Ptuj, torek, 12. avgusta 2008
~ letnik LXI • št. 63 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Od tod in tam
Slovenija • Kako in kje volimo poslance
O Stran 3
Po naših občinah Ljutomer • 140. obletnica prvega slovenskega tabora O Stran 4
Po naših občinah
Hajdina • S
skulpturo dobiva trg kulturno vsebino
O Stran 6
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•J DARIL
▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Šport
Nogomet • Labod je spet v modi
O Stran 11
Štajerski TED
Ptuj • Nov prispevek v ptujski mobilnosti
Mesto električnih avtomobilčkov?
V teh dneh so po ptujskih ulicah in trgih začeli voziti električni avtomobilčki. »Gre za projekt mobilnosti, če ga lahko tako imenujemo, v okviru katerega nadgrajujemo projekt turističnega vlakca,« je te dni povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc.
Terme Ptuj želijo na čim hitrejši način povezati z mestom in starim mestnim jedrom ter z bližnjo okolico, poudarja. Prvi trije električni avtomobilčki, osnova za njihovo izdelavo so golf avtomobilčki, so nadgrajeni s smerokazi in ogledali, da se lahko nemoteno gibajo po mestnih ulicah ter so lahko udeleženci v prometu. V hotelu Primus si bodo zainteresirani lahko najeli te avtomobilčke za eno uro in se popeljali po mestu, male turistične skupine pa bodo na ogled popeljali sami. Gre za električne, ekološke avtomobilčke z obnovljivimi viri energije. Ker ne razvijejo večje hitrosti kot 20 kilometrov na uro, nekih posebnih pogojev za njihovo vožnjo ni, tudi vozniško dovoljenje ni potrebno. V Termah Ptuj pričakujejo, da se bodo v projekt vključili tudi drugi turistični subjekti na Ptuju in da bomo čez pet let že lahko govorili o Ptuju kot o mestu električnih avtomobilčkov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Šah • Na Ptuju prestižni šahovski dogodek
O Stran 13
Slovenija • Po prvem letu protitobačnega zakona
Delež kadilcev upada
Od leta 2006 se je delež kadilcev v Sloveniji zmanjšal z 22,8 odstotka na 17,1 odstotka, kaže raziskava javnega mnenja ministrstva za zdravje v letih med 2006 in 2008. Ukrepi zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov so po mnenju ministrstva učinkoviti tudi pri
zmanjševanju kajenja, za kar je zaslužna celotna protikadilska kampanja.
V kampanji se po besedah Vesne Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje posameznik sooči z učinki kajenja, na novo oceni svoje navade in se bolj pogosto odloči za odvajanje od kajenja, saj v Sloveniji beležimo tudi večje povpraševanje po programih odvajanja od kajenja.
Po navedbah Kerstin Petri-čeve so inšpekcijske službe v
zadnjem letu opravile 15.112 pregledov, v katerih so ugotovile 661 kršitev protitobačne-ga zakona. Nadzore so izvajali tudi ob koncih tedna in zvečer, kar kaže, da se zakon, ki je začel veljati s 5. avgustom lani, dobro izvaja.
Na ministrstvu za gospodarstvo niso pripravili ocene stanja po letu dni veljave spremembe zakona o omejevanju
uporabe tobačnih izdelkov. Po informacijah, ki so jih pridobili z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pa ministrstvo ocenjuje, da je ponekod res prišlo do upada prometa v gostinskih obratih, tudi v povezavi z vrsto dejavnosti in lokacijo obrata.
O Stran 2
Slovenija • Po prvem letu protitobačnega zakona
Delež kadilcev upada
Od leta 2006 se je delež kadilcev v Sloveniji zmanjšal z 22,8 odstotka na 17,1 odstotka, kaže raziskava javnega mnenja ministrstva za zdravje v letih 2006 do 2008. Ukrepi zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov so po mnenju ministrstva učinkoviti tudi pri zmanjševanju kajenja, za kar je zaslužna celotna protikadilska kampanja.
V kampanji se po besedah Vesne Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje posameznik sooči z učinki kajenja, na novo oceni svoje navade in se bolj pogosto odloči za odvajanje od kajenja, saj v Sloveniji beležimo tudi večje povpraševanje po programih odvajanja od kajenja.
Po navedbah Kerstin Petri-čeve so inšpekcijske službe v zadnjem letu opravile 15.112 pregledov, v katerih so ugotovile 661 kršitev protitobačnega zakona. Nadzore so izvajali tudi ob koncih tedna in zvečer, kar kaže, da se zakon, ki je začel veljati s 5. avgustom lani, dobro izvaja.
Zaprl se ni niti en lokal
Na ministrstvu za gospo-
Uvodnik
darstvo niso pripravili ocene stanja po letu dni veljave spremembe zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Po informacijah, ki so jih pridobili z Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pa ministrstvo ocenjuje, da je ponekod res prišlo do upada prometa v gostinskih obratih, tudi v povezavi z vrsto dejavnosti in lokacijo obrata.
Tako se na primer gostinski obrati na podeželju in tisti brez gostinskih vrtov soočajo z višjim upadom prometa, vendar na GZS niso prejeli nobenega pisnega dokazila o zaprtju lokala zaradi spremembe omenjenega zakona.
Po letu veljave spremembe zakona gospodarsko ministr-
Več škode kot koristi!
Čeprav je od uvedbe vinjet na slovenskih cestninskih cestah že dober mesec dni, ta obljubljeno poenostavljena pogruntavščina ministrstva za promet še vedno buri duhove. Predvsem med tujci, kise v glavnem upravičeno hudu-jejo, ker o novosti niso dovolj dobro obveščeni, zato tudi prevladujejo med več kot 3000 kaznovanimi, ki so jih v tem času zalotili brez vinjete. Kazni namreč niso zanemarljive, saj znašajo od300 do 800 evrov, nadzorpapo-leg policistov »uspešno« izvajajo še prometni inšpektorji, carinska uprava in Darsovi cestninski nadzorniki.
Med prvimi so se na to, zanje očitno neprijetno novost odzvali Hrvati, ki so svojim gostom na poti skozi Slovenijo ponudili nadomestne poti, na katerih se lahko izognejo plačilu vinjet, precej negodovanja je bilo tudi med severnimi Italijani in Avstrijci. Prejšnji teden pa se je vendarle zbudila tudi slovenska turistična zveza, kije Dars in ministrstvo za promet javno opozorila na »čudno podobo«, ki jo doživljajo tujci o naši deželi, če jih zalotijo brez vinjet, kar izničuje vsa njihova prizadevanja in tudi precejšnja sredstva, ki jih vlagamo za to, da se po svetu hvalimo, kako prijazna in gostoljubna dežela smo; v isti sapi pa brez vsake milosti kaznujemo vsakega, v glavnem resnično preslabo obveščenega tujca, ki si drzne zapeljati na katero od naših cestninskih cest brez vinjete. Da bi zadevo vendarle omilili, so odgovornim predlagali, da bi naše cenjene goste že na meji opozorili, kakšne so njihove obveznosti do vožnje po cestninskih cestah in jim takoj ponudili možnost nakupa vinjet. Dars je sicer lepo odgovoril, da njihovi nadzorniki tujce na njihove obveznosti za vožnjo po naših cestninskih cestah opozarjajo že na meji ter da jim hkrati ponujajo tudi nakup vinjet, kaznujejo pa jih šele kasneje, če jih na kateri od cestninskih cest zalotijo brez ustrezne vinjete. A očitno pri tem niso dovolj uspešni. Ali pa?
In ker dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje, se je verjetno tudi zaradi vinjet za dopustovanjepredvsem pa za vožnjo skozi našo lepo in prijazno deželo odločilo manj turistov kot sicer. Vsaj tako je čutiti po medijskih reakcijah sosednjih držav. Vsekakor je slab mesec pred koncem turistične sezone za učinkovito ukrepanje in omilitev neprijetnega vtisa očitno že prepozno. Nekateri si že manejo roke, saj je Darsu do prejšnjega tedna uspelo prodati skoraj milijon in pol vinjet, čeprav je to še vedno premalo, saj bi jih za dosego letos pričakovanih prihodkov morali prodati vsaj še 750.000. Pravega uspeha torej očitno ni in ga za tujce očitno tudi ne bo, zato lahko brez strahu ugotovimo, da smo si z vinjetami naredili več škode kot koristi; vtis o deželi prijaznih ljudi pa bo težko popraviti kar čez noč.
M. Ozmec
stvo zaznava tudi pozitivne učinke tega ukrepa. Menijo, da so se nekateri gostinci v tem letu spremembi uspešno prilagodili in jo sprejeli tudi kot tržno priložnost.
Po raziskavi Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) je bila v zadnjih mesecih tobačnemu dimu različno pogosto in različno dolgo izpostavljena približno polovica polnoletnega prebivalstva, to je približno 823.000 oseb. Leta 2006 so v raziskavi zabeležili skoraj dve tretjini izpostavljenih.
Najobsežnejšiupad izpostavljenosti med obema letoma beležijo v gostinskih lokalih, kar lahko v celoti pripišejo ukrepu prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Pomembno se je zmanjšala tudi izpostavljenost na delovnih mestih in v domačem okolju, zmanjšal pa se je tudi povprečni čas izpostavljenosti.
Med nekadilci je bilo v letu 2008 tobačnemu dimu izpostavljenih 44 odstotkov prebivalcev, kar je pomembno manj kot leta 2006, ko je ta delež znašal 57 odstotkov. »Pomembno se je zmanjšal tudi delež tobačnemu dimu izpostavljenih kadilcev, in sicer z 90 odstotkov na 72 odstotkov,« je povedala Helena Koprivnikar z IVZ.
V stanovanjih kadijo zelo redki
Med najbolj izpostavljene inštitut uvršča vse, ki so dimu izpostavljeni vsak dan ali skoraj vsak dan. Delež te skupine se je v letu 2008 glede na leto 2006 med polnoletnimi prebivalci prav tako pomembno zmanjšal, in sicer s 27 odstotkov oz. približno 450.000 oseb v letu 2006 na nekaj več kot 21 odstotkov oz. nekaj več kot 350.000 oseb v letu 2008.
Kot je še zapisala Koprivni-karjeva, v bivalnih prostorih v Sloveniji redno ne kadi skoraj 88 odstotkov polnoletnih prebivalcev, kar predstavlja pomembno povečanje glede na leto 2006, ko je ta delež znašal 83 odstotkov. Pomembno se je zmanjšalo tudi povprečno število pokajenih cigaret v teh prostorih. Delež anketirancev, pri katerih so v gospodinjstvu otroci in se v njihovih bivalnih prostorih redno kadi, se je med letoma 2008 in 2006 pomembno zmanjšal. Potem ko je v letu 2006 znašal 14 odstotkov, se je do letos skoraj prepolovil in znaša le še osem odstotkov.
Delež tistih, ki navajajo redno kajenje v delovnih prostorih, se je med primerjanima letoma pomembno zmanjšal, in sicer s skoraj 34 odstotkov leta 2006 na nekaj manj kot 18 odstotkov v letu 2008.
V raziskavi so beležili tudi
kadilske navade polnoletnih prebivalcev Slovenije. Med njimi so zabeležili nekaj več kot 17-odstotni delež kadilcev. V letu 2006 so na IVZ zabeležili 22,8-odstotni delež kadilcev med polnoletno populacijo, trend zmanjševanja deleža kadilcev med polnoletnim prebivalstvom se tako nadaljuje. O opustitvi kajenja razmišlja skoraj 60 odstotkov kadilcev.
»Ob tem je potrebno poudariti, da je prepoved kajenja, kakršna velja v Sloveniji od avgusta lani, pomemben javnozdravstveni ukrep za zmanjševanje kajenja med mladimi, kar kažejo raziskave iz tujine,« je prepričana Koprivnikarjeva. Ob tem dodaja, da so v prihodnje pri zmanjševanju rabe tobaka med mladimi pred nami izzivi, med katere sodijo predvsem cene tobačnih izdelkov, preprečevalni programi in programi opuščanja kajenja za izbrane skupine.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid
Vedno manj zanimanja za nižje in srednje poklicne programe
Tarče in tarčice
Po podatkih republiškega statističnega urada (SURS) se večji del današnje mladine v Sloveniji praviloma izobražuje takole: dobra polovica dijakov se vpiše v splošni ali ekonomski program in skoraj polovica vseh mladih med 19. in 23. letom se vpiše v višje strokovne in visokošolske programe. Med 23.182 slovenskimi dijaki, ki so leta 2006/2007 zaključili izobraževanje, jih je največ končalo gimnazijo (8836), nekaj manj (6579) pa srednje tehniške in strokovne programe. Ker se število vpisanih v nižje in srednje poklicne programe iz leta v leto zmanjšuje, je posledično manj tudi dijakov, ki zaključijo nižje oziroma srednje poklicne programe. V letu 2003/2004 je srednje in nižje poklicne programe zaključilo 26,3 odstotka dijakov od vseh dijakov, konec leta 2006/2007 pa 21,8 odstotka. Več kot polovica dijakov je zaključila srednješolsko splošno izobraževanje in na ekonomskem področju. Ob začetku šolskega
leta 2007/2008 je bilo v srednje šole vpisanih 91.623 dijakov; tudi tokrat se jih je vpisalo največ v gimnazije in srednje tehniške in strokovne šole, za nižje in srednje poklicne programe pa se odloča vsako leto manj dijakov. Polovica vseh vpisanih deklet je bila vpisana v program gimnazije. (sta)
Janša: Še prezgodaj za odločitve o sprejemu odstopov
Premier Janez Janša se bo glede ponujenih odstopov ministra za promet Radovana Žerjava in uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) odločil potem, ko bo prejel poročilo pristojnih ministrstev glede predora Šentvid. Janša je še poudaril, da je Žerjav postal minister za promet šele lani in da dobro dela. Žerjav je prvi minister za promet, »ki se je resno spopadel z močjo lobijev in monopolov, ki so doslej bistveno dražili izgradnjo slovenske avtocestne infrastrukture«, je dejal. Verjetno so tudi zadnji dogodki, zaradi katerih so težave in zaradi katerih Žerjav premišljuje o odstopu, povezani z monopoli in
s koncentracijo, »ki za Slovenke in Slovence ni dobra,« je dodal. »Žerjav je po mojem mnenju najboljši minister za promet, kar jih je Slovenija doslej imela,« je dejal Janša ter dodal, da neposredno zagotovo ni odgovoren za zaplete v zvezi s predorom Šentvid. Ceni pa Žerjavovo odgovorno gesto, ker sprejema objektivno odgovornost. (sta)
Zaposlenost
invalidov od
januarja 2006 višja za 9 odstotkov
Zaposlovanje invalidov se je od uvedbe kvotnega sistema januarja 2006 povečalo za devet odstotkov, kar pomeni, da je od okoli 170.000 invalidov v Sloveniji zaposlenih 34.000, je dejal direktor direktorata za invalide Cveto Uršič. Po njegovih besedah se je od uvedbe kvotnega sistema vsako leto zaposlilo med 1750 in 1930 brezposelnih invalidov, pred tem pa od 800 do 1000. Tudi letos se je v prvih šestih mesecih zaposlilo 920 brezposelnih invalidov, trenutno pa je brezposelnih invalidov okoli 10.000. Država po Uršičevih be-
sedah delodajalcem zagotavlja finančne vzpodbude za zaposlovanje invalidov in ohranitev zaposlitev za invalide, vendar po njegovo zaposlujejo invalide tudi delodajalci, ki niso zavezanci za kvoto, ker imajo manj kot 20 delavcev.
Direktorica Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov Maruška Erbežnik je izpostavila, da sklad od uvedbe kvotnega sistema mesečno nadzira vse delodajalce, ki zaposlujejo invalide. Po njenih besedah je v Sloveniji registriranih 110.000 delodajalcev, ki zaposlujejo vsaj enega invalida.
Kot ocenjuje, je od uvedbe kvotnega sistema na enaki ravni ostalo število zavezancev, ki plačujejo v sklad prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, za 25 odstotkov pa se je povečalo število delodajalcev, ki presegajo kvoto.
Delodajalec lahko preko javnega razpisa v primeru zaposlitve invalida za eno leto dobi finančno spodbudo v višini do 4.000 evrov, če ga zaposli za nedoločen čas pa 12.000 evrov. Sklad je lani vsak mesec subvencioniral plače za približno 6.500 invalidov, v skupni letni višini 4,1 milijona evrov. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • O volilnem sistemu
Kako in kje volimo poslance
Za sistem volitev, ki je uveljavljen pri nas, je država ozemeljsko razdeljena v osem volilnih enot, ki so razdeljene na 11 različnih volilnih okrajev. Iz vsakega okraja je izvoljen en poslanec, kar pomeni, da je iz ene volilne enote v parlamentu (po izvedenih volitvah) 11 poslancev.
Ob tem pa si svoja poslanca izvolijo tudi manjšine, vendar ne po proporcionalnem, ampak po večinskem sistemu. Za ta namen sta oblikovani še dve volilni enoti, VE Lendava (za madžarsko manjšino) ter VE Koper (za poslanca italijanske manjšine).
Ptuj je sedež osme volilne enote, ki sicer zajema veliko območje nekdanjih velikih občin Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Pesnica, Ptuj. (Opomba: podatki so povzeti po zakonu, ki je bil sprejet, preden so se velike občine preoblikovale v manjše in preden so mnoge nekdanje krajevne skupnosti postale občine. Po zakonu pa veljajo vsa poimenovanja, kot so bila ob njegovem sprejetju, saj ga državni zbor še ni spremenil.)
V 1. volilni okraj spadajo: občina Lendava, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Čentiba, Čren-šovci, Dolga vas, Dobrovnik, Gabrje, Genterovci, Gorice pri Lendavi, Hotiza, Kobilje, Lakoš, Lendava, Mostje-Banu-ta, Orešje-Dolina pri Lendavi, Petišovci, Polana, Turnišče pri Lendavi, Bistrica, Odranci (sedež: Lendava);
2.	volilni okraj: občina Ormož, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Ivanjkovci, Kog, Miklavž pri Ormožu, Ormož, Podgorci, Središče ob Dravi, Tomaž pri Ormožu, Velika Nedelja (sedež: Ormož);
3.	volilni okraj: občina
Ljutomer, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Železne Dveri, Stročja vas, Stara Cesta, Radoslavci, Cezanjevci, Bučk-ovci, Cven, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Logarovci-Berkovci, Razkrižje, Veržej, razen naselja Bolehnečici (sedež: Ljutomer);
4.	volilni okraj: del občine Murska Sobota, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Krog, Rogašovci, Kuzma, Gornji Petrovci, Čepinci, Šalovci, Hodoš, Križevci, Mačkovci, Grad, Pertoča, Prosenjakovci, Ratkovci, Bodonci, Canko-va, Selo-Fokovci, Zenkovci, Puconci, Šulinci, Martjanci, Brezovci, Gederovci, Tišina (sedež: Murska Sobota);
5.	volilni okraj: del občine Murska Sobota, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Melinci, Ižakovci, Dokle-žovje, Bakovci, Lipa, Beltinci, Bogojina, Bratonci, Gančani, Tešanovci, Moravci, Rakičan, Lipovci, Lendavska, Park, Alija Kardoša, Borisa Kidriča, Partizan, Černelavci, Turopo-lje (sedež: Murska Sobota);
6.	volilni okraj: občina Gornja Radgona, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Apače, Ivanjci, Negova, Spodnja Ščavnica, Stogovci, Videm, Radenci, Gornja Radgona, Kapela, Črešnjevci- Zbi-govci ter naselje Bolehnečici (sedež: Gornja Radgona);
7.	volilni okraj: občina Lenart, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Jurovski Dol, Zgornja Ščavnica, Loka-vec, Cerkvenjak, Gradišče v Slovenskih goricah, Benedikt v Slovenskih goricah, Lenart
v Slovenskih goricah, Voliči-na (sedež: Lenart);
8.	volilni okraj: občina Pesnica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Ceršak, Jakobski Dol, Jarenina, Pesnica pri Mariboru, Sladki Vrh, Svečina, Šentilj v Slovenskih goricah, Velka, Zgornja Kun-gota, Spodnja Kungota, razen naselja Lancova vas pri Ptuju (sedež: Pesnica);
9.	volilni okraj: del občine Ptuj, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Trnovska vas, Vitomarci, Destrnik, Juršinci, Heroja Lacka-Rogoz-nica, Grajena, Polenšak, Dornava, Gorišnica, Markovci (sedež: Ptuj);
10.	volilni okraj: del
občine Ptuj, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bratje Reš, Boris Ziherl, Olga Meglič, Franc Osojnik, Jože Potrč, Dušan Kveder, Ivan Spolenak, Tone Žnidarič, Haj-dina, Budina-Brstje, Spuhlja, Turnišče ter naselje Lancova vas pri Ptuju (sedež: Ptuj);
11.	volilni okraj: del občine Ptuj, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Cirkov-ce, Cirkulane, Dolena, Kidričevo, Leskovec, Lovrenc na Dravskem polju, Majšperk, Podlehnik, Ptujska Gora, Sto-perce, Videm pri Ptuju, Za-vrč, Žetale (sedež: Ptuj).
In kako so razdeljene
ostale volilne enote po državi?
Preostale volilne enote (VE) po Sloveniji, ki imajo prav vse po 11 volilnih okrajev (tako kot ptujska osma volilna enota), pa so naslednje: sedež VE 1 je občina Kranj, zajema pa še območja občin Jesenice, Radovljica, Tržič, Škofja Loka, Kamnik in Idrija.
Sedež VE 2 je Postojna,
ki ob tej občini zajema še Tolmin, Piran, Izolo, Koper, Sežano, Ilirsko Bistrico, Novo Gorico in Ajdovščino.
VE 3 s sedežem v Ljubljani Center zajema še občine Logatec, Vrhnika, Ljubljana
Vič-Rudnik in Ljubljana Šiška.
V VE 4 s sedežem v Ljubljani Bežigrad so še občine Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Litija, Ljubljana Moste-Polje in Domžale.
VE 5 s sedežem v Celju sestavljajo območja občin Šentjur pri Celju, Žalec, Mozirje, Velenje, Ravne na Koroškem. Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi.
VE 6 ima sedež v občini Novo mesto, v to volilno enoto pa so vključena še območja občin Črnomelj, Trebnje, Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi.
VE 7 ima sedež v Mariboru, vanjo pa spadajo območja občin Šmarje pri Jelšah, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Ruše.
Kot rečeno, pa sta oblikovani še volilni enoti posebej za manjšine; gre za volilno enoto Koper in volilno enoto Lendava, ki nimata posebnih okrajev. Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti pa se volita po večinskem volilnem sistemu.
Znano je, bodo letošnje volitve v državni zbor potekale v nedeljo, 21. septembra 2008, uradna volilna kampanja pa se v skladu z zakonodajo lahko začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja (torej 22. avgusta) in konča 24 ur pred nastopom dneva volitev.
SM
Sveta Trojica • Seja občinskega sveta
O vračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje
V četrtek, 7. avgusta, so se svetniki občine Sveta Trojica sestali na 17. redni seji. Na njej so potrdili končni seznam upravičencev do vračil vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju te občine.
Upravičenci, ki so bili vključeni v javno telekomunikacijsko omrežje od 1. januarja 1987 pa do 31. decembra 1989, so upravičeni do 1.475 evrov vračila, upravičenci, ki so bili vključeni v obdobju od 1. januarja 1990 pa do 31. decembra 1992, pa do 312 evrov. Župan Darko Fras je svetnikom povedal, da odločbe pričeli občanom pošiljati bodo v prihodnjem tednu.
Svetniki so tudi v drugem branju sprejeli Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Sveta Trojica. Na seji je bilo podano tudi poročilo o izvrševanju proračuna. Prihodki v letošnjem proračunu so bili do konec junija realizirani v višini 34,3 odstotka, odhodki pa v višini 27,5 odstotka.
Svetniki so tudi sprejeli sklep, s katerim soglašajo z imenovanjem Marije Šauperl za direktorico javnega zavo-
da Knjižnica Lenart. Seznanili so se tudi z ukrepi za sanacijo posledic neurja in toče, ki je del občine zajela 13. julija in
poškodovalo več stavb. Na Občini so prejeli 155 vlog za prijavo škode na stavbah, ta pa je ocenjena na dobrih
167.000 evrov. Za te poškodbe je občina prejela 6.000 evrov enkratne denarne pomoči s strani države. Prejeli so tudi 37 prijav škode na kmetijskih pridelkih. Program priprave ukrepov za sanacijo škode na kmetijskih zemljiščih je še v pripravi.
Zdravnica odšla s kartotekami in vso opremo vred
Župan Darko Fras je svetnike seznanil z aktivnostmi pri organizaciji zdravstvene službe, saj je zasebna ambulanta Marjane Demšar prenehala delovati 31. junija, po trditvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je zdravnica protipravno iz Svete Trojice odpeljala kartoteke pacientov.
Po mnenju zavoda bi jih morala predati Zdravstvenemu domu Lenart. Bivša koncesio-narka je iz ambulante pri Sveti Trojici odpeljala tudi vso opremo, čeravno se je občina prej dogovarjala za odkup. Tako je treba, preden bi lahko začel delati novi zdravnik, nabaviti novo opremo, ki po ocenah stane okrog 200.000 evrov.
Župan je poudaril, da bodo v občini poskušali novega zdravnika pridobiti čimprej s pomočjo razpisa koncesije in tudi svetniki so v razpravi menili, da je treba narediti vse, da se splošna ambulanta pri Sveti Trojici čimprej ponovno odpre.
Ob koncu seje so svetniki podali še pozitivno mnenje k Predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin.
Zmago Šalamun
Juršinci • 14. občinski praznik
Investicije so mozaik razvoja občine
V soboto je v večnamenski dvorani v Juršincih potekala slovesnost ob občinskem prazniku, ki je bil tokrat že 14. po vrsti. Prireditve so se poleg občinskih veljakov udeležili tudi župani sosednjih občin. Med drugim so na prireditvi razglasili častnega občana občine Juršinci, to je postal p. Štefan Casar.
Zbrane je slavnostno nagovoril župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je na kratko preletel že uresničene investicije, ki dokazujejo razvoj občine, kar pomeni, da se občina Juršinci hitro razvija in s tem svojim prebivalcem nudi kakovostno bivanje. V prvi vrsti je pomembno udobje ljudi, pomembna je urejena sociala, urejeno varstvo otrok, saj se naše življenje vrti v takšnem krogu, da vse to potrebujemo. Ponosen je na to, da so v preteklem letu za investicije pridobili veliko zunajproračunskih
sredstev, s katerimi so vlagali v infrastrukturo občine. Največji korak, ki jih čaka, pa je gradnja doma upokojencev, ki bo prinesel ne samo 50 ležišč za starejše občane, pač pa bo prinesel tudi 20 novih delovnih mest. Zahvalil se je županom sosednjih občin za dobro sodelovanje, ki je obrodilo precej sadov, zgradili so 8 kilometrov dolgo cesto na trasi Juršinci-Vitomarci-Cerkvenjak, letos pa načrtujejo obnovo še ene izmed lokalnih poti. Po njegovih besedah so korektni odnosi temelj in nujnost za dobro
sodelovanje. Zahvala gre tudi tistim, ki interese občine zastopajo v državnem zboru, še naprej računajo na njihovo pomoč, saj si želijo, da bi se majhne občine razvijale prav tako hitro kot velika mesta in tako zadostile potrebam prebivalcev. V občini Juršinci si, po besedah župana, želijo tudi razvoj turizma in nadaljnji razvoj kmetijstva.
Podelitev nagrad, priznanj ...
V okviru slavnostne prireditve ob občinskem prazniku so podelili priznanja in pokale za športne dosežke. Priznanja so podelili Dragica Toš Majcen, predsednica odbora za družbene dejavnosti v občini Juršinci, župan občine Juršinci Alojz Kaučič in podžupan Simon Toplak. Priznanja so bila podeljena najboljšim ekipam in športnikom posameznikom za dosežke na določenih področjih. Priznanje Občine Juršin-ci so prejeli strelci Strelskega društva Juršinci, saj so v zadnjem letu dosegli vrhunske rezultate.
Nagrado za kmetijo leta
občine Juršinci je prejela družina Slodnjak. Lastnika kmetije sta Martin in Angelca Slodnjak, ki jima pomagajo tudi otroci. Kmetija obsega 18 hektarjev obdelovalne zemlje, 7 hektarjev gozdov, nekaj zemlje imajo tudi v zakupu. V hlevu imajo 140 glav živine, sicer pa imajo tudi status turistične kmetije. Poleg lastnih uspehov širijo tudi dobro ime občine in pripomorejo k turističnemu razvoju.
Priznanje Občine je prejel tudi Roman Matjašič iz Saku-šaka, ki je svojo obrtno dejav-
nost začel pred leti v skromni delavnici, danes pa se lahko kot samostojni podjetnik pohvali s svojimi sodobno opremljenimi delovnimi prostori. Kot je sam dejal, nagrada ni samo priznanje za preteklo delo, temveč tudi spodbuda za naprej.
Po besedah povezovalke programa se življenje ne meri s številom vdihov, temveč s številom stvari, ki nam vzamejo dah. Proglasitev častnega občana občine Juršinci je vzelo dah slednjemu v dvorani, celo župan je bil vidno ganjen. Naziv častnega
občana je prejel domači župnik p. Štefan Casar, ki se je nedavno upokojil in ki je dolga leta služboval v župniji sv. Lovrenca v Juršincih. Čeprav ni domačin, je s prebivalci živel in dihal mnoga leta, z njimi je delil veselje ob veselih dogodkih, kot so krsti in poroke, žalost pa je delil s svojci, kadar je koga pospremil na zadnjo pot. S svojim dolgoletnim požrtvovalnim delom in skrbjo za župnijo in farane si je zaslužil ta častni naziv.
V bogatem kulturnem programu prireditve so nastopili mešani pevski zbor Kulturnega društva dr. Antona Slodnjaka, ljudske pevke iz Juršincev, učenci juršinske osnovne šole, Juršinski fantje in folklorna skupina Turističnega društva Podgorci. Po prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali še razstavo čebelarstva, čebelarskih pripomočkov, čebeljih proizvodov in zelišč.
Patricija Babosek
Foto: Patricija Babosek
Po slavnostni prireditvi so si obiskovalci ogledali še razstavo čebelarstva.
Ljutomer • 140 let od prvega slovenskega tabora
J. Janša: »Narodna identiteta je temelj nacionalne kulture
Ob 52. občinskem prazniku in 140. obletnici prvega slovenskega tabora so se v Ljutomeru minule dni zvrstile številne prireditve.
«
Filozofska fakulteta iz Maribora je pripravila dvodnevni znanstveni simpozij na temo prvega slovenskega tabora, v petek popoldne so odkrili doprsni kip Radoslava Razlaga in spominsko ploščo ob 50. obletnici prve samopostrežne trgovine v Sloveniji, zvečer pa so bile na slavnostni seji občinskega sveta Ljutomer podeljene občinske nagrade in priznanja. V nagovo-
ru je župan občine Ljutomer poudaril, da so bili v minulem enoletnem obdobju uresničeni pomembni projekti na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. V prvi vrsti gre za prenovo mestnega središča, obnovo letnega kopališča, prenovo cestnih in uličnih odsekov, pripravo na izgradnjo osnovne šole v Stročji vasi in večnamenske dvorane v Ljutomeru ter
tretjega krožišča pri tovarni Murales. Dobitniki letošnjih občinskih priznanja so Franc Štrakl, Olga Majcen, Franc Makoter, Tone Ficko in Miloš Horvat.
Osrednji dogodek ob 140. obletnici prvega slovenskega tabora, s katerim so bili postavljeni temelji samostojne Slovenije, je bil v nekdanjem Sršenovem logu, danes Parku I. slovenskega tabora. Leta
1868 so namreč pripravili prvega izmed sedemnajstih taborov, ki so se na Slovenskem zvrstili do leta 1871. Na ljutomerskem taboru, kjer se je takrat zbralo 7000 ljudi, so Radoslav Razlag, Ivan Kuko-vec, Valentin Zarnik, Božidar Raič, Matija Prelog in Josip Vošnjak v svojih nagovorih izpostavili pomen Zedinjene Slovenije in ohranjanja slo-
venskega jezika.
Predsednik vlade RS Janez Janša je v svojem nagovoru dejal, da tabori govorijo o takratni državljanski kulturi, ko so presegli kulturni boj in prepričanje v ekskluzivnost določene politične mentalite-te. Letos po njegovih besedah mineva natanko 160 let od takrat, ko je bila postavljena ideja o združeni Sloveniji, zato bi bilo prav, da se je večkrat spominjamo. »Čeprav od preteklosti ni mogoče živeti, vendar pa prav tako ni mogoče polno živeti brez narodne identitete. Ne le, ker je temelj nacionalne kulture, ampak zaradi dejstva, da je ta identiteta globoko vtkana v preteklost. Usoda vsakega naroda je odvisna predvsem od tega, če zna trezno presojati lastno zgodovino, družbo, človeka in svet,« je poudaril Janša. V nadaljevanju je premier povedal, da
¡y i F*«	Pil "
	
Pred pričetkom osrednje proslave ob 140. obletnici I. slovenskega tabora v Ljutomeru.
Dobitniki občinskih priznanj: Tone Ficko, Olga Majcen, Miloš Horvat, Franc Makoter, Franc Strakl. V sredini župan Franc Jurša.
so proslave pomembnih obletnic sicer izraz hvaležnosti našim velikim prednikom, hkrati pa nam osmišljajo sedanjost in kažejo pot v prihodnost. »Ne smejo biti usmerjene proti nikomur, ne proti sosedom in še najmanj proti rojakom. Njihov namen je vztrajanje pri pozitivni zgodovinski dediščini, ki jo moramo spoštovati, hkrati pa ustvarjalno razvijati in nadgrajevati v vedno novih okoliščinah,« je dejal. Da je bil prvi tabor prav v Ljutomeru, ni nobeno naključje, je še povedal Janša. »Na takratnem Štajerskem je živela približno tretjina vseh Slovencev, ki je v tistem obdobju predstavljala tudi tretjino prebivalcev celotne dežele. Pobudniki tabora so znali velike narodne teme povezati z lokalnimi problemi, saj so na eni strani zahtevali združeno Slovenijo in slovenske šole, na drugi pa državno in deželno finančno podporo štajerskim Slovencem.« Zelo impozantno so donele Janševe zaključne besede, kjer je poudaril, da sedanjost in prihodnost držimo v svojih rokah, »biti Slovenec pa pomeni predvsem - hoteti biti Slovenec!«
Slovesnosti v Ljutomeru, kjer se je zbralo blizu 3000 ljudi, so se med drugimi udeležili tudi predsednik državnega zbora France Cukljati ter minister za obrambo Janez Erjavec in minister za promet Radovan Žerjav.
Niko Soštarič
Foto: NS
Foto: NS
Juršinci • Spominska svečanost v okviru 14. občinskega praznika
66. obletnica poslednjega boja Lackove čete
Pretekli teden je v Juršincih potekala spominska svečanost pod naslovom Dan spoštovanja vrednot narodnoosvobodilnega boja na ptujskem v počastitev 66. obletnice poslednjega herojskega boja Slovenskogoriške-Lackove čete.
Kot je povedal predsednik Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ptuj Mitja Mrgole, je poklon padlim borcem Slovenskogo-riške-Lackove čete nujen, saj so borci dali življenje za to, da danes Slovenci svobodno živimo. »Preteklo je natanko 66 let, ko so bili slovenski fantje pod okupacijo fašistov in so se z vsemi močmi borili proti sovražniku. Njihov boj ni bil zaman, saj so se borili za poštenost in solidarnost,« je povedal Mrgole, častni občan mestne občine Ptuj. Osemindvajsetim preživelim borcem je Mrgole v okviru svečane prireditve podelil tudi spominske listine, sam pa je na podlagi odločitve glavnega odbora prejel srebrno plaketo.
Župan občine Juršinci Alojz Kaučič je po pozdravnem nagovoru v imenu domačinov zaželel dobrodošli-
Ptuja in lovski družini Juršinci. Zupan je izrazil željo, da se spomin na dogodke iz NOB ohranja v naši zavesti. Dodal
je, da je delegacija mestne občine Ptuj skupaj z ostalimi delegacijami že položila vence k spomenikom in spominskim
obeležjem v mestni občini Ptuj. Vence so tako položili k spomeniku Franca Osojnika pri Osnovni šoli Ljudski vrt, k
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Mitja Mrgole
co vsem prisotnim, posebej pa članom združenja borcev vrednot NOB Ptuj, pripadnikom ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, policijskega veteranskega društva Sever Maribor, kluba brigadirjev iz
Na svečani prireditvi niso manjkali niti praporščaki.
spomeniku Franca Krambergerja pred domom Zveze sindikatov Ptuj, k spominski plošči na bivših mestnih zaporih, k spomeniku narodnega heroja Jožeta Lacka na mestnem pokopališču, h grobnici padlih borcev na Ptujskem, k spominski plošči na rojstni hiši španskega borca Toneta Žnidariča v Novi vasi, k spomeniku Reševim na Destrniku in k spomeniku narodnega heroja Dušana Kvedra v Mestnem parku.
Slovesni oziroma spominski nagovor je podal Božo Juhart -Jakec, predsednik Pokrajinskega odbora VŠP Veteranov vojne za Slovenijo Maribor. Juhart je vse prisotne opomnil, zakaj je potrebno takšne dogodke ceniti in spoštovati. Spominsko svečanost je popestril sprejem novih članov in simpatizerjev NOB ter glasbena točka pevskega zbora Društva upokojencev z zborovodjem Mitjem Gobcem.
Ines Selic
Foto: IS
Foto: IS
Ptuj • Valentin Zamuda, prejemnik plakete MO Ptuj
»Oče« ptujskega Evroparka
Valentin Zamuda je na predlog Turističnega društva Ptuj, katerega podpredsednik je, ob letošnjem prazniku MO Ptuj prejel plaketo MO.
Član TD Ptuj je že od leta 1980. Priznanje mu veliko pomeni, hkrati pa obvezuje, da bo po najboljših močeh in z novimi idejami še deloval v TD Ptuj v korist boljše urejenosti Ptuja. Njegova je bila ideja, da bi na Ptuju ob podvozu uredili Evropark. Vsako leto je v njem zasajenih več cvetlic, ob 120-letnici TD Ptuj pa so na novo oživele tudi nekatere cvetlične grede v ptujskem Mestnem parku, ki še danes živijo. Sredstva za nakup cvetlic bi morala biti stalnica ptujskega mestnega proračuna, ne pa da se vsako leto moleduje za ta sredstva, je prepričan. Sploh pa bi morali iniciativo prepustiti tudi cvetličarjem, da bi sodelovali pri ocvetličenju mesta, pri
tem bi jih morala voditi stroka. Za ta prispevek k urejenosti mesta pa tudi ne bi smeli biti kaznovani, davkarija bi jim morala priznati vložek za skupne cilje.
Njegova je bila tudi ideja za novoletni sejem na ptujski tržnici, ki je v začetku združil TD in takratno Območno obrtno zbornico Ptuj, a se je z leti izjalovila. V tistem času je obetala veliko. Valentin Zamuda se je podpisal tudi pod vse novoletne zamisli v ptujskem Evroparku, ki je bil med prvimi v Sloveniji s slovensko promocijsko zastavo ob njenem predsednikova-nju svetu EU. Ptuj bi morali še bolj urediti, v teh prizadevanjih bi morali sodelovati vsi Ptujčani. S tem bi pokazali,
da imajo Ptuj radi. Morali bi opraviti neke vrste inventuro vsega, kar sestavlja turistično ponudbo in prednostno ure-
diti vse, kar je pomembno za turista, ko pride v neki kraj, da bo zadovoljen zapuščal naše mesto in se vanj vračal.
Mestno jedro potrebuje čim več malih lokalov, z zanimivo ponudbo, ki bo pritegnila tako turiste kot domačine. Nujno pa potrebuje tudi dobro slaščičarno, ki bo odprta tudi ob nedeljah. Težko je turistom dopovedati, da takšne ponudbe na Prešernovi ali Slovenskem trgu ter Mestnem trgu ni. Tod se namreč sprehodi daleč največ gostov po ptujskem gradu, kjer tovrstne ponudbe prav tako primanjkuje. Tudi javnega stranišča, ki bi delovalo neprekinjeno in bi bilo urejeno, kot se spodobi, mesto ne premore. V gostinskih lokalih pa turiste, ki pridejo samo na toaleto, bolj ali manj grdo gledajo. TD Ptuj je zato predlagalo, da bi v kratkem na vsaj treh lokacijah postavili kontejnerska stranišča. Predvsem pa tam, kjer množično ustavljajo avtobusi.
Valentin Zamuda je Ptuj-čan že od leta 1949. Leta 1935 se je rodil v Gornjem Mihaljevcu na Hrvaškem. Ko je imel dve leti, se je družina preselila v Obrež pri Središču ob Dravi. V družini je
bilo sedem otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Središču ob Dravi, poklicno (kovinarsko in orodjarsko) šolo pa na Ptuju. Kovinar je bil že njegov stric. Prvo zaposlitev je dobil pri znanem ptujskem mehaniku Ilcu, kjer je bil tudi vajenec. Pozneje se je izobraževal še v šoli za vodilne kadre in jo uspešno končal ter se kmalu zatem zaposlil v strojnih delavnicah oziroma v Agisu, kjer je bil vodja orodjarne. Leta 1969 pa je začel obrtno dejavnost, ki jo je opravljal do leta 1998. Valentin Zamuda je znan tudi kot inovator, pohvali se lahko z devetimi inovacijami. Na vse je zelo ponosen, gre za inovacije, ki so izboljšale delo v zdravstvu, nekatere najdemo v svetilih, najbolj pa je ponosen na posebni priključek, ki je sestavni del varilnega aparata. Z inovacijami pa se še ukvarja tudi danes. Stalno je v nekem razmišljanju, da bi še ustvaril kaj novega. Idej je veliko, samo težko jih je realizirati, povrhu pa potrebuješ tudi veliko denarja.
MG
Foto: Črtomir Goznlk
Valentin Zamuda: »Inovacije mi dajejo tudi razne zamisli za delo in projekte v Turističnem društvu Ptuj.«
Lovrenc na Dravskem polju • Posledice požara gum
Zastrupljena voda in pridelki?
20 dni po požaru odpadnih gum na Dravskem polju je Zavod za zdravstveno varstvo skupaj z inšpekcijo začel jemati vzorce vrtnin in poljščin.
V sredo točno opoldne je ekipa mariborskega zavoda za zdravstvo zbrala približno polovico potrebnih vzorcev, zemljo, travo, solato in koruzo. Vzorce za analizo so vzeli na območju radia 10 kilometrov, kjer je pred slabim mesecem gorelo na deponiji gum. Zaposleni na inštitutu za varstvo okolja se ukvarjajo s celovito problematiko oko-
lja in dejavnostmi, ki jih pokriva zdravstvena ekologija. Vodja tokratnega dela na terenu je bil Slavko Lapajne. Vzeli so vzorce zemlje, 20 centimetrov od zgornje plasti, vzorce koruze, ki je bila sajam najbolj izpostavljena, ter travo, namenjeno krmi živine. V vrtu Marije Dodlek iz Lovrenca na Dravskem polju so za vzorec vzeli dva kilogra-
ma solate. Tako bodo solato in ostale vzorce sesekljali in naredili nekakšno pasto, ki jo bodo analizirali. Sicer pa je na spletnih straneh Zavoda za zdravstveno varstvo objavljeno tudi obvestilo prebivalcem območja Lovrenca na Dravskem polju in širšega območja, ki so ga prizadele emisije, kot posledica požara na deponiji gum, da jim
odsvetujejo uporabo zelenjave in sadja v vseh primerili, ko so na teh pridelkih vidni ostanki saj in drugih prašnih oblog. Ta nasvet velja, dokler posamezni organi v njihovi sestavi s preiskavami ne dokažejo oziroma ugotovijo normalnih razmer. Rezultati analiz vzetih vzorcev bodo na voljo čez slab mesec.
Patricija Babosek
Foto: Martin Ozmec
Gost dim, ki se je vlekel vse tja do Ptuja, je pustil posledice.
Hajdina • Živahna investicijska dejavnost in svečano odprtje skulpture
S skulpturo dobiva trg kulturno vsebino
V občini Hajdina je letošnje poletje še posebej živahno. Odprta so številna delovišča na področju komunalne infrastrukture, predvsem gre za projekte kanalizacije. V zaključni fazi so dela na izgradnji kanalizacijskega voda v dolžini 500 metrov na Zgornji Hajdini, v gradnji pa je kanalizacijski vod v Dražencih v izmeri 520 metrov. Zadovoljni pa so tudi, ker so kot prvi pričeli uresničevati projekt prve faze zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, na relaciji Skorba-Gerečja vas z ene strani in z druge Kungota-Gerečja vas.
Celoten primarni vod bo dolg preko štiri kilometre in bo stal nekaj manj kot milijon evrov. Financira se iz sredstev kohezije, nepovratnih sredstev EU, države in proračuna občine Hajdina v višini od 10 do 15 odstotkov vrednosti investicije. V letošnjem poletju so zamenjali tudi okna na starem delu OŠ Hajdina, pri čemer jim je s sredstvi pomagalo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. V tem trenutku pa se že pripravljajo na gradnjo pločnika v Zgornji Hajdini, od gasilskega doma do železniške proge. V delu pločnika bodo proti naselju Zgornja Hajdina preko železniške proge položili tudi kanalizacijski vod. Še v tem mesecu bodo začeli urejati pločnik z zaščitno ograjo ob glavni cesti Ptuj-Maribor v Slovenji vasi, od Križne ceste do Drevenška. V razpravi je tudi občinski dolgoročni in srednjeročni razvojni program. Ob svetnikih, članih odborov in občinskih komisij si želijo, da bi se v javno razpravo čim bolj množično vključili tudi sami občani. Gradivo je na voljo na spletni strani občine in v tajništvu občinske uprave. Še posebej pa so v občini Hajdina zadovoljni, ker bodo v četrtek, 14. avgusta, svečano odprli skulpturo na osrednjem občinskem trgu pred PSC Hajdina.
Na slovesno odprtje so poleg domačinov povabili tudi donatorje. Skulpturo, ki je abstraktnega in nevtralnega značaja, ima sedem stebrov, kolikor je občinskih naselij, je ustvaril akademski kipar Viktor Gojkovič, za zdaj tudi edini častni občan občine Hajdina. Sestavni del skulpture, ki je v celoti izdelana iz granita, težka preko 100 ton, je tudi voda, saj ima tudi pridih fontane. Ob večerih jo
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina: »Kljub živahni investicijski dejavnosti na področju komunalne infrastrukture v občini nismo pozabili na kulturo.«
bodo osvetlili.
Včeraj so v občini Hajdina zaključili dopisno sejo občinskega sveta, trajala je tri dni. Potrebovali so soglasje svetnikov za podelitev enkratnih zahval donatorjem, ker tega ne ureja občinski odlok o priznanjih, ki so skupaj prispevali več kot 50 tisoč evrov za postavitev skulpture. Dona-torji so izključno pravne osebe, več kot 30 jih je, fizičnih oseb za sredstva niso prosili, ker jim niso želeli povzročati problemov pri odmeri dohodnine. Izgradnja skulpture je stala dobrih 236 tisoč evrov, poleg donatorjev so sredstva za izgradnjo zagotovili v občinskem proračunu. Skulptura je pod 24-urnim nadzorom, na spletni strani občine pa bo mogoče v tem času tudi spremljati celotno dogajanje na osrednjem občinskem trgu. Kot je povedal župan občine Hajdina Rado-slav Simonič, bo trg s skulp-turo dobil tudi kulturno vsebino. Ob njej bodo potekali kulturni večeri, predstavljale se bodo različne kulturne skupine, skratka, želijo si, da bi osrednji hajdinski občinski
trg zaživel kot družabni prostor v najširšem pomenu besede. Že v letu 2009 želijo na tem trgu organizirati poletne večere oziroma nekajdnevne strnjene kulturne prireditve.
V	naslednjih letih želijo na osrednjem občinskem trgu urediti tudi zelene površine in arheološki park. Spomniti pa želijo tudi na Martina Tur-skega (sv. Martina), ki je Haj-dino med tem, ko je potoval po jantarni cesti, obiskal najmanj trikrat. Z arheološkim parkom so se prijavili tudi na projekt Risso. Trg naj bi dobil zaključeno podobo v naslednjih dveh do treh letih.
V	kratkem bodo pričeli tudi gradnjo prve lekarniške enote v občini Hajdina, za kar so pridobili vsa potrebna soglasja, vključno z Ministrstvom za zdravje. Lekarna bo koncesijska.
Avgusta dve ■ ■ ■ ■■
dopisni seji
Prav tako so potrebovali soglasje za nakup 18 m2 zemljišča, potrebnega za izgradnjo pločnika na Zgornji Hajdini.
Skulptura akademskega kiparja, prvega (in za zdaj edinega) častnega občana občine Hajdina Viktorja Gojkoviča je pripravljena za odprtje, ki bo v četrtek, 14. avgusta, ob 21. uri. Prireditev, ki so jo zasnovali kot kulturno družabno srečanje občanov občine Hajdina z donatorji, se bo na osrednjem občinskem trgu pričela že v popoldanskih urah.
Avgusta bodo imeli še eno dopisno sejo, in sicer bodo potrjevali predinvesticijski projekt za gradnjo vrtca, ki ga bodo zgradili v bližini Osnovne šole Hajdina. S projektom bodo kandidirali za državna sredstva v višini 40 odstotkov vrednosti investicije, ki bo po projektantski oceni veljala en milijon 300 tisoč evrov. Prvi hajdinski vrtec bo petoddelč-ni, imel bo prostora za 105 otrok. Načrtujejo, da prve otroke sprejel v šolskem letu 2010/11. Za hajdinsko cerkvijo pa je predvidena lokacija za dom starejših občanov, zmogljivosti 60 ležišč. Gradnjo načrtujejo v naslednjem mandatu občinskega sveta, do takrat pa morajo pripraviti vse potrebno za začetek gradnje. V tem trenutku potekajo aktivnosti za njegovo prostorsko umestitev.
Soglasja o uporabi občin-
skih cest izvajalcem del na trasi avtoceste v občini Hajdi-na, kot kaže, ne bodo preklicali. Na avgustovskem sestanku koordinacije, na kateri so sodelovali izvajalci, predstavniki občine in člani komisije za odnose z Darsom, so ugotovili, da so dogovor o vzdrževanju in obnovi občinskih cest podpisali že skoraj vsi izvajalci gradnje v občini, razen SCT, ki bo to storil do 15. avgusta. Kot kaže, pa aktivnosti ne bo pričela draženska iniciativa, ki si prizadeva za odstranitev že zgrajenih stopnic pri podhodu v naselju Draženci. Do konca leta naj bi bil čas za njihovo odstranitev in izgradnjo klančine.
Iz naslova povračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je bilo v občini Haj-dina 460 upravičencev, ki so po podpisu poravnave, nekaj jih še čakajo, prejeli po 276,34
evra. Skupaj je občina za svoje občane prejela 127.116,47 evra povračil, ki so jih v celoti razdelili med upravičence. Komisija, ki je delitev opravila, vodi jo Jožica Šijanec, se je odločila za enotne zneske. V njej so sodelovali tudi predstavniki nekdanjih vaških odborov, ki so sodelovali pri gradnji.
V teku pa so že tudi priprave na letošnji občinski praznik. V sklepno fazo prehaja javni razpis o priznanjih Občine Hajdina. Do 10. septembra bo komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Slavko Burjan, sprejemala predloge za častnega občana, listino priznanje Občine Hajdina, zlato plaketo Občine Hajdina in priznanje župana občine Hajdina.
MG
Foto: MG
Foto: MG
Ptuj • Podjetnik Franc Mlakar uredil še en objekt v starem mestnem jedru
Nekdanje skladišče postalo reprezentančni objekt
Skorbljan Franc Mlakar je še enkrat pokazal, da ima rad Ptuj in staro mestno jedro. Z velikimi napori in občutkom ter v okviru pristojnosti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, se je lotil obnove nekdanjega skladišča za žito.
Čeprav si stroka ni enotna o tem, čemu je služil ta objekt, kot zanimivost je potrebno povedati, da je bil verjetno tudi edini brez vode in kanalizacije v starem mestnem jedru, je Mlakar prepričan,
da je bilo to skladišče žit, saj je ob obnovi naletel na zrnje. Nesporno dejstvo pa je, da objekta v zadnjih tridesetih letih ni uporabljal nihče. Še ne tako davno je imel velika železna vrata z napisom
Skladišče Košir. Objekt je bil zapuščen, potem ko je bil z denacionalizacijo vrnjen, je sprva kazalo, da mu bo novo vsebino vlil podjetnik iz Kanade. Kmalu se je pokazalo, da iz te moke ne bo kruha.
je na že omenjeni skladiščni objekt, ki je po obnovi postal eden od reprezentančnih objektov starega Ptuja in ki kaže pot tudi ostalim, da bi se lotili podobnih projektov, če le razpolagajo z vizijo. Več jih bo, bolj bo staro mestno
jedro živelo in se razvijalo. V tem trenutku so v njem sedeži treh Mlakarjevih podjetij, vsako s svojo zgodbo, ki so lahko v bližnji bodočnosti tudi nove zgodbe starega Ptuja.
MG
Po prodaji hotela Mitra se je podjetnik Franc Mlakar oziral po novem objektu, ki ga je želel v območju starega ptujskega mestnega jedra urediti in iz katerega bi vodil svojo poslovno dejavnost. Naletel
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanje skladišče v Vošnjakovi ulici 2 v novi podobi
Kog • Dnevi turizma pred vrati
Ta konec tedna na Kog
Turistično društvo Kog ta konec tedna prireja Dneve turizma na Kogu, ki se bodo začeli v četrtek in bodo trajali do vključno sobote.
Razlog, da so se odločili za tridnevni program in da so pošteno tehtali, kaj sploh naj naredijo, je pričetek gradnje telovadnice na Kogu. Sredi največjih priprav so dobesedno na gradbišču pripravili letošnji program prireditve, je povedala Anica Pevec, predsednica turističnega društva. Organizatorji so si edini, da je varnost tista, ki je na prvem mestu, zato so se odločili, da bodo prireditev zaključili v soboto ob 20. uri, kar se jim zdi v danih okoliščinah edino odgovorno ravnanje. Vse dneve prireditve bodo imeli nekoliko težav s prostorom, ker bo v bližini gradbišče, vendar so temu prilagodili program. Ko so razmišljali, kaj bi bila večja škoda ali okrnjen program ali opustiti letošnje Dneve turizma na Kogu, so se vendar odločili, da se prilagodijo in potrudijo pripraviti največ,
kar se danili razmerah da.
V četrtek se bodo tako na Kogu srečale številne ekipe upokojencev, ki se bodo po-
merili v tekmovanju v vrtnem kegljanju. Za veseli kulturni program pa so si povabili v goste člane kulturno-etnolo-
škega društva Kunštni Prleki iz Železnih Dveri. Nato jim bo lončar Belec prikazal svoje delo. Po razglasitvi rezulta-
tov bo zabava s plesom podprta z gostinsko ponudbo in ponudbo dobrot gospodinj s Koga. Dan se bo zaključil s Poletno klasičnim večerom, ki ga bosta v domači cerkvi izvedli Milena Pfeifer in Marjeta Urbanič.
Petek bo posvečen srečanju krajanov na Kogu in otvoritvi obnovljenih cest, ki so jih v KS Kog letos zgradili 1,8 kilometra. Zvečer pa bo nočni turnir v malem nogometu. V soboto bo vrhunec dogajanja, ki se bo pričelo s kolesarjenjem po Kogovski vinski cesti, na Kogu pa bodo imeli svoje vsakoletno srečanje tudi člani Društva generala Maistra. Ob 12. uri se prične strokovni del prireditve
z oceno letnika vin 2007 in podelitvijo priznanj z ocenjevanja. Uro za tem pa se začne osrednja prireditev Festival vina z vodeno degustacijo vin kogovskih vinogradnikov, s prigrizkom domačih gospodinj, kulturnim programom. Najbolj privlačno pa bo gotovo kronanje prve kogovske vinske kraljice ob najstarejši vinski trti. Vinska kraljica bo postala Mateja Prapotnik, ki bo naziv nosila dve leti in predstavljala kogovske, pa tudi ormoške vinogradnike na vseh vinskih in vinogradniških prireditvah. Dan pa se bo zaključil s priljubljenim tekmovanjem v kuhanju kisle juhe.
Viki Klemenčič Ivanuša
Prva kogovska vinska kraljica bo postala Mateja Prapotnik.
Organizatorji so v prijetnem ambientu degustacijske dvorane vinske hiše Curin-Prapotnik predstavili letošnje Dneve turizma na Kogu.
Foto: Vki
Foto: vki
Ptuj • Pogovor z mis Štajerske 2008 Janjo Gašljevič
Izziv sprejela resno in odgovorno
Od prvega avgusta letos je nova mis Štajerske Ptujčanka Janja Gašljevič. V enajstih letih, toliko je star izbor mis Štajerske na Ptuju, je Janja že sedma oziroma osma Ptujčanka, vključno s Tanjo Hauptman iz Vintarovcev (Destrnik), ki ji je to uspelo. Mis Štajerske so že bile Adelina Bombek, Mihaela Kukovec, Maja Tofant, Tatjana Caf, Staša Krajnc, Katja Joha.
»Na odru je bilo lepo slišati svoje ime, še lepši je bil pogled v občinstvo, kjer so nekateri njeni tudi jokali, pa zadovoljstvo tudi tistih, ki niso bili moji navijači, ki niso prišli zaradi mene,« je povedala Janja, ki sedaj že pridno pripravlja na polfinalni izbor, ki bo
predvidoma konec meseca oziroma v začetku septembra v termah Olimia. Potrebno je prebiti led, prvič je najhuje, potem pa še izhod v kopalkah, resnično ni bilo lahko, še posebej, če se vse dogaja pred domačim občinstvom, kjer te skoraj vsi poznajo,
obnavlja svoj krst lepotnega odra Janja. Tretji izhod pa je že bil čisto lahak. Zdaj, ko je že vse za njo, se spominja samo še lepih trenutkov, ki so prišli s prvo lento izbora.
Trema je prišla pozneje, bolje strah, čeprav je svoj prvi lepotni nastop opravila sproščeno, ko so se vanjo uprle kamere in je bilo potrebno odgovarjati na številna vprašanja. Strokovne priprave vodi Silva Čuš, vodja kozmetičnega studia Olim-pic. Janja je povedala, da se bo na polfinalni izbor pripravila po najboljših močeh, ker je imela tudi tako dobre navijače, to jim dolguje. Izziv
je sprejela odgovorno in zelo resno, škoda bi bilo, da ga ne bi izkoristila. V tem mesecu jo čakata še dva izpita na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru, skupaj do konca študija in diplome pa štirje izpiti. Šola ji nikoli ni delala preglavic. Načrtuje tudi pridobitev licence za davčno svetovalko, ker si želi zagotoviti solidno osnovo za življenje, za delo in pokojnino ter zdravstvo.
Janja je stara 22 let, na svoje otroštvo ima lepe spomine, uživala je vsak dan. Že v osnovni šoli, obiskovala je OŠ Ljudski vrt, je imela veliko družbo, s katero so dnevno
zahajali v gozd, kolesarili. Na Ptuju je končala tudi ekonomsko šolo. Čeprav pridno študira, si za študij tudi sama zasluži. V prostem času še vedno rada kolesari, s kolesom se vozi tudi v službo, pospravlja, čisti, se sprehaja s psom, živali so že od nekdaj njena velika ljubezen. Čas pa si vzame tudi za klepet s prijateljicami, za sprehode z nečakom in njegovo mamico. Zdaj, ko je s študijem pri koncu, ima tudi več časa za branje. Čeprav je dolgo časa premišljevala, ali bi se prijavila na izbor za mi Štajerske ali ne, spodbujala jo je tudi prijateljica Katja Joha, ki je bila mis Štajerske lani, je
te-
Foto: Črtomir Goznik
Janja Gašljevič je naslov mis Štajerske 2008 osvojila suvereno.
U I
Ih
»S prijavo na izbor sem dolgo odlašala, zdaj mi ni žal.
pred štirimi meseci pričela tekati, intenzivneje telovaditi doma, saj si kot študentka ni mogla privoščiti obiskov v kozmetičnem salonu. Zelo pogosto se s Katjo oblečeta v trenirke in se podata na mar-kovski jez, ta je njuna oaza miru, ko jima ne diši klepet ob kakšni pijači. Pot do jezu ju vodi skozi Mestni park; podobno kot številni drugi Ptuj-čani je tudi sama prepričana, da bi ga morali bolje urediti, prav tako si rekonstrukcijo zasluži otroško igrišče, vidi se, da že dolgo ni nihče vanj nič vložil. Nujno pa bi morali na novo urediti tudi Ljudski vrt, za katerega je bil že pred več kot desetimi leti izdelan ureditveni načrt, ki pa se ne uresničuje.
Pri hrani pa je tako, da obožuje pice, špagete, same take stvari, ki jih ne bi smela, je povedala. Na koncu je prijavo oddala tik pred zdajci, še dan pred izborom pa podvomila, ali se je prav odločila. V petek, 1. avgusta, na dan izbora, pa je prišla kot prva na zborno mesto v ptujsko Mestno hišo, nasmejana in odločena, da naredi najbolje, kar zmore. Na koncu se je izteklo, kot se je moralo. Na Janjo so stavili nekateri že na popoldanski vaji. Bili so prepričani, da bo večerna zmagovalka, spet drugi so bili previdni, da napovedovanje ni nikoli dobro.
Zdaj, ko je že vse za njo, ko je pred njo polfinalni izbor, je nova mis Štajerske prepričana, da lepotni izbor za dekleta, ki izpolnjujejo pogoje, ni nekaj, česar bi se morala izogibati. Izziv je potrebno sprejeti, na mis Štajerske pa vsako leto poskrbijo tudi za izjemne nagrade, ki jih na drugih regionalnih izborih za mis Slovenije ni. Pomembne so tudi izkušnje, pridobiš pa tudi samozavest, je še povedala.
MG
Peking • Nove internetne grožnje
Kitajski skrajneži grozijo olimpijskim igram
Kitajska islamistična skupina je dan pred odprtjem olimpijskih iger objavila na svetovnem spletu novi videoposnetek, ki prikazuje goreči olimpijski logotip in eksplozijo nad prizoriščem iger v Pekingu, je sporočilo ameriško podjetje IntelCenter, ki po internetu išče različne teroristične grožnje, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Videoposnetek je drugi po posnetku, ki je bil na svetovnem spletu objavljen 23. julija. Za njegovo objavo naj bi bila odgovorna Turkestanska islamistična stranka (TIP), ki naj bi bila povezana z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida.
Po ameriških podatkih je najnovejši posnetek datiran s 1. avgustom, na njem pa je mogoče slišati komentarje v jeziku Ujgurov, muslimanske manjšine na zahodu Kitajske, za katero so značilni dolgoletni napeti odnosi z vlado v Pekingu.
Po navedbah obveščevalne skupine SITE, ki je prevedla sporočilo, glas na posnetku poziva muslimane, naj svojih otrok ne zadržujejo na prizoriščih tekmovanj. »Ne bodite na istem avtobusu, vlaku, letalu, poslopju ali drugem kraju, kot so Kitajci,« opozarja TIP, ki združuje Ujgure in muslimane. Kot še poroča francoska tiskovna agencija AFP, si ta skupina prizadeva za vzpostavitev neodvisne države od avtonomne pokrajine Xinjiang na severozahodu Kitajske. (sta)
Skopje • Kaj je pokazala anketa
Več kot 80 odstotkov Makedoncev za članstvo v EU
Makedonci so močno naklonjeni članstvu svoje države v Evropski uniji. V objavljeni javnomnenjski raziskavi je 87 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi želeli, da Makedonija postane članica povezave, 4,5 odstotka pa jih je bilo proti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Za 64 odstotkov vprašanih je članstvo v uniji najpomembnejša zadeva, je ob predstavitvi rezultatov raziskave v Skopju dejal namestnik makedonskega premiera Ivica Bočevski, pristojen tudi za evropske zadeve. Skoraj polovica od skupno 1200 sodelujočih v raziskavi pa je menila, da bi se s članstvom v EU izboljšal njihov življenjski standard. Pot Makedonije v EU je sicer že nekaj časa na mrtvi točki. Država je namreč kandidatka za članstvo od decembra 2005, pristopnih pogajanj pa še ni začela, niti še nima datuma za začetek pogajanj. Evropski voditelji so na junijskem vrhu unije poudarili, da bi Makedonija lahko ob izpolnjevanju vseh določenih pogojev pristopna pogajanja s povezavo začela še letos. Priporočilo za začetek pristopnih pogajanj bo odvisno od rednega jesenskega poročila o napredku Makedonije na poti v EU. Evropska komisija bo napredek države ocenila na podlagi osmih meril, ki jih je opredelila marca. Makedonija je tedaj dobila tudi opozorilo, da lahko spor z Grčijo glede njenega imena negativno vpliva na njena pogajanja z EU, čeprav je to dvostransko vprašanje. (sta)
New York • Po sedmih letih zaporne kazni
Bin Ladnov šofer obsojen na pet let in pol zapora
Porota posebnega vojaškega sodišča v ameriškem vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi je nekdanjega šoferja voditelja teroristične mreže
Al Kaida Osame bin Ladna Salima Hamdana obsodila na pet let in pol zaporne kazni, potem ko je bil v sredo spoznan za krivega podpore terorizmu.
Hamdan je v zaporu preživel že sedem let in bi ga morali sedaj nemudoma izpustiti, vendar pa ameriška pravica računa dneve nekoliko drugače, zato naj bi ga morda izpustili šele decembra. Če se to ne bo zgodilo, bo to po mnenju Hamdanovih odvetnikov dokaz, da so posebna vojaška sodišča le navaden cirkus in nimajo nobene zveze s pravico.
Glavni sodnik na procesu, mornariški kapetan Keith Allard, je poroti priporočil nizko kazen, ker naj bi bil Hamdan le »majhna riba«. Sodnik je celo izrazil upanje, da bo napočil dan, ko se bo lahko Hamdan vrnil k družini. Tiskovni predstavnik Pentagona Jeff Gordon je sicer dejal, da ne ve, ali ga bodo res izpustili na prostost ali pa zadržali v ujetništvu kot sovražnega bojevnika.
Če ga ne bodo izpustili, bodo ZDA izgubile kredibilnost pred domačimi pravnimi strokovnjaki in tujo javnostjo. Kredibilnost je bila hudo načeta že s samim sistemom posebnih vojaških sodišč na katerih osumljencem za terorizem sodijo po pravilih, ki so nagnjena v prid tožilstvu. Zaradi tega se je pričakovalo, da bo Ham-dan dobil najmanj 30 let zapora, kot so zahtevali tožilci, odločitev porote pa je bila presenetljiva.
Hamdan je bil prvi od 80 ujetnikov v Guantanamu, ki jim nameravajo soditi pred posebnimi vojaškimi sodišči. Namestnik tiskovne predstavnice Bele hiše Tony Fratto je dejal, da je sojenje dokazalo, da je sistem pošten in da bodo nadaljevali s sojenji proti 80 ujetnikom, od katerih jih je doslej obtožnice prejelo 19.
Rezultat Hamdanovega sojenja je medtem po mnenju njegovega civilnega odvetnika Charlesa Swifta lepa zaušnica administraciji predsednika Georgea Busha. Tožilec John Murphy je menil nasprotno, namreč da se je sedaj pokazalo, da je sistem pošten in da sojenja niso »kengurujska«, torej z vnaprej odločeno obsodbo na najvišjo možno kazen. Hamdanov primer sedaj avtomatično roma do vojaškega sodišča v Washing-tonu, ki mu lahko kazen le zniža, povišati pa ne more.
Hamdan se je poroti zahvalil in se ponovno opravičil, da je delal za bin Ladna. Ponovil je, da leta
2000 ni vedel, da je bin Laden teroristični vodja in da je bil šokiran, ko je izvedel, da je njegov delodajalec naročil napad na ameriški rušilec Cole v Jemnu. (sta)
Peking • Tretje novo veleposlaništvo
Bush odprl veleposlaništvo na Kitajskem
Ameriški predsednik George Bush je danes v Pekingu odprl novo ameriško veleposlaništvo. Gre za eno največjih ameriških veleposlaništev in simbol rastočega pomena odnosov med Kitajsko in ZDA. »Brez dvoma je to impresiven kompleks,« je ob otvoritvi dejal Bush.
Bush je novo veleposlaništvo iz betona in stekla v severovzhodnem diplomatskem predelu kitajske prestolnice odprl le nekaj dni po slovesnem odprtju povsem novega kitajskega veleposlaništva v Washingtonu, v Peking pa je prišel na slovesno odprtje olimpijskih iger.
Novo veleposlaništvo »govori o pomenu naših odnosov s Kitajsko. Odseva trdne temelje, ki podpirajo naše odnose. Je obveza za krepitev teh temeljev v prihodnji letih,« je poudaril Bush. Slovesnosti sta se udeležila tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush starejši in nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger, ki je igral pomembno vlogo pri vzpostavitvi diplomatskih odnosov med ZDA in Ljudsko republiko Kitajsko v 70. letih prejšnjega stoletja.
Kompleks novega veleposlaništva je zasnoval znani ameriški arhitekt Jeff Koons, zgrajen pa je v skladu z vsemi varnostnimi merili, ki jih morajo po novem izpolnjevati ameriška veleposlaništva, med drugim da morajo biti notranja poslopja od zunanjega zidu oddaljena najmanj 30 metrov.
Staro veleposlaništvo je bilo prizorišče protesta tisočev jeznih Kitajcev po ameriškem bombardiranju kitajskega veleposlaništva v Beogradu v času napadov zveze NATO na takratno ZRJ leta 1999.
Veleposlaništvo v Pekingu je sicer tretje, za Kabulom in Kigalijem, ki ga je Bush odprl v času svojega predsedovanja. (sta)
Bruselj • Napoved evropske komisije:
Nadpovprečna letina
Zaradi ugodnega vremena in povečanja zasajenih in obdelanih površin naj bi v EU letos pridelali okoli 301 milijona ton žitaric, to je 43 milijonov ton oz. 16 odstotkov več kot lani, kaže objavljena napoved Evropske komisije. V Sloveniji naj bi bila letina pšenice glede na lani večja za šest, koruze v zrnju pa za osem odstotkov.
Po napovedih Bruslja naj bi v EU na hektar površin letos pridelali pet ton žitaric, kar je 16 odstotkov več kot lani in devet odstotkov nad povprečjem zadnjih petih let. Povečale so se tudi skupne zasajene in obdelane površine, ki jih je letos za pet odstotkov več kot lani.
Najbolj, za 19 odstotkov, se bo glede na petletno povprečje povečala letina sladkorne pese, ki jo gojijo predvsem v Nemčiji in Franciji, kjer so bile za to poljščino letos zelo ugodne podnebne razmere. Najbolj, za 2,1 odstotka, pa naj bi se po napovedih zmanjšala letina oljne repice.
V	EU naj bi letos pridelali 20,1 odstotka koruze več kot lani in 9,5 odstotka več, kot znaša dolgoletno povprečje. Največje povečanje letine koruze je pričakovati v Romuniji, Bolgariji in na Madžarskem, državah, ki jih je lani prizadela huda suša.
V	Sloveniji naj bi po napovedih Bruslja letos pridelali 4,4 tone pšenice na hektar površine, kar je šest odstotkov več kot lani in 4,8 odstotka nad petletnim povprečjem. Hektarski donos ječmena naj bi letos znašal 4,1 tone - 11,7 odstotka več kot leta 2007 in 13,5 odstotka več, kot je petletno povprečje. Letošnja letina koruze pa naj bi bila 8,1 tone na hektar, tako da bi bila osem odstotkov večja od lanske in bi za 14,3 odstotka presegla dolgoletno povprečje. (sta)
Beograd • Po Karadžicu še ena aretacija?
Blic napoveduje skorajšnjo aretacijo Mladica
Srbski časnik Blic poroča o skorajšnji aretaciji haaškega obtoženca Ratka Mladiča. Nekdanjega vojaškega voditelja bosanskih Srbov naj bi po poročanju Blica, ki se sklicuje na »vire iz vrha srbske vlade«, do konca avgusta aretirali in izročili Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Za aretacijo Mladica, ki bi sledila nedavnemu prijetju nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča, naj bi Foto: ¡ntemet namerava|a srbska vlada izkoristiti poletje, saj naj bi imela nacionalistična srbska opozicija med parlamentarnimi počitnicami manj možnosti za organizacijo demonstracij in pouličnih nemirov, poročanje Blica povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Z izročitvijo Mladica Haagu naj bi srbska vlada dokončno odpravila oviro za hitro približevanje Evropski uniji. Glavni tožilec haaškega sodišča Serge Brammertz bi namreč lahko prijetje haaškega ubežnika ocenil kot »polno sodelovanje Beograda« s sodiščem. To pa je pogoj za to, da bi zunanji ministri unije na zasedanju 15. septembra prižgali zeleno luč za uveljavitev začasnega trgovinskega sporazuma, ki je del podpisanega stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.
Nekdanji srbski general Ninoslav Krstic je medtem danes za časnik Press povedal, da srbska civilna in vojaška tajna služba Bia in VBA zagotovo vesta, kje se skriva Mladic. »Verjamem, da ga bodo kmalu aretirali.« Mladičev nečak Goran je medtem za Press povedal, da se ne bo njegov stric nikoli predal. »Vem, kako razmišlja, in sem prepričan, da se bo ubil, preden bi ga aretirali,« je dejal za Press. (sta)
MÜNCHEN - Največji zavarovalniški koncem v Evropi, nemški Allianz, je v letošnjem drugem četrtletju zabeležil zmanjšanje dobička za 28 odstotkov na 1,5 milijarde evrov. Dobiček iz poslovanja se je znižal za 36 odstotkov na 2,1 milijarde evrov, prihodki pa za deset odstotkov na 22 milijard evrov. Koncern je v sredo zaradi krize na finančnih trgih in težav s svojo hčerinsko banko Dresdner Bank preklical napovedi o pričakovanem dobičku. Zaradi težkih pogojev na trgu ne bo mogoče doseči leta 2006 zastavljenega cilja o povprečni desetodstotni letni rasti dobička iz poslovanja do leta 2009.
BONN - Nemški telekomunikacijski velikan Deutsche Telekom je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal čisti dobiček za 35 odstotkov na 394 milijonov evrov. Med razlogi navajajo močan tečaj evra. Prihodek je znašal 15,13 milijarde evrov, kar je 2,9 odstotka manj kot v lanskem drugem četrtletju. Rast tečaja evra je glede na dolar spodjedla izkupiček poslovanja v ZDA, med drugim hčerinske družbe T-Mobile USA, katere prihodek se je v četrtletju znižal za 0,8 odstotka. Tečaj evra je med četrtletjem presegel mejo 1,60 dolarja.
DUNAJ - Avstrijska banka Raiffeisen International je v letošnjem prvem polletju povečala konsolidirani dobiček za 41 odstotkov na 566 milijonov evrov. K dobičku je največ prispevalo območje Skupnosti neodvisnih držav, in sicer 36 odstotkov. Bilančna vsota banke Raiffeisen International je ob polletju znašala 81 milijard evrov, kar je 29 odstotkov več kot pred letom dni. Skupina Raif-feisen International Bank, v okviru katere posluje tudi slovenska Raiffeisen Bank s sedežem v Mariboru, je imela ob koncu junija 61.844 zaposlenih, ki so skrbeli za 14,4 milijona strank.
TOKIO - Japonski avtomobilski koncern Toyota Motor je v prvem četrtletju letošnjega poslovnega leta ustvaril za 3,2 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 28,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Manjši dobiček je posledica upočasnitve ameriške gospodarske rasti, močnega jena in višjih stroškov. Dobiček iz poslovanja se je zmanjšal za 38,9 odstotka na 3,7 milijarde dolarjev, prihodki pa so se zmanjšali za 4,7 odstotka na 56,8 milijarde dolarjev.
PEKING - Četrti največji računalniški proizvajalec na svetu Le-novo Group je v prvem poslovnem četrtletju, ki se je končalo z junijem, ustvaril 110 milijonov dolarjev dobička. To je za 65 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. K izboljšanju rezultatov je prispevala uspešna prodaja na Kitajskem in hitro razvijajočih se državah, ki je uspela nadomestiti padec prodaje v ZDA. Četrtletni prihodki družbe so se tako na letni ravni povečali za 10 odstotkov na 4,2 milijarde dolarjev.
VEVEY - Švicarski prehrambeni velikan Nestle je v prvem polletju letos ustvaril za 3,2 milijarde evrov čistega dobička. To je 6,1 odstotka več kot v prvih šestih mesecih lani. Prihodki od prodaje so se zvišali za 3,8 odstotka na 32,5 milijarde evrov. Doseženi poslovni rezultati so presegli pričakovanja analitikov. Nestle na letni ravni pričakuje, da bo organska rast prihodkov vsaj na lanski ravni, 7,4 odstotka. Hrana in pijača bosta ključna dejavnika te rasti.
FRANKFURT - Nemški proizvajalec športne opreme Puma je v drugem trimesečju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležil boljše poslovne rezultate, kot so pričakovali. Čisti dobiček se je zvišal skoraj za en odstotek na 45,6 milijona evrov, prihodki od prodaje pa so se zvišali za 6,3 odstotka na 576,8 milijona evrov. Čisti dobiček se je v prvih šestih mesecih v primerjavi z lanskim prvim polletjem znižal za 4,3 odstotka na 135,7 milijona evrov. Prihodki od prodaje so se v tem obdobju zvišali za več kot štiri odstotke na skoraj 1,3 milijarde evrov.
WASHINGTON - Odbor za odprti trg ameriške centralne banke v torek v skladu z napovedmi ni spremenil ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar. Ta tako ostaja pri dveh odstotkih. Ameriška centralna banka se je znašla v precepu nevarnosti izbruha inflacije in upočasnjene gospodarske rasti, pri čemer odbor za odprti trg praktično ni mogel sprejeti drugega ukrepa, kot da drži figo v žepu in upa, da bo dosedanja politika nižanja obresti kmalu rodila sadove. Ameriška centralna banka je od septembra lani znižala ključno obrestno mero sedemkrat, in sicer s 5,25 odstotka na dva odstotka, kolikor znaša od letošnjega aprila.
BERLIN - Nemški proizvajalec športne opreme Adidas je v drugem četrtletju v medletni primerjavi zvišal čisti dobiček za 12 odstotkov na 116 milijonov evrov. Razloga sta evropsko nogometno prvenstvo in olimpijske igre v Pekingu, novica pa je sprožila rast delnice na frankfurtski borzi. Podjetje iz bavarskega mesta Herzogenaurach je v drugem četrtletju skupne prihodke povečalo za pet odstotkov, rast pa je bil zaznavna predvsem v naglo razvijajočih se državah, posebej v Aziji, kjer je prodaja poskočila za 16 odstotkov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Precej slabše se je Adidas v drugem četrtletju odrezal na severnoameriških trgih, kjer se je zaradi upadanja potrošnje prodaja izdelkov zmanjšala za petino.
KOEBENHAVN - Danski pivovarski koncern Carlsberg je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišal čisti dobiček za 40,7 odstotka na 1,59 milijarde kron (212 milijonov evrov). Prodaja se je v omenjenem obdobju okrepila za 38,8 odstotka na 17,54 milijarde kron, so poročale tuje tiskovne agencije. Carlsberg, ki je v začetku leta skupaj s Heinekenom prevzel tekmeca, britanskega pivovarja Scottish and Newcastle, je občutno rast prodaje zabeležil na trgih vzhodne Evrope, predvsem v Rusiji, pa tudi v Aziji. »Kljub splošni negotovosti in naraščajočih cenah surovin rast na trgih vzhodne Evrope in Azije ostaja visoka,« je družba zapisala v sporočilu za javnost.
PARIZ - Francosko-nizozemski letalski prevoznik Air France-KLM j e v drugem letošnjem četrtletju zabeležil 168 milijonov evrov čistega dobička, kar je 59 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki so se zvišali za 5,8 odstotka na 6,29 milijarde evrov. Družba je napovedala, da bo še okrepila varčevalne ukrepe. Air France-KLM je v četrtletju prepeljal 19,7 milijona potnikov, kar je 2,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. V družbi pravijo, da se izboljšuje dobičkonosnost tovorne dejavnosti.
Podlehnik • Živahno pri viničarskem muzeju
Tretjič postavili velikana
Turistično društvo (TD) Podlehnik, ki šteje 237 članov, vodi pa ga Milan Vidovič, je v soboto popoldne ob slovitem viničarskem muzeju postavilo klopotec-velikan; že drugo leto zapovrstjo prav na tej lokaciji, prvič pa je taisti klopotec stal v Rodnem Vrhu pred tremi leti.
Postavitev klopotca ob viničarskem muzeju, ki je trenutno sredi temeljite obnove, je izzvenela kot velika družabna prireditev. Dogajanje se je namreč začelo že zgodaj popoldne in se nato zavleklo v pozni večer. Prvi del »uradnega« dela prireditve je namreč zaznamoval bogat kulturni program, v katerem so se zvrstili številni pevci in godbeniki; med njimi ljudske pevke domačega TD, ljudski pevci Haloški veseljaki in skupina za ohranjanje šeg in navad, oboji prav tako iz pod-lehniškega TD, ljudski pevci folklornega društva Rožmarin iz Dolene, člani KTD iz Spodnje Kungote, s katerimi TD Podlehnik odlično sodeluje že nekaj časa, so zapeli Ov-tarjevo prisego, zaigrali so še domači ljudski godci Sosedje in se predstavili podlehniški orači ter plesalci, seveda pa ni šlo brez najmlajših članov turističnega podmladka iz vrst podlehniške osnovne šole in nepogrešljive citrarke Petre Grabrovec.
Navzoče na prireditvi je pozdravil predsednik Milan Vidovič in jim predstavil delo društva, nato pa še župan Marko Maučič.
»Viničarski« klopotec je res eden največjih, kar jih bo letos stalo v Halozah, saj meri v višino dobrih sedem metrov, premer peres pa pokaže dobra 2,5 metra. Leta 2006 ga je izdelal, po mnenju poznavalcev, največji mojster izdelovanja šestperesnih haloških klopotcev Hinko Lozinšek. Za letošnjo postavitev ga je nekoliko renoviral Stanko Pre-volšek, ročno so ga postavili Stanko, Franc, Ivan in Martin iz TD Podlehnik, zagnala pa sta ga župan Maučič in predsednik društva Vidovič. Seveda je bil pred tem deležen še blagoslova s strani župnika Stanka Gašpariča. Kot je povedala tajnica TD Podlehnik Zdenka Golub, se klopotce v Halozah po starem izročilu postavlja v času od jakobovega do malih maš, kar bi koledarsko pomenilo od 10. avgu-
Postavitev klopotca velikana ob viničarskem muzeju na Gorci je uspela in potem se je lahko začel tisti bolj družaben del srečanja z veliko haloške kapljice in ostalih dobrot.
sta do 8. septembra, snema pa se nato pred martinovim.
Viničarski muzej - paradni konj podlehniškega turizma
Sicer pa so morali biti člani TD precej pridni že pred sobotnim dogodkom, saj so počistili okolico viničarske-ga muzeja, ki te dni kaže bolj klavrno podobo. V teku je namreč temeljita obnova stare zgradbe, ki je zahtevala porušitev popolnoma uničenega lesenega dela ter celotnega ostrešja. Občinski proračun je za obnovitvena dela zagotovil za letos 30.000 evrov, kot pravi župan Maučič, pa so se prijavili še na razpise za pridobitev dodatnih sredstev. Muzeju bodo namreč poskušali vrniti njegovo prvotno podobo, zato bodo leseni del ponovno zgradili na istih temeljih, ostrešja pa ne bodo prekrivali s slamo, kot je bilo prvotno načrtovano, ampak z opečnato kritino, ki naj bi bila na tej viničarji dejansko prva
oblika prekritja. Po teh najnujnejših delih, po katerih bo muzej dobil prvotno zunanjo podobo, bo sledila prav tako zelo zahtevna prenova dveh notranjih prostorov (črne kuhinje in sobe) ter popolna rekonstrukcija stare kleti, ki je zdaj zasuta z zemljo.
Podlehniško turistično društvo ima namreč z objektom zelo velike načrte. »Če bo šlo vse po sreči, bi moral biti naš muzej v celoti obnovljen v dveh do treh letih. V njem bi radi uredili vinoteko najboljših haloških vin oziroma vin vseh tistih vinogradnikov, ki so bili izbrani za vinogradnika leta v naši občini. Prav tako bi organizirali, za večje obiske ali napovedane skupine, ponudbo izvirnih haloških jedi, trenutno pa se ukvarjamo še z oblikovanjem avtohtonega spominka, ki bi ga prav tako ponudili gostom na viničar-skem muzeju,« je načrte na kratko orisal predsednik TD Vidovič. Da so v društvu projekt viničarskega muzeja kot izhodiščne turistične ponudbe vzeli zares, dokazuje tudi
Potem ko je lani občina po dolgih letih uspela odkupiti nekdanji viničarski muzej, so letos stekla prva konkretna dela obnove; najprej so morali zrušiti popolnoma dotrajan leseni del viničarije ter ostrešje, ki pa ga bodo postavili nazaj v prvotno podobo. Pri delih se zelo angažirajo člani TD Podlehnik, pomagal pa je tudi župan Marko Maučič.
dejstvo, da so trije njihovi člani (Milan Vidovič in Zdenka ter Anja Golub) uspešno pridobili licenco za vodiča po celotni Štajerski. »Gostom moramo znati ponuditi poleg dobrih vin in jedi tudi zgodovino in zanimivosti našega kraja. O viničarskem muzeju gotovo obstaja zelo zanimiva zgodba, ki jo zna povedati še danes živeči najmlajši sin družine, ki je do konca oziroma do spremembe viničarije v muzej živel v tej hiši s številno družino,« je povedala Golu-bova. Seveda pa se ponudba ne bi končala pri muzeju, saj člani društva poskušajo motivirati občane za odprtje čim več vinotočev, s čimer bi lažje zaokrožili širšo ponudbo.
Njihovo delo zelo podpira tudi podžupan Ivo Ban, ki je med drugim povedal, da je društvo v nekaj letih naredilo ogromno za promocijo občine po širši Sloveniji, letos je izdalo še posebno zloženko s predstavitvijo haloških poti in klopotca, uspešno je bilo tudi na razpisih za pridobitev dodatnega denarja iz naslova STO (Slovenska turistična organizacija) in da je zdaj čas, ko se mora promocija začeti realizirati v obliki domače ponudbe in privabljanju turistov: »Zato je toliko bolj pomembna obnova viničarskega muzeja, v okviru katerega bomo potem lahko izvajali različne prireditve, prikazali domače običaje in šege, pogostili obiskovalce in pokazali našim ljudem da se to lahko naredi in da je vsaka bojazen, da nismo dovolj dobri in zanimivi za goste, odveč!«
Letošnja postavitev klopotca je bila tako na en način uvod oz. prelomnica v dokončno obnovo muzeja, na katerem TD Podlehnik gradi svoje najpomembnejše cilje.
SM
Pa brez zamere
Posilstvo
Nasilje množice nad posameznikom
Vsi menda vemo, kaj je posilstvo. Vsaj približno. Pa ne govorim o fizikalnih in fizičnih dimenzijah posilstva, temveč o konceptualnih in predvsem psihičnih dimenzijah, Čeprav je posilstvo kot spolni fizični akt nasilja ena izmed najhujših oblik terorja nad človeško osebo, pa lahko o posilstvu na nek način govorimo tudi takrat, ko pride samo do konceptualnega in psihološkega nasilja nad človekom, ki tega noče; v tem smislu se ka tegorija posilstva (resda precej razširjena) lahko razpne na veliko širše področje družbene realnosti, v kateri živimo (seveda še enkrat poudarjam, da se s tem tisti primarni akt posilstva nikakor ne zmanjša ali se mu odvzame absolutna gnusnost in zločinskost).
V tej razširjeni dimenziji lahko govorimo o posilstvu tudi takrat, kadar akter prisiljevanja neke osebe v nekaj, kar noče/ni hotela, ni en sam, ampak jih je več, cela množica. Takrat takemu posilstvu lahko rečemo nasilje množice nad posameznikom, nad njegovo neodtujljivo pravico do svobode in osebne integritete, kije prva in najpomembnejša pravica posameznika. Včasih se sicer takega posilstva, nasilja množice nad posameznikom, ne vidi - največkrat prav zato, ker je tisti, ki presoja o tem, ali seje komu zgodila krivica, prav m nožica, ki to krivico počne, sama -, a včasih kakšen eklatanten primer celotno dogajanje vseeno naplavi na površino in pod luč dneva.
Zadnji tak primer je postavitev doprsnega kipa pokojnemu predsedniku republike dr. Janezu Drnovšku. Kip je umeščen sredi parka, ki prav tako nosi njegovo ime, obe entiteti pa se nahajata v Zagorju ob Savi, kjer županuje Matjaž Švagan, dozdevni velik oboževalec lika in dela pokojnega predsednika, Kip je bil postavljen v direktnem nasprotju z željami svojcev pokojnega predsednika, da pa to ne bi bilo dovolj, tudi v nasprotju z željami pokojnika, kije nazadnje opravljal dolžnosti predsednika Republike Slovenije. Čudno. A bojda, da je Janez D. naredil toliko za to državo in za Zagorje ob Savi še posebej, da mu enostavno pritiče ta čast, da bo poslej, ulit iz brona, s svojim stilskim nasmehom gledal m imoidoče ter vso favno in floro, kise v parku, kamor so ga posadili, nahaja.
Vse lepo in prav, A še enkrat - Janez Drnovšek, na čigar dela, dejanja in misli Švagan toliko da, je bil izrecno proti temu, da se mu po njegovi selitvi v višje sfere zavedanja postavljajo kakšni bedasti spomeniki iz minljive materije, To so večkrat jasno izrazili tudi njegovi svojci, Kako torej? Če je sam Drnovšek, v čast kateremu se postavlja njegov doprsni spomenik, želel, da se mu take stvari, ki služijo povsem drugim namenom kot pa temu, ki ga »hvaležni«preživeli politiki razglašajo, ne postavljajo, kako lahko potem nekdo reče, da na čast predsedniku postavlja kip, ko pa s tem direktno pljuva po predsednikovi izrecni želji in ga s tem omalovažuje ter daje v nič? Ali bolj zgoščeno - če Janez reče »nočem kipov«, kako lahko nekdo, ki zase izjavlja, da sta mu Janezov lik in delo sveta, potem zatrdi, da statuo postavlja Janezu na čast, s hvaležnim spominom in v počastitev, ko pa s tem dejansko dela nekaj, kar se je velikemu človeku gabilo?
To, dragi moji, je čista manipulacija in posilstvo zapuščine zaslužnega človeka, Da o hinavstvu, ki stoji za tem, niti ne govorimo, Naj še spomnimo, da je ob času obiska enega najbolj osovraženih politikov vseh časov Švagan prišel na plano z idejo, da bi Drnovšku že takrat postavili tistih par kilogramov brona, ki spominjajo nanj, odkril pa bi jih nihče drug kot George Bush sam! Da, tisti George Bush, katerega politika je (bila) totalno, konceptualno in v sami biti nasprotna temu, za kar se je v zadnjem obdobju delovanja zavzemal Janez Drnovšek,
Ironija? Ne, Brutalizacija in nasilje množice ter njene koristoljubne mentalitete nad posameznikom, Predsednik ali smetar, živ ali mrtev, ni pomembno, Pri (bivšem) predsedniku se to zgolj bolj očitno vidi,
Gregor Alič
Od nekdanje viničarije je zaenkrat nedotaknjena ostala majhna črna kuhinja (na sliki) in ena soba ob njej; tudi ta dva edina prostorčka bosta v prihodnje deležna temeljite prenove.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Predstavljamo mis športa Slovenije 2008 Pio Arhar
Gimnastičarka, ki obeta
Osemnajstletna Ljubljančanka Pia Arhar je letošnja mis športa Slovenije. Gre za tekmovanje, na katerem morajo udeleženke pokazati, koliko obvladajo šport, s katerim se ukvarjajo, hkrati pa je to lepotno tekmovanje s sporočilom, da naj se dekleta ukvarjajo s športom in z njim skrbijo za svoje zdravje. Ta laskavi naslov je osvojila v konkurenci 24 deklet. Njena vaja s trakom je bila osupljiva. Z njo je dokazala, da je zares gibčna. Tudi ptujsko občinstvo je osvojila s svojim nastopom.
Na knjižni polici
Z ritmično gimnastiko, ki je zvrst športa, ki združuje prvine gimnastike, baleta in plesa, se ukvarja že od petega leta starosti, od šestega pa tekmuje. Je članica Športnega društva Moste, želi si postati državna prvakinja, trenutno je tretja v državi. Poteguje se za nastop na evropskem prvenstvu, kjer je njen cilj za zdaj le, da se pokaže, je povedala med nedavnim obiskom na Ptuju. Obiskuje vzgojiteljsko šolo.
Na Ptuj jo je pripeljala Špela Hojnik, druga spremljevalka mis športa Slovenije 2008, doma s Polenšaka, s katero sta postali dobri prijateljici. Špela si je lento druge spremljevalke nadela z mažore-tnim nastopom. Pia Arhar je s svojo gibčnostjo osvojila tudi ptujsko občinstvo. V ritmični gimnastiki je najtežji v bistvu trak, ki ga moraš stalno vrteti, pojasnjuje. Ne sme se dotakniti tal, lahko pa se tudi zaplete in se naredijo vozli. Sama je tudi že imela nesrečo, da se ji je na tekmi trak trikrat utrgal, potem pa ni mogla narediti čisto nič več. Delo s trakom je zahtevno tudi zaradi njegove dolžine, meri namreč šest metrov. Z njim je mogoče oblikovati različne like, kače, spirale in krog.
Ritmične gimnastičarke tekmujejo s petimi rekviziti: s kolebnico, obročem, s kijem, z žogo in s trakom. Na vsaki dve leti pa se en rekvizit zamenja. Letos bo šel vstran kij, vrnila se bo žoga, je povedala Pia. Pred vsako veliko tekmo trenira tudi po osem ur na dan. V Sloveniji je takšen trening težko uskladiti s šolo, pravi. V Rusiji, na primer, tudi v Bolgariji
Foto: Črtomir Goznik
Pia Arhar, mis športa Slovenije 2008, je tudi ptujsko občinstvo osvojila s svojo gibčnostjo.
in Ukrajini, trenirajo ritmične gimnastičarke po deset ur na dan in se sploh ne šolajo. Z ritmično gimnastiko se namreč ukvarjajo poklicno.
Za sodelovanje na izboru za mis športa Slovenije 2008 je Pio prepričal prijatelj. Pravi, da ga je vzela kot zabavo. Na koncu pa je zmagala. V tej vlogi se dobro počuti. Prostega časa ima kot ritmična gimna-
stičarka zelo malo, ob treningu in šoli ga skorajda ni. Tisto malega, kar ga ima, ga preživi doma, ob knjigi ali pa pri ra-
čunalniku. Zelo redko pa gre ven. Kot tekmovalka v ritmični gimnastiki ima počitnice lahko le v juliju. Letos jih ni imela, ker je morala narediti izpit za avto. Kot mis športa Slovenije 2008 je v dar namreč dobila avtomobil, zato je morala tudi pohiteti z izpitom. Kot voznica začetnica se trudi, da upošteva prometne predpise, čeprav bi raje pritisnila na plin. Da bo hitra voznica, ji je napovedal tudi inštruktor. Te dni že ponovno pridno trenira, redne treninge je ponovno pričela 4. avgusta. Trenira šestkrat na teden po štiri ure, pred velikimi tekmovanji pa se, kot že rečeno, treningi podaljšajo.
Pia je že zelo zgodaj spoznala, da je potrebno za uspeh garati. Ker je ritmična gimnastika njena ljubezen, ji to ni težko. Gre za šport, ki je lep in težak hkrati. Podpirajo pa jo tudi v družini, saj bi brez njihove podpore težko šlo. Dresi, v kateri tekmuje, so zelo dragi. Imeti pa mora najmanj štiri. Pia si želi uspešno končati šolo, biti vzgojiteljica v vrtcu, ko bo nehala trenirati, pa bo trenerka novim rodovom ritmičnih gimnastičark.
Na Ptuju se Pia Arhar dobro počuti, v kratkem času ga je obiskala že dvakrat, zato bo zagotovo še prišla.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mis športa Slovenije 2008 Pia Arhar in Spela Hojnik s Polenšaka, druga spremljevalka mis športa Slovenije 2008, sta dobri prijateljici. Povezalo ju je letošnje tekmovanje.
Lovrenc na Pohorju
15. Jezernikovi dnevi
V	Lovrencu na Pohorju so se v petek začeli tradicionalni, že 15. Jezernikovi dnevi, na katerih se bo
vse do 30. avgusta zvrstilo več kot petdeset športnih, kulturnih in drugih zabavnih ter otroških prireditev, ki jih vsako leto skupaj z domačimi društvi, organizacijami in posamezniki organizira lovrenški Odbor za pripravo prazničnih dni.
Letošnji Jezernikovi dnevi, s katerimi Lovrenčani počastijo spomin na jezernika, bajeslovno bitje, ki po legendi varuje Pohorje in njegova jezera, so se začeli s petkovo športno prireditvijo Košarka malo drugače in se bodo končali 30. avgusta z osrednjo slovesnostjo ob občinskem prazniku.
Organizatorji letos še posebej izpostavljajo nekaj prireditev. V četrtek, 21. avgusta, bo potekal literarni večer z Antonom Gričnikom, na katerem bo beseda tekla o pohorskem pesniku Juriju Vodovniku, v soboto, 23- avgusta pa bodo na Klopnem vrhu potekale Igre po lovrenško, kamor se obiskovalci lahko odpra vijo tudi peš v okviru prireditve Horuk na Klopni vrh. Na ta dan bo tudi zaključek likovne kolonije, gasilska vaja ter razstava Izdelali smo doma, ki jo pripravlja ročnodelski krožek Pikapolonice.
V	torek, 26. a vgusta, bo potekal zaključek otroških delavnic, ki običajno potekajo v tem času, tako da imajo najmlajši in tudi malo starejši možnost izražanja svoje ustvarjalnosti, V petek, 29- avgusta, bo v okviru Lokalne akcijske skupine (LAS) potekala zabava za mlade S trezno glavo z zabave, na sporedu bo večer beneške glasbe, svoj šovpa bo imel tudi PGD Twirling klub Lovrenc.
Zadnjo soboto v avgustu vsako leto svoj praznik praznuje tudi občina Lovrenc na Pohorju. Letos bodo praznovali svoj 10. občinski praznik, za katerega pripravljajo tudi zaključno prireditev Jezernikovih dni, ki se bodo končali z zabavo pod šotorom.
Jared Diamond
Puške, bacili in jeklo
Tržič. Učila International, 2008
Jared Diamond je profesor geografije na kalifornijski univerzi, spoznali smo ga že z delom Propad civilizacij, v katerem je pojasnjeval vzroke za propad nekdaj močnih kultur. Od leta 1961, ko je opravil doktorat, opravlja znanstvene raziskave v molekularni fiziologiji ter evolucijski biologiji in biogeografiji. Hkrati je študiral jezike, zgodovino in pisanje. Za knjigo Puške, bacili in jeklo je leta 1998prejel Pulitzerjevo nagrado.
Diamond si je zastavil nalogo, da poda kratko zgodovino sveta zadnjih trinajst tisoč let in poskuša odgovoriti na vprašanje, zakaj je potekala zgodovina na posameznih celinah tako različno. Ko so zaho-dnoevrazijske skupine pred tri tisoč leti razvile pisavo in pričele prvič v zgodovini hitreje napredovati, niso bile primerljive med seboj. Prav tako avtor zastavlja vprašanja, zakaj kapitalizem ni zacvetel v indijanski Mehiki, merkantilizem vpodsaharskiAfriki, znanstveno raziskovanje na Kitajskem, napredna tehnologija v staroselski Ameriki in hudobni bacili v aboriginski Avstraliji. Še vedno obstajajo velikanske razlike v načinu življenja povprečnega Novogvinejca in povprečnega Evropejca. V povprečju pa so oboji enako pametni. Zakaj je človeški razvoj na različnih celinah napredoval tako različno hitro? V večstoletnem dokazovanju znanstvenikov so se pojavile nove informacije z znanstvenih področij, kot so genetika, molekularna biologija, epidemiologija, človeška genetika, jezikoslovje, arheološke raziskave. Izmed šest tisoč jezikov sodobnega sveta jih tisoč govorijo na Novi Gvineji. V prvem poglavju predstavi avtor pregled človeške evolucije od ločitve od opic pred približno sedmimi milijoni let do zadnje ledene dobe pred trinajst tisoč leti, drugo poglavje raziskuje vpliv okolja na različnih celinah zadnjih trinajst tisoč let, v naslednjem opisuje spopade med ljudstvi različnih celin, vključujoč španske bacile, konje, pismenost, politično ureditev in tehnologijo. Naslednja poglavja opisujejo izvorne vzroke vzponov in širitve pridelave hrane. Pisava se je neodvisno razvila le nekajkrat v človeški zgodovini, na področjih, ki so bila prva prizorišča hrane. Ključno vprašanje je, ali so tehnologije res tako odvisne od redkih genijev, da se odmikajo razumevanju globalnih vzorcev. Proizvodnja hrane je omogočala kmetom tudi vzdrževanje politikov. S proizvodnjo hrane je prišel tudi vzpon poglavarjev, kraljev in birokratov. Diamond govori tudi o tem, zakaj so avstralski aborigini do današnjih dni ostali lovci in nabiralci, medtem ko se je večina ljudstev na sosednji Gvineji oprijela pridelave hrane. Vzpon proizvodnje hrane je na Kitajskem ustvaril politični in kulturni fenomen. Danes živi v Aziji tretjina svetovnega prebivalstva, ki vse bolj koncentrira ekonomsko moč. Eno izmed poglavij je namenjeno trku med evropskimi in indijanskimi ljudstvi. Zgodovina podsaharske Afrike pa ponuja osupljive podobnosti in kontraste z zgodovino novega sveta. Razvoj glasilk je prinesel anatomsko zasnovo za sodoben jezik, od katerega je človeška ustvarjalnost tako zelo odvisna. Sodobne ugotovitve nakazujejo vzporedno evolucijo in izvor sodobnih ljudi, ne pa izvora iz enega samega rajskega vrta. Vsi veliki sesalci so po naselitvi Avstralije in Nove Gvineje izginili. Iztrebili so jih ljudje. Tako so domorodci ostali brez ene same udomačene živali. Potomci prvih naseljencev Severne Amerike so dosegli Patagonijo v manj kot tisoč letih. Pred petnajst tisoč leti je bila tudi Amerika polna velikih sesalcev. Moriori in Maori so se razvili iz istepredniške družbe, po tisoč letih so v ponovnem srečanju Maori pobili vse Maorio-re in jih zasužnjili. Največje preseljevanje prebivalcev v sodobnih časih predstavlja evropska naselitev novega sveta in zmanjševanje oziroma popolno izginotje staroselskih Indijancev. Konji, jekleno orožje in oklepi so sejali strah in trepet celih šest tisoč let.
Družbe so se na različnih celinah razvijale različno zaradi razlik v okoljih teh celin, ne pa zaradi razlik v človeški biologiji. Najdragocenejše izmed udomačlji-vih divjih rastlinskih in živalskih vrst so živele samo na devetih majhnih predelih planeta in prvotniprebi-valci teh domovin so pridobili s tem naskok pri razvoju pušk, bacilov in jekla. Kitajska je vse do 15. stoletja prehitevala Evropo v tehnologiji in lahko se zgodi, da bo to storila tudi v prihodnje.
OI Peking 2008
Nina Kolarič najprej v Jantaj
Stran 12
Nogomet
V Kidričevem »prav dobro« za Muro 05
Stran 12
Šah
Na Ptuju prestižni šahovski dogodek
Stran 13
Nogomet
Uspešen trenerski debi Težačkega
Stran 14
OI Peking 2008
Tujih obiskovalcev ni toliko, kot so pričakovali Stran 15
Kolesarstvo
Trpljenje in užitek na OI v Pekingu
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - HIT Gorica 5:1 (3:0)
Strelci: 1:0 Zilič (26), 2:0 Ogu John (28), 3:0 Drevenšek (32), 4:0 Dre-venšek (49, z 11 m), 4:1 Demirovič (55), 5:1 Kronaveter (69)
Labod Drava: Murko, Fernandes, Filipovič, Andelkovič, Grižonič, Drevenšek, Ogu John, Kronaveter (od 84. Grbec), Kelenc (od 59. Bakovič), Halilovič (od 86. Prejac), Zilič. Trener: Ljubinko Drulovič.
Hit Gorica: Simčič, Bukič, Živec, Balažic, Muminovič, Cvijanovič (od 46. Wakui), Kršič (od 32. Gorinšek), Kovačevič, Demirovič, Velikonja, Osterc (od 69. Kovačevič). Trener: Primož Gliha.
Rumeni kartoni: Zilič (44), Grižonič (54), Kronaveter (62); Bukič (18), Simčič (48)
Nogomet • 1. SNL
Gostom niti drobtinice
Prva značilnost 4. kroga v 1. SNL je popolna prevlada domačinov, ki gostom niso prepustili niti ene same točke. Ob tem so gostujoča moštva na petih tekmah dosegla le en zadetek, pa še tega je prispeval Demirovič na Ptuju, kjer je njegova ekipa doživela najvišji poraz kroga.
Oba derbija ekip z vrha prvenstvene razpredelnice sta se končala z minimalno zmago domačinov, a je bil način povsem drugačen. Igralci Nafte so bili v zadnjih 20 minutah v zelo težkem položaju, saj so ostali brez izključenega Jankoviča. A njihova borbenost je bila nagrajena in uspeli so si priigrati enajstmetrovko (sumljivo, a vendarle), iz katere so dosegli zadetek. Po tekmi so imeli Celjani glasne pripombe na sojenje sodnika Periča, ki jim je v zadnji minuti razveljavil zadetek in na celotni, ne preveč grobi tekmi, pokazal 3 rdeče in 10 rumenih kartonov! Lendavčani so s to zmago sami zasedli vrh 1. SNL in so najprijetnejše presenečenje uvoda prvenstva. Sledijo jim državni prvaki, ki so z zadetkom Benka premagali Mariborčane in jim zadali prvi poraz.
Če je ekipa Nafte najprijetnejše, je ekipa Interblocka najbolj negativno presenečenje. Po odhodu trenerja Skočiča je ekipo v Velenju začasno vodil Toni Usnik (najverjetnejši novi trener je Italijan Alberto Bigon), sprememba pa zaenkrat ni prinesla pozitivnega učinka. Tudi tukaj je razplet tekme delno krojila izključitev, čeprav sta obe ekipi tekmo končali z desetimi možmi na igrišču. Tudi Koprčani nikakor ne najdejo pravega tekmovalnega ritma, saj so še tretjič izgubili; tokrat porazili so jih Ajdovci, ki so s tem dosegli prvo letošnjo zmago.
Podobnega dosežka so se veselili tudi Ptujčani, ki so v nogometni simultanki povsem zasenčili nekdanje državne prvake iz Gorice. Končno je igralcem Labod Drave steklo tudi napadu, s tem pa so na svoj račun prišli tudi njihovi navijači na Mestnem stadionu, ki so videli kar šest zadetkov, vsaj trije pa so bili prave mojstrovine. Čeprav so izbiro igralcev trenerja Druloviča delno narekovale poškodbe (Horvat, Radetič) in kartoni (Bošnjak) je ptujski strateg v zadnjih dveh tekmah zadel z izbiro enajsterice, kar se mu je obrestovalo s prvimi točkami. Če velja staro pravilo, da se zmagovalne ekipe ne menjuje, potem bo imel Drulovič pred tekmo z Interblockom »sladke skrbi«, saj je Bošnjak že odslužil zmanjšano kazen dveh tekem prepovedi igranja.
JM
PrvaLiga Telekom Slovenije, 3. krog
Domžale - Maribor 1:0 (1:0); strelec: Benko 8. Primorje - Koper 2:0 (1:0); strelca: Šaranovic 23./11-m, da Silva 73. Nafta - MIK CM Celje 1:0 (0:0); strelec: Mujakovič 82./11m. R. K.: Jankovic 70./Nafta; Andjelkovič 82., Gobec 85./oba MIK CM Celje
Rudar Velenje - Interblock 2:0 (1:0); strelca: Junuzovic 30., Trifkovič 74. R. K.: Golob 90./Rudar; Ntame 59./Interblock
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 4. KROGA: Labod Drava - HIT Gorica 5:1 (3:0), Domžale - Maribor 1:0 (1:0), Nafta -MIK CM Celje 1:0 (0:0), Rudar Velenje - Interblock 2:0 (1:0), Primorje - Koper 2:0 (1:0).
1. NAFTA	4	3	1	0	6:2	10
2. DOMŽALE	4	3	2	0	5:2	8
3. MIK CM CELJE	4	2	1	1	4:1	7
4. MARIBOR	4	2	1	1	6:5	7
5. RUDAR VELENJE	4	2	0	2	5:4	6
6. LABOD DRAVA	4	1	1	2	6:6	4
7. HIT GORICA	4	1	1	2	6:10	4
8. PRIMORJE	4	1	1	2	3:4	4
9. KOPER	4	1	0	3	5:0	3
10. INTERBLOCK	4	0	2	2	4:7	2
Pari 5. kroga: sobota, 16. 8., ob 17.00: Koper - Rudar Velenje, ob 20.00: MIK CM Celje - Primorje, ob 20.45: Maribor - Nafta Lendava; nedelja, 17. 8., ob 17.00: Interblock - Labod Drava Ptuj, ob 20.00: Hit Gorica - Domžale.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 4. krog
Labod je spet v modi
Tekmo 4. kroga 1. SNL med domačo Dravo in HIT Gorico si je na ptujskem Mestnem stadionu ogledalo približno 800 gledalcev, domači strateg pa se je odločil za identično začetno enajsterico nogometašev, kot je začela tekmo v Mariboru. V Ljudskem vrtu so Ptujčani pokazali, da so lahko enakovredni vsem prvoligaškim ekipam, vendar le z veliko mero borbenosti in discipline v igri.
Nedeljska tekma se je začela zelo obetavno za domačine, saj so si v prvih 15 minutah priigrali kar tri obetavne priložnosti. Prva je bila najlepša, saj je po podaji Grižoniča Zilič dobro poskusil z glavo iz bližine, izkazal pa se je vratar Gorice Simčič. Slednji je bil uspešen tudi v 10. minuti, ko je najprej poskusil Ogu John, nato pa še Kelenc. Gostje so prvič z neposrednim strelom na gol poskusili v 12. minuti preko Osterca, Murko pa je žogo zadržal. Še eno odlično priložnost so si domačini priigrali v 25. minuti, ko je po strelu Drevenška z golove črte žogo odbil Bukič.
Trije zadetki v šestih minutah
A to je bil šele uvod pred viharjem domačinov, ki so v naslednjih šestih minutah dosegli tri zadetke! Pri prvem je Fer-nandes podal žogo v sredino, Ogu John jo je z glavo podaljšal do Ziliča, ta pa jo je iz bližine potisnil v gol, 1:0. Dve minuti kasneje je bilo že 2:0: Kelenc je v bližini kazenskega prostora žogo podal do Ogu Johna, ta je preigral svojega čuvaja in po tleh rutinirano premagal Sim-čiča. Navdušenje med navijači Drave se na Mestnem stadionu še ni prav poleglo, ko je sodnik Vehar iz Žirov dosodil prosti strel na razdalji 25 metrov od vrat Simčiča. Žogo si je nastavil Marko Drevenšek, ki je ponovil vajo iz Maribora, ko je dosegel čudovit zadetek: tokrat se je žoga po njegovem strelu od prečke odbila v gol - 3:0.
To je bil eden od najboljših polčasov ptujskih nogometašev v zadnjih letih, ko so praktično vseh 45. minut napadali
Labod Drava v Zavrču
Nogometaši ptujskega Laboda Drave bodo v sredo ob 18. uri gostovali v Zavrču, kjer se bodo v prijateljskem nogometnem srečanju pomerili z domačo ekipo Zavrča.
_____ —
Foto: Stanko Kozel
Sead Zilič in Rok Kronaveter (Labod Drava, modri dres) sta k visoki zmagi svoje ekipe prispevala vsak po en zadetek.
in si ob tem z domiselno in natančno igro priigrali številne priložnosti, ki so jih začinili z zavidljivo učinkovitostjo. Vsi trije zadetki so bili plod lepih akcij, v njih pa so očitno uživali tudi gledalci.
Tudi začetek drugega polčasa, ki ga je domači trener Drulovič začel z isto enajsteri-co kot v prvem, je navduševal gledalce, saj so si igralci Drave takoj na začetku priigrali idealno priložnost za povišanje rezultata - enajstmetrovko. Kronaveter je lepo podal v globino do Kelenca, ta je bil hitrejši od obrambnega igralca Gorice, na poti do gola pa ga je nepravilno ustavil vratar Simčič. Najstrožjo kazen je zanesljivo izvedel Marko Dreven-šek - 4:0. Čez dobrih pet minut so do prve prave priložnosti v nadaljevanju prišli gostje, ko je sodnik Vehar po prekršku nad Etienom Velikonjo dosodil prosti strel na robu kazenskega prostora. Tega je odlično izvedel veteran Enes Demirovič, tako da je žoga končala v mreži vratarja Murka - 4:1. Tudi v nadaljevanju je bila tekma za gledalce zelo zanimiva, saj so gostje poskušali izid znižati, domačinom pa se je v nasprotnih napadih odpiralo precej
prostora za nevarne akcije. Eno takšno je v 69. minuti realiziral Rok Kronaveter, ki je izkoristil napako v obrambi gostov in z glavo z roba kazenskega prostora žogo potisnil mimo Simčiča v prazno mrežo - 5:1. V zadnjih 20 minutah tekme so Ptujčani večkrat poskušali z atraktivnimi streli iz daljine (Kronaveter, Drevenšek), zelo aktiven pa je bil tudi Bakovič, ki je sebi in svojim soigralcem pripravil nekaj lepih priložnosti. Za eno lepših potez tekme je poskrbel Rok Kronaveter v 75. minuti, ko je poskušal vratarja Gorice premagati s t. i. "lob" udarcem z več kot 40 metrov, a je slednji z zadnjimi atomi moči žogo preusmeril preko gola.
Trener Gorice Primož Gliha se je med tekmo velikokrat jezil na svoje obrambne igralce, ki so puščali preveč prostora Ptujčanom, ki so znali te vrzeli s pridom izkoriščati. Kar so zgrešili na tekmi s Celjani, se jim je tokrat vrnilo v obliki najlepšega darila - s petimi doseženimi zadetki. Ob vseh strelcih lahko za nedeljsko predstavo posebej pohvalimo Marka Grižoniča, ki je igral kot v najboljših časih pred odhodom na Poljsko. S svojimi prodori po bočnem položaju je bil eden od ključnih mož svoje ekipe, ki je ustvarjal "višek" v napadu.
Jože Mohorič
Primož Gliha, trener HIT Gorice: »Čestitke domačinom za zmago. Mi smo še enkrat več dokazali, da imamo velike težave v obrambni vrsti, kar za nas predstavlja zares velik problem, ki ga bomo morali v kratkem rešiti. Po tekmi z Rudarjem mi je bilo resnično žal nesrečnega poraza, tokrat je bil ta povsem zaslužen.«
Ljubinko Drulovič, trener Laboda Drave: »Svojim fantom čestitam za izredno kvalitetno tekmo, ki so jo odigrali od prve do zadnje minute. Na tej tekmi se nam je vrnilo tisto, kar smo zgrešili proti Celjanom. Mislim, da iz tekme v tekmo igramo boljše in da moramo samo nadaljevati v takšnem tempu in s takšnim pristopom tudi na nadaljnjih tekmah.«
Sead Zilič, kapetan Laboda Drave: »Odigrali smo zares dobro tekmo. Pričakoval sem, da bo Gorica začela srečanje bolje, a smo mi takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke. Sam sem res dosegel prvi zadetek, a je pomembnejše od tega, kdo doseže zadetke, da ekipa zmaguje. Ta zmaga nam bo dala dodatni motiv pred nedeljskim srečanjem v Ljubljani.«
Atletika • OI Peking 2008
Nina najprej v Jantaj
Nina Kolarič in Gorazd Rajher na treningu v pripravljalni bazi v Jantaju
Prejšnji ponedeljek sta Nina Kolarič in njen trener Gorazd Rajher z večjim delom slovenske atletske odprave odpotovala na Kitajsko, natančneje v obmorsko letovišče Jantaj. Namen zgodnejšega odhoda na prizorišče olimpijskih iger je aklimatizacija na vroče in vlažno podnebje, ki v času olimpijskih iger vlada v Pekingu. Atleti ostajajo v Jantaju do 12. avgusta, nakar se selijo v 600 kilometrov oddaljen Peking, kjer se bodo ostalim olimpijcem pridružili v olimpijski vasi. Atletski program na igrah se začenja 15. avgusta, Kolaričeva pa bo najprej nastopila v kvalifikacijah skoka v daljino 19. avgusta ob 9.40 po lokalnem času oziroma 3.40 po srednjeevropskem. Če se
uvrsti v finale, bo na skakališče olimpijskega stadiona Ptičje gnezdo ponovno stopila 22. avgusta ob 19.20 oziroma 13.20 po našem času.
Prve informacije in vtise je za Štajerski tednik iz daljne Kitajske poslal trener Gorazd Rajher: "Vzdušje na Kitajskem je olimpijsko. Tudi če nisi v Pekingu, je čutiti tisto evforično napetost pri ljudeh, ki so zadnja leta živeli za ta veliki dogodek. Jantaj je turistično mesto in lahko rečem, da je urejeno bolje kot marsikatero v Sloveniji. Prav prijetno in zanimivo je pogledati vse te urejene vrtove, parke in zelenice."
Faza prilagajanja je že za njima, zato sta povečala intenzivnost treningov. "Nina je opravila prvi ciklus štiridnevnih
treningov in lahko rečem, da je dobro pripravljena. Noge ji stečejo in kaže moč odriva, kljub temu da zaradi jutranjih kvalifikacij treniramo ob nenavadno zgodnji jutranji uri - okoli devetih in v veliki vročini. Na stadionu je skoraj kot v peklu, kjer se sonce upre in topi vse pod seboj," je povedal Rajher glede treninga in pripravljenosti svoje varovanke. "Nina je zdrava in brez posebne nervoze, ki pa se bo s prihodom v oimpijsko vas vendarle povečala. Upam, da ne preveč. Počutje v slovenskem taboru je odlično, s prehrano ni težav, saj za nas skrbi kuhar iz Slovenije," strne Rajher svoje poročilo iz Jantaja.
UE
Padalstvo • Svetovni pokal
Balta šesti v Bellunu
Spodnja vrsta (od leve): Mirko Vršič, Peter Balta, Milan Jurič, Boris Janžekovič, v helikopterju je Aleksander Čuš.
Pretekli konec tedna se je v italijanskih Dolomitih, v mestecu Belluno, odvijala četrta tekma svetovnega pokala v padalskih skokih na cilj. Tekmovanje je potekalo v izredno močni mednarodni konkurenci, saj se ga je udeležilo kar 42 ekip iz 17 držav. Kljub petkovemu neurju, ki se je zvečer razbesnelo nad Dolomiti in dodobra razdejalo prizorišče tekmovanja (ter marsikateremu tekmovalcu odneslo dragocen spanec), je organizatorjem uspelo izpeljati vseh osem tekmovalnih serij brez večjih zapletov.
Ptujčani so tekmovanje pričeli s smolo, saj so že v prvi seriji naleteli na zelo zahrbtno vreme. Prav zaradi zelo zahtevnih vremenskih razmer so tek-
movanje pričeli na repu ekipne razvrstitve. Kljub temu da je bil za njih boj za najvišja mesta že končan, se niso predali in so pogumno nadaljevali. To se jim je na koncu obrestovalo, saj so se uspeli prebiti celo do odličnega enajstega mesta. Ptujsko padalsko ekipo so sestavljali Peter Balta, Boris Janžekovič, Mirko Vršič, Milan Jurič in Aleksander Čuš.
V posamezni razvrstitvi je za veselje v ptujskem moštvu poskrbel Peter Balta, ki si je s pičlimi sedmimi kazenskimi centimetri delil šesto mesto. Lep rezultat je dosegel tudi njegov klubski kolega Milan Jurič, ki je z desetimi kazenskimi centimetri pristal na sedemnajstem mestu. Zmage v moški
razvrstitvi se je veselil dolgoletni kolega ptujskih padalcev Wolfgang Pezerl iz Avstrije s petimi kazenskimi centimetri, drugo mesto je zasedel Jurij Gecnuk iz Češke, tretji pa je bil najboljši slovenski predstavnik Borut Erjavec iz Lesc.
V ženski razvrstitiv je prepričljivo zmagala slovenska padalka Irena Avbelj, druga je bila Ina Muharemovič iz Hrvaške in tretja Norma Estrella iz Združenih držav Amerike.
Naslednje tekmovanje svetovnega pokala v padalskih skokih na cilj bo potekalo konec tega meseca v Zell am Seeju v Avstriji.
UR
Nogomet • 2. SNL
Prav dobro za Muro 05
Aluminij - Mura 05 4:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Letonja (7), 2:0 Veselic (15), 3:0 Veselic (38), 4:0 Veselic (45)
ALUMINIJ: Lipovac, Gašparič (od 75. Osaj), Topolovec, Krajcer, Bingo, Rotman, Medved (od 87. Šimenko), Dugolin, Veselic, Djokič, Letonja (od 68. Pavlin). Trener: Bojan Špehonja.
MURA 05: Kamnik, Balažic, Marič, Gobec, Kulčar, Slavic, Prettner (od
2. SNL			
REZULTATI 1. KROGA: Aluminij -Mura 05 (4:0), Krško - Livar 3:0 (1:0), Olimpija - Bela krajina 2:0 (0:0), Triglav Gorenjska - Šentjur 3:3 (2:1), Bonifika Izola - Zagorje 4:2 (2:0).			
1. ALUMINIJ 1	1	0 0	4:0 3
2. KRŠKO 1	1	0 0	3:0 3
3. BONIFIKA-IZOLA 1	1	0 0	4:2 3
4. OLIMPIJA 1	1	0 0	2:0 3
5. ŠENTJUR 1	0	1 0	3:3 1
6. TRIGLAV GOR. 1	0	1 0	3:3 1
7. ZAGORJE 1	0	0 1	2:4 0
8. BELA KRAJINA 1	0	0 1	0:2 0
9. LIVAR 1	0	0 1	0:3 0
10. MURA 05 1	0	0 1	0:4 0
46. Šnajder), Kovač (od 73. Bencik), Ristič, Bedo, Fajfar. Trener: Slobodan Djuric.
Nogometaši Aluminija so v prvem domačem nastopu v novem prvenstvu 2. slovenske nogometne lige dosegli visoko in pomembno zmago proti Muri 05 iz Murske Sobote. Po vseh najavah o moči soboškega drugoligaša in njihovih ciljih v tem prvenstvu je bilo tekmo potrebno vzeti zelo resno in odgovorno. To so Kidričani tudi naredili; domači strateg Bojan Špehonja je ekipo dobro postavil, fantje pa so pričeli zelo agresivno ter onemogočali goste že v sami organizaciji napada. Lepšega uvoda oziroma povratka v rdeče-beli dres si Rok Letonja ni mogel niti
Bojan Špehonja, trener Aluminija: "Menim, da smo povsem zasluženo premagali svoje tekmece. V prvem polčasu smo opravili praktično vse, nato pa samo preverjali potek igre.«
predstavljati. V sedmi minuti je poskrbel za veselje med domačimi navijači, saj je žoga po njegovem močnem strelu končala za hrbtom vratarja murašev. Po zadetku so domači nogometaši igrali še bolje, v glavni vlogi pa je bil Uroš Veselič, ki je kar trikrat matiral sicer dobrega vratarja gostov Kamnika. Mura je bila na drugi strani povsem nemočna in ni resneje ogrozila mladega domačega vratarja Lipovca.
V drugem polčasu je bila igra bolj enakovredna, saj so gostje želeli zmanjšati visoko vodstvo Kidričanov. Pri tem pa niso bili preveč uspešni, saj so bili bližje zadetku domačini - Letonja in Djokič sta namreč zadela pre-čnik. Zadnjih deset minut srečanja so bili boljši gostje, imeli priložnost ali dve, vendar niso uspeli doseči častnega zadetka. Novo prvenstvo se je tako za Kidričane pričelo tako, kot so si sami želeli.
Danilo Klajnšek
Foto: Stanko Kozel
Kidričani so odlično začeli svoj letošnji drugoligaški ples. Uroš Veselič (na sliki, rdeči dres) je bil s tremi doseženimi zadetki prvo ime uvodnega kroga.
Šah • Tretji mednarodni turnir Ptuj Open - Sp. Podravje 2008
Prestižni šahovski dogodek
V Narodnem domu na Ptuju se je 9. avgusta pričel tretji mednarodni šahovski turnir Ptuj open - Spodnje Podravje 2008, ki ga organizira SD Ptuj Veplas Velenje. Generalni pokrovitelj turnirja, ki poteka v okviru letošnjega 13. praznika MO Ptuj, je MO Ptuj, generalni sponzor pa podjetje Tehcenter, d. o. o., Ptuj. Na letošnjem turnirju sodeluje 66 tekmovalcev, od tega 56 iz Slovenije, osem iz Hrvaške, po eden pa iz Srbije in Anglije. Robert Markuš je tudi edini velemojster, ki se udeležuje letošnjega turnirja.
Naše šahovsko društvo si je začrtalo, da na Ptuj pripeljemo šahiste različnih kategorij, igralce različnih starosti, to nam je tudi uspelo, je na otvoritvi povedal predsednik ŠD Ptuj
Letošnji mednarodni turnir je v znamenju mladih, tretjina jih je stara od 10 do 20 let oziroma do 30 let.
Veplas Velenje Danilo Polajžer. »Veliko je mladih, ki bodo dajali ton temu turnirju. ŠD Ptuj je eno močnejših, če že ne najmočnejše šahovsko društvo v Sloveniji. V letošnjem letu bo
Otvoritveno potezo je pri najboljšem udeležencu turnirja Robertu Markušu (desno) izvedel predsednik šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič.
Šahovsko zvezo Slovenije in s tem Slovenijo zastopalo na evropskem ekipnem prvenstvu v Grčiji. Šahovska igra pleni srca mladih in starih, kopja se lomijo ob analizah, prepričan sem, da bo tako tudi na letošnjem turnirju,« je dejal Polajžer. Ptuj bo v dneh turnirja središče šaha Slovenije. Danilo Polajžer se je s priložnostnim darilom spomnil tudi Silve Razlag, vsestranske članice ŠD Ptuj, na katero so zelo ponosni, saj je letos prejela tudi Bloudkovo plaketo, brez nje pa bi zelo težko organizirali takšen turnir, kot je letošnji, je poudaril.
V imenu generalnega pokrovitelja turnirja MO Ptuj in Zavoda za šport Ptuj je govoril v. d. direktorja Marjan Lenar-tič. Šah ima na Ptuju bogato tradicijo, je povedal, in izpostavil uspehe, ki jih društvo dosega. V imenu šahovske zveze Slovenije je govoril predsednik
Šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič, tudi častni predsednik ŠD Ptuj. V Narodnem domu na Ptuju se je v preteklih letih zgodilo izjemno veliko za šah pomembnih dogodkov, republiških, državnih in mednarodnih, je povedal. Tu so igrale izjemne šahistke sestre Polgar, najmlajša je še danes najboljša šahistka. V zgodovino slovenskega šaha pa se je zapisala simultanka z Anatolijem Karpovim, bivšim svetovnim prvakom. Milan Kneževič je opravil tudi svečano potezo pri najboljšem igralcu turnirja Robertu Markušu, s tem pa tudi naznanil začetek turnirja.
Na letošnjem mednarodnem ptujskem turnirju sodeluje 66 udeležencev. Njihova povprečna starost je 35 let. Po letih je najmlajša udeleženka 10-letna
Udeležence 3. mednarodnega, šahovskega turnirja sta pozdravila Milan Kneževič, predsednik Šahovske zveze Slovenije (levo), in Danilo Polajžer, predsednik ŠD Ptuj Veplas Velenje.
Tjaša Pahole iz Šentjurja, najstarejši pa domačin, član ŠD Ptuj Veplas Velenje, 76-letni Martin Majcenovič.
Udeležence tretjega mednarodnega šahovskega turnirja Ptuj Open - Spodnje Podravje je 11. avgusta pozdravil tudi bivši svetovni prvak Anatolij Karpov, ki je 23. junija leta 1975 v Narodnem domu na Ptuju odigral simultanko na 28
šahovnicah. Sprejeli pa so ga tudi v Mestni hiši na Ptuju.
MG
V kulturnem programu so na otvoritveni slovesnosti nastopili člani mladega tamburaškega ansambla iz Razkrižja pri Ljutomeru, v katerem igrajo štirje rejenci in z igranjem zbirajo sredstva za nakup instrumentov. Pri tem jim bo pomagalo tudi ŠD Ptuj Veplas Velenje.
V prvem kolu se je vseh 33 partij končalo z zmago enega od tekmecev, dokaj borbeno je bilo tudi drugo kolo, saj se je le pet partij končalo z remijem, 28 pa z zmago enega od tekmecev. V tretjem kolu pa je bilo remijev že devet. Leta 2006 in 2007 je na turnirjih zmagal mednarodni šahovski mojster Domen Krum-pačnik, ki je v treh kolih dosegel eno zmago in dva remija, z dvema točkama je trenutno trinajsti. Po treh kolih dobro kaže mednarodnemu mojstru Danilu Polajžerju in Fide mojstru Gregorju Podkrižniku. Tri točke ima tudi edini velemojster na turnirju Srb Robert Markuš ter nekoliko presenetljivo tudi mojster Igor Šitnik iz Krškega. Vsi štirje so se pomerili tudi v derbijih včerajšnjega četrtega kola, je povedala predsednica organizacijskega odbora letošnjega turnirja Silva Razlag.. Odlično sta se v prvih treh kolih odrezala ptujska veterana, častna člana ŠD Ptuj, Janko Bezjak in Martin Majcenovič, ki sta po dvakrat zmagala, po dve zmagi je osvojil tudi mladi Žan Belšak.
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
Kaj ima skupnega sedem občin Spodnjega Podravja
V objemu reke Drave, Dravskega polja in Slovenski goric je pozicioniranih sedem občin. Vsaka od njih si je odrezala kos svojega dela ozemlja, vsaka od njih cveti in zori, a vseh sedem ima zagotovo en skupni dogodek - Poli maraton. Že 6 let zapovrstjo ga skozi vseh sedem občin prevozi okoli 6000 kolesarjev. Tudi letos bo tako, tudi letos se bomo kolesarji podali po poteh sedmih občin in premagali njihove meje.
Kjersevse začne in konča
Ptuj je najstarejše dokumentirano mesto na Slovenskem
in leži v SV Sloveniji, v središču Spodnjega Podravja, na meji s Prlekijo. Ptujski grad, ki ga opazimo takoj, ko se pripeljemo na Dravsko-Ptujsko polje, je največja znamenitost Ptuja, ki si jo je ogledalo že veliko turistov in je resnično vreden večkratnega obiska, saj ponuja prelep razgled na stari del Ptuja in Spodje Podravje. Vsakemu turistu jemlje dih tudi stari del Ptuja, kjer vsak začuti stoletno dediščino, starost zidov in doživetje mnogih dogodivščin. V mestu sta tudi dva samostana: Dominikanski in Minoritski in veliko število spomenikov: Florijanov,
^Orfejev, bogu Mitri____ Lahko
Jpa se tudi podamo v Terme £Ptuj, kjer se spustimo po naj-
večjem slovenskem toboganu. V neposredni bližini pa se lahko odločimo, da na zares lepem igrišču odigramo partijo golfa. Ali pa se po jezeru popeljete s čolnom, posedite v kateri od gostiln, se sprehodite po okolici...
Mimo vitezov
Občina Gorišnica se razteza med ravninsko poljskim in ha-loško gričevnatim svetom, ki ga ločuje reka Drava, nekdaj zaradi splavarjev in brodarjev pomembna prometna pot. Središče občine je Gorišnica, gručasto naselje na ptujskem polju ob magistralni cesti Ptuj - Ormož. Ob potoku Pesnica so v konfiguraciji zemljišča vidni sledovi utrjene postojanke nekdanjega dvora v Gorišnici. Po dvoru Gorišnica poimenovani vitezi nastopajo v spremstvu Ptujskih gospodov od leta 1235 dalje, ko se omenja Ortolfus de Gorissen-dorf. Prav tako se vas Gorišnica ponaša z najstarejšo, sicer v celoti obnovljeno panonsko hišo - Dominkovo domačijo, ki je stara preko 300 let. Hiša je lesena, ometana z debelo plastjo ilovnatega ometa t.i. »cimprana«. Tam je tudi muzej na prostem, ki je resnično vreden ogleda. Vsi predmeti v hiši so ohranjeni. Značilno znamenje panonske hiše pa je tudi koruznjak.
Po kilometrih vožnje se bo prilegel domači kruh in luk
Občina Dornava leži na delu Ptujskega polja in delu Slovenskih goric. Prvič zasledimo ime te vasi v starem salzburškem urbarju leta 1322. Lastniki in branitelji tega kraja so bili salz-burški škofje, a so ga dali v fevd Gospodom Ptujskim. Dornava je znana po baročnem gradu. Grof Dizma Attems je v letih 1737 - 1740 zgradil na mestu nekdanjega lovskega gradiča mogočen grad v baročnem slogu, ki je sedaj ponos kraja. V gradu je bila tudi lepa kapela v čast Marijinemu brezmadežnemu spočetju. Dornava je postala samostojna župnija leta 1965. V občini delujeta tudi dve župniji, in sicer župnija sv. Doroteje v Dornavi in župnija sv. Marije na Polenšaku, kjer je bila nekoč zelo znana romarska pot ob drugem biseru v občini, to je prelepi baročni cerkvi. Območje občine Dornava je predvsem kmetijsko področje. Na ravninskem področju prevladuje poljedelstvo, v gričevnatem delu pa živinoreja. Zelo znani Lukarji pa vsako leto pogostijo Poli kolesarje s svojimi kulinaričnimi dobrotami.
V hrib, da bomo v Destrnik prigonili
Na vrhu hriba se razprostira Destrnik. Kot Sveti Urban
je bil ustanovljen leta 1849. Leta 1994 je bila ustanovljena občina Destrnik - Trnovska vas, leta 1998 pa je Destrnik postala samostojna občina. Razprostira se severno od Ptuja, deloma po širokem hrbtu Slovenskih goric, deloma po gričevju Mestnega Vrha in po zgornji dolini Rogoznice. Sega tudi na zahodni del spodnje Pesniške doline in je sestavljena iz 17 naselij. Na prvem vrhu rodovitnih gričev v vasi Destrnik stoji cerkev Svetega Urbana. Župnijsko cerkev so prvič omenili leta 1518. Najprej je bila podružnica Ptujske župnijske cerkve Sv. Jurija. Cerkev iz poznega baroka krasijo veliki oltar, kip Sveti Urban, na desni strani stranski oltar Svetega Križa, na levi oltar Svete Marije. V Destrniku si lahko pogledate tudi Škarja-kov muzej, ki ga krasijo črna kuhinja in kmečka soba, ki si jih nekoč našel v vsaki kmečki hiši. V njem ne manjka starih kmečkih orodij, ki jih je zbral lastnik muzeja Franc Brenčič. Posladkali pa se boste lahko z znanimi slastnimi gibanicami.
Sedem vasi, ena občina in mi skozi njo
Trnovska vas je sestavljena iz 7 krajev. Področje občine Trnovska vas je bilo poseljeno že v predrimskem času, iz pozne antike pa naletimo na gomile (oblike pokopa v naseljih Biš,
Črmlja, Ločič in Trnovska vas).
V	srednjem veku sledimo kontinuirani in bogati poselitvi že pred zapisi v dokumentih. Ura-brialni in listinski zapisi dokazujejo za tiste čase izredno bogate vasi. V Trnovski vasi se nahaja Simoničeva domačija, ki je stara preko 200 let. Občina je razglasila domačijo za kulturni spomenik, ta se vodi v registru kulturne dediščine in spada pod varstvo in zaščito Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Lesena » cimprača » iz druge polovice 18. stoletja, ki je zgrajena v obliki črke L, je redka ohranjena Panonska hiša v Sloveniji.
V	občini pa je zelo veliko lepih kapelic in kužno znamenje.
Kjer nas bo varoval Sveti Andraž
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, v današnji obliki, je nastala decembra 1998 in nosi ime po zavetniku župnijske cerkve Svetem Andražu. Občina se lahko pohvali z dvema zelo lepima turističnima kmetijama, Pri kapeli in Pri Marti. Tudi tukaj si je možno ogledat obnovljeno cimprano hišo, ki je trenutno v fazi zbiranja starih orodij in pohištva, saj bo tam muzej kmečkega življenja iz začetkov prejšnjega stoletja.
Kjer trte zore in teče vino
Ozemlje Juršincev zavzema
del vinorodnega gričevja Slovenskih goric na obeh straneh regionalne ceste Ptuj-Juršinci-Gornja Radgona ter Pesniške doline. Juršinci so znani predvsem po trsni-čarstvu, Trsničarsko zadrugo Juršinci poznajo po vsej Evropi. Zelo pogosti so izvozi cepljenk v sosednje dežele, tudi v Rusijo, Ukrajino itd... Občino Juršinci so ustanovili decembra leta 1994. Nastala je iz celotnega območja Juršincev in naselja Hlaponci. Tukaj stoji tudi spomenik padlim vojaške čete v I. svetovni vojni in spomenik padlim v II. svetovni vojni. Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine, Herbersteinova klet. Društvo rojaka Janeza Puha, Kud Dr. Anton Slodnjak, Tr-sničarska zadruga Juršinci ipd. pa so značilnosti te sicer preproste vasice z izredno dediščino.
Na kolesu se veliko vidi in doživi
Na Poli maratonu bomo letos torej ponovno vozili skozi vse te kraje. Skoraj zagotovo jih poznate, mogoče pa ne veste za vse znamenitosti, ki bi jih lahko tam našli in si jih ogledali. Če ne na dan Poli maratona, pa kakšen drugi dan. Kot prijeten nedeljski izlet. Verjemite, splača se.! Tilen Mrgole, Di@log Co
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Uspešen trenerski debi Težačkega
Svoj nogometni ples so pričeli nogometaši v 3. slovenski nogometni ligi - vzhod. V sobotnih srečanjih so nogometaši Stojncev po napovedih visoko slavili v Šmarjah pri Jelšah ter s tem napovedali kandidaturo za visoka mesta na prvenstveni razpredelnici v 3. SNL - vzhod. Kljub temu da so domačini povedli že v drugi minuti, gostov ni zajela panika in so kaj hitro izenačili (pet minut kasneje). Do konca prvega polčasa so dosegli še dva zadetka. Skozi vso srečanje so bili boljši nasprotnik ter s četrtim zadetkom, ki ga je dosegel Davorin Fridauer, samo potrdili svojo premoč. Zelo razpoložen je bil Rok Marinič, ki je dosegel dva zadetka, o sreča-
nju pa nam je dejal naslednje: "Na novo prvenstvo smo se dobro pripravljali in vedeli smo, da lahko iztržimo v Šmarjah ugoden rezultat. Zaigrali smo dobro, predvsem pa borbeno in učinkovito in uspeh ni izostal. Moja dva zadetka sta bila plod dobrih akcij moštva. Tudi na naslednje gostovanje, v Rogatec, k novincu v ligi, gremo optimistično in če bi ponovili igro iz prvega kroga, potem se lahko nadejamo novemu uspehu. Toda najprej moramo na igrišču dati vse od sebe.
Nepričakovano visoko zmago so na domačem igrišču vknjižili tudi nogometaši Kovinarja iz Štor, ki so gladko odpravili novinca v ligi Mons Claudius iz Rogatca. S tem so
napovedali, da je slabša uvrstitev iz minulega prvenstva za njih že zgodovina in da se v novem prvenstvu nadejajo borb za visoke pozicije. Enako velja za Dravinjo iz Slovenskih Konjic, ki je slavila v Malečniku. Sicer pa Konjičani po napovedih nogometnih strokovnjakov veljajo za enega izmed glavnih kandidatov za prvo mesto, saj so se s prihodom novega (starega) trenerja Marijana Marja-noviča stvari v klubu uredile. V nedeljskih srečanjih je Šmartno opravilo z Dravogradom, v derbiju novincev v tej ligi pa je Čarda slavila proti celjskemu Simer šampionu. Sosedski prekmurski obračun v Odrancih se je končal z delitvijo točk.
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 1. KROGA: Šmarje pri Jelšah - Stojnci 1:4, Kovinar Štore -Mons Claudius 4:0, Malečnik - Dra-vinja 1:3, Tehnostroj Veržej - Paloma 0:0, Čarda - Simer šampion 4:2, Šmartno - Koroška Dravograd 2:0, Odranci - Črenšovci 1:1.
ŠMARJE PRI JELŠAH - STOJNCI 1:4 (1:3)
STRELCI: 1:0 Čakš (2), 1:1 Marinič (7), 1:2 Milošič (28), 1:3 Marinič (30), 1:4 Fridauer (76)
STOJNCI: Strelec, Golob (od 46. Rižnar), Kokot, Klinger, Toplak, Mari-nič, Čeh (od 83. Pernek), Milošič (od 66. Fridauer), Zagoršek, Žnidarič, Mlinarič. Trener: Robert Težački.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Turnir v Slovenji vasi
Boč in Apače slavila na maratonskem turnirju
Tradicionalni nogometni memorialni turnir Slovenja vas - golgeter 2008, ki je bil eden največjih v zadnjih letih v občini Hajdina, je popolnoma uspel. Čestitke si zato zaslužijo tako organizatorji kot nastopajoči. Na turnirju je v dveh dneh nastopilo kar deset ekipi iz štirih medobčinskih nogometnih zvez - Maribora, Celja, Murske Sobote in Ptuja. Ptujski ligaši so se izkazali, saj so ob ostalih priznanjih osvojili eno prvo, eno drugo in eno tretje mesto. Na sobotnem maratonskem turnirju, ki je trajal praktično ves dan, so prvo mesto povsem zasluženo osvojili nogometaši Boča. Nogometaši iz Poljčan so v predtekmovalni skupni premagali vse svoje nasprotnike, v finalu pa so po enajstmetrovkah strli odpor mladih Šentjurčanov, ki so bili s svojo mladostjo najbolj simpatična ekipa turnirja.
V razburljivem sobotnem finalu za pokal Športnih novic, kjer žal v rednem delu nismo videli nobenega zadetka, so zmagovalca odločile enajstmetrovke. Izkušeni varovanci trenerja Bojana Brodnjaka so bili natančnejši in srečnejši
Veliki zmagovalci sobotnega maratonskega turnirja, ekipa Boča iz Poljčan
pri izvajanju najstrožjih kazni kot mladi Šentjurčani. Sklepno dejanje letošnjega memorial-nega turnirja v Slovenji vasi je spremljalo veliko število uglednih gostov in nogometnih navdušencev. Priznanja, medalje, nagrade in pokale so podelili predsednik MNZ Ptuj in podpredsednik NZS mag. Stanko Glažar, predsednik športne zveze občine Hajdina Sandi Mertelj, predsednik ŠD Slovenja vas Ivo Pulko in člana UO ŠD Slovenja vas Milan Furek
in Ivan Raščan.
Drugi dan turnirja sta se v finalu za pokal Radia-Tednika Ptuj pomerila pomurski prvo-ligaš Apače in domača Slovenja vas. Domačini, utrujeni od sobotnega maratona, niso bili kos izkušeni ekipi trenerja Fredija Maruška. Domiselna in kombi-natorna igra je prinesla veliko
zadetkov, kar osem, tako da smo tudi drugi dan turnirja videli pravo nogometno lepotico.
Končna ocena vseh gostov, gledalcev in seveda igralcev je bila kratka in jedrnata: odlično! Za organizatorje pa nova naloga, naslednji turnir mora biti še boljši ...
FNM
Kapetana pred nedeljskim finalom za pokal Radia-Tednika Ptuj.
Rezultati turnirja v Slovenji vasi:
sobota za pokal Športnih novic: Slovenja vas - Dobrovce 1:1, Videm - Boč 1:2, Šentjur mladi - Skorba 0:0, Pobrežje - Atleti & CO 0:0, Šentjur ml - Dobrovce 3:1, Videm - Atleti & CO 3:0, Skorba - Slovenja vas 3:1, Boč - Pobrežje 2:1, Šentjur ml - Slovenja vas 2:0, Videm - Pobrežje 2:1, Skorba - Dobrovce 0:4, Boč - Atleti & CO 4:0. Finale:
Šentjur mladi - Boč 0:0 (2:3 po 11 m) Strelci: Jelovšek , Pinter, Nekrep (Boč), Belak, Horjak (Šentjur) Končna lestvica: 1. NK Boč, 2. NK Šentjur ml., 3. NK Videm. Ostale nagrade: naj strelec: Krešimir Plemeniti (NK Dobrovce); naj vratar: David Sitar (NK Šentjur ml.); naj igralec: Rok Jelovšek (NK Boč); Fair play: NK Atelti & Co in NK Boč. Nedelja za pokal Radia-Tednika Ptuj: Slovenja vas - Apače 2:6
Slovenja vas: Ornig; Šmintič, Jus, Hrovat, Glinšek, Knez, Lenart, Kodrič, Zupanič, Holc, Kovačič / Matjašič, Ornik, Pleteršek, Kaučevič. Trener: Nani Matjašič
Apače: Kuzmič, Štrakl, Hegler, Dobaj, Merčnik, Grilanc, Grilanc J., Kuzmič D., Nekrep, Vukan, Verbošt / Topilinjak, Kokelj, Liner, Grilanc M., Vogrinčič, Novina. Trener: Fredi Maruško.
Športne novičke
Veslanje • Dobri nastopi ptujskih veslačev v Kopru
KKK Žusterna iz Kopra je bil v soboto in nedeljo organizator mednarodne veslaške regate Capris 2008. Nastopili so tekmovalci in tekmovalke desetih klubov iz Slovenije, Italije in Slovaške. Med nastopajočimi so bili tudi veslači BD Ranca iz Ptuja, in sicer Žan Emeršič, Maja Vršič, Aleš Vršič, Tilen Vidovič, Darko Štrucl in Sara Porič. Bili so uspešni.
Ponovno je na zmagovalne stopničke stopil Tilen Vidovič, in sicer v K-1 na 1000 in 500 metrov, prvi pa je bil tudi v dvojcu, skupaj z Darkom Štruclom. Na stopničke za zmagovalce sta se z osvojenim drugim mestom zavihteli še Maja Vršič in Sara Porič. Druge uvrstitve ptujskih tekmovalcev v soboto: K-1, 1000 m, člani: 4. Aleš Vršič; K-1 1000 m ml. mladinci: 1. Tilen Vidovič, 5. Darko Štrucl; MK-420 2000 m, deklice: 2. Maja Vršič; MK-420 2000 m, dečki: 6. Žan Emeršič.
V	nedeljo so potekala veslaška tekmovanja na 500 metrov dolgi progi, ptujski veslači pa so dosegli naslednje uvrstitve: K-2 500 m ml. mladinci: 1. Tilen Vidovič/Darko Štrucl; K-1 500 m, ml. mladinci: 1. Vidovič, 5. Darko Štrucl; K-1 500 m, člani: 6. Aleš Vršič; MK-420 200 m šola kajaka deklice: 2. Sara Porič.
Namizni tenis •
V NTK Ptuj pričeli priprave
V	namiznoteniškem klubu Ptuj so pričeli priprave na novo tekmovalno sezono. Že od 4. avgusta fantje in dekleta marljivo vadijo pod vodstvom trenerjev Toma Džankiča, Damjana Samoljenka, Draga Klepa, Urbana Ovčarja in Urške Rojko. Od prvoligaške ekipe zaenkrat na Ptuju vadita Danilo Piljak in Urban Ovčar, Bojan Pavič pa v Ljubljani. Zraven prve ekipe trenirajo tudi Darko Drčič, Luka Krušič, Domen Ovčar in Alen Ber, ti bodo za NTK Ptuj nastopali v 3. SNTL, in še nekateri mlajši tekmovalci in tekmovalke.
V	tej tekmovalni sezoni bo NTK Ptuj startal tudi z žensko ekipo v 2. SNTL, kjer ciljajo na ponovno uvrstitev v prvo slovensko namiznoteniško ligo. Ivana Zera in Vesna Terbuc že vadita, Vesna Rojko pa je še vedno na skupnih pripravah ženske reprezentance. Tekmovanje v vseh ligah se bo pričelo 18. oktobra, najprej pa bo na sporedu prvi članski TOP -12 (13. septembra), kjer se pričakuje, da bodo nastopili Danilo Piljak, Bojan Pavič, Vesna Rojko in Ivana Zera.
Nogomet • Prijateljska tekma: Zavrč
-	Zreče 0:1 (0:0)
Strelec: 0:1 Slatinšek (60)
Zavrč: Dukarič, Gabrovec, Medved, Rumež, Kramberger, Šterbal, Kuserbanj, Bratkovič, I. Fridl, Golob. Igrali so še: Borak, Kojc, Spevan, Bočanec, Murat. Trener: Miran Emer-šič.
Nogometaši Zavrča, ki so tik pred prvenstvom izstopili iz 2. SNL, kjer so si na igrišču priborili obstanek, so v prijateljski tekmi pred pričetkom prvenstva v 2. ligi MNZ Ptuj gostili ekipo štajerskega ligaša iz Zreč. Na tej tekmi so nastopili brez nekaterih nogometašev, ki bodo v udarni enaj-sterici v novem prvenstvu (D. Golob, F. Fridl). Do zadetka je bila igra enakovredna, po zadetku pa so bili nekoliko boljši gostje, ki niso več zadeli v polno.
Nogomet • Turnir v Rogoznici: pokal v Dornavo
Nogometni klub Rogoznica je v soboto organiziral tradicionalni nogometni turnir, na katerem so ob domači ekipi Rogoznice nastopile še ekipe Dornave, Podvincev in Grajene. Prvo mesto na turnirju je pripadlo ekipi Dornave, ki je v prvem srečanju ugnala štajerskega ligaša Podvince, v finalu pa še Rogoznico.
REZULTATI:
Polfinale: Dornava - Podvinci 1:0, Rogoznica - Grajena 3:0.
Tekma za 3. mesto: Podvinci
-	Grajena 6:0
Tekma za 1. mesto: Dornava - Ro-goznica 3:1
Danilo Klajnšek
Kolesarjenje •
Maraton po Prlekiji
Tudi 13. kolesarski maraton po Prlekiji, s startnim in ciljnim mestom pri termalnem kopališču Bioterme Mala Nedelja, je privabil številne ljubitelje rekreativnega kolesarjenja. Organizatorju se je prijavilo 800 udeležencev, ki so se pomerili na malem (45 km) in velikem maratonu (65 km) ter družinskem maratonu (20 km). Poti so vodile po občinah Ljutomer, Križevci in Razkrižje. Najštevilnejša ekipa je bila s 46 kolesarji iz KD Tondach Boreci, kolesarska sekcija Bioterme je prijavila 14, ŠD Triglav iz Predanovcev pa 13 udeležencev. Najstarejša kolesarka je bila 79-letna Angela Bračko iz Boračeve, najstarejši kolesar pa 83-letni Miroslav Mihec iz Maribora.
NŠ
Utrinek s kolesarskega maratona po Prlekiji
Foto: MSM
Foto: MSM
Foto: NS
■ 4	Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji
Letališče Moškanjci pri Ptuju
www.]
6. september 2008
Kolesarimo z okusom.
OI Peking 2008 • Mirko Vaupotič na prizorišču Ol
Tujih obiskovalcev ni toliko, kot so pričakovali
Olimpijske igre so že v polnem teku. 17. avgusta bo natanko tri leta, odkar se je družina Vaupotič preselila v Peking. V nedeljo je precej deževalo, ozračje se je ponovno nekoliko ohladilo, kar pomeni veliko boljše pogoje za športnike, pa tudi obiskovalce, je svoj najnovejše poročilo iz Pekinga pričel Mirko Vaupotič.
Odprtje je potekalo uspešno in spektakularno, samo na Kitajskem si ga je ogledalo
več kot 840 milijonov ljudi. Med njimi je bila tudi družina Vaupotič, ob ženi Leni, hčerki Emmi in Mirku tudi sinova Anže in Žan, ki sta iz Slovenije znova prišla na počitnice. Odprtja OI si sicer niso ogledali v živo, saj je bilo vstopnice, predvsem v takem številu, praktično nemogoče dobiti. Več sreče bo z zaključkom, ki si ga bodo ogledali v Ptičjem gnezdu. Čas odprtja so preživeli s prijatelji, z njimi so se proti koncu odpravili v bližino Ptičjega gnez-
da, kar pa zaradi izjemno strogih varnostnih ukrepov ni bilo prav preprosto. V tem primeru tudi diplomatske tablice na avtomobilu ne pomagajo veliko. No, kljub temu jim je uspelo priti dovolj blizu, da so si ogledali del svetlobnih efektov ter ognjemeta na koncu prireditve. Po uradni statistiki je bilo v času odprtja izstreljenih kar 33.866 ognjemetov.
V soboto zvečer je potekalo odprtje tukajšnje olimpijske hiše, na kateri sta zbrane po-
Kolesarstvo • OI Peking 2008
Trpljenje in užitek
Kolesarji so bili eni od prvih športnikov, ki so se v Pekingu pomerili za medalje. Na 240 kilometrov dolgi progi so vrteli pedala že v soboto, le dan po slovesni otvoritvi 29. olimpijskih iger moderne dobe. Slovenci smo zaradi odličnih rezultatov skozi leto imeli na startu štiri kolesarje, le enega manj kot deset najboljših reprezentanc. Nastopili so Novo-meščan Simon Špilak, Tržičan Tadej Valjavec ter nekdanja kolesarja Perutnine Ptuj Mariborčan Jure Golčer in Idrijčan Borut Božič. Na težki progi je selektor Martin Hvastija največ pričakoval od hribolazcev Gol-čerja in Valjavca, čeprav je, odvisno od razpleta dirke, možnosti za visoko uvrstitev imela tudi preostala dvojica.
Ob koncu so bili najbolj veseli Španci. Zmagal je Samuel Sanchez, drugo mesto je osvojil Italijan Davide Rebellin, tretje pa Švicar Fabian Cancellara. Najboljša slovenska uvrstitev je bilo 5. mesto Andreja Ha-uptmana, ki ni bilo ogroženo. Najvišje, na 35. mesto, se je uvrstil Tadej Valjavec, Jure Gol-čer je bil 61., Božič in Špilak pa sta odstopila. »Z rezultatom ne morem biti zadovoljen, čeprav lahko rečem, da smo dobro dirkali. Taktično smo naredili vse kot je treba, imeli smo pokrite pobege, na koncu, ko pa se je dirka odločala na moč, nismo imeli kolesarja, ki bi bil sposoben držati priključek najboljšim,« je povedal Martin Hva-
Foto: Uroš Gramc
Radoslav Rogina (KK Perutnina Ptuj) je na OI v dresu hrvaške reprezentance zasedel 26. mesto.
stija. »Žal danes ni bil moj dan, saj sem se slabo počutil vse od samega starta. Upal sem, da se po izboljšalo proti cilju, vendar se žal to ni zgodilo. Na vzponih nikakor nisem mogel držati priključka najboljšim, tam pa se je dirka tudi odločala. Vseeno sem se boril in iztisnil iz sebe maksimum,« je dejal Tadej Valjavec.
Dirko je zaznamoval dolg po-
Foto: Mirko Vaupotič
Slovensko olimpijsko hišo v Pekingu je v soboto, 9. avgusta, ko so jo odprli, obiskal tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Na fotografiji skupaj s predsednikom STO Dimitrijem Picigo in dr. Marjanom Cencenom, veleposlanikom RS na Kitajskem.
Foto: Mirko Vaupotič
Radovan Hilari Skubic je iz Slovenije na Kitajsko prispel s kolesom, za približno deset tisoč kilometrov dolgo pot kje potreboval 46 dni.
zdravila predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič ter predsednik Slovenske turistične organizacije Dimitrij Piciga. Prireditve so se poleg nekaterih slovenskih športnikov in drugih članov olimpijske odprave udeležili tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, veleposlanik RS na kitajskem dr. Marjan Cen-cen ter nekateri na Kitajskem živeči Slovenci. Udeležence je pozdravil tudi Radovan Hi-lari Skubic, ki je iz Slovenije na Kitajsko prispel s kolesom. Za
beg skupine 25 kolesarjev, ki pa jo je glavnina ujela šestdeset kilometrov pred ciljem. V njej je kolesaril Borut Božič ter zelo aktivna predstavnika hrvaške reprezentance, Matija Kvasina in Radoslav Rogina, sicer kolesarja Perutnine Ptuj. Hrvati so imeli svojih pet minut, ki so jih pretvorili v tri ure, kot je na cilju dejal Kvasina. S tremi tekmovalci so bili namreč naj-
bolj številčno moštvo v ubežni skupini. Zelo so si prizadevali, da jih glavnina ne bi ujela, a interesi Špancev, Italijanov, Rusov in Američanov so bili premočni. Na koncu je Radoslav Rogina zbral še dovolj moči, da je osvojil 26. mesto in s tem le za eno mesto zaostal za najboljšim hrvaškim rezultatom Nevia Valčiča iz davnega leta 1960, ko so se olimpijske igre odvijale v Rimu. »Zrak je bil zelo težak. Težave smo imeli predvsem zaradi tega, ker nismo vajeni, da je ob takšni vročini v zraku še toliko vlage. Dirka se je odločala v predzadnjem krogu. Kdor je takrat imel dovolj moči, je šel naprej, kdor ne, je ostal zadaj,« je povedal Rogina. »Zame je bila to sijajna izkušnja. Dirka je bila zelo zanimiva, užival sem v vsakem kilometru. Zaradi vznemirjenja sploh nisem čutil napora, želel sem se podati v boj za najvišje uvrstitve. A ko je prišel odločilen trenutek, sem zašel v krizo, zaradi katere nisem mogel več držati stika z vodilnimi,« je dodal Kvasina, ki je dirko zaključil v skupini z Golčerjem na 55. mestu.
V senci moških nastopov se je v nedeljo na olimpijsko progo podala še Sigrid Teresa Corneo. Italijanka s slovenskim potnim listom je osvojila 49. mesto. Cestne kolesarje jutri čaka še nastop v posamičnem kronometru, od Slovencev bo nastopil Simon Špilak.
UG
Odprtje 29. olimpijskih iger je bilo veličastno.
Foto: Mirko Vaupotič
približno 10.000 km dolgo pot je potreboval 46 dni.
"Sicer so tukajšnji olimpijski objekti zares veličastni in včeraj sem s sinovoma obiskal košarkaško areno, kjer smo si ogledali eno od začetnih tekem, v kateri je Rusija zlahka odpravila Iran. Dvorana je zares ogromna in lepo urejena. Po olimpijskih igrah pa naj bi služila za kitajsko NBA, o kateri se dogovarjata NBA in kitajska nacionalna košarkaška zveza. V teh prvih dneh se je izkazalo, da predvsem za manj atraktivne dogodke vstopnice le niso bile v celoti razprodane, kot je bilo najavljeno. Namreč na uradni spletni strani OI, kjer je sicer mogoče kupiti vstopnice, piše, da so vse vstopnice razprodane, vendar na nekaterih dogodkih tribune niso polno zasedene. Razlog za to naj bi bil
v tem, da predvsem nekateri nacionalni olimpijski komiteji ter tukajšnje turistične organizacije in hoteli niso prodali vseh vstopnic, ki so jih kupili od organizacijskega komiteja. Temu je očitno prispevalo tudi dejstvo, da na Kitajsko ni prispelo toliko tujih turistov in obiskovalcev OI, kot so sprva načrtovali. Prvotno je bilo predvideno, da bo prišlo na OI pol milijona tujcev, trenutno število potrjenih rezervacij pa je menda celo manjše od 200.000. Organizatorji OI se sedaj vneto ukvarjajo s tem, kako čim bolj zapolniti tribune, saj so tudi polne tribune eden od kazalcev uspešnosti OI," je v najnovejšem sporočilu iz Pekinga med drugim zapsial Mirko Vaupotič.
VM
Spored nastopov slovenskih športnikov na OI:
Torek, 12. 8. 2008
05:23 - Plavanje, 200m mešano (polfinale)
06:00 - Judo, do 63 kg (predtekmovanje) Urška Žolnir
06:00 - Judo, do 81 kg (predtekmovanje) Aljaž Sedej
06:20 - Jadranje, 470 (regata) Hmeljak-Nevečny, 470 Ž
06:20 - Jadranje, laser (regata) Vasilij Žbogar
08:30 - Jadranje, 470 (regata) Hmeljak-Nevečny, 470 Ž
08:30 - Jadranje, laser (regata) Vasilij Žbogar
09:40 - Kajak-kanu na divjih vodah, K-1 slalom (polfinale)
11:17 - Kajak-kanu na divjih vodah, K-1 slalom (finale)
12:00 - Judo, do 63 kg (finale)
12:00 - Judo, do 81 kg (finale)
13:14 - Plavanje, 200m delfin (kvalifikacije) Isakovič Sara
Sreda, 13. 8. 2008
04:25 - Plavanje, 200m delfin (polfinale)
05:09 - Plavanje, 200m mešano (finale)
06:20 - Jadranje, 470 (regata) Hmeljak-Nevečny, 470 Ž
06:20 - Jadranje, finn (regata) Gašper Vinčec
06:20 - Jadranje, laser (regata) Vasilij Žbogar
07:30 - Kolesarjenje - cestno, kronometer (finale)
08:30 - Jadranje, 470 (regata) Hmeljak-Nevečny, 470 Ž
08:30 - Jadranje, finn (regata) Vinčec Gašper
08:30 - Jadranje, laser (regata) Vasilij Žbogar
10:30 - Veslanje, dvojni dvojec (polfinale)
10:50 - Veslanje, četverec brez krmarja (polfinale)
Četrtek, 14. 8. 2008
04:39 - Plavanje, 200m delfin (finale)
06:20 - Jadranje, finn (regata) Gašper Vinčec
06:20 - Jadranje, laser (regata) Vasilij Žbogar
08:30 - Jadranje, finn (regata) Gašper Vinčec
08:30 - Jadranje, laser (regata) Vasilij Žbogar
12:30 - Plavanje, 50m prosto (kvalifikacije) Jernej Godec
13:40 - Plavanje, 100m delfin (kvalifikacije) Peter Mankoč
14:19 - Plavanje, 200m hrbtno (kvalifikacije) Anja Čarman
Urad za delo Ormož
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST, DIPLOMIRANI INŽENIR AGRONOMIJE (VS), DIREKTOR - M/Ž; organiziranje in vodenje poslovanja zadruge, priprava predloga letnega programa dela, letnega finanačnega načrta, vizije in poslovne politike zadruge, izvajanje letnega programa dela in poslovne politike zadruge, določen čas 60 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, poskusna doba 60 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, 3000 EUR bruto / mesečno. KMETIJSKA ZADRUGA ORMOŽ Z.O.O., PTUJSKA CESTA 12, 2270 ORMOŽ, LUKNER AMALIJA, 741-58-00.
Urad za delo Ptuj
ARANŽER, PRODAJALEC, ARANŽERKA ALI PRODAJALKA ZA PRODAJO V DARILNI TRGOVINI - HIŠA DARIL - M/Ž; aranžiranje daril, prevzemanje in prodaja blaga, svetovanje strankam, skrb za trgovino, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno. PANAP TRGOVINA, UVOZ, IZVOZ D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, DOKL BOŽIDAR, 031 693113, info@ panap.si.
ARANŽER, PRODAJALEC, ARANŽERKA ALI PRODAJALKA ZA PRODAJO V DARILNI TRGOVINI - HIŠA DARIL - M/Ž; aranžiranje daril, prevzemanje in prodaja blaga, svetovanje strankam, skrb za trgovino, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno. PANAP TRGOVINA, UVOZ, IZVOZ D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, DOKL BOŽIDAR, 031 693113, info@ panap.si.
DELAVEC BREZ POKLICA, ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR - M/Ž; elektrikar, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 26, baukom.doo@ siol.net.
DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; strežba, čiščenje, določen čas 1 mesec, skrajšan delovni čas, eno-izmensko delo. KNUPLEŽ ANA S.P. - DNEVNO NOČNI BAR ROBINZON, VIČAVA 11, 2250 PTUJ, KNUPLEŽ ANA, 041 619-149.
DELAVEC BREZ POKLICA, SLIKOPLESKAR, FASADER
- M/Ž; oblaganje zunanjih sten z izolacijskimi materiali-stiro-
por, nanos grobega,finega in zaključnega sloja fasade., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411-990, respec-tgmbh@siol.net. EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO, EKONOMSKI TEHNIK, RAČUNOVODSTVO Z MATERIALNIM KNJIGOVODSTVOM
-	M/Ž; računovodska in knjigovodska dela v podjetju, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-katego-rije. KMETIJSTVO POLANEC D.O.O., PLETERJE 34, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, PLANINŠEK FRANC, 041/634-907, franc.planin-sek@kmetijstvo-polanec.si.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTROINSTA-LATER - M/Ž; izdelava električnih instalacij, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MI-LOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2.net.
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, ELEKTROTEHNIK, KOMERCIALIST ZA PRODAJNO PODROČJE ELE-KTROMATERIAL - M/Ž; sprejemanje, evidentiranje naročil, predstavljanje sedanjim in podočim kupcem, širjenje trga, spremljanje zalog, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. ELEKTRO LOGISTIKA TRGOVINA TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 1, 2250 PTUJ, PALČAR BOŽIDAR, 02 745-00-58, info@elektro-logi-stika.com.
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, INŽENIR MEHA-TRONIK (VSŠ), VODJA PROJEKTOV - M/Ž; vodenje gradbišča na področju elek-troinstalacijskih del, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami
-	zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno.
ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MI-LOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2.net. NATAKAR, NATAKAR/ICA
-	M/Ž; strežba hrane in pijače, čiščenje in pospravljanje poslovnih prostorov in osnovnih sredstev, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, delo s preglednicami - osnovno. SCHRAMM ČOH JELKA S.P.
-	GOSTILNA KOZEL, SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ, ČOH MAKS, 041 235-463. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KUHAR-TRGO-VEC - M/Ž; priprava ter strežba hitre hrane, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. SLANA DUŠAN S.P. - OKREPČEVALNICA HIP- HOP, ORMOŠKA CESTA 48 A, 2250 PTUJ, SLANA DUŠAN, 031 786-020. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKAR, POMOŽNA PLESKARSKA DELA, SLIKOPLESKAR -M/Ž; pomoč pri pleskanju, pri izdelavi fasad, itd., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ANTON ŠIMENKO S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, POBREŽ-JE 119 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ŠIMENKO ANTON,
031	363-972.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKAR, POMOŽNA SLIKOPLE-SKARSKA -FASADERSKA DELA - M/Ž; slikopleskar, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 700 EUR bruto / mesečno. ERJAVEC IZTOK S.P.- SLIKO-PLESKARSTVO, FORMIN 52, 2272 GORIŠNICA, ERJAVEC IZTOK, 041 568-887. PRODAJALEC - M/Ž; prodaja tekstila, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno. ČEN, TRGOVINA S TEKSTILOM D.O.O., PANONSKO NASELJE 14, 9220 LENDAVA
-	LENDVA, ZHONG CHEN REN, 031 815 552.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC BREZ POKLICA, DELO NA MONTAŽAH - M/Ž; delo na montažah v delavnici, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SETO PROIZVODNJA, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 23 C, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, MIKO-LIČ MARJANA, 02 761-09-88, mikolic.marjana@amis.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KOMBINIRANO DELOVNO MESTO
-	HIŠNIK, ČISTILEC - M/Ž; opravljanje del hišnika in čistilca, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK, MAJŠPERK
32	B, 2322 MAJŠPERK, JUR-GEC RAJKO, 041 748-358,
os.majsperk@guest.arnes.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MIZAR, MONTER/-JI ZAČETNIKI ALI IZKUŠENI - ZA MONTAŽO MONTAŽNIH HIŠ - M/Ž; delo na področju montaž. hiš: delo monterja montaž. hiš poteka na terenu po Sloveniji in po dogovoru tudi v tujini. Montaža hiš se izvaja v skupini 4 ljudi. Delo skupine mora biti enotno, skladno,vladati morajo dobri odnosti med člani te delovne-montažne skupine. Delo zajema vijačenje, spajanje, pritrjevanje ... delov lesene montaž. hiše. Dobra fizična kondicija in veselje do dela zunaj v naravi in na svežem zraku je predpogoj. Vabimo vas, da se prijavite, da preživite nekaj dni pri konkretnem delu z našo montažno skupino in se po tem odločite, ali je to delo primerno za vas ali ne. Po tem času bomo videli, ali smo z vami zadovoljni ali ne. Pričakujemo srednješolce z dobrim zdravjem, z veseljem do življenja in do dela, z dobrimi osebnostni lastnostmi, kot so strpnost, vztrajnost, hitra učljivost, prilagodljivost, zavest pripadnosti podjetju, ki mu daje kruh. Ostali pogoji: obvezno nekadilec, ne-alkoholik, poznavanje pravil lepega vedenja, lepo izražanje brez grdih besed, spoštovanje do soljudi v skupini in ostalih. Nudimo:-delo v prijetnem mladem kolektivu, razgibano delo, možnost dobrega zaslužka še posebej za te, ki se bodo trudili in izkazali z vztrajnostjo,veseljem do dela in do zaslužka, s pripravljenostjo delatu tu in tam tudi
Prejeli smo
Resnica o naših smeteh
PTUJČAN 24. 6. 2008: "Ekološki otoki..." Inšpektorici naspoučujeta o ekoloških otokih in njihovi uporabi oz. ločevanju odpadkov! POUČNO! - Vendar so opozorila in grožnje samo prebivalstvu in nič za odgovorne, ki skrbijo za odvoze.
ŠTAJERSKI TEDNIK 5. 8. 2008: "Za dodatne smeti dodatno plačilo!" Ponovno lepo pisanje ge. Patricije o naših smeteh, podkrepljeno celo s slikami! POUČNO! - Posebej z ozirom na podatke direktorja ČISTO MESTO, da skrbijo za široki okoliš s 77.000prebivalci v 17 občinah. Krivdo za prepolne smetnjake in vreče ob njih pa vali na prebivalce. Kontejnerjev naj bi bilo zadosti!
Je to res? Dejstva pa kažejo drugačno stanje - sicer ne bi bilo vreč okoli smetnjakov! Druga možnost je, da ni točen seznam koristnikov! So VSI koristniki evidentirani? So povsod evidentirani VSI stanovalci hiše ali stanovanja? Kam s smetmi, ki jih naredijo obiski sorodnikov in prijateljev na dopustu? Kaj če se smeti ne ločujejo, ostanejo zmešane? Že samo nekaj nestisnjenih plastenk, pa je 80-litrska posoda ali kontejnerček takoj poln. Ob nakupih večje opreme (TV, manjše pohištvo ...), ki je v kartonskih škatlah, če
nadure, sobote in nedelje imamo proste. Vabljen vsak srednješolec-ka ne glede na vrsto izobrazbe, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411-990, respectgmbh@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER STROJEV IN ELE-KTROINSTALACIJ - M/Ž; monter strojev in elektroin-stalacij, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ZZ MONTAŽA, storitve, d.o.o., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ ZLATKO, 051 621-531. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POKL. VOZNIK TOVORNJAKA -M/Ž; pokl. voznik tovornjaka, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, vozniški izpit B,C,E-kategorije. PREVOZNIŠTVO, MILAN ČREŠNIK s.p., BRSTJE 31, 2250 PTUJ, ČRE-ŠNIK MILAN, 031/680-889. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, UPRAVLJALEC Z GRADBENIM STROJEM - M/Ž; vsa dela z gradbenim strojem (izkopi, planiranje, zasipi, rušenje itd.), določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba 1 mesec,
vozniški izpit B-kategorije. AVTOPREVOZNIŠTVO -GRADBENA MEHANIZACIJA JOŽEF PRIMOŽIČ S.P., PO-BREŽJE 83 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, PRIMOŽIČ JOŽE, 041/543-169, joze.primozic@ email.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK AV-TOMEHANIK, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA
-	M/Ž; mednarodni promet (4)- SK-CZ-PL-A, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B,C,E-kategori-je, nemški jezik razumevanje osnovno. STRELEC BRANKO S.P. - AVTOPREVOZNIŠTVO, SPUHLJA 12 B, 2250 PTUJ, STRELEC BRANKO, 041 688-262.
STRUGAR, REZKALEC -
M/Ž; rezkalec, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. SETO PROIZVODNJA, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 23 C, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, MIKO-LIČ MARJANA, 02 761-09-88, mikolic.marjana@amis.net.
VETERINARSKI TEHNIK, PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - M/Ž; prodaja opreme za male živali, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je, angleški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ALFAPET TRGOVINA D.O.O., LETALIŠKA CESTA 29, 1000 LJUBLJANA, KOLENC LEON, 01 520 35 60, info@alfapet.si.
niso zložene, je posoda ali kontejnerček takoj poln! Ko prostora zmanjka, kam naj naslednji koristnik (v pravilno ocenjeni količini) odloži svoje smeti razen zraven zabojnika?
Torej ni samo krivda na tistih, ki imajo ODVEČ SMETI! (Za dodatno plačilo!)
Večji problem naj bi bil zunaj mesta, na podeželju! Tudi tukaj veljajo ista dejstva, pa še odvoz ni tako "pravočasen", kot trdi direktor! Najprej, število ekoloških otokov ni zadostno in ni navedb, na koliko hiš - prebivalcev so ti otoki! VKrčevinipri Vurbek-gu, nad regionalno cesto Ptuj - Maribor, sta samo DVA za dokaj veliko območje, za cca. 70 hiš oz. vsaj 210 ljudi,. To je odločno premalo, posebej če se praznijo kontejnerji enkrat tedensko! V dokazilo bom navedel dogodek:
V	torek, 5. 8. 2008: Ob 8. uri je bil na našem ekološkem otoku kontejnerček za plastiko (kot na sliki v Š.T.) nabito poln, ob njem je že bila črna vrečka, polna plastike! Komaj smo stlačili še našo plastiko v kontejner-ček.
V	četrtek, 7. 8. 2008, ob 8 uri, pri ponovnem poskusu odlaganja plastike na istem otoku, ugotovimo, da je kontejner še vedno ENAKO POLN! - s črno vrečko zraven. Ob 12. uri je stanje še vedno nespremenjeno. Nihče ga ni praznil - očitno cel teden! (Verjetno od prejšnjega petka ne!). Ali so tudi tu-
kaj krivi prebivalci?? Ne, tukaj gre za MALOMARNOST skrbnika za čisto okolje!
Še to: Pred 14 dnevi sem pri odlaganju odpadkov na CERO GAJKE najprej ugotovil velik smrad, še bolj pa me je motilo dejstvo, da je v posameznih kontejnerjih bila roba, ki ni spadala pod napis odpadka! Ali so tudi tukaj krivi prebivalci?
Za resnično "ČISTO MESTO" je premalo, da za njega skrbijo samo prebivalci, ampak bi morale tudi službe boljše delovati, saj jih krepko plačujemo! Če so kontejnerji premajhni, dajte večje. Če jih je premalo, dodajte še kakšnega. Če se zabojniki hitro polnijo, jih bolj redno odvažajte. Poučite ljudi, da stiskajo plastenke in kartonske škatle .
Je pa še ena možnost, ki jo koristijo tudi drugje! Vpeljejo naj se ekološke vrečke za smeti z logotipom "ČISTO MESTO" raznih barv - za razne sortirane odpadke, katerih nakup bo možen povsod. Odvoz smeti naj bo samo v teh vrečkah. Vrečke brez logotipa se ne pobirajo in se poišče odlagatelja. Tisti, ki pridela več smeti, bo za odvoz plačal več z nakupom vrečk, tisti, ki manj - pa manj!
Isto velja za kosovne odpadke! Takšno zbiranje bi bilo bolj pošteno, pa še ekoloških otokov ne bi potrebovali več! Potrebovali pa bi predvsem redne in bolj pogoste odvoze!
Vlado Kužnik
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (6)
Jeet kune do
Jeet kune do je borilna veščina, ki jo je oblikoval legendarni mojster in filmski zvezdnik Bruce Lee (1940-1973), znan kot Mali zmaj in Kralj kung fuja. Jeet kune do v prevodu pomeni Art of Interception ali Umetnost prestrezanja.
Z njo je Bruce izvedel pravo revolucijo v svetu borilnih veščin, ko je zanikal ozke omejitve posameznih veščin in rekel, da na svetu ne obstaja samo ena najboljša borilna veščina, temveč da je za popolni borilni koncept treba iz vsake veščine vzeti najbolj učinkovite tehnike. S tem je zelo razjezil tradicionaliste, ki so prisegali samo na svojo borilno veščino. Še ena temeljna ideja jeet kune doja je preprečiti napad, še preden do njega pride, kar je bil tudi vodilni ideal največjega kitajskega vojaškega stratega Sun Cuja (544-496 pr. n. š.).
Umetnost prestrezanja
Bruce Lee je menil, da mora vsak posameznik najti zase ustrezno borilno formo. Zato je preučeval različne oblike boja: kung fu, karate, boks, tae kwon do, rokobor-bo, hapkido idr. Imel je največjo knjižnico s tematiko borilnih veščin na svetu. Rad je govoril: »Moj stil je antistil; stil, prežet z vsemi stili.« S tem pristopom je hudo jezil tradicionaliste, ki so verjeli samo v eno veščino in posamezno šolo in niso priznavali drugih. Kasnejši razvoj boril-
nih veščin konec 20. stoletja je pokazal, da je imel Bruce Lee prav. Pod vplivom njegovega koncepta so se razvile nove, bolj vseobsegajoče in vključujoče veščine in borilni športi, kot npr. K-1 (kjer so se karate, kikboks in kung fu združili v eno tekmovalno disciplino) in Ultimate Fighter ali Popolni bojevnik (kjer so povezali strikerske tehnike udarjanja in gra-plerske tehnike prijemov iz različnih veščin).
V tehničnem smislu je ideja jeet kune doja v tem, da se nasprotnika prestreže (japonsko: diae), še preden le-ta napade. Takrat so vsi v glavnem uporabljali prvo roko za blok, drugo za udarec. Bruce je uvedel udarec s prvo, vodilno roko, da je ustavil nasprotnikov napad. To je delal tudi s prvo nogo. Prav tako je preučeval boksarski pristop Mohameda Alija in uvedel njegov način gibanja na vrhu prstov ter ga postavil nasproti statičnim tradicionalnim stavom oz. borbenim položajem. Šlo je za zelo napreden, naravnost revolucionaren pristop.
Nekateri zavistneži so trdili, da je bila Leejeva veščina samo filmska, zlagana, kar pa ne drži. Šampioni karate-
ja, kot so Joe Lewis, Chuck Norris, Bob Wall in Mike Stone, ki so trenirali z Brucem, so vedno hvalili njegovo bliskovito tehniko in neponovljiv občutek za prestrezanje, kar je najvišja odlika mojstrstva v bojevanju. Ko je Lee postal slaven, so ga pogosto izzivali najrazličnejši mojstri in šampioni (na ulici, na snemanju filmov), a so vsi končali pred njegovimi nogami.
Bruce Lee - Mali zmaj
Rodil se je v kitajski četrti San Francisca kot drugi sin Lee Hoi Chuena, znanega igralca kitajske opere, ki je bil z ženo na turneji po ZDA. Mati mu je dala ime Lee Yuen Kam, kar pomeni Zaščitnik San Francisca. Rojen v letu zmaja, kitajskem astrološkem znaku, v katerem so se rojevali in umirali samo največji mojstri borilnih veščin, je kasneje dobil vzdevek Lee Siu Lung ali Mali zmaj.
Otroška in mladostniška leta je preživel v Hong Kongu, kjer si je kot najstniški igralec nabiral prve izkušnje. Posnel je številne mladinske filme, ki pa niso sodili v žanr borilnih veščin. Kot najstnik je bil zabaven, zmeraj pripravljen za šalo ter nenehno obdan s šopkom lepotic. Že takrat so ga njegovi vrstniki naravnost oboževali. Rad se je tudi pretepal. S 13 leti je imel svojo »bando«, s katero se je potikal po hongkon-ških ulicah in pomolih ter iskal težave. Nekega dne se je vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi se moral sam soočiti z več nasprotniki. To ga je pripeljalo v šolo kung fuja, ki jo je vodil mojster Yip Man. Bruce se je pri njem učil stila wing chun. Kljub temu se je še zmeraj potikal po ulicah in se zapletal v razne težave. Zato so se starši odločili, da
ga pošljejo v ZDA.
V Ameriko je prispel l. 1958 in se nastanil v Los Angelesu. Odprl je šolo borilnih veščin Yuen Fan Kung Fu Klub. K njemu je prišla trenirat tudi Linda Emery, s katero se je poročil l. 1963. Naslednje leto se jima je rodil sin Brandon, kasneje pa še hči Shanon.
Pot k filmu je Brucu odprl mednarodni karate turnir Eda Parkerja, na katerem je l. 1964 demonstriral svoje spretnosti. Najprej je dobil vlogo v TV-seriji Kato - Zeleni obad. Takrat je prvič uporabil nunchake, dve povezani kratki palici, ki sta kasneje postali njegov zaščitni znak. Ko so serijo ukinili, je ostal brez vlog. Zato pa so se v njegovo šolo zgrnili številni hollywoodski zvezdniki, kot so James Coburn, Steve McQuen, James Garner idr. Ker ni dobil vloge v novi TV-seriji Kung Fu, se je razočaran vrnil v Hong Kong. Tam so ga sprejeli odprtih rok in posnel je tri nepozabne filme (Veliki šef 1971, Jeklena pest 1971 in Na zmajevi poti 1972), s katerimi je po celem svetu zaslovel čez noč. Sedaj si je Hollywood zaželel Bruca nazaj. Posneli so nepozaben borbeni spektakel V zmajem gnezdu (1973), ki še danes velja za najboljši filmski dosežek tega žanra.
Na snemanju filma Igra smrti je l. 1973 Bruce Lee v 33. letu starosti nenadoma in skrivnostno umrl. Njegova smrt ni bila nikoli pojasnjena. Enaka usoda je doletela tudi njegovega sina Brandona, ki je kot mojster borilnih veščin in igralec šel po očetovih stopinjah. V 28. letu je bil »po nesreči« ubit na snemanju filma Vran.
Poskrbimo za zdravje
Rak materničnega vratu
ZORA je presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb za raka materničnega vratu.
Rak materničnega vratu je ena pogostejših rakavih bolezni pri ženskah. V letu 2005 je bil po pojavnosti v Sloveniji na devetem mestu, ugotovljen je bil pri več kot 200 bolnicah v tistem letu. Glavni simptomi in znaki pri njem so vaginalna krvavitev, občasno tudi izcedek iz nožnice ali bolečine ob spolnem odnosu. Pogosto poteka bolezen povsem brez simptomov ali znakov do že zelo poznega stadija, ko so v ospredju splošni simptomi, kot so hujšanje, izguba apetita, utrujenost, ob zasevkih v kosti pa lahko pride tudi do patoloških zlomov. Simptomi, prisotni ob veliki lokalni razrasti tumorja, so bolečine v medenici, nogi ali hrbtu. Zdravljenje raka v zgodnjem stadiju je kirurško, kasneje pa v kombinaciji s kemoterapijo in obsevanjem. Odkrit in zdravljen v zgodnjem stadiju ima dosti ugodnejšo prognozo.
ZORA je organiziran pre-sejalni program za raka materničnega vratu. Presejanje nam omogoči najti predra-kave ali rakave spremembe v zgodnjem stadiju, ko je njihovo zdravljenje lažje in pro-gnoza boljša. Program ZORA vključuje preventivni ginekološki pregled in odvzem brisa materničnega vratu pri vseh ženskah v starosti od 20 do 64 let. Prva dva pregleda morata biti opravljena v razmiku enega leta, nato pa sledijo v primeru normalnega izvida redni pregledi na tri leta. Odvzem brisa materničnega vratu poteka tako, da ginekolog podrsa z lesenim loparčkom in krtačko po površini in vhodu v maternično ustje. Na ta način dobimo celice iz površine, ki jih nato nanesemo na objektno stekelce. Material na objektnih stekelcih se obarva s posebnim barvilom, nato se pogleda pod mikroskopom in se ustrezno ovrednoti glede na izgled celic. Ta postopek imenujemo test Papanicolau (PAP-test). Opredeli se, ali celice izgledajo normalno, so
vnetno spremenjene ali pa že kažejo predrakave ali rakave značilnosti. V primeru normalnih celic ali vnetnih sprememb gre za negativni izvid brisa materničnega vratu, v ostalih primerih pa gre za patološki izvid. V primeru patološkega izvida je treba v roku nekaj mesecev ponoviti bris materničnega vratu ali eventualno opraviti dodatne preiskave in začeti zdravljenje, če je to potrebno. V skoraj 90 % primerov je izvid PAP-testa negativen, v eni desetini primerov so prisotne blage spremembe, v približno odstotku primerov pa so že prisotne hujše spremembe.
Rak materničnega vratu raste počasi in rabi več let, da napreduje iz predrakave v rakavo obliko, zato so dovolj odvzemi brisov materničnega vratu vsaka tri leta. PAP test je zanesljiv v 90 % primerov. Ne smemo pa pozabiti, tudi negativen izvid PAP-testa ne pomeni, da smo lahko nekritični do simptomov ali znakov, ki se pojavijo na novo.
Poleg kakovosti medicin-
skega dela presejalnih programov je tudi zelo pomembno obveščanje javnosti. Potrebno je primerno predstaviti celoten presejalni program. Predstaviti moramo potek same bolezni, »tehnične« dele presejalnega programa in smiselnost preiskav. Bolnice morajo biti dobro povratno obveščene, omogočena jim morata biti kakovostna diagnostika in zdravljenje. Bolnice so tudi aktivno vabljene na preglede s strani njihovega izbranega ginekologa ali v primeru, če nimajo izbranega ginekologa, s strani Registra ZORA na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Obvesti se jih tudi o ginekoloških ordinacijah v njihovi bližini ter čakalni dobi v njih.
Z dovolj visoko udeležbo v presejalnih programih je možno hitreje diagnosticirati predrakave in rakave spremembe ter s tem omogočiti dosti boljše preživetje bolnikov.
Matej Horvat, dr. med., specializant
Na valovih časa
Torek, 12. avgust
Danes goduje Klara, danes je svetovni dan mladih.
1813. je Avstrija napovedala vojno Napoleonu. 1919. je vojska Kraljevine zasedla Prekmurje.
1919.	je bila ustanovljena Ljubljanska inženirska zbornica, ki je obvezno združevala pooblaščene inženirje v vsej Sloveniji.
1920.	se je v Mariboru prič sestala mednarodna komisija za ureditev jugoslovansko-avstrijske meje.
1914. so poslali 17. pešpolk, tako imenovani Polk kranjskih Janezov, na rusko bojišče.
1947. se je v Ljubljani končal Nagodetov politični proces, ki se je začel 28. julija 1947.
1958. je umrl slovenski slikar in grafik Ivan Čargo.
1991. je slovenska »misije dobre volje«, ki naj bi spodbudila pogajanja o
razdružitvi, zaključila obiske v posameznih jugoslovanskih republikah.
Sreda, 13. avgust
Danes goduje Lilijana.
1521. so španski konkvistadorji osvojili glavno mesto azteškega imperija
Tenochtitlan in ga popolnoma razrušili.
1651. se je rodil nemški baročni slikar Balthasar Permoser.
1655. se je rodil nemški izdelovalec glasbil in izumitelj klarineta Johann
Chrtetoph Danner.
1802. se je rodil nemški lirični pesnik Nikolaus Lenau. 1848. so ukinili ljubljanski mediko-kirurški učni zavod.
1944.	je bilo na sestanku med Titom in Churchillom rečeno, da namerava vrhovni zavezniški poveljnik na zahodu jugoslovansko-italijanske meje iz leta 1939 vzpostaviti zavezniško vojaško upravo in s tem zagotoviti varnost pristanišča in komunikacij v Trstu.
1945.	so ustanovili v Trstu Slovansko-italijansko antifašistično unijo kot enotno organizacijo za obe coni Julijske krajine.
Četrtek, 14. avgust Danes goduje Demetrij.
1512. se je v noči med 14. in 15. avgustom prikazala Marija dvema čuvajema vinogradov v Strunjanu.
1878.	se je rodil v Trstu slovenski politik in gospodarstvenik Vladimir Remec.
1879.	je vlado Avstrije prevzel Eduard Taaffte, ki je ostal na oblasti rekordnih 14 let.
1897. se je v Ilirski Bistrici rodil slovenski slikar France Pavlovec. 1909. so ustanovili v Mariboru dramatično društvo. 1924. je trgovec iz Maribora Bedrich Schonsky odprl dve tekstilni podjetji in že naslednje leto prodal svoj delež firmi Schick, ki se je preimenovala v Mariborsko tekstilno tvornico.
1931. je bil v Benetkah ustanovljen Zavod za agrarni preporod treh Benečij s programom razlaščanja slovenske in hrvaške posesti. Petek, 15. avgust
Danes goduje Marija, danes je Marijino vnebovzetje - veliki šmaren. Je dela prost dan v Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in še v nekaterih državah.
778. je prišlo do bitke v Pirenejih, ki je zaslovela predvsem zaradi pesnitve o Rolandu.
1083. je umrl Štefan I., prvi kralj Madžarov, ki ga imajo tudi za ustanovitelja madžarske države.
1896. je bila v Ljubljani ustanovljena slovenska socialdemokratska stranka.
1896. je bil v Ljubljani shod delavskih ustanov, ki se ga je udeležilo 13
delegatov iz vseh slovenskih dežel.
1896. je bila v Celovcu sindikalna konferenca za Koroško.
1913. se je rodil v Virmašah pri Škofji Loki slovenski zdravnik, internist
Viktor Volčjak.
1969. je bilo, v času papeža Pavla VI., objavljeno navodilo Pastoralna skrb za izseljence, ki je bilo pomembno tudi za Slovence, narod, ki ima veliko izseljencev po svetu. Sobota, 16. avgust Danes goduje Rok.
1443. so celjski grofje podpisali s Friderikom III. Habsburškim dogovor o medsebojnem dedovanju za notranjeavstrijska gospostva in o priznanju knežjega položaja Celjskih grofov.
1880.	se je rodil v Kamni Gorici slovenski politik Lovro Pogačnik.
1901. se je rodil slovenski pisatelj, gledališki kritik in teoretik Vladimir Kralj.
1908. se je rodil v Naklem na Gorenjskem škof Jernej Legat.
1918. so ustanovili v Ljubljani slovenski Narodni svet za slovenske dežele
in Istro.
1924. je bila ustanovljena ljubljanska borza. Nedelja, 17. avgust Danes goduje Pavel.
1629. se je rodil poljski kralj Jan III. Sobieski, ki je zadnjič v vsem sijaju obnovil poljsko-litvansko kraljestvo.
1786. je umrl pruski kralj Friderik II. Veliki, ki je z vrsto zmag zagotovil
Prusiji položaj evropske velesile.
1807. je zaplul po reki Hudson prvi parnik.
1864. je umrl slovenski izumitelj Janez Puhar.
1908. se je rodil v Trstu slovenski pesnik, satirik in časnikar Ivan Rob.
1918. so ustanovili gospodarski odsek slovenskega Narodnega sveta.
1917. se je začela enajsta soška bitka, ki je trajala do 15. septembra
1917.
Ponedeljek, 18. avgust
Danes goduje Helena.
1703. se je rodil v Mengšu slovenski matematik in astronom, misijonar Avguštin Hallerstein.
1818. se je rodil v Ljubljani slovenski pesnik, kritik in prevajalec, tajnik Slovenskega društva Franc Malavašič.
1855. so na Dunaju podpisali konkordat med Avstrijo in Svetim sedežem. 1905. se je rodil v Žagi pri Bovcu slovenski mladinski pisatelj Oskar Hudales.
1907. so ustanovili v Trstu po vzoru čeških socialistov Narodno delavsko organizacijo.
1931. so svečano odprli novi železniški most v Zidanem mostu. 1941. je Himmler na podlagi izjav nemških funkcionarjev v Srbiji, češ da se izgnanci vključujejo v partizansko gibanje, začasno ustavil množična izganjanja v jugovzhodni Evropi.
AvtoD£OM
Ko govorimo o prepoznavanju avtomobilskih smernic, pri Volkswagnu niso najbolj odzivni, ker so že zamudili nekaj priložnosti za predstavitev svojega modela v novih tržnih nišah. Tudi tiguan je zapeljal na ceste kasneje kot konkurenčni avtomobili, saj v razredu kompaktnih cestnih te-rencev že vrsto let prevladujejo večinoma daljnovzhodni izdelovalci avtomobilov. V Wollsburgu so šele po uspehu touarega spoznali, da morajo narediti korak navzdol, če želijo biti uspešni tudi v tem hitro rastočem tržnem segmentu. Zato se je »rodil« tiguan, ki nosi izmišljeno ime, izbrali pa so ga ob pomoči bralcev nemških avtomobilskih medijev.
Tiguan je značilen predstavnik srednje-velikih cestnih terencev, kakršni so BMW X3, toyota RAV 4 in nissan qashqai. Hkrati je tudi značilen predstavnik Volkswagno-ve zadržane oblikovalske šole; zato je precej podoben večjemu touaregu. Sicer je povsem korekten avto, a se zdi, da ima nekaj težav tako z oblikovno izvirnostjo kot tudi s svojim imenom, saj tiguan ljudem ne gre zlahka z jezika. Nič čudnega, ker je ime sestavljanka iz prednjega dela besede tiger in zadnjega dela besede legvan.
Avto svojo prepoznavnost išče z veliko kromirano prednjo masko in zaščitnim znakom, s prednjima žarometoma s spodnjim polkrogom ter z velikima gubama na pokrovu motornega prostora. V zadnjem delu so značilne dvojne elipsaste luči, ogromen Volkswagnov znak na vratih prtljažnega prostora pa je zgolj za okras, kajti vrata se odpirajo z očem skritim stikalom.
Bolj kot zunanji videz so zanimivi trije paketi opreme, ki z raznimi dodatki opremljajo zunanjost in notranjost vozila. Oznaki trend&fun in sport&style sta namenjeni predvsem vsakdanji uporabi v mestu in na vasi. Sprednji del je enak pri obeh omenjenih paketih, krasijo ga kromirani elementi, navdušuje pa tudi podatek o prevoznem kotu brežine, ki meri 18 stopinj. Povsem drugače je z različico track&field, ki se zmore spopasti z ovirami naklona 28 stopinj, zato je taka izvedba namenjena navdušencem nad brezpotji.
Potniška kabina je povsem golfova, oziroma enaka kot v golfu plus, a je tiguan vendarle prilagodljivejši od golfa; zadnja klop je vzdolžno pomična, prtljažnik je s 470 litri dovolj velik, njegovo dno je skoraj v enaki višini kot zadnji odbijač, a je precej visoko, tako da je treba predmete dvigniti visoko. Seveda je prtljažni prostor tudi enostavno razširljiv z asimetrično deljeno zadnjo klopjo, ki se prevrne z enim samim potegom zanke na sedežu, saj se sedalni del pomakne navzdol, naslon pa nasloni nanj in dobimo ravno dno.
Oznaka TSI pomeni, da je avto opremljen z bencinskim motorjem z neposrednim vbrizgom goriva in vsaj s turbinskim polnilnikom, če ne tudi kompresorjem. To so motorji z 1,4-litrsko prostornino z močjo 150 KM ter 2,0-litrski z močjo 170 KM oziroma 200 KM. Povsem nov je 2,0-litrski TDI štirivaljnik z neposrednim vbrizgom goriva preko Boschevega sistema skupnega voda. S tem Nemci prekinjajo tradicijo grobih in glasnih dizelskih motorjev s sistemom vbrizga črpalka/šoba; nov motor je tišji, tresljajev pa skoraj ni več čutiti. Agregat je resda izgubil nekaj značilnega potiska pri pospeševanju, a je zato pridobil na
uglajenosti in bolj linearni krivulji navora.
Pri podvozju tiguan ne ponuja presenečenj, temveč preverjene rešitve. Tako je tudi pri štirikolesnem pogonu, ki samodejno poskrbi za prenos navora na zadnji kolesi, če se prednji zavrtita v prazno, s tem da voznik ročno ne more vplivati na delovanje štirikolesnega sistema. Osnovna različica bo kmalu na voljo le s pogonom na prednji kolesni par, a bo po njej seglo manj kupcev. Več pozornosti je namenjene izvedbam s štirikolesnim pogonom; znova gre za znan sistem s sredinsko hal-dex sklopko, ki je tokrat na novo nastavljena in učinkovitejša. Na suhi asfaltni cesti je 90 odstotkov moči na prednjem kolesnem paru, ob izgubi oprijema pa se več navora prenese na zadnji kolesni par (po potrebi tudi do 100 odstotkov).
Novi volkswagen nudi še vrsto elektronskih pripomočkov. Da bo parkiranje lažje, so si od enoprostorskega tourana sposodili sistem park assist, ki zazna ustrezno parkirno mesto in med vzvratno vožnjo samodejno vrti volan. Dodatno je na voljo sistem rear assist, ki na zaslonu v sredinski konzoli prikazuje sliko območja za vozilom. Različica track&field ima vgrajenih še nekaj terenskih elektronskih dodatkov, ki jih vklopimo s posebnim gumbom: pripomoček za spuščanje po spolzkih klancih, sistem za prilagoditev delovanja pedala za plin na terenu, terensko nastavitev sistema ABS, prilagoditev elektronske diferencialne zapore in drugačno nastavitev sistema za preprečevanje zdrsa ob speljevanju.
Kljub terenskim dodatkom se tiguan najbolje počuti na asfaltni cesti. Res, da ni oblikovno revolucionaren, a je prepoznaven Volkswagen s preverjeno tehniko in zanesljivim delovanjem. Tudi zato je špor-tno-terenski tiguan naletel na val navdušenja evropskih in slovenskih kupcev, saj so avtomobili razprodani skorajda za leto dni naprej.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Bolečina - I.
Bolečina je najpogostejši vzrok za obisk zdravnika ali lekarne, kadar gre za blažje bolečine. Je opozorilo, da se v našem organizmu nekaj dogaja. Zaradi bolečine se refleksno umaknemo pred škodljivimi dražljaji. Zato je koristna ali celo nujna za preživetje. Dolgotrajna bolečina pa telo izčrpa, vodi v nespečnost, depresijo ter izrazito negativno vpliva na kakovost življenja.
Bolečina je po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine (IASP) neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Vendar vzrok bolečine ni nujno poškodba tkiva, hkrati pa ni nujno, da vsako poškodbo tkiva spremlja bolečina.
Zaznava bolečine je rezultat vzdraženja prostih živčnih končičev bolečinskih živcev. Impulz se po živcih prenese v osrednje živčevje. V zaznavanje bolečine je vpleten limbični sistem, ki je odgovoren za čustveni odziv na bolečino. Bolečinska vlakna prehajajo do možgan-
ske skorje, ki pa je pomembna za lokalizacijo bolečine.
Bolečina je ena najpogostejših simptomov bolezni in poškodb. Občutimo jo kot neprijeten dražljaj, ki ga ljudje različno zaznamo in se nanj različno čustveno odzovemo. Bolečina je zelo osebno doživetje in vsak posameznik najbolje pozna svojo bolečino. Zato je zelo težko določiti jakost bolečine. Pomoč pri zdravljenju kronične bolečine je VAS - to je vizualna analogna skala, ki je v pomoč zdravniku in bolniku pri merjenju jakosti bolečine. Vendar pa so mnoge raziskave dokazale, da bolniki popolnoma drugače določijo jakost bolečine kot njihov zdravnik.
Po času trajanja bolečine jo delimo na:
-	nenadno (akutno) bolečino, ki hitro mine. Sem spadajo navadni glavobol, manjše opekline, zobobol, bolečine po operacijah...;
-	dolgo trajajočo (kronično) bolečino, ki nastane počasi in se postopoma stopnjuje in traja več kot šest tednov. Med te bi lahko prišteli bolečine zaradi revma-toidnega artritisa, artroze, migrene .
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
Sami si lahko lajšamo blage do zmerno hude bolečine. Sem spadajo:
-	glavobol
-	zobobol
-	bolečine pri poškodbah mišic in sklepov
-	bolečine v križu
-	revmatske bolečine
-	menstrualne bolečine.
Blag do zmeren glavobol
lahko zdravimo sami sproti-bolečinskimi zdravili (analgetiki). V lekarni je brez recepta na voljo več zdravil. Med temi so paracetamol, ki načeloma ne vpliva na želodčno sluznico, acetilsalicil-na kislina in tako imenovani nesteroidni antirevmati-ki, ki jih moramo jemati po jedi. Acetilsalicilno kislino in nesteroidne antirevmati-
ke odsvetujemo ljudem z želodčnimi težavami, medtem ko paracetamol odsvetujemo osebam, ki imajo težave z jetri. Na voljo so tudi kombinirani pripravki dveh ali več učinkovin. Te svetujemo pri srednje močnem glavobolu in jemanje krajši čas, saj čezmerno jemanje zdravil za lajšanje bolečine pri kroničnih oblikah glavobola povzroča glavobol (tako imenovani glavobol zaradi povratnega učinka zdravil), zato jemljemo zdravila v skladu z navodilom za uporabo in odmerkov ne višamo. Zdravil za lajšanje glavobola ne jemljemo več kot deset dni na mesec.
Glavobol je lahko znak resnega bolezenskega stanja, zato moramo nujno obiskati zdravnika če:
-	se nenadno pojavi hud glavobol, ki ga spremljata bruhanje in otrdel vrat;
-	glavobol traja nekaj tednov in prej nismo imelipo-dobnih težav;
-	glavobol spremljajo motnje vida in vrtoglavica;
-	traja glavobol več kot 15 dni v mesecu.
Nadaljevanje prihodnjič
Nataša Koltak Ferčič,
mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Čas za nove potaknjence
V drugi polovici avgusta pričnemo razmnoževati rastline za drugo leto. To ne velja samo za balkonske rastline, ampak tudi za različne grmičke in trajnice na vrtu. Najprej si pripravimo vse potrebno, zemljo, lončke in nabavimo posebne hormone, ki nam bodo pomagali, da se bodo rastline hitreje ukoreninile. Najboljše rezultate dosežemo z vršnimi potaknjenci, vendar se običajno brez težav »primejo« tudi stebelni. Pomembno je le, da je v zemlji vsaj eno kolence: to je tisto mesto, kjer je prej rasel list. Bolje se ukoreninijo manjši koščki rastlin kakor veliki. Rastlina namreč po vsej površini izgublja vlago, dobiva pa jo samo skozi majhen, odrezan del stebla. Vse večje liste odstranimo ali vsaj pri-režemo, da zmanjšamo površino izhlapevanja. Vedno je uspeh boljši, če v eno posodo »navtikamo« več stebelc rastlin tako, da se listi med sabo dotikajo, ne pa prekrivajo. Pri razmnoževanju grmičkov je najbolje, če okoli rastlin naredimo improviziran rastlinjak. V lonček zapičimo dve ali štiri primerno velike palčke. Te naj bodo dvakrat višje od naših potaknjencev. Nato okoli lončka preko palčk poveznemo prozorno, plastično vrečko, ki jo na lonec pritrdimo z gu-mico, če je lonček manjši, ali vrvico, če govorimo o koritu. Druga možnost pa so plastične, prozorne steklenice, take že od nekdaj uporabljamo za razmnoževanje vrtnic. Ravno za razmnoževanje lesnatih rastlin, grmovnic in posodovk je zdaj najprimernejši čas.
Foto: Miša Pušenjak
Uporaba hormonov se je tudi pri nas že udomačila. Kupimo jih lahko v vsaki specializirani trgovini. Ni razloga, da bi se hormonov bali ali se jim izogibali. Samo pomagajo rastlini, da čim prej razvije nov koreninski sistem. Posebej velja to za lesnate rastline.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Med posodovkami so najbolj priljubljeni oleandri, hibi-skusi in bugenvilejke. V zadnjih letih pa opažam tudi vedno več pasijonk, pravega jasmina, svinčenic, ponekod imamo tudi kasije, skratka izbor je že zelo širok. Posodovke razmnožujemo kakšen teden prej, skupaj z vrtnimi grmički, zato je zdaj kar primeren čas.
Za posodovke izberemo hormone za pol olesenele potaknjence. Narežemo si primerne veje, ki naj ne bodo prevelike. Potrebujemo vsaj dve kolenci. Nato odstranimo vse odrasle liste, pustimo samo manjše. Tako bodo potaknjenci izgubljali manj vlage. Pustimo jih vsaj uro počivati, da se rane nekoliko izsušijo. Potem se lotimo dela. Vsako vejico pomočimo v vodo, nato v praškasti hormon. Hormon mora biti nanesen okoli kolenca, kjer smo odtrgali list. Tam namreč nastane največ novih korenin. Nato s svinčnikom, vejico ali prstom naredimo luknjo v zemljo, vanjo položimo s hormonom obdelano vejico rastline in zemljo prigrnemo k vejici. Če vejico kar potisnemo v zemljo, bomo ob tem potisnili hormon vstran od tam, kjer je najbolj potreben. Ob koncu dela postavimo posodo s potaknjenci v zaveten, svetel, a ne sončen kotiček. Veliko boljše rezultate bomo dosegli, če jih pustimo na prostem, a v senci. Na enak način delamo tudi potaknjence balkonskih rastlin, le da izberemo zanje hormone za zelene potaknjence, vrečke pa ne potrebujejo.
Izberemo tudi balkonske rastline, s katerih bomo narezali potaknjence. Ker je letos veliko škodljivcev, predlagam, da jih v tem tednu najprej rešimo zajedavcev, uši, pršic in trip-sov. Poškropimo jih s primernimi insekticidi, nekatere med njimi dobimo tudi brez posebne izkaznice, ki jo moramo danes imeti za nabavo večine fitofarmacevtskih sredstev. Samo povprašajte po njih. Rastline poškropimo in pri tem pazimo, da na njih ni čebel ali drugih neškodljivih žuželk. Zato je najbolje škropiti pozno zvečer. Ne pozabite, tudi tako imenovani »bio« pripravki so lahko nevarni za čebele, če padejo neposredno nanje. Samo rastlinjakovega ščitkarja zatiramo zelo zgodaj zjutraj, ko še spi in nam ne odleti takoj, ko premaknemo prvi list. Poskusimo čim več pripravka spraviti tudi na spodnjo stran listov, tam se namreč nahaja največ škodljivcev. Škropljenje ponovimo po petih dneh, da odstranimo tudi tiste živalce, ki so se izlegle iz jajčec. Tako bo razmnoževanje rastlin veliko uspešnejše.
Zelišča
Na podoben način kakor balkonske rastline lahko v tem času razmnožujemo tudi trajna zelišča, kot so timijan, žajbelj, citronka, tudi pehtran. To so tiste rastline, ki jih ne moremo razmnoževati z delitvijo. Postopek je popolnoma enak.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Končano je večmesečno ugibanje, kdo bo zapel novo skladbo na novem filmu o Jamesu Bondu. Novo uradno verzijo pesmi prihajajočega filma o avanturah Jamesa Bonda bo zapela Alicia Keys. Ameriška r&b diva bo združila moči z rockerjem Jackom Whiteom, kar bo prvi duet v zgodovini James Bond glasbenih tem. Alicia in White bosta posnela skladbo za film Quantum of Solace, 22. nadaljevanje filma o najbolj znanem britanskem tajnem agentu. Svetovna premiera novega Bonda bo 7. novembra. Skladba nosi naslov Another Way To Die, Jack White je tudi avtor in producent omenjene skladbe, na kateri igra tudi bobne. Glavna instrumentalna tema filma pa je delo skladatelja Davida Ar-nolda. Kompleten soundtrack filma bo izšel 22. oktobra. Ni znano, na kakšen način so izbrali omenjena izvajalca, saj so bila v zadnjih mesecih v igri mnoga znana glasbena imena, kot so: Amy Winehouse in Mark Ron-son, Leona Lewis, Duffy, Beyon-ce in številni drugi. Prispevati skladbo za film o Jamesu Bondu je veliko prestižno priznanje za vsakega glasbenika. Do sedaj so te časti med drugimi bili deležni tudi Gladys Knight, Sheena Easton, Shirley Bassey, Duran Duran, Paul McCartney in Tina Turner.
Ameriška pop-rockerica Pink je povedala, da bo 28. oktobra izdala svoj peti studijski
album, ki še nima imena. Znan
pa je že naslov prvega singla s te plošče, to bo skladba z naslovom So What, ki bo na radijske postaje prišla v začetku naslednjega meseca. Kot na svojih prejšnjih albumih je tudi tokrat sodelovala s producentom Maxom Martinom. Videospot za omenjeno skladbo je naredil Dave Meyers, ki je za Pink naredil spote tudi za skladbi U + Ur Hand in Stupid Girls. Novi album je naslednik albuma I'm Not Dead, ki ga je Pink izdala pred dvema letoma in se je samo v ZDA prodal v več kot 1,3 milijona kopij.
Nekdanja člana skupin Roxy Music in Talking Heads Brian Eno in David Byrne sta se po 27 letih odločila za ponovno skupno sodelovanje. 18. avgusta bo izšel njun skupni album z naslovom Everything That Happens Will Happen Today (Vse, kar se zgodi, se bo zgodilo danes). To bo naslednik njunega albuma My Life In The Bush Of Ghosts, ki sta ga izdala že daljnega leta 1981. Skladbo z naslovom Strange Overtones sta izbrala za prvi singel z nove plošče. David Byrne se bo v jeseni podal na svetovno glasbeno turnejo, na kateri bo predstavljal omenjeni album. Brian Eno pa se bo vrnil k svojemu produkcijskemu delu, sodeloval pa bo tudi pri novem glasbenem izdelku zasedbe U2.
Zgoraj omenjeni novi album irske zasedbe U2 naj bi po besedah njihovega menagerja Paula
Foto: internet
Pink
McGuinnessa izšel oktobra. Od izdaje njihovega zadnjega albuma How To Dismantle An Atomic Bomb so pretekla že 4 leta.
V	tem času so se vsi tisti, ki obožujejo njihovo glasbo, morali zadovoljiti s ponovnimi izdajami starih albumov Boy, War, October in The Joshua Tree. To bo že
njihov 11. studijski album. ®@®
Ameriška pop-rock skupina Fleetwood Mac je bila ustanovljena daljnega leta 1967. Od takrat je skupina doživela več vzponov in padcev. V zadnjih mesecih pa se na veliko piše, da se vračajo na svetovno glasbeno sceno. V karieri skupine Fleetwood Mac sta bili dve obdobji velikih komercialnih uspehov.
V	prvem obdobju so sloveli kot ena vodilnih bluesovskih skupin s konca šestdesetih, drugič pa konec sedemdesetih in v osemdesetih, ko so se usmerili v pop-rock vode. Edini stalni član skupine je bobnar Mick Fleetwood, vsi ostali člani zasedbe pa so se izmenjavali zelo hitro. Velik pečat v skupini sta pustila tudi odlična pevka Stevie Nicks in dolgoletni kitarist Lindsey
Buckingham.
®®®
Pevka Britney Spears se
letos znova vrača na podelitev MTV Video Music Awards. Po
lanskoletni play-back blamaži in
privatnih težavah pop zvezdnica očitno ni izgubila naklonjenosti svoji pristašev in je tudi letos s svojim videospotom za skladbo Piece of Me nominira-na v kategoriji najboljši ženski videospot. Zraven nje se bodo za omenjeno nagrado potegovale še Mariah Carey s spotom za pesem Touch My Body, Ri-hanna s spotom za pesem Take A Bow, Katy Perry s spotom za pesem I Kissed A Girl in Jordin Sparks v duetu s Chrisom Bro-wnom in spotom za pesem No Air. Chris Brown je nominiran tudi v konkurenci najboljših moških videospotov s spotom za pesem With You. V tej kategoriji so nominirani še Flo Rida in Low, Lil Wayne in Lollipop, T.I. in No Matter What ter Usher in pesem Love In This Club. V 25-letni zgodovini podeljevanja omenjenih nagrad se je letos prvič zgodilo, da so vse letošnje nominacije v osmih kategorijah določili gledalci MTV-ja z online glasovanjem. Nominacije za preostale nagrade bodo javnosti razkrite postopno v nekaj naslednjih tednih. 25. podelitev MTV glasbenih nagrad bo 7. septembra v Hollywoodu. Za voditelja letošnje prireditve je bil izbran Britanec Russell Brand, ki je lani vodil britansko podelitev glasbenih nagrad (BRIT Awards).
Janko Bezjak
fcritnzv
^ig
Fleetwood Mac
l_e s t v i
NAJ
rL. ALL SUMMER LONG - KID ROC 2. I KISSED A GIRL - KATY PERI 3. NO AIR - JORDIN SPARKS&CHRIS BROWN
4.	I'M YOURS - JASON MRAZ
5.	VIVA LA VIDA - COLDPLAY 6. SWEET ABOUT ME - GABRIELLA CILMI
7. GIVE IT 2 ME - MADONN 8. CLOSER - NE-YO 9. DANCE WIV ME - DIZZE RAS HARIS/CHROME L0. TAKE A BOW - RIHANI 11. THAT'S NOT MY NAME - THI TINGS
feako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
ING
Britney Spears
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	TAKE A BOW - RIHANNA
3.	FOREWER - CHRIS BROWN
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
2.	DANCE WIV ME - DIZZE RASCAL/HARIS/ CHROME
3.	THE MAN WHO CAN'T BE MOVED - THE SCRIPT
NEMČIJA
1.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
2.	SWEET ABOUT ME - GABRIELLA CILMI
3.	NESSUN DORMA - PAUL POTTS
Zanimivosti
Truplo Britanca dve leti neodkrito ležalo v domači postelji
London, 7. avgusta (STA) - Britanski upokojenec, ki so ga našli mrtvega v njegovi domači postelji, je po mnenju policije tam neodkrit ležal dve leti. Truplo 70-letnega Briana Deana so v hiši v mestu Accrington v severovzhodnem angleškem okrožju Lancashire našli policisti, ko so vdrli vanjo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Za vhodnimi vrati so policisti našli kup do dve leti stare neodprte pošte. Sosedje so povedali, da so Deana le redko videli ter da se je držal bolj zase. Pri oblasteh ni bil nikoli sprožen alarm, ker so bili Deanovi računi redno poravnani prek neposredne obremenitve z njegovega računa.
»Menimo, da je bil gospod Dean lahko v hiši več kot dve leti, ker je bila za njegovimi vrati nakopičena pošta, ki sega tudi v leto 2006,« je povedal predstavnik policije. Dodal je še, da je zelo žalostno, da ga tako dolgo ni nihče pogrešal.
111-letni plazilec bo postal očka
Wellington, 7. avgusta (STA) - 111-letni novozelandski plazilec Henry - gre za zelo redke kuščarje tuatara, ki so se ohranili le še na Novi Zelandiji in veljajo za zadnje potomce dinozavrov - bo prvič po najmanj 38 letih postal očka, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Po prihodu v muzej v novozelandskem mestu Inver-cargill leta 1970 je Henry pridobil nekaj kilogramov, se polenil in izgubil interes za spolnost. Njegova 80-letna prijateljica Mildred pa je sedaj po parjenju s tem dober kilogram težkim in 60 centimetrov dolgim plazilcem izlegla 11 jajc. Mladiči naj bi luč sveta ugledali čez šest mesecev. Henryju se je želja po spolnosti vrnila po tem, ko so mu iz spolovil odstranili rakav tumor. Po operaciji so mu hormoni kar ponoreli in sedaj uživa v družbi treh samic. Ponovno naj bi se začel pariti marca prihodnje leto. Tuatare lahko najdemo samo na Novi Zelandiji in so edini potomci plazilcev, ki so živeli v času dinozavrov pred 225 milijoni let. Trenutno naj bi jih na Novi Zelandiji živelo približno 50.000.
Berlusconi zanikal krizo v zakonu
Rim, 7. avgusta (STA) - Po tem ko so italijanski časniki skupaj z zgodbicami o spravi objavili slike italijanskega predsednika Silvia Berlusconija in njegove žene Veroni-ce Lario, kako se sprehajata z roko v roki, je Berlusconi zanikal, da bi sploh kdajkoli obstajala kriza v njunem zakonu, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
»Med nama ni bilo nikoli razprtij, zaradi česar časniki tudi ne bi smeli pisati o spravi. Časniki pišejo običajne lažnive zgodbice,« je v pogovoru za trač revijo Chi, ki je objavila fotografije, povedal Berlusconi. Fotografije so bile posnete v vili Certosa na Sardiniji, kjer si je družina Berlusconi privoščila počitek. Na vprašanje, zakaj se Veronica v javnosti ne kaže ob njegovi strani, je Berlusconi odgovoril, da zelo ceni njeno zadržanost. V preteklih mesecih so sicer italijanski mediji pisali o skorajšnji ločitvi medijskega mogotca od svoje 20 let mlajše soproge. Berlusconi in Veronica imata tri otroke, še dva pa ima italijanski premier iz svojega prvega zakona s Carlo Dell'Oglio. Slednja dva tudi upravljata z Berlusconijevo medijsko družbo Mediaset.
Igralec Morgan Freeman se ločuje
Memphis, 7. avgusta (STA) - Ameriški igralec Morgan Freeman se ob okrevanju po nedavni prometni nesreči sooča še z ločitvijo. Kot je namreč sporočil njegov odvetnik, sta se Freeman in njegova soproga Myrna Colley-Lee odločila, da se bosta po 24 letih zakona ločila, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Odvetnik Bill Luckett ob tem drugih podrobnosti ni želel razkriti.
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, se je par razšel že decembra lani.
71-letni igralec se je poškodoval v prometni nesreči v nedeljo zvečer v bližini svojega ranča v bližini Memphi-sa, v avtomobilu pa se je takrat z njim peljala 48-letna Demaris Meyer, dolgoletna prijateljica njegove soproge. Freeman se je v nesreči huje poškodoval, med drugim si je zlomil roko in komolec, poškodoval si tudi rame. Njegovo zdravstveno stanje po nesreči je bilo resno. Po navedbah dpa, ki povzema časnik New York Post, je vest o nesreči vzpodbudila domneve, da naj bi se Meyerjeva romantično zapletla s Freemanom. Po besedah Lucketta bo Freeman glede na napovedi zdravnikov za popolno okrevanje potreboval od šest do dvanajst mesecev. Nato pa bo znova lahko igral golf, so se pošalili zdravniki. Igralec si je leta 2005 za vlogo v filmu Punčka za milijon dolarjev priboril oskarja. Za svoje filmske dosežke pa je bil nagrajen tudi že prej, med drugim je za vlogo v filmu Šofer gospodične Daisy leta 1990 prejel zlati globus. Freeman pa je priznanja požel tudi s filmi, kot so npr. Amistad in Zbogom, punčka. Eden njegovih zadnjih filmov je Vitez teme.
Kaj bomo danes jedli
I J^a s krompirhm in
TOREK
dušene bučke, pire krompir, hrenovke SREDA
mesna lazanja, solata ČETRTEK
gobova juha, stročji fižol z jajci* PETEK
ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata SOBOTA
porova juha s krompirjem in šunko (slanino)**, marmeladne palačinke NEDELJA
goveja juha z rezanci, kaneloni z mletim mesom, francoska solata PONEDELJEK pizza, solata
*Stročji fižol z jajci
1 kg stročjega fižola, sol, 2 žlici masti ali 4 žlice olja, 2 žlici sesekljane čebule, 2 stroka strtega česna, 2 jajci, 1 dl kisle smetane, sol.
Fižol obrežemo, ga narežemo na koščke in skuhamo do mehkega, kar je okoli 30 minut. Osolimo ga proti koncu kuhanja. Stresemo na cedilo. Na maščobi steklasto spražimo
čebulo, dodamo česen in odcejen fižol. Premešamo in še malo dušimo. Tik preden postrežemo, zamešamo s smetano razžvrkljana osoljena jajca. Mešamo, da jajca zakrknejo, in takoj postrežemo.
**Porova juha s krompirjem in šunko
2 debela pora, 1/2 kg krompirja, sol, poper, 10 dag kuhane narezane šunke, klobase ali slanine, 1 žlička moke, 1 dl kisle smetane, 1 dl vrele krompirjeve vode.
Krompir olupimo in prerežemo. Por očistimo, prerežemo po dolgem, ga dobro operemo in nato narežemo na prst dolge rezance. Oboje damo v lonec, prilijemo 1,5 l vode, popramo, po potrebi osolimo in kuhamo 20 minut. Odcedimo, vodo prihranimo, zelenjavo pa pretlačimo ali zmiksamo. Pretlačeni juhi prilijemo prihranjeno vodo, pristavimo, in ko zavre, zamešamo narezano šunko, klobaso ali slanino, popramo in pri-lijemo redko tekoč podmet, ki ga razmeša-mo iz smetane, moke in vrele krompirjevke. Juha naj vre še 10 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Skušnjave, ki se jim lahko upremo, niso skušnjave.
-k-k-k
Poglejte, kam so nas spravili ljudje zdravega razuma. Sedaj potrebujemo nekaj norcev.
•k-k-k
Če začneš di >igoi >ati glas, mi koncu samo še vpiješ.
-k-k-k
Noben čas ni iz enega samega dela, -k-k-k
Konja lahko pelješ do vode, piti pa mora sam. -k-k-k
Reka samo enkrat zmoči obalo.
-k-k-k
Lahko si srečen ali pa imaš vedno prav. -k-k-k
"Modremu bolj koristijo sovražniki kot bedaku prijatelji."
-k-k-k
Če se ne zanimamo za nič, potem tudi ni nič zanimivega.
-k-k-k
Kdor obljublja, pa obljube ne drži, je kot suha kokoš, ki na gredi koko-dajsa, v kokošnjaku pa ne nese jajca.
-k-k-k
Kri, četudi je to kri mu-čencev, ni in ne more biti dokaz resnice. -k-k-k
Nikar ne zaupajte v prihodnost, ker si tega ne zasluži.
Smeh ni greh
"Gospod policist, tisti fant mi je ukradel poljub!"
Policist strogo pristopi k fantu in reče: "Tako se ne smete obnašati na javnem mestu. Takoj ji ga vrnite!"
Sodnik vpraša žensko na sodišču: "Koliko ste stari?"
Ženska: Enaindvajset let in nekaj mesecev." Sodnik: "Koliko mesecev?" Ženska: "Nekaj čez sto..."
CASTILEC SATANA
PREVOZNA LADJA
ORANJE
PAS PRI KIMONU
REKA V
ETIOPIJI
KRAJ PRI KOCEVJU
PRENOS SLIKE PREKO SKENERJA
HIMALAJSKA KOzA
DOSEDNOST, NEPOPU-STLJIVOST
NEKDANJI NIZOZEMSKI SREBRNIK
RASTLINSKA BODICA
NAJEMNA LISTINA ZA LETALO
KOŠARKAR COHEN
ZAVAROVALNA USTANOVA
POPUST PRI CENI
MUSLIM. OBLAČILO
ZORAN RANT
NOGOMETAŠ (GYULA)
NAPROTJE BOLEZNI
NASTANEK NEPRAVEGA SKLEPA
RENIJ
ZASADITEV
AMERIŠKI BOKSAR (MAX)
PRECNI REZ
PRETEPAČ, RVAC
ANGLEŠKI PESNIK (WILLIAM)
IZ
BESED REČ + ART
GOBEZDAČ
KOMAD OMARJA NABERJA
DOLINA V BOJOTIJI
POJAV NA VODI
GRŠKA BOGINJA NESREČE
TRSNO STEBLO
NAŠ EKONOMIST (RASTO)
STANE NOVAK
LATVIJSKA TV
ZELIKE, PLEVELI
NIZOZEMSKI KOLESAR BAKKER
AMERIŠKI HIP - HOP PEVEC
NAŠA PEVKA DEŽMAN
Sodnik sprašuje na sodišču starejšo gospo: "Poročeni?" "Da."
"Možev poklic?" "Tovarnar." "Otrok?" "Ne. Pohištva."
Ker gangster na zaslišanju noče in noče priznati, ukaže šef dvema policistoma, da naj ga pod močnimi reflektorji brez prestanka zaslišujeta šest ur. Ko se vrne na postajo, sta policista popolnoma izčrpana, gangster pa popolnoma svež
Šef: "Kaj vama je doslej priznal?"
Policista: "Samo to, da je bil petnajst let na otoku čuvaj svetilnika."
Sodnik vpraša gospo: "Poročeni?"
Ko ženska zavzdihne, sodnik ugotovi: "Torej ste samski. "
Sodnik se obrne h gospodu z istim vprašanjem. Ko tudi ta zavzdihne, ugotovi: "Torej poročeni."
Minister: "Katerega smo danes?"
Šef policije: "Še ne vem. Katerega pa bi morali biti?"
Sodnik vpraša pričo: "Koliko ste stari?"
Ženska ne odgovori, ampak nejevoljno izmika pogled.
Sodnik: "Opozarjam vas, dalj ko boste molčali, starejši boste."
Sodnik opomni žensko pričo: "Povedali ste neresnično starost."
Ženska: "Ni neresnična, ampak je od prej."
Sodnik: "Ali ste poročeni?"
Obtoženec: "Da."
Sodnik: "S kom?"
Obtoženec: "Z neko žensko."
Sodnik: "Neumnost. Ali poznate koga, ki bi bil poročen z moškim?"
Obtoženec: "Poznam. To je moja sestra."
Pred začetkom obravnave je sodnik opozoril obtoženca: "Povedati smete samo tisto, kar ste videli sami, ne pa tisto, kar ste slišali od drugih. Torej začniva. Kdaj ste se rodili?"
Obtoženec: "To sem izvedel od drugih."
Sodnik: "Le zakaj ste tožnika udarili. Zadostovalo bi nekaj ostrih besed."
Obtoženec: "Užaliti pa ga nisem hotel."
Sodnik: "Potem ko ste tožniku zmetali v obraz vse psovke, ki ste si jih lahko spomnili, ste ga še udarili. Zakaj ste to storili?"
Obtoženec: "Zato, ker sem ugotovil, da je gluh."
Ugankarski slovarček: COR
= ime nizozemskega kolesarja Bakkerja; DAALDER = nekdanji nizozemski srebrnik do leta 1816; DROR = ime izraelskega košarkarja Cohena; GESTRO = reka v etiopski provinci Bale; LEVKTRA = dolina v Bojotiji; LORANT = madžarski nogometaš in trener (Gyula, 1923-1981); OSKRT = kraj pri Kočevju; PATTISON = angleški pesnik (William, 1706-1727); TALIKSER = škotska znamka viskija.
'jajjeo 'jej. 'uosmej 'aiuejma^s 'e0|U|eA0JBABZ 'JJ^SO 'MS leqej 'ojjsag 'IMO 'pesA 'JOJO '¡qo 'o|eusao 'japieep 'p '^azajajd 'yz 'Piefoa 'ezojjjeau 'ismejes 'jj '}soj}sad '|eseo 'o^uay 'seuj. 'euAes :0UABJ0p0A :9)|uezjj)| 9) AOljSOU
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
RADIJ
Govori se ...
... da je v stari Poetovioni po vrnitvi prvega moža na delovno mesto spet vse v najlepšem (ne)redu. Z nami pa še naprej ostajajo stare vonjave po kafileriji, svinjski farmi, odlagališču Gajke, čistilni napravi in še po čem.
... da tudi v sosednji ho-lermoški deželi doživljajo podobne okoljske lepote, povrhu vsega pa so po toliko govoricah in napovedih o udeležbi na jesenskih volitvah mnogi že razočarani; saj do sedaj niso doživeli še nobene predstavitve.
... daje na holermoškemže povsem jasno, da bodo imeli svoj muzej, povsem nejasno pa ostaja, kako ga bodo financirali, saj bojda minister svoje obljube ne drži.
... da v korantovi deželi nekateri najodgovornejši šele sedaj ugotavljajo, da so kljub obsežni monografiji daleč premalo prostora na-
menili zgodovini in razvoju občinskega središča.
... da se je prodaja Labo-dovih srajc v ponedeljek na Ptuju bistveno povečala. Prodajalke baje celo nagovarjajo moške, da na žogo-brcaške tekme vzamejo tudi boljše polovice.
Vidi se ...
. da je med Poetovionci in Pekinžani res velika razlika:
medtem ko smo v Poetovio-ni pred nekaj leti na veliko GOVORILI o tem, da bi na območju nekdanjega vojaškega skladišča uresničili Perutninin projekt velikega kulturnega jajca, so Kitajci ta projekt namesto govorjenja URESNIČILI. Ali gre za plagiat ali za original, še ne vemo, lahko pa se pohvalimo, da kitajsko jajce leži, naše bi pa stalo. Če bi ga imeli.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Sabina Novak
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Sabina Novak, ki ji je bil všeč sončni zahod v Petrčanih.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadjev znakoskop
		4		5		6		
	6					2		8
7	8		4	3		5		
2			9					
	5	9		7	4		8	
1		8		6			7	3
4				8	3		6	9
5		7					1	4
8				4	1			
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€€	0
Bik	¥»¥		€€€	OOO
Dvojčka	V	©©©	€€€	0
Rak	VV	©	€€	000
Lev	V	©©	€€€	000
Devica	VVV	©©©	€	00
Tehtnica	VV	©©©	€€€	0
Škorpijon	VVV	©©	€€	0
Strelec	VV	©©©	€	000
Kozorog	VVV		€€	00
Vodnar	VV	©	€€	000
Ribi	VVV	©©	€€€	0
Velja za teden od 12. avgusta do 18. znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 16. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Majda Gojkovič, Na gradu 5, 2250 PTUJ.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Rotschildovi so bili vedno zelo delavni in zaposleni. Ko so sinu začetnika dinastije Jamesu Williamu Rotschildu nekoč povedali, da ga čaka v sosednji sobi neki gospod, ki bi rad govoril z njim, je odprl vrata in dejal: »Prosim počakajte trenutek. Medtem pa sedite na stol.«
Obiskovalec je užaljeno vzkliknil: »Kaj ne veste, da sem vojvoda ...«
Bankir ga je na kratko prekinil: »Potem pa se usedite na dva stola.«
***
Britanski časnikar in nato svobodni pisatelj kriminalističnih romanov Edgar Wallace je bil najdenček. Ko je hodil v šolo, mu je eden od sošolcev med prepirom zabrusil: »Ti nisi nič vreden, saj nimaš niti staršev!«
Mladi Wallace mu je odgovoril: »Prav to je dokaz, da sem dober in priden otrok, ker me sicer moji krušni starši ne bi izbrali. Tvoji sploh niso imeli izbire. Morali so vzeti tisto, kar so dobili.«
***
Ko je francoski pisatelj Anatole France obiskal grad Blois, mu je vodič pokazal neko sobo in mu pojasnil, da so v njej ubili kardinala de Guisa. Anatole se je začudil in povedal, da mu je drug vodič pokazala drugo sobo.
"Prav imate," je odgovoril vodič. "Takrat so to sobo pleskali." ***
Kot otrok se je filmski igralec, režiser in producent Charles Chaplin rad potepal po cestah z vrstniki. Mati ga je zato oštevala: »Ali ne moreš malo mirovati? Le kje je zapisano, da se moraš vedno igrati s temi pokvarjenimi fanti? Zakaj si ne poiščeš boljših?«
Mali Charli ji je z mirnim obrazom odgovoril: "Saj sem hotel,
pa jim njihovi starši niso dovolili, da bi se igrali z menoj."
***
Med pogovorom je francoski novinar in pisatelj Alphonse Karr slišal, da je nekdo zaslužil v enem letu milijon.
»Kje pa ga je vzel,« se je začudil pisatelj.
»No, zaslužil ga je,« so mu pojasnili.
»Dajte no, dajte. V enem letu enostavno ni mogoče zaslužiti milijona, lahko ga samo vzameš.«
Anekdota je kar primerna tudi za današnje dni.
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
avgusta: 1 znak - slabo, 2
***
Ptuj • Pogovor s častnim občanom Stojanom Kerblerjem
»V bistvu se vse življenje borim za fotografijo ...«
Novi častni občan MO Ptuj je fotografski mojster Stojan Kerbler. Sklep o tem so ptujski mestni svetniki sprejeli 19. junija letos, za častnega občana pa so ga imenovali na osrednji slovesnosti ob 13. prazniku MO Ptuj, ki je bila 1. avgusta.
»O tem, kaj mi pomeni to priznanje, veliko razmišljam, ker je to eno od priznanj, ki ni izključno vezano na fotografijo. Vajen sem priznanj, ki jih prejemam direktno za fotografijo, imenovanje za častnega občana pa je neko širše družbeno priznanje. Ob tem, da je to priznanje meni, je hkrati tudi priznanje fotografiji, ker je še vedno tako, da se mora fotografija za svoje pravo mesto boriti. Jaz se v bistvu vse življenje borim za fotografijo, zato mi je toliko bolj drago, da sem ga prejel kot fotograf,« je po prejemu najvišjega priznanja MO Ptuj za leto 2008 povedal Stojan Kerbler.
Mojster, kako se spominjate začetkov svoje fotografije?
»V tretjem razredu nižje gimnazije sem si zlomil nogo in za eno leto prekinil šolanje. Takrat mi je mama podarila družinski fotoaparat. Po tretjem razredu v Lovrencu na Dravskem polju sem se v četrti razred nižje gimnazije vpisal na Ptuju. Prve posnetke sem naredil leta 1953, v Foto klubu Ptuj pa sem izdelal tudi prve fotografije. Temnica je bila v kletnih prostorih Magistrata. Slikal sem sošolke in sošolce, skupinske posnetke. To sem delal ves čas šolanja v gimnaziji. Spomnim se tudi, da so prvi posnetki naslednji dan izginili, ker so bili slabo fiksirani.«
Od prvih posnetkov naprej je vaše življenje tesno povezano s fotografijo, čeprav ste za svoj poklic izbrali drugo področje.
»Po maturi sem se vpisal na elektro fakulteto. Takrat se je zgodila še ena stvar. V drugem letniku sem ponovno zbolel in za eno leto prekinil študij. Sošolci so hodili na predavanja, jaz pa se moral hoditi na sprehode, da bi se mi povrnila kondicija. Ker sem se s fotografijo že ukvarjal, pred tem sem opravil tudi že vse potrebne tečaje, da sem lahko prišel v prostore klubske temnice, sem se odločil, da bom na sprehode hodil s fotoaparatom: da bom imel cilj, da bom slikal za razstave. Leta 1960 sem prvič razstavljal na medfakultetni razstavi v Beogradu. Od tega leta naprej tudi redno razstavljam.«
Nikoli pa niste razmišljali, da bi fotografija postala tudi vaš osnovni poklic, čeprav je na nek način tudi?
»To je res, to najbrž izvira tudi iz mojega značaja, ker moraš imeti za to tudi neke druge lastnosti, si znati izboriti delo, jaz sem drugačen. Moj način dela mi je veliko bolj odgovarjal. Res pa je, da sem si življenje tako organiziral, da sem imel čim več časa za fotografijo. Vezan sem na domači kraj, na Ptuj in Ptujsko Goro. Razmere takrat
niso bile zrele za to, da bi se lahko preživljal kot profesionalni fotograf. Če bi živel v Ljubljani, bi se morda lahko. Ko sem leta 1965 diplomiral, takrat še nisem bil poročen, sem si s prvim kreditom kupil temnico, osnovo, da sem lahko tudi doma izdeloval fotografije.«
Ljudje so na nek način ostali središče vaše fotografije in z njimi povezani običaji, navade.
»Res je. Že v Ljubljani sem slikal ljudi in tudi druge stvari. Ko sem se leta 1965 vrnil na Ptujsko Goro in Ptuj, sem razmišljal o tem, kaj bi bilo vredno slikati za razstave. Ugotovil sem, da so to ljudje, ki so hodili na romanja na Ptujsko Goro, ti kmečki ljudje in pa tisti, ki so hodili na sejme na Ptuju. Na ta način sem prišel do ljudi, ker je bilo v tej okolici to tudi najbolj vredno fotografirati. S tele-objektivom sem fotografiral ljudi na treh tradicionalnih ptujskih sejmih, da sem jih dejansko izločil iz okolice. Potem pa sem prišel do spoznanja, da bi bilo bolje, če bi te ljudi fotografiral v okolju, iz katerega so prihajali. Ker sem ne nek način Haložan, sem se odločil, da bom šel fotografirat Haložane. Za to obdobje mojega fotografiranja v tistem času sta pomembna še dva dogodka, leta 1972 sem si kupil prvi avtomobil, kar je bilo sorazmerno pozno za tehnično izobraženega človeka, ker so imeli moji sošolci avtomobile že kot študenti, in odločitev za 28-milimetr-ski objektiv, do takrat sem namreč še eksperimentiral. Ta objektiv je moj standard še danes. To pa je pomenilo, da če sem slikal človeka v Halozah, ni bil več izvzet, potegnjen iz pokrajine, okolice, ampak je njen sestavni del. To pa tudi zaradi tega, ker ti široki kot omogoča veliko globinsko ostrino, vedno pa sem uporabljal tudi visoko občutljiv film. Na ta način je tudi vse uspevalo, še globlje sem ostal v ljudeh.«
Ste pričakovali, ko ste začeli fotografirati, da bo vaša fotografija tako izstopala od drugih. O tem pričajo preštevilne nagrade, ki ste jih prejeli. Vaš opus je dejansko neponovljiv, v slovenskem prostoru pa sploh.
»Tega ne pričakuješ. Imel sem srečo, da sem dosegel velik uspeh že s prvo razstavo. Če imaš uspeh na razstavah, ti to daje spodbudo za naprej in naprej delaš. Pri vsem tem pa moraš biti tudi zelo priden, ker če tega ni, ti talent nič ne pomeni. Jaz sem bil dovolj delaven, po drugi strani pa si moral imeti tudi več kopij. V enem letu smo poslali fotografije tudi na sto razstav po svetu. Kopije Haložanov je
bilo sorazmerno lahko izdelati, za vsako fotografijo imam še danes podrobno zapisano, kako je narejena, da se da izredno lahko ponoviti. Kopije, ki jih pošiljaš na razstave, se sčasoma tudi uničijo.«
Ko danes gledate fotografijo in jo primerjate s svojimi začetki, kakšno paralelo lahko potegnete?
»Danes se fotografija veliko bolj nagiba k likovni umetnosti. Vsak fotograf si poskuša razviti nek fotografski jezik, ki se odmika od realnosti. Ko gledaš neko razstavo likovnega umetnika, prvič dosti ne razumeš, če ga spremljaš sproti, pa je to čisto drugače. Enako se sedaj dogaja pri fotografih. Jaz sem živel v času, ko sem lahko kot ama-
ter uspel, danes to enostavno več ni mogoče. V Sloveniji je že okrog 50 fotografov, ki so končali visoke šole, pa tudi likovniki, arhitekti, oblikovalci se vse pogosteje odločajo za fotografijo. Tudi marsikateri slikar se odloči za čisto fotografijo kot del slike ali čisto samostojno. Danes gre izrazna fotografija v čisto neko drugo smer.«
Znani ste predvsem po črno-beli fotografiji. Kakšen pa je vaš odnos do barvne fotografije. Se v tej fotografiji da povedati vse tisto, kar se da v črno-beli?
»Vse to, kar sem slikal v čr-no-beli fotografiji, je po mnenju vseh pravilno, ker gre za fotografijo, ki je v trenutku, ko jo posnameš in narediš, že spomin. Vemo pa, da spomin simbolizira črno-bela fotografija. Tudi pri barvni je lahko tako, vendar gre za drugačne zakonitosti, drugače je slika zgrajena, še na eno stvar več moraš paziti, samo za moj tip fotografije barvna fotografija ni primerna. Jaz še danes vse fotografije sam izdelam. S tem, ko jih sam izdelam, je to izredno kvalitetno, fotografija je točno taka, kot sam želiš, to mi vsi priznavajo. Barvno pa ti dela nek servis; če je takšen, da sledi fotografovim pričakovanjem, je v redu, sicer pa gre vedno za nek kompromis. Ni maksimalno tisto, kar želiš. To je lahko problem pri barvni fotografiji.«
Opazno je, da se nekateri že vračajo k črno-beli fotografiji, tudi v medijih.
»Danes se veliko ljudi
ukvarja s fotografijo, vsak si išče nek svoj prostor. Ne samo to, da se vračajo k čr-no-beli fotografiji, poskušajo tudi posnemati tiste davne stare postopke, kjer si emulzijo sami nanašajo na papir, na platno in na ta način delajo. Si praktično izmišljujejo kamere.«
Kaj lahko poveste o svojem zadnjem ciklusu Dvorišča. Kaj ste želeli z njim povedati?
»Zgodba se je začela v letu 2000, ko sem se upokojil. Takrat sem si na novo opremil temnico in začel načrtno pregledovati stare arhive. Imel sem veliko kvalitetnih posnetkov, ki niso bili nikoli objavljeni. Do leta 2004 oziroma 2005 sem izdeloval še vedno nove stare slike. Ko sem to zaključil, sem začel razmišljati o tem, kaj bi bilo vredno slikati svoji okolici. Odločil sem se za ptujska dvorišča. Prvič sem jih fotografiral leta 2004, odločil sem se za kvadratni format, ker je dvorišče zaprti prostor. Kupil sem si široko-kotni objektiv in prizmo. Leta 2004 sem dvorišča fotografiral, potem pa nekaj let ne, ker se jih je dalo fotografirati samo v jeseni, ko sem se vrnil s Ptujske Gore in ko je oblačno. Osnova je oblačno vreme, še lepše pa je, če je megla. Če na začetku zime pade sneg, je slika ponovno neuporabna. Nekaj časa mi tudi vremenske razmere niso dopuščale, da bi slikal. Intenzivno pa sem na tem ciklu dejansko delal v jeseni leta 2007 in tudi v letu 2008. Ptujska dvorišča kažejo na to, da je bil Ptuj nekoč zelo bogat, pomemben, na drugi strani pa se čuti, da ljudje, ki danes tam živijo, predstavljajo drugo življenjsko raven. Zato se tudi nisem odločal za to, da bi bili na fotografijah ljudje. Če bi bil na fotografiji človek, bi preglasil tisto arhitekturo, bi poudarjal sedanjost, ki pa se tako in tako vidi, ali s kolesom, z žogo ali čim podobnim. Ptujska dvorišča so zelo različna ter likovno in pripovedno bogata.«
Mojster fotografije Stojan Kerbler, novi častni občan MO Ptuj, je po upokojitvi še bolj predan fotografiji. Še letos ga čaka več razstav, prav tako pa tudi premiera novega dokumentarnega filma, tretjega po vrsti, ki bo predvidoma novembra letos. Verjetno je edini Ptujčan, o katerem se snemajo dokumentarni filmi. Skromen, kot je, pravi, da bolj kot on govorijo njegove fotografije, ki so toliko močne, toliko pripovedne, da se iz njih da narediti takšna ali drugačna zgodba. To ga veseli, predvsem pa, da se predstavlja fotografija. Letošnje leto je za slavljenca tudi jubilejno leto, v katerem bo dopolnil 70 let izjemno plodnega in ustvarjalnega življenja.
Prireditvenik
Torek, 12. avgust
Ptuj, CID, na ogled je razstava Koši v mestnem parku - zgodba projekta Mladi & Mesto, razstava je na ogled do konca avgusta
Ptuj, CID, prijave za delavnice in tečaje, začetni tečaj bobnanja, začetni tečaj španščine, začetni tečaj flamenka
Ptuj, galerija Magistrat, Mednarodna razstava sodobne umetnosti International Exhibition of Contemporary art, ART STAYS OPEN 08
Ptuj, Miheličeva galerija Mednarodna razstava sodobne umetnosti International Exhibition of Contemporary art, ART STAYS OPEN 08
Sreda, 13. avgust
9.30 Ormož, domske gorice Centra za starejše občane, postavljanje klopotca 10.00 do 12.00 Ptuj, CID, elektro delavnica, potrebne so predhodne prijave na telefon 780 55 40,
mentor Danijel Krapša -	Kog, dnevi turizma na Kogu
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA L	NIK	CENA™	OPREMA	BARVA
AUDI A3 2.0 TDI	004	13.990,00	DVOJNA KLIMA	ČRNA
AUDI AB 1.8 T	998	fi.900,00	AVT.KUMA	BELA
BMW SERIJA 5:525DXSEN0N	004	21.990,00	AVT. KLIMA	ČRNA
CITROEN XANT1A 2.01GVISX	998	2.490,00	KLIMA	KOV. T. ZELENA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI EXCLUSIVE	004	9.490,00	AVT.KUMA	KBV.SBEBBNA
FIATPUNTO GRANDE1.2	006	7.590,00	KUPLJEN V SLO	KOV. SV. MODRA
MERCEDES E 270 CDI	002	16.990,00	AVT.KUMA	KBV.SBEBBNA
MERCEDES E-KAR. 270 CDI NÄVI+XENON	003	17.990,00	DVOJNA KLIMA	ČBNA
MITSUBISHI GALANT 2.0	999	5.290,00	AVT.KUMA	KBV.SBEBBNA
ŠKODA FABIA 1.2	005	6.990,00	KLIMA	KBV.SBEBBNA
VW SHARAN 1.9 TDI TREND LINE 4X4	093	12.990,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
TOYOTA YARIS 1.3 WTI	002	6.090,00	KLIMA	KDV.SRERRNA
BMW SERIJA 7:740 IL	001	12.290,00	KUPLJEN V SLO	KOV. MODRA
CITROEN C31.41	004	7.090,00	AVT.KUMA	KOV. DDR. RDEČA
CITROEN C41.fi HDI	OOS	12.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj Dravska ul. 11, 2250 Ptuj Tel.: 749-24-10 ali 749-24-12
Na podlagi Zakona o glasbenih šolah (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo
Ur. list RS, št.29/2000
NAKNADNI RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST
za šolsko leto 2008/2009
predmet	starost učenca	št. prostih mest
HARMONIKA	7-9	4
OBOA	i0-i2	i
TROBENTA	9-ii	i
POZAVNA	ii-iB	2
TENOR	i0-i8	i
BARITON	i0-i8	3
ROG	9-iB	i
KLARINET	i0-i2	i
TUBA	ii-iB	i
BALETNA PRIPRAVNICA 1	6	4
BALETNA PRIPRAVNICA 2	7	i
BALET 2. RAZRED	io	2
PREDSOLSKA GLASBENA VZGOJA	5	ii
GLASBENA PRIPRAVNICA	6	i3
Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v petek, 22. avgusta 2008, med 15. in 17. uro.
Glasbena šola je po veljavni zakonodaji dolžna uskladiti število vpisnih mest s kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi in dati prednost pri vpisu bolj nadarjenim učencem.
NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA
Mali oglasi
DOM-STANOVANJE
PRODAM stanovanje na Ptuju. Tel. 031 619 316.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, možna dostava. Tel. 041 312 621.
VSAK CETKTEK OB 20,00 URI
PRODAM odojke, dolga pasma. Tel. 031 568 484.
NEPREMIČNINE
PRODAM gozd v izmeri 2,58 ha, k. o. Župečja vas. Tel. 031 341 092, Žiga.
PRODAMO hišo z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom in njivo v velikosti 1500 m2,oddaljeno 5 km iz Maribora na mirnem kraju. Telefon 02 473 06 99.
DELO
IŠČEM kakršno koli delo, sem upokojenec. Tel. 051 381 241.
KREDITI VSEH VRST
poskočnih
1.	LIPOVŠEK- Bodoča mamica
2.	Ans. AJDA -Portorož
3.	Ans. GOLTE - Če ti boš moja punca
4.	Ans. SVETLIN-Brez lojtrce
5.	Ans. STORŽIČ - Pesmi in viže domače
6.	Ans. ERAZEM - Ta trenutek
7.	VESELI GORENJCI - Ker moja ljub'ca je iz Kamnika
A t
pop 7 top
1.	ELA-Sem in tja
2.	ADI JO ŽIVCI - Ti si žarek v temi
3.	ŠPELCA-Asi me sanjal
4.	NUŠA DERENDA - Za Slovenijo živim
5.	AMOR - Pusti me samo
6.	KLARA-Daj zapri me
7.	ANEMARI - Pivo nalij
> POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
- tudi za dohodke nižje od 400 EUR - Poplačila starih kreditov
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
Tvoj večni dom ti rože zdaj krasijo in sveče v spomin gorijo.
V SPOMIN
9. avgusta je minilo 10 let, odkar te ni več med nami
Nada Paluc
Vsi njeni
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 74. letu zapustil naš dragi oče, dedek, prade-dek, brat in stric
Janez Matjašič
upokojenec Cestnega podjetja Ptuj
IZ PRAPROTNIKOVE 20, PTUJ
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 14. avgusta 2008, ob 15.
uri na hajdinskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 11.30.
Žalujoči vsi njegovi
M
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC ČIŽEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / [ 051 602 086
Arhitektonski atelje - ustanovljen leta 1985, ponovno deluje z namenom nuditi strankam načrte za gradbeno dovoljenje. Prisluhnili bomo vašim željam - mi pa jim bomo dodali še naše znanje za dosego skupnega zadovoljstva! Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
SJP
T¥
Televizija SllQJßDßilOta] Internih Programov
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za;
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrada prejme: Nuša Fekonja Ločki vrh 10 2253 Destrnik
SVETOVANJE na I 051 804 324 ■ SPORED ODDAJ
INOVATIVA, Milem Prapotnlk s.p, Plvkova ulica 10/a, 2250 PTUJ
TOREK 12.8.
8.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Trganje koruze na Destrniku 07
SREDA 13.8.
8.00 Zapojmo prijatelji si; 2. del 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Srečanje ljudskih pevcev 08
ČETRTEK 14.8.
8.00 Košnja na Polenšaku 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Od paše do sira - Mezgovci 08
PETEK 15.8.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJM0 SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
Naročite
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________s^1_________
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d«. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
H i SA
tef DARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 v hiSa^daril pre.
Elizabeta Štebih,
Belavšek 30,2285 Zg. Leskovec
Marija Klaneček, Trnovski Vrh 38,2253 Destrnik
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Ptuj • Prešernova 6 kmalu v novi podobi
Mitra bo pripovedoval zgodbe številnih znanih ljudi
Foto: Črtomir Goznik
Na Mitrovem vrtu so dela v zaključni fazi, deloval bo tudi prireditveni prostor.
Podjetje Hosting, d. o. o., Petra Vesenjaka odšteva dneve do odprtja hotela Mitra. Rekonstrukcijo do konca avgusta. Svečano odprtje pa načrtujejo okrog svetovnega dneva turizma. Lani v tem času Primus, letos pa obnovljeni in razširjeni hotel Mitra.
Vrednost investicije je 2,5 milijona evrov. Gre za največjo zasebno investicijo na področju turizma po drugi svetovni vojni na območju starega ptujskega mestnega jedra. Peter Vesenjak jo je načrtoval že takoj po nakupu hotela Mitra, vendar je priprava zahtevne investicije, saj so v objektu dotrajali tudi vsi komunalni vodi, zahtevala čas. Potrebno pa je bilo tudi zaključiti finančno konstrukcijo. Kot je povedal, je cilj podjetja Hosting oziroma investicije usposobiti hotel Mitro za dolgoročno in uspešno nastopanje na mednarodnem turističnem tržišču in ga narediti konkurenčnega zaradi bogatejše vsebine, ki je skladna s sodobnimi trendi turističnega tržišča. Hkrati pa je cilj usposobiti in urediti prvi hotel v verigi hotelov majhnih tipičnih hotelov pod blagovno znamko Story Hotels, ki jo gradijo v družbi Hosting. Hotel Mitra bo vzorčni objekt, izdelan skladno s standardi te verige in tudi skladno z možnostmi, ki jih sam objekt ponuja. To so bili osnovni cilji investicije.
»S projektom in projektno dokumentacijo smo se tudi prijavili na razpis evropskih strukturnih skladov Ministrstva za gospodarstvo in bili uspešni. Pridobili smo 30 odstotkov sofinanciranja naložbenega projekta. Kljub temu smo znatna finančna sredstva morali zbrati še sami iz lastnih sredstev in kreditov bank, da smo zaključili investicijo. Sam objekt po prenovi bo ponujal 29 sob višje oziroma visoke kakovosti, kategorizacije štiri zvezdice oziroma štiri plus. Najverjetneje pa bomo formalno kategorizacijo pustili na treh zvezdicah z znakom kakovosti zaradi trženjskih razlogov. Ob sodobno in udobno urejenih sobah, ki bodo tematizirane v petih različnih stilih, antičnem, srednjeveškem, secesij-skem, meščanskem in sodobnem, bo vsaka soba imela tudi poseben naziv, tematiko, ki bo vezana na zgodovino in veličino Ptuja in njegove okolice.
Poimenovali smo jih po zgodovinskih osebnostih od antičnega časa do danes. Gre za osebe, ki so ponesle ime in zgodbo Ptuja širše in ožje v svet. Še vedno bo na voljo tudi mestna kavarna, ki se bo po novem imenovala kavarna Kiperc. V njej bomo ponudili kavo lastne blagovne znamke. Kiperc se je imenovala družina, ki je bila ena od lastnic hotela Mitra. V prostorih hotela Mitra oziroma njegove kavarne je imela prvo kavarno in pražarno kave na Ptuju in širše v regiji. To je bilo v 18. stoletju. To zgodovino oziroma zgodbo skušamo predstaviti v sodobni različici Kiperc kave, ki jo bomo po posebnem receptu pražili zase in embalirali. Kiperc kavo želimo razširiti tudi v druge gostinske lokale, vendar bomo najprej začeli v kavarni hotela Mitra, kjer se bodo še naprej razvijala prijetna druženja in animacijski programi, prav tako tudi v udobno urejenem lobiju hotela. Povečali smo restavracijski prostor, čeprav hotel Mira ostaja še vedno garni hotel, torej hotel z zajtrkom. Za skupine pa bomo organizirali kosila, večerje, bankete v okviru ca-teringa. Restavracijski prostor se razširja v seminarski, konfe-
renčni, prireditveni prostor, ki se je z obnovo povečal in omogoča organizacijo prireditev z do 120 udeleženci.
V prenovo se vključujejo tudi ptujski umetniki
V okviru seminarskih prostorov je tudi posebni salon. Seminarski, banketni prostor bomo poimenovali po Alojziji Strauss, tudi Straussi so bili nekoč lastniki Mitre oziroma hotela Pri zlatem noju. Alojzija Strauss je bila organizatorica prvih družabnih srečanj in banketov v hotelu Mitra. Manjši salon ob banketnem prostoru, ki bo namenjen manjšim skupinam, urejen bo v meščanskem stilu, pa se bo imenoval Herberstei-nov salon. Herbersteini so bili zadnji lastniki ptujskega gradu. Dodatna ponudba hotela Mitra je prečudovita obokana vinska klet, ki je bila opuščena vse od leta 1945. V njej bo dobilo svoj prostor 16 kleti, 16 vinogradnikov iz cele Slovenije, s poudarkom na podravski vinorodni deželi. V kleti bodo potekale degustacije za posameznike in skupine. Vsak petek in soboto pa tudi promocijske prireditve
Napoved vremena za Slovenijo
Če velika maša (15.) mokri, mala maša (8. septembra) praši,
Danes bo pretežno jasno. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju 19, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C.
Obeti
V sredo bo sončno in vroče, pihal bo jugozahodni veter. Zvečer in v noči na četrtek bo prehodno več oblačnosti, možna bo kakšna ploha. V četrtek bo povečini sončno in malo manj vroče.
na temo vina oziroma vina in kulinarike. Nova pomembna pridobitev hotela Mitra pa je wellness salon Venera, ki bo urejen v stavbi Grajske ulice 1, ki se prav tako ponaša s čudovitimi oboki. Dostopen je preko atrija. Imel bo dve savni, turško in finsko, masažni ba-zenček, počivališča, masažni prostor. Na novo bo urejen tudi atrij hotela, ki so doslej ni bil urejen, razen za občasne prireditve. Atrij bo sedaj urejen kot gostinski atrij hotela oziroma Mitrov vrt. Deloval bo kot zunanja terasa wellness salona Venera, občasno pa se bodo v atriju dogajale različne prireditve, zlasti še v poletnem času. V prenovo hotela Mitra se vključujejo tudi ptujski umetniki, saj želimo, da hotel deluje kot galerija umetnosti in ustvarjanja Ptuja, če predstavljamo v tematiziranih prostorih zgodovinske osebnosti, simbole, ki predstavljajo pomen Ptuja v njegovi 2000-letni zgodovini. Za posamezne sobe je čudovite slike naslikal akademski slikar Jernej Forbici, akademski kipar Viktor Gojko-vič bo izdelal kip Mitra za atrij, Metka Zupanič pa kip Venere za wellness salon Venera. V banketno-restavracijskih prostorih in po lobijih pa bomo občasno organizirali razstave vseh drugih umetnikov, ustvarjalcev, ki se bodo poistovetili z umetniškim konceptom življenja hotela Mitra.«
Načrtujete v kratkem še kakšno prenovo objekta v starem mestnem jedru?
»Za zdaj ne. Želja je, da bi čim več objektov v starem mestnem jedru zaživelo. Naša uspešnost bo seveda odvisna tudi od tega, kako uspešni bodo tudi vsi ostali podjetniki na Ptuju in kako uspešno se bo prenavljalo staro mestno jedro. Po svojih močeh se bomo tudi v prihodnje vključevali v druge ali sorodne projekte, ki
in širitev naj bi končali so svečano odprli hotel
predstavljajo obnovo ali prenovo na območju starega mestnega jedra.«
Kakšno pa je vaše mnenje glede uspešnosti črpanja evropskega denarja, predvsem na turističnem področju? Mnenja o tem so deljena.
»Mislim, da je Slovenija na turističnem področju kar uspešno črpala sredstva evropskih strukturnih skladov. V zadnjih letih, odkar obstaja ta možnost, je bilo za sofinanciranje teh projektov namenjenih med 150 in 180 milijonov evrov, pri čemer gre po mojem za velika sredstva. V tem obdobju je nastalo precej naložbenih projektov v prenovo, razširitev in v novogradnje zmogljivosti turističnih projektov. Bojim pa se, , da bo tudi naložbeni razvoj v slovenskem turizmu zastal, ko Slovenija več ne bo upravičena do teh sredstev. Sem mnenja, da so ta sredstva oziroma možnosti doslej premalo koristili manjši ponudniki turističnih storitev, kar je problem z vidika ponudbe slovenskega turizma, ki potrebuje manjše turistične zmogljivosti, butično ponudbo in veliko gostoljubnost. Zato bi morali na tem področju narediti več.«
Je slovenski turizem na pravi poti?
»Je na približno pravi poti, vendar bi se zadeve lahko dogajale veliko hitreje in še bolj v pravilni smeri. Slovenski turizem je v veliki meri odvisen od razmer na mednarodnem turističnem trgu in mednarodnih gospodarskih razmer ter tranzitnih tokov. Temu bi se moral nenehno in zelo fleksibilno prilagajati. To prilagajanje pa bi lahko bilo še veliko večje, če bi obstajalo tudi večje število manjših in srednjeveli-kih turističnih ponudnikov, ki se lahko tudi hitreje prilagajajo spremembam.«
MG
Osebna kronika
Rodile so: Vesna Ha-dler, Črtkova 2, Ptuj- Tejo; Anita Arnuš, Arbajterjeva 9, Ptuj - Leiama; Mateja Sok, Strmec pri Polenša-ku 3, Dornava - Rajo; Du-šanka Zupanič, Lancova vas 37, Videm pri Ptuju -Klaro; Klavdija Brumen, Trnovski Vrh 14, Trnovska vas - Luka; Silva Ilec, Vošnjakova ul. 1, Ptuj
-	Špelo; Biljana Premzl, Potrčeva 33, Ptuj - Žano; Barbara Ivančič, Lovrenc na dr. polju 124 b, Lovrenc - Mio; Helena Murko, Trnovec 13, Lovrenc na dr. Polju - Elo; Polona Ambrožič, Mestni Vrh 74, Ptuj - Nika; Tina Sprogar, Knafelčeva ul. 34, Maribor - Mio; Adrijana Pul-ko, Zgornje Prebukovje 1, Šmartno na Pohorju -Lea; Petra Furman, Rogaška cesta 11, Ptuj - Jaka; Melita Krampelj, Polen-šak 43, Polenšak - Pa-trika; Mateja Doberšek, Podova 20 b, Rače - Mašo; Irena Vozlič, Zamušani 4 b, Gorišnica - Tomasa; Janja Milošič, Orešje 167, Ptuj - Lana; Tina Špiljak, Steklarska ul. 18, Rogatec
-	Nikola; Petra Vujnovič, Ul. 5. prekomorske 12, Ptuj - Ožbeja.
Umrli so: Jožef Furšt, Ločki Vrh 33, roj. 1969 -umrl 28. 7. 2008; Franc Kolmančič, Gorišnica 49, roj. 1941 - umrl 30. 7. 2008; Marija Lupša, roj. Šuta, Bišečki Vrh 53, roj. 1932 - umrla 1. 8. 2008; Julijana Selinšek, roj. Hriberšek, Ptuj, Žgečeva ulica 6, roj. 1919 - umrla 1. 8.2008; Franc Kovačec, Brezovci 4, roj. 1953 -umrl 2. 8. 2008; Stanislav Prosenjak, Ptuj, Ribiška pot 21, roj. 1949 - umrl 31. 7. 2008; Viktor Meško, Senik 25, roj. 1947 - umrl 27. 7. 2008; Marija Šne-berger, roj. Šalamun, roj. 31. 1. 1923 - umrla 27. 7. 2008.
Poroke - Ptuj: Franci Kovač in Sandra Čižič, Dravinjski Vrh 5 b; Srečko Kelc in Eva Srnko, Goričak 31; Aleš Zlodej, Nova vas pri Konjicah 5, in Simona Vinkler, Slape 12; Marjan Belšak in Danica Novak, Rimska ploščad 13; Aleš Mlakar, Lancova vas 7, in Mojca Zavec, Lancova vas 13 a.
Poroke - Ormož: Kristjan Koroša in Alenka Podgorelec, Gomila pri Kogu 43, Kog.