g	1			r
				
y'íl				
				
$t§				
				
				
				
m				j _ ■
V:-				
-v'"-;				
				
mi		'v		
				
■ -'V				m-i
				
		-		L
				

List ljudstvu v pouk in zabavo,
lakaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavsfaijsk»! dežela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto Bamo 3 Ki Naročnina se pošilja na: Upravmštvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „KatoU tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine^ f—> Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Bokopisi se ne vračajo.. <— .TTpravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. E5a inserate se plača je od enostopne petdtvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemajo do srede zjutraj, >—i No*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Tri milijone za učiteljstvo!
Sedaj je beseda izgovorjena! V glasilu naših liberalnih učiteljev, „Učiteljskem Tovarišu", št. 16, se izreka to učiteljstvo proti obstrukciji slovenskih poslancev v deželnem zboru, ker hoče in želi zvišanja svojih plač. To pa se ne more zgoditi, dokler deželni zbor štajerski zopet ne dela.
In čnjte, slovenski kmetje! Ureditev učiteljskih plač bi stala 3 milijone kron. Zaradi teh treh milijonov bi naj naši poslanci pustili gospodarsko zanemarjati Spodnji Štajer, bi naj izročili šolstvo nemškim nacionalcem, slovenske občine nemškim mestom, ter v deželnem zboru zatajili svoj slovenski jezik. Vse to izdajalsko delo bi naj storili poslanci, i da lahko osrečijo učiteljstvo s tremi milijoni in novimi davki.
Ne učiteljskemu stanu, ampak liberalnemu štajerskemu učiteljstvu kličemo: Fejsvam, podle, podkupljive duše! Niste vredne, da sije solnce božje na take Iškarijote!
Sedaj tudi vemo, zakaj liberalna stranka tako zahrbtno nastopa proti obstrukciji. Ker se nahaja v 4ej izdajalski, eiialtski družbi.
Slovenska Straža.
Naši narodni nasprotniki, Nemci na severu, in Italijani na jugu, se zaganjajo z vedno rastočo silovitostjo v naše slovenske kraje. Satanski so njih naklepi. Vzeti nam hočejo aaklad sv. vere, in naše kraje poluteraniti, kakor nam kažejo to najnovejši dogodki v St. Ilju v Slov. gor., kjer nemško napadalno društvo Siidmark pokupi vsa i slovenska posestva ter naseljuje na njih luterane iz nemškega rajlia. Vzeti nam hočejo našo zemljo, izpodriniti Slovence z njihovih posestev in domov, ter jo izročiti svojim nemškim sobra-tom. Vzeti nam hočejo tudi naš jezik, ponemčiti naše kraje, in iz naše lepe slovenske domovine narediti nemško deželo.
Ničvreden je sin, ki ne brani časti in imetja svoje matere. In tako bi bili tudi mi ničvredni in zaničevanja vredni, ako bi ne branili nasproti tujim napadom dedščine, ki smo jo sprejeli od svoje slovenske matere, sv. vere, slovenske govorice in slovenske zemlje. Zato je bilo le samoumevno, da so se slovenski rodoljubi, ki z bojaznijo gledajo vedno pogosteje nemške napade na naše ozemlje, združili, in si
Pismo iz Dalmacije.
Fr, Fink, (Dalje.)
Od Reke do Šibenika.
Najugodnejši čas za potovanje v Dalmacijo sta meseca majnik in september. )V teh mesecih' ( se ni treba bati viharjev; r „bora" miruje in tudi „široko" se pojavi le malokedaj. iT ako vsaj zatrjuje „Vodnik po Istri in Dalmaciji." [Prepričati pa sem se moral, da knjigam ne gre dosti verjeti. |V Karneru nas je zasačil vihar, ki — toda začnimo stvar od kraja.
Koncem avgusta sva s tovarišem došla v Reko, da bi se odtod peljala s parobrodom proti jugu. Reke si nisva mogla natančneje ogledati, ker je jelo polagoma deževati. Niti zavedla se nisva, da sva politično že na ogrskih tleh. To nama je prišlo na um še-le tedaj, ko nam je natakar v kavarni prinesel za razglednice ogrske znamke.
Reka ima prav prostorno luko (pristanišče). Tu se nahajajo parobrodi različne oblike in velikosti, ki služijo izvečine za prevažanje tujcev. Vkljub slabemu vremenu sva videla tukaj popotnike iz vseh krajev sveta.	, _	4
V parobrodnem uradu sva si dobila vozna listka in poiskala parobrod, I kateremu se je bilo treba izročiti za kakih 20-24 ur. Parnik je bil jako star. Zato sem si ga ogledoval nekako nezaupljivo. tNašo prtljago je spravil star „kameriere" ter nam tudi pokazal našo spalno sobico, ki je bila seveda jako majhna Iz te sobice se je prišlo v večjo skupno sobo, v obednico. Hotel sem odmakniti stol, pa ni bilo mogo-
ustanovili društvo, da bi s skupnimi močmi odbijali sovražne napade. Društvu so dali pomenljivo ime ..Slovenska Straža", in dne 11. maja je bil ustanovni shod tega društva v Ljubljani.
Molitev.
Ob 8. uri so se zbrali zborovalci v frančiškanski cerkvi, da z molitvijo k Vsemogočnemu zapričnejo delo. Cerkev oo. frančiškanov je bila čarobno razsvetljena. Sv. mašo je služil č. g. Luka Smolnikar, podpredsednik ljubljanske S. K. S. Z. Krasno je popeval pri sv. maši pevski zbor „Ljubljane".
|Dr. Susteršič o t v o r i zborovanje.
Ob 10. uri dopoldne je otvoril voditelj Vseslov. Ljudske Stranke i dr. Susteršič zborovanje. Velika dvorana hotela Union je bila polna zborovalcev, ki so prihiteli, da prisostvujejo ustanovitvi društva, ki naj prinese trpečim obmejnim Slovencem pomoč in rešitev.
Med zborovalci je bilo posebno veliko slovenskih županov. Navzoči so bili tudi državni poslanci: dr. Benkovič, Povše in Grajenauer, ter več kranjskih deželnih poslancev.
Dr. Susteršič je v pozdravnem govoru povdar-jal: Zbrali smo se, da položimo krepak in zdrav temelj novi nepolitični organizaciji slovenskega naroda. Ta, organizacija se je rodila iz ideje, ki je rodila našo V. L. S. Novo naše društvo bo delovalo po načelih nesmrtnega vladike SlomŠeka (,,Slava"-klici), katerega spomin so pričeli slovenski liberalci v svojem glasilu pred dnevi nesramno blatili. (Burni „fej"-klici.)
Dve zvezdi vodnici boste vodili novo organizacijo: ideja krščanska jn zvestoba do slovenske domovine in svitlega vladarja. Po tem programu bo delovala nova organizacija, , da ohrani našemu ljudstvu to, kar je njegovega. Prosili smo danes skupno kraljico Slovencev, Mater Božjo, pomoči. To nam svedo-či, kako resna je ustanovitev „Slovenske Straže." Zastaviti hočemo vse svoje moči, ' da ohranimo vsaj "to, kar Še imamo. Sveta nam je sleherna ped slovenske zemlje. Daleč so segale nekdaj meje naše. Marsikateri lepi kos slovenske zemlje nam 5e oropal tujec. To, kar nam je Še ostalo, to pa hočemo ir-moramo ohraniti. (Burno odobravanje.)
Zgodovinsko važen in znamenit dan ' je danes, ko stopi „Slovenska, Straža" na plan. Naše slovensko
ljudstvo bo gotovo vedelo uvaževati velik njen pomen.! Ti, „Slovenska Straža", ¡deluj tako, kot deluje sk"oz več stoletij slovensko ljudstvo: za čast božjo, čast in. slavo slovenske domovine! (Viharno ploskanja.)
V o ¡1 i t e v predsedstva.
Med burnim pritrjevanjem ' je bil izvoljen za predsednika, zborovanju prvoboritelj koroških Slovencev, poslanec Grafenauer, fea podpredsednike pa* župan Thaler iz Št. Ilja, župnik Ražun iz Koroške, dr. Brecelj iz .Goriškega in Cok iz Trsta.
Predsednik Grafenauer v svojem govoru posehb no pozdravlja ¡' v velikem Številu na,vzoče Slovenke.: Velik dan je bil, pravi govornik, ko smo se zbrali Slovenci k ustanovitvi Vseslovenske Ljudska Stranke. Danes imamo drug velik, slovesni dan, in tretji, najveličastnejši in najlepši dan Še bo prišel, če Bog da. Ta dan bo dan prostosti celokupnega slovenskega ljudstva. Pri našem obrambnem delu ne beseduj-mo, ampak ' v dejanju kazimo naše delo! ^Viharno odobravanje.)
Poročilo pripravljalnega odbora.
Urednik „Slovenca", Stefe, je kot tajnik narod-no-obrambnega odseka S. K. S. Z. podal' obširno, zelo natančno poročilo o vseh pripravah za, „Slovensko Stražo" ' in o dosedanjem izvrševanju narodno^ obrambnega dela naše stranke.
Govornik je povdarjal: Liberalna nestrpnost je kriva, da je prejšnja „Naša Straža" propala. Liberalci so vrgli katoliško misleče Slovence iz odbora Ciril-Metodove družbe, ki je bila skupna last vsega slovenskega naroda. To se je zgodilo za to, da zamo-rejo sedaj liberalci brez kontrole družbo izkoriščati v. svoje strankarske namene. Liberalci so dolžni, da sedaj sami skrbe za svoje zavode.
Ce Cehi zamorejo v 9 obrambnih društvih delovati, zakaj ne bi zamogli mi Slovenci v dveh. Naša stranka točno izvršuje vse, za kar se zaveže. Izvršila bo torej tudi veliko obrambno delo. Pritegniti moramo vse ljudske sloje v obrambno društvo. Ce zamore Siidmarka dobiti 100.000 članov, bomo tudi Slovenci zbrali v „Slovenski Straži" vsaj 20.000 u-dov. JVso našo nepolitično in politično organizacijo moramo zbrati k skupnemu delu. Skupne Številke dosedanjega obrambnega sklada govore jasno, da je naša stranka j storila mnogo. Še več pa je vredno agitacijsko delo naših obmejnih bratov. Poglejmo naš Št. Ilj!
če, ker so stali pritrjeni na tleh. JSe-le pozneje sem uvidel potrebnost te naredbe.
Dospevši na krov, vprašamo kapitana: „Kakšno bode vreme?" Kazoč na oblake nad obzorjem je odgovoril: „V majhni urici bo pritisnil „Široko." Naj bodo gospodje pripravljeni; sicer ne bo tako hudo, a kdor ni navajen, tega kmalu prime morska bolezen.'-
To nas ni nič kaj potolažilo in najraje bi jo bili zopet odkurili, pa ni več kazalo.
Za četrt ure se jejel parnik pomikati, iz luke. Oddaljevali smo se čimdalje bolj od obrežja, gorovje je postajalo nižje in črez pol.ure se je videl na obzorju le Še ozek, sivkast trak.
Na nebu so se začeli poditi temni oblaki.. Veter je pritiskal bolj in bolj in morje je postalo nemirno. Voda je izgubila lepo modro barvo, umazano-sivkasti valovi so se pomikali proti parniku in bele pene vrh valov niso naznanjale nič dobrega.
Dolgo časa sva opazovala s tovarišem to strašno, a vendar lepo izpremembo. Ko pa je voda par-krttf pljusknila po krovu, sva jo potegnila v obednico, kjer so bili zbrani skoraj vsi sopotniki. Natakar nama je prinesel steklenico rudečega vina, kar je baje najboljše sredstvo proti morski bolezni.
Ta bolezen je na zelo slabem glasu pri popo; nikih. Ne oprime se vsakega; če se je pa človeka enkrat lotila, ima potem navadno mir. Seveda so tudi izjeme.
Celo stari mornarji, ki vendar prežive ma¿o-dane vse svoje življenje na vodi, niso popolnoma varni, ( da se jih bolezen pri velikem viharju zopet ne polasti. Največ pa škoduje strah pred boleznijo; tudi v tem slučaju železna volja vse premore.
Naš parnik f se je začel zibati na vse strani. Kako dobro je bilo sedaj, da se stol ' ni mogel pre-
makniti. Drugače bi me bilo že parkrat vrglo kam v kot. Ce je prišel posebno močan sunek, .gva se s tovarišem malo plašno spogledala. Naposled sva se pa spravila h počitku, ker sva. mislila, da na ta način bolje pretrpiva nevihto. iA to ni bil počitek!
Parnik se je nagnil sedaj na eno iin sedaj na drugo stran. (Včasih ga je nagnilo tako naprej, da mi je bilo, kakor da bi glava zdrknila nekam v kako brezdno. Ko pa celo uro ni bilo konca, mi je jelo prihajati po malem tesno pri srcu.
Zunaj je začelo ječanje in stokanje. Vsi so klicali zdravnika.
„To je morska bolezen", pravi tovariš, '„sedaj zgrabi še naju." Pa sva jo vendar srečno odnesla. Kapitan je prišel za trenotek pod krov ter tolažil, da je vožnja po Karneru pri kraju in med otoki ni takšne nevarnosti.
Na počitek itak ni b-Io misliti, in ker se je va-lovje malo pomirilo, sva Šla na krov.
Krajinska, slika je bila povsem nova. Od vseh strani so nas obkrožili otoki, ponajveč pusti in goli. Le v bližini naselbin je bilo videti nekaj zelenice. Za nami so prišli i drugi popotniki na krov, bledi in izmučeni. Zeljno se povpraševali, kedaj pridemo v Za-der, glavno mesto Dalmacije, kjer nam je bilo ostati nekaj ur.
Še-le proti poldnevu smo dospeli v Zader. Mesto leži ob morju in je osobito zanimivo, ker v ozadju ni nič gorovja. Zato pa. se zdi, kakor da bi bil otrok razvrstil na mizi za igračo hišice iz lesa. V Zadru je popolnoma laški živelj in slovanske rodbine imajo kaj težavno stališče. Mesto ne nudi nič zanimivega, razen par zgodovinskih starin.
Druga postaja je bila mesto Šibenik. Vožnje se človek hitro naveliča, saj je otok podoben otoku, ka-
Po resnem presojevanju je pripravljalni odbor sestavil pravila „Slovenske Straže", katere je notranje ministrstvo odobrilo. (Veliko zaslug pri tem ima poslanec dr. Žitnik.
Dosedanji odsek za narodno obrambo je upeljal v Ljubljani tudi pisarno za, obrambno delo, ki posreduje glede nakupovanja posestev. Pripravlja se natančna Statistika obmejnih Slovencev. Naše dijaštvo in bogoslovci bodo gotovo rade volje sodelovali. Izdale se bodo brošure glede ljudskega štetja. Za-beneške ip ogrske Slovence se morajo napraviti knjižnice. Delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani se je samo ponudilo zbirati' doneske za narodno obrambo. Prebrane časopise naj rodoljubi pošljejo na mejo. Tudi Amerikanci se naj združijo v naši „Slovenski Straži."
V	prvi vrsti se bo morala „Slovenska Straža" s vsemi silami zavzeti za rešitev najbolj ogrožene slovenske postojanke Št. llja! Naši denarni zavodi naj prispevajo od čistega dobička gotove svo-te za „Slovensko Stražo." Uvedel se bo društven pa,-pir, kava in ¡drugo blago v prid društva.
Uvedejo se novi narodni koleki v 5 vrstah. Naše vžigalice morajo biti v vsaki slovenski hiši. Ce je vlada dovolila Siidmej-ki loterijo, mora jo tudi nam. Znatne doneske smo že dosedaj poslali obmejnim Slovencem.
V	vsakem večjem kraju ' se mora osnovati podružnica „Slovenske Straže." {Prvo tako podružnico že snuje naša akademična mladina na Dunaju.
Naše narodno ženstvo moramo angažirati za delo pri „Slovenski Straži." Čeravno imajno močnega sovražnika v Siidmarki in iredenti, se vendar ne smemo oplašiti! Mi smo narod Marijin! Z njeno pomočjo bomo zmagali. Slovenski svet bo onih3 ki delajo, mislijo in se borijo. Zatorej:
Pogumno na mejo pomoči nesimo.! Naš narod pogube otmimo!
Viharno ploskanje in veselo vsklikanje je bila gospodu poročevalcu najlepša zahvala za res krasno poročilo.
Razprava o tajnikovem poročilu.
Predsednik otvori debato, r v katero so posegli Zupan iz Ljubljane, Vasle iz Mozirja, župnik Gomil-šek, ki posebno povdarja važnost ženstva v narod-no-obrambnem delu. Skulj iz Loškega potoka, tovarnar Pollak iz Ljubljane, cand. iur. Ogrizek pozdravlja imenom dijaštva.
Ko je nastopil župan Thaler iz St. Iljaj je nastal tak vihar navdušenja in ploskanja,, da govornik delj časa ni mogel povzeti besedo. „Slava Št. llju!" Živio Št. Iljčani!" 'je donelo po dvorani kot orkan. Gospod Thaler želi, da bi „.Slovenska Straža" vrgla nenasitno Siidmarko ob tla.	/
Dr. Brecelj pozdravlja imenom Goričanov, profesor fjare pa v imenu deželnega odbora, ter postavlja šentiljskega župana kot vzgled vsem slovenskim županom. Kaplan Cok prinaša pozdrave tržaških Slovencev, urednik „Mirov", Smodej, pozdrave koroških Slovencev.
i ' V o 1 i t e v o d b o r a.
Za predsednika „Slovenske Straže" se ' izvoli dež. odbornik prof. Jarc, za podpredsed. dr. Ehrlich, za tajnika Štefe ' in za blagajnika Volta, kranjsko ima v odboru 8, Štajersko 6, Goriško 2, Koroško 3, Trst Ji, Slov. Dijaške Zveze 1 zastopnika. Štajersko zastojpajo v odboru: dr. Benkovič, Gomilšek, dr. Holi-
njec, Pušenjak, Thaler, dr. Verstovšek.
. ........
kor jajce jajcu. Zasledovali smo torej bolj ribe nego ogledovaji okolico. Videli smo par zelo velikih delfinov, , katerih se v jadranskem morju mnogo nahaja. Veselo se pode okolu parnika in dvigajo se precej visoko ¿iz vode.
Šibenik! so zaklicali potniki in skozi ozek kanal še je res že videlo starodavno mesto. Kmalu se je parnik ustavil in brž smo se podali' na ' kopno. Mestne hiše so zidane na bregu, ' zato so ulice ozke in strme. Nad mestom se dvigajo tri trdnjave, s katerih se odpira krasen razgled. Blizu obali je zelo stara stolna cerkev, r katera je ena izmed najlepših cerkvenih stavb v Dalmaciji. Osobito lep je portal; koliko truda je stalo, predno so pridni delavci izvez-ljali obilico cvetov in. listja, s katerimi so stebri o-torašeni.
r;,; Staj-e hiše ob morju kažejo iz kamena izklesanega leva sv. Marka v znamenje, da so tod nekdaj vladali Benečani. Te stavbe seveda izginjajo bolj in bolj ter napravljajo prostor novejšim poslopjem. Med te Šfejemo na primer gledališče, bolnišnico, okrajno sodišče in druge.
Prebivalci so dalmatinski Hrvati in Lahi. Mestni zastop je v rokah Hrvatov.
Iz Sibenika drži državna železnica v Split. Sredi pota se odcepi stranska proga proti severu v staro zagorsko trdnjavo Knin. Od tod mislijo izpeljati progo Še dalje proti severu v Karlovac na Hrvatske^, da bi se tako odprla pot do Adrije. Načrt je baj£ že izdelan, a s stavbo se menda še ne prične tako hitro, akoravno je živa potreba.
Slapovi Krke se tudi najložje obiščejo iz Šibenik!?. Zato pride sem dokaj tujcev, in njih število narava leto za letom. Upajmo, da se vest o prirodnih krasotah Dalmacije razširi Še dalje, ter dovede mnogo občudovalcev.
Predsednik Grafenauer se v končnem govoru zahvaljuje vsem zborovalcem ter s pozivom na vstraj-delo za „Slovensko Stražo" sklene zborovanje.
Tako smo dobili Slovenci konečno vendar društvo, ki se bo postavilo odločno po robu kletim zatiralcem krščanstva, slovenskega imena ' in onim, ki nam ropajo krasn zemljo slovensko!
Iz Štajerskega so do šli sledeči pozdravi na ustanovni shod:
Dunaj. Slovenska Straža naj bo ognjišče ljubezni do naše lepe slovenske zemlje. — Korošec, Pi-šek, Pogačnik.
Gradec. Zelo žal, da se ne morem udeležiti. Bog blagoslovi delovanje Slovenske Straže! — Robič.
Gradec. Z navdušenjem pozdravljamo bojne vrste, ki nam hite pomagat! — „Zarja".
Polzela. Slavni ustanovni shod Slovenske Straže v Ljubljani! Zadržan vsled trgovskih potov, pozdravljam novoustanovljeno Slovensko Stražo, ter pošiljam priloženo 10 K kot redni član. — Z odličnim spoštovanjem i Ivan Golihleb. — — Bog živi prvega podpornega člana Slovenske Straže, ter naj najde o-bilo posnemalcev med našimi slovenskimi trgovci. (0-dobravanje.)
Maribor. Vsled bolezni zadržan, pošiljam naši „Straži" iskrene pozdrave ter kličem za našo naddravsko jezikovno mejo: Ne pozabite nas! — Dr. Hohnjec.
Maribor. S severne meje pozdravljamo novo zaščitnico, ki naj z geslom: Za krst častni in svobodo zlato zastavi pot tujcu! — Uredništvo „Straže" in „Slovenskega Gospodarja".
Maribor. Bog blagoslovi započetoi delo! Živela Slovenska Straža! — Za katol. polit, društvo: Tapotnik.
Dobrna pri Celju. Kjer hrabrost in zvestoba-na straži v bran stoji, beži sovražna zloba, jo skrivna moč drži! Bog blagoslovi! — Kukovec.
P i 1 Š t a n j. Procvitaj v blagor zatiranih bratov ! — Izobraževalno društvo.
Rajhenburg. Obilnega božjega blagoslova deli Straži! — Izobraževalno društvo.
Sv. Lenart. Zavest nujnega obrambnega dela za blagor domovine naj prešine čuteča srca Slovencev. Z današnjim dnevom bodi konec naših ran, krvavih srag, a začetek slavnih zmag! — Katoliško politično društvo in vsa bralna društva šentlenar-Škega okraja v Slov. gor.
Ljubno. Zadržani Gornjesavinjčani želimo današnjemu zborovanju Slovenske Straže mnogo u-speha in blagoslova! — Dekorti, Schmid, LekŠe, Petek, Cvetko, Jurak.
Kozje. Živelo prepotrebno obrambno društvo! Bog blagoslovi delo in trud zborovalcev v prid trpečih obmejnih bratov! Slovenska žilavost naj zmaga nemško nasilstvo! — Dr. Jankovič, dekan Tomažič, Ivan Lah, Anton Drofenik, Janez Vedečnik, Bovha, Jazbinšek, Preskar..
Št. Jurij ob Taboru. Na noge Straža! Vsi s teboj! — Orli.
Ormož. V duhu smo z vami. Pogumno na delo za rešitev dragih bratov! — Mladeniška zveza Sv. Tomaž pri Ormožu.
Š t. J U r i j na juž. žel. Bog blagoslovi vaše delo za slovensko ljudstvo! V duhu z vami! — Katoliško bralno društvo.
politični ogled.
—	Cesar v Bosni in Hercegovini. Bosensko-her-eegovska deželna vlada je predložila ministrstvu načrt za cesarjevo bivanje vBosni,' in Hercegovini. O cesarjevem obisku je sedaj* gotovo sledeče: Dne 30. t. m. ob 5. uri zjutraj se pripelje cesar v Bosenski Brod. V Bosni obstane dvorni vlak v Doboju, Zenici, na Visokem. V Sarajevo se pripelje dvorni vlak ob 5. uri popoldne. Cesar se bo peljal v vozu skozi okrašeno Kolodvorsko cesto do Marijinega dvorca, kjer bo postavljen dvorni šotor, kjer čakajo vladarja častna stotnija, generaliteta, načelniki vojaških in civilnih oblasti in duhovščina vseh veroizpovedanj. Cesar si ogleda častno stotnijo, nakar ga pozdravi sarajevski župan. Po županovem pozdravu se pelje v konak, kjer bo bival. Zvečer bo Sarajevo slovesno razsvetljeno, in se priredi vladarju na čast slavnostna bakljada. Dne 1. junija dopoldne bo imel cesar avdijencev slavnostni dvorani deželne vlade. Iz Sarajeva odpotuje cesar v Mostar dne 3. junija ob 6. uri zjutraj.
—	Spravna pogajanja med Cehi in Nemci. O spravnih pogajanjih med Cehi in Nemci objavljajo listi razna poročila. Nemški nacionalci poročajo, da so se vršila pod Bienerthovim predsedstvom posvetovanja med Cehi in Nomci. Izločili so vprašanje češkega deželnega zbora. Cehi delajo na to, da naj bi se vre-dilo jezikovno vprašanje v celi državi po okvirnem zakonu. O pogajanjih poroča korespondenca „Zent-rum": „da se je posvetoval dne 13. t. m. Bienerth s češkimi in nemškimi voditelji, in jih vprašal, če se hočejo udeležiti nameravanih posvetovanj. Cehi so izjavili, da bodo o tem odločevali klubi in parlamentarna komisija čeških strank. Cehi zahtevajo, da morajo biti posvetovanja neobvezna, 'ker ne seide v ministrstvu njihovi zaupniki. Ce se vloži okvirni jezikovni zakonski načrt, Še ni gotovo, ker se mora o tem izjaviti šele zvršilni odbor agrarne stranke, kakor tu-
di večina „Slovanske Jednote". Češki socialni demokratje izjavljajo, da niso ničesar sklenili glede na jezikovno vprašanje s češkimi meščanskimi strankami. Vse, kar se je posvetovalo, je imelo zgolj zaseben značaj.
—	Na Grškem se je položaj zelo poslabšal. Govori se, da se bo zopet oživila vojaška zveza, ki bo skušala preprečiti narodno skupščino. V deželi, zlasti v Tesaliji, vladajo nemiri. Položaj je zelo poslabšala izjava Krečanov, ki so svojo skupščino otvorili v imenu grškega kralja.
—	V Belgiji bodo v kratkem nove volitve. Za volitve so se združili socialni demokratje in vse, kar je protikrščanskega v Belgiji, da vržejo dosedaj vladajočo katoliško stranko, ki je privedla Belgijo do največjega blagostanja. Belgija je najbolj moderna država v Evropi. Nasprotniki krščanstva hočejo, da se podržavijo šole, ki so dosedaj po večini vzdrževane po raznih redovih, da jim država daje le malo podpore, katere pa hoče katoliška vlada povečati za okroglo 1 milijon kron. S tem višjim izdatkom agitirajo vladni nasprotniki. Katoliško časopisje pa objavlja kratek račun, po katerem bi morala država šteti o-kroglih 25 milijonov, če bi hotela Šole sama vzdrževati. Med katoliki v Belgiji sta dve struji: ena, ki vlada, in druga, ki ž njeno politiko ni povsem zadovoljna. Nevarnost je bila, da pride ob volitvah do boja med njima. Ko pa so se nasprotniki krščanstva združili, je izjavil stari voditelj vladi nasprotujočih katolikov, da poda roko ministrskemu predsedniku v spravo. Š tem, pravijo, je zmaga katoličanov zagotovljena.
Mala pdtin&ift aagnanlla.
Dne 13. maja: Češki radikalci nameravajo izstopiti tudi iz „Češkega kluba". — Pogajanja med Nemci in Slovani se bodo nadaljevala. — V albanskih mestih Kačanik, Verišovič in Gilan je proglašen pre-ki sod. — Pod vlakom, v katerem se je vozil predsednik ruske gosudarstvene dume, Gučkov, je bila nastavljena bomba, ki je razpočila, ne da bi napravila kako škodo.
Dne 14. maja: Francoski vojni minister Brun je podal ostavko. Vzrok so osebna nesoglasja med mi-nistri-tovariši. — Krečanska narodna skupščina je prisegla zvestobo grškemu kralju. Turki so vsled tega silno razburjeni. — Češki poslanec Udržal je po poročilih listov naznanil „Slovanski Jednoti", da pred-lože češki agrarci zakonski načrt glede na rešitev jezikovnega vprašanja. Agrarci so se o tem že prej posvetovali z Jugoslovani, Rusini in s socialnimi demokrati. Agrarci upajo pridobiti za svoj načrt tudi Poljake.
Dne 15. maja: Cesar bo bival ob letošnjih cesarskih vajah v Strožku, cemplniška stolica. — „Ce-tinski Vestnik" napoveduje, da se najbrže dne 1. avgusta proglasi Črna gora za kraljestvo. — V senatu v New Yorku je vložilo 26 senatorjev predlog, ki zahteva, naj se uvede v Združenih državah zakon za ve-lavsko varstvo. — Turki so priredili v Rešniji shod, na katerem so sklenili resolucijo, da če v štirih dneh vlada ne poda glede na krečansko vprašanje povoljne izjave, popadejo Turki sami za orožje,1 in odrinejo na lastno pest na grško mejo.
D n e 16. m a j a: V Egiptu so odkrili veliko revolucionarno zaroto. V Kairu so zaprli nad 100 častnikov. V palači podkralja so našli dve dinamitni bombi. — Na Španskem so imeli te dni volitve;, zmagali so liberalci, - konservativci imajo razmeroma malo poslancev. Socialni demokratje so veseli, da je prišel tudi prvi socialni demokrat v špansko zbornico. — Na Dunaju se je vršil predvčerajšnjim ministrski svet, ki se je pečal s tekočimi zadevami.
Razne novice.
*	Iz politične službe. Okrajni tajnik Franc Vi-dic iz Slovenjgradca je premeščen v Gradec. — Okr. komisar Ferdinand Dostal v Celju je imenovan za na-mestniškega tajnika.
*	Iz šole. Petrazredna ljudska šola pri Sv. Andražu v Leskovcu se je razširila v šestrazredno. Delavska pomožna učiteljica Ana Germovšek v Pil-Štanju je imenovana za pomožno učiteljico. Stalni u-čitelj v Mariboru, Ivan Roškar, je stopil v pokoj.
Iz pošte. {Poštno ravnateljstvo' je imenovalo Hermino Incko ' za poštno oficija^itinjo na pošti v Brežicah.
Razpisano je mesto Šolskega voditelja na, v trirazredno povečani ljudski šoli pri Sv. Roku ob Sotli. Prošnje do 10. junija t. 1. na krajni šolski svet pri Sv. Roku ob Rogitfcu.
*	Štajerski deželni odbor je sklenil v seji dne 14. t. m. naprositi vlado, da se skliče čimprej Štajerski deželni zbor, če mogoče Še meseca maja.
*	Proti uvozu ponarejenih vin. Zastopniki avstrijskih vinorodnih okrajev so zadnji čas pogosto dobivali pritožbe glede velikanskega uvoza ponarejenih vin, ki zelo neugodno uplivajo na cene našega domačega vina. Zastopniki se nameravajo obrniti do vlade s prošnjo, da stori vse potrebno, da se prepoved glede dodatka alkohola in sladkorja poostri.
*	Tečaj za pridelovanje vina in sadja, kakor tudi enak tečaj za viničarje, se bo vršil na deželni sadjarski in vinarski Šoli v Mariboru od 13. do 18. junija t. 1.	.
*	Iz železniške službe. Premeščeni so: 1 Ivan Badiura, zač. asistent v Rušah v Spod. Dravograd; Franc Loffler, adjunkt v Ljubnu v, Ptuj; Jože! Gosti-ša, postajenačelnik pri Sv. Petru na Kranjskem v Zidan most; Friderik Perme, asistent v Divači, v Trbovlje; Franc Blažon, adjunkt v Poljčanah, k Sv. Mihaelu; Jožef Grilc, asistent v Laškem trgu, v Poljča-ne. V pokoj sta stopila Karol Zimmer, nadrevident in postajenačelnik v Poljčanah, s podelitvijo naslova nadzornik, in Ignac, Rišner, revident v Celju.
*	V varstvo mladine se delajo na Nemškem resni koraki. Obvarovati skušajo mladino pohujšanja, ki se širi z umazano literaturo, z grdimi podobami po prodajalnicali, s predstavami v kinematografih, in s slabimi vzgledi v gostilnah i ob vživanju alkohola. Sklenile se bodo strožje državne postave, da se zavaruje mladina okuženja, in mestni zastopi so zapreti-li z globo in zaporom nespametnim starišem, ki bi jemali seboj otroke v zloglasne gostilne. Ker za» Nemčijo pri nas smemo capljati, bi se utegnilo tudi v Avstriji za otroke v tem oziru kaj storiti. Poslanci, ganite se!
*	Liberalno učiteljstvo. Liberalno ali svobodomiselno učiteljstvo se je zadnja leta zaklelo, da hoče izruti iz našega ljudstva katoliško vero; vsak liberalen učitelj deluje v tem smislu, in sicer nekateri prav odkrito, drugi zopet več ali manj tajno ali prikrito. Seveda delajo, kar hočejo, ko se okrajni šolski nadzorniki premalo brigajo, in bi človek mislil, da sede v naših šolskih svetih sami liberalci. Ce poklicani činitelji niso na mestu, bomo pa mi malce nadzorovali početje liberalnih učiteljev. Zato županstva, stariši in sploh somišljeniki, pozor! — Goriški „Novi Cas" prinaša v zadnji številki par zgledov i takega liberalnega učiteljstva, proti kateremu mora naša organizacija začeti brezobziren boj. V tolminski okolici nekje so imeli procesijo. Otroci, ki so po tamošnjem učitelju pohujšani, so se med procesijo igrali in se vedli zelo nespodobno. Učitelj, ki je otroke spremljal, je vse to mirno gledal, lin tako početje odobraval. Slednjič stopi naš mladenič pred učitelja, in mu pove: „Glejte, gospod učitelj, kaj počnejo šolski otroci!" U-čitelj pa, mesto da bi nadzoroval otroke, in jih vzgajal v katoliško-narodnem duhu, nahruli mladeniča: „Naj! iTo ni moje delo, ampak mežnarjevo!" Ljudstvo! Dvigni se zoper take pohujševalce! Ali plačuje naš kmet učitelja zato, da mu kvari mladino? — Drug slučaj. V St. Andrežu so imeli procesije, ki so se jih udeleževali tudi otroci. Ce je kateri otrok imel pri sebi znak Orla, da je zapodil učitelj domov. Prijel je pa tudi nekega fanta, ki je šoli že odrastel in do katerega nima prav nobene pravice več, ter zahteval od njega, da sname Orlovski znak. Tak učitelj pač izgubiva pri ljudstvu ves ugled. — V Kanalu so imeli na Vnebohod v čitalnici komedijo. Komedijantje so bili Tržačani. Pripeljal jih je gospod nadučitelj, ki je predsednik tamošnje čitalnice. Snov te komedije je bila „smešenje in zaničevanje duhovskega stanu". Vsakdo mora priznati, da je to za liberalce najprimernejša in najljubša snov. Pri takih zabavah in komedijah se liberalci izobražujejo. — Tako so liberalni učitelji našemu ljudstvu vedno bolj odtujujejo. Mesto, da bi mladino vzgojevali, pa jo pohujšujejo.
*	Slovenska gimnazija v Gorici. V Gorici se je sestal odbor rodoljubov, ki je sklenil, ustanoviti v Gorici novo slovensko gimnazijo, in sicer že s početkom prihodnjega šolskega leta. Seveda bo to le zasebna gimnazija, ki naj zamaši za prvo silo nujno potrebo goriških Slovencev po višji izobrazbi, ki je pa v Avstriji ne morejo dobiti v materinščini. Gimnazijo bo morala vzdrževati slovenska požrtvovalnost. Za ravnatelja temu slovenskemu zavodu je določen vpokojen gimnazijski profesor g. Santel, ki po svojih- vrlih zmožnostih jamči, da bo šola v pravih rokah in da bo dobro uspevala. — Z ozirom na težkoče, ki jih morajo prestati slovenski dijaki z dežele na neslovenskih šolah, bi bilo pričakovati, da bodo vsi Slovenci v Gorici pozdravili z veseljem novo srednjo Šolo, kjer se bodo mogli učenci izobraževati v svojem materinem jeziku. Temu pa ni tako. Liberalna „Soča" hujska že zdaj na vse mogoče načine proti slovenski gimnaziji v Gorici. Tako daleč gre nestrpnost liberalnih narodnjakov proti takozvanim „klerikalcem", da ne marajo od teh niti — narodnih šol! S tem so liberalci zopet enkrat pokazali, koliko velja njihova narodnost.
Hofrata Ploja ne marajo. Celjski „Nar. Dnevnik" od 11. t. m. je priporoča,! na prvem rtiestu dr. Ploja kot kandidata v načelstvo,! celjske Zadružne zveze. Pa smola! „Dnevnik" od 12. t. m. prinaša novo načelstvo in nadzorstvo, a med raznimi imeni smo zastonj iskali častivrednega hofrata. Vse Ijubimkova-nje osamelega hofrata z mlado-liberalci, vse njegoyo rovarjenje proti K. Z. in njenim poslancem, ki so ga gospodje okoli „Dnevnika" s takim veseljem in užitkom zasledovali, ni nič pomagalo. Agitacija mladih je ostala brezuspešna, general brez armade dr. Ploj je ostal na cedilu. Oni gospodje, ki mu ne zaupajo, in so mu dali to moralno zaušnico, bodo že vedeli zakaj so to storili. Mi tudi vemo.
*	Slogaška hinavščina. V „Slogi" od 13. maja neki I. R. ogorčeno poživlja vso slovensko javnost, naj napove našemu listu najhujši boj, ker naš list po zatrdilu tega dopisnika poroča neresnico. Par stavkov prej pa -ravno ta I. R. korajžno in brez sramu laže, da je rekla neka oseba iz našega uredništva: „Narodna probuja ni v našem programu." Kako naj i-menujemo tako početje naših slogašev, ki se ne vstra-šijo niti laži, samo, da bi nam škodovali in vjeli nekaj kalinov? Vsak pošten človek ve, kaj mu je storiti, in se za to zalego še brigal ne bo.
*	Knjižnica S. M. (S. Z. v Mariboru, Koroška cesta štev. 5, nudi svojim čitateijem najboljše spise slovenske književnosti. Odprta je vsak dan od 4. do 6. ure zvečer, in ob nedeljah od 10. do 11. ure pred-poldan. Prosimo pa, da cenjeni čitatelji tudi knjige nazaj vračajo, da prihranijo sebi in nam nepotrebne stroške opominjevanja.
*	Mladeniči, mladenke, ali imate že vsi krasne znake mladeniško, oziroma dekliške zveze? Ako nimate, naročite si jih takoj na naslov: Slov. krščanska socij. zveza v Mariboru. Komad stane 1 K. Vsi na a-gitacijo za nje.
*	Slov. ki-šč. socij. zveza v Mariboru je razposlala vsem svojim članicam društvom vprašalne pole , ki bi se naj izpolnile in poslale nazaj. Nekatera društva so to že storila, druga pa prosimo da to kmalu urede, ker jih Slov. kršč. socij. zveza nujno potrebuje.
*	500 znamk za obmejne Slovence je> poslal g. Ivan Es iz Mozirja, 99 znamk pa vrl naroden fant Hren iz Gorice pri Ptuju. Hvala lepa. Živeli posnemovalci! — Večje število znamk so tudi vposlaji čč. gg. frančiškani v Mariboru.
*	Za Šentiljsid dom so nabrale vrle mladenke pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah ob priliki zadnjega shoda „Dekliške zveze" K 12'35. — Živele vrle ro-doljubke!
Mariborski okraj,
m Sv. birma. Na binkoštni praznik dne 15. t. m. so delili prevzvišeni gospod knezoško* po slovesni pontifikalni sv. maši v stolnici v Mariboru zakrament sv. birme. Birmancev je bilo 845. Pred delenjem sv. zakramenta so prejeli birmanci, botri in vsi navzoči sveti apostolski blagoslov s popolnim odpustkom.
Za drugo porotno zasedanje v Mariboru je določen za načelnika predsednik okrožne sodnije LučT-vik Perko, za njegove namestnike pa višjesodni svetniki dr. Fran Voušek, dr. Josip Fraidl in Anton Mo-rocutti.
m Slovensko gledališče v Mariboru. Po Binko-šiili nastopijo po doigem času zopet na našem odru člani ljubljanskega deželnega gledališča s tremi predstavami, in sicer: V soboto, dne 21. majnika t. 1. u-prizorijo veliko komedijo „Sebastijan, veliki knez Ge-orgijski"; v nedeljo, dne 22. majnika t. 1. dunajsko burko „Črni madež". V torek, dne 24. majnika t. 1. priredijo gledališki večer z jako zanimivim opernim in operetnim vsporedom in burko enodejanko.
Marlbor. K prorestanttzmu sjta prestjopiljü H. Pfrimer, tehnik, sin mariborskega vinotržca in bivšega deželnega posla,nca, ter J. Zweifler, hčerka ravnatelja deželne vinorejske in sadjarske Šole v Mariboru. Od katoliške vere odpadli Pfrimer se poteguje za službo pri c. kr. namestniji. — Suhe veje odpadajo.
m Kamilica. Na mnoga vprašanja: ali bo sploh letos v Kamnici ,-"hod dekliških Marijinih družb, ali ne, ker je 22. t. m. tudi pri Sv. Križu nad Mariborom tak shod, naznanjamo, da bo na veliko željo sko-ro vseh Marijinih družb v mariborskem okraju, tudi v Kamnici tak shod, kakor lani, in sicer dne 3. julija tek. leta.
m Hoče pri Mariboru. Zadnji torek ob M. uri popoldne je nastal v škednju kmeta Ludovika Rečni-ka ogenj, ki se je strašno naglo razširil po vasi. Pogorela so poslopja: Rečniku Ludoviku gospodarsko poslopje, Janezu Juriču, kmetu Antonu Rečniku hišni hram in gospodarsko poslopje, istotako Janezu Ser-necu, Francu Rečniku hlevi, in Francu Hergontu ko-larska delavnica. Skoda je velikanska, ker posestniki niso bili visoko zavarovani. Ponesrečilo se je tudi več oseb, in 41etni sinček Ludovika Rečnik-a je žalibog zgorel, da so ga našli brez rok in nog.
m Fram. Zopet smo imeli v svoji sredini pre-vzvišenega Nadpastirja, ki so na binkoštni torek delili 258 otrokom zakrament sv. birme. To so vam bili veličastni trenotki za nas in naše otroke. Vsprejem je bil sijajen na binkoštni ponedeljek. Skozi 5 dragocenih, velikih in krasnih slavolokov, katere so postavile občine, vozili so se Prevzvišeni; hiše v Framu so bile skoro vse okrašene z zastavami; na cerkvenem trgu pod cerkvijo stojijo trije velikanski „maji", ki so jih postavili vrli framski mladeniči. Otroci so bili izredno dobro podučeni, ravno tako odraščeni, tako, da so prevzvišeni knezoškof bili jako zadovoljni. S svojo apostolsko besedo na prižnici so nas vse izredno navdušili, potrdili in okrepili v sveti veri. — Blagoslovili so tudi novi kip brezmadežne Device. Kip je res mojstrsko delo našega slovenskega kiparja L. Perko, katerega so Prevzvišeni na prižnici javno pohvalili. Omislila so kip, ki stoji v prelepem tronu, naša vrla dekleta Marijine družbe, ki so v ta namen darovala 300 K. Tudi so blagoslovili dve izpovednici, ki sta umetno delo našega domačega mizarskega mojstra Fr. Visočnika. Izpovednici sta zaprti za, izpoved-nika in izpovedenca. Ena izpovednica velja 320 K. Kupila so eno dekleta, za drugo pa je daroval tukajšnji posestnik, dobrotnik cerkve, Jurij Fregl sam, 200 K. V neskaljenem miru, a prisrčnem veselju, sta nam minula binkoštna dneva, ki bosta ostala ne samo otrokom, temveč vsem faranom v trajnem spominu. Župnija jo kakor premlajena, prerojena. Dobrotni Bog, bodi obilni plačnik prevzvišenemu Nadpastirju!
m Sv. Lenart v Slov. gor. Binkoštni ponedeljek je priredila S. K. Z. shod pri Sv. Lenartu v SI.
gor. Poročal je g. poslanec R o š k a r o državnem zboru. Z zanimanjem so sledili zborovalci njegovim izvajanjem. Urednik „Straže", g. K e m p e r 1 e je govoril o dogodkih v deželnem zboru. Dobro je ožigosal nemško večino. G. župan D o 1 a j š nam je pojas nil razmere in opisal delovanje nekdanjega okrajnega zastopa, ko je bil še v tako imenovanih nemšku-tarsko-naprednih rokah. Za kmeta se ni prej nič storilo. Skrbimo, da si ohranimo to najvažnejšo postojanko kmečkega ljudstva.
Tajnik g. Krambergar priporoča kmetijsko podružnico za Sv. Lenart, in govori o pomenu o-krajnih volitev.
Drugi del zborovanja je bil občni zbor političnega društva. Tajnik g. B o s i n a je poročal o delovanju društva, ki je v minolem letu zlasti glede de-želnozborskih volitev storilo svojo dolžnost. Pripravljalo je pa tudi tla za bližajoče se okrajne volitve. G. Kavčič je podal blagajniško poročilo in se priporočal za blagohotne prispevke. Po volitvi novega odbora so se oglašali novi člani, katerih šteje društvo skupno 185. Opozarjalo se je še gg. župane na dolžnost slovenskega uradovanja, slovenskih napisov: hišnih, občinskih, krajevnih, in se jih vzpodbujalo, naj krepko in odločno vselej posežejo v požrtvovalno delo naše organizacije.
Sklenila se je resolucija zoper davek na vino. Važna je tudi stvar, ki zadeva naše različne delavce in obrtnike, ki za svojo stroko še nimajo koncesije. Vsak čas jih pride na kako pritožbo vznemirjat — o-rožnik. Resolucija zahteva, naj ji da vlada pravico do prostega dela, kateri zakon se je nekdaj že sklenil v deželnem zboru.
Tudi od napredne stranke jih je bilo nekaj na shodu. Morebiti jim bodo kaj hasnila naša izvajanja.
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Poročil se je dne 11. t. m. Tomaž Skamljič, posestnik pri Sv. Treh Kraljih, z vrlo mladenko dolgoletno cerkveno pevko Letnik Amalijo. Bog daj obilo sreče!
m Gornja Polskava. Dragi urednik! Res, da niste kratkovidni, in da s svojim ostrim peresom po pravici ma.rsikedaj ranite naše ljube liberalce. Vedno ste povdarjali zvezo med zloglasnimi Štajercijan-ci in našimi, kot biser čistimi liberalnimi narodnjaki, ier jo tudi povsod dokazali. Da se vrsta dokazov pomnoži, so ustanovili gornjepolskavski liberalci v zvezi s štajercijanci rajfajzenovko, katero prav čez me-vo hvalisa nenarodni „Narodni Dnevnik" z dne 4. maja 1910. Da je ta „narodna" pridobitev narodna zguba, vam bo iasno šele iz naslednjega. Načelnik te raifajzenovke je bil poprej zagrizen Štajercijanec. Šele njegova sinova, visokošolca jurista dr- Janezek in mlajši Francek sta ga spreobrnila v „navdušenega" narodnjaka. V koliko je namreč narodnjak, se bo itak iz naslednjega razvidelo. Podpredsednikom si je namreč privzel znanega naročnika „Štajerca", Stefeta Poharc, ki ljubi nemščino še bolj vneto, nego večnem-ščinar dr. Kukovec. G. nadučitelj Sabati, ki je izvoljen v nadzorstvo, in ima vrhu tega res pristno Nemko za spremljevalko na poti skozi solzno dolino, ne zna vkljub svojemu neumornemu prizadevanju za pouk šolarjev v nemščini dovolj nemščine za Poharčeve otroke. Hoditi morajo k „pristno" nemškemu nadučite-lju v Spodnjo Polskavo v šolo, kjer se učijo v tretjem razredu vse nemško, razven veronauka. Pri Jožefu Holcerju, ki je sicer osebno dober krščanski mož, se vkljub temu govori samo nemški. Popolnoma sposoben za Kukovčeve gospodarske organizacije! Janez Krulc je socialdemokrat, ki se mora držati, že ve zakaj, hla-čic in vodilne roke našega naprednega g. župana. Kakšne pojme, o narodnosti ima propali socialdemokra-ški kandidat Kitek, si lahko mislite. — On narodnosti sploh ne pozna, pozna samo liberalne kaline, ki mu gredo na lim. Sicer pa vesta o njegovi narodnosti in slovenskem mišljenju največ g. Sicherl in g. Vo-dušek iz Spodnje Polskave, s katerima je pri volitvah v deželni zbor koval zveze. Da je pa zet g. Hojnika (Sicherl) slovenski narodnjak, fve pa itak vsakdo! Kaj ne dr. Janko? Sicer pa sodi v, nadzorstvo gotovo najbolje socialdemokrat Kitek, ki bo vse preostanke, ki jih po našem mnenju ne bo ravno preveč, takoj razdelil, kakor je tudi v svoji dobrotljivosti pri zadnjih volitvah obljubljal kmetom samostanska in cerkvena posestva. Sedaj pa pride odbornik, ki je pečat narodnosti novoustanovljene rajfajzenovke, štajerci-janski čudodelnik Peter, ki se ne piše, kakor v „N. Dnevniku" — saj bo gotovo tudi sam protestiral proti „neupravičenemu" spakedranju svojega imena — Sorčnik, marveč Sortschnigg. Dokazov za to se ne manjka. Saj to vedo tudi njegovi radikalno-narodni zavezniki, Hojniki. Ta naprednjak in naroden mož (Sorčnik namreč, da se ne zgodi prelahka izamena z drugimi) je bil 24 let v občinskem odboru. Bil je mnogokrat volilni mož, a volil je, Česar tudi sam ne taji, vedno samo nemško-nacionalne kandidate, vodil pozneje Kresnikove shode, in bil pozneje najstrastnejši agitator za nemški občinski odbor. V zasebnem življenju ne govori slovenski z drugimi, nego z delavci in mastno plačujočimi pivci in pa plesalci, ki jih ima vsako nedeljo in praznik. Res, potrebna je hranilnica. Živio narodna rajfajzenovka! Gotovo vredna hčerka svojih očetov. Edino na ta način se bo ohranila Gornja Polskava v slovenskih rokah, v katere je vsaj napol prišla pri zadnjih volitvah!?! Kar se tiče neizogibnega dostavka v „N. Dnevnikovem" do-nisuj da je ta ustanovitev res dobra, ker jo napadajo mariborski „katoliški listi", prepuščam sodbo bralcem „Slovenskega Gospodarja" samim. Se ni bati, da
bi se kdo motil. — A ne morem se vzdržati, da bi ne ponovil zadnjega odstavka istega dopisa, ki pravi: Seveda gg. duhovnikom bi bolj ugajalo, če bi imelo ljudstvo hranilnico v iarovžu, kjer nimajo kmetje nobene besede več zraven, in potem bolj lahko izginevajo hranilne knjižice starih ženic! G. dopisnik, naravnost duhovito. Da, res! Že dalje časa deluje izvrstno v blagor kmečkega ljudstva posojilnica v Sp. Polskavi, ki ima svoj delokrog, kakor tudi framska, razširjen na Gornjo Polskavo. Nikdar še ni bilo sli-Sati, da bi bila izginila hranilna knjižica. Nasprotno pa je nam Polskavčanom dobro znano, kam So izginevala posestva nerazsodnih ljudi, in kam še pride kočica in hranilna knjižica stare ženice; saj govorijo o tem celo že šolarčki, .ki srečavajo na cesti nesrečneža. — Želel bi, da bi ponatisnil tudi „Narodni Dnevnik" vsaj nekaj teh golih dejstev, saj so vzeta iz nenarodnili dnevnikov njegovih pristašev. — Sicer pa si res smeta podati narodno-napredni občinski odbor v Framu (sami posilinemci) in pa gornjepolskav-ski rajfajzenovski odborniki roke. Čestitamo!
m Slov. Bistrica. V sredo, dne 25. majnika gostujejo na vabilo „Narodne Čitalnice" v Slovenski Bistrici v tamošnjem Narodnem Domu člani slovenskega gledališča ljubljanskega.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Na Teiovo, dne 26. maja 1910, nastopijo po dolgem času zopet na našem odru člani ljubljanskega deželnega gledališča, in sicer uprizorijo ob 8. uri zvečer veliko komedijo „Sebastijan, ¡veliki knez Georgijski."
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. „Stajerc" je prinesel v zadnji 20. števiiki od 15. maja t. 1. dva dopisa od Sv. Lovrenca in enega iz sosednje župnije Polen-Šak. Komur so razmere natančno znane, se mu lahko prav debelo smeji, ker z vsemi dopisi sam sebe po čeljustih bije. V enem dopisu hvali svojega ljubljenca Hans Toplaka, v dopisu iz Polenšaka pa predbaciva Lovrenčanom „Slovenskega Gospodarja". Pa glejte, tisti rajni fant, ki je bil ubit na Polenšaku in je imel samokres pri sebi, je imel vsikdar, kadar je prišel sploh blizu cerkve, sv. mašo in pridigo pri Hans Toplaku. O morilcu, ki je rojen in tudi pristojen na Po-lenšak, ni vredno govoriti, ker je duševna sirota in časnikov niti ne pozna ter biva nekaj let sedaj kot viničarski sin v župniji Sv. Lovrenc. — V dopisu iz Polenšaka piše „Stajerc", da se je ob prihodu novega župnika streljalo, kakor da bi bil „Kaisermano-ver". Ali je bil v soboto, dne 7. maja, ko se je Ornig po novi cesti v Zamence pripeljal, tudi „Kaisermano-ver?" Ali so morda poleg Orniga sedeli škof, da ste imeli povod za streljanje? Jesti in piti so tvoji gospodje tudi smeli v Zamencih, le duhovniki na Polenšaku bi morali na straži stati, če bi se enemu tvojih ljubčekov, in tistim, pri žganju mirnim fantom, kaj zgodilo. Kako življenje, taka smrt. — Končno še „Štajercu" svetujemo, da o takih zadevah bolj natančno ljudi po prodajalnah v Ptuju povprašuje, da ne bo i-mena in dogodke popolnoma napačno prinašal, kakor je bil tudi še en prejšnji dopis od Sv. Lovrenca s podpisi posestnikov, ki jih niti pri nas ni. Ce pa imaš takega dopisnika, ki niti imen pisat ne zna, pa ti ga. iz srca privoščimo.
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Poročil se je dne 12. t. m. g. Jože Bilak, krojaški mojster in načelnik krojaške zadruge v Juršincih pri Sv. Lovrencu v SI. gor., z gdč. Pepco Vičar, vrlo tajnico dekliške zveze pri Sv. Lovrencu. Mlademu paru našei najsrčnejše čestitke! Na mnoga leta!
p Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Oekerite so hoteli posnemati nekateri fantje in dekleta iz Cvetkovec. Najeli so si namreč dne 17. aprila hišo posestnika Janeza Leben, kupili si vina, in napravili ponočni ples. Ker pa so prišli fantje tudi iz sosednjih občin, kakor tudi nekaj deklet z bližnjega vrha, se je začel končno pretep, in so bili nekateri precej ranjeni. Tudi domače so začeli pretepati, tako, da sta bila tepena tudi gospodar in gospodinja, in nekateri možje. Godcu so razbili lepo harmoniko na male kosce. Konec tega pa je, da je ormožko sodišče obsodilo 5 oseb na pet, eno pa na 7 dni zapora in poravnanje vseh stroškov. Od naše mladeniške zveze se ni nobeden udeležil plesa.
p Ormož. Se vedno ni prišlo dosti naših ljudi do spoznanja, kolike važnosti je društvo za. otročje varstvo in skrb za mladino. Veliko občin je, ki stoje še čisto ob strani. Častno izjemo dela g. V i d H a b-j a n i č , občinski predstojnik v Veličanih. Pri vsaki priliki! kaže veliko zanimanje za to društvo, in je pred kratkim nabral pri sedmini ZavoršiCa za društvo 2 K 80 vin. Lepa hvala marljivemu gospodu!
p Ključarovci pri Sv. Tomažu. V nedeljo, dne 8. t. m. je bil v gostilni Antolič ples, ki se je, kakor navadno, tudi tukaj slabo končal. Znani pretepač in bralec ptujskega „Štajerca" Alojz Kirič iz Vičanec, je z nožem zabodel v levo ramo Franca Kosa iz Klju-čarovec.
p Sv. Trojica v Halozah. Vsepovsod naprav-lja pomlad veselje in vzbuja novo življenje. Veselje je bilo tudi pri nas dne 1. maja. Ostal bo pač ta dan v spominu vsem, zlasti šolski mladini. Saj tako velike, tako lepe in vzorne procesije že dolgo ni bilo, kakor je bila ta od pol ure oddaljene podružnice Nova cerkev v farno. V njej smo nosili in prinesli Marijo med petjem in godbo in slovesnim zvonenjem v spremstvu šesterih gg. duhovnikov, in jo postavili v njen
tron. Ko je zagledalo ljudstvo podobe mili obraz, je bilo ginjeno do solz. Kako čuteče in goreče moremo sedaj šele pred oltarjem Marijinim moliti. Ta je tudi prenovljen, in ima nov tabernakelj. — Kip Marijin v skoraj človeški velikosti je prelepo delo podobarja domačina Konrada Skaza v Grodnu na Tirolskem. — Vse priznanje vernim in dobrim Trojičanom, ki so s svojimi obilni)..i darovi v kratkem času pokrili vse stroške; čast in hvala za skrb in gorečnost novemu g. župniku P. Lenartu Vavpotiču; slava gospicam, ki so nosile Marijo!
p Sv. Trojica v Halozah. Lep dan je bil za nas 1. maj, ko se je prinesel novi kip Marijin v veličastni procesiji v cerkev. — Pomenljiv je bil pa tudi 5. maj, ko je imelo naše „Gospodarsko in bralno društvo" svoj III. redni občni zbor z običajnim sporedom. Iz poročil je bilo posneti, da so bili uspehi drugega društvenega leta za tukajšnje razmere veseli. Društvo je imelo naročenih 12 časnikov in gospodarskih listov in v čitalnici 318 knjig na razpolago. Na domu se je prebralo 189 knjig in 640 časopisov. Tudi je priredilo društvo dve veselici in tri poučna predavanja, eno prej, dvoje sedaj po občnem zboru. G. Germ, oskrbnik pri Novi cerkvi, je govoril o kletar-ski zadrugi kot o samopomoči k prodaji obilnega vina, g. kaplan Potrč o bližajoči se repatici. H koncu smo izvedeli veselo novico, da pripravlja društvo za dan 19. junija veliko veselico z dvema gledališkima predstavama. — Novi odbor se je sestavil, kakor sledi: P. Lenart Vavpotič, župnik, predsednik; Franc Germ, oskrbnik, podpredsednik; P. Rafael'Potrč, kaplan, tajnik; Josip Hladnik, učitelj, tajnikov namestnik; Jožef Mlakar, krojač, blagajnik; P. Bernardin Šalamun, kaplan, blag. namestnik; Jožef Svenšek, km. mladenič, knjižničar: Dragotin Skaza, organist, in Jožef Seruga, posestnik, pregledovalca računov.
Sv. Bolfenk pri Središču. V zvezi nazadnjakov je 15 deklet, naših je pa 51. Kako velik razloček!
p Cirkovce. Našega Tonča, ki si menda domiš-Ijuje, da bi mu nikdo ne smel nič reči radi njegovega hišnega gospodarja, moramo danes javno pohvaliti radi njegovega mešetarstva v korist liberalnih časopisov. Mi dobro vemo za edino osebo v cirkovški vasi, ki sovraži katoliške liste in vse duhovnike, nam je natančno znano, kdo surovo in neolikano zbada katoliške može edino radi njihovega prijaznega občevanja z domačima gg. duhovnikoma, a vse to prezremo; nikakor pa ne dovolimo Tonču tiste ¡svobode, da bi preža! na naročnike katoliških listov, še manj hočemo trpeti, da bi Tonč delil šolarjem tiste iztise brezver-skih časopisov, v katerih se domača gospoda duhovnika lažnjivo in podlo napadata. Sicer vsi Sikolčani in Cirkovčani s prstom lahko pokažemo oba liberalna agitatorja, ki kujeta dotične dopise, ki, hodita s po-vešenima glavama semintja, kakor raca po luži, ki imata vsak dan 24 ur časa za obrekovanje Kmečke zveze, ki oba skupaj ne plačujeta niti vinarja dače. — Tonč se bridko pritožuje nad svojim pomagačem, starikavim pristašem Narodne stranke, ker je baje on ociganil „Stražo" za celih 16 K na ta način, , da je poslal inserat v „Stražo" o oni moderni brivniciin striž-nici. Zato se nam sedaj kar studi, kako Tonč. dopise čednega narodnega prijatelja trosi po celi župniji. — Kdo pa zaupa kaj Tonču? V tem oziru ga mali Polde zelo nadkriljuje. Nismo še pozabili onih krvavih in zbesnelih dogodkov pri zadnji deželnozborski volit-vi, ki kažejo divje sovraštvo do vrlih pristašev Km. zveze. Kateri količkaj pošten narodni kmet bo še poslušal Tonča ? — Agitator tridesetih let niti menda ne ve, da kupčujejo ž njim domači ljudje samo radi njegovega gospodarja. Da je to res, potrdi še tisti fant, ki je njegovo bratovščino s prezirljivim nasmehom odklonil, kar Tonča še danes grize v srcu. Sedaj hoče Tonč svojo jezo hladiii nad „farškimi", zato s posebno slastjo kaže tisti dopis, v katerem kličejo liberalci vraga na pomoč, da bi se rešili duhovnikov, kateri pa bodo mešetarja že pustili v miru, saj se še marsikateri kmet ogne dotične hiše, kadar je Tonč doma. „Farški" pa tukaj javno zahtevamo, da nam da Tonč mir po časopisih itd., itd., pa ne bo toliko pritožb. Kadar bodo zopet volitve, naj gre Tonč v Haloze kupovat prolenke in teleta, bo najboljše. — Pristaši Kmečke zveze se ne strašimo nobenega mešetarja, tudi se ne bojimo nobene grožnje, pa magari streljajo vsi mešetarji pri odhodu gospoda kaplana, kakor so streljali na smrt bolnemu gospodu C. A znate žalostno in grozno povest tistih treh streljačev? — Mi ho-čemo imeti mir. Zato se priporočamo gospodu Antonu Goljatu. naj primerno poduči Tonča. Vsi smo enoglasno volili gospoda Gol,jata, ki je prejel največ glasov izmed vseh izvoljenih odbornikov: zato menimo, da, bo ugodil naši miroljubni želji, akornvno se kaj malo brigamo za celjske liberalne liste, vsaj je nam rodoljubnim pristašem Kmečke zveze celjski „Narodni List" in ..Narodni Dnevnik" le vevnik za kompost. Tega mnenja je vsak katoliški CirkovčanJ in tudi cirkovški kaplan.
p Zavri. Bralno droštro priredi v nedeljo 22. t. m. po večerni cah v gostilni g Jožefa Vuk v Dobravi vfselieo 8 sledečim vspore-dom: 1. Pozdrav predsednik». 2. Govor. 3. S»liivi igrokazi: Zamorec, Junaki, Tihotapci. Predstavljajo diletantje Mladeniške zveze pri Sv. Lenartu. 4. „Pol vina pol vode", predstavljajo diletantje gospodarskega društva v Zavrča. 6 Šaljivi srečolov z lepimi dobitki. Med odmorom ■virajo zavrčki Umbnraši prvič na odru. Vstopnina: 8edež 40 vin., stojišče 20 vin. Čisti dobiček je namenjen za društveno knjižnico Prijatelji mladine, pridite v obilnem številni Pri slabem vremenu se preloži veselica na prihodnjo nedeljo.
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Nenavadno živahne so bile dne majnika občinske volitve v Ljutomeru. ¿Okoliščina, da. se je malo, ali da se celo nič ni pisalo o volitvah, je vzbujala misel, kakor da vse spava v nekaki onemoglosti, ali da se nihče za volitve ne briga. In res so se širile razne govorice, da bodo Slovenci izgubili III. razred. Nemci so v istini računili na to. Saj iz tega namena so bili na volilnem imeniku vsi uradniki v II. razredu. Iz tega namena je pritiskala nemška šparkasa, iz tega namena so tudi posamezniki, celo trgovci, skušali pregovoriti slovenske volilce iz okolice, naj izostanejo od volitev. In kakšen je bil sad tega nepoštenega dela? Ravno nasproten, kakor pa so ca pričakovali ljutomerski posilinemci! Slovenski kan-didatje, Franc Sršen in Ludvik Babnik sta dobila v-sak po 133 glasov, Franc Zacherl 132 in Alojzij Rajh 131; Nemci pa 71 m 70 glasov. Z volitvami Slovenci nismo nič pridobili, pa hvala Bogu, tudi nič izgubili. Ohranili smo si 11L razred. A nekaj je veselo,"da se. število oddanih slovenskih glasov kljub pritisku ni zmanjšalo, ampak je znatno poskočilo. Toliko slovenskih glasov še menda ni bilo v III. razredu. To je znamenje zavednosti in napredka. Hvala zavednim slovenskim volilcem, pa tudi g. Babniku, ki je tako spretno vodil vse priprave za volitve. Brez njega bi gotovo ne dosegli tako veselega uspeha.
1 Ljutomer. V ponedeljek, dne 23. majnika t. L gostujejo člani ljubljanskega slov. gledališča v Ljutomeru v dvorani gospe Kukovčeve pod patronanco „Murskega Sokokla", ki tem potom uljudno vabi slav, občinstvo na to izredno prireditev ljubljanskih gostov.
1 Cezanjevci pri Ljutomeru. Ze drugič v tekočem letu je nriredilo naše bralno društvo gledališko predstavo. Uprizorilo je v Ljutomeru v nedeljo, dne 8. maja zvečer krasno igro „Dve materi". Dekleta so svoje vloge prav dobro izvršila, tako, da je bilo priznanje splošno in občinstvo z uprizoritvijo zadovoljno. Le žal, da udeležba vsled raznih zadržkov in o-koliščin ni bila tolika, kakor bi sicer lahko bila. Vrlim cezanjevškim dekletom želimo, da bi še za naprej z istim zanimanjem in marljivostjo prirejala gledališke predstave. To bo njim samim v korist in zabavo, bralnemu društvu pa v čast in ponos.
1 Kupetinci pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Dne 71 maja je mirno v Gospodu zaspal 171etni sin Anton Klemenčič. Koliko miadeničev se pokvari že v zgodnji mladosti, a on je ostal nepokvarjen, ker ni nikdar zahajal v slabe tovarišije. Vestno je opravljal svoje stanovske dolžnosti, bil je tako desna roka svojim stari šem, pri drugih pa spoštovan in priljubljen. Kako se je veselil krasnega maja! Bila je pač božja volja, da'nas je zapustil. Bridka smrt ga je iztrgala iz naročja starišev in ga presadila iz te solzne doline v nebeški vrt, v večni majnik. N. v m. p,!
1 Ščavnica. Gotovo si že mislite, ljubi bralci „Slovenskega Gospodarja", da so nas tukaj na meji na Sčavnici že davno nemškutarji pohrustali. Kaj pa še več! Prosinca t. 1. smo imeli zopet občinske volitve. Zmagala je v vseh treh razredih krščanska narodna stranka. Nasprotniki so sicer napeli vse sile, toda ljudstvo jim ne gre več na limanice. Posebno se -nam je že smilil Žižek: ta general brez armade je gotovo strgal več parov podplatov pri agitaciji. Pa volilci so pokazali, da ne marajo več štajercijancev v odbor. Se celo Žižek je dobil bolezen, takozvani „Durhfal". Ja, general jo hitro zgruntajo. Seveda o-ni bi še Ameriko odkrili, ko bi je že zdavno Kolumb ne bil prej. Hitro so skovali „rekurs", in ga poslali naravnost na namestnijo v Gradec. Seveda zopet jim je od veselja bilo srce. Mislili so, da jih bo drugo-krat bolje sreča spremljala. Pa, o smola! Volitve so potrjene. Za župana je zopet enoglasno izvoljen spoštovani kmet Martin Križan, za svetovalce pa Anton Vais in Franc Kraner. Vam, g. Žižek, pa damo dober svet: Nikar ne hodite na prepih, ko ste od jeze čisto zdelani. Po noči pa si denite tiste giftne krote, saj jih imate v omari cel kup.1 pod glavo." morebiti Vam še kaj pomaga.	Nejezise..
Slovenjgraikl okraj.
s St. Jan pri Spodnjem Dravogradu, V nedeljo , dne 15. tega. meseca je bilo pri pas jako živahno. Posestnikov in gospodarjev je prišlo mnogo od vseh strani: iz St. Jana, St. Petra, OtiŠkegavrha, Starega trga, in zlasti so bili dobro zastopani vrli Pamečani. , Prostori gospoda Časa so bili natlačeno polni. Z veseljem so sprejeli kmetje deželnega poslanca, dr. K Verstovšeka.
Odbornik S. K. Z. gospod SchSndorfer otvori zborovanje, pozdravi navzoče in predlaga posestnika^ uglednega moža, gospoda Barta za predsednika.
Nato poda predsednik ' besedo ' deželnemu poslancu, ki v krepkih, odločnih in umljivih besedah razloži volilcem splošni položaj v državnem zboru in o njegovem delovanju kot deželni poslanec. Natanko razloži vzroke obstrukcije ' in pojasni dosedanje stanje. Odločno graja neodkrito in lažnjivo poročilo celjskih listov o pogajanjih.
Vsi volilci so sprejeli z odobravanjem poslan-čevo poročilo. Gospod predsednik se mu zahvali iskreno za njegov trud in delovanje.
Gospod župan Werdnig, po domače Podržan, se oglasi večkrat k besedi. Povdajrja, da odobrava vse, kar deluje deželni poslanec in želi, da bi vstrajal na tej poti.
19. maja 1910.
Gospod župan Pirtošek iz Pake, znani zagovornik S. K. Z., prav vneto vzbuja volilce, da se vedno udeležijo vseh volitev tlo zadnjega moža, f in biča s pikrimi besedami nastop celjske lažinapredne stranke. Gospod Podržan je skoro že prikimaval, tako prepričevalno je govornik označil postopanje te liberalne stranke.
Častiti gospod župnik Mojžišek je nasvetoval, da bi osnovaji kmetje kmetijsko podružnico.
Deželni poslanec dr. VerstovŠek je večkrat dal pojasnila v raznih gospodarskih zadevah.
Po dveinpolurnem zborovanju je zaključil gospod Bart zborovanje in na njegov poziv so vsi vstali in zaklicali večkrat živio poslancu, od katerega so se-prisrčno poslovili. Vsi so bili zadovoljni, da je bil tak lep red in mir; zlasti pa so ponosni domačini, da, so se tako lepo spremenile razmere v občin'.
s Stari trg pi*i Slovenjem gradcu. V nedeljo je priredilo bralno društvo predavanje v Starem trgu.
Govoril je poslanec dr. K. VerstovŠek o potrebil izobrazbe z ozirom na gospodarski napredek.
Pri predavanju so bili (tudi trije odlični gosti iz Slovenjgradca.
Predsednik Schöndorfer obžaluje, I da ni vseh Starotržanov na zborovanju, zlasti pa. mladine, da |bi slišala lepe nauke, katere je podal govornik. Upati je pač, da se predavanja v bralnem društvu redno vršijo. Društvo mora oživeti. Torej na delo!
s Zavodnje. Tu se je od 1. do 8. maja ob prav obilni udeležbi obhajal sv. misijon. Vodila sta ga pre-častita gospoda Kitak in Zdravljič. Sklep je počastil tudi preč. g. dekan Rotner, ki je sklenil to lepo uspelo pobožnost s preganljivim nagovorom.
s Št. Ilj pri Velenju. Podpisani se tem potom kar najtopleje zahvaljuje vsem obrekovalcem, ki so na najnesramnejši način trosili o njem med ljudi laži, in se jim še za naprej priporoča v memento. — Nadalje povem onemu modrijanu, ki je rekel, da so me na Dunaju od pošte izbacnili, naj vzame, ali bolje, pride k meni, da mu pokažem in razložim, kaj govorijo par. 6 do 8 v knjigi ^Leitfaden der Personal-, Dienst- und Gebühren-Vorschriften für die Beamten der Postämter I. bis III. Klasse." — Posebej se moram še zahvaliti A. K. za one vznesene besede, koje je govoril proti gostačem mojega očeta. — Št. Ilj pri Velenju, dne 16. aprila 1910. — — Ferdinand Voh, poštni aspirant.
s Marnberg. Ugasnilo je mlado življenje. Dne 13. t. m. smo morali položiti v hladni grob pridno u-čenko četrtega razreda tukajšnje šole, Marijo Korn. Mrzel in moker majnik jo je zasačil na potu iz šole ter ji nakopal hudo vročinsko bolezen, legar, ki je v malo dneh uničil njene šibke življenske moči. Draga Micika! Žalostni smo bili, da smo te izgubili tako rano. Se bolj žalostni smo pa bili, ko ti nismo smeli izpolniti tvoje srčne želje, da bi bela dekleta ponesla tvoje zemeljske ostanke na kraj miru. ,Toda v naši žalosti nas tolaži trdno prepričanje, da so tvojo nedolžno dušo v lepem sprevodu spremljali angelji k Bogu v nebesa. Prosimo te, prosi tamkaj za nas, posebno za tvoje dobre stariše! Počivaj v miru Gospodovem !
s Ribnica, f Miklavc Lipej — pisatelj Pohorski. Vsak kraj ima več ali manj znamenite može. Ta^ ko tudi prelepo zeleno Pohorje. Tudi daleč sloveča lepa Ribnica je imela moža, katerega ime se ne sme pozabiti. Bil je to Lipej Miklavc, kot pisatelj imenovan „Pohorski". To je bil mož kmečke korenine, ki se ni sramoval svojega lepega stanu. Večkrat si ga lahko videl hoditi doma in po posestvu v domači volneni obleki, kar se vedno bolj opušča. Ni imel posebnih šol, pa se je sam izobrazil, da, je bil vešč več slovanskih jezikov, posebno pa češčine. Postal je pisatelj. Nikdar ni namočil peresa, da bi bil komu s pisavo škodoval ali zasejal razprtijo. Sam kmet želel je le svojim sotrpinom pomagati z dobrimi nasveti. Le-te je zbiral deloma iz lastne skušnje ter drugih modrih mož, deloma pa je jemal od drugih Slovanov, posebno Čehov, ter pisal gospodarske zadeve. Našel si „Pohorskega" v „Slovenskem Gospodarju", „Gospodarskem Listu", (Učni Mohorski družbi in drugod. Že davno sta si bila velika prijatelja s sedanjim poslancem g. Pišekom. — Lipej je bil za tukajšnje bralno društvo velepomembni mož. Ud-odbornik, dalje časa tudi predsednik, je bodril ude, ter se veselil na novi probuji tega društva. Vedno pa je bil temu društvu dober svetovalec, ter se je rad udeležil zborovanj ali veselic. Ko pa sam ni mogel več radi bolehnosti, poslal je svoje. — Bil je tudi veren in dober kristjan ter vedno pristaš krščansko-narodne stranke. Izpolnjeval je vedno tudi svoje krščanske ¡dolžnosti. — Bog ga je večkrat obiskal z boleznijo. Najhujše mu je bilo, ko so ga oči zapuščale, ker je moral čitanje in pisanje odložiti, kar je poprej posebno ob nedeljah in praznikih popoldan rad storil. — Rad je imel, ako <_ra je prijatelj obiskal, ako pa je bil sam, se je vse-del h knjigi in peresu. Ko pa tega ni mogel več, je bil pa rožni venec njegova zabava. — Bil je zelo potrpežljiv ter miroljuben sosed. Imel je blago, dobro in usmiljeno srce. Pravega sovražnika ni imel. Bil je svoj čas tudi občinski odbornik. Pri volitvah je stal vedno na krščanski podlagi, ako je bilo tudi malo število somišljenikov. - Le-ta blagi mož je moral naglo zapustiti svoje domače in prijatelje. Dne 10. maja mu je angelj smrti prcrezal nit življenja. Srce mu je o-slabelo. To srce, ki je bilo in delovalo za svoje in svoj teptani narod, je prenehalo delovati. — Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal njegov lep pogreb, akoravno je bilo deževno. — Da se temu zaslužnemu
frnnebnrkl nnrpnttatt.
možu-pisateiju na grobu ni zapelo, tega pa župnik ni kriv. Nesporazumljenje bi se bilo še dalo pri dobri volji o pravem času poravnati. G. župnik je imel ob grobu primeren govor. — Blagi Pohorski, nam nepo-zabljivi, počivaj od trndapolnega dela, a tvoj duh naj nas zaostale oživlja in kropi, ter vodi k edinosti, katero si ti tako ljubil. Slava vrlemu možu! N. v m. p.!
Slovenci, darujte za obrambni sklad S. K. S. Z,
Konjiški okraj.
k Konjice. Na binkoštno nedeljo vršil se je v Konjicah gospodarski shocl živinorejcev. V sobi Km. hranilnice, katero so vrla dekleta iz Dolmeža in Te-panjskega vrha okusno z venci in zastavicami ozalj-šala, se je zbralo nad 150 posestnikov. G. državni in deželni poslanec Pišek na kratko omeni namen današnjega zborovanja, g. nadrevizor Pušenjak pa v jasnih besedah razloži vse potrebno o zadrugi za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje. Po njegovem govoru se je vnela živahna debata, tako, cla sta se zastopnika iz Dunaja in Gradca kar čudila razumnosti naših slovenskih kmetov. Pristopilo jih je k zadrugi takoj 70. ZaupniŠtvo je za konjiški okraj sprejelo načelstvo Kmečke hranilnice in posojilnice, katero daje ali pismena pojasnila, ali ustmena, vsaki četrtek od 9.—12. ure dopoldne.
k Žice. Naša vrla narodna dekleta so na Vne-bohod ter na preteklo nedeljo vprizorile gledališko predstavo „Nežka z Bleda" v splošno zadovoljnost. "Gosti od blizu iu daleč so se čudili, kako spretno obvladajo priprosta kmečka dekleta tudi gosposke vloge. S svojo spretnostjo so zaslužile našim tambura-šem nove velike berde. Hvala njim! V tem tiru naprej!
k Žice. Zahajač Simon Ribič dobil je cd svojega gospodarja 8 K plače, s katerimi je baje nameraval iti z ločko procesijo na Ptujsko goro. Ljubezen do alkohola ga je pa nekje zadržala. V nedeljo zvečer prišel je do Kučeja, kjer so mu odkazali prenočišče v hlevih. Tukaj pa ni hotel dolgo ostati. Ob 11. uri pride klicat, naj ga spustijo v hišo, češ, da. ga zebe. Ugodijo njegovi želji, sprejmejo ga v gostilniško sobo za peč. Zjutraj ob 5. uri ga najde gostilničar viseti za vratmi na obešalniku za lastni hlačni jermen. — Žrtev alkohola!
k Vitanje. BinkoŠtni teden smo imeli v naši župniji kar 6 mrličev. Med njimi sta dva mlada fanta, 171etni Jurij Potočnik, in 261etni Janez Brodej po domače Slatinski, kmečki sin, za katerim vse žaluje. Kako je bil priljubljen, je kazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko ljudi. Bil je pohlevnega in tihega značaja, rad je zahajal k sv. maši, pa tudi k večernicam, posebno rad je častil Marijo, svojo najboljšo mater. N. v m. p.!
Celjski okraj.
Nov slikar in pleskar, g. Dobrave, se je nastanil v Celju. Več glej inserat!
c Po čem so slovenski glasovi v Celju? V občini za veliko Celjsko okolico so občinske volitve pred durmi. Nemci potrebujejo slovenskih glasov, da bi prišli v slovensko občino. Zato hodijo okoli in kupujejo slovenske glasove. Po čem? Ponujajo voz gnojnice iz Celjskih stranišč za en glas. Res, prav po ceni se dobi. Sliši se, cla imajo ti „čedni kupci s človeškim blatom" veliko sreče pri svoji kupčiji za slovenske glasove. Ali so Slovenci v Celjski okolici res tako daleč prišli, da prodajajo svoje glasove za voz gnojnice? Slovenski kmetje, držite skupaj, rešite občino, katera je naša! Bog ve, kako bo, ako nam jo Nemci ugrabijo ?
c Polzela. Naši lepi občini v sredi slovenske Savinjske doline preti velika sramota. Že pred mnogimi leti se je sosednji Št. Peter otresel nemčurstva; v ta jarm pa zdaj silijo nekateri krogi na Polzeli. Par privandranih Nemcev-protestantov — inženir Voigt je baje celo žid — lovi podpise med fabriškimi, slabo plačanimi delavci za nemško šullerajnsko Šolo. Tovarna je že itak nesreča za nas kmete, odvzame nam kmečke delavske moči, mladi ljudje se odvadijo kmečkega dela, privadijo se pa zapravljanju in marsičemu, kar jih nauči slaba tovarišija. Zdaj pa hoče teh par privandranih Nemcev našo občino onesnažiti še s to popolnoma nepotrebno šolo. — Dve veliki Šolski poslopji smo po višjih oblastih prisiljeni postavili, kar bomo davkoplačevalci Še mnogo let pridko občutili. 5-razrednica je več kot zadostna za nas. Ali je še premalo šol in stroškov za tiste zapeljane slovenske stariše, kateri se dajo premotiti, da bi svoje otroke pošiljali v nemško „mučilnico". Sedaj vas seveda slepijo s tem, da bo Šulferajn Šolo postavil, a ne bo dolgo, pa jo bo morala prevzeti občina, in si s tem navaliti novih nepotrebnih stroškov. To nam lahko pritrdijo v tistih krajih, kjer so jih Germani že osrečili z nemško šolo. V sedanji 5razrednici se lahko nemščine toliko poučuje in nauči, da izhaja učenec, ki se je pridno učil, za vsakdanje potrebe; kdor gre pa dalje po svetu, se bo z lahkoto še bolj izuril, saj Slovenec je prebrisane glave. V sedanji šoli se uči otrok nemščine na podlagi materinega jezika, kar je edino pametno.
_____________________________________Stran IL
V nemški šoli, ki bi imela 1 ali 2 razreda, pa bo nemški učitelj ubijal ubogim otrokom blaženo nemščino — z nemščino vred pa sovraštvo do materinega jezika. Tako bo slovenski učenec moral pljuvati v lastno skledo. — Poturčen kristjan janičar je hujši od Turka, nemčur grši od pristnega Nemca. — Kako pa bo s poukom krščanskega nauka? Bode li naš g. župnik kot edini dušni pastir imel čas opravljati tudi to nepotrebno šolo? Težko da. Kateri duhovnik bi pač z veseljem hodil v tako mučilnico? Bodo otroci mar nemški rožni venec s siariši molili? O bedarija! Pa veste, da bo tudi protestantovski pastor iz Celja hodil v nemško šolo, če bodo le trije nemški otroci? Si li to želite? Ali vam dalje ni znano, kako sovraštvo se zanese med otroke nemških in slovenskih šol, kakor nam priča žalostni dogodek v Št. Lenartu, kjer je učenec nemške šole slovenskega učenca skoro zaklal. — Nemec je predrzen, skušali bi sčasoma, vsled upliva nem ške šole dobiti občino v svoje roke, 1 potem bi imela slovenska Polzela nemčursko županstvo. . Kdo bi pa bil kriv teh posledic? Gotovo, tisti slovenski fabriški delavci, ki bi pošiljali svoje otroke v žrelo nemškemu molohu, ki se bojijo zamere par nemških uradnikov, kateri silno slabo plačujejo svoje delavce. Spametujte se, dokler je čas, vi s svojimi žulji redite njim trebuhe in polnite njim žepe, a ne mislite, da imajo kaj ljubezni do vas in vaših otrok; oni imajo le namen, zanesti nemir in sovraštvo v našo občino, in vas še bolj zasužnjiti. — Poznejši rodovi bodo začetnike te šole kleli, in s sramolo izrekali njih imena, kot se i-menuje Judež ali Efijalt. — Slovenska kri teče po naših žilah, mi hočemo mir na lastni zemlji. Ljubimo svoj, materni jezik, v katerem nas je mati učila moliti. Bodimo vsi enih misli: Tu smo Slovenci gospodarji, in Bog in naši carji. Nemški protestantje naj pa svojo kulturo in izobrazbo ohranijo zase in svoje otroke, mi je ne potrebujemo in nočemo. — Pripravlja se velikanski protestni shod, na katerega mora vse, kar v Savinjski dolini narodno čuti, brez razločka mišljenja. — Skrbeli bomo, da ošabna nemčurska drevesa ne bodo prirastla do nebes. Črna zemlja naj pogoltne tega, kdor odpada.
c Mozirje. Občina trg Mozirje Še vedno ni raz-položila občinskih računov za leto 1909 na ogled. Ali morda davkoplačevalci ne smejo nič vedeti ali slišar ti o računih? Gospod župan, ali,ste jih morda poslali v kakšno „fabriko", da jih preustroji? Gotovo v tako naglo naprednjaško „fabriko", kakor je vaš občinski urad. Vprašamo pa vas, ali je morda deželnemu odboru v Gradcu že kaj znano o vaših računih? Le potolažite se, gospod župan, to bodemo že mi preskrbeli, da o vaši hitrosti zve ta višji urad, in vam preskrbi primerno nagrado, seveda za vaše neumorno, zelo naprednjaško delovanje, a pardon — nazadnjaška delovanje, kajti kmečka občina je imela že pred štirimi meseci sklep računov, katerim gre vsa čast. Ako ste tudi vil pri občinskih računih tako napredovali, potem izrečemo tudi vam vso čast. Torej na veselo svidenje! — Vaš davkoplačevalec I. razreda.
c Griže. Na binkoštno nedeljo proslavljali smo god farnega patrona sv. Pankracija. Slovesnost so vrli Orli s pokanjem možnarjev še povišali. Pa zgodilo se je nekaj žalostnega, ali bolje rečeno, surovega. I-raamo nekaj tako imenovanih naprednih (!!) mladeni-čev, in ti so celo noč na cesti razgrajali, iskali tepe-ža, proti jutru pa s silo vlomili v mrtvašnico, pobili nekaj Šip, in ukradli smodnik. Lep napredek! Naznanilo se je sodniji. — Pa bodeš vprašal, od kod ta surovost? Vsega je krivo liberalno in brezverno časopisje, ki vedno smeši in zaničuje vse, kar napeljuje k poštenemu in bogoljubnemu življenju. Mnogi stariši sedaj žalostno zdihujejo, kako so jim liberalci otroke zdivjali in zaslepili. — Toda prepozno.
c Teharje. Angelj smrti posetil je našo, že itak maloštevilno Marijino družbo, in odvedel seboj pridno in zvesto hčerko Marijino, Mimiko Vrečar. Kruta jetika uničila je mlado življenje. Rajna je bila tiha, vzorna deklica, v svoji dolgi, hudi bolezni nenavadno potrpežljiva. Pač res, kar pravi pesem: kdor otrok je zvest Marije, smrti on se ne boji. Sosestre priredile so ji nad vse slovesen pogreb, in darovale krasen venec. Ob odprtem grobu zapele so ganljivo žar lostinko. Svetila ji večna luč!
c Teharje. Prihodnjo nedeljo priredi politično društvo poučen shod na Opoki pri Štorih v gostilni g. Sitarja. Ob 3. uri popoldne bode poročal g. dr. Benkovič o „davku na vino" in drugih državnozbor-skih razmerah, g. Terglav pa o deželnem zboru; a cr. Levstik bode dal, kakor že mnogokrat, kmetovalcem ta ali oni pouk glede kmetijstva.
c Pozor pred sleparji! Po laškem okraju se večkrat, tako tudi sedaj, klati neka ženska pod pretvezo, da zapisuje ljudi v bratovščino večnih svetih" maš. Lahkoverni ljudje se večkrat vsedejo takim sleparjem na limanice. in se res dajo zapisat. Seveda dajo tudi par kronic. Zato opozarjamo na to žensko. Naj se ji nihče ne vsede, in če se še kje oglasi, naj se jo izroči orožništvn.
c Gorenje. Naša podružna cerkev sv. Janeza se je krasno prenovila. Človek je zavzet, ko stopi vanjo. Vse, kar vidi oko, je novo ali prenovljeno. Vsi trije oltarji so krasno prenovljeni, ter v velikem oltarju dve novi podobi srca Jezusovega in Marijinega. Delo je izvršil Ivan Cesar, podobar v Mozirjh, za zelo nizko ceno. Delo hvali mojstra. Prvv toplo ga priporočamo. Cerkev je v občo zadovoljnost preslikal domači umetnik Fran Plešnik po skrajno nizki cent. Tudi tega priporočamo. Sedaj imamo tudi nov tlak iz
cementnih plošč. Kakor se sliši, dobimo prihodnje leto še nove orgije, katere so res potrebne. Za vse to se imamo pa zahvaliti blagim dobrotnikom, pred vsem vrlim Škorljanom, ter skrbnima- cerkvenima ključarjema, ki se ne strašita truda ne skrbi, ne gledata na zamudo časa, pač pa sta vsa goreča za lepoto hiše božje. Bog pa naj bogato poplača blagim darovalcem in požrtvovalnim ključarjem.
c Zibika. Kat. slov. izobr. društvo. Prihodnjo nedeljo, dne 22. maja po večernicah je občni zbor; goročila odbornikov, deklamacije, govori, nove volitve.
c Sv. Vid pri Grobelnem. Pri nas se ne dobi v nobeni gostilni kakšnega poštenega časopisa. Izgovarjajo se s tem, da listi preveč ljudi obirajo, in da jih ljudje itak ne marajo brati. Slab je ta izgovor, kar pač dokazuje to, da se v gostilnah valjajo po mizi drugi protiverski časniki, n. pr. „Narodni List", in celo „Slovenski Narod". Ce ljudje ne marajo čitati časopisov, potem naj se pa pomečejo iz gostilniških sob. In kdo bolj blati poštene ljudi, ter jih psuje, kakor ravno zgoraj imenovana lista, ki tudi vero dostikrat napadata na nesramen način. Upamo, da se bodo razmere kmalu spremenile, ker drugače ne bomo odgovorni za posledice, ki lahko pridejo.
c Šmarje pri Jelšah. Naš „velemožni, dični" g. Graner, ki se v vse vtika in misli, da se brez njega nikjer ne sme in ne more nič opraviti, pred katerim ni varno nič, kar le količkaj diši po katoliški stranki, ki se povsod „čoha", kjer ga srbi in ne srbi, ta naša dika in ponos našega okraja, ta luč našega trga, je obsojen v Celju na 40 K kazenske ^¿lobe in na stroške nasprotnega advokata radi žalje-nja časti.
c Sv. Jurij ob juž. žel. V našem trgu bo najbrž treba olepševalnega društva, ki bo imelo samo to nalogo, da bo skrbelo, za snažnost ceste po trgu. Ce je namreč le malo deževja, nastane tako blato in taka voda po celem trgu, da je za človeka skoro nevarnost, da bi obtičal v blatu in vodi. Taka blatna cesta vendar ne dela časti trgu. Zato prosimo tržke občinske očete, da bi ukrenili kaj. Saj ima trg posebej svojo blagajno. Menda vendar ne boste zahtevali, da bi vam to popravil župan iz občinske blagajne. Ce pa tega ne storite, nam pa vsaj preskrbite čoln, da se bomo ob deževnem času vozili po trgu. — Pa brez zamere!	,' i i	Tržani.
c Št. Jur ob luž. žel. V petek, dne 27. majnika gostujejo v Št. Jurju ob juž. žel. člani slovenskega gledališča ljubljanskega.
c Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino s seaožem v Grižah je prejela za leto 1909 do zdaj naslednje podpore: od slav. županstva v Št Pavlu pri Preboldu 10 F, od slav. posojilnice v Grižah 20 K, od slav. županstva v Grižah 10 K in od sl»v. ¡Savinjske posojilnice v Žalcu 10 K; tedaj skupno 50 K Za, vse te psdpore izreka srčno zahvalo ter se priporoča za nadaljno naklonjenost odbor.
Brežiški okraj.
b Shod S. K. Z, na Blanci pri Sevnici se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. dopoldne ob '/212. uri (po o-uravilu pri Sv. Kancijanu). Govorita poslanca Pišek in dr. Benkovič. Vsi na shod! Govorilo se bo zlasti o nameravanem davku na vino in o povzdigi živinoreje, kakor tudi splošno o političnem položaju, posebno v deželnem zboru.
b Brežice. Solnce že s pomladansko silo greje naše Posavje ter celo največjega lenuha izvabi na prosto. Skoda, da nuna vsaj po eno leto v vsakem kraju tudi te moči, da bi mlačneže spodregnilo ter zbudilo k zavednosti in vnelo ukaželjnost med ljudstvom, posebej med mladežjo. Sicer naša okolica to zimo v tem ni popolnoma zaostala, a veliko več zanimanja bi že lahko bilo 11. pr. za i z o b r a ž e v a 1 n o delo, ki ga želi vršiti naše izobraževalno društvo. Kaj vse premore marljivost in vnema celo maloštevilne čete, kažejo prireditve društva zadnjo zimo. Najprej so se bili fantje postavili z igrama „Krčmar pri zvitem rogu" ter ..Kmet in fotograf", pozneje pa zopet z „Vedeževalko"; dekleta so dobro predstavljale „Jezo nad petelinom in kes", in smo ob tej priložnosti prvokrat slišali pelje dekliškega zbora, društva, ki se pa naj zmiraj naprej vadi in izpopolnjuje. Nedavno je priredilo društvo važno predavanje o „brambi doma in roda", o nje važnosti in dolžnosti, obenem pa se je ob tej priložnosti osvetlilo hinavsko in obsoje vredno ravnanje sedanjega (vodstva Ciril-Metodove družbe. — Bog daj izobraževalnemu društvu vedno lepšo rast, da bo kmalu vzdrževalo vso zavedno, razumno in verno mladino naše okolice!
b Kapele pri Brežicah. Vnetega zagovornika je dobila naša Marijina družba v „Narodnem Listu". Dosedaj jo je isti dopisnik vedno blatil, naenkrat pa je postal iz Savla Pavel. Kje pa je vzrok? Umreti je treba kakii članici, pa jo bo napredni dopisnik hvalil, živih pa ne more trpeti. Od samega veselja, če katera umrje, obljubuje radodarni dopisnik, da jo bo župnik brezplačno od doma spremil, da bo muzika brezplačno celo pot igrala, pogrebni račun bi pa najrajši on sam napravil s pomočjo „Narodnega Lista"; to je namreč za „Štajercem" najbolj duhovski list, in pri njem sede gospodje, ki so bili že v črni šoli, in v ved-ni dotiki z duhovniki, pa se sploh na račune dobro razumejo. Toda brez šale: Kdo pa je ta kapelski do-j>isnik, ki hoče Marijino družbo, župnika in njegovo obnašanje nadzorovati, in pogrebne račune kontrolirati? Ce se ne bi preveč smejali, vam povem zaupno: mlad krojaški pomočnik! Tako je vsaj tukaj obče znano, da je on „sotruanik" „Narodnega Lista". Kot krojaču mu sicer privoščimo, da po dolgem sedenju v
celjskem liberalnem lističu tuintam kozolce preobrača, vendar pa, kdor hoče lagati, mora pa že nekoliko pametneje začeti, da se mu ne bo vsakdo smejal. — H koncu pa resno vprašanje: Ali ni pred kratkim bližnji sorodnik naprednega dopisnika umrl? Ce se 011 za tuje pogrebe briga, ki ga nič ne skrbe, ali se je kaj za pogr"1' svojega sorodnika? Ali je bil sploh na pogrebu? Ljubi Pavliha, ne smeši se!
b Olimje. Poročil se je dne 9. maja pošten in vrli mladenič Jožef Novak v Grižah pri Podsredi s pridno mladenko Lucijo Skorjanec v Sopotah pri 0-lhnjem.
b Pilštanj. Dne 17. aprila se je zbralo po večernicah vkijub slabemu vremenu v čitalnici lepo število mladeničev iz cele župnije, da si ustanovijo že dolgo zaželjeno mladeniško zvezo. G. župnik pozdravi navzoče in razloži namen in pomen mladeniške zveze. Nato se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so bili v odbor sledeči mladeniči: Martin Lapornik, vaditelj; Miha Rebernik, njega namestnik; Anton Toplišek, tajnik; Jurij Stus, namestnik; Alojzij Potočnik, blagajnik; Franc Potočnik, namestnik. Izvoljeni odbor nam je porok, da bo mladeniška zveza delavna. K sklepu se zahvali Še voditelj Martin Lapornik za zaupanje, in vspodbuja navzoče mladeniče, da naj marljivo delujejo za Boga in narod.
b Pilštanj. Dne 2. t. m. je umrl po kratki mučni bolezni posestnik in pridni gospodar Janez Tržan na Zečah. Rajni je še v soboto, dne 30. aprila na njivi oral za koruzo, a čez dva dni je ležal že na mrtvaškem odru. Vnela so se mu pljuča. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal njegov pogreb dne 4. maja. Velika množica ljudi ga je spremila na zadnji poti. Pevski zbor mu je zapel na grobu pretresljivo slovo. Zapušča ženo, ki je že drugič vdova, in enega malega dečka. Rajni je nosil vedno križ pri procesijah in je v cerkvi naprej molil ob nedeljah. Zdaj ga je pa Gospod ravno križev teden poklical po plačilo. Blagemu možu bodi žemljica lahka!
Cene deželnih pridelkov.
Vesfnik
mladinske or|
Dekliški shod obmejnih Slovenk. Ponovno opozarjamo na dekliški shod obmejnih Slovenk pri Sv. Križu nad Mariborom, ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne 22. t. m. Slovenske mladenke ob meji, udeležite se ga prav mnogoštevilno!
Jarenina. Še enkrat opozarjamo mladeniče SI. goric na mladeniški shod, ki se vrši v nedeljo dne 29. maja v Jarenini. Ob 10. uri je slovesno cerkveno opravilo, pri katerem pridiguje častiti gospod dr. Hohnjec. Takoj po cerkvenem opravilu velik mladeniški shod za mladeniče Slovenskih goric in okolico mariborsko. Ce bo neugodno vreme, se vrši zborovanje v gostilni gospoda Orniga. Govorijo: dr. Hohnjec, urednik Kemperle, Žebot< f in ' drugi mladeniški govorniki. Mladeniške zveze poživljamo, da, agitirajo za veliko udeležbo!
Rajheiiburg. Po shodu Marijinih družb sevni-ške in rajhenburške župnije na GraŠki gori dne 24. maja se vrši ustanovni shod dekliških zvez sevniške-ga in rajhenburškega izobraževalnega društva. Na velepomenljiv shod, katerega vodi preč. g. župnik Go-milšek, naj pribite vsa zavedna dekleta imenovanih župnij.
Nalnovejle novic«.
Dr. Korošec je včeraj v proračunskem odseku zahteval zgradbo ceste iz Gornje Savinjske doline v Železno kapljo. Z ozirom na pomanjkanje zidarskih in tesarskih mojstrov na deželi je zahteval obrtne šole za Slovence, ter protestiral, da se v tem oziru skrbi samo za Nemce.
Urednik „Narodnega Lista" in „Narodnega Dnevnika", Vekoslav Spindler, obsojen. C. g. župnik Zadravec iz Sv. Bolfenka pri Središču, je poslal u-redniku dva popravka, katera je priobčil „Narodni List" v popolnoma popačeni obliki; vrhu tega je iz popravkov cele odstavke izpustil. Zato ga je vzklicno sodišče v Celju dne 18. t. m. obsodilo na 40 K globe in povračilo stroškov; veselje „Narodnega Lista" po prvi razpravi na okrajni sodniji, kjer je bil oproščen, je bilo tedaj prezgodno. Radovedni smo, ali bo tudi o obsodbi kaj Črhnil. Tudi liberalne urednike bo treba sčasoma, privaditi, da bodo spoštovali tiskovni zakon, in da si ne bodo vsega dovoljevali!
Maribor. Na c. kr. davkariji se bodo v torek, dne 24. t. m. snažili uradni prostori, in se bodo ta dan sprejemala le zelo nujna plačila.
Častit. P. Emaiiuel Lechner, provincijal usmiljenih bratov v Gradcu, se je v petek, dne 13. maja povrnil iz Palestine, kamor je bil šel obiskat naselbine usmiljenih bratov v Nazaretu in v Tanturu pri Jeruzalemu.
Griže. Za obmejne Slovence je darovala Amalija Piki, posestmea v Grižah, 10 K, kot odgovor na nesramen in lažnjivi napad na njeno osebo v „Nar. Listu". Hvala lepa. Posnemanja vredno.
		© •a		u O		©					
Ime pridelka.		CS E O		1. m S		0		Ptuj			
		K	v	K	V	K	V	K	v	K	v
		13	25	12		12	50	11	50	12	50
Rž.......		9	?5	8	—	10	—	8	50	10	50
	0	8	—	8	_	9	50	8	_	9	60
	5 oŠ	8	79	8	50	8	50	9		9	50
	e»	7	50	9	_	8	_	8	_.	7	25
		7	50	8	—	10	—	3	_	8	50
	M	7	50	7	—	11	—	7	—	7	—
Sladko seno....	O 10	—	—	3	50	4	—	i>	—	4	50
Kislo „ . . . .		—	—	—	—	3	—	4	—	4	—
		—	—	3	—	3	50	8	—	3	80
		_	__	23	„	11	50	_	_	¡5	_
Grah......		__	—	_	60	—	—	—	_	—	—
	S	_		___	6!)	_	_	__	_	_	_
		—-	_	—	08	—	—	—	—	—	—
Sir.......	h tac	_	«.	_	40	—	_	_	_	_	—
Surovo maslo . . .	_o	_		2	50	—	_	_	_	_	—
Maslo ....	J*	_	_	1	80	_	_	__	_	—	_
Speh, svež ....	H	_	_	1	70				—		
Zelje, kiBlo ....		—	—	_	24	_	_	_		—	—
											
Mleko .	h	.			22	_			1	_	_
Smetana, sladka . .		_	—	—	98	—	I.			_	_
„ kisla . . .	-	—	—	—	96	—	1 —	—	—	—	—
Zelje, 100 glav ....		-	-	3 j 50 i		--	—	—	-	—	—
		—	—	-¡.e		-		—		—	—
Listnica uredništva.
Sv. Vid pri Grobelnem: Vse ni bilo mogoče v to številko. Zaostalo pride pri h o dn j č Mali *rh pri Globokem, Planina, Konjice, Dramlje, Veržej: Prihodnjič!
Izšel je žepni in stenski „Vozni red" za letošnjo poletno dobo. Založil ga je gospod IV. KLINC v tisk. sv. Cirila v Mariboru, in se samo pri njemu na-ročuje. Poslati je treba znamko za poštnino. Župnijski uradi, .gostilne in društva dobijo stenski „Vozni red" brezplačno.
Našim rodbinam priporočamo
Molinsko cikorijo. ™
rima rake in postrve
kupi po najboljših cenali
Kari Gollesch, Maribor ob D.
405 Tegetthoffova ulica 33.
v
Žagarji pozor!
Iščem dobrega, stalnega Žagarja za na „kraje gater". Stanovanje in kurjava prosto. Plačilo dobro. Sprejmem ga takoj. Parna žaga Spodnja Idrija, Kranjsko. i28
Naznanilo.
Na deželni sadjarski in vinarski šili v Mariboru se bo vršil od 13. do 18, junija poletni tečaj za pridelovanje vina in sadja, kakor tudi jednak za viničarje. Medtem, ko se bo v prvem poučevalo o vinarstvu in sadjarstvu, kakor o zatiranju škodljivcev praktično in teoretično, ima zadnji predvsem namen udeležence praktično izobraziti.
Število udeležencev na sadjarskem in vinarskem tečaju je z od deželnega šolskega sveta poslanimi učitelji vred določeno na 40, število onih na viničarskem tečaju na 20.
Učnina se ne bo pobirala.
Prosilci za udeležbo na viničarskem tečaju lahko dobijo v primeri z razpoloženimi sredstvi podpore. Da te dobijo., morajo to izrečno naznaniti in dati od občinskega predstojuika potrditi:
1.	da so sami revni posestniki,
2.	na očetovem posestvu delujoči sinovi teh ali
3.	viničarji takih posestnikov.
To potrdilo se mora že javljenju k tečaju z naznanilom starosti priložiti.
Prosilci za vsprejem, ki ne prosijo za podporo, naj to v prošnji za sprejem posebej naznanijo.
Teoretični pouk za tečaj za vinarstvo in sadjarstvo se začne 13. junija dopoldne ob 9. uri, udeleženci viničarskega tečaja pa morajo priti isti dan ob 8. uri.
Javiti se je treba do 6. junija na podpisano mesto.
Ravnateljstvo sadjarske in vinarske šole 483	v Mariboru.
Pojasnila o inseratih daje M
apravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev.

VABILO
na
V-
•G
EMndjalt Številka j
Dne 14. maja 1910.
Gradec . 29 21 2 35 30 Drnaj . 36 48 5 76 6
T najem se želi vzeti dolroiicča gostilna, pezneje te iroida <udi knpi. V Maribeiu sli v okolici. Ponudbe ca poste restinte štev. 1(00 Lipnica (Leibnitz). 185
Učenec od pošteie hiše, se takoj sprejrre v trgovino z mešanim bla-¡cm in železtm, Franc Korošec, loinja Had&cna.	118
Na predaj je lemljieče, tri četrt nre od Msribcia, v kat. občini Vcdtle, občina Farčcvina, v obsega 17 oraltv, 2 orala vinograda z smerikartkim naecdcm, 2 orala niotte, njire, travniki in lep sado-ncsnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. "Pomdfce i a Josipa Sernec, posest, iina, Gradifla, p. Pesnica. 266
1 nov bencln-lokcmibil 4—6 HP,
1 travniška brata, 1 železen plag, 1 ml n za debelo aoko se po ceni odda. Strojno kljcčavr.ičarstvo Kari SiikcwitEch, Piffgasse 9, Maribor.	293
Zelo lepa hiša še davka prosta s štirimi scbam;, dvema kuhinjama, velika klet, svinjski blevi in lep vrt je blizn Maribora na prodaj. Cena 16 6C0 kron. Zamenja se tudi 8 posestvom na deželi. NbbIov pri upravništvu Slov. Gosp. v Mariboru.	279
Slikarskega in pleskarskega nčenca sprejme g. Andrej Pez-diček, Franc-Jožefova cesta, Maribor.	373
Slatfna z zelo dobro vodo z gostilno s 6 Bobami, kuhinjo, 3 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in ' Skedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, cb ceBti in ob železnici na Koroškem ležeče se po ceni preda. Zadnja cena 185C0 kron. Vknjiženih je €000 kron. Pojasnila daje Navratil v Lipnici (Leibnitz).	817
Vojaškega pomočnika, mladega in poštenega, ki je vajen tudi gejmskega dela, sprejmem takoj. Oskrba dobra, delo čez leto in zimo. Sprejmem tudi učenca pridnih, poštenih stsrišev, ki ima veselje do krojaške obrti, na tri ali štiri leta, kakor je starifem ljubo. Franc Rumež, krojaški ■nojster v Slov. Bistrici št. 12, Štajersko.	377
Krojaškega nčenca iz poštene hiše sprejme takoj Jakob Skaza, Slov. Bistrica.	376
Sostilao da na račun graščina Noviklošter pri Sv. Petin v Sav. iolini.	898
Apno najboljše vrste se dobi pri g. Ivanu Sulčič, Zidanimost. 323
Učenka za žensko krojaštvo se (prejme popolnoma v hišo pri go-spej Boza Czerny v Mariboru, Schiller. trasse 6, pritličje. i>71
SInžba organista in cerkovnika pri farni cerkvi v Kapeli, pošta Arvež, (Štajersko), se odda 368
Lepo posestvo v dobrem ttanu, vse z opeko krito, 12 oralov zemlje, zemljišče leži skupaj, pri o-krajni cesti, in obstoji iz vinograda, travnikov, rjiv, sečnega gozda, v najlepši legi, se proda radi starosti v Lempaha pri Mariboru. Naslov v upravništvu.	406
Ps rizar, čisto nov voz, iavrstno narejen, lepo zeleno barvan, naloži se lahko Ž5—30 met. cent., se po nizki ceni proda. Ivan Pri-slaD, Braslovče	404
Lepa hiša, še davka prosta, s petimi sobami, tremi kuhinjami lepimi kleti, svinjskim hlevom in lepim vrtom, 15 minut oddaljena od glavnega trga je v Mariboru na prodaj. Cena 12.800 krcn. Več pri lastnici M, Brože, Maribor, Grenzgasse 24.	403
Knpltl se želi hiša z vrtom ali posestvom blizn kolodvora, bolj na samem, v smeri od Maribora proti severu. Ponudbe na Josip-a Sernec, posestniški sin v Gradiški, pošta Pesnica.	393
V prijaznem vojniškem trgu je na predaj lepa hiša, s hlevom, vrtom in brajdami, najbolj pripravno za rokodelca. Cena je štiri tisoč štiri sto kron. Naslov lastnika je: Janez Kok v Novi cerkvi pri Celju, p. Vojnik.	394
Priden nčenec se takoj sprejme pod ngodnimi pogoji pri Petru Trcgerju, sedlarski mojster v Mozirju.	385
Upokojeni c. kr. služabnik 37 let
star neeženjen želi tem potom primerne službe, vešč je slovenskega in nemškega jezika v govoru in p'savi. Naslov pove uprav-ništvo Slov. Gosp.	887
Posestvo s tremi hišami, v vini-farski hiši, 1 gosposka hiša, novo pokrita, vinograd, ki meri okoli 6 oralov, sadonosnika okoli 2 orala, gozda s starim lesom čez 2 orala se proda. Tudi se proda 10 polovnjakov starega in 10 polo-vnjakov novega vina. Naslov v upravništvu Slov. Gosp. 389
Mlinarji pozor 1 Prodam za nizko ceno zaradi opustitve obrti nekaj francoskih mlinskih kamnov še novi, malo rabljeni. Alojz Kupec, pošta Sv. Pavel pri Preboldu, Štajersko.	382
Hissrskega'pomočnika in mizarskega učenca sprejme v stalno delo Janez Antonič, mizarski mojster pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
881
Spretnega sedlarja sprejme v svojo hišo „Posojilnica v Vojniku". V hiši se je izvrševala že mnogo let sedlarska cbrt.	383
Posestvo z gostilno, 7 oralov travnikov, njiv in sadonosnika, se proda v občini Vostk, fara sv Marjeta ob Pesnici. Več pove lastnik Ludvik DoJaiš, posestniški sin Sv. Jakob v Slov. gor. Vpraša se naj do 1. junija.	42»
Zahvala! Velecenjena gospod in gOBpa Maihanič, Občina Pobrež, pri Ptuju. Lepa hvala Vam za Vašo lepo godbo i a slavni strel, s katerim ste nsm n&š prihod in odhod počastili. Prosimo drugič spet ne pozabite.
Pleinschek - Len itschnik.
Posestvo, 4 in pol oralov zemlje, 2 hiši, kuhinja, predhiša, 2 vinski kleti, nova preša, hlev za krave in tri svinjski hlevi, lepe njive in sadonosnik se proda v Neubergu št. 82. Vpraša se pri g. Polaku na postaji Št Ilj v Slov. gor.
Šticnnarska oprava za mešano trgovino z obrtjo vred se po ceni proda. Kasinogasse št. 6. Marija-num.	410
Pošten, glasbtno nadarjen fant se takoj sprejme v poduk kot cecili-janski organist in cerkovnik proti mali plači. Naslov v upravništvu.
431
Knharica želi alužbe v župnišcu. Naslov pove Marijanišče, Kasino-gasse štev. 6.	427
Mizarski učenec
se takoj sprejme. Ueber-fuhrgasse št. 48 v Gradca.
Štefan Kaufmann
trgovec i železom 23
v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi.

Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
Dobiva se potsodi.
128
XXXXXXKKKXKXXXKXXXXXX
Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave, Ako
spozna,
Ki drži želodce zdrave!
Najboljše krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljadska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2 40. „ . 4 80.
Serravallovo * |
železnato kina-vino! I
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuj« živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval
I. Serra vallo, c. kr. Jvorili ioMelj
Trieste-Barcola.
Kapi se T lekarnah v steklenicah po pol 1 i K 2*60 in po 446	1 1 i K 4-80.	^;

občni zbor
in
os
Malo posestTO z 2 oraloma zemlje, ge takoj proda. Pobrež štev. 156, J. K.
Fanta, pridnega, poštenega in šole prostega sprejme takoj Jurij Fregl v Framu.	418
Krojaški nčenec se sprejme pri g. Jožefu Richter, krojač za civilno obleko in uniforme, Maribor, Landweirkaserne.	413
Lepo posestvo eno uro od Maribora, pri glavni cesti, z lepim zidanim hramom, s tremi sobami, kuhinjo, klet, zidan hlev za dve kravi, svinjski hlevi, vodnjak z dobro vodo, 1 oral dobre zemlje, se po najnižji ceni za 5000 kron proda. Vknjiženih ostane 1400 K. Poizve se pri Miha Rotnik, Po-berž pri Mariboru št. 234. 423
Učenca, kateri ima veselje sekire delati se učiti in enega pomagača, kateri zoa dobro sekire delati, sprejme proti dobremu platilu K. Krančan, Fal ob ker. žel 424
Sknpna služba organista in cerkovnika na Polenšaku je razpisana. Nastopi se lahko takoj. Prosilci naj Be, če le mogoče, osebno oglasijo pri cerkvenem predstoj-ništvu.	426
Hranilnice in posojilnice v Dobju,'
r. z. z n. z., ki se bo vršil
dne 29. maja 1910 ob 3. ari popoldne v hranilničnem prostora po sledečem dnevnem reda:
1. Poročilo načelstva. . Odobritev računskega zaključka za I. 1909. 3. Poročilo o zadnji reviziji. 4. Volitev enega člana načelstva. 5. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal, ne glede na število navzočih zadružnikov. 434	Načelstvo. '
Pozor kmetovalci!!
Zdaj je čas zbirati zdravilna zelišča: Bezgovo cvetje, hojkine in smrekove mladike, bezov sok, lipovo cvetje, suličasto listi trpotec in druga zdravilna zelišča.
Kupim vsako množino in plačam dobro. Ponudbe na Kari Grollesch, Maribor. 364
i»;i»8i8i:i
Za sv. birmo!
Izvrstne molitvenike, vsakovrstne rožne vence, podobice, škapulirje, križe itd. najceneje kupite pri
Prane Krepek, Maribor ob D.
izdelovatelj rožnih vencev, Tržaška cesta 15,-r in na sejmih.
-
nnnnnnnnmmnnnnnnnnnun
3Š	3C
* Posojilnica v Slatini,
H registr. zadruga z neomejeno zavezo,
vabi vse svoje člane na
I redni občni zbor „
v nedeljo, dne 29. maja 1910, popoldne ob 3. J SC	ari v farovža.	K
Vspored:	5
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1909 in razdelitev čistega dobička.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.	432 Načelstvo.
Kft*ftK*K*tt**ft*ttfttt*K*fti
Sprejmem spretno
prodajalko,
dobro izvežbano v računstvu in zmožna obeh deželnih jezikov za prodajo moke. Ponudbe na	:: :: 486
Kari Zupane, umetni mlin, Sevnica.
tA
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljnbljana.
Uradno potrjeni civilni geometer ^Kapljice Za Svinje". ^f\ron8otekleniC0 le
Kari tflantich
v Mariboru, Sodnijska ulica vis-£»vis
okrožni sodniji
priporoča za merjenje in vsa v njegovo stroko idajoča dela.	&9
se spa
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnl!
Gosp. Janez K. piše:	iq
Prav dobro pomagalo!
mestna lekarna pri c. kr. orlu
MARIBOR, Glavni trg šter. 15.
B2&
fif

registrovana zadruga z neomejeno zavezo
(med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4Vs. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ce da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na raipolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila 52 dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4s/4%, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5'/»% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača ie koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemsi praznike. — V nradnih nrah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnja sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne ia od 2.-5. popoidne.	6
Posojilni«» ima (udi na razpnlago domače Hranilne nabiralnike.
			
			• mmmmm^mmm^ •„: .i
pod sledečimi pogoji :	1. V prvi vrsti imajo pravico
starih delnic po kurzu K 420'—, z» komad in sicer pripadati na vsake tri stare dve novi delnici.
2.	Ostale delnice ponudijo se novim snbskribentom in dosedanjim delničarjem, v kolikor podpišejo ti v razmarjn starih delnic veaje število novih in sicer po knrzu K 445'—, za vsako delnico. Razdelitev delnic si pridržuje upravni »vet.
3.	Kot prvi obrok je plačati takoj pri subskripciji K 120"—, oziroma K 145"— za vsako delnico, ostanek pa, t. j. K 300 — najpozneje do 30. juaija plača se lahko takoj tudi celi znesek.	4. Vpisovanje (supskribclja) novih de!n!c vrši se od 15. do 31. maja t. I. Od plačanih zneskov povrnejo se do 31. decembra 1910 4l/s% tekoče obresti, ker bodo imele nove delnic« kupon za leto 1911.
Prijave sprejemajo: Centrala v Ljnbljani in njene podružnice v Splitu, Trstnin Sarajevu; Živnostenska banka v Pragi in na Dunaju;	Prva hrvatska štedionica v Zagrebu in njene podružnice r Varaždinu,
Osjeku, Veliki Gorici, Sisku, Virovitici, Cerkvenici, na Reki, v Zemunu, Balovaru, Delnicah in Kraljeviči;
Jadranska banka v Trstu in Opatiji; Banka i štediona za Primorje na Sušaku in podružnici na Reki in Bakru,
Lastniki starih delnic morajo predložni svoje delnice, in sicer samo plašče, pri navedenih subskripcijskih mestih v svrho prekolekovanja; tam se sprejemajo tudi vplačila proti posebnim potrdilom.
Pojasnila, kakor tudi potrebne tiskovine daje radevolje Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Z ozirom na dejstvo, da se obrestujejo delnice Ljubljanske kreditne banke pri dividendi 1. 1909 domala s 6% se te za plodonosno nalaganje denarja prav toplo priporočajo. Prepričani smo torej, da se bodete našemu vabilu k subskripciji gotovo kar v največjem številu odzvali ter na
nta način prispevali tudi Vi k razcvitu in razvoju obrti, trgovine, ___ industrije, sploh celokupnega narod, gospodarstva naše domovine.
¡Ljubljanska kreditna banka.«


F. P.
C & Komp.; Ljubljana
tovarna zarezanih strešnikov
ponudi vsako poljubno množino
les
patent, dvojno zarezani strešnik=zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola"
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma vama pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.
Izdajatelj ia založnik : Katoliško tiskovno droltro.
Odgovorni urednik : Fraa Raksvtč.
Tisk tiskarne ar. Cirila v Maribora.