladiti mnenja o vojaških vidikih varnosti, kar so posebej zahtevale izvenblokovske države, med njimi tudi Avstrija in Jugoslavija. Prav fako se bodo morali dogovoriti tudi o pravicah narodnostnih manjšin, nekaj nerešenih vprašanj pa je o-sfalo tudi na področju gospodarskega sodelovanja.
Kljub femu pa je že zdaj mogoče ugotoviti, da so bili pogovori v Helsinkih koristni in uspešni. Odkrili so precejšnje razlike v pogledih na posamezna vprašanja, toda hkrati so tudi pokazali možnosti in poti, po kateriih bo ob dobri volji gotovo uspelo zagotoviti pogoje varnosti in sodelovanja na naši celini.
8. junij 1973
Štev. 23(1611)

Dunaj dobi novega župana
Važne odiočitve v dunajski in koroški SPO
Le dva tedna po kongresu koroške SPO je imela svoj kongres tudi dunajska SPO, kjer je prav tako prišlo do važnih sprememb. Kakor je pri zamenjavi v vodstvu koroške SPO služilo kot zunanji povod vprašanje dvojezičnih napisov, tako je na Dunaju igral podobno vlogo spor okoli zemljišča, na katerem naj bi graditi novo univerzitetno poslopje. !n celo zunanje okoliščine so si precej podobne: na Koroškem sta desničarski stranki posredno ali neposredno prispevali k netenju nacionalističnih izgredov, ki so jih potem prikazali kot izraz .ljudske volje"; na Dunaju pa je bil zaradi osporavanega zemljišča uveden referendum, pri katerem se je večina izrekla proti načrtom socialistične večine v občini. Tako so torej v obeh
primerih na spremembe znotraj SPO v veliki meri vplivale nasprotne politične sile.
Na dunajskem kongresu sta bila najbolj prizadeta predsednik stranke Probst ter župan Slavik: prvi je bil ponovno izvoljen le s 57 odstotki glasov, drugi jih je dobil vsaj 67 odstotkov. Medtem ko je Probst kljub temu ostal predsednik dunajske SPO, je Slavik podal ostavko, češ da mora imeti dunajski žopan zaupanje celotne stranke, ki ga je kandidirala na to odgovorno mesto.
V ponedeljek sta vodstvi dunajske in koroške SPO razpravljali o položaju, ki je nastal po zadnjem kongresu. Dunajski socialisti so odstop župana SlaVika vzeli na znanje .z obžalovanjem" ter se mu zahvaliti za njegovo dosedanje delo. Za novega župana
Občni zbor Narodnega sveta
V	četrtek prejšnji teden je imel Narodni svet koroških Slovencev izreden občni zbor, na katerem je prišlo do nekaterih sprememb tako v ustroju kot v vodstvu organizacije. Menda je bil izredni občni zbor predčasno sklican predvsem zaradi tega, ker so bili nekateri mnenja, da dosedanji ustroj ne odgovarja več današnjemu položaju na Koroškem.
Predsednik dr. Joško Tischler je poročal o narodno političnem položaju koroških Slovencev po jesenskih dogodkih in o internacionalizaciji koroškega vprašanja, medtem ko je tajnik dipl. jur. Filip Warasch podal analizo občinskih volitev ter na tej podlagi prikazal spremembo strukture NSKS. Občni zbor je na podlagi tega prikaza izglasoval nekatere spremembe pravil ter sprejel poslovnik, kjer je med drugim urejeno tudi vprašanje ^organizacijske prisotnosti" NSKS na terenu oziroma zastopstva posameznih krajev v tej organizaciji. Pri tem se NSKS opira predvsem na samostojne slovenske liste, ki so kandidirale pri zadnjih občinskih volitvah (čeprav je znano, da te liste niso bile postavljene od ene ali druge organizacije same, marveč so v veliki večini nastale iz določenih krajevnih razlogov in potreb).
V	vodstvu Narodnega sveta koroških Slovencev je prišlo do spremembe v toliko, da dosedanji prvi podpredsednik dr. Valentin Inzko ni bil več izvoljen, marveč je njegov položaj zavzel dosedanji drugi podpredsednik dr. Re-ginald Vospernik; drugi podpredsednik je postal dr. Matevž Grilc, centralni tajnik dipl. jur. Filip Warasch (njegov namestnik Karl Smole) in tiskovni referent Jože Wakounig (namestnik Seher). Dejstvo, da v novem predsedstvu ni več dr. Valentina Inzka, pravzaprav niti ne preseneča, kajti proti njemu je bilo v zadnjem času precej odpora zlasti med mlajšimi silami znotraj NSKS, ki se nikakor niso strinjale z nekaterimi njegovimi izjavami, kot npr. na sinodi v Celovcu, pri mestnih pogovorih, v zvezi s komisijo strokovnjakov za vprašanja dvojezičnih napisov itd.
Izvedene spremembe pri NSKS so našle odmev tudi v koroškem nemškem tisku. Pri tem je vsekakor značilna ..prizadetost", s katero komentira zadevo Inzko glasilo koroške OVP Volkszeitung, ki prav po pustovsko poroča o „udaru" proti dosedanjemu podpredsedniku ter ve povedati o krogu mladih radikalnih funkcionarjev, ki da so Narodni svet spravili povsem v jugoslovanske vode, kjer „zdaj ladja koroških Slovencev neovirano plove v smeri internacionalizacije ...". In kot krona vsemu še preizkušeno geslo o ..prastrahu" Korošcev, torej nova hrana krogom, ki se izživljajo v šovinistični gonji proti Slovencem in proti Jugoslaviji.
pa je bit po daljši razpravi predtagan sedanji predsednik ktuba socialističnih poslancev Leopold Grafz, ki bo verjefno v začetku julija prevzel novo funkcijo. Doslej je Grafz, k!i je bil nekaj časa tudi minister za prosveto in kulturo, v stranki pa centralni sekretar, veljal za najbolj izglednega naslednika kanclerja Kreiskega, ko se bo le-ta čez nekaj let zaradi starostne meje umaknil iz aktivne politike. Po sedanjem odhodu Gratza v komunalno politiko pripisujejo položaj .prestolonaslednika" finančnemu ministru Andro-schu, vendar pa trenutno še nihče ne more povedati, kako se bodo stvari razvijale v prihodnjih letih.
Vodstvo koroške SPO je med drugim razpravljalo tudi o vprašanju deželnega glavarja. Poudarjeno je bilo, da odločitev, ki je padla na zadnjem kongresu, ne velja samo za položaj predsednika stranke, ampak prav tako tudi za položaj deželnega glavarja ter je novi predsednik stranke Wagner izjavil, da slej ko prej smatra združitev obeh funkcij v eni osebi za edino pravilno rešiitev. Imenovan je bil štiričlanski odbor, ki naj bi v pogovorih z deželnim glavarjem Simo dosegel sporazumno rešitev .v smislu odločitve deželnega strankinega kongresa". O tem vprašanju je vodstvo stranke razpravljalo v trenutku, ko je deželni glavar Sima v svoji vili ob Vrbskem jezeru obhajal svoj 55. rojstni dan.
Za novega deželnega sekretarja koroške SPO je bil imenovan dosedanji okrajni sekretar v Velikovcu Franz Tratter.
Dediščino siavne 7VOB
;e ireba obranih in posredovali miadi generaci/i
V	Podljubelju nad Tržičem je bil zadnjo nedeljo tradicionalni $. zbor gorenjskih aktivistov, na katerem se je zbralo več tisoč udeležencev — nekdanji aktivisti, borci in interniranci, pa tudi veliko mladine ter prebivalcev posameznih gorenjskih občin. Srečanja so se udeležili visoki predstavnik) političnega in družbenega življenja Slovenije, prav tako pa so bili navzoči tudi mnogi udeleženci iz Koroške, med njimi predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper.
Predsednik občinske skupščine SZDL Tržič Milan Ogris je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da dragocena dediščina političnega delovanja med narodnoosvobodilno borbo tone v pozabo, zato bo v bodoče treba posvetiti več pozornosti ohranjevanju tradicij slavnega boja in revolucije — posebno za zgled mladi generaciji. Prav tako pa je tudi slavnostni govornik, podpredsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev MOV Slovenije Adolf Arigler, med drugim dejal, da je bilo za ohranitev tradicij narodnoosvobodilne borbe sicer že precej narejenega, toda prav tako tudi veliko zamujenega. Maglasi! je, da bodo pri tem delu uspešni le, če se bodo uprli podcenjevanju NOB.
V	svojem govoru je podpredsednik Arigler opozoril tudi na oživljanje nacizma v svetu ter posebej omenil dogodke na Koroškem, kjer se v gonji proti slovenski narodnostni skupnosti spet močno uveljavlja očitna nacistična miselnost.
Prireditev, ki so jo s kulturnim sporedom obogatili šolarji s pevskim nastopom ter recitatorji In godbeniki Iz Tržiča, je izzvenela v prisrčno tovariško srečanje.
<><><><><> <><><><><><><><><><><><><'<><><><><>	<> <><>^€><5	<><><><><><><><><><> *^	<><><><><><><><><><>
# Ker vew, <7% v%š reJ^iA zelo podpira f?o?J?o ^oroš^iži Slovencev z% ?Mc;'oM%/Mo ofir^nltev, A:gr se /e /epo po^gz%!o š številom v%-š;A <%wš:ov ?M to temo, sem prepričan, <7% m; i?oste objavili tnJi moje pismo, El ;e namenjeno vsem mladim v Sloveniji.
V zrnjem časa smo lali^o večkrat slišali želje o^ef? osreJnjiži EorošHA organizacij, ozzromz: vseli Slovencev na Korošcem, Ja H taJi o m' Joidii svoj Maltami Jom v Celovca, Al naj postal središče njihovega &a!tarnega m j7o/;'f;ČMeg% življenja. Kot vsi Slovenci, tadi jaz apam, <7% !*o .Korošcem" aspelo areJiti razne postranske stvari — lokacija, gradbeno dovoljenje ... zagotovo pa vem, Ja finančno niso toiibo močni, Ja bi labbo samz' postavili ta prepotrebni objebt. Neka; sreJ-stev si bodo že priskrbeli sami, to-Ja tek zagotovo ne ko dovolj.
Zato pozivam vso slovensko mladino, Ja se tokrat žzkaže soli-Jarno s koroškimi Slovenci In začne zklratl sreJstva za izgradnjo baltarnega Joma v Celovca, ki na; postane Jom sollJarnostl vse slovenske mlaJlne.
Ali mlaJl moramo pokazati, Ja lakko naši severni bratje tadi v prlkoJnostl račanajo na našo poJ-poro In to lakko storimo prav v
tem trenatka.
Pomagajmo zgraJltl kaltarnl Jom, poJprlmo ko; našlk severnlk kratov za osnovne pravice.
MlaJInke, mlaJznel, Janes je še čas za to, jatri pa ko lakko že prepozno.	Hotko Lipej
(Mladina, Ljubljana)
$ Že preteklo jesen In oJtlej skoraj v vsaki številki naše revije smo vas na kratko seznanjali z JogoJkl, v katerzk so poseke; prizadeti .Slovenci na avstrijskem
razamljlvo, Ja so se po pomoč o-krnlll taji na /agoslavljo kot so-poJpzsnlco avstrijske Jržavne po-goJke, v skrajnem primera pa, so že takrat poaJarili, se koJo oJločlll tadi za Internacionalizacijo tega vprašanja, /agoslovanska In slovenska vlaJa je zagotovila preJstavnlkom korošklk sloven-sklk organizacij vso poJporo v njz-kovem boja.
Te Jnl smo prejeli v aredništvo tzzJz' več pisem, v katerzk naši kralcl Izražajo polno poJporo pri-
Koroškim Slovencem
vso podporo v njihovem boju
Koroškem. Avstrijska vlaJa se je kila lani oJločlla, Ja vsaj Jelo-ma aresniči 7. člen avstrijske Jržavne pogoJke In postavila dvojezične krajevne napise v 203 kra-jlk, kjer žive tadi Slovenci. Znano je, kakšna je kila reakcija nemških naclonallstlčnlk skrajnežev. Koroški Slovenci so se ok tek Jo-goJklk počzztlll ogrožene, zato je
zaJevanjem korošklk Slovencev. Našim kralcem, ki žzve po sveta, je preprosto nerazumljivo, Ja se lakko take naroJnostne krivice Jogajajo sreJl civilizirane Evrope. NajJalj so v poJporl koroškim rojakom šil ameriški Slovenci, ki so predsednika Nlxona In Jržav-nema tajnika Kogersa poslali re-solacljo, v kateri meJ dragim za-
ktevajo oJ ZJraženlk Jržav Ame-rlke, kot sopoJpIsnlce avstrijske Jržavne pogodbe, „Ja poJvzame przmerne Jlplomatske akrepe, ki naj opozore avstrijsko vlaJo In nemško večino na Koroškem, Ja vlaJa ZJraženlk Jržav Amerike vztraja pri pogoJkl In zakteva njeno polno apoštevanje In Izvajanje v Jokrz' veri In Ja ne ko trpela nokenega njenega kršenja ali zastraševanja slovenske manjšine po nemški večini". Zmerlška vlaJa je poJpzsnlkom resolaclje sporočila, Ja Intervencija ZDA ni kzla zaktevana In Ja so prepričani, „Ja je mogoče najkolje JosečI a-čznkovzto In trajno rešitev tega vprašanja z naJaljevanjem razgovorov mej Zvstrljo In /agoslavl-
j°".
Zamejci In Izseljenci Imajo kljzzk vsem glokoklm razlikam mej njimi v resnici veliko skapnega. Predvsem pa jim je skapna IzreJ-na okčatljzvost za vse naroJnostne krivice. ZmerzškI rojaki so v svojem poročila napisali.* „NaroJ-na Jolžnost Slovencev v ZDZ In JragoJ po sveta je, Ja poJpremo svoje krate na Koroškem v okram-k! njzkovzk temeljnlk naroJnlk pravic."
Prepričani smo, Ja jim koste pritegnili taJI JragoJ po sveta.
loie Pfečeren
(Rodna gruda, Ljubljana)
post ROKKD SVK1!
PARIZ — Veliki letalski miting, s kate* rim se je zaključil letošnji pariški letalsk' salon, je bil v znamenju nesreče sovjetskega nadzvočnega potniškega letala Tu-144. N letalo je ponos sovjetskega letalstva, saj gre pri njem za prvo nadzvočno potniške letalo, ki naj hi začelo leteti na rednih pro* gah. Med letalsko razstavo je letalo uspel' no opravilo več poletov, pri zadnjem de* monstrativnem poletu pa se je letalo razletelo v zraku in treščilo v naselje Goussan* wille, kakih 10 km severno od Pariza. Pf' nesreči je zgubilo življenje poleg 6 član<A posadke se večje število prebivalcev omenjene vasi.
RIM — Minulo soboto je Italija obhajala praznik republike. Ob tej priložnosti F predsednik Leone izdal proglas, v kateretn je med drugim poudaril, da republika, ki j" nastala v boju za svobodo in ki jo je potrdil referendum 2. junija 1946, predstavlja trdno ljudsko pridobitev demokratične ureditve, ki je zgrajena na svobodnih ustanovah in odprta vsem pričakovanjem pravice ter mirnega in urejenega sožitja. Po stari tradiciji je ob prazniku republike italijanski generalni konzul v Celovcu Venicr tudi letos priredil sprejem, katerega so se udeleži!' številni predstavniki političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Koroške ter člani konzularnega zbora v Celovcu.
NEW YORK — Vodja dunajskega židovskega dokumentacijskega centra inž. Simon Wiesenthal je na tiskovni konferenci v New Yorku izjavil, da sta dva zelo znana nacistična zločinca, za katera nemške oblasti menijo, da sta mrtva, še vedno pf' življenju. Baje gre za načelnika gestapa Heinricha Miillerja in za Richarda Gluck' sa, ki je bil nekaj časa generalni inšpektor nacističnih koncentracijskih taborišč. In3* Wiesenthal je ob tej priložnosti potožil, ^ aretacija nacističnih zločincev ni izvedljivi ker ji nasprotujejo oblasti neke latinskoameriške države, kjer da bivši nacistiČO* funkcionarji živijo ali pod pravim ali po" tujim imenom.
BEOGRAD — V Jugoslaviji pripravljaj*) nov zakon o varnosti prometa, ki naj med drugim zaostril tudi predpise gle^ uživanja alkohola za voznike. Po osnutka novega zakona vozniki — tako poklicni koj tudi zasebniki — med vožnjo ne bodo sme!' imeti v krvi nobenega alkohola več, me*!' tem ko zdaj veljavni predpis dovoljuje ^ 0,5 promila alkohola. Za tako strogo odločitev so se odločili zaradi tega, ker okro% 40 odstotkov nesreč v Jugoslaviji povzročijo vozniki, ki vozijo pod vplivo"* alkohola. Nadaljnje določilo novega zakola predvideva, da bi morali poklicni voznik' hoditi vsaka tri leta na zdravstvene pregl") de, pri amaterjih do 50. leta starosti naj b' bili pregledi obvezni na vsakih deset !^! pri starejših pa na vsakih pet let. Tisti, b' bi se^ večkrat zapletli v kako promett^ nesrečo ali zagrešili kak prometni prekršek' pa naj bi hodili na kontrolne preglede s" pogosteje.
ATENE — Predsednik grške vlade George Papadopulos je prejšnji teden razgl^ odpravo monarhije in uveljavitev predseu niške republike. Napovedal je, da bodo ^ teku dveh mesecev izvedli plebiscit, katerem naj bi prebivalstvo izpovedalo, ^ * odobrava vladno odločitev; prve parlanacA tarne volitve pa naj bi bile konec leta 197^' Proglasitev republike s strani vladajoče V?.' jaške junte je spremljal obsežen val aretaCj! ki je zajel številne pristaše monarhije. Kr"'! Konstantin, ki živi v izgnanstvu v Ri""*' je odločitev sedanje vlade imenoval nezakonito ter pozval grško ljudstvo, naj ne verjame kampanji, ki so jo začeli zoper njeg"j češ da to ni samo napad na monarhijo, pak tudi na demokracijo.
WASHINGTON — Oba. doma kega kongresa sta zavrnila zahtevo v!"0 po nadaljnjih sredstvih za vojaško aku'*' nost v Indokini. To je prvič, da se je ko" greš proti predsed. in njegovi vladi J) vprašanju vojaških operacij. S tem se K' xon pri nadaljnjem bombardiranju K"*" bodže ne more več sklicevati na podp"' kongresa in nadaljuje vojaške operacije ^ rej proti volji večine izvoljenih predstav"' kov ameriškega ljudtva.
. KAIRO — V žgočem pustinskem južno od Kaira so našli doslej nežna" piramido starodavnega kralja Men K", Hura, ki je več kot 46 stoletij ležala gl^.t ko pod peskom. Izgubljeno piramido, k'! zgodovinarjem in arheologom že leta in ^ ta delala preglavice, so odkrili povsem tj naključju, ko je skupina arheologov isk" stare grobove.
BEOGRAD — Na povabilo predsednik^ Tita je iranski šah Pahlevi s svojo sopN%, cesarico Farah bival na uradnem ohisjA v Jugoslaviji. Med obiskom so pri jug°"' vansko-iranskih pogovorih obravnavali/^ na bilateralna in mednarodna vprašanj"-
S- junij 1973
Sfev. 23(1611)
Podpora koroškim Siovencem
pri gradnji Kuiturnega doma v Ceiovcu
Skiep obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev o gradnji kulturnega doma v Ceiovcu je natete! na širok odmev. Progias, s katerim se je odbor za postavitev doma obrni) na javnost s prošnjo za pod-Poro pri uresničitvi tega veiikega in pomembnega načrta, je bi) ob-i°vtjen v števiinih ))st)h v Stoveniji, na Tržaškem in drugod, kjer iive Slovenci, pa tud) v ostati Jugosiavij).
O tem progiasu so medtem že razpravijati v raznih organizacijah. K"kor smo poročati v zadnji števiiki našega tista, je bi) pr) komisij) za "*onjšinska in izseijenska vprašanja SZDL Siovenije imenovan poseben Iniciativni odbor za pomoč pri izgradnji kuiturnega doma v Ceiovcu. M!nui) petek pa je o tem vprašanju razpravijaia tudi zvezna konteren-SZDL Jugosiavije v Beogradu, ki je skieniia pozvati vse včianjene organizacije, naj nudijo moraino in in materiaino pomoč Siovencem Pri graditvi siovenskega kuiturnega doma v Ceiovcu.
Proglas za pomoč pri gradnji do- restavracija, v avli bodo morda ob-
je rodil tudi že konkretne sado-Med prvimi organizacijami, ki že dale svoj prispevek, je Mo-orjeva družba v Celju, ki je v ta "omen prispevala znesek 10.000 di-^°rjev. Pa ne samo organizacije, Marveč tudi posamezniki so se ^djučili v akcijo bratske pomoči otoškim Slovencem. Tako nam je Pr. Anton Zrnec, kii živi v domu upokojencev na Taboru v Ljublja-ob nedavnem izletu ljubljanskih ^Pokojencev na Koroško pripovedoval, da so se tudi v omenjenem orrtu pridružili zbiranju sredstev za Postavitev slovenskega kulturnega ooma v Celovcu.
Posebno širok pa je odziv na pro-9!as seveda v slovenskem tisku, ki Pojavlja obširne članke o započeti r*ciji za izgradnjo slovenskega kul-ornega doma v Celovcu. Izmed svilnih tozadevnih prispevkov po-^otiskujemo tukaj članek, ki je bil Psd naslovom .Slovenski kulturni v Celovcu" objavljen v zad-I' številki slovenske izdaje glasila .Komunist":
kulturno življenje koroških Sio-jr^ncev je zelo razgibano že vsa d'o. saj imajo veliko dramskih sku-P'". pevskih zborov, celo dramsko ^Svijo, svoje časopise in knjižnice. Pomnimo se tudi številnih gosto-..Sr<j tako naših umetnikov v Avstri-kakor Celovčanov pri nas.
- ^ato ni čudno, da se je že pred j^som porodila Ideja — kakšno le-Pa so že legalne priprave — o gradnji kulturnega doma v Celovcu, sčrtega koncepta še ni, tudi še ni počena lokacija (vsekakor bi mo-^ biti v središču mesta), vendar s podoben tržaškemu. Tu bo pro-Sr zg delovanje kulturniih organist, dvorana za nekaj sto ljudi,
časne razstave. Gradili ga bosta o-be organizaciji koroških Slovencev, saj bo to skupen projekt.
Sredstva zanj naj bi dali Korošci sami, vendar pričakujemo veliko pomoč Avstrije. To bo prispevek avstrijski kulturi in ne diverzijo, kakor nekateri razlagajo idejo. Bo pa tudi preizkusni kamen avstrijske demokracije, saj se bo pokazalo, koliko so močne negativne site. Minister za kulturo in prosveto Sino-watz, ki je bit nedavno pri nas na obisku, je obljubit pomoč, sicer bo pa še delegacija koroških Slovencev obiskala avstrijsko vlado in jo podrobno seznanita z načrtom.
Del sredstev bo seveda prispeval matični narod in druge jugoslovanske republike. Tako sta Hrvatska in Srbija že obljubiti pomoč, pa tudi zvezna vlada ob nedavnem obisku predsednkia ZIS Džemala Bijediča v Sloveniji. Del sredstev bodo dali tudi Slovenci, ki živijo na tujem, in sicer izseljenci (predvsem iz Amerike) in zdomci (iz Avstrije in Nemčije). Slovenija čedalje bolj dojema, da se njen kulturni prostor ne neha
na mejah, temveč sega do tam, do koder so Slovenci.
Pričakujemo, da bo kulturni dom zbližal naroda, ki pač morata živeti v slogi, se razumeti, se bolj spoznavati — to je tudi ena zelo važnih misiij tega doma. Z odpiranjem meja mora rasti medsebojno zaupanje in na to tudi računamo. To naj tudi prevaga nad silami, ki ga skušajo omajati. Pod nacizmom so Slovenci izgubili veliko kulturnih institucij, tako da lahko čutti Avstrija pomoč pri gradnji doma kot svoj dolg do manjšinskega naroda.
Toliko članek v .Komunistu". Kako pravilno je pisec ocenil sile na Koroškem in sploh v Avstriji, pa kaže odmev, ki ga je imela obljubljena podpora matičnega naroda in ostalih jugoslovanskih narodov v nekaterih listih. Zlasti se odlikuje s svojim negativnim odnosom glasilo koroške GVP .Volkszeitung", kjer spet povsem odkrito prihaja do izraza dvoličnost, ki je očitno najbolj priljubljen rekvizit nemških šovinistov na Koroškem. V kratkem poročilu o ustanovitvi posebnega iniciativnega odbora pri SZDL v Ljubljani pisec sicer priznava in poudarja .legitimnost" dolgoletnega zbiranja sredstev za nemško govorečo narodnostno skupnost na Južnem Tirolskem, toda v isti sapi prerokuje, da se bo jugoslovanska pomoč pri gradnji slovenskega kulturnega doma v Celovcu izkazala kot .obremenilna hipoteka", kajti — ugotavlja ta čudni patriot — nasproti jugoslovanskim dejavnostim za manjšino na Koroškem vlada tukaj zgodovinsko pogojena alergija. Res edinstven primer dvovrstne morale,
„Kmečki glas'
je slavil tridesetletnico
..Kmečki gias", osrednje giasiio siovenskega kmetijstva, je obhaja) 30-ietnico izhajanja. Prvič je izšei med vojno teta 1943, od takrat pa izhaja neprekinjeno že tri desetietja. Danes ga tiskajo v nakiadi 4S.000 izvodov na teden.
Na svečanosti ob 30-ietnici izhajanja je biio poudarjeno, da je .Kmečki gias" opravit pomembno posianstvo, posebno v zadnjem času, ko so v siovenskem kmetijstvu veiiki družbeni premiki. Ziasti je igra) viogo pri preobrazbi vasi, to je v njeni sociaitzaciji, pa tudi v strokovnem in spioinem izobraževanju.
Zaiožba izdaja še reviji .Sodobno kmetijstvo" in .Moj maii svet" ter raziične strokovne in ieposiovne knjige.
Čestitkam ob jubiieju se z žeijo za nadaijnje uspešno deiovanje pridružuje tudi uredništvo .Siovenskega vestnika".
V LJUBLJANSKI MODERNI GALERIJI:
X. mednarodni grafični bienale
ob sodelovanju umetnikov iz 49 držav sveta
V	TMMočnoia' MoM: /TftAtdvrM&ov Jr%ž^cnegg In M/tKrnegd žlv/jenja 5/ove?iJje fer Ifcf:7r:;A Mg/c7w:7: gosfov Iz dragi/? držav
M v pOMedf/jM v /ja/?/jaMs^I A/odcrm galerij! odprf jaMejn! X. 7Wfd?:arod?r! grajlČM:' /?!er:a/e. A*a fej ve/:7?I In fraJ;c;o?M/?!; prlrcdlf-v;', U' sod! wfd Hajvečje tovrsfMe waM;'jMfac!je na svefa, sode/ajc /:--tos oMog 400 amefnl^ov Iz 49 držav sveta, ^1 so sM/??:o razstavi/! 7200 graj!č?::7? /Isfov.
Pose^TM Mednarodna žirija, v Mfer! so MI prlzfM?:! sfroMv-njd&I Iz razni/? držav, je pode/1/a tad! vrsto nagrad In pr!z?MMj. Z ozirom na veliki prispevek so /etos pode/:'/! fr! ve/!/?e častne nagrade, Ir: sicer RIM De/?enja^a (/agos/avljaj, RoMrfM AaascZ?cn-Mrga /dmerlMj Ir: Vleforja Vasare/yja (/''raneljaj; ve/:To premijo so dode/I/! 3T:'ros/ava Mateja (*/agos/avljaJ fer premij! zlndrzeja Lac/?w!eza (To/js/?a) Ir: Janeza Remica (/agos/avljaj; rMgrcdo me-sf^ Z,ja/?/jane je do/?I/ Ro/?erf Rpman (AmerlMj, Msfr:o priznanje mednarodne žirije pa Rengt RocUrMM /MedsMj, Lals C^rrrlfzer (UragvajJ Ir: Z/er:^ R^čeroM (Čes^os/cv^sMJ,' po/eg teg<f je žirija podc/IU se odMprrc M^gr^de z^ pos^rr:ezr:e gr^JIM, ^1 jl/i je preje/o 13 Krr:etr:!Mv Iz Pr^r:clje, /^por:s^e, Z^Aodr:c Nerr:č!je, /f^/Ije, Jofr-jefs/re zveze, Ve/I^e Rr!f^r:!je Ir: J^gos/^vlje.
V	oM!r% /efosnjeg^ jM^:7ejr:egd gr^J!čr:egif /<Ier:aU se je v Z.jr;/'-/j<fr:! sesfd/% f^d! gcrzer^/r:^ s^MpsčIr:^ rr:edr:^rodr:egff združenja /!^ovr::7r /rrlfl^ov (zl/CAJ.
ki se je poslužujejo določeni krogi no Koroškem. Potem pa se še svetohlinsko trkajo na svoja .katoliška" prša in se ponašajo s svojo .demokratičnostjo".
Zato je od naprednlih in resnično demokratičnih sil na Koroškem in sploh v Avstriji toliko bolj pričakovati, da bodo prizadevanja koroških Slovencev za izgradnjo lastnega kulturnega doma v Celovcu podprle s širokim razumevanjem in izdatno pomočjo.
Partizanski zbor
v tržaškem Kutturnem domu
Zadnjo nedeljo se je v tržaškem Kulturnem domu prvič predstavil javnosti Tržaški partizanski pevski zbor, ki ga sestavlja okoli 100 pevcev, v veliki večini bivši borci. Zbor je nastal pred meseci na spontano željo in potrebo bivših partizanskih borcev, da z borbeno pesmijo prenašajo na mlade rodove slavno partizansko tradicijo in duha, ki je preveval slovensko ljudstvo v boju za svobodo proti nacifašističnim o-kupatorjem.
Ob svojem prvem javnem nastopu je Tržaški partizanski pevski zbor imenoval nekaj častnih gostov, med katerimi sta tudi predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Janko Rudolf in predsednik vsedržavnega združenja italijanskih partizanov senator Ar-rigo Boldrini.
Kulturno življenje v Moskvi
Sovjetska prestotnita Moskva sodi mod najvoija mesta na svete. Njeno prebivai-stvo inaša danes okrogto 7.S miiijona iju-di, ki živijo na povfiini dobrih 379 kvadratnih kiiometrov. V mostu je okoti SMO cest in utic, med katerimi je najdaijži Leninov prospekt s doiiino 14 kiiometrov. V Moskvi deiuje več kot 5000 trgovin: v 7300 kavarnah, gostiinah in rostavracijah je prostora ta 500.000 gostov.
O bogatem in postrem kutturnem iivije-nju v tem veiomestu tgovorno pričajo na-siednji podatki:
#	V Moskvi deiuje 73 visokih 4oi, na katerih žtudira 518.700 žtudentov, ki so pripadniki več kot 100 narodnosti.
3 V rasiskovainih inštitutih deia več kot 7SO.OOO tnanstvenih sodeiavcev, to je četrtina vsega inanstvenega kadra Sovjetske tveto.
^ V Moskvi jo nad 4000 knjižnic vseh vrst, ki imajo skupaj več kot 500 miiijonov itvodov knjig in časopisov.
0 V !S giedaiižčih je tetno okrogio 13.S00 predstav in koncertov, ki jih obižče okoii 14 miiijonov tjudi.
^ Moskva ima 1!S kino dvoran, ki imajo skupaj skoraj 100.000 sedožev; dve največ)) kino dvorani nudita prostora ta 5000 osob.
#	V Moskvi jo 5Ž mutojev, ki jih ietno obižče več kot 17 miiijonov ijudi: posebno tnani so mutoj v Kremiju, Leninov mu-toj, mutej revotucije, tgodovinski mutej idr.
^ Letno itido v Moskvi 57.000 ratiičnih knjig, katerih skupna nakiada doseže 1,! miiijardo itvodov; skupna nakiada časopisov, ki ithajajo v Moskvi, pa tnaža 55 miiijonov itvodov.

tONE
SVETiNA
180
j;.:'
liii! Sli
H

DRUGA KNJiGAi
Jako sveža je bila kol žerjavica tlečih tramov, ki je razpihoval veter. Tudi tega ni razumel, da je ^nik ostal živ, medtem ko so padli vsi, tudi tak-. k' niso bili niti mesec dni v postojanki. Bedno Vs	v ženskem krilu na begu, ko je vztrepetal pred
Or.i ^nco in šumom in ko je Zadlogarjevo dekle pošiljal 9 edovaj, če je varno. Bežala sta kar čez polja in skozi
Jo
<j^*^ove. Z dnem sta prišla do hiš, pri katerih sta zvedela, je partizanska četa, ki se je vračala iz zasede, staknila ^Ogoslovca in še nekatere, preoblečene v ženske, v zadnji . ' Vasi. Samo eden je pobegnil, drugi — z bogoslovcem o — pa so ležali pobiti v senci sadnih dreves ...
L $e!e v prvi postojanki je dobil uniformo, da se je lahko klo	vrnil v mesto. Dekle, ki se je prilepilo nanj kakor
P' is pripeljal s seboj. Stežka je pregovorit mater, da is — ker ga je rešiila gotove smrti — vzela za služkinjo. ^ Nekaj dni je romal iz urada v urad, od generala do 3(J*'denta, od vodstva policije do bogatih mogotcev, ki se šli vojno v svojih vilah. Povsod so ga sprejemali ^nka in mučenika, izmislil sli je za vse sprejemljivo zgod-se mu je ob nenehnem ponavljanju tako priskutila, se mu je obračal želodec. Sprejel ga je tudi škof. Na "9ovem rdečeličnem, zwitem obrazu je zaigralo razočara-st ' ko je zvedel, da je župnik ostal živ. Lahko bi bil po-, mučenec in celo svetnik! Saj slovenski narod še nima
^lika ...
Ko so letaki o amnestiji preplavili Dolomite in so neke noči zaregljali partizanski mitraljezi na robu ljubljanskih vrat, so ga poslali k Vuku, da bi napravila v Dolomitih red in zavarovala ogroženo ozemlje.
.Zelo cenim vaše domislice, gospod poročnik," ga je dregnil major, in mu ponudi) nekaj požirkov ruma. „Vaša taktika je uspela. Kaže, da so nasedli: mislili so, da smo se prišlii predat — pet minut pred dvanajsto. Razočarali smo jih samo toliko, da smo prišli ob dvanajstih. Danes jih bomo zadrževali tod, jutri zjutraj pa jim bodo udarili v hrbet idrijski Nemai. Ze vidim, kako jih bomo gonili do Cerknega!"
Vuku Rupniku se je zadovoljno razlezel mladi obraz, ki je žarel od popitega ruma. Prav tako so žarela lica njegovih jurišačev, saj je zjutraj navsezgodaj napojil ves bataljon, tako da jim je zdaj kar vrelo po žilah.
Prišla sta do poveljstva čete, ki je ogrožala desni bok. Poročal jima je, da so ujeli partizanko in zastrelili nekega komisarja. Ta dva da sta zašla mednje, ko so se plazili pod bataljonske položaje. Partizanko imajo zaprto v kleti sredi vasi.
.Saj vam ne bo odveč, gospod poročnik, če jo zaslišimo," je dejal major. .To je vaš posel. Morda bomo dobili vesti, ki bf nam lahko koristile. Pravijo, da ste specialist. Samo pohititifel Moji so za te stvari zanič. Samo prebutajo in ustrele ..."
Kurir je pripeljal poročnika na sredo vasi, v hišo, kjer je bila zaprta ujeta partizanka. Komandir straže ga je peljal po betonskih stopnicah v globoko, obokano klet. Svetil je z zakajeno petrolejko. Ko je obrnil velikanski ključ in odprl vrata, je uzrl v medli svetlobi dekle, ki je kot mrtva ležala na betonskih tleh. Stopil je k njej, jo dregnit s škornjem v hrbet in velel:
.Dvigni sel"
Dekle je samo zavzdihnilo in obležalo.
.Ali naj vam jaz spravim pokonci to kurbo partizansko?" je rekel stražar. Potem je stopil k njej in jo obrni! na hrbet. Odpel je čutarico in ji kanil v usta nekaj kapljic ruma. Ko se je svetloba dotaknila njenega obraza, jo je Vatjhun spoznal. Če bi mu kdo zdaj prišel povedat, da Črnii vrh stoji še tako kot prej, ne bi mogel biti bolj presenečen. Ves čas, odkar je izginila, je iskal za njo sledove pa jih ni našel. Zdaj pa iznenada tukaj... Je to mogoče?
.Pojdi po vodo," je surovo ukazal stražarju.
Ko je stražar odšel, se je nežno sklonil k njej, ker ga je za hip premagalo. Potlej pa se je mahoma zavedet. Prijel jo je za roko in jo dvignil, da je sedla. Ta hip ga je spoznata tudi ona.
.Ti, Bogdan?"
Zdrznila se je in njene oči so nemočno obvisele na njem.
Prištorkljal je stražar z vodo. Vatjhun je vzel čutarico in ga odslovil. Ponudil ji jo je.
Čeprav se je bila odločila, da bo odklonila prav vse in da tudi govorila ne bo, jo je žeja le premagala. Z zvezanimi rokami je prijela čutarico in napravila nekaj požirkov. Valjhun jo je zvedavo opazoval. Videt je, da ji roke rahlo drhtijo; zasmilila se mu je, zato je dejal:
,Ni treba, da se me bojiš."
.Ne bojim se te, Bogdan. Nikoli se te nisem bala," je dejala mirno, položila zvezane roke na kolena in se mu zagledala naravnost v oči. Njen odgovor mu ni bil všeč. Preplavila so ga čustva preteklosti, čustva ljubezni in hrepenenja, preziranja in sovraštva ... in nemoči. Ta ženska je tako zelo usodno bremenila njegovo življenje, da se ni mogel neprizadeto pogovarjati z njo. Gledal jo je, kako ji odseva z obraza globoka žalost. Strah pred neznanim v očeh jo je napravil očarljivo lepo. Takšna je bila, da bi jo naj-
M H! Hi M L3 & M & M
Uspeia prireditev SPD Borovije
—_* . - ...
Siovensko prosvetno društvo v Borovijah je pred nedavnim izvedio !voj ietni občni zbor, ki {e hkrati pomeni) tudi obnovo deta v tem društvu. Novoizvoijeni odbor je svoj zastavijeni c))j vzei resno in že na občnem zboru skienii, da bo prvo prireditev organizira) v dvorani pri Cingeicu na Trati. Povabi) je totktorno skupino Siovenskega prosvetne-ga društva ..Zarja" v Žeiezni Kapti, da pride s staro kmečko ohcetjo in narodnimi piesi. )n res je boroveijsko društvo minuto nedeijo vabito h Cingetcu.
Pri Cingetcu oz. v tamošnji dvorani že več tet ni bito kakšne prireditve in je bita dvorana v temu primernem stanju. Zato je v začetku treba povedati, da so odborniki borovetjskega društva zastaviti svoj
Zbor naših dijakov
se je dobro uveljavil
Minuto soboto lin nedeljo je bito prijazno mesto Cetje prizorišče ve-iičastne pevske manifestacije, pri kateri je sodelovalo 3000 pevcev. Mladinski pevski festival v Cetju vetja za največjo tovrstno prireditev v Evropi.
Prireditve, ki je bita povezana z zveznim tekmovanjem mladinskih pevskih zborov, se je poleg pevcev iz Jugostavije, Francije, Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske in ttalije udeležit tudi izbrani pevski zbor slovenske gimnazije v Celovcu pod vodstvom prof. Jožkofa Kovačiča.
Tekmovanje pevskih zborov se je odvijalo v treh skupinah: A-mla-diinski zbori, B-mešani mladinski zbori, C-dekliški zbori. Naš mladinski pevski zbor se je sijajno odrezal, saj je prejel v skupini B bronasto plaketo, kar je pri takšni konkurenci odličen uspeh. Zboru in prof. Kovačiču 'iskreno čestitamo.
prosti čas in dvorano primerno u-redili. Kljub temu pa so upravičeno bili v skrbeh za udelež. na prireditvi. Toda vloženi trud se je obrestoval. Dvorana pri Cingetcu na Trati je bila nabito polna in razumljivo je, da so organizatorji bili nadvse zadovoljni, kajti prvi uspeh je brez dvoma tudi spodbuda za nadaljnje društveno delo.
Tako društveniki kot tudi številni obiskovalci so bili povsem zadovoljni z nastopajočimi gosti — folklorno skupino SPD .Zarja" iz Železne Kaple. V imenu društva in številnega občinstva jim je izrekel dobrodošlico predsednik društva Andrej Wieser. Gostje iz Železne Kaple so najprej zapeli, zaigrali in zaplesali običaj stare kmečke oh-ceti iz Železne Kaple in okolice in
je obiskovalce navdušil lepi prikaz tega starodavnega običaja. Vsem se je dopadlo, mladim in starim, ki so nastopajoče ob koncu nagradili z burnim aplavzom. Kot druga točka so bili na sporedu narodni plesi. S svojo živahnostjo so plesalci vzbudili v dvorani veselo razpoloženje in veliko navdušenje. Posebno je vžgal ples z metlo; seveda pa so bili tudi vsi ostali plesi kot tudi kmečka ohcet za vse udeležence lepo doživetje.
Zato je gostom iz Železne Kaple fudi na tem mestu treba izreči zahvalo za lep kulturni užitek. Prav fako pa tudi boroveljskemu SPD, ki je s to prireditvijo spet pričelo s svojim delom. Nadvse zadovoljiva udeležba je bila živ dokaz, kako močno je še zanimanje za prosveto in kulturno izživljanje med slovenskim prebivalstvom v Borovljah in okolici. Zato smo prepričani, da se bo boroveljsko prosvetno društvo tega poslanstva zavedalo in svoje člane in ljubitelje slovenske prosvete kmalu spet vabilo na podobno prireditev. Radi bomo prišti.
Prijatetjsko srečanje
SPD .Danica" s pevc! iz Numberga
Pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Danica" v Št. Vidu v Podjuni je lani navezal prijateljske stike s pevskim zborom v Rot-henbachu in Baiersdorfu, dveh okrajev v Nurnbergu. Oba zbora vodi
ga sprejeli nadvse prisrčno.
Minuli petek pa sta oba zbora, moški zbor iz Rothenbacha in cerkveni zbor iz Baiersdorfa ter godba na pihala bili gost .Danice". Koncert je bil v farni dvorani
gospod Wiffek, ki je bil pobudnik Škocijanu, kjer ga je obiskalo iz-
za to prijateljsko sodelovanje. Kot znano, je bil šentvidski pevski zbor lani gost imenovanih zborov, ki so
Spet zioraba vere?
V B%7-eLB/ /%rt pr/ Boro-p/;%B pred Kfdtzpmr?! r/c/Z/t d$B%Mf /ef%-z M%dovo77! „0//f?!er Brc/". V 72; ZB M rr/;c ,J%r%72/" pozw%// IBo//;stvo, d% 72% d%ŽBf720 7T3M70 ZMp72/B% 7^272%%/%, BZ ;e pred d72eV2 M v poBo;, pos7%w';'o B%p/%7M d/o;'z% A*r%p%M;o /z Borove/;, Bcr /772% /e-2% „pr%ve TMere", BZ /d odgov%r;%/e B%pc/ZBZ772 /%r%720w. dv2or;Z /e;%B% z%B/;%&;<?;o z groz7!;o, d% Bodo — če /Bo/z;$ivo zze zzgodz' TzjzBov/ zzzBfevz — podvze/z' 72%d%/;7z;e aBrepe, d% preprečzjo 72% 773e^zdev B%BŠ72cg% dr;zgeg% dzzBov72z'B%.
Gobovo 72z režBo Kg%7zz';z, /edo prz' te; %BcZ;Z svoje prste VTtzes. 7*o so sz/e, B/ s/ že deset/et;% przz%def%jo, d% BZ r%zBz/e sožztje zrzed pre-Bzv%/c/ jzzztze BčorosBe. Pr/ tC7w gredo r%Bo d%/eč, d% zzr%B/;%;o tzzdz vero Z% svoje 72%ez072%/zstz'Č720 BzzjsB%72;'e.
B/%pe/č%7zz' se d%wcs ztpr%vz'če72o vpr%Š2r;c7720, B%Bsz!e „Bor%Be" 772z's/z'jo dzzBovtzz' očetje teg% /et%B% podvzetz? V preteB/ost/ je BZ/% Bz7%zze% t%Bz'B BoraBov z%/ost72% Z72 č/oveBzz Mevrcd^zz.' Pei% 7927 so žzzpTzzBzz Pzrnp/% s stre/z' Zz pttsBe težBo rzzzzz/z, 72jegoveg% zz^s/edzzzBzz $ZTZgorj% p% so /et% poz-rzeje vt%B72z/z' v Bo72ce72rr%cZ;sBo t%Borzsče. Grožcrr; z .TZztdzz/jztjzTTz/ zzBrep/" torej 7!z' 0772%/ov%ževgtz, szzj je B//o v preteB/ostz' že dovo/j žrtev.
redno veliko število ljubiteljev zborovske glasbe, saj je dvorana bila nabito polna. Med številnimi obiskovalci pa so bili tudi župan škoci-janske občine Alois Drobesch, oba podžupana ter referent za turizem. Kot predstavnik nurnberške občine pa je gosfe spremljal mestni svetnik Rauch. Na koncertu so bili fudi predstavniki slovenskih narodnih in kulturnih organizacij dr. Joško Tischler, Lovro Kašelj in Valentin Hartman.
Pod vodstvom Hanzeja Kežarja je dom. pevski zbor zapel pozdravne pesmi, predsednik SPD .Danica" Stanko Wakounig pa je spregovoril pozdravne besede gostom. Pod vodstvom zborovodje Witfeka so gostujoče skupine izvajale pesfer
8. junij 1973
Mtadinsk! dan
17. junija 1973 ob 10. uri v novozgrajeni cerkvi v Št. ))ju pod gesiom
M!adina sredi konfliktov
Spored:
ob 9.4$ zbiranje miadine in skupna vaja z sv. mašo,
ob 10. uri sv. maša z beat-giasbo,
ob 13. uri popoidanski program s pestrimi nastopi.
Nastopajo:
The Beitamies iz Šmiheia, Podjunski kvintet, miadinski zbor iz Biičovsa, Minores iz Ljubijane, skavtinje in skavtje iz Ceiovca, Veseii študentje, miadinski zbor dekanije Piiberk, foikiorna skupina iz Sei, miadinski zbor dekanije Dobria vas in graški ter soinograški akademiki.
Miadina in njeni prijateiji prisrčno vabijeni!
Pokrajinsko vodstvo s pripravijainim odborom
Štatenska gora spet vabi
V	muzeju na prostem na Štalenski gori, kjer so znamenite keltsko-rim-ske izkopanine nad 2000 fet starega gorskega naselja, je zopet sezona. Lansko leto je ta največji avstrijski muzej te vrste obiskalo nad 36.000 izletnikov, letos pa računajo s še večjim obiskom, saj je sedaj odprt za javnost tudi novi vzhodni del naselja, ki predstavlja trgovsko obrtno središče. Po več let trajajočem izkopavanju in raziskovanju je sedaj tudi to središče na ogled in predstavlja novo znanstveno pridobitev in nadaljnjo zanimivost za številne izletnike in ljubitelje Štalenske gore.
glasbeni spored in tako v moškem in mešanem sestavu ter z godbo na pihala predstavile obsežen del nemške glasbene kulture.
Gostovanje pevskih zborov in godbe iz Nemčije v Škocijanu za obiskovalce ni bil le prijeten kulturni užitek, marveč tudi lepa manifestacija prijateljstva med koroškimi Slovenci in nemškim narodom. To je prišlo do izraza tudi v pozdravnih besedah predstavnikov, fako gostiteljev kot gostov, ki so ob izmenjavi spominskih daril šentvidske pevce ponovno povabili v Nurnberg, kakor tudi med predstavniki obeh občin, ki so ob tej priložnosti pravtako izrekli pozdrave v imenu občin Nurnberg in Škocijan.
V	soboto so šentvidski pevci za goste priredili v Št. Primožu družabni večer, kjer se je prepletalo petje pevcev gostov tin domačinov ter so tako še bolj utrdili prijateljske vezi. Ob slovesu v nedeljo so vsi izrazili željo po skorajšnjem ponovnem srečanju.
Pisanje raznih piscev starega veka' da je bito norijsko železo odlične kakovosti, je sedaj tudi znanstveno potrjeno. Kovinski izdelki so razstavlja ni v posebnem muzeju za kovine, ki se nahaja na severnem koncu trgov* skega središča. Dokazano pa je tudi. da Noričani niso trgovali samo % Rimljani, temveč tudi z drugimi deželami, med njimi tudi s TRAKIjO (današnja Romunija) in Marokom-kjer so našli kovinske izdelke že-lezarjev na Štalenski gori. Te najdbe so prepričljiv dokaz, kako kakovostno je moralo biti njihovo železo.
Tudi več sto zapisov vrezanih, ^ stene tega trgovskega središča, dokazuje središčni položaj tega kraja' zlasti pri pretovarjanju noriškega železa, namenjenega v Italijo. Lansko leto so v omenjenem središču našb presenetljivo najdbo — kip glav? keltske deklice, ki je star približno 2000 let. Strokovnjaki sklepajo R te najdbe, da so bili Noričani tud* kiparji in da so imeli na Štalenski gori svoje delavnice. Poleg muzeja za kovinske izdelke pa sta v trgovinskem središču še dva muzeja — za iv delke iz marmorja in muzej, ki p<v kazuje stenske freske.
Ogled tega nad vse zanimivega muzeja na prost, vsakomur priporočamo-Odprt je do srede oktobra od 8. zjutraj pa do 6. ure zvečer. Dober in koristen spremljevalec skozi muze) pa je nedvomno „Vodič skozi i%' kopanine na Štalenski gori", čigar po' vzetek je napisan tudi v slovenščini-Vodič lahko dobite ob vhodu v m"' zej. Izletniške skupine, ki bi si ra^ ogledale to zanimivost, naj se pf') javijo na naslov: Koroški deželn' muzej, Landesmuseum ftir Kamtem A-9010 Celovec (tel. 0 42 22-33603)-
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
rajši samo gleda! in pozabil ob njej na vse . ..
„Kako si se spremenila ... Komaj sem te spoznal."
„Drugi človek sem postala, Bogdan. Kaj malo je še od tistega, kar sem bila, ko sva se spoznala. Tudi ti si se spremenil. Včasih bi ne bil brcnil s škornjem zvezane ženske," mu je dejala očitajoče.
Neprijetno ga je zadelo.
.Oprosti.. Nisem vedel. Posuroveli smo. Saj še v lastnem taboru nismo več ljudje med seboj. Kdo pa deta z nasprotniki v rokavicah?" se je skušal opravičevati.
„Ali si prepričan, da sva midva nasprotnika? Ali mogoče veste, koga ste pravzaprav zajeli?" je dejala samozavestno. Sklenila je, da bo igrala. Poizkusila bo vse, prav vse, da bi ostala živa. Mora se rešiti! Zavoljo Primoževega otroka, ki ga nosi pod srcem! Nobena cena ne bo prevelika. Nobena žrtev pretežka.
Naredil se je nevednega in ji rekel:
.Ne igraj komedije. V klavrnem položaju si. Spomni se, kaj si mi govorila, preden st šla v hosto. Vse tri z materjo ste bile rdeče. Dolgo ste slepile okolico. Človek obrača, draga moja, bog pa obrne. Norčevala si se iz mene, ko sem ti rekel, da se boš po kolenih plazila pred menoj in me prosila usmiljenja. Zdaj si v mojih rokah. Od mene je odvisno, kaj bo s teboj," je dejal zmagoslavno.
.Vedno si se motil, Bogdan. Sem in nisem v tvoijh rokah."
.Še kar ohola si, kot si bila nekdaj. Ali veš, kaj se bo zgodilo s teboj, če te pustim? Ali si brez domišljije?"
.Nič ne boste storili z menoj. Izpustili me boste, in to čimprej."
Valjhun se je zarežal:
.Postajaš smešna! Ukazuješ! Kot včasih svoji materi in svoji sestri, in kot si poskušala meni..."
Zbrala je vse moči, da bi prikrila obup in nemoč in ostala kar se da samozavestna. Odločno je dejala:
.Agentka gestapa sem. S posebno nalogo. Ali morda poznaš majorja Wo)fa? Če mi takoj ne omogočiš pobega, so moje naloge ogrožene."
Valjhun jo je pomilovalno motril:
.Ljubica, kdo bi verjel tvoji pravljici? Jaz ne poznam majorja Wolfa. Nam niso mar nemške naloge. Mi smo slovenska vojska!"
„Ne vem, čemu to nerazumevanje. Odgovarjal boš s poveljstvom vred. Če si ne upaš storiti tega, potem zahtevam, da pokličeš nekoga od Nemcev, ki bo uredi! zadevo.
Porogljivo se je nasmehnil:
„Če je res, kar govoriš, se lahko zgodi v najboljšem primeru, da te izročimo majorju Wolfu. Takšna so navodila.
Glava ji je utrujeno omahnila. Z zvezanima rokama si je zakrila obraz.
„No, si zadovoljna?"
Molčala je Valjhun pa je zmagoslavno nadaljeval napad:
.Poglej, kako si lažniva. Govorila si mi o vosovcu, zamenjala si me pa z gestapovcem," je Valjhun zaničljivo zakrivil ustnice in nadaljeval: „Kam lahko pripelje ženske nečimrnost!"
Dvignila je glavo in mu mirno odgovorila:
.In kam pripelje moškega neodločnosti Vedno in povsod si oklevat, izgubil si bitko, še preden si jo začet. Ali si se kdaj vprašal, zakaj? Prav gotovo nikoli."
„Ne govori," jo je presenečeno prekinil. „Če bi bila pametna, bi bila moja žena. Še zdaj bi bila oba doma. Toda odbila si."
.Bogdan! Dokler imaš ti mater, ne potrebuješ žene. Tvoja mati sovraži vsako žensko, ki bi bila lahko tvoja žena. Nisem ti še povedala, kaj sem doživela, ko sem te nekoč
prišla obiskat in te ni bilo doma. Odslovila me je pri vrdl*^ in mi hladno dejala, da ima njen sin mater in boga, in d" ne potrebuje nobene cipe."
.Zakaj mi tega ntisi povedala?" je osuplo dejal.
„To ne bi ničesar spremenilo. Usoda nama ni bi!" naklonjena."
.Toda kako si se potem mogla spečati z Nemci? In š" zgestapom..."
.Kako, Bogdan?" mu je začudeno dejala. .Tako ko ^ in vsi, ki pridejo Nemcem v roke. Ali niste z Nemci?"
„Mi? Kako se motiš? Lastne cilje imamo, ki nam jih t" tudi Nemci priznavajo. To je igra, ki je ti ne razumeš."
.Doumela sem jo prej kot ti, čeprav sem jo tudi pozno... To je igra, pri kateri človek samo izgublja."
Zaskrbljeno jo je pogledal v oči in rekel:
.Nesmiselno je izgubljati čas in igrati komedijo. da si prevarala Wo!fa. Po njegovem nalogu te iščem že ^ spomladi. Tvoji izgovori so jalovi."
Zdrznila se je. Igra je izgubljena ...	,
.Potem napravi, kar ti veleva vest. Do smrti me b^ imel na duši..."
.Sama sebe imaš na vesti. Bog je dal človeku svobod" zato, da se sam odloči za pogubljanje ali zveličanje."
"Bogdan, jaz ne verujem ne v boqa ne v tako bodo."
.Kar govoriš, je bogokletno. Ni me mati zaman svod!" da prinašaš nesrečo vsakomur, ki se sreča s tabo."
.Oprosti, mu je rekla mirno. .Jaz ne pripadam n?k" mur, odkar sem našla sama sebe."
.Ali pa vsem, pri katerih si bila, in tebi vsak, ki s" ga zahoče. V srednjem veku bi končala na grmadi. SR" pa tudi zdaj ne veš, če bo kaj bolje. Jaz si umijem rok"'

Slovensko prosvetno društvo ..Edino:)" v Škofičoh vabi na
prijateSjsko srečanje
v soboto 16. junija 1973 ob 20. uri v dvorani gostiine Kreuzwirt v Podjerberku.
Sodelujejo:
# Moški pevski zbor iz Bovca, e Mešani pevski zbor SPD ..Edinost" iz Škofič O Inštrumentalni ansambel iz Kranja.
^ijatetje umetne in narodne pesmi vabimo, da se koncerta ude-'eiijo v čim večjem števiiu.
*''R	bc-	s ptesom.
Odbor
Prijateijski stiki med dijaki
V petek 1. junija je pod vodstvom direktorja centra strokovnih šot v Ljubljani Janeza Železnika prispela v Celovec skupina dijakov, ki so imeti željo navezati stike z dijaki slovenskega dijaškega doma ob Lendskem kanalu.
Ker so ljubljanski dijaki imeli še dovolj časa do večera, ko so bili domenjeni za obisk, so se podali ob spremstvu domačinov predsednika Zveze koroških partizanov Karla Prušnika in ravnatelja slovenske kmetijske šote inž. Francija
'jem y Brezah (Fresach) priredita književniki iz vzhodnih držav dosti	ogled mesta in o-
A Mednarodno pisatetjsko srečanje, holj optimistično gledajo na nadatjnji	. to sta izbrala izlet na
Prav je bita to sete druga tovrstna razvoj titerature kot njihovi kotegi na razgledni stolp
Tf
.ep m obe tajoč uspeh
z. meuM^vJaega srečsnja pisateljev v Brezah
žs poročati, je Zveza ko- kateri je prišto do raztičnih mnenj in i"ni'	Y dneh "red 1. in 3. nasprotij. Pri tem je zanimivo, da
Bilo je že pozno popoldne, ko so prispeli v dijaški dom, kjer je bila pripravljena zakuska. Inž. Einspieler je ob tej priložnosti na kratko opisal položaj koroških Slovencev. Njegova izvajanja so bila povod, da se je med mladino razvila živahna debata.
Zastopniki strokovnih šol v Ljubljani so nato izročili dijakom slovenskega dijaškega doma v Celovcu dragoceno darilo — sloven-
ske pravopise in druge strokovne knjige. S tem darilom so ustregli naši mladini, kateri je primanjkovalo podobnih knjig, še bolj pa ji je primanjkovalo pravih slovenskih izrazov iz raznih tehničnih panog.
Težko je bilo pri odhodu slovo od prijaznega direktorja Železnika, kateremu velja glavna zahvala, da so naši dijaki prejeli strokovne knjige, in od dijakov, s katerimi želijo naši dijaki imeti še nadalje tovariške stike.
. .	- je bita to sete druga tovrstna	.	—--------o- —
'reditev omenjene zveze, te-ta tahko ^^padu-	"jih ni problema, čemu
jP.Ofosom gteda na doseženi uspeh.
letos je bita udetežba še boljša ]' * ^ je zbralo nad petdeset pisate-'Z Zvezne republike Nemčije, A j*°stavije, Madžarske, Romunije in ^strije. Največ udeležencev pa je ° Seveda iz vrst članov Zveze ko-
še pišejo, čeprav tc ne potrjuje dejstva, da problemov nimajo, kajti vsak pisatelj — kjerkoli živi — se u-kvarja s problemom življenja. Torej i-ma vsak pisatelj isto izhodišče, čeprav ustvarja v različnem političnem okolju. Pri tem so pisatelji, tudi pripadnik nemške narodne skupnosti iz
Caoov /.veze ko- padmk nemške narodne skupnosti iz "en t/ P^teljev, med njimi tudi slo- Romunije, dokazali, da je odnos bral-ska pesnika Valentin Polanšek in cev do litemture doct!
Atid^pKokot.
"ali^ letošnjem srečanju so obravna-]:. terno „Cemu še pišemo — ali je tiiJ^ta bila zdiskutirana do smr-Tej temi so bili posvečeni refe-
cev do literature dosti boljši kot na zapadu, kar so morali priznati njihovi kolegi z zapada.
Tudi na tem srečanju so udeleženci prišli do spoznanja, da med besednimi ustvarjalci ni glavno vpra-
na Krofasti gori, pri Hodišah, kateri pravijo tudi Jed-bovca ali Konj. Z razglednega stolpa so si ogledali precejšen del Koroške, saj se od tam nudi razgled od Golice (Koralpe) do Visokih Tur in od Karavank do Krških Alp na Severu. Mesto Celovec je kot na dlani Vrbsko jezero s cerkvijo na Otoku predstavlja dragocen biser lepe koroške dežele. Izletniki iz Ljubljane so bili zelo navdušeni
Likovna nagrada Gustava Janušu
V Domu umetnikov v Solnogradu so minuli teden odprli likovno razstavo grafičnih listov-lepakov. Razstavo so priredili na osnovi likovnega natečaja, ki ga je razpisalo podjetje Borregaard v Halleinu '
število mladih likovnih umetnikov iz vseh zveznih dežel.
Med njimi je sodeloval tudi naš rojak Gustav Januš in prejel drugo
---m sicer nagrado. V utemeljitvi je žirija na-
v skupnem znesku šil. 30.000. S tem glasila, da grafični Hst-lepak Gustava
asSg	tr- T*--*- --
Čepmv s. bile razpisane le tri na-	mladostno fantazijo.
- . ,	, ,	,--- grade, prva 15.000, druga 10.000 in Gustavu Janušu k lepemu uspehu če-
m le težko s. se lod,h od tega lepe- ^etja 5.000 šilingov, je bil odziv iz- 'titam. in želimo še nadaljnjih uspe-ga kraja Zahodu,h Gur.	redno dober, saj se je odzvalo lep. hov na področju likovne umetnosti.
fati T-f .	.	. 1'^vccem rere- sedmmi ust
b u ' Kriigerja iz ZRN, F. Storcha šanje, čemu še pisati, marveč kako ii,	Gustava Ernsta z Duna- ustvarjati dobro literaturo, ki bo pri-
t)QjY? Javorja iz Madžarske in Jara tegnila bralce. V tem smislu je sreča-
TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV
tefe^ja iz Jugoslavije. Po vsakem 'atu je bila živahna diskusija, v
nje v Brezah brez dvoma zbližalo pisatelje različnih narodnosti.
& ^ Prvi delovni seji novega ob-"o odbora so odborniki soglasju S<t občinskemu tajniku Han-
Št. Jakob v Rožu
mi društvi. Na zadnjem športnem tekmovanju gasilcev v Čajni je to društvo doseglo lep in zavidanja vreden uspeh, saj je postalo prvak področja.
Na odborovi seji so člani občinske-
Wie war es miter Csterreicti-Ungarn?
^r^j^crnadu podeliti naslov svetnika skiŽjg	Sternad je že 33 let v
s*rok* ^ntjakobske občine. S svojim .	^
^"ttnjem na področju ko- kega predstojništva razdelili tudi repo,,^ j uprave je občini v veliko ferate. Tako odgovarjajo sedaj; pod-"t" t	^ato razumljivo, da so župan Rassinger Franc (SPO) za
občinski možje podelili za- gradnje, drugi podžupan major Fan-mtslov. Občinskemu tajniku tur Adolf (OVP) za turizem, Reich-
mann Ludvik (SPO) za šport in kulturo, Albin Petschnig (OVP) za kmetijstvo in gozdarstvo ter Mihcj Antonič, predstavnik Socialne gospodarske skupnosti, za varstvo okolja, kanalizacijo in odvoz odpadkov. Soglasno so odborniki med drugim tudi sklenili, da bodo za dograditev farne cerkve, ki je lansko leto pogorela, dali prispevek v višini 100.000 šil.
Končno so obravnavali še denarni položaj ter s tem v zvezi gradbene projekte kot so vodovod Št. Ožbolt -Rute, regulacija potoka skozi Veliko vas, obnovitvena dela na ljudski šoli v Podgorjah ter gradnja stanovanj v Svatnah.
'an ""slov. Občinskemu tajniku jj Sternadu k napredovanju <k}[, . ° '" rnu želimo, da bi še laij i". "spešno deloval v dobrobit p občine.
."^davnim je župan Janez "N, dvema zaslužnima gasilcema ^ ^rjah, ki sta že 25 let aktivna . čju gasilstva — Primusu 'tr(^.?njaku in Albinu Olipitzu — 0^' častni znak z diplomo.
§asi) .*jcj Priložnosti je pred zbranimi 'a Q ! Mihaela Schellandra in Ffuber-§0[j jta povišal v nadgasilca. V Pod-"naj" v tamošnjem gasilskem športno in strokovno "o^<.;.'Xvežban naraščaj, ki se stal-'" meri v tekmovanjih z drugi-
Immer wieder hort man, daf; Stadte, Mdrkte und Landstriche unter nUsterreiich — Ungam" uberwie-gend deutsch gewesen sein sollen und erst spater slawisch bzw. italienisch wurden. Man nennt dabei, um nur einige Beispiele anzutuhren, sehr haufig die Stadte Triest, Pula, Gorz, Laibach usw. Da diese Be-hauptungen nur zu einem geringen Teil stimmen (vor allem einige Stadte und Mdrkte in der ehemaligen Untersteiermark), solite endlich einmal schwarz auf weif; angefuhrt werden, wie das volkische (nationale) Verhaltnis damals wirklich zusanimengesetzt war. Ein eindeutiges Bild bielet dabei Meyers-Konversc-tions-Lexikon, erschienen 1896 Wien-Leipzig. Hier einige richfige Angaben nach dem Stand von 1880 bzw. 1890:
Trieste (Trst, Triest) 157.466 Einwohner, davon 122.634 Italiener, 27.725 Slowenen, 7.104 Deutsche; Gonizia (Gorica, Gorz) 19.924 Ew., davon 14.860 Italiener, 3567 S!owenen, 1497 Deutsche; Pola (Pula) 34.420 Ew., davon 18.680 Italiener, 9823 Serbokroaten, 4419 Deutsche, 1498 Slov/enen; Ljubljana (Laibach) 30.505 Ew. davon 25.378 Slowenen, 5127 Deutsche; Maribor (Marburg) 19.898 Ew., davon 17.245 Deutsche, 2653 Slovvenen; Celje (Cilli) 6264 Ew., davon 4684 Deutsche, 1580 Stowenen; Ljutomer (Luttenberg)
1141 Ew; davon 727 Slovvenen, 414 Deutsche; Tirol 928.769 Ew; davon 510.840 Deutsche, 417.929 Italie-ner (Ladiner); Steiermark 1,282.708 Ew., davon 872.314 Deutsche, 410.464 Slovvenen; Krain (Kranjska) 497.100 Ew., davon 469.070 Slovvenen, 28.030 Deutsche; Gorz (Goriška) 213.729 Ew., davon 135.020 Slovvenen, 76.514 Italiener, 2195 Deutsche; Kdrnten 361.008 Ew. davon 258.508 Deutsche, 102.500 Slovvenen.
Auch die Stadte Budapest, Prag, Budvveif; usvv. vvaren mit uberzeugender Mehrheit nicht deutsch. Die Untersteiermark, heute ein Teil Slovveniens, um nochmals darauf zuruckzukommen, war bis auf die Stadte Marburg (Maribor) und Cilli (Celje), sovvie einige Marktfldcken niemals deutsch, vvas schon allein aus dem Bevolkerungsstand der Steiermark von 1890 ersichtlich vvird. In Gotschee (Stadt u. Land-strich im Herzogtum Krain) tehten 1890 rund 15.000 Deutsche. Wie dem auch sei, man kommt zumindest auf keine hunderfausende Bevvohner deufscher Na-tion, die aus diesen Gebieten (Stadten) verfrieben vvorden sein sollen. Oder es lugt das Lexikon, das aus der Monarchie stammt?
Guttenbmnner Horbe^š
Kottmannsdorf
Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
^t^bsnila je ustnice. Njen pogled je bil poln prezira. Le
i' je ostalo *'Di
"Ja:
9nes je najlaže biti Pilat," je dejala.
^Oa ^ ^ "e sodim. Toda tvoja žrtev bo brez pomena. Za "e velja nič, pravzaprav velja manj kot nič. Ker e krop iin ne voda."
sem prav zato nekaj. Ostala sem človek, in če ^oto umrla, sem živela dovolj. Sovražim vsako nasilje." csmehnil se je in zmajal z glavo:
J^nJ^eko si zgrajena! Nam hočejo z nasiljem vzeti vero, naši očetje prigospodarili, hočejo razdeliti kVmP°tepirte in lenuhe. Ali ni naša dolžnost upirati se in she' da preslepimo sovražnika? Pravica je na s*'ani."
kj.
'te j J ' na vaši! Za denar prodajate kri. Ko ste iskali boga, 9"bili ljudi. Proti vam so, ne boste zmagali!"
ihuna je stresla jeza. Kakšna trma! Ostro ji je za-
"Govoriš same bedarije! Morali bi te ubiti..."
""e lahko. Zvezana sem in v vašiih rokah. Pa ul J*** sestro in očeta. Sestra podpira Osvobodilno fron ^ bil barjem tvojega očeta, ki ve, za kaj daje. Povezar ^ Melito. Sramuje se, da si ji brat. Ne bi fi pov u 1' tega že sama vrgla v obraz."
^ ^ ^°tkni, ženska! Toliko strupa sli scedila, da ne zasl *J*'tjenja. Nameraval sem te rešiti in te skriti pri nek %v t ne morem. Sama si se obsodila. Bog bodi mil . ^eji duši!"
^$i\, ^ je pokrila obraz z dlanmi in zajokata. Izgubi ^	^!a je predaleč. Zakaj se pogublja, namesto da
y^ala?
daljavi so bobneli topovi. Tam nekje je Primož.
Ob misli nanj se je zganila želja po življenju z nezadržno silo.
Valjhun jo je srepo gledal.
„Ne boš me ganila s solzami! Kar objokuj svoje neumnosti. Kdor greši, zasluži kazen."
Ni mu odgovorila. Ko pa se je malo umirila, je dejala:
„Ne jokam zaradi sebe. Ubili boste življenje, ki ni nič krivo, ki se ni z ničimer pregrešilo zoper ta svet. Noseča sem," je izdavila v solzah.
To ga je oplazilo bolj kot vsa njena izzivanja. Ni se obvladal.
"Kaj govoriš? S kom si noseča? Najbrž si se onegavila z vso četo in ne veš, kdo je kriv za to . . ."
Zabolelo jo je, kot bi jo udaril z bičem po obrazu.
,,Surov si! Nase kličeš roko neba, v katero veruješ."
Zaničiljivo se je zarežal:
"Čandre ste vse od kraja, kar vas je v hosti. Prav nobene Izjeme ni. Nič vredno seme! Najstabše od najslabšega!"
To jo je še bolj zadelo. Vsa kri ji je planila v glavo. Otrla si je solze in ga pogledala v oči.
"Blagor ti, ki si moralno tako čist!... Lahko se pretvarjaš pred drugimi, pred menoj se pa ne moreš. Zadlo-garjeva, ki smo jo ujeli v Črnem vrhu, je vedela marsikaj povedati o tebi. Družino si pogubil, pa te nič ne peče vest... Kje pa si bil, da nisi umrl mučeniške smrti?"
"Molči!" se je zadrl Valjhun. ,,Zdaj te imam dovolj."
Prijelo ga je, da bi vzel bič in jo pretepel do krvi. Stežka se je obvladal. Odšel je in vrata so se s treskom zaprla.
Na zraku med drevjem je nekajkrat globoko zajel sapo. Z drevesa je utrgal jabolko in zagrizel vanj, da bi pregnal grenkobo iz ust. Jezen je bil nase in na ves svet. Srečanje z njo se je zmeraj končalo drugače, kot si je bil za-
mišljal. Ni strašnejšega čustva od ljubezni, ki se sprevrže v sovrašvto. Če bi jo bil pretepel prvikrat, ko sta bila prišla navzkriž, bi bila zdaj morda njegova. Vsaj žalila lin poniževala ga ne bi.. . Vedno in povsod ga je hotela premagati ...
Dvignil je pogled proti hribom ob meji, kjer so tolkli topovi, vmes pa so regljale strojnice. Megle so se že dvig-gnile in z neba je sijalo sonce. Napotil se je po kolovozu, da bi poiskat majorja Vuka. Bitka je divjala daleč stran, kar je pomenilo, da je bataljon vrgel brigado s položajev in jo goni v nastavljeno past. To mu je bilo v zadoščenje. Nenadoma si je zaželet, da bi čimprej srečal koga, v katerega bi lahko izstrelit cel šaržer krogel. Kaj bo storil z njo, pa še ni vedel.
19
Vojko in Primož sta v mifralješko gnezdo, skopano globoko v zemljo, privlekla rjuho listja in legla. Z nočjo je Karel brigado premaknil na druge položaje. Ostanki Borutove čete so zasedli greben pobočja nad Razpojem, kamor se je cesta vzpenjala v dvajsetih serpentinah iz Idrijske grape na Ledinsko planoto.
Ves dan so se tolkli in porabili že skoraj vso municijo, Vojko in Primož sta bila utrujena. Kljub temu pa ntista mogla zaspati. Izguba Ane, Jelena, Boruta in njegovih je potrla vso četo, zlasti pa njiju. Pravzaprav nista mogla dojeti, da jih ni več, kaj šele, da jih ne bo nikoli več nazaj. Borci so vedno imeli občutek, da so mrtvi samo premeščeni v neko drugo enoto in da se bodo nekje spet srečali z njimi. Najbolj je trpel Primož — izguba Ane je bila zanj strašen udarec. Vojka je peklila krivda, zakaj ni poslušat svojega svarilnega čuta. Kakšno neumno naključje! Če bi bila odšla pol ure prej, bi bita opozorila Jelena. Če bi bila šla nekaj kas-
c — Štev. 23 (1611)
Skupna večerja
D% je č/ovc^ /cpo o^Maš^, iegM verjetMo Me ^OTMo pn^/j^/Z jreČMewM Ma^/;MČ;M a/z' pa zc-ZMM, Ja /zna pač Mo jM:/je/ za Zo. /Ve, /epega oMajaaja jc pWMČ/wo. ^eveJa pa MM jvo; ;az prž Zcw zze pozač/rao. BoJ/azo MaravM/, veM-Jar je ozMOfMz/? prazz// veJeM;a MzoraMzo zave-JaZ/.
/aMezzz ;e aipe/o povač/z/ Je^/Zco, &Z raa ;e Ma weč v g/eJa/Zzče. (Prav goZovo, Ja M po-Je/^Mo v začeZ^M o/?a ra/aJa č/ove^a ZraJ/za, Ja čo M;aMo veJeMje /epo. Drag Ma Jragega /z/ ra Ja MareJ//a č/w /?o/;j/ v;/j).
Po g/eJa//z^/ preJjtMv/ je /aMez povabi/ /l^ez^o Ma raaj/zeM pr/gr/ze^. AfezM je pova^Jo ^preje/a /M je Ma /aMezovo vpra/aMje, če je jZrzaja, Ja grejZa v Za z'M za /oM/, pr/jazMo po^/zMa/a. (/aaez je že prej prezMzj/// zM /z^ra/ /oM/. /Vaj /'o przjeZCM ZM Za^, v Mzerezzz je jaMZ že poprej M. Pa^o /<o z /a/z^oZo pe/ja/ MezM ^ Jočrz' zMzzz, veJe/ Z?o, /zje je oJJajo p/ajčz'
/pJ.j.
PozMaga/ j/ je Za^oj j/ečž p/ajč ZM jo oJpe/ja/ & zMzzz. SeveJa jz' je poMzzJz/ Jazzzj/zz' projZor, JazM je je zzjeJe/ ^ Mjej Ma /ev/co. Po rej A/cz/za je Za^o veJe/a, Ja je zzMe/a prej je/<oj rejZavra-c/jj/zz' projZor. (^aj je ZMaMo Je;jivo, Ja žcMj/ze raJe ZMa/ce og/eJzzjejo ŽM pa ZzzJz, Ja raJe v/-
Drobni nasveti
— FROTIRKE, ki so postale trde, perite kot običajno, skuhajte jih v raz-stopini kuhinjske soli, nakar jih dobro izplaknite. Likati frotirk ni priporočljivo.
— LEŠNIKOM boste najlažje odstranile rjavo kožico, če jih poparite s soljeno vodo.
— PRAŠNE obleke boste lepše čistile z vlažno gobo kot pa s krtačo.
— KRISTALNIM predmetom se bo sijaj znova povrnil, če jih boste oprale v blagem plavilu.
— MADE2E od češenj odpravite iz pralnega blaga z natrijevim perboratom, nakar jih sperite z vročo vodo. Kakor hitro madeži izginejo, jih izperite še enkrat s čisto vodo. Ta nasvet pa velja le za pralno in platneno blago! Madeže iz volne odstranite s toplo vodo in salmijakom, iz svile pa z razredčenim špiritom.
— NOVE CVETLIČNE LONČKE potopimo za nekaj ur v vodo, s tem bomo spravile zrak iz njih in pore se bodo napolnile z vodo. Sicer bi kljub rednemu zalivaniu vpili toliko vode, da bi rastline težko uspevale.
— MADEŽE OD KRVI iz posteline-ga in osebnega perila pred pranjem dobro izmiiemo z mrzlo vodo in pa z blago salmiiakovo vodo. Iz temnega hlapa jih skrtačtmo potem, ko se posuše. Iz svilenih tkanin oa iih bomo najlaže odpravile v hladni slani vodi, ki smo ji dodale finega pralnega praška.
8. junij 1973
Tromboza
Poskusite!
Trombozo imenujemo posebno obliko strjevanja krvi na stenah ži! in srca. Sesedki večinoma zamašijo žile, ziasti če so manjše.
Vzroki za nastanek tromboze so v prvi vrsti okvare stene ožitja, v drugi spremenjena sestava krvi, v tretji pa počasen aii vrtinčasti tok krvi.
Med prve spadajo poškodbe iiine stene, vnetja iii aii njihove neposredne okoiice, arterioskieroza (poapnenje iiij.
RIŽ Z MASLOM
250 gramov rlia, sol In po želji 50 g masla.
Zavremo približno 2 I soljene vode, vanjo stis'

v mrzli vodi opran riž, ga pokrijemo in spet Z"''
mo ter pri srednjo vročini skuhamo v 12 do nutah. Nato ga stresamo na cedilo, polijemo z i"r.
V drugi vrsti vzrokov so bolezni s prevelikim številom krvnih telesc, spremenjena sestava krvi po operacijah, po porodih, infek-cijskih boleznih, pri nekaterih zastrupljenjih.
Čim počasnejši je tok krvi, tem prej lahko pride do strjevanja in tromboze; zato zbolijo za njo pogosteje starejši ljudje, srčni bolniki, nosilci krčnih žil. Posledica tromboze z zamašitvijo žile je odvisna od tega, kako važen je organ, ki ga žila oskrbuje s krvjo, in od načina te preskrbe. V nekaterih — organih — možgani, ledvice spadajo mednje — so arterije .končne". Če se te zamašijo, mora tkivo, ki ga oskrbujejo, odmreti, ker je .končna" arterija edtina pot za preskrbo s krvjo. Drugje so med žilami odvodnicami zveze, ki omogočajo da dobi tkivo še vedno dovolj krvi po stranskih poteh, da preživi grozečo katastrofo.
Od strdkov, ki jih imenujemo trombi in ki so prirasli v notranjost žile, se lahko odtrgajo deli, plavajo s tokom krvi in zamašijo druge žile: v pljučih, v srčni mišiici (tem pravimo ko-
ronarne žile), možganih, črevesju, ledvicah, udih; skratka povsod v telesu. Tako zamašitev imenujemo embolijo. Njene posledice so iste kot pri trombozi z zamašitvijo.
Tromboze v krčnih žilah in privodnicah v spodnjem trebuhu so lahko zaradi embolija pljučnih žil vzrok nagle smrti. Po nekaterih podatkih umre vsak deseti zemljan zaradi tromboze ali embolije, po šestdesetem letu starosti pa vsak četrti. Najbolj se je v zadnjem času povečalo število smrtnih primerov tromboze koronarnih žil. Pride do nagle smrti — srčne kapi, ali pa do srčnega infarkta, to je odmrtja dela srčne mišice. Infarkt kasneje sam povzroči smrt še pri kaki tretjini bolnikov.
TROMBOZA V MOŽGAN!H
se pokaže kot možganska kap z bolj počasno bolezensko sliko. Pred kapjo se pojavijo svarilni znaki, ki so vedno pogostejši: glavobol, vrtoglavica, motnje v govoru, spominu, infelingenci, prehodne ohromitve. Končno ohromi polovica telesa, včasih izgubi bolnik dar govora, ne občuti dotika, boleči-
no ali mrzlo vodo In pustimo odcediti. V ponv' topimo surovo mas!o, stresemo vanj riž, ga no ^ h pretresemo, damo v skiedo in ponudimo.
RIŽOTA.	„
550 g riža, 1 majhna tanko narezana čebula, masla ali olivnega olja, približno 'A I mesne r' 30 g naribanega sira in nekoliko masla.
Na maslu ali olju prepražimo svetlo rumeno ^
lo, dodamo suh riž In ga med mešanjem
da postane steklast. Nato nalijemo nanj mesno ho, riž v odkritem loncu med mešanjem zavremo
skuhamo pokritega v 18 minutah na majhnem P''
nu. Ko je rižota pripravljena, vmešamo vanjo vilicami kos surovega masla in nastrgon sir.
rte, toplote; ima motnje v vidu, ravnot^j' * sluhu, vohu. Znaki so odvisni od tega, k" t* ra možganska središča ali proge, ki vo" f dražljaje, so prizadete. Počasi izgublja b" nik zavest. Nezavest jvedno globlja, boj" je, kot pravimo v komi. Ko ohromijo sredb' ir za dihanje in krvni pritisk, bolnik umre Možganska krvavitev in embolija mož9' ske arterije dajeta podobne simptome-krvavitvi je nastanek kapi bliskovit, tako lahko tiz poteka bolezni sklepamo na vZ" Upanje na ozdravljenje je pri trombozi ^ ^ njše kot pri možganski krvavitvi.
JI;o, Jd ;Z/i JrMg/ /;% J;c o^dz/jo). (A/o%/ j/trcM!/;evd/ec pd Me jwe očitno opdzcvdt/ d// ce/o oMdJovdt/ v M;eM/ pr/jotMOJt/ JrKgl/? MI; žcMj&fgd Jpo/d, z/dJt/ je, če j/ že/1 pr/JoHt/ M;e-Mo Md&/oM;eMOJž). Nd Mz/z/ ;e M ;eJZ/M/ /;jf, /J gd ;e jeveJd /dMez poMdJZ/ Mdjprc; M;e; (?M/?M0greJe — v Jo/rreM: /oM/% /J M!ord/d M/ vjd; Jvd ;eJ//Md //jžd Md vjd&/ w/zl). ZVdfo gd ;e je OM preg/eJd/ /M jvetovd/ Afež&Z, M; Md; j/ Izbere. OMd j/ ;e pre; MeopdZMO og/eJd/d ždJ/ JejMo jfrdM ;eJ//Megd //jfd, &;er jo eeMC. SMow-MOjf ;e /epd čeJMojf /M f%J/ A/etM M: že/e/d o-Jref/ Jvojegd Mvd/Irjd /M je ;e oJ/oč//d zd ;eJ, &/ M/ Md MzeJ Md;Jrdž;/zM/. (Z MdtdMr;e?M Md; govor/ ?MO%Z, v M/Z&or že M: pre; JoM:eM;eMO, Jd p/dčdfd vjd& Zdje. V že?M pr/zMerd žcMj/td /dMo fdJZ jdZMd MdročdJ
/^d; p/;ezMof Zopef je ;e /dMez ZzMzd/
ZMož Md ZMejžd. 7z/rrd/ ;e žd^o v/Mo, ^/ je ;e /epo poJd/o ^ ;eJ/, jcvcJd pd ;e še popre; povprdšd/ M;o, če je Jžr/M;d. Ndžpre/ ;e jeH Mdžoč// MeM; Mp/;Ic, Mdžo še A/cf^Z. (V pr/zMerd, če MdždM VZMO Mdfd/tdr, /ro Zd MdZoČ// ZMd/o VZMd Mdipre; ZMoš^ezMd, ^/ gd Zd^o; po/jMj/. Če ;e ZdJovo-/ieM pr/ZJzMd /M MdZd^dr Mdpo/zz/ /zozdrec še žeMJ^Z).
Če jrečdZMo v /oM/zz ZMdMce ŽM jo ZzzJZ z/ v Jrzzž/r/, Mz ZreM, Jd grezMO ^ M'//zovz zMrz/ ZM Jd je ro^džeMzo. .9evcJd v Zz;ezMM//z pr/znerr/r pd j/ Zo /d/z^o Jovo/zzMO. /le MeM; — pzzJrd/e, šzzzrMM/e ZM čejd/e je Me /zozzzo pr/ zMzzz. .9di Md;-/epš/ /dj /zgd/z/ Md čdrzz, če je ZMd;Je v ;zz/z/ vd-šegd Jprezn/jevd/fd. Z/Z Mcf
Naravna zdravilna sredstva
Ljudje so že zgodaj spoznali zdravilno moč naravne mineralne vode in jo začeli izkoriščati. Mineralne vode so tiste, ki vsebujejo večjo količino raztopljenih mineralnih snovi (kalcij, magnezij, jod, kalij, natrijev klorid, železo, arzen, žveplo, ogljikov dvokis itd.). Lahko pa je izvor naravne vode tudi topel in ga v tem primeru še posebej s pridom uporabimo za kopališko zdravljenje (termalno zdravljenje). Nekatere vode vsebujejo radioaktivne snovi. Izkoriščamo pa tudi zdravilna blata, ki ugodno delujejo zaradi svoje toplote, kemične sestave in tudi zaradi radioaktivnih lastnosti.
V davnih časih so menili, da ob izvoru termalne vode domuje božanstvo. Pitje mineralne vode ali kopanje v njej naj bi imelo zdravilno moč od tega božanstva. Zaradi tega so tudi prinašali temu božanstvu darove, metali so v vrelec novce, prstane, srebrno posodo, o-rožje in drugo. Nekateri so verjeli, da z novčičem, ki ga vržejo v vodnjak, vržejo tja tudi svojo bolezen.
Kasneje so z izkustvi prišli do tega, da mineralne vode pri nekaterih boleznih pomagajo. Najprej so to seveda izkoriščali kot ljudsko zdravstvo in šele kasneje so začeli ta način zdravljenja uporabljati tudi zdravniki, ki so živeli nekaj stoletij pred našim štetjem. Moderna medicina se tudi okorišča z uspehi naravnih zdravilnih sredstev. Predvsem pa delujejo na zdravstveno stanje bolnika poleg uporabe mineralne vode v zdravilišču še drugi dejav-
niki, kot je ugoden vpliv klimatskih razjj!. novo okolje, ter specialni zdraviliški Glavne so naslednje oblike zdravljenja: kof pitje mineralne vode, vdihavanje drobno"' prsene mineralne vode in uporaba zdravil"' blata.	^
Vsaka mineralna voda ima drugačno ses*^ in zaradi tega sprejema tudi vsako zdravih posebno vrsto bolnikov. Bolezni, ki jih tni"tj ne vode zdravijo, bi lahko razdelili v nask skupine:
—	bolezni želodca;
—	bolezni črevesja;
—	bolezni jeter in žolčnih izvodil; j;
—	bolezni prehrane (sladkorna, proti"'
belost, rekonvalescenca);	.
—	bolezni srca in ožilja (tudi visok " pritisk);
—	bolezni ledvic in sečevodov ;	- }i
—	kronični revmatizem, bolezni kos" sklepov;
—	bolezni dihalnih organov;
—	kronične ginekološke bolezni;
—	živčne bolezni;
—	kožne bolezni;
—	otroške bolezni.
Vsaka bolezen pa ni primerna za zdravi*'^ Obstajajo nekatere bolezni, ki bi se z op'%! mi metodami zdravljenja v zdravilišču hudo poslabšale. Prav zaradi tega je če nameravate iti na kopanje v katero naravnih 7rtrav;HX2< d-,
t

.. ji
naravnih zdravilišč, da se prej posvetuj?' svojim zdravnikom, ali in kje bo to zdrahi"
za vas najprimernejše.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
neje, ne bi bita padta v past. Najbolje pa bi bito, če sptoh ne bi bita zapustita položajev ...
,Zdaj je, kar je," je dejal žalostno Primož in se zavijat v koc, .Treba se je sprijazniti s tem, da bom jutri na vrsti jaz, pojutrišnjem ti in tako naprej. Navadit sem se izgub-tjati. V botnici sem se dokopat do spoznanja, da štej ati prej pride čtovek v potožaj, ko izgubi vse. Četo njegove zmage postanejo porazi in navsezadnje izgubi tudi poraze. Preveč sem se vesetit, prevelika je bila moja sreča ... Na vse sem bil pozabit. Videt sem te svetto prihodnost, potno upov in zmag. Najhuje je, če te nesreča zadene nepri-pravtjenega."
Nastonit je četo na Šarca, Začutit je htad kovine. Najraje bi bit zaril roke v prst. Vojko mu ni znat pomagati, ko je tiho stokat, kot bi mu črna noč drobita kosti...
Spet ga je obsedto težko ubijatsko razpotoženje kakor po izgubi očeta. Vojko se je bal zanj, da se ne bi spet preveč noro izpostavtjat. Poznal je borce, ki so se tokti s sovraštvom in obupom in kmatu padti. Vojko pa se je hote! bojevati s trezno gtavo in dočakati svobodo. Vsako srečanje s smrtjo ga je lizosfrito botj, kot če bi prebral nekaj debetih vojaških učbenikov. Nekako takšen je postajat kakor votk, ki je izvteket taco iz jektene pasti.
Na žametasti temini noči so se utrinjale rakete betega bataljona, tz idrijske grape, kjer bi biti spomtadi skoraj poginiti, so jim odgovarjali Nemci. V nemirni noči so se prebujate site in pripravite za nov spopad.
.tdrija in obronki nad njo — kraj nesrečnega spomina," je premištjat Primož in tonit v botesfne sanje.
Navsezgodaj je priteket Travnikarjev, ki je bit dežurni; poktical je Vojka in zasopto viknit:
.Nemdi."
Takoj sta bita oba pokonci. Z rokami sta si pometa
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANAj
zaspane oči in se spustita nekotiko niže, na položaj prvih straž. Z datnjogtedom je Vojko zagtedal na vijugasti cesti kotono. Sto dvajset mož, za njimi kotona mut in spet vojaki ... Kotona je bita kot udav, ki teze iz skrivališča. Vojko je sedet, iztrgat iz bloka dva tista in napisat poročilo za Orlova in Karta, tj. za štab brigade. Napad iz te smeri je pomenit sunek v bok obrambe.
Predhodnico so spustiti mimo proti križišču, kjer je prežal z dvema strojnicama Keča. Pod njimi je bito že okoti petsto mož na serpentinah, ko je Vojko ukazat udariti z vsem orožjem. Na robu skate je bila vkopana tudi težka breda, ki je zabobneta hkrati s Primoževim Šarcem in Milanovim brenom.
Primož in Vojko sta si izbrata za oitj mute z minometi in municijo. Medtem ko so vojaki poskakati s ceste v zavetje dreves, so tisti z mutami morati naprej, ker je bita na eni strani strmina, na drugi prepad. Živali so zbeztjate in z vodniki vred padate pokošene na cesto ati čez škarpo v gtobačo. Kotona pa je ktjub temu tezla naprej. Njena predhodnica je napadta Kečo in Pajka. Sovražniku je uspeto sestaviti nekaj minometov. V tdriji so se ogtasiti topovi. Kmalu potem je udarit beli bataljon po desnem kritu. Ledinska planota se je spreminjala v bojišče, kjer so se preganjate skupine vojske, kot bi jih kdo prestavtjat po šahovnici.
Nemcem se je sunek v bok posrečit. Zasedo na robu so zaobšli in začeti mimo nje prodirati v globino. Brigada se je umikata na grebene nad ptanoto, Vojka in njegovih pa ni nihče obvestit. Zato so se sami dvigniti — ko je začeto pokati za hrbtom — in se začeti umikati med skupinami sovražnikov.
Dober kitometer za potožajii so zagtedali v kottini pri hišah nekaj konj z gručo borcev, ki so stoneti nad speciat-
kami. „To je štab napada," je ugotovit Vojko. Borci s°' naprej, Vojko in Primož pa nista mogla zdržati, da udarita. Vojko je pomerit v oficirja s svettimi epol"*' Primož pa je spustit dolg rafal. Gruča se je takoj raib" ta. Nato sta stekla do kottiinice, kjer ju je čakal Trav"'' jev in povedal, kam jo je mahnit vod. Pred seboj so '' najmanj petsto metrov senožeti, porasle z grmičevje!"' vražnilt jih je zagtedat in obsut z ognjem. Prst jim je škr" v obraz, krogte so žvižgale okoli ušes. Zasopli so fe^' mo dveh mrtvih proti gozdu, ki se je začenjat na po^ Hotelo jim je raztrgati ptjuča. Gozd — rešitelj... M" ( so brez moči popadali po tteh in se nekaj časa v"' kot bi biti zadeti. Šete ko so se nadihali, je Primož % tom zaustavit bližajoče se Nemce.
Pri prvi samotni hiši so se ustaviti.	^
.Križ božji, bežite, Nemci so pred vami," jiih je rila ženica.
Vojko pa je rekel:
"Mama, tudi za nami so. Toda mi ne gremo nik"'*' če nam ne daste sktede mteka."
Zenica jim jo je takoj prinesta. Za hišo so popi!' in smuknili v gozd tik pred novo skupino betih.
Mrzi! vrh je tisoč metrov visok, got, s travo hrib, kjerje stala kasarna s požgano streho, obdane % ^ dečo žico in zemeljskimi utrdbami. Od nje se je vlek'" ; kaj grebenov, ki so jiih obdajate rahto poraste — senožeti segajoče do mato nižjega Praprotnega pod katerlim je svet strmo padat proti soteski reke.



^NR[
RIGAL:
Dun in dva je pet
Mark Thinking si je sk ^ "j z ljubeznijo prižgal cigaro, čj vstal. Bilo je ob osmih zve-'' ^°s, da se vrne domov.
$ , Potil se je proti vratom, ko so od-prla in je vstopil mladi na-strongarm.
^jP°^or večer, šef. Spet eden . . . , 6ru!^ reči samomor z Empire State t... "ga. To je že ne vem ' 'o leto "
"Sprašuje
se, zakaj vsi lizberejo
to zgradbo. Nedvomno zara-ijt ^ metrov višine . .. Dobro, si
)} p .Stavil poročilo, Jim? Mene ne lij	čisto navaden posto-
t y^du?"
iti šil^i	šef. Nič posebnega. Re-
li /°z je odpeljal truplo v mrt-he ^ ^ož je bil še mlad, dro-I; *^ojhen . .. Toda saj boste bra-f	"ioje poročilo prav takšno
J	stotine drugih, kar je zgra-
[jje, ^Ptre State Building, ki si

'olik
o obupancev izbralo za sa-
takšno ... Ne, samo tlj razliika. Truplo je padlo na stran ceste, skoraj na ploč-^Oasproti Empire State..."
Ork Thinking ga je prekinil: o'l^u ti praviš majhna razlika ..
ittr^jPektor se je zopet usedel za
se, Jim... Počakaj...
. Poslušaj. Ena ni samomor, to
Premisliti .. /tip , ^ rešitev je. To tp. o^or}"
Strongarm
oči:
je v začudenju
je^J^or? Toda, šef, tolikokrat se Vrni ^Sodilo, da so se samomorilci J:	J Empire State Buildinga. V
je to že zabeleženo . . . ( ^dsl - ° ^ Rot nesreča na cesti . . .
^ bodo napovedovali, koliko j Ii(^ ^ "o naslednji weekend ali ko-o samomorov z vrha Empire tJi^ buildinga prihodnje leto... Zakaj umor?"
Thiinking je potegnil iz ci-^ opustil dim proti stropu. Po-odgovoril naredniku:
. Ifs/ S' še mlad, Jim. Prehitro greš. ( ti L ^misliiš dovolj. Poglej, razložil li^ Najprej: si že kdaj pri fo-Sornomorih bral ali slišal, da bi
- 'n
^lo
Podlo na drugo stran ceste? bil,^' Predstavljajmo si, da je to ^.^or da je bi) takrat mo-
stjo, postane taka, da telo lahko pade samo vertikalno. Toda to še ni vse predstavljajmo si, da je človek hotel pasti na drugo stran . .. Toda zakaj? V trenutku, ko je skočil v globino, bi se moral izredno močno odgnati, da bi premagal širino u-lice. Ti veš, da je ograja na vrhu Empire State Buildinga debela komaj nekaj centimetrov. Zdi se skoraj nemogoče, da bi se od nje odrinil, preden bi skočil v globino. Vse, kar naj naredi oseba, ki se hoče ubiti, je to, kar so naredili vsi predhodniki, povzpne se na na ograjo in pade."
Mark Thinking se je ustavit, da bi si ponovno prižgal cigaro. Enkrat je potegnil, nato pa jo je položil na pepelnik. Iztegnil je roko proti Jimu Strongarmu, ki ga je začel gledati z občudovanjem.
.Umor, ti pravim, Jim. Umor. Kdo je morilec, ne vem; ne vem niti imena žrtve. Toda lahko ti povem, kakšen je. Ograja je visoka meter in štirideset. Da bi lahko vrgel žrtev s tako silo, da pade na drugo stran, ulice, mora biti mož zelo močan in visok najmanj meter petinsedemdeset, tako da mu je ograja segala do ramen. To izloči vse slabiče. Očitno tudi norci ne pridejo v poštev, ker nimamo nobenega poročila o kakem pobeglem norcu. Treba je torej iskati med sorodniki umrlega. Rekel si mi, da je žrtev majhna drobna. Zdi, se da to izključuje zločin iz strasti. Skoraj nemogoče je, da bi dva tako različna moža ljubila isto ženo. Ostane zločin iz koristoljubja ali maščevanja. Tako moraš iskati moža, visokega najmanj 175, zelo močnega, še vedno mladega, da je lahko uporabil toliko moči, polnega smelosti, brez predsodkov in nasilnega temperamenta. Pojdi pogledat dom žrtve, v službo, na javna mesta, kamor je hodil. Mislim, da sem ti precej olajšal delo ... Zdaj se bom vrnil domov. Telefoniraj mi, če me boš potrebovat . .. Imaš vse može, ki jih boš potreboval?"
Narednik je gledal svojega šefa z velikim občudovanjem.
„To je strašno, šefi Veste, imam občutek, da sem gledal in poslušal Sherlocka Holmesa, Nera Wolfa in Hercula Poirota! Vi ste pravi genij.
Veter bi lahko vplival na Tukaj v svojem fotelju, ne da

toda v vzdolžni smeri, pa-z ulico, nikoli pa prečno, ^ L .^odii zgradb v 34. ulici. Si-;!j	' Pa tudi najhujši veter vplival
k	v prvih stotinkah sekun-
'"''errt, teža, povečana s hitro-
h,
Očka bere časopis
"-Ar ^ časopis. Očka jc zagodrnjal: „Kaj bi rad, sinko?"
^ bom tudi jaz brai časopis, ko bom velik?
^ ^eveda.
^kaj, očka?
cka ni odgovoril, ker se je zatopil v časopis.
^ Zakaj, očka, povej mi!
Hm, zakaj. Zakaj — zakaj?
^akaj bom moral brati, ko bom velik? kL-T' Vsi odrasli ljudje berejo časopise. Časopise beremo, da bi bili na o dogodkih.
Kaj je to „na tekočem", očka?
Kako si nadležen! To pomeni biti seznanjen, razumeš?
'' Ne.
^ Potem ti bom drugič razložil. Zdaj me pusti pri miru, ker berem. Očka, zakaj ne moreš brati, če se s teboj pogovarjam?
*iti J' Ker me to moti. Pogovor vedno moti. Dobro je čim manj govo-*Tomni si to!
Očka, toda naš učitelj govori zelo dosti!
Pa rtTlv Pusti me pri miru! On je učitelj. Učitelji morejo govoriti, otroci °'cati, razumeš?
(.j** Če pa v šoli molčim, se učitelj razburi in me prične kregati, ker mu
Sovarjam.
*k)<S Z' K vragu, dovolj mi je. Hočem brati! Pusti me pri miru! Če me ^ naprej spraševal, bom končal v norišnici.

Očka, ali boš tam lahko bral časopis? Tam nimajo časopisov!
Krasno! Potem te bom prišel obiskat v norišnico, da bi se pogo-s teboj in te ne bom mogel prav nič motiti!
Pofem se je obrnil k mlademu naredniku:
.Poslušaj, Jim, fo je ofročje. Navajen sem logično premišljali, razumeš. Logika! Osfani na zemlji. Ne dovoli, da fe zunanji videz premoti. Morilčeva zamisel je bila res dobra. Toliko je bilo že samomorov s tega nebotičnika, da si je lahko mislil, da bo njegov zločin ostat neodkrit. Toda bil je premočan, preveč jezen, s preveliko silo je vrgel žrtev čez ograjo ... Jim, zapomni si, da je dve in dve vedno 4. V bistvu je vse tako preprosto kot to..."
Inšpektor Mark Thinking je tiho zaprl vrata.
Naslednji dan je bila zadeva že razrešena, ko je državni tožilec prejet pismo naslednje vsebine: .Gospod tožilec,
Opravičiti se hočem za vznemirjenje, ki ga bom povzročit. Žena me je zapustila pred tremi meseci, izgubil sem službo, nimam več denarja in veselja do življenja. Ubil se bom, brž ko bom oddal to pismo.
sploh videli žrtev, ne da bi zapustili fa prostor ... In jaz, ki sem bil tam spodaj dve uri, nisem razumel .. ."
Inšpektor se je dvignil in se napotil proti vratom.
Domislice
#	Knjiga, ki ni vredna, da bi
jo dvakraf prebrai, tudi ni
vredna, da bi jo enkrat.
$ Moik je mejnik med nadutostjo in modrostjo.
Q Doigočasnost je največji greh pouka.
$ Zmeraj je vredno vprašati, čeprav ni zmeraj vredno posiušati odgovor.
@ Kdor seje krepost, žanje stavo.
O Odrekei se je svojim dotž-nostim, da bi podvoji) svoje pravice.
Majhne stvari si je vredno izposojati, toda ne vračati.
$ Ljubi svojega biižnjega, toda pazi, da ni nikogar v biižini.
$ Otroci, zdaj se kar največ naučite, na stara ieta se ne boste nič več naučiti.
O Edini portreti, ki jim verjamemo, so tisti, v katerih je prav mnogo umetnika, pa prav mato modeta.
$ Ceio stekteno oko uvidi svojo stepoto.
#	Kdor pozno motze, ima v mieku sotze.
$ Kdor nikoti ne spremeni mnenja, ga morda sptoh nima.
$ Čudež bi bit, če bi mia-dost znata, starost pa mosta.
@ Predtagat je vsesptošno debato, vendar s pogojem, da bo govorit samo on.
tzbrat sem si Empire State Building kot toliko drugih nesrečnežev, ki so si tako zopet pridobili mir. Pofem sem opazil, da je zvečer ob uri mojega odhoda preveč turistov na terasi. Tako bom skočil z vrha stavbe na drugi strani ulice, nasproti Empire State Buildinga. Ta hiša je sicer nižja, toda prepričan sem, da bo zadostovala, kajne?...
S spoštovanjem Jack M. Hulver"
TONE ZORN:	*
Mednarodni vidiki koroškega vprašanja
OD DRUGE SVETOVNE VOJNE DO AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE
^ .Sprcmemka avstrljsko-jagos/ovanske meje v Morast Jagos/avlje na pod/ag! <bo?7!pro?7M'$Mfgd prfJ/ogg, k! ko preložen pozneje (^Popravek sedanje meje v	/agos/^vpe, N jo je	JoJočfd poJ/cg: &o?w-
proMMSMegd premoga"),'
^	„Po/;t:'Č7!e, gospodarske k^/farne aftoHo;?H'je za trsfr
dej s/oveMske Koroške, k: N še naprej ostaJ v mejak avstrijske repakkkc" In
..zagotovitev manjšlnsklk pravic Hrvatom In 5/ovcncem, ki ki o-stall Izven avtonomnega ozemlja" (Slovenski poročevalec 26. Jekraarja
Za razčlenjevanje avstrljsklk stališč do koroškega vprašanja so kila v avodnem dela te londonske kon/erence značilna ponovna Izvajanja dr. Kar/a Grakerja. Potem ko je zavrni/ kakršnokoli mite/ na moremtno ko-rektaro karavanške meje, je zagotovi/, da je varstvo jezlkovnlk (torej ne narodnostnlk/J manjšin v Avstriji zagotovljeno z avstrijsko astavo. „tM;st;m — je deja/ — da ni danes kjerko/! v Evropi manjšine, ki ki rme/a enake pravice za svokodo ka/tarne, po/Itlčne In ekonomske dejavnost: kot Avstrijci s/ovenskega jezika." Znova je zatrdi/, da na Koroškem n: slovenskega okmočja, ampak da sta nemški In t/oventk! e/ement popo/noma pomešana, zato je tadl nemogoča mite/ na avtonomijo de/a Koroške. Na vprašanje krltanskega predstavnika jc dr. Graker tadl pojasni/ makt:ma/no prlprav/jenost avstrijske strani za aredltev s/ovenskega vprašanja z avedko narodnostnega registra, v katerega ki se /akko vpisa/! vs! pripadnik! slovenske manjšine (D!e Neae Zelt 7. aprila 7949J. Kot vidimo, pomeni dr. Grakerjev odgovor dokaj mede/ odsev predvojnega načrta o avedk: ka/-tarne avtonomije za s/ovensko skapnost.
Dejstvo je, da so tri zakodne sl/e v prlkodnjlk dnek zavrni/e prvi dve točk! jagos/ovanskega pred/oga. Vendar pa dostopna dokamentaelja nakazaje, da so k!/I predvsem politični vzrok! tisti, k! so kotrova/! odklonitvi pred/oga po avedk! po/Itlčne avtonomije za okmočje jažne Koroške. Britanci so tad! omenja/!, da so se o tem vprašanja posvetoval! z avstrijsko v/ado In koroškim! deže/nlm! ok/astml. Po drag! stran! pa so k:7! predstavnik! ve/es!/ priprav/jen! razprav/jat! o manjšinski zaščit! za s/ovensko skapnost. Medtem ko je Sovjetska zveza na konjerenc! še nada/je podpira/a jagos/ovansko sta/išče, so se Američan! In Britanci zavzema/! za ave/jav!tev sp/ošnlk pravic manjšinskega varstva, k! k! ve/ja/e na ce/otnem okmočja Avstrije. Za Erancoze /akko rečemo, da so med dragim omenja/! ave/javltev širše manjšinske zaščite na političnem, gospodarskem In ka/tar-nem področja. Pri tem so poadarja/! ave/javltev tak/k pravic za ce/otno preklva/stvo s/ovenskega porek/a (po nemškem vira „Hrsprang"J, torej za okjektlvnl princip pripadnost! k do/očenl narodnost! po vsem Koroškem. BI/I so še mnenja, naj pravice korošklk S/ovencev ve/jajo za vse Slovence v Avstriji, torej tadl za tiste na Štajerskem. Ok zak/jačka dekate o koroškem vprašanja je sovjetski de/egat poadarl/, da Sovjeti podpirajo zaktevo po poseknem koroškem okmočja z /astno zakonodajo, /astnlm! ka/tarnlm! astanovam! In pravico svokodnega razvoja s/ovenskega prek/va/stva v avstrljsklk mejak.
Zananj! ministri štlrlk sl/ so se nato sesta/! v Pariza sred! maja 7949. Znan je komanlke konjerence z dne 20. janlja 7949, s katerim so štiri s!/e dokončno zavrni/e odstopltev jažne Koroške /agos/avlj! ter opozori/e, da ko državna pogodka z Avstrijo „zagotov!/a varstvo pravic s/ovenske In krvaške manjšine v Avstriji". Ozadje, k! je pripeljalo do te Izjave, pojas-njajejo spomin! dr. Grakerja. V njlk tako/e označaje takratni politični položaj.- londonska konjerenca namestmkov zananjlk ministrov je Avstrijcem pokaza/a, da morajo aredltl vprašanje meje, če se kočejo Izognit! težavam z zakodnlm! sl/aml. O odnosa z Jagos/avljo keremo v spomlnlk, da po-skasl „da k! /agos/avljo s pomočjo zakodnega pritiska pripravi/! k tema, da k! se z Izjavo odrek/a svojlk zaktev, po vsem videza niso oketa/1 aspeka,* zaradi tega se je k!/o treka potegovat! za Izjavo štlrlk sl/, da k! meja dokl/a jarldlčno varstvo In k! tako stopi/! v prlkodnjo jazo zgodovine v agodnej-šem po/ožaja. Hgodno od/očltev štlrlk sl/ o mej! je k!/o mogoče doseč! z gospodarskim! koncesijam! Bovjetsk! zvezi. Taklk koncesij pa n! k!/o mogoče dat! krez pristanka Zdraženlk držav, katerlk podpora je k!/a pr! Izvajanja pogodke nelzoglkno potrekna. Na odgovor so Američan! tad! pristal! ter ok/jakl/! Izde/at! ok/jako Sovjetski zvezi." Na razgovora s Sovjeti je dr. Graker deja/, da je „mejno vprašanje . . . pogoj za državno pogodko. Bo/je je — je nada/jeva/ dr. Graker — da se ta konjerenca ponesreči, kakor da k! mora/! sprejet! negotovost g/ede mejnega vprašanja. Kakšno je torej sta/išče Sovjetske zveze g/ede jažne meje? Na to, je meni/ sovjetski zananj! minister, /akko odgovor! SZ samo pr! konjerenčn! mizi, potem ko ko pojasnila sta/išče pogodkenlk partnerjev. Za Sovjetsko zvezo je vprašanje nemškega premoženja najvažnejše, draga vprašanja pa so dragotnega pomena". Pozno zvečer dragega dne so Avstrijcem sporoči/!, da je Sovjetska zveza Izjavi/a, da je pripravljena sprejet! ameriško ponadko g/ede nemškega premoženja In priznat! avstrijske meje (Kar Graker, Zw!scken Be-Jrelang and Erelkelt, W!en 7933, 207—270,- Janko P/eterskl, 7z pričevanj avstrijskega zananjega ministra, Naša sodoknost 7936, st. 2, #7—92J.
O končnem teksta osnatka državne pogodke so ja/!ja In avgasta 7949 znova razprav/ja/! namestnik! ministrov štlrlk sl/. Med nerešena vprašanja je spada/a tadl Jorma/aclja č/ena 7 k predvidene državne pogodke z Avstrijo, č/ena, k! se je nanaša/ na manjšinsko zaščito S/ovencev In Hrvatov v Avstriji, /agos/avlja — ko/Ikor je znano — pri Jorma/aclj! č/ena 7 n! sode/ova/a, pač pa so na pokado zapadnlk s!/ znana njena prizadevanja za nadroknejšo oprede/Itev mnjšlnsklk pravic s/ovenske In krvaške skap-nostl. 7*o dejstvo posekej oprede/jaje jagos/ovanska spomenica, k! so jo Izročl/I predstavnikom štlrlk ve/es!/ dne 25. ja/!ja 7949 In k! je med dragim opozarja/a na nezadostnost manjšlnsklk do/oč!/ senžermenske mirovne pogodke ter pred/aga/a posekna do/oč!/a, ki k! zagotav/ja/a enakopravnost S/ovenccv In Hrvatov.
(Se nadaljuje)

Zbor planincev Slovenije
Minulo soboto je bila v Festivalmi dvorani v Ljubljani 11. redna skupščina Planinske zveze Slovenije, katere so se poleg delegatov in gostov iz Slovenije in ostale Jugoslavije udeležili tudi zastopniki slovenskih planinskih organizacij iz Gorice, Trsta in Celovca. Iz Celovca se je skupščine udeležila tričlanska delegacija pod vodstvom predsednika nadzornega odbora inž. Kuppra, ki je pozdravil skupščino in ji izročil pozdrave slovenskih planincev na Koroškem.
11. redno skupščino PZS je otvoril njen predsednik dr. Miha Potočnik. V svojem govoru je omenil 80-letnico obstoja Slovenskega planinskega društva ter orisal vlogo in naloge planinstva v današnjem času. Govor je zaključil z besedami: ,Toda čeprav bo delo v prihodnje lažje, kot je bilo v minulih 80 letih, saj so dane vse možnosti in tudi programi so dobro zastavljeni, pa nas čaka še veliko dela."
Skupščine so se udeležili predstavniki 101 društva od 125 z več kot 73.000 člani. Po zaključni razpravi so delegati dr. Miho Potočnika ponovno izvolili za predsednika.
RAD!0 CELOVEC
ŠPORTNI VESTNIK
6UTTARING — SAK 0:4 <0:01
Pred mnogimi navijači je preteklo nedeljo nogometno moštvo Slovenskega atletskega kluba igralo prvenstveno tekmo v Guttaringu. Čeprav od gostitelja ni bilo pričakovati hudega odpora, je bila tekma v prvem polčasu nekoliko zmedena in nervozna. Živčnost je vladala zlasti pred začetkom tekme, saj je manjkalo več štandard-nih igralcev. Trener slovenskega moštva je bil zaradi tega prisiljen postavo nekoliko spremeniti od postave zmagovitega moštva, ki si je pred dvema tednoma osvojilo vodstvo v lestvici 2. D razreda.
Slovenskemu moštvu v prvem polčasu ni uspelo doseči gola. Izkazalo se je celo, da so gostitelji (ki bi baje ob zmagi dobili za vsakega igralca nagrado 300 šil. od Oberes Metnitzta!) vzeli tekmo precej resno. Kljub temu pa niso vzdržali brzine SAK in so naposled morali biti zadovoljni, da niso dobili še več zadetkov.
Zmaga se je začela izoblikovati 30 minut pred koncem, ko je Jože Ferra prevzel izvrstno podajo Vrolicha. Drugi gol je dosegel Folti Wa!dkauser po podaji Hanzija Wie-serja. Pri stanju 2:0 za SAK so odhajali razočarani tudi gledalci iz Metnitztala, za katere je splavala po vodi možnost osvojiti letošnje prvenstvo. Ostala gola sta zabila Peter Waldhauser in Stanko Olip. V zadnjih 15 minutah so napadalci imeli še vrsto lepih priložnosti, vendar se jim ni posrečilo, da bi jih tudi izkoristili.
V	lestvici se od pretekle nedelje ni kaj bistvenega spremenilo. SAK vodi z dvema točkama prednosti (42 točk, razmerje golov 98:27) pred Oberes Metnitztal (40, 102:20) in Wolfnitz (39, 85:24).
V NEDELJO SAMO ZA UGLED
V	nedeljo 10. 6. 1973 bo Slovenski atletski klub priredil na globaškem nogometnem igrišču binkoštni turnir. Tega nogometnega turnirja se bodo udeležila moštva SAVA-Kranj, SC Globasnica, Šmihel in SAK. Ker bo sodelovalo tudi moštvo iz sosednje Slovenije, bo imel turnir mednarodni značaj in bo zaradi primerjave kvalitete nogometa silno zanimiv.
Mednarodni binkoštni turnir se bo pričel ob 13. uri.
NOV! MOJSTR! 2. RAZREDA
Nogometna prvenstva koroških drugih razredov se polagoma nagibajo proti koncu. Že danes pa lahko navedemo nekatere mojstre, ki bodo v naslednji sezoni igrali v višjem razredu.
V	2. A-razredu, ki zajema moštva po Vzhodnem Tirolskem in Zgornjem Koroškem, se imenuje novi mojster Nulšdorf, ki je v 22 igrah zbral 37 točk (razmerje golov 83:23).
V	2. B razredu je pravtako predčasno znan novi mojster. Malta je v 21 igrah zbrala 39 točk, razmerje golov pa se glasi 78:20.
Tudi v 2. C-razredu imamo novega mojstra, ki je bil znan praktično že prejšnjo nedeljo, ko je v odločilni tekmi premagal Rožek z 2:0. Vodilno moštvo Kotmare vasi je zbralo v 21 igrah 40 točk.
ŠT. JANŽ — KOTMARA VAS
0:6 (0:2)
Pretežka naloga je minulo nedeljo čakala nogometno moštvo ISKRA Št. Janž, saj je gostoval v slovenski vasici v Rožu novi mojster 2. C-razreda Kotmara vas. Gostje sicer nikakor niso igrali mojstrsko, pa so vendar dosegli zanesljivo zmago. Častni poraz slovenskega moštva je treba predvsem pripisati mladosti, poleg tega ni bilo na razpolago celotnega moštva.
Edinstven rekord na Koroškem bo po končanem prvenstvu zabeležilo nogometno moštvo Kotmare vasi. Med doseženimi zadetki in dobljenimi se namreč zrcali razlika + 99. Po binkoštnem premoru pa bo Kotmara vas igrala še v Bilčovsu (7. v lestvici), tako da bo stotica polna.
KOTMARA VAS V SLOVENUO
Na povabilo ŠD Partizan iz Šmartnega ob Paki, bo nogometno moštvo Kotmare vasi v nedeljo 24. junija gostovalo v kraju v Savinjski dolini. Partizan namreč prireja na ta dan mednarodni nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali angleško moštvo FC Cheltonham Rangers, Kotmara vas in Partizan. Angleško moštvo je vključeno v lokalno prvenstvo Manchestra, Partizan Šmartno ob Paki pa igra v slovenski zapad-ni conski ligi, kjer se bori za vstop v višjo slovensko ligo.
Izdajatelj, založnik tn tastnlk: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10, (et. 32-5-50 — tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
SOBOTA. 9. 4.: 5.05 Za tiste, k! zgodaj vstajajo —
—	4.05 Jutranja melodija — 4.55 Glasbeni mozaik — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 13.45 Voščila — 15.30 Pesmi iz celega sveta — 17.10 Vesela oddaja — 18.00 Deželni razgledi — 18.35 Mala solistična parada — 19.05 Stare avstrijske koračnice
—	19.50 Note in beležke — 20.10 ..Združeni z glasbo"
—	22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 10.4.: 4.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Zabavni koncert — 10.30 Radijska pripovedka „Jane" — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 14.00 ..Zgornja Avstrijska" igra — 17.05 Tudi to so bili nekoč šlagerjl —
18.00	Tisoč let Bamberga — 19.00 Nedeljski šport —
19.30	Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye —
21.15	Zadnja postaja Dunaj.
PONEDELJEK, 11.4.: 4.35 Koračnice — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za starejše ljudi — 10.30 Radijska pripovedka ..Razbojniška zgodba" — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.45 Iz domovine — 15.01 „Pod lipo..." — 14.00 Rastline v Ijudsker: življenju —
17.05	..Trobiti prepovedano!" — 19.00 šport ob prazniku — 20.10 Od opere do operete — 21.30 „ V pratru spet cveti drevje...".
TOREK, 12.4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik —
9.00	Zabavna glasba — 11.03 Ljudske pesmi in ljudska glasba iz Gradiščanske — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 14.30 — Za otroke — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.54 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 De-
AVSTRIJA 1
SOBOTA, 9. 4.: 15.30 Oddaja o miški — 15.50 Evro-vizija Iz VViesbadna — 17.25 Klub seniorjev — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Novo v kulturi — 18.55 Oddaja Heinz Conradsa — 19.20 Pregled sporeda —
19.30	čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 Evrovizija iz VViesbadna — 22.05 šport — 22.35 čas v siiki — 22.40 Alarm v trdnjavi Bowie,tiim.
NEDELJA, 10.4.: 10.00 Bogoslužje v trierski baziliki
—	14.30 Za otroke — 14.40 Za mladino — 17.10 Očetje so tudi ljudje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Perzijska preproga — 18.30 življenjska ura Alpbacha
—	19.30 Čas v sliki — 19.40 šport — 20.15 Zgubljeni spisi — 22.00 šport in čas v sliki — 22.25 27. nadstropje, film.
PONEDELJEK. 11.4.: 12.00 Oddaja ..Pomlad na Dunaju" — 14.30 Za otroke — 17.30 Moj prijatelj Ben
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Sodobna Venezuela— 18.30 Zlata Bavarska — 19.30 čas v siiki
—	19.40 šport — 20.15 Nenavadna življenjska zgodba
—	21.35 Dunajski filharmoniki na daljnem vzhodu — 22.20 čas v sliki.
TOREK, 12. 4.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Veselje ob fotografiranju —
—	19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novost! — 20.04 šport — 20.15 Srečanje z živalmi in človekom — 21.05 Ogledalo showa — 22.00 čas v sliki.
SREDA. 13.4.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Neuspehi
—	14.30 Za otroke — 17.10 Za mladino — 17.40 Anten-ne: Mednarodni mladinski obzornik — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Televizijska kuhinja — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Saga o Forsytih — 21.10 Nogomet Avstrija : Brazilija — 22.40 čas v sliki — 22.45 Svetovno prvenstvo v nogometu — Madžarska : švedska.
ČETRTEK, 14.4.: 10.00 Šolska oddaja — 18.00 Italijanščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Nenavadna življenjska zgodba — 21.35 Pogled nazaj — 22.05 čas v sliki.
PETEK, 15.4.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Kora Terry — 12.45 Kiub prijateljev — 18.00 Orientacija — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Očarljiva Jeannie
—	19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda
—	19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport
—	20.15 Oddaja XY — 21.20 Sokrat, vojaki in simboli
—	22.05 čas vsliki — 22.10 Divja dežela, film —
23.40	Avstrijska kolesarska tekma.
AVSTRIJA 1
SOBOTA, 9.4.: 15.10 Saga o Forsytih — 14.00 Film o Robinzonu — 17.35 Mini-Max — 18.00 Evropsko prvenstvo v boksu — 22.00 čas v sliki.
NEDELJA, 10.4.: 17.45 Konji mojega očeta — 19.30 čas v sliki — 19.40 Novo v kulturi — 20.10 Vzgoja —
20.15	Al! poznate melodijo? — 21.40 Kabaretistična oddaja.
PONEDELJEK, 11. 4.: 17.45 Konji mojega očeta — 19.30 čas v sliki — 19.40 Veruška — 20.15 Komedija Petra Turrinlja — 21.45 čas v stiki.
želni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Kaj radi slišimo — 21.10 Veselo petje, veseli zvoki.
SREDA, 15.4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.03 „S tamburico in cimbalami"
—	13.30 Zborovska glasba — 15.00 Iz naše mape skladateljev — 14.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 17.54 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.35 Za prijatelja planin — 19.50 Note in beležke — 20.10 ..Zgornja Avstrijska — 21.10 Zabavna glasba — 21.30 Zvezne dežele poročajo: Zgornja Avstrija.
ČETRTEK, 14.4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.50 Giasbeni mozaik —
9.00	šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov —
10.00	šolska oddaja — 11.03 Ljudska glasba iz Gradiščanske— 13.30 Zabeleženo na koroških cestah —
14.30	Iz notne mape avstrijskih skladateljev — 15.00 Zborovska godba — 17.10 ..Glasba mi je v krvi . . ." — 17.54 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva —
18.00	Deželni razgledi — 19.05 Avstrijske godbe na pihala — 19.50 Note in beležke — 20.10 Lovska oddaja — 21.00 Iz graškega glasbenega življenja.
PETEK, 15.4.: 5.05 Za tiste, ki zgoda) vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik —
9.00	šolska oddaja — 9.30 Klavirska glasba — 10.00 šolska oddaja — 11.03 „S krilovko in harmoniko" —
13.30Vesela oddaja — 14.45 Literatura iz štajerske — 14.45 Otroški zbori — 17.10 Glasba za konec tedna
—	17.54 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 ..Ostani v deželi in pošteno se brani".
TOREK, 12. 4.: 18.30 Skylab I — 19.00 Previden biti
—	pravočasno spoznati — zdraviti — 19.30 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Neuspehi — 21.25 Tele-reprize.
SREDA, 13.4.: 18.30 O Hirošimi — 19.00 Management — 19.30 čas v sliki in kuiturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Svet In znonost — 21.10 Kora Terry — 22.55 Telerepri-ze.
ČETRTEK. 14.4.:	18.30 Krščanski obredi —	19.00
Kontakt — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti —
20.00	Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 črni val — 21.00 130. rojstni dan Edvarda Griega — 21.35 Simon Templar — 22.20 Telereprize.
PETEK, 15.4.: 18.30 Na obisku pri Franzu Nablu
—	19.00 Samo en travnik — 19.30 čas v siiki in kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.04 šport
—	20.09 Vzgoja — 20.15 K vsebini „Mladi nemški film"
—	21.45 Telereprize — 22.55 Oddaja XY.
JUGOSLAVIJA
SOBOTA, 9. 4.: Mr. Maggoo vam predstavlja — 17.45 Obzornik — 18.00 Evropsko prvenstvo v boksu — 19.45 Barvna Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.30 Slovenska popevka 73 — 21.30 šerif v New Yorku — 22.40 Poročila — 23.45 Evropsko prvenstvo v boksu.
NEDELJA, U). 4.: 8.40 Neznani leteči predmeti — 9.35 Po domače s Stankom Kovačič — 10.10 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik — 11.00 Otroška matineja — 11.55 Poročila — 12.00 Kažipot — 17.45 Poročila — 17.50 Operacija Valkire — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik
—	20.35 Moji gostje In jaz — 21.30 Dobre stare melodije — 21.45 športni pregled — 22.15 Poročila.
PONEDELJEK, 11. 4.: 14.45 Madžarski pregled — 17.50 Stol pod polico — 18.15 Obzornik — 18.30 Pustite jih živeti — 18.35 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.35 štiri ure do Elbe — 22.20 Srednjeveške balade — 22.45 Poročila.
TOREK, 12.4.: 17.15 Madžarski pregled — 17.45 Jabolko — 18.00 Risanke — 18.15 Obzornik — 18.30 Bratislavska Lira — 18.55 Mozaik — 19.00 Prehrana v izjemnih pogojih — 19.15 S kamero po svetu: Uganda
—	19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.35 Mi med seboj — 21.35 Vojna in mir — 22.25 Poročila.
SREDA, 13. 4.: 14.25 Madžarski pregled — 17.40 Mačkon in njegov trop — 18.10 Obzornik — 18.25 Na sedmi stez! — 18.45 Plavanje — Cravvl — 19.10 Mozaik
—	19.15 Rezerviran čas — 19.45 Kozmetično ogledalo
—	20.00 Dnevnik — 20.35 Hazarder, film — 22.45 Poročila.
ČETRTEK, 14.4.: 14.45 Madžarski pregled — 17.45 Veliki In majhni — 18.15 Obzornik — 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film — 18.55 Neznani leteči predmet! — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 četrtkovi razgledi — 21.30 Strah in groza — 22.30 Poročita.
PETEK. 1S.4.: 14.45 Madžarski pregled — 17.30 Pisani svet — 18.15 Obzornik — 18.30 Profesor Baltazar —
18.40	Cesta in mi — 18.50 Pet minut za boljši jezik
—	18.55 Mozaik — 19.00 Kratek film — 19.15 Naš ekran
—	19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.30 Iz zakladnice svetovne književnosti — 22.20 Stoletje, serijski film
—	22.45 Poročila.
mimmtmmttmtmttmmtmmtmtttti
mimttmmunmmmmtmtmmutttt
m)ttmmttnttmuuttmt)tmumnm:i
mumtttmmmmtmtmttmmmimtil
lT€L€V)Z!ja
!)M!!!M!H!H!Hmm)!!!m!!!!!!!!!!!m"M
!!!!!!!m)m!!Hm!!!!!MH!!!!!MM!!!!HHi ! !!!!!!!))!)!))<!!!!!!!!!!!!!)!!!!!)!!!!!!!!!!)!))
SAK
prireja dne 10.6.1973
BINKOŠTNI NOGOMETNI TUR^
v Globasnici.
Igrajo: SAVA-Kranj,
SC Globasnica,
ASKG Šmihel,
SAK.
Začetek: 13 uro Vstopnina: 20 š'''
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 9.4.: 9.05 Od pesmi do pesmi, <"* do srca.
-P'°'
NEDELJA, 10.4.: 7.10 Duhovni nagovor svetega duha.
PONEDELJEK. 11.4.: 7.10 Od pesmi do pesi"'' srca do srca.
TOREK, 12. 4.: 9.30 Narodne pesmi in viže
Informacije — šport — Otroci, poslušajte)
SREDA, 13.4.: 13.45 Informacije — Natrgani c — Za našo knjižno polico.
ČETRTEK, 14. 4.: 13.45 tnformacije — Zena dom.
t)f^
PETEK, 1S. 4.: 13.45 Informacije — Solistična 9'
tos'
RAD!0 LJUBLJANA
SOBOTA, P. 6.: 6.50 Beseda na današnji da" Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik
Godaia v ritmu — 12.40 Po domače — 14.10 S P
,e!f
in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši pevci — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Z ansamblom , štingla — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 19.15 . sambiom bratov Avsenik — 20.00 Tipke in 9°^°
—	20.30 ..Slovenska popevka 73" — 22.20 Odd" ,
naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom " teden.	,
NEDELJA, ID. 4.: 4.00 Dobro jutro — 4.50 Danes l"
—	8.05 Radijska igra za otroke — 8.47 Skld^p mladino — 10.05 še pomnite, tovariši... —
mi boja in dela — 10.45 Voščila — 11.50 P°9° ,< poslušalci — 13.50 Z domačimi ansambli"*^ Popularne operne melodije — 15.05 Radiji" ^ Lazar spod klanca — 14.50 Nedeljsko športno P dne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V ^ zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz
PONEDELJEK. 11. 4.: 4.50 Rekreacija — 8.10 O""": matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodP "j*.], Z velikimi zabavnimi orkestri — 12.40 s tujil"!^; nimi godbami — 14.10 Amaterski zbori pojo *** j, Voščila — 15.40Znašimisimfonikivsvetulohf*]i be — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne *"j) Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežel **
Z ansamblom Feniks — 20.00 Operni koncert ^ Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza ** Popevke se vrstijo.
TOREK, 12.4.: 4.50 Beseda na današnji don*' Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — ? , . venske narodne — 12.10 Melodije za glas '0 p ment — 12.40 Z domačimi ansambli — 14.40 kitaro" — 15.40 Od melodije do melodije — 1?' „ poldanski simfonični koncert — 18.15 V torek
denjet — 19.15 Z ansamblom Toneta Žagarja
Gesucht
SERVIERTOCHTER
und
TOCHTER
(ur Kuche, Haushalt und Sef' viceablosung. Sehr schoD^^ Verdiensf. Žiimmer und Kost Hause, (amiliare Behandtun9' geregelte Fraizeit.
Familie Gerber. Res(aurant Tem CH 4528 ZuchwlI!/SoI. (Schvveiz)
Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra: ,.<^,j' v prazno" — 21.15 Lahka gtasba stovenskih — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.15 Soiistič^^ sambeiska giasba Aiojza Srebotnjaka.	^
SREDA, 13.6.: 6.50 Rekreacija — 8.10 GiasP^^ tineja — 9.05 Za miade radovedneže — 9.25 ^ benih šoi — 9.45 Giasbeni spomini — 12.40
So vasi — 14.30 Voščila — 14.00 ..Vrtiljak"*^!«'
Listi iz albuma slovenskih avtorjev — 17.10 ^IC' bena galerija — 18.15 Glasbene vinjete — 1^'^	^
bene razglednice — 20.00 Koncert simfonične^ ])." certa RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jozza Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbi 1 ČETRTEK, 14.4.: 4.50 Beseda na današnji Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — ^ vensko narodne — 12.10 Umetne in ljudske, P° ^ domače — 14.10 ..Mladina poje" — 14.00
—	17.10 Koncert po žeijah posiušaicev — bavnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.15 S K''"-p/ Silva štingla — 20.00 četrtkov večer domačih
in napevov — 22.15 Paleta popevk iz
—	23.15 Mod novejšimi posnetki Siovenske*
nije.	^
PETEK. 15. 4.: 4.50 Rekreacija — 8.10 GiasbeO" iji-
neja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Giasbena P^„/
—	12.40 Z domačimi ansambli — 14.10 Za ° ,„lt' otroške pesmi — 14.30 Voščila — 14.00 -Vrth^,'
14.40	Popoldanski sestanek z orkestrom
17.10 Operni koncert — 17.50 človek In zdf
19.15	Z ansamblom Odmev — 20.00 „Naj , ;S ,
—	21.15 Oddaja o morju In pomorščakih *** sede In zvoki Iz logov domačih — 23.15 Jazz P' nočjo.