Poštnina plaCana v got6Vtny
Štev. 38.

Ooilo f7.ll'19^
--M-prilog.
V Ljubljani, dne 17. septembra 1931",
Posamezna Stev. Din
Leto XIV. 1

Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5
Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/tl., telefon 3122 do 3126
Narofnin« » tnzemitvo: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno it Din; zi is*« zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Ditj Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, pcdroZnlce v Ljabljanl.it. I0.7lli
Kako se bodo vršile volitve
Dravska banovina bo imela bo neposredno in javno —
na isto
«SIužbene Novine» so objavile zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino. Glavne določbe zakona so:
Splošne odredbe
Volitve se vrše "za dobo štirih let. Ko poteče ta doba ali ako se narodna skupščina razpusti že poprej, mora ukaz o razpustu vsebovati tudi na-redbo o novih volitvah, ki se morajo vršiti najkesneje v treh mesecih, nova narodna skupščina pa se mora sestati najkesneje v štirih mesecih.
Volitve se vrše po vsej državi isti dan, in sicer v nedeljo. 15 dni pred volitvami in 3 dni po volitvah oblastva ne smejo klicati volilcev na vojniške vežbe, na skupno delo ali podobno, kar bi moglo volilcem preprečiti izvrševanje volilne pravice. Izvzeti so le primeri izredne potrebe.
Število mandatov je določeno po banovinah sorazmerno s številom prebivalstva. Dravska banovina dobi 25, savska 58. vrbaska 22, primorska 20, drinska 37, zetska 20, dunavsk? 51, moravska 32 in vardarska 37 mandatov, poleg iega pa še Beograd z Zemunom in Pančevom 3 mandate. Preko tega števila bo izvoljenih še toliko poslancev, kolikor državnih kandidatnih list bo dobilo nad 50.000 glasov.
V banovini sami se mandati razdele na sreze. Posebej voli mesto, ki je sedež banovine, ako ima nad 50.000 prebivalcev; ako ima to mesto nad 100.000 prebivalcev (sedaj samo Zagreb), voli dva poslanca.
Najvišji volilni organ je državni odbor, v katerem so predsednik in podpredsednik državnega sveta, predsedniki kasacijskih sodišč v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Podgorici ali njihovi namestniki. Kesneje bodo v državnem odboru tudi predsednika in podpredsedniki senata in narodne skupščine.
Državni odbor se sestane najkesneje peti dan po razpisu volitev, da določi volišča in predsednike volilnih komisij. To objavi najkesneje 15 dni pred volitvami v «Službenih Novinah«. Državna in občinska oblastva morajo dati državnemu odboru vse podatke in vsa pojasnila, ki jih zahteva.
Narodni poslanci
Za poslanca je lahko izvoljen le jugoslovanski državljan, ki ima volilno pravico, je star vsaj 30 let in govori, čita in piše narodni jezik. Kandidirati ne morejo aktivni državni uradniki. Zupani lahko kandidirajo, ako pa so izvoljeni, morajo odložiti ali poslanski mandat ali župansko mesto. Vsakdo sme kandidirati samo v enem srezu ali mestu.
Izvoljeni poslanec izgubi mandat, ako izgubi volilno pravico, ako vstopi v državno službo (izvzeti so ministri), ako opravlja z državo dobavi-teljske ali podjetniške posle, ako preneha biti član one skupine, ki ji pripada nosilec državne kandidatne liste, na kateri je bil poslanec izvo-
25 poslancev — Glasovanje Volitve bodo po vsej državi nedeljo
ljen. O tem sklepa narodna skupščina po predlogu verifikacijskega odbora.
Narodni poslanci dobivaj® povrnjene potne stroške in dnevnice, ki jih odredi narodna skup-
scina.
Državne kandidatne liste
Vsaka skupina, ki hoče pri volitvah kandidirati, mora vložiti kandidatno listo za vso državo. Lista se predloži najkesneje 25 dni pred volitvami kasacijskemu sodišču v Beogradu in mora vsebovati ime nosilca liste s poklicem in bivališčem in imena dveh zastopnikov in dveh namestnikov za glavni volilni odbor. Prijavi je treba priložiti listine s podpisi vsaj 60 predlagateljev Iz vsakega upravnega sreza v državi in vsakega mesta, ki voli svojega poslanca. Priložiti je treba pismen pristanek nosilca liste.
Kot predlagatelji smejo podpisati kandidaturo nosilca državne liste le oni, ki so vpisani v stalne volilne imenike. To potrdi pristojno sresko, odnosno okrožno sodišče s posebnim uverenjem. Podpis more oporekati samo oni, katerega/ime je podpisano. Sodišča morajo vsakomur povedati, ali je on podpisan ali ne. Ako število predlagateljev ni zadostno, morejo predlagatelji predlog v roku 5 dni nadomestiti. Ako se to ne zgodi, kasacijsko sodišče liste ne potrdi.
Sreski kandidati
Vsaka državna kandidatna lista mora imeti v vsakem srezu, odnosno mestu, ki voli svojega poslanca, vsaj enega sreskega kandidata in njegovega namestnika, za Zagreb pa dva in za Beograd tri kandidate in namestnike. Na isto državno kandidatno listo lahko kandidira v istem srezu več kandidatov.
Kandidature sreskih kandidatov se predlagajo v potrditev sreskim, odnosno, kjer teh ni, okrožnim sodiščem. Kandidatne liste morajo vsebovati dan volitev, ime in priimek nosilca državne kandidatne liste, na katero se sreski kandidat veže, ime in priimek in poklic in bivališče sreskega kandidata in njegovega namestnika, pismen in potrjen pristanek nosilca državne kandidatne liste, da se more omenjeni sreski kandidat vezati z njegovo kandidaturo.
Predlog mora podpisati najmanj 200 volilnih upravičencev Iz dotičnega sreza, odnosno mesta. Predlog vsebuje tudi po enega predstavnika liste in po enega namestnika za vsako volišče, ni pa treba, da za vsa volišča v srezu. Predstavniki so lahko samo volilni upravičenci iz domače občine.
Beograd predloži za svoje področje listo s tremi kandidati in namestniki. Zagreb pa listo z dvema kandidatoma in namestnikoma. Vsa mesta, ki ne volijo svojega poslanca, volijo skupno s srezl, na katerih ozemlju leže.
Ako sodišče potrdi samo eno kandidatno listo, se vrši volitev samo za to listo.
Kje in kako se vrše volitve
Vsak volilec sme glasovati samo osebno na volišču svoje občine in samo enkrat. Volišče naj bo po možnosti v občinski pisarni ali v šoli. V nobenem primeru ne sme biti v cerkvi ali v mo-lilnici. Volišče mora biti objavljeno vsaj 10 dni pred volitvami. Velike občine, ki štejejo nad 800 volilcev, se lahko razdele na več volišč, male občine pa, ki skupaj ne štejejo nad 800 volilcev, združijo v eno volišče. Županstvo mora istočasno, ko predloži sodišču volilni imenik, poročati banski upravi, koliko volišč je potrebnih v občini.
Poslopje, v katerem se vrši glasovanje, mora, ako ni dovolj prostorno, imeti ograjeno dvorišče, ki se da zapreti.
I Na vsakem volišču posluje volilna komisija, ; sestavljena iz predsednika, ki ga določi državni odbor, iz enega občinskega odbornika, ki ga do-jloči sreski načelnik, in po enega predstavnika j vsake kandidatne liste. Če obsega volišče več j občin, pride v volilno komisijo po en odbornik j iz vsake občine. Predsednik volilnega odbora voli v občini, kjer na dan volitev uraduje, mora pa predložiti potrdilo, da je vpisan v volilni imenik svoje občine.
Od državnega odbora določeni predsednik volilne komisije more iz resnično utemeljenih razlogov prositi za oprostitev te funkcije, in to v treh dneh po objavi državnega odbora. Ako bi po tem roku nastala kaka ovira, vrši posle predsednika župan, odnosno na volišču za več občin volilec, ki ga določi sreski načelnik. Sreski načelnik mora pet dni pred volitvami določiti tudi občinske odbornike in njihove namestnike za volilno komisijo.
Volilna komisija se zbere na dan pred volitvami ob treh popoldne na volišču, da prevzame volilne imenike in vse drugo, kar je za izvedbo volitev potrebno. Od tega časa naprej mora biti volišče neprestano zastraženo.
Volitve se prično ob sedmih zjutraj. Za vzdrževanje reda skrbi predsednik volilne komisije. Med volitvijo morata za volilno mizo sedeti vsaj dva člana komisije, med njima predsednik ali pa občinski odbornik, ki je član komisije. Nihče ne sme priti na volišče z orožjem, tudi ne osebe, ki po svoji službi nosijo orožje. Istočasno se sme v sobo, kjer se vrši glasovanje, pustiti samo pet volilcev.
Vsak volilec pove glasno svoje ime, priimek in poklic in v mestih, kjer je več volišč, tudi svoje stanovanje. Predsednik se prepriča, ali je volilec vpisan v volilni imenik. Ako volilca nihče od volilne komisije ne pozna, mora predsednik odrediti potrebno za ugotovitev njegove istovetnosti. Volilcu, ki bi svoje istovetnosti ne mogel dokazati, lahko predsednik zabrani volitev. Ako se o kakem volilcu pojavi sum, odloča volilna komisija z večino glasov, ali se naj pripusti k volitvi ali ne.
Predsednik komisije pokaže volilcu kandidatne liste in ga vpraša, za katero listo glasuje.
Ako je volilec nepismen, mu mora predsednik prečitati vsa imena nosilcev kandidatnih list in sreskih kandidatov.
Volilec glasuje javno na ta način, da imenuje ime nosilca državne liste in sreskega, odnosno
mestnega kandidata. Čim je volilec volil, mora takoj zapustiti volišče.
Glasovanje traja ves dan do šeste ure zvečer; le v primeru neredov se morejo volitve prekiniti za čas, dokler se zopet ne vpostavi red. Ob šestih se volišče zapre in ne sme nihče več vanje, j Glasovati smejo samo še oni volilci, ki so bili v( tistem hipu še na volišču. Če je bilo glasovanje ( Zaradi neredov prekinjeno nad eno uro, se podaljša čas glasovanja za toliko časa preko šeste j ure.
Med glasovanjem se vodi točen zapisnik o; vsem, kar se zgodi ali kar smatra kak član volilne komisije, da je treba zabeležiti. Zapisnik podpišejo ob koncu vsi člani volilnega odbora.
Na dan volitev, en dan poprej in en dan pozneje je prepovedano točenje alkoholnih pijač.
Po izvršenih volitvah ugotovi volilna komisija najprej, koliko volilcev je glasovalo, in to s črkami zabeleži ob koncu volilnega zapisnika. Nato se preštejejo glasovi, ki so bili oddani za posamezne kandidate. Ta števila se zabeležijo istočasno s skupnim številom glasov, oddanih za posamezne državne kandidatne liste. Nato se volilni zapisnik, volilni imenik in zapiski, v katerih so navedeni glasovi za vsako kandidatno listo posebej, zložijo v omot, ki se opremi z občinskim pečatom. Ko zapusti volilna komisija volišče, vzame predsednik ključ, volišče pa se za-straži. Naslednji dan ob sedmih zjutraj se volilna komisija zopet sestane in ko ugotovi, da je vse v redu, kakor je bilo, ko je komisija zapustila volišče, naslovi ves volilni material na pristojno Sresko sodišče, kamor ga proti reverzu izroči predsednik komisije.
Razdelitev mandatov
Glavni volilni odbor sestavljajo predsednik In podpredsednik državnega sveta, predsedniki kasacijskih sodišč v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Podgorici ali njihovi namestniki in po dva zastopnika vsake kandidatne liste. Glavnemu volilnemu odboru predseduje predsednik državnega sveta ali po činu najstarejši član volilnega odbora.
Glavni volilni odbor se sestane po volitvah ob devetih dopoldne. Sreska sodišča pošljejo glavnemu volilnemu odboru volilne spise svojega področja po enem svojih sodnikov v zapečatenem omotu. Glavni volilni odbor pregleda in oceni vse volilne akte in zapisnike. Pri njegovih
sklepih smejo zastopniki kandidatnih list glasovati le v primerih, ki se nanašajo na njihove liste.
Glavni volilni odbor dožene najprej, koliko glasov so v vsej državi prejele posamezne državne kandidatne liste in katera je dobila največje število glasov. Pri tem se štejejo glasovi vseh kandidatov, ki so nastopili v okviru te liste v vsej državi. Nato proglasi glavni volilni odbor za poslance nosilce vseh onih državnih kandidatnih list, ki so dobile nad 50.000 glasov v vsej državi. Za izvoljene poslance se dalje proglasijo vsi trije kandidati v Beogradu z one kandidatne liste, ki je nastopila za najjačjo državno kandidatno listo. Ako je v Beogradu več takih list, se proglasijo za izvoljene kandidati z liste, ki je dobila relativno večino med beograjskimi listami, vezanimi na najjačjo državno kandidatno listo.
Državni kandidatni listi, ki le dobila v vsej državj največje število glasov, dodeli glavni volilni odbor dve tretjini vseh narodnih poslancev. Od tega odpade na dravsko banovino 16, na savsko 39, na vrbasko 14, na primorsko 13, na drin-sko 25, na zetsko 13, na donavsko 23, na morav-sko 21 In na vardarsko 24 mandatov.
Po banovinah se ti mandati nato pcrazdele po vrsti srezom, ki so dobili največje število glasov, oddanih za vse kandidate, vezane v srezu, oziroma na banovjnskem sedežu z najmočnejšo državno kandidatno listo, ki je prejela dve tretjini mandatov. Nato bo glavni volilni odbor proglasil iz teh najmočnejših srezov za izvoljene narodne poslance one sreske in mestne kandidate, ki so v dotičnem srezu prejeli največ glasov od vseh kandidatov, vezanih na to listo.
Ostalo število mandatov se, ako je najmočnejša državna lista dobila absolutno večino glasov, razdeli med vse državne kandidatne liste, ako pa je najmočnejša lista dobila samo relativno večino, pa samo med ostale državne liste. Na ta način pride do razdelitve v dravski banovini 9, v savski 19, v vrbaski 8, v primorski 7, v driiiski 12, v zetski 7, v dunavski 16, v moravski 11 in v vardarsk} T3 mandatov. Razdelitev v banovinah se izvrši proporčno po D'Hontovem sistemu.
Ako kakšna državna kandidatna lista po vsej državi ni dobila niti toliko glasov, kolikor je bilo potrebnih predlagateljev, pri razdeljevanju mandatov ne pride v poštev. Ako bi se dogodilo, da bi imeli dve najmočnejši državni kandidatni listi enako število glasov, odredi glavni volilni odbor za drugo prihodnjo nedeljo ponovne volitve.
Ko glavni volilni odbor konča svoje delo, objavi rezultat volitev in izda izvoljenim poslancem poverilnice. Zapisnike o svojem poslovanju skupno z vsem volilnim materialom pošlje glavni volilni odbor narodni skupščini. Glavni volilni odbor objavi imena izvoljenih poslancev v »Službenih Novinah».
Kazni za kršitve volilnega zakona
Zakon določa tudi kazni in kazenski postopek za kršitve volilnega zakona." O teh kršitvah sodijo redna civilna sodišča.
Novi volilni zakon je stopil že v veljavo.
Prave ljudi na važna gospodarska mesta
Živimo v hudih časih, ko se dan za dnem bavimo z vprašanjem, kako napraviti življenje znosnejše. Vsepovsod se ugiba, od te ali one strani, česa naj se predvsem oprimejo naši kmetje, da bodo prišli vsaj do tistih dohodkov, ki so jim nujno potrebni za njihovo borno življenje. Vse polno je raznih predlogov in nasvetov, ali gospodarska kriza gre kljub temu svojo začrtano pot neizprosno in brezobzirno.
Najbolj prizadet v tej stiski je mali človek, predvsem kmet in delavec, ki živita od truda svojih pridnih rok. Za denar gre trda. Posebno na kmetih je takšno pomanjkanje denarja, kakor tega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Skrajni čas je, da se tega žalostnega stanja našega kmet-skega ljudstva zavedo tudi drugi stanovi, predvsem različni sloji po mestih in trgih, zakaj naši kmetje so do skrajnosti izčrpani in se je bati, da bodo sploh izgubili vsak idealen zmisel za skupnost in tudi veselje do pridobitvenega dela.
Zal se Je redko najdejo uvidevni ljudje in še ti redki možje so iz predvojnih časov iz stare • šole, ki dejansko pomagajo našemu kmetu, da j vnovčuje svoje pridelke. V potrdilo tega naj na-i vedemo za primer prodajo dolenjskih prašičev I pršutarjev v tujino po splošno znani tvrdki iz | Ljubljane. Ta tvrdka je upoštevanja vreden in ! najvažnejši činitelj, ki je pripomogel, da se gojijo i svinje na Dolenjskem še dobičkanosno. Da bi j kaka druga organizacija tako uspešno izvažala 'svinje v tujino, je v danih razmerah skoro iz-
'Soteščan:
Zaklad v grobnici
(Starodavna igodba.)
Bojne vrste so se začele nemirno premikati. Karel jo je ubral pred prodirajočim sovražnikom ter se pridružil prvi četi svoje posadke. Kmalu nato je odjeknil gromoviti hurš. Borilci so se spoprijeli.
Solnce je posijalo drugo jutro na prazno bojišče. Pohojena trava, okrvavljena zemlja in zlomljeno orožje so bili glasni sledovi ponočne bitke. Zadaj za bojiščem so nastali novi grobovi padlih junakov.
Sovražnik, ki je izzval nočni spopad, je bil poražen po kratkem boju. Združene graščinske čete so ga razkropile in vrgle čez mejo. Tukaj so se ustavili in sklenili premirje. Vojščaki so odložili orožje in odšli na svoje domove. Na meji so ostale le še močne straže.
Tudi Karel je odjezdil nazaj na bojišče. Nadejal se je, da bo našel ranjenega graščaka. Zdaj ga bo posadil na konja ali pa ga bo dal prepeljati na Ostrožje. Ako je medtem že umrl, bodo prenesli zemeljske ostanke ter jih z velikimi častmi položili v grajsko grobnico.
Graščaka pa ni več našel na bojišču. Še se je poznalo pod drevesom ležišče, zraven je ležala pohojena čelada. Ranjenca pa so sovražniki odvedli s seboj v jetništvo ali pa je ponoči izdihnil ter so ga vojaki pokopali.
Častnik se je vzpel na konja ter ga izpodbodel. Usmeril ga je proti Ostrožju. Tja so ga podili valovi hrepenenja. «01ga!» Tako je bilo odslej zapisano v njegovem srcu.
Ob misli na pogrešanega graščaka mu je krvavela mlada duša. Kako bo sporočil njegovi hčeri to strašno novico? In s kakšnimi občutki jo bo sprejela? Ali mu ne bo očitala bojazljivosti in malomarnosti? Res ji lahko pokaže prstan, 1oda prav zaradi tega bo sumila, da je nalašč zanemaril njeno naročilo. Težko mu bo verjela, da ni mogel rešiti ranjenega očeta iz bojnega viharja.
Ostroški čuvar Simon je sedel na grajskem stolpu in gledal v. dolino. Dolga leta je opravljal to odgovorno službo. Pridobil si je posebno zaupanje graščaka Teodorja in vsega grajskega prebivalstva. Odkar je izbruhnila vojna, je stal neprenehoma na opazovanju. Poznal je vsako točko, kjer bi se lahko pojavila sovražna četa. Njegovo vajeno oko je bilo nepremično uprto na dolinske poti in ceste, pa tudi na gorske prelaze.
Čim je zapazil v dolini poznega jezdeca, je obvestil beriče, ki so bili pripravljeni vsak trenutek. Brž so zastražili vhod v graščino, zakaj nevarnost je bila tem večja, ker se je večerilo. Most pred vhodom so dvignili više kakor po navadi.
Jezdec je obstal pred mostičjem in udaril trikrat na železna vrata. Straža na dvorišču se je pomirila, zakaj po znaku je spoznala domačina. Tujci namreč niso ved?li, kakšno je dogovorjeno znamenje za v?top v erašfcino.
«Karel!» Vsi so spoinali prišleca v vojaški obleki. Slutili so, da prinaša važno poročilo. i
Zaškripala so vretena: most se je polagoma nižal in omogočil prehod čez umetni prepad pred graščino. Jezdec je prijel konja za uzdo tei ga peljal na dvorišče.
Krog častnika se je zbralo grajsko osebje. Ko je čulo, da je vojna končana, je pričelo vriskati od veselja.
«Tiho!» Karel je položil prst na usta. < Molčite o mojem prihodu!>
Tesno so ga obkrožili in poizvedovali, kdaj se bo vrnil gospod Teodor, a Karel ni hotel jasno odgovoriti. Svojega konja je izročil hlapcu in poklical Simona, grajskega čuvarja. Mož bi mu bil rad postregel, a je prijazno odklonil; rekel je, da ne potrebuje drugega nego miru in počitka, Za prenočišče si je izbral preprosto sobico v grajskem stqlpu. Simon mu je posvetil z leščerbo pc nerodnih stopnicah. Postavil jo je na mizo in hotel oditi.
«Sedite», mu je ponudil stol. «Nocoj se vam ne mudi na opazovanje. Nevarnost je prestana.J
Simonu ni bilo treba dvakrat veleti, rad se j< pametno pogovoril. Zanimalo ga je, kako so s< bojevali. Predvsem je bil 'radoveden, kaj bo ia vedel o Teodorju, svojem gospodarju.
<Kaj pa 0}ga?> je bilo prvo, kar je Kare hotel izvedeti. «Ali je zdrava? Ali še vedno žaluj« po očetu ?>
... in zdaj že četrti rod !
_v
Ze več ko 80 let uporabljajo izkušene gospodinje za pranje milo ,,Jelen". Trije rodovi že poznajo to čisto, izdatno milo - in zdaj ga spoznava in čisla že tudi četrti rodi
SCHICHT
MILO..JELEN"
vedno tako, kakor je bilo, vedno enako dobro
ključeno. Resnici na ljubo povedano, naš zadružni pokret vsaj v prodajnem pogledu kmetijskih pridelkov ni niti še v povojih, kaj šele, da bi prevzel to važno posredništvo že sedaj. Edina svetla točka v tem pogledu je akcija, ki jo je podvzela država s svojimi izvozniškimi organizacijami. Treba pa je tudi zasebne pobude, da pospešimo še notranjo porabo z vsemi sredstvi, ki je vsaj toliko važna, kakor prodaja v tujino.
V dosego tega za kmetijstvo splošno koristnega namena pa je neobhodno potrebno, da si naše zadružne in gospodarske ustanove postavijo zares izkušene ljudi na vodilna mesta. Vsakdo, ki dela z izgubo, je na vodilnem mestu nemogoč. Na pravo mesto pravega moža! Fr. K.
Velik sadni sejem v Ljubljani
Vsžno zlasti za sadjarje, ki imafo mnogo sadja naprodaj.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi s sodelovanjem velesejemske uprave v di eh 25., 26. in 27. oktobra na \ elesejmišču v Ljubljani velik sadni selili.
Kdor hoče s svojim pridelkom na ta sejem, se mora ravnati po tehle določilih:
1.)	Na sejem se bo sprejemalo samo trpežno, pozno jesensko in zimsko, skrbno izbrano namizno sadje, zlasti jabolka in hruške, in sicer samo tistih sort, ki se nahajajo v sadnem izboru za dravsko banovino. Vse sadje, ki ga hoče kdo poslati na sejem, mora biti zrelo, skrbno obrano in brez vsakega madeža. Ločeno mora biti po sortah in po kakovosti, to je po debelosti. V eni in isti posodi sme biti samo ena sorta in samo ena debelost. Prav posebno opozarjamo na pravilno sortiranje vsake posamezne sorte v razne debelosti, kajti edino popolnoma enako debeli plodovi se dado pravilno vložiti v normalni zaboj. Vsaka pošiljka, ki ne bo ustrezala tem temeljnim zahtevam, zlasti kar se tiče ločitve po debelosti, bo zavrnjena in na razpolago pošiljalcu.
2.)	Sadje za sejem je poslati pravilno vloženo v normalnem zaboju, kakor je to podrobno opisano v znani Priolovi knjižici o spravljanju sadja, ki naj bi jo prečital vsakdo, ki se namerava udeležiti sejma s svojim pridelkom. Zaradi enotnosti bodo na sejem pripuščeni samo zaboji, ki jih bo dobavilo SVD. Kdor se bo pravočasno in pravilno priglasil, bo dobil tudi pravočasno zahtevano število normalnih zabojev. Le izjemno
«Odkar je odšel na vojno, še ni šla iz sobe. Zelo jo boste potolažili, ako ji prinašate ugodno poročilo.*
cNocoj še ne, morda jutri... Sicer pa — Simon, ali poznate ta prstan na moji roki?*
«Teodor — mrtev...» Zvestemu čuvarju je izpremenilo barvo.
«Ne morem sicer trditi, da je umrl, vendar ne dam beliča za njegovo življenje.* — Častnik je začel pripovedovati, kako je našel graščaka ranjenega na bojišču tik pred spopadom. Drugi dan pa ga ni bilo več na onem mestu.
Simon si je obrisal solzo in rekel: «Gospod Karel, vem, kaj pomeni ta prstan na vaši roki. Klanjam se vam kot svojemu novemu gospodarju. Prisegam vam neomajeno zvestobo.*
«Ni treba, da bi o tem že govorili. Skrito naj ostane tako dolgo, dokler ne dobimo zanesljivega poročila.*
cOlga mora vse to vedeti*, je Simon skoro plaho omenil. «Preden je odšel Teodor v vojno, mu je poljubila prstan in tedaj ji je rekel: «Hčer-ka, ako se ne vrnem, tedaj ti ga bo prinesel nekdo, ki naj bo moj naslednik.. .* «Ali pa je tudi vedela, na koga je mislil?* 'cNajbrže, vendar vam tega točno ne morem povedati. Samo toliko mi je znano, da bo naslednik oni, ki prinese očetov prstan .. .*
Karel se je naslonil na mizo. Kad bi bil poizvedel o zakladu, a ni mogel začeti. Ali naj vpraša nekaj takega služabnika, ki ne sme ničesar. izdati ?*;jf
Začel je po ovinkih: «Simon, povejte mi, ali ste se bali, ko vam je grozila vojna?*
«Seveda nas je skrbelo, čeprav smo zavarovani s prekopom in z močnim obzidjem.*
«Mnogo gradov je bilo napadenih zaradi dragocenega imetja. Sovražniki dobro vedo, kje je nakopičeno bogastvo .. .*
Čuvar se je odkašljal in pričel: «Pri nas so zakladi pokopani; skriti so namreč tam, kjer se neha življenje...»
Mladenič se je delal, kot da ga ni'razumel. Preveč ni marai biti radoveden. Vedel je; da nekateri ljudje povedo več sami od sebe, kakor pa, ako jih kdo vprašuje.
Tak je hotel biti tudi Simon proti svojemu bodočemu gospodarja. Njemu je zaupal, zato se mu ni bal izdati tajnosti grajskega zaklada. Komu drugemu bi ne bil črhnil besedice, tudi ako bi mu bilo šlo za življenje. Znano mu je bilo, da je Teodor ljubil mladeniča kakor svojega sina. Tudi Olgi je ugajalo v njegovi družbi. Vse to je njegovo pozorno oko neštetokrat opazilo.
«Vse, kar je graščinsko, je odslej vaše*, je nadaljeval po kratkem molku. «Zato morate vedeti, kje so shranjeni zakladi.. .*
«Morda pa že vem*, se je rahlo namuznil. «Prav. Najbrže pa ne veste, da grobnica ni povsem pripraven kraj za tako skrivališče...» «Zakaj pa ne?* ga je zaskrbelo. cPred mnogimi leti je izginilo iz grobnice dragoceno okrasje.. .*
«Pa niso vedeli, kdo ga js izmaknil?*
«Še danes ni pojasnjeno. Sam Bog ve, kdo s© je upal stikati ponoči med mrliči...»	|
«Hudobni ljudje nimajo vesti*, je menil Karel. Vendar se je tolažil: «Graščak je shranil svoje dragocenosti sam, ali pa mu je pomagal1 nekdo, kateremu je popolnoma zaupal.* — Kako; je izvedel Simon, mu je bila nerešena uganka.
Ko sta se porazgovorila, ga je Karel prijatelj« sko odslovil. Preden je legel, ni ugasnil luči, marveč je pustil, da je na mizi gorela. Tako jas napravil vselej, kadar ni mogel zaspati.
Misli na zaklad v grobnici so mu pregnale vso': utrujenost in zaspanost. Kdo ve, zakaj je čuvar:-] Simon namignil, da grobnica ni povsem varnof skrivališče. Kot izkušen mož in skrben služabnik." mora pač vedeti, odkod preti nevarnost. Najbrže] pozna v okolici ljudi, ki imajo kosmato vest in dolge prste. Lahko je zaklad že načet ali pa gar je kdo celo odnesel.
Močnemu navalu resnih skrbi so se pridružile temne slutnje. Abdon! Spomnil se je hudobnega brata, ki ga je zalezoval na bojišču. Morda je nameraval izmakniti graščaku dragoceni prstan, da bi se polastil njegovega imetja. Nedvomno je slišal njun pogovor; grm, za katerim je tičal, ni bil daleč od drevesa. Natanko je lahko slišal, kje je shranjen zaklad; znani pa so mu tudi poti in vhod v grobnico. Umetni prekop obsega le prednji del graščine. Zadaj ni druge ovire kot obrambno obzidje.
Skrbi za grajsko imetje mu niso pustile več ležati. Gnale so ga navzdol v grobnico, kjer naj
sme poslati na sejem sadje v navadnih, večjih zabojih ali sodih tisti, ki nikakor ni zmožen, da bi vlaganje v normalne zaboje sam pravilno izvršil. Toda tudi v tem primeru mora gledati, da bo sadje strogo razbrano in skrbno vloženo, da se bo prelaganje v normalne zaboje na sejmišču jizvršilo lahko in hitro. V navadnih zabojih poslanega sadja, ki ga bomo na sejmišču preložili jV normalne zaboje, mora biti od vsake sorte najemanj 35 kg.
S 3.) Kdor se namerava sejma udeležiti s svojim pridelkom, mora do 1. oktobra prijaviti svojo udeležbo na naslov: Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, Resljeva cesta 24/11. V tej prijavi je natančno navesti: katere sorte se bodo poslale, koliko od vsake sorte, v kakšni posodi in koliko sadja od vsake sorte (razen tistega, ki ga namerava poslati) ima dotičnik sploh naprodaj, oziroma doma v zalogi. Obenem s prijavo naj vsakdo naroči tudi toliko ameriških normalnih zabojev, kolikor misli, da jih bo potreboval. ■Kdor bo sadje poslal v navadnih zabojih, si jih ;mora sam preskrbeti. Normalne zaboje bo dobil 'vsakdo brezplačno. Vsaki pošiljki bomo priložili :po en izvod omenjene Priolove knjižice, i 4.) Glavni udeleženec tega sejma naj bi bile ■podružnice SVD. S tem delom bodo najbolje slutile koristim svojih članov in najlepše pokazale, ;da so na svojem mestu in potrebne. Podružnice naj torej zbirajo sadje od svojih članov, vlagajo SV zaboje in odpošiljajo na sejem pod svojim ime-inom, ne da bi navajale posamezne sadjarje. Pri ^prejemanju blaga od svojih članov naj vodijo ■natančen zapisnik, da bodo po končanem sejmu ■same obračunale s svojimi člani. Od podružnice, ki bi hotela to obračunavanje s člani naprtiti društvu, ne bomo sprejemali sadja na sejem. Kjer bi ^podružnice ne mogle prevzeti tega dela, naj se sejma udeleže posamezniki na svoje ime.
5.) V normalnih ameriških zabojih vloženo 'feadje mora biti odposlano tako, da bo do 20. oktobra v Ljubljani. V navadnih zabojih odpremljeno pa mora biti v Ljubljani že do 15. oktobra, ker £a bo treba vsega preložiti v normalne zaboje. iSadje je oddati brzovoznn in frankirano na naslov: Uprava velesejma v Lju^jani, glavni kolodvor.
[ 6.) Vsakdo, ki bo poslal sa Ije vloženo v normalna zaboje, v katerih se bo prodalo, ne di ti ga prej kaj prelagali, prevzame osebno jamstvo Jn vso odgovornost, da je vse sadje v zaboju jiskozi in skozi enake kakovosti. Pri skupnih po-
1
družniČnih pošiljkah prevzame odgovornost podružnica, ki bo morala morebitne nerednosti sama obračunati s svojimi člani.
7.) Vse na sejem sprejeto sadje bodo dobili lastniki plačano po takratnih tržnih cenah, ki se bodo ravnale po sorti in kakovosti. Malenkosten znesek se bo odračunal za stroške.
Vsa nadaljnja pojasnila daje Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani.
Glede na to, da je letos nastopila kriza tudi v sadni kupčiji, je v korist vsakogar, ki ima na prodaj kaj več lepega namiznega sadja, da se te prireditve udeleži s čim večjo količino izbranega sadja. Poskrbljeno bo po možnosti tudi za odjemalce ne samo za tisto sadje, ki je postavljeno na sejem, ampak tudi za zaloge, ki jih imajo doma. Nadejati se je, da se bo sadje na sejmu draže prodalo kakor doma.
Heimwehrovci so s svojim uporom, ki so ga utemeljevali s proglasom, da hočejo rešiti Avstrijo gospodarskega propada, zelo škodovali avstrijskemu ugledu v inozemstvu, dasi je sicer avstrijska vlada z odločnim nastopom zelo zabrisala neugoden vtisk. Dunaj je bil med uporom popolnoma miren. Upor obsoja pretežna večina avstrijskega prebivalstva, ki označuje fašistični puč za operetno ali celo pobalinsko revolucijo.
Politični pregled
V noči od sobote na nedeljo so imeli
v Avstriji revolucijo,
ki pa je trajala le pol dneva. Avstrijski fašisti, tako zvani heimwehrovci, so v svoji zmedenosti in nestrpnosti hoteli vreči sedanjo vlado in se polastiti državnega krmila. Pod vodstvom doktorja Pfrimerja so heimwehrovci že zasedli glavne kraje Gornje Štajerske in Nižjeavstrijske ter proglasili revolucionarno vlado. Heimwehrovci so bili dobro oboroženi, a do krvavega spopada je prišlo le v Kapfenbergu, kjer so heimwehrovci streljali na Delavski dom in usmrtili tri delavce, več pa jih ranili.
Ko je bila avstrijska vlada obveščena o heim-wehrovskem uporu,
]e takoj poslala vojaštvo proti upornikom
in z odločnim nastopom dosegla, da se je žalostna revolucija heimwehrovskih prismod zadušila tako rekoč že v kali. Prizadeti fašistični voditelji so se razbežali na vse strani, oni heim-wehrovski voditelji, ki se upora niso udeležili, pa so se začeli izjavljati, da nimajo z dr. Pfrimer-jevim početjem nikakih stikov. Avstrijska oblastva so aretirala več voditeljev upora, a proti glavnemu vodji dr. Pfrimerju, ki je pobegnil v Jugoslavijo (Maribor), so izdala tiralico.
Kmetijski pouk
| NAZADOVANJE NAŠEGA SIRARSTVA.
Zadnja razstava gorenjskega sira na ljubljanskem velesejmu nam je pokazala, da nismo v zadnjih letih v sirarstvu ne le nič napredovali, ampak da smo zaostali in nazadovali. Naj nosi krivdo na tem kdorkoli, dejstvo je, da je bil letošnji sir ementalskega tipa v vsakem pogledu slabši kakor je bil v prejšnjih letih.
Na prvi pogled se je vsakdo lahko prepričal, da manjka siru tiste enotnosti, ki je za kupčijo na debelo, zlasti pa za eksport, predvsem potrebna in na katero se je že ponovno opozarjalo. Skoraj vsak hleb sira je bil druge vnanjosti, ne le po svoji velikosti, ampak tudi po svoji obliki. Poleg velikih in nizkih hlebov so bili visoki in manjši hlebi, tako da se je videlo, da manjka v posameznih sirarnicah vsake smernice glede na velikost in obliko hlebov, dasi je posebno za vnanjo kupčijo potrebno, da se držimo gotovih pravil v tem pogledu.
Če moti večjega kupca že ta razlika v velikosti in obliki hlebov, je še vse bolj opozarjati na notranje lastnosti razstavljenih hlebov, ki so bili bolj ali manj pomanjkljivi po svojem testu, po očesih in po okusu. Na raznih hlebih so se prav očitno videle napake slabega dela in pomanjkljivega kipenja. To niso razodevale samo različno velike luknje ali očesa, ki jih je bilo pri nekaterih sirih mnogo preveč in brez prave oblike, ampak tudi na testu samem, na njegovi barvi, na njegovi trdnosti in prožnosti, zlasti pa tudi na okusu.
Z eno besedo, pokazale so se pri siru take razlike, kakršnih bi ne smeli trpeti, če hočemo izdelovati standardblago in posnemati v tem bolj napredne sirarske pokrajine. Skrajni čas je,
;l)i se vsaj postavil na stražo, ako že nima ključa pod označene vdolbine. Najbrže pa vrata niso niti jfcaklenjena, ampak le zaprta z močnimi zapahi, praščak bi mu bil gotovo izročil ključ ali pa vsaj jjpovedal, kako bo odprl. Tudi Simon mu ni o tem pič omenil.
L Vstal je ter se urno oblekel. Kako bo prišel v grobnico, to ga ni skrbelo. Vedel je za odprtino ijv pritličju graščine ne daleč od stolpa. Tam bo jprišel na notranji hodnik, ki pelje v zadnji del .graščine. Dospel bo pred železna vrata in odrinil zapahe. Tako bo stopil v grobnico, kjer počivajo aavni predniki — nekdanji veljaki in gospodarji ©strožja. Ne bo jih motil v večnem spanju; samo Svojo dolžnost bo opravil, ker ne mara očitanja, da jo je zanemaril.
[ Vzel je leščerbo in odšel oprezno navzdol po ptopnicah.
2. V grajski grobnici.
Starodavni zidovi ostroškega gradu so sanjali ftf skrivnostni nočni tišini. Prostorno obzidano pflvorišče je obsevala motna mesečina. Straža se i je umaknila v svoje prostore, saj je bila prestana •vojna nevarnost. Celo psi so dremali na svojih (ležiščih za vogali.
Karlu je uspel načrt, kakor si ga je bil zamislil. Splazil se je neopažen skozi neomreženo okno na hodnik, po katerem je prišel pred velika [železna vrata. Tu je z lahkoto odmaknil zapahe, globoko v zidu. Objelo ga je debelo 5 močnim .obokom. Ob stranfill jfi.
bila vdelana vrata v posamezne oddelke. Tam so stale dragocene krste z zemeljskimi ostanki mo-močnih grajskih pradedov. Tukaj je prestala njih posvetna slava.
Vrat z napovedano označbo mu ni bilo treba dolgo iskati. Jasno je bil narisan ključ pod križem in mrtvaško glavo. Prav tamkaj je zapazil v zidu na nasprotni strani ozko ydolbino. Vanjo je postavil luč in stopil prednjo tako, da je zakril svetlobo. Tukaj se je namenil ostati na straži do ranega jutra.
Kmalu se mu je zazdelo, da čuje votle udarce. Spomnil se je, da je pustil odprta železna vrata, katera je morda zamajal prepih po hodniku. Počasi je stopil iz skrivališča ter jihrahla priprl. Zaradi varnosti jih je še podprl znotraj z železnim drogom.
Čim je prišel nazaj na prejšnje mesto, so se udarci zopet ponovili. Nabijanje je prihajalo od-daleč z nasprotne strani hodnika. Spomnil se je raznih «spominov>, domišljija mu je pričela slikati prikazni. Vse to ga je sicer nekoliko pogrelo, ni pa mu vzelo prirojenega in v bojih preizkušenega poguma. Vzel je leščerbo in odšel v smeri, odkoder se je oglašalo ropotanje. Biti je moralo prav ob polnočni uri.
Prispel je v zadnji del grobnice — tja, kjer se je pričela ožiti v nizek rov, ki pa je bil zazidan. Tukaj je moral biti nekdaj izhod, a so ga sčasoma opustili. Ta del gradu ga ni nikdar zanimal; prav nič ni vedel, ali je rov za zidom še ohra-£i§.n jnjje ie aunai odprtiua. Nekftl^, svitalo
mj
mu je v spominu, da je videl nekoč zadaj pod gradom neko votlino, katere pa si ni nikdar bliže ogledal. Nerodno se mu je videlo plaziti med grmovjem.
Bobnenje je bilo vedno močnejše ter se je hitreje ponavljalo. Naslonil je ušesa na zid in poslušal. Tedaj je razločil, da tolče nekdo z železom na kamen. Sklepal je, da jih je več, ki opravljajo zagonetno delo. Kaj nameravajo, mu ni bilo treba dolgo ugibati. Roparji prekopavajo zid, da bi prišli do zaklada. Abdon jih je pri-vedel.
V zidu se je pričelo majati kamenje — znamenje, da bodo mračnjaki kmalu odstranili zadnjo oviro. Kaj naj stori, da jim prepreči hudobne namene? Tukaj jih lahko potolče z železnim drogom — vsakega posebej — čim se pokažejo iz rova. Zanesel se je na svojo moč, dasiprav mu je nekaj svetovalo, naj beži in pokliče beriče.
Zasukal se je in postavil luč v udolbino. Preden pa je dospel do vrat, ki so bila podprta z železnim drogom, se je udri zid z glasnim tru-ščem. Brž je zgrabil železo in tekel nazaj, da jim zastavi pot v grobnico. Potolkel bo vsakega, ki bo pokazal glavo. Samo luč mora še popraviti tako, da mu bo vsaj nekoliko svetila.
Ni bil še prišel do luči, ko so se mu bližali tihi koraki. Nekdo se je plazil tesno ob zidu, slišal je tudi lahno šepetanje. <Stoj!> je _ zaklical in nameril z drogonj.J '.......
j Dalje prihodnjič.)
da se lotimo boljšega dela. Vzrok, da smo prišli vsirarstvu za dober korak nazaj, tiči gotovo tudi v tem, da dela vsak sirar po svoji glavi in da si ne da ničesar dopovedati. Vsak misli, da je dosti Izkušen in najbolj sposoben in da ne potrebuje nobenega pouka več. To je pa velika zmota. Prav v sirarstvu je treba mnogo znanja, ki ga dobimo z neprestanim poukom in opazovanjem.
Velika hiba tiči pa tudi v naših kipelnih kleteh, ki jih imamo v naših «sirarcah» in ki so v enem in drugem pogledu pomanjkljive. Skoraj v vsaki kleti sir drugače pokipeva, in ker se tudi s sirom različno in večkrat slabo ravna, zato so tudi izdelki tako različni in tako pomanjkljivi. Ce hočemo izdelovati sir enotne kakovosti, je treba pripravnih kleti in najskrbnejšega ravnanja s sirom ves čas, dokler je v kipelni kleti, pa tudi pozneje, ko ga spravimo v skladiščno klet. Največ se pa greši v kipelnih kleteh. Že pred leti se je priporočala za bohinjske razmere ustanovitev centralne kipelne in skladiščne kleti, pa je vse ostalo samo pri besedah.
VPRAŠANJE UMETNEGA GNOJENJA.
Da so umetna gnojila v rednih ali dobrih od-nošajih dobičkanosna, o tem ne more biti danes nobenega dvoma. Najbolj nam to dokazujejo naši kmetovalci sami, ki jih kupujejo ali zboljšujejo s tem rodovitost svojih njiv in drugih zemljišč. Današnja kriza s padanjem cen različnim pridelkom je spravila pa tudi to vprašanje na dan: ali se umetna gnojila pri teh cenah sploh še izplačajo za kmetovalca.
Pomanjkanje denarja že samo na sebi otež-kuje porabo umetnih gnojil. Glavna ovira pa nastane, če se nam zaradi nizkih cen naših pridelkov sploh več ne izplačajo in je izdani denar za gnojila brez haska izgubljen. Umetna gnojila so danes sicer nekoliko v ceni popustila, vendar ne v tistem razmerju kakor padajo cene raznim pridelkom.
Če se nima znižati tudi cena umetnim gnojilom, potem je gotovo, da jih ne bomo tako radi kupovali kakor doslej, toda le iz vzroka nerenta-bilnosti, ki je edina odločilna v tem primeru. Kakor hitro pokaže točen račun, da so stroški za umetna gnojila večji kakor je pa z njimi združena korist, potem pomeni vsaka nadaljnja poraba umetnih gnojil gotovo izgubo in naj gnojila sicer še tako dobro učinkujejo.
Pri nakupu umetnih gnojil gre v glavnem za to, ali se nam izdani stroški povrnejo ali ne. Ka-
kor hitro so z boljšim pridelkom stroški pokriti, pa so umetna gnojila še nadalje upravičena, pa naj bo cena pridelkom taka ali taka.
Višina današnjih naših pridelkov pa nikakor ne zavira nadaljnje porabe umetnih gnojil, kakor se tu in tam rado poudarja, zlasti ne po krajih, kjer se za mnogovrstne kulture pridela sploh premalo domačega gnoja. Po živinorejskih gorenjskih in drugih krajih, kjer se prideluje sploh več gnoja, tako da ga ostaja tudi za travnike, je položaj bistveno drugačen kakor po krajih, kjer je manj živinoreje in več drugih kultur, povrh pa še vinogradništva ali pa hmeljarstva. Po takih krajih je tudi v sedanjih razmerah težko ostajati brez umetnih gnojil, posebno tistim posestnikom, ki si morajo z dobrim gnojenjem pomagati do potrebnih pridelkov, ki jih potrebujejo za lastno prehrano in za gospodarstvo.
Kakor je rentabilnost gnojenja predvsem odločilna, tako je po drugi strani uvaževati tudi vse druge ugodne posledice, ki so v zvezi s porabo umetnih gnojil in ki se poznajo še v prihodnjih letih.
Kako se izplačajo umetna gnojila v času sedanje krize in sedanjih cen, to naj pa pokaže točen obračun. Na vsak način pa se morajo s padanjem cen pri naših pridelkih in pri živini znižati tudi cene umetnim gnojilom.
Sejmi
20.	septembra: Črensovci, Nadlesk (kjer je običajno, se vrše sejmi naslednji delavnik).
21.	septembra: Dravograd, Luče, Rečica ob Savinji, Zgornji Tuhinj, Ribnica pri Kočevju,
§' Fram, Št. Ilj pri Velenju.
---- ; ;■;■;>
Tedenski tržni pregled
HMELJ, Kupčija v Savinjski dolini je še vedno živahna. Cene se po kakovosti hmelja gibljejo od 11 do 12 Din. Najlepše blago se plača tudi po 13 Din za kilogram.
SADJE. Obilna sadna letina je letos v okolici Novega mesta. Posestniki iz okolice nosijo na trg vsakovrstno sadje in prodajajo jabolka po 0-50 do 1 Din, grozdje po 2 do 3 Din, hruške po 1 do 2 Din in slive po 2 Din za kilogram.
ŽIVINA. Cene živini se nikakor nočejo popraviti. Že najlepša živina se prodaja po smešno nizkih cenah. Na sejmu v Vojniku so plačevali najlepše vole komaj po 5'50 Din za kilogram žive teže.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valut 1 dolar za okrog 56'20 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 795'86 do 798'26 100 italijanskih lir za 296T2 do 297'02 Din;
1 dolar za 56'49 do 56'56 Din; 100 francoskih frankov za 221'93 do 22259 100 češkoslovaških kron za 167 61 do 168T1 Vojna škoda se je trgovala po 318 do 321 investicijsko posojilo pa po okrog 70 Din.
DiH Din*
Di^
Kratke vesti
*= Banovlnska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu objavlja dodatno k svojemu razpisu šolskega leta, da znaša po odredbi banske uprave v Ljubljani oskrbnina v šolskem letu 1931./1932. za plačujoče učence 400 Din na mesec^ Nekaj mest je brezplačnih, odnosno za polovico^ plačila. Ta se bodo oddala pridnim sinovom man} premožnih in siromašnejših posestnikov in pa^ drugim ubožnim učencem.
LJUBNO OB SAVINJI. Dne 8. t. m. se je poj štiridnevnem trpljenju preselila med nebeške; krilatce triletna Francka, hčerka Franca Štiglica,' zvestega naročnika in čitatelja cDomovine*. Lju-; beznivi in priljubljeni otrok ostane vsem, ki soj ga poznali, v lepem spominu. — Dne 12. t. m,j smo imeli pri nas strašno povodenj, kakršne ne| pomnijo ljudje. Odneslo je na stotine kubičnihj metrov lesa, odnašalo je jezove in vodobrane] (škarpe), rušilo hiše in odneslo mnogo zemlje iHy poljskih pridelkov. Samo potok Ljubuica je na-$ pravil na stotisoče dinarjev škode. Zopet se jel pokazalo delovanje našega gasilnega društva, kij je bilo pokoncu vso noč in vneto reševalo pre-j mičnine in jezilo vodo, da ni bila katastrofa še;] večja. Vsa hvala načelniku g. Jamniku, ki je vsojj noč bodril ljudi k delu.
RADVANJE. Z redom sv. Save V. stopnje je, bil odlikovan tukajšnji zaslužni in priljubljenb šolski upravitelj g. Štefan Firm. Njegovo delo na: kulturnem in prosvetnem polju je neprecenljivo^ G. Firm je prišel v Radvanje pred šestimi leti iitf je v tej kratki dobi mnogo pripomogel h kulturtj nemu razvoju Radvanja. Sedaj je tudi starosta!
Ivan Albreht:

Na pomoč!
Gasilska veselica v Podbrdju je bila dogodek, ki je razburjal sicer mirne duhove nekaj tednov noč in dan. Fantje in možje so vadili in vežbali večer za večerom in vse nedelje, kakor da se pripravljajo na krvavi boj. To je bilo korakanja in obračanja in poveljevanja, pa sej in posvetovanj, trdnih sklepov in malih sporov, zapisnikov in govorjenja, da nikoli tega. Dekleta so pletla vence, nabirala darila za srečolov, pomerjala obleke in se pripravljala na toliko načinov za slovesni dan, da sploh ni bilo nič in nikamor z njimi. Pevski zbor, moj Bog, koliko je imel delal Suhljati organist si je izpihal že pol pljuč in prepodil do zadnjega že vse pajke ne samo iz starinskega harmonija, ampak celo iz vse hiše, pa le še ni šlo tako, kakor bi bilo treba.
— Zvezda mila je sijala
in naš rod vodila je —
«Kako bo kaj vodila, ko je tenor za poldrugi ton prenizek!* je hropel organist in poskakoval za harmonijem. Tri tedne vsi registri niso nič pomagali in Jeketova Micka je medtem postala liripava, a štekljev Janez zagrlenl Prav tega je bilo še treba 1 In kakor nalašč ta dva, stebra vsega zbora. Basov in altov je bilo dovolj. In sploh, ti že še nekako hreščš in se tudi tako hudo ne čuti, če gre malo po strani, ampak so-pian in tenor! 3
«Micka, za božjo voljo,* je prosil organist, «ali nič ne pomisliš, kakšno sramoto in kolikšna škoda — ?*
Seveda misli, na vse to misli Jeketova Micka, toda če ne gre, ne grel
Naj se tedaj nekaj dni vadi sama doma, naj poje bolj na lahko in naj pije sveža sirova jajca. To vrne glas.
Jeketova je bila seveda takoj pripravljena. Oplašeni pevci in pevke so svetovali še presno maslo in med in nebroj takih krepkih dobrot, pa ne samo svetovali, ampak so ji tudi vsega v obilici nanosili na dom. Požrtvovalno dekle je uživalo vse to v obili meri, posebno še potlej, ko so ji v pospešitev teka nasvetovali še sveže pelinove vršičke. Toliko je spravila vase, da se je včasih celo sama zavzela. Uspeh ni izostal. Micki se je vrnil glas in pa razcvetela se je kakor roža na dobrih tleh. Kakor mleko in kri so bila njena lica. Janez, ki jo je že prej rad videl, je bil zdaj tak, da sploh ni več poznal not. Komaj so dobro začeli, se je že izgubil. In organist je imel nove križe.
«Za pet ran božjih, Janez, kam se zaletavaš!* Janez je suho zakašljal, Micka je zardela, dekleta so se jela muzati in ves zbor je bil naenkrat iz reda.
cZvezdo je našel*, je pripomnil bas, kovač Francin.
Vse je bušilo v smeh.
O ti salamenski Janez. Micka je bila kakor mak, a Štekljev je kašljal:
«Če bi jo prav! Ali vas to kaj boli?* To so se zabliskali pogledi! In potlej: Zvezdi mila je sijala — Kakor namazano je šlo. Organist si je oddahnil. Hvala Bogu! ' «Zdaj pa pozdrav gostom!* Začeli so, poskušali najprej s posamezflimj] glasovi. Vse imenitno in brez zatikljajev. Potlej« v zboru. Organist je okušal nebeške sladkosti^ tako so jo pevci rezali.
Drugi dan je vedelo vse Podbrdje: Štekljev;; Janez in Jeketova Micka sta ženin in nevesta. | «Tak si je toliko popravila glas, da ga je i petjem omrežila!*
Od ust do ust je šlo. Kdo bi si bil mislil, z^ kaj vse pride takale slavnost prav!
«Če bo le prehudo gorelo, bo treba še gasiti*,-se je smejal sam oče župan, ko je zvedel, da^ nameravata Janez in Mica na sam slavnostni dar praznovati tudi slovesno zaroko.
Ze zaroka sama je bila za Podbrdje neka nenavadnega. Včasih tega ni bilo. Če sta se dva] rada videla, sta se lepo zmenila in vzela prav; natihoma, ako sta bila manj premožna, bolj slo-', vesno in s hruščem, če sta bila gruntarska. Pismo so šli delat k notarju, balo so speljali, pa so sej zavrteli in je bilo opravljeno. Zaroka pa, nak, to;) je bilo posebno ženskam čisto novo. Toliko je( bilo zdaj naenkrat govorjenja in ugibanja, da bij bili ljudje skoraj pozabili na poglavitno: na vesei lico samo. —.

novoustanovljenega Sokola. Iz vsega srca mu želimo še mnogo uspeha v nadaljnjem delu in mu k odlikovanju iskreno čestitamo! — Kraljeva pro-klamacija, ki je bila v teku zadnjih dni nabita v občinskem uradu, je zbudila med našim občinstvom splošno zadovoljstvo. Kraljev manifest smo prečitali vsi z veliko radostjo. — Prejšnja godba gasilnega društva je v celoti pristopila k Sokolu iin je pod vodstvom vrlega kapelnika br. Flaj-šerja tako napredovala, da je imela že štiri nastope. Le po tej poti naprej! — Kolesarsko društvo priredi v nedeljo 20. t. m. klubsko prvenstveno dirko, pevsko društvo «Lira» pa veliko vinsko trgatev. — Dika Radvanja je nedvomno •tadvanjski grad, last g. Jurkoviča, ki je dal poslopje prav lepo popraviti. — Novo trgovino je otvoril v lastni hiši g. Josip Krempl. Naše gospodinje so s tem zelo zadovoljne, ker jim zdaj ni taeba za vsako malenkost teči v mesto.
ŠT. JANŽ NA VINSKI GORI. Kakor je znano cenjenim čitateljem «Domovine», je našo občino zadela 1. julija letos huda elementarna nezgoda. [Izredno debela toča je razbila mnogo strešne .opeke in uničila velik del poljskih pridelkov. Na pobudo sreskega načelstva v Slovenjgradcu se je pričela velika nabiralna akcija. Izpolnile so se [pomenljive besede Simona Gregorčiča: «Odpri Wc6, odpri rokš, otiraj bratovske solzč .. .> Prebivalci gostoljubne občine Sv. Andraža pri Velenju so pod spretnim vodstvom g. občinskega taj-pika in organista darovali prizadetim posestnikom 630 kg žita in nekaj denarja v gotovini. Razen tega je darovala šentandraška Dekliška zveza 215 dinarjev, ki jih je nabrala na svoji prireditvi. Iskreno se zahvaljujemo za darove Šentandraža-hov. Naj Bog tisočero povrne! ; TEZNO PRI MARIBORU. Naš Sokol, ki je bil jpred kratkim ustanovljen, je otvoril v nedeljo !6. t. m. svojo letno telovadišče. Telovadišče si je jčlanstvo v nekaj mesecih uredilo s prostovoljnim jkulukom. Ko bo popolnoma urejeno, bo menda inajlepše v vsej mariborski župi. Popoldne na Omenjeno nedeljo je bil telovadni nastop, ki je dobro uspel, kajti računati moramo z dejstvom, da je bil to prvi javni nastop mladega društva. Dober opazovalec je lahko videl in dognal, da je vodstvo v veščih rokah. Omeniti je tudi treba, da se nekateri telovadci, ki so začetniki, lahko mejijo z marsikaterim starejšim članom. Pred javnim nastopom je nazdravil starosta društva
' Slavnostni dan je bil kakor prazniško umit in preoblečen deklič. Ze od štirih zjutraj se je mučila hreščeča godba in sprejemala goste, ki SO se vozili na okrašenih vozeh v Podbrdje. Raz-Jvedelo se je bilo namreč, da je z veselico združena še druga slovesnost, zaroka tenorja s sopranom. In to je vleklo! Podbrdje se tišči skrito od hribi, je prosvitljeno in tako rekoč napredno, a so hotele vse okoliške vasi pridobiti na izobrazbi in spoznati novost. : Po maši se je začelo veselo vrvenje na vese-ličnem prostoru. Bilo je govorov in so govorili domačini in gostje, nazadnje pa sam gospod župan. Ta je povedal, da je današnja prireditev dvakrat važna, ker bo dobri svetec Florijan sku-lal utolažiti tudi žareči ogenj brez plamena, ki V dveh srcih zdaj gori.
Godba je zaigrala in živio je napolnil ves prostor. In so se začeli na plesišču vrteti pari kakor za stavo. Vrteli so se vse popoldne in pozno v inoč. Janez je sukal Jeketovo, da je komaj lovila sapo. In čim bolj globoko v noč je lezel čas, tem bolj je bilo vse prepričano, da kaj tako lepega če ni bilo nikoli.
Samo Zefka, Petrinova Zefka, je milo gledala in skrivaj goltala solze. Ne ples in ne smeh ji nista segla v srce in kolikorkrat je mogla, je smuknila kam v zatišje, da si je z bridkimi vzdih-Ijaji olajšala srce. Tri leta je bila upala, da bo nekoč mlada Šteklja, zdaj pa je morala gledati, kako je v smehu in plesu umrlo cvetje njenih nad.
Cez polnoč je šlo in pari so se jeli bolj in bolj menjati. Častitljive starine so začutili v »e-
br. Tomažič najvišjemu zaščitniku Sokolstva, našemu dobremu vladarju, in pa prestolonasledniku Petru, katerega rojstni dan smo prav istega dne praznovali. V nadaljnjem govoru je pozdravil zastopnika sreskega načelstva, g. drja. Vrečarja, zastopnika župne uprave br. Lintnerja, zastopnika Narodne odbrane profesorja Kendo, vse članstvo sosednih bratskih društev in naposled vse ostalo občinstvo. Br. Lintner je v imenu župe razložil pomen prireditve in bodril k nadaljnjemu delovanju, br. Kenda pa je še dostavil, naj ne pozabimo nesrečnih žrtev v Bazovici, katerih žalostno obletnico smo prav tako obhajali tega dne. Po končanem javnem nastopu se je razvila prijetna narodna zabava ob zvokih lastne godbe na pihala. V okusnih šotorih so nam postregle gospe in gospodične z najboljšimi okrepčili za mal denar. Društvo je zaključilo svojo veselico že ob polnoči, čeprav je bilo še mnogo občinstva na prireditvenem prostoru. Vsa čast društvu! Sploh je bila vsa prireditev vzorno organizirana. Vsi gosti so bili dobro razpoloženi, toda pijanega človeka nisi videl. Kadar bo tezenski Sokol zopet kaj priredil, se bomo radevoljno odzvali njegovemu vabilu.
DOMAČE NOVOSTI
Opozorilo naročnikom
Današnji številki smo priložili položnice onim, ki za letos še niso poravnali vse naročnine. Vsi ti naj se zavedajo, da je sedaj, ko so minile tri četrtine leta, že skrajni čas, da plačajo ono malo naročnino, ki se zahteva za «Domovino», za časopis, ki jih je ves čas zabaval, poučeval in obveščal o vseh važnejših dogodkih doma in v tujini. Naj ne bo nehvaležnosti med vami, zato vzemite položnice, hitite z njimi na pošto in plačajte znesek, ki ste ga še dolžni za naročnino. Kdor pomotno ni prejel položnice, pa ve, da je še dolžan, ali komur se položnica pokvari, naj piše upravništvu po drugo. Dobil jo bo nemudno.
U p r a v a «D o m o v i n e». ,
__Tf
* Kralj krstni boter enajstemu otroku. Kmetovalcu Boku Juraku v Sutlanski Poljani se je te dni rodilo enajsto dete. Jurak je zaprosil za krst-
okrelnih udih toploto. Minilo jih je modrovanje in ta in oni se je prizibal k plesišču, stopil na pod in potrkal s peto. Tudi očeta župana je premagalo, da je šel in še enkrat voščil Janezu in Micki sto tisoč sreč. Zraven si je izgovoril, da bi se tudi sam zasukal z brhko zaročenko.
Janez ni mogel ugovarjati. Res je dekle nerad spustil iz objema, zamere pa le ni maral. Pa je šel in brž poplaknil slabo voljo s nekaj krepkimi požirki, toda županu se ni nič mudilo, da bi vrnil plesalko. Tako si Janez naposled ni vedel pomagati drugače, kakor da si je za ta čas izbral drugo. Zasačil je vzdihujočo Zefko, pa hajdi z njo na plesišče. In sta se zasukala, da je bilo veselje. Dekle je tonilo v blaženosti, Janez pa je stiskal zobe in plesal in pil. Kajti po zgledu očeta župana si je želel plesa z brhko Jeketovo Micko ves častitljivi občinski zastop in odrinjeni zaročenec sploh ni več prišel na vrsto.
Kako je bilo med zaključnim «polštertancem», najrajši molčim. Janez je bil že itak tako na kraju, da ni ne videl in ne slišal. Ob razhajanju se ni več spomnil ne zaroke in ne Micke. Spremljal je- Zefo in jo je vodil po takih ovinkih domov, da sta zgrešila pot in obležala v gošči za vasjo.
Kako je bilo potlej, kdo naj ve, in če bi tudi vedel, kdo naj to pove! Samo toliko je res, da Micka ni postala nikdar Janezova žena, pač pa je Petrinova Zefka dala napraviti nad hišna vrata pri štekljevih «slepo okno» in je postavila vanj lep kipe-: svetega Florijana. čutila je vedno, da nikdar ne bi bila Štekljevka, če ji ne bi bil dobri svetec priskočil — na pomoči
no botrstvo Nj. Vel. kralja, ki se je prošnji odzval in imenoval za svojega zastopnika polkovnika g. Jemriča, komandanta zagrebškega vojnega okrožja. Prebivalci Sutlanske Poljane so ob priliki krsta, ki se je izvršil predzadnjo nedeljo, pri-redili pravo narodno slavje in so kraljevega zastopnika sprejeli izredno svečano. Otrok, ki je ženskega spola, je dobil pri krstu, kateremu je prisotstvovala vsa vas, ime Aleksandra-Marija. Po krstu je g. polkovnik izročil Juraku kraljeve darove: zlato verižico s križcem, zlatnik za 20 dinarjev in krstno svečo z državno trobojnico za dete, a 3000 dinarjev kot dar za očeta. Ko se je popoldne kraljev zastopnik poslavljal, so mu domačini igrali na tamburice, streljali z možnarji in navdušeno vzklikali Nj. Vel. kralju.
*	«Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovino z dne 10. t. m. objavlja ustavo kraljevine Jugoslavije in zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja.
*	Zborovanje Družbe sv. Cirila in Metoda v Laškem. V Laškem se je vršila v nedeljo ob priliki 401etnice obstoja tamošnje podružnice CMD 42. redna velika skupščina CMD. Delegate, ki jih je zlasti mnogo prišlo od naše ogrožene meje, je pozdravil na postaji predsednik podružnice g. Ivan Četina, pričakovali so jih pa šolska mladina, Sokoli v krojih in velika množica naroda. Pod slavolokom je prvomestnika CMD, vseuči-liškega profesorja g. dr. Rada Kušeja, pozdravila mala Sokolica Brinarjeva, nato so pa delegati odšli v radiotermalno kopališče, kjer je bila najprej zaupna seja, nato pa v veliki dvorani kopališča občni zbor, ki ga je otvoril prvomestnik g. dr. Rado Kušej. Prvomestnik je v svojem govoru omenil, da je v minilem letu delovalo 88 podružnic, to je 5 več kakor v letu 1929. Ko so zborovalci počastili spomin umrlih članov, zlasti pa spomin pokojnega prvomestnika Aleksandra Hudovernika, so skupščino pozdravili župan g. dr. Roš, podban g. dr. Pirkmajer, brat Smert-nik v imenu Sokola, g. Likozar v imenu Ljubljane, profesor g. dr. Rožič v imenu Kluba koroških Slovencev in šolski nadzornik g. Potočnik v imenu vzgojiteljev. S skupščine je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in prvomestnik je prečital tudi brzojavne pozdrave, ki so jih poslali minister za gradbe g. dr. Albert Kran'er, ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc in več podružnic. V imenu akademske mladine je govoril g. Ivo Brnčič, za srednješolsko mladino pa je iz-pregovoril g. Tugomer Prekoršek. Po obširnih poročilih tajnika g. inž. Janka Mačkovška in blagajnika so bili v družbeno vodstvo izvoljeni naslednji člani: gg. dr. Ernest Dereani, inž. Janko Mačkovšek, Ivan Prekoršek, Miro Senekovič in Franc Jamšek; v nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, Albert Sič, Martin Majcen in Evgen Lovšin; v razsodišče Matija Marinček, Franc Pahernik, dr. Fran Tekavčič, dr. Janko Tekavčič, dr. Janko Žirov-nik in dr. Lašič.
*	Uspeh jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma, ki se je 9. t. m. zaključila, je bil prav lep. Obiskovalcev je bilo nad 110.000, od teh pet odstotkov inozemcev, predvsem iz Avstrije, Italije, Nemčije, dalje Poljske, Francije, Anglije in Grčije. Na dan otvoritve je počastila prireditev s svojim obiskom tudi Nj. Vel. kraljica Marija. Prihodnji ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem bo od 4. do 13. junija 1932.
*	Aretacije naših rojakov v Julijski krajini. Z Reke poročajo o novih aretacijah Slovencev na Krasu, ki jih je izvršila italijanska policija kar v množicah na dan bazoviške obletnice. Okoli Sežane je bilo aretiranih nad 100 fantov in hišnih gospodarjev. Zapori v Sežani so natrpani z ubogimi slovenskimi fanti. Samo okoli Tornaja je bilo aretiranih 86 ljudi. Aretiranci so osumljeni, da so na dan pred obletnico bazovskih žrtev obesili na drevesa po vsem zgornjem Krasu jugo-slovenske zastavice, okrašene s trnjem. Zastavice so se vnovič pojavile v ponedeljek zvečer, to je v času, ko so bili osumljenci že v zaporu. Ljudstvo domneva, da so zastavice nastavili fa-
Sstl sami, da se potem znosijo nad slovenskim ljudstvom. Podobno poročilo o aretacijah v množicah je prišlo tudi z Brd pri Gorici. Tako je goriška policija odgnala iz Kozane skoro polovico
vaščanov v goriške ječe.
* 601etni jubilej delavnega moža. Pomemben mejnik v svojem življenju je prestopil g. Lovrenc Glogovšek, mizarski mojster in podjetnik pogrebnega zavoda v Krškem. Izšel je jubilant iz krepke rodbine Glogovškov v Artičah. Po šoli v Brežicah je posvetil mizarstvu. Da se dobro izpopolni, se je kot mladenič podal v inozemstvo, delal dokaj let na Dunaju in drugje. V inozemstvu je spoznal tudi svojo sedanjo soprogo go. Antonijo, po rodu Cehinjo. Z jubilantom praznuje tudi ona svojo 601etnico. Se v letu poroke se je par v izredno marljivem delu znašel v Krškem, kjer je jubilant pričel samostojno izvrševati mizarsko obrt. Marljivo skupno delo je rodilo uspehe tako, da je kmalu postavil hišo s prostorno delavnico. Že prvo leto po svojem prihodu v Krško je jubilant pristopil h gasilnemu društvu, kjer se še danes udejstvuje kot načelnik. Leta 1905. je bil izvoljen za načelnika Obrtne zadruge, ki ji je vestno načeloval celih 20 let, tri leta pozneje je bil pa izvoljen za predsednika preizkuševalne komisije v Krškem, kateri še danes načelu je. V strogo narodnem duhu sta s soprogo vzgojila vseh pet otrok. Obema k lepemu jubileju iskreno čestitamo!
*	Državni otroški vrtec v Št. Vidu nad Ljubljano. Na predlog bana dravske banovine je s
| sklepom prosvetnega ministra dovoljena ustano-: vitev državnega otroškega vrtca na osnovni šoli v Št. Vidu v ljubljanskem srezu. ,
*	SGGletnica božje poti Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Letos poteče 300 let, odkar se je pričela božja pot pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. V proslavo te tristoletnice bo v petek, soboto in nedeljo, to je 18., 19. in 20. t. m., slovesna tridnevnica. Slovesnosti se udeleži tudi škof g. dr. Ivan Tomažič.
*	Gradnja pravoslavne cerkve sv. Save v Celfu se počasi približuje dovršitvi. Dočim je delo iz neznanih razlogov vse poletje počivalo, so pred kratkim začeli cerkev zopet graditi.
*	Novi prosvetni hram v Lescah je tik pred kolavdacijo. Je to zgradba, ki lahko služi za vzor. Stavba nikakor ni za Lesce prevelika, kakor to trdijo nekateri, kajti namenjena ni le osnovnošolski mladini, temveč vsej vasi, vsem prosvete željnim in potrebnim občanom. Vse to potrebno prosvetno delo je imel šolski odbor v mislih, ko je dal gradiM stavbo. V vseh treh prostorih prostrane zgradbe pa vlada tista potrebna prisrčna domačnost. Stavbnemu odboru vsa čast na dovršenem delu.
*	Streljanje z ostrimi topovskimi naboji. 16. artiljerijski polk bo imel streljanje z ostrimi topovskimi naboji 23., 24., 25., 26., 27. in 88. t. m. južno od vasi Klanca in Zaloga (pri Škofljici) in Pijave Gorice na cilj k. 358, južno od vasi Stu-denca-Iga in izpod vasi Brezja pri Pijavi Gorici in vasi Vrha pri Turjaku na cilj Sv. Marijo (Ku-rešček k. 833). Prebivalstvo teh občin in vasi se opozarja, naj se brezpogojno pokori nalogu vojaškega oblastva in naj v gjri označenih dneh opusti vsako delo na nevarnih mestih in naj ne prijema z rokami in ne psemika izstreljenih pro-jektilov — krogel in njih odpadkov, ker je to smrtnonevarno, nego naj v vsaki najdbi takoj obvesti najbližji županski urad ali pa orožniško postajo.
*	Sejjem v Št. Vidu pri Grobelnem. Prejeli smo: Dne 21. t. m. bi se moral vršiti sejem v Št. Vidu pri Grobelnem. Ker pa bo istega dne sejem v Št. Juriju ob južni železnici, je šentviški sejem prestavljen na torek 22. t. m. Kupci in prodajalci, pridite v obilnem številu, da bo kupčija boli živahha!
*	Hude poplave po dravski banovini. V soboto so bile skoro po vsej dravski banovini hude poplave, ki so ponekod napravile veliko škodo. Zlasti prizadeti so bili nekateri kraji Gorenjske, Savinjske in Šaleške doline. Vode so rušile mostove, jezove is fitfcrpe. Savinja je odrasia v
Gornji Savinjski dolini tudi velike zaloge lesa. V Selški dolini je največ trpela okolica Zalega loga. Narasle vode so napravile dosti škode tudi na njivah in travnikih, kamor so nanesle mnogo peska in druge navlake. Po nekaterih krajih so hudourniki odnesli z njiv prst s pridelki vred. V krajih, ki so bili najhuje prizadeti po poplavah, so ljudje nujno potrebni pomoči.
* Občinski arhiv v jazbečevi duplini. V polš-niškem okolišu so se zadnje čase močno razpasli jazbeci, ki posebno v koruzi povzročajo mnogo škode. Zato so se vrli polšniški fantje zadnje dni odločili k velikemu pogonu teh hudobnih koruz-nikov. V bližini malega naselja Glinjka pod cerkvijo sv. Jurija so našli večje jazbečine. V eno tako luknjo se je splazil Repovžev Jože s Stranskega vrha. Ko je bil že globoko v njej, je vesel sporočil fantom, ki so čakali zunaj: «Ga že imam!» Pa je vlekel in privlekel na dan veliko vrečo. Fantje so vrečo seveda takoj pretipali in ugotovili, da je v njej sam papir. Ko so jo odvezali, so našli v njej akte. Nemudno so vrečo odnesli na občino, kjer je bilo ugotovljeno, da so to sami občinski akti, ki so iz pisarne izginili letošnjo pomlad. Sestavila se je komisija, v kateri so bili župan Pograjec, občinski tajnik Štele in občinski blagajnik šolski upravitelj Aničič. Komisija je ugotovila, da so ti akti del občinskega arhiva iz let 1927. do začetka 1931. V teh letih je županoval na Polšniku posestnik Trelc, njegov tajnik pa je bil Hab& Občinsko uradovanje nikakor ni bilo v redu in so se vedno bolj množile pritožbe, zaradi česar je bil občinski odbor z županom Trelcem letošnjo pomlad odstavljen in je bila imenovana nova občinska uprava. Pol v jezi, pol v šali so domači občani ugotovili, da pač nikjer drugod nimajo tako imenitnega občinskega revizorja kakor na Polšniku, namreč jazbeca.
*	Trojčke Je rodila. V vasi Razdrtem pri Št. Jerneju je rodila žena posestnika Rebslja Jožeta trojčke, in sicer enega fantka in dve punčki, ki so vsi zdravi. Vlovila jih je babica ga. Kle-menčičeva, ki vrši ta človekoljubni posel že 38 let in je dosegla s tem porodom lepo število 1680.
*	Smrtna nesreča marljivega delavca. Grad-Ibena dela pri novem carinarničnem poslopju na Spodnjem Grisu v Gornji Radgoni so od početka hitro napredovala. Le pri kopanju vdolbine za kletne prostore je bilo delo oteženo. V globočini treh metrov je nastopila voda, ki so jo morali izčrpavati z ročno brizgalno gomjeradgonskega gasilnega društva. Te dni proti poldnevu so v rovu okrog 2 in pol metra globoko betonirali temelje delavci Matija Muhič, Ivan Šoštarič in Martin Škrobar. Naenkrat se je od nezadostno zavarovane stene zrušila debela plast težke prodnate zemlje in pokopala pod seboj Matijo Muhiča, ostala dva delavca pa samo delno pod-sula. Ivan Šoštarič in Martin Škrobar sta dobila lažje telesne poškodbe. Matija Muhič pa je ostal na mestu mrtev, ker ga je plast zemlje vrgla na obraz in trebuh tako, da je pri padcu zadel nesrečnik na trda tla in se zaradi zasutja nato zadušil. Ostala dva ranjena delavca je reševalna postaja gasilnega društva iz avstrijske Radgone prepeljala v tamošnjo bolnico. Vsi trije delavci so bili revni viničarji: Ivan Šoštarič iz Murščaka pri Radencih, Martin Škrobar z Ivanjševskega vrha pri Negovi, Matija Muhič pa iz Zbigovcev pri Gornji Radgoni. Zadnji je bil šele 27 let star in zelo marljiv delavec; bil je poročen že tri leta, vendar otrok ni imel.
k Smrt med vinogradi. V Zagradu je že dokaj let sameval v neki koči 651etni g. Muhar Franc, ki ga je te dni na poti skozi vinograde doletela smrt.
*	Smrt pod kozolcem. Pod kozolcem g. Zakot-nika, župana v Zgornji Šiški, so našli delavci neznanega moškega, odetega z vrečo. Ker se kljub glasnemu govorjenju pod kozolcem zaposlenih delavcev ni kar nič zganil, je stopil eden izmed njih bliže. Ko je potegnil vrečo z njega, je ugotovil preplašen, da je počivajoči mrtev. Takoj je bila pokitnat* ^litijska komiaija, hi j« ugoto-
vila, da je moral umreti neznanec že ponoči^ Oslabljen od pomanjkanja in občutnega mraza ponoči je umrl bržkone zaradi srčne kapi. Pokoj' nik je bil 50 do 55 let star, zapuščene zunanjosti^ oblečen v črno obleko. Policija ga je fotografirala! in dala prepeljati v mrtavšnico v Dravljah.
*	Neznana mlada utopljenka. V ponedeljek dopoldne so opazili delavci iz vasi Spodnjega" Brezovega pri Sevnici v Savi žensko truplo, ki so ga dvignili iz vode. Utopljenka je bila oblečena v črn kopalni kostum. Stara je bila mendd1 šele kakih 20 let in je imela svetle lase, spletene' v dve kiti. Truplo je bilo že močno razpadlo in je moralo ležati po mnenju zdravnika, ki je pri-sotstvoval komisijskemu ogledu, v vodi že kake; tri mesece.	j
*	Skočil Je iz drvečega vlaka. Te dni zvečerj ko je prihajal ljubljanski vlak na postajo Prager-^ sko, je pred zadnjo bločnico skočil iz vlaka, ho* teč si menda prikrajšati pot, 17letni sin železnia čarja, mizarski vajenec Josip Plajh, ki stanujei pri starših v bližini postaje. Pri skoku si je fan zlomil desno nogo v členku. Ker osebje vlaka n; zapazilo dogodka, je vlak vozil naprej proti Pra gerskemu. Šele čez dobre pol ure so fanta naši in poklicali reševalni oddelek iz Maribora, ki g; je odpravil v mariborsko bolnico.
*	Požar na Strmcu. Iz Velike Nedelje nam pi. še jo: V petek zvečer je zgorelo gospodarsko po* slopje posestnika g. Božiča na Strmcu pri Veliki Nedelji. Kakor sodijo, je ogenj podtaknila zlobnsi roka. Orožniki zločinca pridno zasledujejo in m t slimo, da bo požigalec kmalu v rokah pravice.
*	Dva požara pri Medvodah. V medvodskeni okolišu sta bila pretekli teden dva požara. Naj^j prej je gorelo v tovarni za izdelovanje firneža v^ Medvodah. Podjetje, last g. Janeza Berganta, že dalje časa ni obratovalo. Poslopje je docela po^ gorelo in trpi lastnik Bergant občutno škodo, kij je le delno krita z zavarovalnino. Kmalu potenj pa je gorelo v Ločnici pri Sori. Požar je zajel; žago lesnega trgovca Šimica iz Bodoveljske] grape v zminški občini pri Škofji Loki. Na krajj nesreče so prihiteli gasilci iz Sore, ki pa so s§j lotili zgolj omejitve požara.
*	Ogenj Je upepelil slamnato streho hiše po sestnika Franca Kastrevca v Bučni vasi. Prihiteli'
so gasilci iz bližnjih Kamene, pogasili pravor
časno ogenj ter oteli hišo in vsa sosednja po-] slopja.	4
*	Razpokana peč zažgala hišo. Te dni se je^
vnela v Kostrevnici pri Šmartnem Kokolčkovai hiša, ki je postala na prav neobičajen način žrtevj požara. Kokolčkovi so zanetili ogenj v peči za* krušno peko. Peč pa je bila od starosti že močn^ razpokana. Domači, ki so bili zaposleni v kuhinjiJ niso opazili, da uhajajo plameni skozi razpoke v^ sobo. Plameni so vneli klop ob peči, ki je nato, užgala še ostalo pohištvo. V hipu je bila v pla^ menu vsa soba. Ogenj je uničil poslopje do tal| ostal je le del obžganega obzidja.
*	Z dinamitom nad ribe. Drzen napad naj ribiški revir se je zgodil te dni v Zgornji Besnicifj majhnem naselju na zapadnem vznožju Jančij Tam ima ljubljanski trgovec g. Stepič svoje po-] sestvo in tam si je uredil tudi svoj ribolov. V„ stranskem rokavu malega potoka Besnice si je; zgradil betonirano ribogojnico. V bližini ribogoj-j niče je nameščen poseben ribiški čuvaj, ki ima,-cesto posla z dolgoprstniki. Proti večeru te dni! je začul omenjeni čuvaj močno detonacijo. Brž] je stekel v naznačeno smer; mož pa se je silnoij prestrašil, ko je opazil ribogojnico v ruševinah)« vodo izpuščeno, ribe pa razstreljene in uničeneH Banditski napadalec je vrgel v ribogojnico škatlo^ s precejšnjo množino dinamita, ki je uničil nal mah večletni trud g. Stepiča in njegovega ribiča] in povzročil seveda tudi precejšnjo škodo.
*	Na slabih potih. Te dni so aretirali javorni4 ški orožniki na Blejski Dobravi že dolgo iskanega: brezposelnega delavca, 201etnega Jožefa Kol-j mana. Kljub svoji mladosti ima Kolman za seboj" že zelo pisano preteklost in je pred kratkim od-^ •edel štiriiaesečtt« ieo« m&di tatvine. Oblastna
denarno;
F--
so ga zasledovala sedaj zaradi številnih tatvin in (vlomov, izvršenih na Javorniku, Blejski Dobravi in Bledu.
t * Po šestih letih izsleden vlomilec. V maju leta 1925. je bilo vlomljeno v Šoštanju v trafiko ob mostu čez Pako, last vojnega invalida Josipa Skornška. Vlomilec je odnesel takrat za 28.000 dinarjev tobačnih izdelkov in kolkov. Vzlic vsemu prizadevanju oblastev je vlomilec ostal ne-izsleden. Skornšek je bil sicer proti vlomu zavarovan, nesrečno naključje pa je hotelo, da kratko pred vlomom ni plačal zapadlega zavarovalnega obroka in je šla vsa škoda v njegovo breme. Udarec ga je kot vojnega invalida posebno hudo za-rdel. Toda naše vrlo orožništvo ni pozabilo na ta vlom. Budno je pazilo oko postave na vse one nepridiprave, katerim bi se tak čin mogel pripisovati. Po raznih znakih je začel leteti sum na Ji81etnega Josipa Brišnika, posestnikovega sina v Šoštanju. Dokazi so se zadnji čas toliko zgostili, Sila je bil Brišnik aretiran. Po aretaciji se je Briš-jpik dolgo izmotaval, a se je kmalu zapletel v jtaka protislovja, da je navsezadnje vendarle vse (priznal. Obseg tatvine kaže na to, da je moral ©rišnik izvršiti dejanje v družbi več pomagačev.
*	Vlomilec v kapucinske cerkve in samostane. W kapucinski samostan v Ptuju je bilo letos dva-kat vlomljeno. Pri drugem vlomu so kapucini vlomilca sami ujeli in oddali policiji. Bil je to neki Ivan Štraser iz Pobrežja, ki je pa še isto noč pobegnil iz zaporov na ta način, da je upognil že-iezje pri oknu zapora. Ker so mu postala tla v jPtuju in okolici prevroča, je odšel dalje proti jugu. Očividno pa ima posebno piko na kapucine, hajbrže zato, ker so ga v Ptuju prijeli. Pred dnevi je vlomil v kapucinsko cerkev v Osijeku, kjer pa
Se imel isto smolo in so ga tudi tamkaj zasačili, fajbrže bodo osiješki zapori bolj trdni in kapucinski samostani vsaj za nekaj časa varni pred bjim.	' i'
*	Roparski napad pri Ljubljani. V ponedeljek zjutraj je bil na Ljubljanskem polju izvršen izredno drzen roparski napad. Okrog 1. se je vračal pleskarski pomočnik France Pečnik, stanujoč jy Srednjih Gameljnih, s kolesom proti domu. Ker lili imel luči, je hodil peš in je kolo vodil z roko. |Na Dunajski cesti v bližini Brinja sta se mu približala dva moška. Izdala sta se za detektiva in Iga začela izpraševati, kam gre. Pojasnil jima je,
a se pelje domov, kar pa jima ni bilo všeč. Za-tevala sta, naj se legitimira, in vsega sta preiskala. Med preiskavo sta mu vzela iz hlačnega epa listnico, v kateri je imel 1120 Din, in dežni lašč. Nato sta zahtevala, naj gre z njima na straž-hico v Šiško, zavila sta pa na neko stransko pot roti Vodovodni cesti. Pečniku se je videlo to umljivo in se jima je uprl. Videč, da zlepa ne o šlo, je mlajši nepridiprav potegnil iz žepa nož. ečnik je tedaj začel kričati na pomoč. V tem ipu ga je starejši zagrabil za vrat in mu zagro-žil: «Te zadavim, če ne molčiš!* Nato sta vrgla ečnikov dežni plašč proč in zbežala proti kam-iški progi. Policija, ki je bila obveščena o drz-em roparskem napadu, je uvedla obširno pre-skavo.
*	Velika tatvina na Urški gori. Urško goro posebno ob žegnanjih rado obišče mnogo romarjev, ki do zadnjega kotička napolnijo vse koče. Spodnjo kočo ima v najemu posestnik Franc Kotnik iz Razbora. Ob priliki zadnjega žegnanja je bil naval posebno velik, tako da je bila povsod velika gneča. Kotnik se je baš preoblekel za mašo in obesil svojo delovno obleko v čum-pato, ki je poleg kuhinje. Po nesreči pa je v delovni obleki pozabil denarnico, v kateri je bilo preko 6000 Din. Ko se je Kotnik vrnil iz cerkve, Se takoj pogrešil denarnico in jo šel iskat v delovno obleko. Na svoje največje začudenje je pa opazil, da ni v njej več ne denarnice ne denarja. Pdsotnost gospodarjevo je izrabil neznan tat, ,ki se je medtem splazil v čumnato in ukradel jdenar. Za drznim tatom ni nikake sledi.
g * Vlom na Gori pri Sv. Lenartu. Pred nekaj jinevi je bil ponoči izvršen v stanovanje posestnika Franca Brečka na Gori pri Sv. Lenartu nad L^kim drzen vlom. Tat je odnesel črno moško
obleko, že nekoliko nošeno obleko iz ševijota, nekaj perila in nekaj jestvin. Domačini sumijo, da je izvršil vlom kakih 40 let star moški srednje postave, ki so ga bili videli pohajati tam okrog.
*	Iz zaporov okrajnega sodišča v Cerknici sta pobegnila 23letni Anton Čadež, pristojen v Borovnico, po poklicu delavec, in 24letni Josip Centa, delavec brez stalnega bivališča, pristojen v Želimlje. Oba ubežnika sta nevarna tatova, ki sta se že dolgo časa klatila po krajih ob državni meji in kradla vsevprek.
*	S sekiro nad nasprotnika. Pred dnevi je prišlo v Lendavskih goricah do prav žalostnega fantovskega razračunavanja. Pri neki kleti so se sešli fantje iz Hotize in Velike Polane. Med njimi je že od prej obstojalo sovraštvo. Precej vinjeni so kaj hitro zašli v prepir, ki je rodil dejanski spopad. Fant Žižek iz Hotize je pograbil sekiro in zamahnil z njo po Jaklinu iz Polane. Ranil mu je štiri rebra. Poklicani zdravnik je odredil takojšnji prevoz v bolnico.
*	Nevarna roparska in požigalska tolpa na varnem. Zgolj, naključje je naneslo, da so prišli na Dolenjskem nevarni zločinski tolpi na sled. Vrstile so se aretacije druga za drugo in posamezni člani, ki so redki izrodki človeške družbe, so morali oditi drug za drugim za trdno zi-dovje jetnišnice novomeškega okrožnega sodišča. V teku preiskave so bila pojasnjena že mnoga zločinska dejanja, ki so jih posamezni člani tolpe storili pred leti. Prvenstvo med njimi ima vsekakor Sotler Lojze, star preko 40 let in brez pravega poklica. Sledi mu Rozman Franc, nato Kraševec Franc, po poklicu kolar, doma iz Čužnje vasi pri Trebelnem, kjer je imel dom in ženo, a se je pozneje od nje ločil in živel sedaj v koruznem zakonu z neko Radovanovo Lojzko, s katero ima dva nezakonska otroka. Tej je Kra-ševčeva žena pred leti iz ljubosumnosti zažgala domačijo. Takrat je Lojzka pred sodniki prisegla, da nima s Kraševcem ničesar skupnega. Kra-ševcu sledi krog 25 let stara Jermanova Micka, ki je redek zgled pokvarjene žene. Za njo nič ne zaostaja Gelbfarbova Angelca, ki živi ločeno od moža. Naposled spada k tej družbi še Trtnikova Ančka. Med vsemi zaprtimi zločinci je najbolj pretkan Sotler, ki z drznim nasmeškom našteva in priznava svoje zločine. V celici je imel kar cel kup slovenskih kakor tudi nemških znanstvenih in strokovnih knjig. Na dan je prišlo, da je Sotler te znanstvene knjige nekje ukradel in si jih po tretji osebi dal v svoji drznosti poslati naravnost v kaznilnico. Sledile bodo še nadaljnje aretacije in bo pri tem procesu, kakršnega še ni imelo novomeško sodišče, sedelo na zatožni klopi najbrž okrog 20 oseb.
*	Nočni napad. Ko se je na praznik Male go-spojnice ponoči vračal 45letnl posestnik Franc Štampfer iz. Selnice ob Muri iz Št. Ilja proti domu, ga je na samotni cesti napadel maskiran mož z običajnim: «Denar ali življenje!« Štampfer se je postavil v bran, toda neznanec je bil močnejši. Vrgel ga je na tla in obdeloval s pestmi in nekim trdim predmetom po glavi, prsih in rokah. Prizadel mu je znatne poškodbe, potem mu je vzel listnico, katero pa je vrgel, ker je bilo v njej samo nekaj desetakov, zopet nazaj in Štampferja še osuval z okovanim škornjem v prsi. To je že drugi enaki napad na meji. Orožništvo se trudi, da bi izsledilo razbojnika.
*	Drzen roparski napad na poštni voz. V Pa-kraški poljani je nedavno o polnoči vozil poštar pošto na kolodvor, oddaljen nekaj sto metrov od pošte. Med potjo je skočil izza drevesa neki človek, ki je ustrelil proti poštarju iz revolverja. Poštar je pognal konja, na begu pa se je voz prevrnil v jarek, potem je razbojnik ustrelil še enkrat, ne da bi zadel. Poštar je nato pustil konja na mestu in pobegnil v vas. Ko se je vrnil z ljudmi nazaj, so ugotovili, da je razbojnik oropal vsa priporočena in navadna pisma ter odnesel tudi vrečo z 18.000 dinarji. Uvedeno je bilo zasledovanje roparja, ki pa doslej še ni imelo uspeha.	.
*	Žalostne posledice alkohola. Ko je hotel te dni v Ptuju stražnik pomiriti neko pijano družbo.!'
so pijanci navalili nanj, iztrgali mu pendrek In ga pričeli pretepati. Ker je stražnik videl, da je osamljen in da je celo obstojala namera, da ga vržejo v Dravo, je ustrelil najprej v zrak in ker tudi to ni pomagalo, na glavnega napadalca, krojača Blagoviča, ki je bil ranjen v nogo in so ga morali prepeljati v bolnico. Na stražnika je bil tudi oddan strel, ki ga je laže ranil na nogi. Šele ko so stražniku prišli drugi tovariši na pomoč, je bilo mogoče pijance ukrotiti. Pristojno ob-lastvo bo pač moralo uporabiti najstrožje določbe zakona, da se popivanje in razgrajanje omeji.
*	Hude posledice zamolčane poškodbe. Pred dnevi je dobil 261etni Jurij Nazdravičevič iz Zgornje Voličine v Dimnikovi gostilni pri Sv. Marjeti ob Pesnici med prepirom nevarno poškodbo z nožem v hrbet. Fant, ki je bil nekoliko kriv pre-? pira, je skesano molčal in skrbno prikrival rano. Zadnje dni pa je začel čutiti tako nevarne po-! sledice, da so ga morali prepeljati v bolnico. , 1
*	Z nožem nad izvoljenko. V vinotoču posesti nika Jožeta Štiha na Dobravi pri Sv. Križu je vladala lepe nedelje precejšnja živahnost. Na vino je prišel zlasti mladi svet, ki se mu je zahotelo godbe, plesa in petja. A vesele fante je še posebno privabljal čedni obraz in brhka postava; domače uslužbenke 191etne Helene Šribarjeve, ki se je posebno ta dan dobro zabavala. Med gosti je zvečer sedel tudi 221etni Jože Golobič iz Bu-šeče vasi, ki je ves večer mrko gledal predse, najbrž zato, ker mu Helenina zabava ni bila nič kaj po godu. Bil je pač zaljubljen. Okrog 22. ure, ko se je fant odpravljal s svojim tovarišem iz vinotoča, je Heleni v veži prigovarjal, naj se poda z njim pred hišo, da se bosta nemoteno pomenila. Dekle pa je fanta kratko zavrnila, da ne gre iz hiše, ker sta se ta dan že zadosti pomenila. Na ta odgovor je Golobič potegnil svoj žepni nož in kakor nor pričel udrihati po ubogem dekletu, ki se je zaradi dobljenih sedmih ran zrušila na tla. Prizadejal ji je rano na desnem ramenu, zadaj pod desno lopatico, pod ljevo ključnico, na levi gornji in spodnji lehti, nad desnim uhljem ter vbodnico med hrbtenico in spodnjim kotom desne lopatice, ki se segala v prsno duplino* Dekle je bilo prepeljano v bolnico, kjer se je v, nekaj tednih pozdravilo, ljubeznivi fant pa je bil predan sodišču in je zaradi zločina stal te dni pred sodniki v Novem mestu. Zagovarjal se je, da ga je jezilo, ker je Šribarjeva, kot njegova iz-voljenka, plesala in pila tudi z drugimi fanti. To ji je usodni večer očital, dekle pa je nato odgw vorilo z zaušnico, zaradi česar se je poslužil noža« Sodišče je junaškega branilca lastne časti obsodilo na osem mesecev strogega zapora.
*	Požig iz jeze. Predzadnjo sredo zgodaj zju« traj so opazili ljudje v vinski kleti posestnika Martina Pluta iz Starihovega vrha plamen, ki se je naglo širil po vsem poslopju. Semiški gasilci so se podali z brizgalno na kraj nesreče in rešili, kar se je še dalo rešiti. Posestnik Plut ima kljub' temu, da so mu rešili precej vina in posodja, občutno škodo, ker so mu zgorele kadi, stiskalnice in razno orodje, ki se je nahajalo v kletni veži. Zavarovan ni bil. Požar je bil očividno podtaknjen. Pred požarom je bilo vlomljeno v vežo in sodi se, da so vlomilci, ki niso dobili v zgradbi nikakega plena, zažgali klet iz jeze. Orožniki marljivo iščejo sled za požigalci.
*	Bolne žene dosežejo z uporabo naravne Franc Jožefove grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobro-« dejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugod« no učinkovanje Franc Jožefove vode ugotovili a lastnimi preiskavanji. Franc Jožefova voda se do-« biva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.

Ali si že obnovil članarino Vodnikfiie_družbe?


IZ POPOTNIKOVE TORBE
SADNA RAZSTAVA ZA SEVNIŠKO POSAVjE.
Sevnica, septembra.
i Od nedelje 4. do nedelje 11. oktobra bo v Sevnici sadna razstava za sevniško Posavje. K razstavi so se povabile občine: Sevnica, Anže, Ar-meško, Blanca, Boštanj, Bučka, Dobje, Golobi-njek, Gorica, Jurklošter, Koprivnica, Loka pri Zidanem mostu, Loke pri Planini, Mrčna sela, Mokronog, Planina, Planinska vas, Radeče, Rajhenburg, Raka, Senovo, Stolovnik, Studenec, Škocijan, Šmarjeta, Št. Janž, Št. Rupert, Št. Vid pri Planini, Tržišče, Veliki kamen in Zabukovje, torej skupaj 31 občin.
Namen razstave je, pospeševati umno sadjarstvo in omogočiti čim boljše vnovčenje letošnjega sadnega pridelka. Povabljeni bodo na razstavo domači in inozemski trgovci s sadjem, tako da bo sadjar lahko neposredno brez prekupčevalcev in posredovalcev prodal svoje sadje in tako dosegel višje cene.
Za časa razstave se bodo vršila tudi predavanja strokovnjakov o raznih panogah modernega sadjarstva in vinogradništva, o današnjih zahtevah trgovine s sadjem na domačih in inozemskih trgih in o raznih možnostih vnovčeva-nja sadja. Razstavljeni bodo tudi razni sadjarski in vinogradniški stroji in priprave, razna sredstva proti sadnim in drugim škodljivcem in drugo.
Razstave se sme udeležiti vsak sadjar. Razstavijo se lahko vse vrste sadja, to je jabolka, hruške, grozdje, breskve, slive, orehi in drugo. Vzorci sadja se morajo poslati razstavnemu odboru v Sevnici v dneh 1., 2. in 3. oktobra. Od vsake vrste in sorte naj se pošlje po 5 do 10 plodov, zavitih v papirnate vrečice. Vsaka vrsta naj bo v posebni papirnati vrečici, ki naj ima napis, vsebujoč ime in priimek sadjarja, kraj in hišno številko, občino, vrsto sadja in količino, ki je sadjarju na razpolago za prodajo. Vsi vzorci ostanejo last razstavnega odbora za kritje stroškov sadne razstave.
Vsak sadjar lahko razstavi tudi v ameriških, kabinetnih in drugih tipnih zabojih. Navadni trgovinski zaboji so izključeni. Vsak zaboj mora biti opremljen z listkom, ki naj navaja razen zgoraj zahtevanih podatkov še prodajno ceno. Sadje v zabojih se proda po navodilih sadjarja v njegovo korist.
Razstava bo imela tudi poseben oddelek za med. Vse čebelarje vabimo, naj razstavijo svoj med v predpisanih posodah, opremljenih z listki, na katerih naj bo označeno njih ime, bivališče in vrsta medu.
Najemnine za razstavljanje ne bo. Razstavni odbor bo razstavljalcem brezplačno na razpolago za kupčijska posredovanja in za vsa pojasnila. Kdor pa želi še posebnih pojasnil, naj se pismeno ali osebno obrne na odbor za sadno razstavo sevniškega Posavja v Sevnici ali pa na županstvi občin Sevnice in Boštanja.
Ker bo razstava zvezana z ogromnimi stroški, so sadjarji naprošeni, naj vplivajo na svoje občinske odbore, da določijo za to veliko in važno gospodarsko prireditev primerne prispevke.
..it*,**
USPEL SOKOLSKI NASTOP V DRAŽGOŠAH.
pMiMMHfe v
Dražgoše, septembra.
Preteklo nedeljo je pokazal naš Sokol uspehe svojega dela v telovadnici z javnim nastopom, pri katerem so delovali tudi člani in članice od bližnjih sokolskih društev, tako od Železnikov, Selc nad Škofjo Loko in Škofje Loke.
Spored telovadbe je obsegal sedem točk. Najprej je nastopila moška deca s prostimi vajami pod vodstvom br. Zupančiča. Sledil je nastop ženske dece (iz Selc). Tretja točka je bila nastop članov z župnimi prostimi vajami. Na bradlji je nastopila sestavljena vrsta članov iz Škofje Loke in Ljubljane II. Šestnajstorico (proste vaje) so izvajali samo člani Sokola iz Dražgoš popolnoma zadovoljivo in precej skladno, ako upoštevamo, da so člani največ gozdni in poljski delavci. Kot zaključek je bil nastop vrste članov Škofje Loke in Ljubljane II na drogu.
Med telovadbo je imel nagovor načelnik, domači učitelj br. Zupančič, ki je v uvodu pozdravil goste, raztolmačil v kratkih besedah pomen sokolske vzgoje za naš narod in državo in z vzklikom našemu prvemu Sokolu Nj. Vel. kralju Aleksandru in njegovemu sinu Nj. Vis. prestolonasledniku Petru, starosti Sokola kraljevine Jugoslavije, zaključil besedo.
Ves telovadni nastop je dobro uspel, ako upoštevamo prilike, v katerih deluje društvo v Draž-gošah. Ne moremo pa prezreti dejstva, da je nastopilo tako malo dece, naraščaja pa nič. Na naše vprašanje, kaj je temu vzrok, se nam je odgovorilo, da duhovščina ne pusti materam, da bi puščale svoje otroke v sokolsko telovadnico.
Na prireditev je Sokol povabil tudi bana drja. Draga Marušiča, ki se zaradi prezaposlenosti
Kakor nalašč.
«Pravim, da sem dobil nad tri tisoč prošenj za to službo.*
'<No, pa me postavite, da bom sprejemal prosilce!*
Zares daljno sorodstvo.
:«Ali ste s tem gospodom v sorodu?* «Da, a v zelo daljnem: bilo nas je štirinajst bratov in sester; jaz sem ljila prvi, on pa zadnji -iitrokU
interesent iz lendavskega sreza naj se tedaj ude* leži tega sestanka v lastnem interesu.
Zakon o likvidaciji agrarne reforme tedaj imamo. V njem je odrejena tudi cena agrarne zemlje in pa način odplačevanja. Težave so pa nastale v tem, da je prišel agrarni zakon v naj-huiši gospodarski krizi, ko smo kmetle brez denarja. Da bomo prekmurski agrarni interesenti res občutili dobrote agrarnega zakona, se nam mora omogočiti kupnja agrarne zemlje. Potre-1 bujemo denar, ki bi ga dobili po nizkih obrestih. Tudi o tem se bomo pogovorili na sestanku vj-nedeljo v Lendavi.
Sestanemo se točno ob devetih dopoldne V dvorani «Krone».
Vsi interesenti pridite, da se poučite o naj* važnejšem zakonu za prekmurskega kmeta!
TEŽAVNE RAZMERE PREKMURSKEGA KMETA.
Murska Sobota, septembra*.
Nikjer ni kmet tako kruto zadet kakor baš % Prekmurju. Vremenske nezgode in gospodarska; kriza pritiskajo našega kmeta k tlom, da še ko*' maj diha.
Živinoreja je vedno bila najvišja postavka prekmurskem gospodarstvu in se je zadnja leta' posebno lepo razvijala po prizadevanju rodov*, niških društev. Danes pa ne moremo živine niti po smešno nizkih cenah prodati. Najlepši biki se prodajajo po 5 Din za kilogram. Svinje so zadnji čas poskočile na 9 Din, toda že so se zopet po-
cenile.
Po oni strašni toči leta 1928., ki je v večjem delu Prekmurja uničila vse, je dosti kmetov vzelof semensko žito od bivšega oblastnega odbora, ki ni mogel osebno udeležiti prireditve, ase je od- jim je to seme preskrbel kot podporo. Tedaj ser
zval društvu s precejšnjim darom. Prav tako se ni mogel udeležiti prireditve ljubljanski župan dr. Dinko Puc, ki je poslal brzojavko, želeč društvu obilo uspeha. Brat Engelbert Gangl, prvi zvezni podstarosta, je društvu pisal' pismo, da se prireditve, žal, ne more udeležiti, a želi društvu mnogo uspeha pri njegovem delu.
Belokrajinski glasnik
Pred trgatvijo v Beli Krajini. Grozdje že počasi zori. Portugalko že trgajo. Kakor kažejo ugotovitve, ima letos, naše grozdje precej sladkorja. Dne 8. t. m. je imela portugalka v Novi gori pri Drašičih 19 % sladkorja.
Nesreča s staro puško. S staro lovsko puško se je po nesreči obstrelil 181etni ključavničarski vajenec Alojzij Dajčman, uslužben pri ključavničarju Antonu Fišterju v Metliki. Zadel se je tako nesrečno, da mu je strel raztrgal levo roko in odnesel tri prste. Ponesrečenca so odpeljali v kandijsko bolnišnico, kjer mu je g. dr. Pavlič nudil pomoč.

PREKMURSKI GLASNIK
IZVAJANJE AGRARNEGA ZAKONA.
4	1
c	J o 1 n j a L e n d a v a, septembra.
t Po desetih letih, polnih skrbi in negotovosti, strahu in vznemirjenja, je bil naposled objavljen zakon o likvidaciji agrarne reforme. Ta zakon smo pričakovali vsi agrarni interesenti z nestrpnostjo, kajti razmere, ki so nastale pri oddajanju zemlje v zakup, niso bile najboljše niti za agrarne interesente niti za narodno gospodarstvo. Novi zakon natančno odreja nadaljnje postopanje pri končni likvidaciji agrarne reforme.
Agrarni interesenti pa o tem zakonu niso niti malo poučeni. Pokazala se je potreba, da se zakon na poljuden način raztolmači interesentom. To se bo zgodilo v nedeljo 25. t. m. na sestanku agrarnih interesentov v Dolnji Lendavi, Vsak
jim je reklo, da dobijo žito zastonj ali pa po zelcT nizki ceni. Sedaj pa mora ubogi kmet plačevatjr tisto žito, ki je bilo zelo slabo, po zelo visoki cenif in sicer po nekaj nad 300 Din za 100 kg. Plaču-^ jejo ga v obrokih, toda zraven se jim računajo' obresti.	\
Zato ni prav nič čudno, da ljudstvo s težavcfj zmaguje davke, ki so še vedno tako visoki kako? v času največje blaginje.
Vsak dan vidiš kmete, ki stojijo pred ban-j kami in posojilnicami, iz katerih jemljejo denar na drage obresti, da lahko plačajo zapadle davket in obroke za žito. Hudo zlo je tudi, da so cen? industrijskim proizvodom še vedno čvrste.
Ker kmet nima denarja, ga tudi nimata obrtnik in trgovec, kajti oba živita od kmeta. Za kmeta je tudi veliko vprašanje, kako kupiti obleko in obutev za zimo, ki stoji prav pred pragom. Morebiti bo kaj bolje, ko se vrnejo naši sezonski delavci iz Francije in Nemčije. Toda nf najboljših nad, zlasti za one, ki so v Nemčiji.
Nastopili so zelo resni časi za naše kmetij«1 stvo. Iz teh zagat si ne more pomagati kmet sam brez sodelovanja odločilnih činiteljev.
is*
USPELA GASILSKA VAJA V PERTOCI.
P e r t o č a, septembra. ; Dne 30. avgusta je bilo pri Sv. Jeleni zelo živahno. Vršila se je tam okrožna gasilska vaja gasilske župe struhovske. Rdeča zastava, komand diranje poveljnikov, mimohod gasilcev, glas tro« bentačev, godba in vrsta brizgalnic so dali nenavadno lice sicer tihi Sv. Jeleni. Bilo je tudi mnogo gledalcev.
Ze ob zgodnjih urah so se začela zbirati po* samezna društva. Sprejemal jih je domači načelnik, g. Evgen Obal. Najprej so prikorakali gasilci iz Fikšincev, nato iz Gerlincev, Rogaševcev, Gornje Lendave, Gornjih Slaveč, Kuzme in Nuskove, skupaj 76.
Ob pol 10. sta prispela župni načelnik, g. Štefan Šohar, in župni tajnik, g. Karel Bako. Pozdravila ju je gdč. Danoševa iz Pertoče in jima podarila krasna venca. V imenu občine ju je pozdravil župan g. Jurij Partl. Zupni načelnik je odvedel vse gasilce k službi božji, ki jo je opravil domači župnik, g. Štefan Varga. Pfi službi/
sta se vršila seja odbornikov prisotnih društev in pregled blagajniških in uradnih knjig, j Popoldne po večernicah so bile vaje z orodjem in tekmovalne vaje. Vsa društva so se izvrstno izkazala. Brizgalne so brez izjeme dobro delovale. Pri tekmovalnih vajah je rcgaševska fbrizgalna dala vodo v 10, najzadnja pa v 16 sekundah.
| Po dobro uspelih vajah je imel g. župni načelnik lep nagovor na vse gasilce, jim izrazil svoje priznanje in jih bodril, naj bodo, kadar se pokaže potreba, vedno na mestu. Potem je bil |mimohod čet in nato prisrčna prosta zabava.
Poučno potovanje kmetijskih nadaljevalnih šol lendavskega sreza. V dolnjelendavskem srezu se je posebno v minilem letu razširilo kmetijsko 'nadaljevalno šolstvo. Da bi prekmurska kmetska mladina spoznala tudi načine kmetovanja preko Mure in da bi videla lepote svoje ožje domovine, 'so napravile kmetijske nadaljevalne šole Dolnja kLendava, Črensovci, Velika Polana, Petišovci-Benica in Čentiba tridnevni izlet. V dosego širnega smotra so se določili za izlet veliki dnevi ljubljanskih svečanosti, to je 5., 6., 7. september. SKmetski fantje so si pod vodstvom svojega učiteljstva ogledali glavne zanimivosti v središču Jkvoje banovine in velesejem. Da bi mogli pri od-kritju-spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju dostojno sodelovati, so se odkritja udeležili s svojo godbo. Gotovo ostanejo veliki dnevi ^neizbrisno zapisani v dušah našega kmetskega naraščaja. Iz Ljubljane so se izletniki odpeljali na banovinsko kmetijsko šolo v Št. Juriju ob (južni železnici. Ravnatelj gosp. Petkovšek je šel |vsem z največjo ljubeznivostjo na roke in med 'obširnim predavanjem razkazal vse zanimivosti kavoda. Opoldne so se prekmurski krnetski fantje jgostili pri mizah v banovinski šoli med sviranjem tkvoje godbe. Po obedu so si ogledali še druge zanimivosti Št. Jurija pod vodstvom domačega uči-rteljstva. Da je bilo mogoče napraviti to večje po-jučno potovanje, gre predvsem največja zasluga [banski upravi v Ljubljani in sreskemu kmetijskemu odboru v Dolnji Lendavi. | Zagonetna smrtna nesreča. Te dni se je po-fdalo nekaj fantov iz Černcev k Muri kosit. Med Hnjimi je bil tudi 201etni Pintaričev fant. Drugi so le po končanem delu vrnili domov, a on je nekje Zaostal. Vest, da se fant ni vrnil domov, se je lakoj razširila po vasi. Domači so ga šli iskat in pasli na kraju, kjer je fant kosil, njegovo čepico in kos kruha, o njem samem pa ni bilo ne duha e sluha. Ljudje so ugibali, kaj se je zgodilo, nogi so mislili, da je postal fant žrtev Mure. edaj se je pokazalo, da so imeli ti prav. Pogre-anca so pri Melincih mrtvega potegnili iz Mure. ako se je zgodila nesreča, se ne ve. Domneva ipa se, da je postal fant žrtev alkohola. Kosci so Imeli s seboj precej pijače, ki se je je Pintaričev ^ako napil, da niti kositi ni mogel. Odšel je ležat. Po so kosci delo končali, so odšli, on pa je ostal :am. V pijanem stanju se je najbrž zbudil in šel s Muri, da bi se ohladil. Pa mu je bržkone ob reki spodrsnilo, da je padel vanjo in utonil. ^ Smrt med košnjo. Horvatove v Ižakovcih je :adela velika nesreča. Domači gospodar se je >odal te dni na vse zgodaj na travnik kosit. Zdajci se mu je kosa ustavila v travi, mož jo je zpustil in se zgrudil na tla. Ljudje, ki so bili v dižini, so takoj skočili k njemu. Mož je ležal >red njimi brez znaka življenja. Začeli 50 ga moliti in drgniti, a brez uspeha. Poslali so po zdravnika. Pomagati tudi ta ni mogel, ker je mož že umrl za kapjo.
naš g. konzul iz Pariza, ki nam je obrazložil pomen proslave in blagohotnost našega dobrega vladarja. Slovesnosti so se udeležili jugoslovenski rojaki iz vseh bližnjih krajev. G. konzulu je izročila lep šopek gdč. Štefanija Selevškova v imenu narodnozavednih delavcev iz Merlebacha-Fraiminga. Veseli nas, da so se svečanosti udeležili tudi člani Društva sv. Barbare.
Iz Charbonnierja (Francija) nam pišejo: Tukaj v Charbonnierju zelo občutimo krizo, ker se je zaslužek jako znižal. Največ zaslužimo od 28 do 32 frankov na šiht. Dne 10. t. m. je zadela nesreča enega naših rojakov. Užgalo se je rudniško stanovanje, v katerem je prebival s svojo družino Slovenec Anton Likovič. Požar mu je napravil veliko škodo: zgorelo mu je precej obleke, tri ure, nekaj denarja, 25 zajcev in še mnogo drugih reči. Prašiče so še pravočasno rešili. Škoda, ki jo trpi Likovič, znaša krog 3000 frankov.
Preklicujem z obžalovanjem
žaljivo obrekovanje, ki sem ga izrekel proti Jugo-slovenskemu podpornemu društvu (društveni lokal Schmidt), kot neresnično.
Wanne Eickel (Nemčija), v juliju 1931.
Andrej Boh.
ŽENSKI VESTNIK
Gojenje palm
Gospodinja, ki ima vrt, verando ali balkon, je postavila čez poletje svoje palme na prosto. Zdaj na jesen pa jih je treba spet postaviti nazaj v i hišo v zaprte prostore. Na to spremembo moramo palme polagoma navaditi. Na prostem so se palme navadile vnanjega zraka in se dobro utrdile. Zato moramo skrbeti, da imajo tudi v zaprtih prostorih dovolj zraka, posebno v začetku, ko smo jih prinesli noter. Treba jih je postaviti na svetel prostor blizu okna. Ko skrbimo za svež zrak, je treba posebno paziti, da palme niso na prepihu. Najbolje je, če je mogoče, da odpiramo okna sosednje sobe in od tam skozi vrata zračimo. Pri prehudem mrazu pa sploh ne smemo zračiti.
Je mnogo palm, ki jih sploh ne dajemo na prosto, in ki tudi lepo uspevajo pri skrbni negi.
12 do 15 stopinj toplote, kakor je je navadno v sobah, palmam vseh vrst najbolj prija. Zdržijo pa tudi pri 8 do 10 stopinjah, vendar potrebujejo manj vode.
Dobro je vsakih 14 dni umiti liste. Da so palme lepše, jih poškropimo večkrat v topli sobi z mlačno vodo. Najbolj jim prija deževnica, toda nikdar mrzla; vedno jo je treba nekoliko segreti.
Pozimi ne gnojimo palmam, nego šele od marca meseca dalje. Gnojilo tedaj raztopimo in z raztopino zalivamo.
Taka skrb in nega dobro prijata vsem vrstam palm, ki nas bodo razveseljevale z lepo rastjo.
Francoski rojaki so priredili proslavo desetletnega vladanja Njeg. Vel. kralja Aleksandra, ftz Merlebacha nam pišejo: Tudi v Metzu smo jimeli lepo proslavo desetletnice vladanja Nj. Vel. &ralja Aleksandra I. Ob tej priliki nas je obiskal
Jabolčna torta. 26 dek moke, 16 dek sirovega
masla, dve jajci, pol zavitka pecilnega praška ja naribane limonove lupinice umesi v testo. Testo razvaljaj v velikosti tortnega modela, ga položi v pomazani model, na vrhu pa naloži olupljenih in tanko zrezanih jabolk. (Ali pa nadevaj s češpljami. Češpljam odstrani poprej koščice.) Jabolka posuj s sladkorjem. Nato speci. Pečeno in hladno razreži na poljubne kose in daj hladno na mizo.
Češpljev kompot za zimo. Tri četrti litra vode, osminko litra finega špirita, pet gramov salicilnega praška (dobiš v lekarni ali drogeriji) in kilo sladkorja kuhaj pet minut, nato stresi noter pet kil ne prezrelih češpelj. Ko češplje samo enkrat prevro, pokrij posodo in postavi na hlad. Hladno napolni v kozarce, zaveži s perga-mentnim papirjem in shrani na suhem, temnem prostoru.
Pljučna pečenka. Eno kilo pljučne pečenke, kateri si odstranila vso maščobo in kožice, dobro potolči in osoli. V kozo deni tanko narezane slanine, na slanino deni malo zrezanega peteršilja, dve žbici in malo ingverja. Na to položi osoljeno meso in zalij z eno žlico kisa in toliko mošta, da bo meso pokrito. Pokrito duši v pečici toliko časa, da je meso mehko in se sok zgosti in po-kuha. Pečeno mesto razreži na poljubne kose, jih zloži v skledo in polij s sokom. Zraven lahko daš makarone, cmoke, žgance, polento in slično.
ZANIMIVOSTI
Za kuhinjo
Ruska solata. Dve jabolki olupi, iztrebi in zreži na prav majhne kocke. Prav tako zreži in kocke polovico kuhane in olupljene zelene in eno kuhano, hladno rdečo peso. Slanik namoči že dan prej v vodo, potem ga očisti in tudi zreži na kocke. Eno glavico solate in eno endivijo zreži na tanke rezance. Vse to skupaj zmešaj in polij z majonezo, katero pripraviš takole: Zmešaj dva rumenjaka, potem počasi prilivaj pet žlic olja, dve žlici kisa, samo malo osoli, primešaj še eno žlico gorčice in žličko sladkorja. S to majonezo polij pripravljeno solato in daj na mizo.
Zabeljen fižol. Še ne čisto zrel in suh fižol olušči in ga skuhaj v slanem kropu. Ko je kuhan, ocedi vodo. V kozi razbeli sirovega masla, stresi ocejeni fižol na maslo, ga malo popopraj, prideni maio sesekljanega zelenega peteršilja, potresi kozo večkrat še nad ognjem, potem pa daj fižol na mizo. '	\
X Komunistični atentat na madžarski vlak je zahteval 24 smrtnih žrtev. V noči od sobote na nedeljo je bil izvršen strašen atentat na brzovlak, ki vozi na progi Budimpešta-Dunaj. Vlak je od-, peljal okrog 2. ponoči iz Budimpešte. V trenutku, ko je vozil preko železniškega zidanega mosta, nedaleč od postaje Torbagy, kakih 30 km od Budimpešte, je nastala eksplozija. Vlak je bil baš sredi dolgega mosta, ko je ta med silnim treskom zletel v zrak. Lokomotivo, poštni voz in pet spalnih vozov je vrglo najprej v zrak, nato pa so se zrušili v globočino 100 m. Od ostalih šestih vagonov so trije obviseli nad prepadom, zadnji trije pa so skočili s tira. V vlaku je bilo krog 120 potnikov, med njimi mnogo inozemcev, ki so potovali v Nemčijo in Francijo. Od vagonov so ostale samo razvaline. Daleč na okoli so raztreseni drobci vagonov in železni deli mostu, ki jih je ob eksploziji razneslo. Izpod razvalin so potegnili 24 mrtvih in mnogo hudo ranjei:ih. Kmalu bi bilo prišlo tudi še do druge katastrofe. Kakor je ugotovila preiskava, je bil podminiran tudi sporedni zidani most, po katerem bi se moral skoro ob istem času pripeljati v nasprotni smeri drugi brzovlak. K sreči so vlak na zadnji postaji še v zadnjem trenutku ustavili in nato odstranili peklenski stroj. Ker so našli na licu mesta listek, v katerem groze doslej še neznani atentatorji, da bodo s takimi atentati na vlake nadaljevali, je vlada mobilizirala vse čete, orožništvo in policijo ter odredila, naj se strogo zastražijo vse železniške postaje, proge, mostovi in stražnice po vsej državi. Promet se vrši pod najstrožjim nadzorstvom. Po splošni sodbi gn za delo komunistov, ki skušajo splošno krizo izkoristiti za svoje politične namene in s takimi atentati izzvati med prebivalstvom še večje razburjenje. Oblastva vrše odločno preiskavo in so baje že ugotovila, da je atentat izvršil neki komunistični agitator, ki je pobegnil v Češkoslovaško.
X Mahatma Gandhi v Londonu. Slavni borec za svobodo Indije Mahatma Gandhi je prispel te dni v London, da se udeleži konference, na katero so ga že opetovano zaman vabili. Iz pristanišča Folkestona do Londona se je peljal z avtomobilom. To je bilo potrebno iz varnostnih' ozirov, ker so se oblastva bala, da bi politični nestrpniki ne napadli moža, ki je prizadejal Angliji že toliko neprijetnosti. Gandhi sam je bil pred odhodom v Anglijo miren in za življenje se sploh ne boji. Na vprašanje, ali mu ne bo tesno

pri srcu, ko stopi med one, v katerih vidi najhujše sovražnike svoje domovine, je odgovoril: «Če hočejo revolucionarji, anarhisti ali komunisti moje življenje, naj ga imajo. Moje življenje je vse, kar morem zastaviti za Indijo. Bog je moj edini varuh.» K sprejemu indijskega narodnega borca v Londonu je bilo razposlanih 1400 vabil. Gandhi je prispel v Anglijo bos in v svoji znani narodni noši ali bolje rečeno v halji, ki zakriva komaj dobro polovico njegovega koščenega telesa. Preden se je odpeljal iz Marseilla v London, so ga cariniki vprašali, ali ima v prtljagi kaj, kar se mora ocariniti. Gandhi je odgovoril, da je siromak in da premore samo obleko, ki jo ima na sebi, nekaj krožnikov, vrč za kozje mleko, šest doma narejenih predpasnikov in brisačo. Gandhi se je rodil 2. oktobra 1869. v Porbandaru. Njegovo celo ime je Molandas Karamhand Gandhi. Prebivalci njegove ožje domovine so spretni trgovci, obenem pa vročekrvni in nemirni ljudje. Gandhi je nizke in šibke postave, koščenega obraza, mirnih temnih oči in velikih ušes. Nosi bel volnen plašč in hodi vedno bos. Uživa samo riž in sadje in pije vodo, spi pa vedno na golih tleh. Na svoje telo sploh ne gleda. Človeka, ki ga prvič vidi, preseneti njegova potrpežljivost in velika ljubezen, ki se mu zrcali že na obrazu. Evropa je po njegovem mišljenju samo na zunaj krščanska, v resnici ji je pa bog denar. Izobrazbo smatra za zlo. Zdravilstvo je po njegovem na-gziranju le osredotočena čarovnija. Železnice je treba odpraviti, ker dosegajo pokvarjeni ljudje z njihovo pomočjo svoje podle namene. Največje zlo na svetu pa so stroji. Na prosvetljenost Gandhi torej ne da mnogo.
X Pasje zavetišče. V Saarbriicknu je prebivala v svoji vili vdova po vladnem svetniku Braunu. Znana je bila pod imenom «pasja grofica«, ker je strastno ljubila pse in jih redila za celo čredo. Njen zaupnik je bil uslužbenec delikatesne trgovine, ki je moral prinesti vsak dan v njeno vilo za 100 frankov raznih mesnih izdelkov za pse, dočim sama skoro ni imela kaj jesti. Hodila je raztrgana in lačna, dokler ni te dni umrla od lakote. Njena vila je bila polna podgan in mrčesa, kajti dostopa v njo ni imel razen uslužbenca delikatesne trgovine in pismonoše nihče. Po vdovini smrti so našli v vili mnogo nakita in drugih dragocenosti v veliki vrednosti. V oporoki zapušča vdova vse svoje premoženje pismonoši, njegovi ženi in uslužbencu delikatesne trgovine. Obenem določa, naj preurede njeno vilo v pasje zavetišče.
X Vojaški begunec je prenočeval v vojašnici. Redov Wehrle v Strassburgu ni ljubil vojaške suknje, pa je zato pustil vse skupaj in začel živeti na svojo roko. Ker ni imel sredstev, jej kmalu zašel v težave zaradi prenočišča. Fant je brez dolgega premišljanja prišel do sklepa, da je vojašnica sicer za vsakdanje življenje neprijetna, da pa je za brezplačno prenočišče čisto dobra. Zato je hodil redno spat na neko podstrešje v vojašnici. Slednjič so ga nekega večera opazili in ga hoteli prijeti, a mož se je branil z revolverjem in ušel. Sedaj si bo že moral poiskati drugo prenočišče.
X Umetno mleko Iz soje. Japonska je dežela brez mleka, zakaj tam ne poznajo živinoreje v našem pomenu besede. Japonska kuhinja mesa skoro sploh nima. V takih razmerah postane seveda pereče vprašanje prehrane onih dojenčkov, ki jih matere same ne morejo dojiti. S tem vprašanjem so si Japonci dolgo zaman belili glave. Pa se je posrečilo nekemu zdravniku odkriti način izdelovanja umetnega mleka iz semena soje. Dobro zmleti plodovi, pomešani z vodo, so baje izvrstno nadomestilo za mleko. Umetno mleko so preizkušali na šestih dojenčkih v starosti od ene ure do enega tedna, obenem so jim pa dajali še malo ribjega olja. Pri tej hrani so se otroci zelo dobro razvijali in niso prav nič zaostajali za onimi, ki so jih dojile matere. O plodovih soje pravijo, da nam lahko služijo v 50 namenov. Ze stoletja jih uživajo na Daljnem vzhodu; iz njih [ delajo dober sir, kuhajo juho, izdelujejo barve, posebno tiskarske, in glicerin.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
V mlekarni.
Jožek: «Prosim, dajte mi kilo mleka!»
Prodajalka: «Fantek, mleko se ne tehta, temveč meri.»
Jožek: «No, pa mi ga dajte en meter.*
Zarekla se je.
Mira: «Ali si čitala, da je Matija, ki je včasih snubil tudi tebe, ustrelil svojo nezvesto ženo?»
Mara: «Križ božji, kako sem vesela, da ga takrat nisem vzela!»
Razumljivo.
Zena: «Opozoriti te moram, da nisi oblečen tako dobro, kakor si bil prejšnja leta.*
Mož: «Saj tudi ne morem biti, ker nosim že deset let eno obleko.*
Ne verjame.
Neža: «Ko sem prišla na svet, je oče obljubil, I da mi bo dal vsako leto za god 1000 Din. Zdaj j imam že 23.000 Din.*
Jurij: Kdaj ti bo pa plačal tisto, kar ti je dolžan?*
Bedast ženin.
Hčerka: «Očka, zakaj mrziš mojega ženina?*
Oče: «Ni mi všeč, ker te hoče vzeti samo zaradi denarja.. .*
Hčerka: «To pa že ni res. Saj mi je prisegel, da me vzame tudi brez vsake pare.*
Oče: «Če je pa tako bedast, ga še tem manj maram za zeta ...*
Listnica uredništva
Mala Nedelja. Zadeva je zelo huda. Če bi bile zanesljive priče, bi se lahko objavilo. Zgodi se pa potem navadno, da priče, kadar bi jih potrebovali, ovihnejo in preklicujejo svoje trditve.
Rimske Toplice-Šmarjeta. Prepozno prejeli.
Pittsburgh. Objavili smo Vaš dopis, le slike nismo prinesli. Takih slik zato ne prinašamo, ker bi jih naenkrat dobili ogromno število in bi ne bilo mogoče vsem ustreči zaradi prostora, pa tudi zaradi stroškov. Izdelava klišeja je zelo draga. Sliko Vam ob priliki vrnemo. Pišite še! Vaši dopisi so vedno dobrodošli!
Ce želite, da ostane Vaše perilo trajno in lepo, rabite samo
in vse drugo perilo za gospode in dame kupite v dobri kvaliteti in po zelo nizkih cenah v tovarni perila
Trgovski dom Stermecki
CELJE št. 97
Velika izbira kravat, žepnih robcev, naramnic, podvez, rokavic, nogavic in drugih modnih predmetov.
Ure, zlatnino in srebrnino
prodaja poceni in dobro tvrdka
HLSuttner
Ljubljana 5
Prešernova nlica št. 4.
Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije.
Lastna protokolirana tovarna ur ▼ Švici.
Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor.
Št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekund-;
nim kazalcem 78 Din. Št. 121. Ista z Hadiumom 58 Din, s sekundnim
kazalcem 94 Din. Št 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, z Radiumom 76 Din.
Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto
H. SUTTNER v LJUBLJANI 5
MALI OGLASI
Pridnega in zdravega učenca sprejmem. Oskrbo bo imel v hiši. Zlata Primožič,-trgovka z mešanim blagom pri Sv. Barbari v Halozah.	328
UJ?
Šoferska šola Gojko Pipenbacher, _
Ljubljano, Gosposvetska cesta štev. 12. Zahtevajte informacije!	2%
500 dinarjev na teden plačamo 305
zgovornim osebam s številnimi poznanstvi. Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor.
Nove harmonike
izdeluje in vse glasbene instrumente popravlja Jano v Ljubljani, Bohoričeva ulica št. 9.	195
Vsi so enaki.
s Jurče: «Priseži mi Špelica, da sem prvi, ki ga [ljubiš,»
| Špelica: «Moški ste vsi enaki. Vsak hoče, da ;bi mu to prisegla. No, pa naj bo, prisegam tudi tebi...»
Jasno.
Učitelj: «Tvoja domača naloga je prav dobra, Tonček, samo če bi ne bila dobesedno enaka nalogi tvojega bratca. Kaj naj sklepam iz tega?» Tonček: «Da je tudi naloga mojega bratca dobra, gospod učitelj...»
Najnovejše dvokolo z motorčkom V/, K. S.,
dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje.	Ceniki franko.
iiTRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, KarlovSka cesta št. 4.
Zlatnino in srebrnino
prodaja poceni in dobro svetovnoznana tvrdka
H. SUTTNER
LJUBLJANA 5
Prešernova nlica št. 4.
Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel (brož) itd. Predelavanje zlatih stvari; izdelovanje tudi po želji. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope,
Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto
H. SUTTNER v LJUBLJANI 5
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
neprijeten duh ust
je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Ob« hibi odstranite že pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Ze pri kratki vporabi dobijo zobjo krasen sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo po Din 8,— Velika tuba Din 13.— Dobite jo povsod.
Glasbila za vse!
Violine .... od Din 89-—
Oitare.....od Din 199-—
Trompete ... od Din 480-— Harmonike . . . od. Din 85-— Kromatične in klavirske harmonike, Jazz-instrumenti.
Zahtevajte veliki brezplafnl
C E N I K
najveije in najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije
MEINEL & HEROLD
tovarne glasbil In harmonik
prod. podr. MARIBOR št. 104.
Brezpiafen pouk v sviranju.
Navodila v ceniku.
Otroški vozički
KOLESA
Šivalni stroji
PEUGEOT in iz več najznamenitejših francoskih, nemških in avstrijskih tovarn. Vedno bogata zaloga, ki si jo pred nakupom izvolite ogledati. Prodajamo tudi na ugodne obroke. Vse del® z«- kolesa kupite po najugodnejših cenah pri nas. Ves ppibop za motorna kolesa vedno ir zalogi.
Zastopništvo Dunlop^gume za avto in moto.
»JUGU", d. z o. z., Maribor, Tattenbachova ulica št. 14 (nasproti Narodnemu domu)
|zdaja za konzorcij »Domovine« Adolf R i b n i k a r,
Urejuje Filip Omladič,
Za Narodno tiskarno Fran Jezer š e k.
Vrsta 4645-20
|'Za izprehode ln za vsakdanjo nošnjo nosite te čevlje iz telečjega boksa. Napravili smo jih z nizko peto b	in gumo.
Vrsta 0167-00
Bakandže iz močnega usnja, z gumastim podplatom in peto. Jako praktična in trpežna obutev za vsakdanje delo
Čuvajte svoje noge!
Po malem nastopa hladno in deževno vreme. Ako ste slabo obuti, lahko prav naglo obolite. Dobro obuta noga le najzanesljivejše sredstvo, da se obvarujete revmatizma in prehlada. Zato le treba posvetiti veliko pažnjo nogam. Ne le da si ohranite zdravje, temveč imeli boste tudi večje zadovoljstvo in voljo do dela, ako boste dobro obuti. Pripravili smo vam bogato izbero praktične in udobne obutve za vsakdanjo nošnjo in za štrapac. Po hladnem in grdem vremenu, za izprehode in izlete, tudi za vsak šport vam bo velike koristi. Obrnite se na naše prodajalne! Preskusite ondi neobvezno obutev, ki vam je potrebna! Postregli vas bomo v popolno zadovoljstvo.
Vrsta 3635-18
prnl čevlji iz boksa. Široka oblika ln nizka usnjena peta z gumo jim dajeta posebno udobnost.
Vrsta 2945-11
Te čevlje smo priredili za gospodinje. Praktičen, udoben 'n trpežen čeveljček iz črnega boksa.
Vrsta 4625-08
Elegantni in udobni športni čevlji. Napravili smo jih iz temnorjavega boksa z nizko peto. Neobhodno potrebni ženam, ki nosijo športne obleke.
/rsta 2672-21
'Praktični čevlji za deklice, zlasti za one, ki stanujejo idaleč od šole. Napravili smo jih iz črnega in rjavega
boksa.
Te čevlje smo priredili za živahnejše dečke. Izdelali smo jih iz mastnega kravjega usnja. Prav take imamo tudi iz mehkega usnja.
Vrsta 3762-22