PoStarina plačanck Štev. 6. osamezna stev. Din T V B/ubSiani, v torek dne 3. febru^ra 1925. Leto Vlil. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani. Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine". Miklošičeva cesta 16. Teleton 72 Izhaja vmk petek. Ifarodnlna: Četrtletno Din 7-50, polletne Din 13-celoletno Din 30-—. Obračun z ljudskimi zapeljivci se bliža Vrzimo ob tla črno moro slovenskega ljudstva! Klerikalci najljutejše napadajo Narodni blok Za te napade, polne nizkotnosti in nesramnosti, so si poiskali še zaveznike celo v nekaterih takšnih strankah, ki se tudi hočejo imenovati napredne. Ta klerikalna ijuta borba, ki se ne vrši z uma svetlim mečem, temveč z solidarni gnojnice, ki jo zlivajo klerikalci na Narodni blok. je najjasnejši znak. koga se klerikalci boje in kdo jim je opasen. Žalostni so tisti «na-predni» junaki, ki delajo tlako bivšim črno-žoltim denuncijantoin ter zapeljivcem in škodljivcem slovenskega ljudstva. Žalostni so ti junaki, ki tekmujejo s klerikalci, kdo bo večji mojster v psovanju in tolovajskem ropanju časti. Zakai le psujejo in obrekuieio? Tako se bo vprašal marsikdo. Samo zato, ker jim primanjkuje vseh drugih agitacij-skih gesel. ,Vse te opozicijske stranke nimajo pokazati prav ničesar, kaj so naredile za ljudstvo. Stranke, ki sedaj na novo nastopajo, vedo. da samo z obljubami več ne dobe volilcev, ker ima ljudstvo že slabe izkušnje s klerikalci, zato bijejo okrog sebe pu vzgledu klerikalcev, da bi s klerikalci vred preslepili razočarano in ociganjeno ljudstvo in da bi odvrnili pripravlfajočo se ljudsko sodbo. A ti poizkusi so zaman: ljudstvo bo sodilo in obsodilo. Kdor se ni s pametjo popolnoma skregal. ta se je že odločil. Kdor se še ni odločil. tega vprašajte, kdo je kriv trpkih razmer na Slovenskem. Krivi so jih gobez-davi politični preroki, med temi v prvi vrsti klerikalni. Nesposobnih 21 tigrov je podpiralo Markovo vlado in je sokrivo povišanja davkov. Tako je s klerikalno pomočjo naloženo na naše hrbte težko breme, dasi so klerikalci leta 1923. obljubljali znižanje davčnih bremen. Naši fantjc-vojaki so še vedno v Makedoniji, dasi so pred zadnjimi skupščinskimi volitvami klerikalni agitatorji vsepovsod obljubljali, da bodo slovenski vojaki po Koroščevi /tnagi služili doma, Kaj je z avtonomijo, z znižanjem cen,; z agrarno reformo? Vse to so klerikalci j obljubljali, toda ničesar izpolnili. Vse njihove obljube so se dosledno narobe iz-, polnjevale. Klcrikalci so krivi uvedbe kuluka. katerega so odpravili samostojni demokrati: krivi so povišanja taks in železniških tarif. Ko so bhi v vladi, so povišali proračun za vojsko, oškodovali na pokojninah upokojene poduradnike in sluge, preganjali uradnfštvo, uganjali korupcijo z državnim denarjem, hoteli oškodovati slovenske vinogradnike itd. Vse te klerikalne grehe premislimo, in če gre potem še kdo klerikalce volit, mora dolžnik biti že hudo s pametfo v navskrižju. Slovenski demokrati niso ob volitvah ^ leta 1923. obljubljali nikakih zlatih gradov, pa so vendar, četudi so imeli le enega poslanca, storili mnogo za ljudstvo. Po zaslugi Narodnega bloka, odnosno demokratov je bil odpravljen kuluk, povišan minimum za dohodninske davke, razširjena komp&tenca okrajnih sodišč. onemogočen uvoz italijanskih vin, zboli-šana vrednost dinarja, dosežen lmiiijardn! prebitek zunanje trgovine, doseženo nadaljevanje dela za izenačenje davčnih bremen, izposlovani izredni krediti za kmetijstvo v Sloveniji, zlasti za kmetijsko šolstvo, za živinorejo, planinstvo in vino-gradništvo. Nc bomo znova naštevali vsega, ker smo že vse to povedali v zadnjih številkah, Opozoriti hočemo s tem le v kratkem na delo demokratov, ki se s tem v polni meri pokažejo vredni, da jim zaupamo naše glasove. Dolžnost nas vseh. ki stojimo trdno za našim Narodnim blokom, je, da še zadnje dni poučujemo vse zasleplje-ne, katerim sladke, a hujskaške besede, sleparskih klerikalnih in drugih agitatorjev ne dado izpregledati. Vsi krepko na delo! Pravica tnorS zmagati in pravica je na naši strani. !z-brišimo tisti črni madež, ki že desetletja tišči kot tnora v tla naše slovensko ljudstvo. Zmaga mora biti naša v znamenju svobode, bratstva in enakosti. Naše geslo ta teden mora biti: Pogin črni mori! Proti avstrijakantskim ga vranom! Kakor jata črnih vran se je avstrija* kantska družba okrog «Straže» in «Slo« venca« zagnala v našega narodnega ju* naka dr. Ljudevita Pivka, ki je nosilec liste Narodnega bloka v mariborski obs lasti. Ker je dr. Pivko vzor poštenjaka in delavnega moža, mu je črna svojat začela očitati jugoslovensko legionarstvo ter ga začela proglašati za «izdajalca», ker je v avstrijski armadi izzval upor in se nato s prezirom smrti boril za osvobo-jenje Slovencev. Dr. Pivko je med vojno z mečem v roki deloval za porušenje av» strijske monarhije in osvoboditev Jugo« slavije, ko so klerikalci vzdrževali špi» jensko pisarno in pete lizali avstrijskim generalom. Zato tudi danes dr. Pivka proglašajo za izdajalca. Tcda črnožoltim klerikalnim dušam tega resen narodnjak niti ne zameri. Žalostno pa je, da se je klerikalcem v laganju proti dr. Pivku pri* družila tudi pokvarjena družba narodnih socijalistov in tistih švigašvagarjev, ki postavljajo nekako listo «bratskega spo« razuma«. In ti ljudje še navzlic temu hočejo slepariti z narodnostjo in napred* nostjo. Da napravi konec tej brezprimerni propalosti, je naš veliki Sokol Stane Vide mar, ki se je s Pivkom vred boril proti Avstriji, objavil te dni prekrasno izjavo v obrambo dr! Pivka. Stane Vidmar je deslej bil narodni socijalist, zdaj se je s gnusom odkrižal te pokvarjene družbe in njegovemu odločnemu koraku so sle« dili še vsi ostali zavedni člani. Pri narod« nih socijalistih so ostali sami izvržki, Id se zdaj lahko naravnost včlanijo v klcrfe kalni stranki, ki jih itak podpira. Izjava Staneta Vidmarja je v vseh narodnih krogih močno odjeknila. Po* sebno pa so pomembne njegove besede: «In če ne pojde drugače, dragi na§ atamane Pivko, pa zopet strnemo svoje vrste v dobrovoljskih oddelkih! Vidimo, da naša stvar še ni dovršena, da smo rešili šele napol. Bili smo premehko« srčni in smo verjeli, da se hijena prelevi v ovco. Udari, brate, udari v to zaleg®, in če treba: Zovi samo. evo nas!* Tako je! V slovenskih narodnih f&n* tih in možeh vedno čvrsteje odmevat «Udari, brat Pivko, v gadjo zalego; zovi samo, evo nas!» Razpust klerikalnih občinskih odborov Zlorabe občinskega denarja. — Izdajanje vojaških tajnosti. _ Ker se je mnogo govorilo o tem. da je poslovanje raznih županov v neredu, je politična oblast začela pregledovati njihovo poslovanje. Pri raznih klerikalnih županih so ugotovili strašne stvari. 2e v teku par tednov je morala politična oblast odvzeti šestim klerikalnim županom občinske posle iz rok ter postaviti gerenta. Ugotovilo se je, da je ponekod zmanjkal občinski denar. TI klerikalni župani so menda mislili, da so občinske blagajne njihovi žepi. Za lastne potrebe, za nakup prašičev, krav itd. so nekateri kratkomalo vzeli denar iz občinske blagajne. Ravno tako je zmanjkal denar, ki je namenjen za občinske reveže. še drugim lumparijam klerikalnih županov je prišla politična oblast na sled. Kakor znano, dobijo županstva od vojnega ministrstva razna sporočila, kako se mora občina zadržati in kaj mora napraviti v primeru mobilizacije. Tako je bilo tudi pod Avstrijo. Ti spisi morajo biti vedno zaprti v miznici. da jih ne dobi v roke nihče razen župana in tajnika. Gorje županu v Avstriji, ako je pustil ležati tak spis na mizi. Takoj bi ga odstavili ter izročili sodišču. Omenjene preiskave pa so dognale, da so številni klerikalni župani pustili te vojaške akte na mizi. tako da jih je mogel videti vsakdo. Ako bi dobili samo pri enem ali drugem županu tajne vojaške spise na mizi, bi človek mislil, da je samo zanikrnost tega ali onega Župana. Ker pa so bili pri celi vrsti klerikalnih županov ti spisi na mizi, obstoja upravičen sum, da se je to delalo po sistemu. Kateri naš zunanji sovražnik je najbolj interesiran, da izšpijonira, kako se bo izvršila eventualna mobilizacija na Slovenskem? Noben drugi kakor Italijan. Ako bi prišlo do vojne z Italijo, bi imeli Italijani mobilizacijski načrt za vso Slovenijo v rokah. Posledica bi bila, da bi po-mandrali naše kraje in divjali nad našim ljudstvom. Jako uganja klerikalna stranka vele-izdajalsko delo. Preiskava se nadaljuje. Do sedaj so odvzeli že šestim klerikalnim županom ob- činske posle ter postavili gerente. Največji neredi so bili na Viču, v Krašnji. Križah ter Kotredežu. Preiskava se bo vršila tudi v drugih klerikalnih občinah in gotovo bo politična oblast odstavila še mnogo klerl--kalnih županov radi njih nesposobnosti, nedopustne manipulacije z denarjem ter radi izdajanja vojaških tajnosti. Me pozabimo! Pred desetimi leti je po slovenskih krajih zverinsko razsajal teror avstrij« skih trinogov. Ječe so se dnevno polnile političnih osumljencev, na Suhem Bajar« ju pri Ljubljani so padale nedolžne žrtve, ki jih je spravila v smrt klerikalna špi jon« ska pisarna v Katoliški tiskarni. Vsa« kega narodnjaka so klerikalni ovaduhi označili za «srbofila» in mu privoščili vislice. Klerikalna duhovščina je sprav« ljala zvonove za avstrijske kanone. sam škof Jeglič pa je poganjal slovenske fante in može v avstrijsko klavnico s pastir« skim blagoslovom in bodrilnimi bese« je skrinjica Narodnega bloka in naša Nosilec kandidatne liste: dr. Ljudevit Pivko . Kranjskem je skrinjica Narodnega bloka in naša je skrinjica Narodnega bloka in naša Nosilec kandidatne liste: Ivan Mohorič dami: «Kako vzvišen, kako svet in Bogu dcpadljiv je vaš poklic, ko se greste borit za prevzvišenega avstrijskega cesarja!» Takrat klerikalni listi niso imeli bese« dice, da bi obsodili barbarska nasilja in klanje, temveč so prepevali slavo avstrij« skim generalom in njihovim «zmagam», zagovarjali so vsako njihovo lopovstvo, zraven pa vpili: «Srbe na vrbe!» Dandanes — po desetih letih — pa klerikalni listi pišejo o samih nasiljih, si izmišljajo divjaške vesti in pljujejo na iste može, katerim so takrat voščili vislice. Razmišljajte, vsi vojni trpini: po« habljenci, preganjanci, starši in sinovi pokojnikov, razmišljajte, kako in kdaj se boste maščevali nad vnebovpijočim početjem klerikalnih crganov! Bele kosti naših mož in fantov, ki trohnijo v tuji zemlji, kličejo po osveti nad klerikalnim hijenstvom izza vojnih let. Volilci, mi vam svetujemo: z gumi« jasto Jkroglico dne 8. februarja izrecite svojo veliko sodbo! Nosilec kandidatne liste: dr. Gregor Žerjav Kako rešujejo klerikalci naše vinogradništvo Klerikalci, ki imajo sedaj ob volitvah polno lepih besed za kmeta kakor vedno, kadar rabijo njegovo pcmoč, so najbolj dokazali svojo ljubezen do kmeta z Gospodarsko zvezo, ki je med vojne na* kupovala po uradno dolečenih nizkih cenah kmetijske pridelke ter potem z njimi verižila. Takrat so nakupovalci Gospodarske zveze švigali po deželi kot egiptovske kobilice in ako se je kmet branil proda« jati prepoceni, je kmalu postal preti* avstrijsl.i element in je moral iti na fronto. Ta ljubezen do slovenskega kmeta pri klerikalcih ni zamrla. Gospodarska zveza, ki je bila nekdaj zadružna usta* nova, se je med vojno in po prevratu izpremenila v čisto trgovsko pedjetje, ki je imelo samo to nalogo, da je v škodo slovenskega kmeta bogatila v Ljubljani razne klerikalne mogotce, ki so prišli na ta način v ugoden položaj, zidati si raz* košne vile. Koliko ljubezni za blagostanje sloven* skega kmeta imajo klerikalni voditelji okoli Gospodarske zveze, so tudi poka* zali pred letom dni v času vinske krize. Namesto, da bi Gospodarska zveza te* daj pokupila od naših vinogradnikov vino, ki so ga imeli ogromne množine v kleteh ter ga prodala svojim odjemal* cem. konzumom in ga skušala tudi iz* voziti, je nakupila cele vlake manj vred* nega vina v Banatu ter poplavila z njim vso Slovenijo. S tem so bili močno prizadeti sloven* ski vinogradniki, ki zaradi večjih pro* dukcijskih stroškov niso mogli konkuri* rati z banatskim vinom. Ostale so jim zaradi tega zaloge izvrstnega vina doma, ali pa so jih morali predati po nizkih cenah, če so hoteli priti do denarja. Iz tega se jasno vidi, da so besede klerikalcev o njihovi ljubezni napram kmetu samo prazne besede in da jim je njihov lastni žep prva in glavna stvar. Klerikalci, ki so gospodarsko ubijali s svojim brezdeljem, s svojo sokrivdo na povišanju davkov v Beogradu našega kmeta, so mu s špekulacijami svojih pod« jetij škodovali tudi doma. Katoliški duhovnik obsofa Prejeli smo nastopno pismo, ki ga v celoti objavljamo: Gospod urednik! Dolgo let sem že duhovnik in poznam dobro razmere v našem duhovniškem stanu. Rečem Vam, da je mnogo poštenih duhovnikov, ki se ne vmešavajo aktivno v dnevno politiko, z iskrenim veseljem pozdravilo zahtevo naše vlade pri Vatikanu, da naj napravi red v cerkvi pri nas. Zakaj? Tudi jaz sem se v mlajših letih poli« tično izpostavljal za SLS v dobri veri. da koristim ljudstvu. Pri tem sem pa doživel zelo slabe izkušnje, ker se je pokazalo, da trpi zaradi tesa me je dušno pastir« stvo. fn to zlasti zato. ker sem moral v številnih primerih zaradi strankarskega pripadništva prijateljsko občevati z mo« ralno manj vrednimi ljudmi, kar so mi poštenjaki na nasprotni strani seveda žteli v zlo. Ljudje so rekli: «Glejte, v župnikovi stranki so tudi pijanci, prete« pači. prešuštniki. oderuhi in goljufi,« kar mi je ttliko škodovalo, da mi mnogi po« litični nasprotniki kot svojemu dušnemu pastirju niso več zaupali in da sem jih zaradi tega odtujil sebi kakor tudi cerkvi. Spoznal sem torej, da je za dršnega pastirja najbolje, ako se ne vmešava v dnevno politiko. Prosti čas naj duhovnik uporablja rajši v koristne stvari, pcmaga naj ljudem z nasveti in dejanji. Dosti hvaležnejše in Bogu dopadljivejše je takšno delo. 2al, tega mnenja niso vsi moji tova« riši, vendar jih je pa precej, ki so z ža« lostjo eledali, koliko trpita cerkev in vera, ki so jo na željo višje cerkvene ob« lasti v Sloveniji privlekli v politiko. Ako so molčali, s>o storili to samo zaradi tega, ker se niso hoteli javno upreti željam Škofa glede aktivnega sodelovanja du« hovščine v politiki, da bi še bolj ne trpel ugled cerkve. Vedeli smo. da se ne godi prav, toda molčali smo, ker nam je to velevala tudi pokorščina napram višji cerkveni ob« fasti. Sedaj pa, ko je sv. Stolica jasno ©značila svoje stališče glede politiku joče duhovščine, obsodila vmešavanje vere in cerkve v politiko ter izjavila, da je dolž« nost pravih katoličanov, širiti katoliške Ideje s pomočjo krščanske ljubezni, ne pa s spodbujanjem politične strankarske jnržnje. sem smatral za svojo dolžnost, »poročiti Vam, da je še nekaj duhovnikov, ki pravilno razumevajo svoj poklic dušnega pastir« »tva in ki jih je zelo bolelo, ko so tako fcvani protiklerikalni listi dostikrat na splošno obsojali vso duhovščino kot politikujočo. Vidimo, da je na naši strani sam Sv. Oče in da ne zagrešim nepokorščine nepram Cerkvi, ako to kot njen služab« «tik javno povem. Bodite prepričani, da je precej duhov* wkov, ki že dalje časa ostro cbsoiajo delo svojih tovarišev v Ljubljani, ki so Dopis sivolasega župnika 'popolnoma zanemarili vsako dušno pa= stirstvo ter se posvetili drugim strokam, kakor politiki, časnikarstvu, vedstvu go« spodarskih podjetij itd., ter je zaradi tega trpel ne samo ugled duhovščine, ampak tudi korist Cerkve. Na ta način so se ljudje navadili gledati v duhovniku kramarje in špekulante te ali one vrste, zaradi česar je padal nji« hov ugled kot dušnih pastirjev. Ako se poleg tega pomisli, da je zlasti na deželi mnogo župnij nezadostno zasedenih z j duhovniki, potem je odtegovanje duhov« ščine svojemu pravemu poklicu — še tem bolj obsodbe vredno. Kar se tiče našega škofa dr. Jegliča, ki daje varstvo i in zaščito raznim političnim špekulantom v SLS, mislim, da vrši to v dobri veri, ker se pusti v svoji naivnosti vplivati od vsako« gar, ki mu zna bolj hinavsko govoriti na srce. Odtod izvira tudi vse zlo in zato vsi pravi duhovniki z veseljem pozdrav« Ijamo izjave Sv. Stolicc, po katerih na« merava najvišja cerkvena oblast v Rimu napraviti red v katoliški cerkvi naše e v 'države in s katerimi se obsoja zlcrabt vere in cerkve v politične namene. Obsojamo mnogi tudi brezplodno raz diralno, protidržavno politiko dr. Ko lOŠca, zaradi česar- bomo tudi nekater volili Narodni blok, kar Vam s tem sporočam, ker nam satnt njegova zmaga onemogoči nove pre. kucije in prinese mir, ki je tako zelo po treben našemu narodu v njegovem raz voju. Četudi se še večina duhovščine izpo stavlja dostikrat z obsodbe vredno agi taci jo za SLS, vedite, da se to gedi zato ker hočejo preprečiti, da bi s porazont SLS pri sedanjih volitvah ne osramotit in osmešili vsega svojega dosedanjegi političnega delovanja. Take so razmere. Prepričani pa b» dite, da sme tisti duhovniki, ki smo stal doslej ob strani, prezirani od svoji! višjih, ker nismo hoteli mešati vere s po litiko, dobili ogromno zadoščenje, ki gt je na posredovanje sedanje vlade dali Sv. Stoiica prav tistim duhovnikom, k so se posvečali samo cerkvi in dušnemt pastirstvu. Tega ne bomo pozabili tudi. na dan 8. februarja. Sprejmite moj naj iskrenejši pozdrav... Gnili in pokvarjeni so do kosti Tri mesece so bili klerikalni tigri na nobo in korupcijo, da se njegova imo vladi, a zadostovalo je, da so se predinitna dc!a nahajajo popisana v ogromni vsem svetom razkrinkali kot največji i uradni obtožnici, dočim elektrarna ni korupcionisti in škodljivci svojega na> roda. Glavni mojster klerikalne korupcije je bil Sušnik; njegove škandale zne afere s tračnicami in prevoznicami imajo so« dišča v rokah. Ali bodo njegovi volilci ponosni, če jih bo zastopal možak, ki ima opravka s sodiščem? Vrhu te korup« cijske afere se je dognalo, da je hotel s sličnimi prevoznicami preplaviti Slove« nijo z banaškim vinom, kakor da nima« Završnici preboleva milijonske škoda Inženjerja Serneca itak gorenjski volilo poznajo po knofih in bodo z gnusom št mimo njegove skrinjice; poudariti je It treba, da si je klerikalna stranka s kandi> daturo takšnega človeka pritisnila prav. žig zaščitnice vseh lenuhov, nesposob nežev. požeruhov in korupcionistov. Ali naj za dokaze popolne gnilobe t klerikalni stranki še podrobno navajamo> kako njeni magnati Breje, Remec in celsl mo dovolj vin doma in boljših, kakor so raida drugih služijo zlatemu teletu? A1T banaška. Edino dobro je. da je morala naj še razlagamo, kaj na deželi uganjajo jc. ta korupcijska vlada še pravočasno od« stopiti. Tega so posebno lahko veseli tudi naši vinogradniki. Poleg Sušnika je v korupci ji prvi na vrsti klerikalni general dr. Korošec. Tudi z njegovimi ameriškimi moderci, noga« vicami in gnilim fižolom se bo pečalo sodišče. Ostala dva klerikalna ministra Kulo« vec in Vesenjak imata malo manj na vesti le zato, ker se takšne »politike« še nista narčila. Vendar pa je Kulovcc kot poljedelski minister špekuliral le za tem, kako bi Kmetijsko družbo spravil v klerikalne roke; agrarni minister Vesc« njak pa je imel edino nabgo, da bi ško« fovska veleposestva spravil izpod agrar« ne reforme. Obema junakoma so bili naklepi pravočasno prekrižani. Navedeni klerikalni eksministri' se znova ponujaio slovenskim volilcem. Se več! Poleg njih je klerikalna stranka po« stavila za gorenjskega kandidata tudi inženjerja Serneca, ki je krt vodja elek« trarne na Završnici uganjal takšno te« j Nemčiji in Bolgariji poedini klerikalni mogočniki in takšni župani kakor je Forte v Kotredežu pri Zagorju, kjer v občinski blagajni manjkt 22.CG0 dinarjev? Slovenski volilci! Mat še zdaj ne uvidite. da je SLS samo ia edino Stranka Ljudskih Sleparjev?! Avtonomija in dinarji Slovenci nikoli ne smemo pozabiti, da smo se v svetovni vojni borili na av» strijski in nemški strani. Proti svoji volji sicer, toda zmagovalne sile bi nas bile ohl sklepanju miru neusmiljeno prištele mec| naslednike premaganih držav, ako ne b! bi'e uvaževnle, da siro se osvobodi'1 s milijonskimi žrtvami naših junaških bratov Srbov. Po srbski zaslugi so zmagovalne velesflt pripoznale novo ustvarjeno Jugoslavijo za zmagovalno državo in nas s tem od* vezale tistih ogromnih odškodnin, ki so iih naložile Avstriji, Madžarski, Zdaj pa vzemimo, da bi klerikalcem uspelo Slovenijo osamosvojiti, torej ustvariti jo za malo samostojno drža« vico. Ali se zavedate, kakšne bi bile po« sledice? Tisti hip, ko bi se mi osamosvojili, pa« dejo na nas vse obveznosti mirovne po« godbe in naknadno bi moreli plačevati tiste strašne milijarde, ki so Avstrijo, Nemčijo, Bolgarijo in Madžarsko spravile na beraško palico. In tedaj, dragi slovenski volilec, bi se ti lepega jutra sicer zbudil v samostojni Sloveniji, ioda komaj bi segel v žep, bi namesto Dopisi Kranjska: HORJUL PRI VRHNIKI. Kmetje, ali se Se spominjate, da, sta lansko leto »Slovenec« in »Domoljub« z debelimi črkami poročala javnosti, da so pri nag na dan sv. Rešnjega telesa vrgli raz zvonika brezverni samostojneži in liberalci bombo, ki je poškodovala cerkev itd. Orožništvo se je pričelo takoj za to stvar zanimati in je v veliko začudenje klerikalcev izsledilo v kratkem času vse metalce bomb — v osebah katoliških Orlov, zupnikovih ljubljencev. — Bralci lažnivega »Slovenca« in bivšega »Domoljuba«, če se hočete o tem jasno prepričati, oglejti si tozadevni kazenski akt pri okrajnem sodišču na Vrhniki. Kmetje-volilci, tu je dokaz, da gg. duhovniki najbolj lažejo in da Vas kmete le farbajo. Posebno pred volitvami Vam obetajo hribe in doline ter Vas na vse pretege na priž-nicah in spovednicah strašijo. Kmet, zdrami se že enkrat iz spanja zaslepljenosti. Horjulčani, dosedaj ste imeli kmeta za poslanca, če hočemo biti pravični, moramo priznati, da se je gospod Stanovnik za kmeta in obrtnika le precej potrudil. Kmetje, sedaj so nam pa proti naši volji usilili voditelji SLS duhovnika Smodeja. Ali pozna ta človek težnje našega kmeta? Volilci, bodite do dna duše prepričani, da prav gotovo ne. Kako naj s« tedaj tak poslanec, ki nima ni-kakih težkih življenskih kmetskih izkušenj, zavzame za kmeta? Če hočemo imeti še nadalje za poslanca moža, ki pozna naše težnje, vrzimo kroglico v d r u g o skrinjico. GORENJI LOGATEC. Vse volilce brez razlike strankarskega prepričanja poživljamo v tadnjem trenutku z vso resnostjo, da dobro premislijo, preden spuste svoje kroglice v klerikalno skrinjico. Klerikalci so nam zabaran-tali naše meje. Dr. Žerjav sam rešuje, kar se dinarja privlekel ničvredno avstrijsko krono ali marko. Ali veš, kaj bi to pomenilo? Tedaj bi vsi Slovenci lahko vzeli klobuk in palico in šli po svetu — beračit! Premisli to in spoznal boš, iz katerega vzroka se slovenski uvidevni demokrati borimo proti sleparski avtonomiji, kajti čim bi jo dosegli, bi se država kmalu raz« bila, ker Srbi avtonomije ne marajo, in mi bi bili prepuščeni samim sebi, to se pravi, bili bi »samostojni®, plačevati bi morali vojno odškodnino in ko bi se spufali, bi nas pograbili deloma Italijani in deloma Nemci. Hvala le Bogu, da do tega nikdar ne bo prišlo. še rešiti da. Klerikalci so nam naprtili kuluk. Dr. Žerjav s svojimi prijatelji ga je odpravil. Pod klerikalno vlado so skoro vsi kmetje plačevali osebno dohodnino, na pritisk dr. Žerjava je sedaj dober del kmetov že rešen tega davka, za druge pa se bo tudi kmalu nekaj doseglo. Klerikalci so samo vpili o neenakih davkih, storili pa niso ničesar, dr. Žerjav in prijatelji so že dosegli, da posebna komisija vrši predpriprave za izenačenje davkov v vsej državi. Klerikalci so nasprotniki r.grarne reforme, ker se beje za škofova in cerkvena veleposestva. Dr. Žerjav je dosegel, da so se graščinska zemljišča že razdelila med najpotrebnejše. Kdo bo kljub vsemu temu še volil klerikalno? Samo koritarji in bedaki. Pamet v roke, volilci! GORENJI LOGATEC. V nedeljo in na Svetnico nam je Sokol priredil dva lepa večera. Prvi dan igro «Dom», drugi večer koncert tam-buraškega pododseka. Trud sodelavcev je bil obakrat obilno poplačan z burnim in pohvalnim priznanjem in odobravanjem številnega občinstva. Na Svetnico je g. srezki poglavar razdelil najvišja odlikovanja za gradjanske zasluge našim odličnim somišljenikom: šolskemu nadzorniku v p. Leopoldu Punfuhu red sv. Save, podžupanu Ivanu Riharju zlato in srebrno medaljo, Ivanu Marinku in Ivanu Petku pa srebrni medalji. Od slavnosti so demonstrativno izostali vsi trije klerikalni občinski odborniki. Čestitkam g. srezkega poglavarja se pridružuje vsa poštena javnost! GORENJI LOGATEC. napada našega župana, da je v zadevi agrarne reforme poslal v Ljubljano napačne podatke o posesti posameznih interesentov, ki so prosili zemlje, kakor tudi, da je pri razdeljevanju zemlje pristransko postopal. Temu nasproti pribijamo, da je župan poslal naprej natančno Ust« po- datke, kakršne so mu interesenti naznanili. Pri podeljevanju zemlje je bil župan sicer tudi navzoč in je priporočal vsakogar, kdor se je javil, ne glede na njegovo strankarsko pripadnost. Res je pa, da je župan ob koncu razdelitve upravičence opozoril, da je razdelitev le začasna in da utegne postati definitivna le tedaj, Če bodo izvoljeni v narodno skupščino taki možje, ki so to vprašanje pokrenili in jim zaenkrat pripomogli do zemlje. To je pa tudi gola resnica. Ali bodo mar tigri izvedli agrarno reformo, ko se boje za cerkvena veleposestva? Zupan prav za prav ni imel nobene moči pri podeljevanju zemlje. Če pa klerikalci mislijo, da ima župan res tak vpliv pri agrarni direkciji, potem pa naj bodo le potolaženi, da bo župan ta svoj vpliv tudi izrabil in da bo zemlja odvzeta tistim par klerikalcem, ki so jo dobili na njegovo priporočilo. Bodo že videli, do koliko zemlje jim bo pripomogel «Slovenčev» dopisnik. VRHPOLJE PRI MORAVČAH. Najprej «e moram zahvaliti gospodu Pucljevemu generalu graščaku Pirnatu in njegovim zaslepijencem iz Tustanja, ki so bili tako dobri, da so pregovorili ter prisilili obče spoštovanega gospoda posestnika in gostilničarja Požarja na VrhpoJju. da ni dovolil shoda Narodnega bloka. Ne zamerimo gospodu Požarju. kajti njemu se je zagrozilo z bojkotom, pač pa je tako početje nizkotno od samostojnih Tustanjcev. Gospod Pirnat in njegova zelena garda se nas boji, zato to početje. Zapomnite si. gardisti zeleni, da sta tudi Marija in Jožef prosila prenočišča pri bogataših, pa ga nista dobila. Taka sredstva Vas ne dičijo posebno, a naše vrste se ob takih Vaših slavnih činih le množe, seveda v Vašo škodo. Le tako naprej, pa ho-te kmalu sami generali brez vojske. Tine leta od hiše do hiše, kakor bi bil obseden. Zastonj vsak korak. Ljudstvo je Vas in Vaše politike sito. Od samih obljub še ni bil nihče sit. Vsi možje in fantje, pokažite, da niste farovški hlapci, da niste ženske, da ste na svoji zemlji sami gospodarji. Kroglice vrzimo vsi v skrinjico Narodnega bloka, ki je druga. — V a š č a n. DOLE PRI MORAVČAH. V bližini naSe vasi je vas Krasce, kjer je znana gostilna Bergantova, vulgo »Frfrau«. Tu se dnevno shajata moravška kaplana z vrhpoljskim ter s Frfrauvovim študentom. Tu se kujejo zli načrti, kako naj se ljudstvo politično slepari s klerikalnimi obljubami. Tu se sestavljajo razne ovadbe, vodi evidenca vseh nasprotnikov Stranke Ljudskih Sleparjev. Ker je gospod moravški dekan zaradi starosti nesposoben za politično delo, zato ga tem vest-neje zastopata mlada kaplančka. Ljudstvo ponižno posluša ta dva blebetača ter jima pritijuje, a vsi pametni volilci bodo 8. febru-bloka, ki je druga. PEČE PRI MORAVČAH. Klerikalni plačani agenti so nas že vse oblizali. Sedaj smo jim zopet dobro došli. A zelo se motijo, če mislijo, da ne ločimo ljulike od pšenice. Vse pridige od našega župnika ter vse grožnje o peklu ne bodo pomagale, kajti nismo ve5 tako nespametni, da bi še sledili tigrovski politiki, ki se že vsakemu poštenjaku gabi. Sedaj smo se odločili, da damo vsi kroglice v drugo skrinjico, to ie skrinjico Narodnega bloka. Sedaj, ko zmaga Narodni blok, se bodo jele razmere v državi urejevati po ljudski volji, šele sedaj bomo mogli urediti državo tako, kakršno si samo želimo, in sicer za vso enake pravice in enake dolžnosti. O Samostojni kmetijski stranki ni med nami govora, ker itak tudi vemo, da nam ne bo moda nikdar pomagati, ker je brez vpliva. SSakaj Pucelj v „Kmefi$skem listu" laže, obre-kuje in demokratom krade čast in poštenje? Zato, da bi volilci ne pregledali, da je bil Pucelj poslanec, dr. Žerjav pa ne. Zato, da bi ljud e ne v deli, da Pucelj kot poslanec ni za kmeta n česar storil, Žerjav pa je že kot reposlanec kmetu vsaj ku'uk in tlako odpravil; odkar pa jo par mesece* m n ster, je davčni p itisk zmanjšal ter za kmete v državn h gozdovih izboljšal pašo in plan ne. Žerjav je tudi Kmetijsko družbo, ki jo je Pucelj že zavozil klerikalcem, reš i za SKS. V zah alo sedai krade Pucelj čast in poštenje Žerjavu in drugim naprednjakom. To je tisti Pucelj, o katerem je dejal njegov tovaiš Drofen k. bivši poslanec SKS, da je nesposoben, da ni za kmeta ničesar storil in da je cslepaN slovenskega kmeta za zaupanje. Ali spadat tak človek v parlament? Ce mu že teče voda v grlo, naj bo vsaj pošten in naj ne piše v svoj I st [umparij, ki mu ne bodo n 6 pomagale. • », Reši se, kdor se hoča rešiti! Misel državnega In narodnega edinstva je že zmagala. — Iz vse države prihajajo vesti, da je ljudstvo obrnilo hrbet tistim brezvestnežem, kf so šest let sleparili s praznimi obljubami ljudi ter jih gonili v boj proti državi. Sam Davidovič ne bo več Izvoljen; od njegovih 32 poslancev pa jih še 10 ne bo več prišlo v novo skupščino. Radič sploh ne bo imel nobenega poslanca več, ker bo oblast temu veleizdaiaicu odvzela volilne skrinje. Turki v Bosni in Makedoniji so čisto zbegani. V množicah zapuščalo Spaha in kličejo na pomoč Alaha. Pucljevi srbski zemljoradniki so radi komunizma med srbskimi kmeti izgubil! skoro vse pristaše. „Ne boš naše zemlje in naših krav drugim delili4' kliče srbski kmet Puclievemu poveljniku Laziču. Čudno zato ni, da se ie lotii tudi naših tigrov obupen strah. Oni vedo, da stole sedaj tudi oni pred obračunom. ,,Tudi če zmagamo," pravijo sami tigri, „bomo tepeni. Izgubili smo Radiča. Spaha in Davidovlča. Mi bomo prihodnja štiri leta v narodni skupščini, ko bo viaaal Narodni blok, samo zato, da bomo dobivali batine ne le zase, marveč tudi še za naše bivše zaveznike. V štirih letih nas bodo čisto uničili. Ze sedaj imajo na svoji strani papeža. Kaj bo z nami, če še papež prepove dr. Korošcu biti poslanec, kakor je to prepovedal v Italiji vsem duhovnikom. Brez Korošca bodo naši poslanci kakor čreda ovac brez vodnika. Strašno smo jo zavozili In nobene pomoči ni več za nas." Tako govore tigri, kadar so med seboj in jih ljudstvo ne cuie. Kdo bo plačal za tigre račun? Tisti, ki bo zanSe agitiral In zanje glasoval. Stlrl leta bodo sedaj ti reveži grizli trdi kruh opozicije. Takega obračuna še nikdar ni bilo, kakor bo po 8. februarju obračun z brezvestno in zločinsko tigrovsko družbo. Vsem, ki hočejo sami sebi dobro, vsem, ki nočejo, da bodo pozneje tožili in tarnali, vsem, ki imajo še zdravo pamet in si dajo kaj svetovati, kličemo: Obrnite hrbet tigrovski družbi! Ne dajte se več siepariti, ako nočete, da boste nesrečni I Reši Isdloi? se Imoee ipešiti Z MORAVČE. Pri nas imamo krasno stavbo Zadružni dom, v kateri imajo zavetišče vsa napredna društva naše vasi, ki pa vsa po zaslugi stare napredne korenine g. nad-učitelja Janka Tomana za naše črne razmere dosti dobro uspevajo. Priznati moram, da ni samo to njegova zasluga, njegovo delo je predvsem tudi stavba Zadružni dom, vse ustanove v hiši, kakor Hranilnica in posojilnica, mlekarna in sirarna, katere sir je splošno znan. Ne bi pa tega niti omenjal, da se niso našli ljudje, in na žalost moram pripomniti, ljudje, ki se štejejo med naprednja-kc, a so s polno paro začeli uničevati to, za kar se je mož boril skoro celo svoje življenje. In ne samo to, lotili so se tudi nie-gove osebe, kateri bi morali biti za marsikaj hvaležni. In k io so ti ljudje? To so vsemogočni, od ljudstva tako zasovraženi in domišljavi gospod kandidat Samostojne kmetske stranke za kamniški okraj Lavrač s svojimi moravškimi priveski-generali. Ljudstvo spregleduje in zna ceniti vaša dela in sploh dela SKS. ter dela gospoda nadučitelja Janka To-niana in stranke, kateri pripada prezaslužen mož naše vasi. Zato, gospodje generali, naše kroglice gredo 8. februarja vse v 2. skrinjico. Vas in vaše oholosti ter škodoželjnostno smo siti. GORNJA JAVORŠČICA PRI MORAVČAH. Klerikalni kakor samostojni agitatorji si brusijo pete in jezik ter nas obletavajo tako pogosto, da si kar drug drugemu podajajo vrata. Včasih se dogodi, da se celo cba nasprotna si agitatorja istočasno snideta v eni in isti hišk Kako jima je mučno. Go- spodar hiše se jima pa posmehuje, ker vidi dva trpina, ki sta se zastonj potrudila priti k njemu tako visoko in brez uspeha, kajti \sak korak k nam je zastonj kakor bob ob steno. — Poznamo preveč dobro sleparsko politiko klerikalcev kakor tudi politiko g, Puclja. Mi smo demokrati, zato bomo vsi vrgli kroglice v drugo skrinjico. SV. VID NAD CERKNICO. Naš novi g. župnik je doslej spoštoval cerkev kot hram božji, kjer se oznanja ljubezen in sprava med ljudmi. Zato smo ga vsi čislati, ker smo vi-deii v njem pravega duhovnika. Pa ni ostal na tej poti. Zašel je med politikujoče duhovnike, ki zlorabljajo cerkev v politične svrhe. Predzadnjo nedeljo je raz prižnice zabavljal na list «Domovino». Kakor vidimo, noče poslušati in ubogati pametnih ljudi, ki so mu svetovali, naj pusti v cerkvi politiko, ako heče, da bo med nami in z nami dobro shajal. Sam Sv. oče, rimski papež, je obsodil duhovnike, ki uganjajo po cerkvah politiko, r.amesto da bi oznanjali le božjo besedo. G. župnik! Poslušajte svet naših mož in ukaz rimskega papeža! Vsi dobro vemo, Vi in mL da nimajo sedanje volitve prav nobene zveze z vero in cerkvijo, ki nista v nikaki nemarnosti. — Iz naše občine se izvozi vsako leto velika množina lesa na Rakek. Vozni promet je velik, Pa o joj, kakšno cesto imamo! Ubogi voznik, uboga živina! Dolgo vrsto let že prosimo, za cesto in se trudimo zanjo. Zdaj smo ustanovili cestni odbor, ki bo marljivo delal pri vseh merodajnih oblasteh na to, da se nam zgradi prepotrebna cesta. Načelnik odbora je g. Andrej Makovec, bivši župan. On se veliko trudi za našo cesto. In še par odbornikov imamo, od katerih upamo pomoči. Gradba cest stane denarja. Le država, ki ima stalno in močno vlado, more graditi železnice in ceste. Zato mora biti naša prva skrb, da dobimo tako vlado, ki bo par let vladala. Zaradi tega pa glejmo, da oddamo 8. februarja svoj glas oni stranki, ki bo imela večino. In ta stranka je Narodni blok (2. skrinjica). Če hočemo priti do zaželjene ceste, vrziino prav vsi, do zadnjega moža kroglico 8. februarja v 2. skrinjico. Tudi Vi Otovci siorite tako, ker tudi Vi morete pričakovati cesto le od trdne vlade, ki bo sestavljena i Z Narodnega bloka. RODICA PRI GROBUAH. Dne 1. svečana je bilo tu javno politično zborovanje, ki ga jo priredil Narodni blok. Na zborovanju so demokratski govorniki stvarno in prijateljsko dokazali nedelavnost in škodljivost klerikalnih poslancev. Posetili so zborovanje tudi klerikalci« da bi motili in ovirali poučne govore in dobre nasvete. V tem se je posebno odlikoval Peter Zgaga in klerikalni ris F. Škofic, ki pri vsej svoji klerikalni učenosti ni mogel povedati niti ene dobre naredbe klerikalnih poslancev, mogoče zato, ker ni imel na nosu očal. Pa sedaj ni čas za strankarske prepire, ker nas loei samo par dni do volitev, zato, dragi soobčani, v«^ ki ste količkaj napredni, razsodni in ni9te §• do kosti počrneli ia ki ljubite to državo ter JI želite napredek in blagostanje sebi ia svojim otrokom, volite dne & februam Narodni Mole (2. skrinjica). " ' Kdor bo glasoval za klerikalce, za Puclja in za! RAKA"r*?kifantie30naszataprei republikanske ter druge krive preroke, bo glasoval za visoke davke, za krvave nemire v državi, za padanje dinarja in za osircmašenfe ljudstva. Narodni blok je pokazal, da zna delati, in bo tudi vnaprej delal. Zato glasujte za Narodni blok, ki hoče mir, red in delo v državi« DVOR PRI ŽUŽEMBERKU. Te dni smo | slanca iz Slovenije v skupščini, pa je ta več do-zvedeli presenetljivo novico. Naš občinski cd- segel kakor pa 21 klerikalnih. In prepričani smo bor je razpuščen in postavljen gerent. — Po žadnji volitvi so zavladale v našem odboru zelo žudne razmere. Čeprav 60 imeli samo enega odbornika več, so sami prevzeli celo občinsko starešinstvo, potem pa delali z občino, kakor da je samo njihova in da vsi naši davki in glasovi nič ne zaležejo. Najbolj so ga zavozili s proračunom, ki so ga dvignili na 170.000, če-pra tni potrebe, in s tem, da so preganjali priljubljenega našega g. učitelja. Sploh so v vsem poslušali samo ukaze svojega žužemberškega zaščitnika, ki v svcji občini radi obsodb nima nobene pravice in še do leta 1S27. ne b i smel voliti, pri nas pa bi rad samo ukazoval. Radi težkih pritožb je veliki župan zadevo na najbolj pravilen način končal in občinski odbor razpustil. Za gerenta je imenovan obče spoštovan mož, ki je občinskega dela že vajen. V nedeljo bomo pa vsi vedeli ceniti trud naših prijateljev in bomo vsi vrgli kroglice v 2. skrinjico. S tem tudi preprečimo, da bi še kdaj vodili klerikalci našo občino po tako zavoženih potih, kakor so jo sedaj. ŽUŽEMBERK (okraj). Napredna mkol se pri aas vedno bolj širi. K temu jc pa največ pripomogla lenoba 21 klerikalnih tigrov, katerim smo pri zadnjih volitvah dali skoro vse naše glasove. Do sedaj so nas klerikalci vedno le farbali, obljubljali so vse mogoče stvari, napravili pa niso prav ničosar dragega, kakor da so nas prav jbočiio pri vili pri davkih in nabi< nam že itak Mvniia Suhokranjcem krivično dohodnino. Sere da obljubiti in potem še dati, to jo preveč. Sedaj bomo pa tudi mi rekli: voliti in potem za bos voden biti, je pa tudi preveč. Navedemo naj žamo primeT, kako uvažujejo in kako rešujejo prošnje svojih volilcev. Ko so v jeseni prišli v ■vlado, seveda niso imeli bolj važnega posla ka-fcor premeščati uradnike in učitelje. Tako so tudi v našem okraju prestavili ambruškega učitelja mi Dvor, onega z Dvora pa v Ambrus, dasiravno č>ta se oba branila menjati službeni mesti in če-jr.iTno so kmetje prosili za oba. Poslušali pa so tigri raje g. dekana, ki niti voliti no sme. kakor pa sto volilcev. Torej beseda dekana, ki Dvorskega učitelja sovraži, je pri klerikalnih poslancih in ministrih zalegla več kakor prošnje in •iiclje par »to volilcev SLS. Obljubljali so nam Biostovc in zboljšanje cest, železnico in še marsikaj drugega. A kako kruto smo se varali. Obljube ostale so le prazne besede. Pri teh ljudeh, kakor smo izprevideli, ne zaležejo ne prošnje in sploh nič, ker jim ni za drugo kakor za njihovo nenasitno malho. Do sedaj smo volili in častili le .'tigre, plačevati visoke in krivične davke ter takse, mislili smo po njihovi glavi ter delali tako, kakor so oni hoteli. Pregovor sicer pravi, da osel gre samo enkrat na led, mi smo šli sicer tefikrat, a gotovo je, da jim ne bomo šli nikdar vež. Zato borao pri sedanjih volitvah oddali gla danes: ako bi bilo v skupščini 21 slovenskih demokratov, bi se nam godilo drugače. Upamo, da so tudi dragi naši tovariši r Krški dolini i/.pregledal i in da bomo pri sedanjih volitvah vsi soglasno oddali kroglice Narodnemu bloku, to je v drugo skrinjico. Le z zmago Narodnega bloka v vsej državi, ki je že itak za^ignrana, bomo enkrat prišli do urejenih razmer 4er privedli v deželo boljše čase. Vsi ria delo za Narodni blok, za zmago pravice in poštenja. Naše geslo nam bodi: enake pravice in dolžnosti za vse sloje ki vsa plemena! Živela enakost, bratstvo in svoboda! Volilci našega okraja bodo na vseh voliščih, to je v Žužemberku, Unijah, Šmi-helu, Zagradcu, Ambru*u, Ajdovcu, na Smuki in Dvoru vrgli 8. februarja kroglice v drugo, to je našo skrinjico. Krška dolina je ra Narodni blok! — Kmetje. ŽUŽEMBERK. Pri sedanjih volitvah kandidira na republikanski listi tudi bivši žužemberški konjederec Feliks Ponikvar iz Cegelnice pri Žužemberku. G. Ponikvar, poznamo Vas vsi, zato pa bomo v Vašo skrinjico kazali le pesti, krog- pust razveselili z lepo narodno pesmico, ki s« glasi: Škrjanček poje, žvrgoli, se mlade vdove veseli; škrjanček poje celi dan in vsako jutro je zaspan. škrjanček je prav zgodaj vstal, iz dula se domu podal, iz dula sam se je pedal, poprej ko dan se je zaznal. Zdaj v dulu je en mlad kričač; škrjanček mu ne kupi hlač, škrjanček mu ne kupi hla5 ker on prevelik je berač. ZIBRŠČE. V zadnjem dopisu smo omenili^ da bomo pri zidanju šolskega poslopja navezani na državno podporo. Na priporočilo naših prijateljev se je zavzel za nas srezki kandidat Narodnega bloka dr. Kramer, in glejte, naš krajni šolski svet že ima v rokah lepo državno podporo v znesku 95C0 Din. Dano nam je pa tudi zagotovilo, da dr. Kramer, ako bo izvoljen, ne bo pozabil na "as. ampak se bo pobrigal tudi za druge naše potrebe. Kaj so nam doslej dali klerikalci, čeprav smo šli z njimi čez drn in strn? — V nedeljo smo imeli pri nas prvi shod, odkar obsteje Zibršče. S'.li-cal ga je Narodni blok v gostoljubno Ipavčevo hišo. Prišle so zraven tako rekoč rele Zibršče* okrog £0 eseb, po večini volilcev. Tudi v no-šolec iz Rovt se je potrudil na shod in pripeljal s seboj nekaj zapeljancev. Mislil je. da je prišel v nekdanje klerikalne Zibršče, kjer so mu vse verjeli, če jih je še tako farbal. Pa kakšno razočaranje! Dobil je ljudi, ki so se čez no5 zavedli in pričeli misliti s svejo glavo. Kar v glavo mu ni šlo, da smo se Zibrščani tako naglo rešili klerikalne kuratele. Med govorom lice pa oddali drugim možem, ki so bolj na mestu. Vi že ne boste naš poslanec! Isto je s poročevalca g. notarja Tavzesa iz LcgaJca ja Pucljevimi samostojni. Saj ne vemo, zakaj smo zadnjič poslali g. Puclja v narodno skupščino in zakaj naj bi ga še enkrat! Gospod Pucelj, pri nas ne bo nič. Mi bomo volili prave ljudi, ki jim je skrb za ljudstvo sveta stvar. — Kmet. ZUŽEMBERK/Nedavno nas je obiskal kandidat Narodnega bloka za novomeški srez gospod Niko Zupanič. Potožili smo mu svoje križe in težave in obljubil nam je, da nam bo pomagal, kakor hitro pride kot poslanec v parlament. Zanimal se je tudi za. železnico, ki bo tekla iz Straže na Kočevje, ter nam na naše prošnje obljubil in tudi že zasigural, da bo storil vse potrebne korake, da jo spravi malo bliže Žužemberka. Gospoda kandidata že od nekdaj vežejo tesne vezi z najvišjimi srbskimi krogi: zato je gotovo, da bodo njegove intervencije imele uspeh. Povrhu pa je on še sin kmečkih staršev ter ima malo več srca za ljudstvo kakor pa klerikalni politiki. Premislite, volilci, dobro in videli boste, da boste storili prav, ko boste oddali kroglice temu kandidatu, to je v drugo skrinjico. — Volilec-obrtnik. SOTESKA PRI TOPLICAH. Pretečeno nedeljo smo imeli v Soteski klerikalni shed, na katerem je povedal dr. Kulovec, kaj bi moral in kaj ni storil za svoje volilce. Z župnikom Volcem sta se napihovala in kričala tako, da smo se bali, da se bosta razletela, vendar se je končno izkazalo, da imata v želodcu dr. Žerjava. Ko je še povedal, da so tigri dobili v Beogradu brco, smo se s tem pojasnilom zadovoljni razšli. Povedati bi moral le še, da so dobili brco radi popolne nesposobnosti. Sedaj sove pravim možem. Saj smo videli, da je imela j jim bomo dali brce še mi, ker eo nam pove-demokiatska stranka do sedaj samo enega po-! čali davke. hotel nekaj delati zgago, pa je ravno na pravega naletel. Govornik je sprva le v splošnem risal politični položaj, ne da bi udarjal po nasprotnih strankah. Izzvan po črnošolcu iz Rovt, je pa klerikalcem tako izprašal vest, da so se morale tudi največjim zarukancem odpreti oči, Čracšolec je še ne! aj jecljal in raravnost lrgal* pa ga ni hotel nihče poslušati. H koncu nas ja še g. nadzornik Punčuh cp zarjil na vse težave, ki smo jih imeli, preden nam je narodna vlada ustanovila samostojno šolo. Klerikalne oblasti so bile gluhe za vse naše prošnje. Shod je bil zaključen v največjem navdušenju za Narodni blok z gromovitim klicem: Zivio dr. Žerjav! RODINE. Pri nas je bil shod, kjer se je pojasnila dana?nja potreba pravih mož, ki bodo delali v prid belokranjskim posestnikom. Ni vsa zlato, kar se sveti! Klerikalci, ki jih poveličuje Ncmanič, niso na vladi sto-rili nič, kar bi jim bilo v spoštovanje. Pa naj so prikaže Nemanič in naj nam pove, kdaj bomo dobili avtonomijo, kdaj bodo služ:li slovenski fantje doma, kdaj bo manjši davek? Ako niso nič storili sedaj, ko so bili pclnc-številno na krmilu, bodo sedpj še manj! Pri sejah v Beogradu samo dremljejo in kinkajo. Jim bomo že dali malo popra pod nos, ko bomo vreli kreslice v našo drugo skrinjico! TALČJI VRH V BELI KRAJINI se je tudi pridružil drugim belokranjskim naprednim občinam, katerih število je veliko. Kaj so klerikalni tigri storili za nas. predobro vemo. Da bi bili še dolgo časa na vladi, bi nas oglo-t dali do kosti. Zadnji čas je, da so prišle volitve! Klerikalci so hoteli appraviti kuluk, pa i smo ga z drugimi pri občinski seji odbili. Ne- maniča ne maramo več! Ker hočemo preudarnega napredka povsod, smo se odločili, da bomo volili tiste, ki se potegujejo za dobrobit belokranjskega kmeta, to je g. Zupanič iz Gribelj. Dasiravno bo preeej skrinjic, vendar nas ne bo premotilo; izpustili bomo kroglico v d r a g o skrinjico. PLANINA V BELI KRAJINI je imela sijajen shod, kjer so V6i sklenili, da bodo volili dr. Zupaniča. Bili eo vzklili: «Zivel Zupanič — proč 2 Nemaničemb Na tem shodu so pokazali vsi, kar jih spada pod Planino, neoma-jeno zaupanje do g. Zupaniča. Kdo bo vedno Ilikal korito farovžem in klerikalnim poslancem! Mi moramo delati cd ranega jutra do poznega večera in se velikokrat ni kaj dati v lonec... Oni pa sede s prekrižaniini rokami in nogami. Težak je naš stan, zato proč od tistih, ki nas vedno bolj tlačijo! Naša skrinjica jt druga, če hočemo, da se bodo znižali davki. Ako bomo krpali klerikalcem žepe, nam jih bodo pa še bolj navili. Ali nimajo Se dcsti? Ker imamo odprte oči, vidimo vse, dasiravno mislijo, da nas bodo to pot zcpet prevalili. BELA KRAJINA. Volilni bcj je pri nas v polnem razmahu. Rnzne stranke prirejajo shode, najbolj vsiljivi pa so seveda klerikalci. Celo njihov general dr. Korošec je prišel na zaupni sestanek v Metliko. Radovedni smo bili, kcj nam bo povedal, toda mož se je skril v zaprto dvorano ^Kmetijskega drušlva» in vstop je bil dovoljen le njegovim najzvestejšim pri>tašem, katerim je prejšnji dan razposlal g. Nemanič povabila. Veličastni že ve, da ne sme na solnce, ker ima preveč masla na svoji mazil jeni glavi! Kaj dobrega so pa prav za prav napravili klerikalci za Belo Krajino"? Nič!!! Ravno nasproino: privedli ro nas na rob prepada. Belokranjski vinogradnik, ti, ki si do sedaj tako zvesto podpiral tigre, pomisli: cb čem boš ti živel, če ti trsje ne obrodi, ce ti toča pobije ves pridelek ali pa če ga ne boš mogel prodati? Davke, ki so ti jih nakopali klerikalci, meraš plačati, vino ti leži v kleti, a kupca ni od nikoder! In zakaj ga ni? Ker js klerikalna «Gospodarska zveza> v Ljubljani preplavila vso Slovenijo s cenejšim in manjvrednim banaškim vinom. Na tisoče hektolitrov tega vina so privlekli k ram, našega vina pa nočejo. Ali ne bi bila njihova sveta delžnest, da podpirajo pred vsem domačega kmeta, ki ima celo veliko beljša vina kakor so banaška? Tcda gospodom okoli SLS je skrb za slovenskega kmeta deve'a briga! Samo, da si oni napclnijo svrje bisa?e, pa je vse v redu! Zatorej, Belokranjec, dobro premisli, preden vržeš svojo kroglico v klerikalno skrinjico! Vedi, da je pravi naš belokranjski kandidat naš rojak Zupanič, ki pezna vse na^e petrebe. Zatorej tokrat volimo drago ekrinjico! — Opazovalec. RAKA. V 4. in 5. številki «Kmetijskega lista> me dopisnik iz Rake napada. Vse od kraja do konca je zlagano in zavito, kar se tiče moje osebe. To dopisnik tudi sam dobro ve. Oba dop'sa bosta SKS na Raki več škodovala, nego koristila. Lažnivi dopisnik me hore s tem oblatiti in ker je volilna borba, mu je prav prišlo. «Kmetijski list:> je padel daleč v gnojnico In zato vzame vsa v svoje predale, kar je najboljši dokaz, da se stranka potaplja in se v zadnji uri cprijemlje vsake bilke za rešitev. Ker se trdi, da nimam nobenega pristaša več za seboj, se sami tolčete po zobeh. Zakaj se pa potem toliko bavite z mojo osebo? Bomo videli! Kar se tiče dotične ceste, glede katere mi dopisnik meče polena pod noge, moram ugotoviti, da ob tej poti leži šest vasi — dokaz, da jo gotovo ne rabim sam, temveč tudi dopisnikovi pristaši, katerih pa ni več rnncgo, kajti list za listom pada. Kdor še ni do danes spoznal, kam je Samostojna kmetska stranka na Kranjskem zašla, se mu že bodo še oči odprle. Da, bil sem zato, da se ces*i napravi; zato bi mi morali pristaši SKS pomagati in biti hvaležni. Saj ta cesia bi koristila pač samo kmetom in SKS kot taka bi morala pomagati, če ima res srce za kmeta, tcda združili ste se s klerikalci in nasprotovali. Kakšni kmetje ste Vi, ki vidite samo okrog svejega praga, drugim lcmetoin-trpinom pa ne privoščite živeti? Na ta način se kmečka ideja in kmečki pokret ne širita!! Ako ste pošteni, roko na srce. Sicer pa ne gre, če bo cesta ali ne, ker to je že gotova stvar, gre le za to, kdo jo bo plačaL Jaz sem bil vedno za to, da občina po svojih močeh nekaj prispeva, a drugo plačamo interesenti. — Dopisnik cKmetijskega listam in njegovi pri-ateši so bili tedaj preti in so se vezali s klerikalci ter meni onemogočili županstvo. Ker sem spoznal neiskrenost Vašega kmetijskega programa, sem rajši popustil. Nisem jaz kriv, če so dobili klerikalci občino v sveje roke, ampak Vi, današnji samostojneži, ker ste se vezali proti meni s — klerikalci. Zakaj meni to podtikate? Kdaj sem prosil, nr j mene volijo v odbor? Lažnivi dopisnik, dobiš 10.000 Din nagrade za svojo stranko, če mi to dokažeš. Ako ne, potem pa smatram, da je «Kmetijski lista drugi «Domoljub», ki samo krade dobro ime poštenim ljudem. Kdo je agente plačeval tieti-krat pri občinskih volitvah? Dopisnik, tolčeš sam sebe po zobeh. Na predlog odbornika Vaše krajevne organizacije, ki ga imate še danes Vi v stranki za vzornega moža, smo zbrali denar in jaz kot takratni tejnik in blagajnik krajevne organizacije sem res izplačal znanemu agitatorju nagrado, kakor je bilo sklenjeno, ne v svojem, ampak v imenu stranke. Radi učiteljev, da jih bo šlo polovica stran, je obljubila po svojih plakatih stranka, latero iira'.e Vi v rokah, jaz sam pa vendar nisem stranka. Torej se maže!e sami! Jaz tako ne msrani biti s takimi ljudmi nič več skupaj. Da bi davke znižal, tako mogočen gospod vendar nisem. Da so pa bile občinske doklade, ko sem bil župan, mnogo manjše nego sedaj, zlasti na užitnino trikrat manjše, to ve vsak in tudi ti hinavski lažnivec. Tudi proračun je bil vsako leto točno v redu. V času mojega županovanja se niso širile govorice o nepoštenem gospodarstvu, kakcr so se pred mehe j in tudi sedpj. Če bi bili Vi obrekljivci taki naprednjaki in pošteni možje, bi bilo kmalu drugače na Raki. Spoznal sem, da ste hinavci, zato sem tudi Vas zapustil. Danes pa tudi vem, da ste še slabši, kakor s. klerikalci. To i m? m v zahvalo, da sem dve lep zastonj opravljal županske posle, niti.vinarja za to vzel ln vse oglede v občini opravljal v splošno zadovoljnost popolnoma zastonj, ker sem imel pred očmi to, da ljudem pomagam, ne pa, da. jih derem. S svejim dejanjem sem pac koristil tedaj Vaši stranki in sedaj me pa zato cbrekujete. Dopisnik tudi trdi, da bo Raka zopet napredna, če Šribarja nič več zraven ne bo, jaz pa pravim, da je Raka bila in bo zopet napredna, če nič več zraven ne bo žalostnega junaka iz vojne dobe (ime iz usmiljenja zamolčim). Namesto da bi cKmetijski listo udaril po klerikalcih, je pa po meni. Tako so ne dela, da bi Raka bila zopet napredna, ampak je to voda na klerikalni mlin. V interesu napredne stvari na Raki je, da greste vsi, ki se kaj zavedale in mislite s svejo glavo, v nedeljo na volišče. Poživljam res vse napredne ljudi, može in fante, da se združimo skupaj in oddamo svoje kroglice v drugo skrinjica S tem odpravite črni madež raške občine. Volite našega rojaka Jožka Pfeiferja. Če boste toliko pametni, da izvolite njega za naš okraj, ne bo tista cesta čez Ardro padla občini v breme, ampak jo bo prevzela država. Zato sem s« tudi jaz odločil za drugo skrinjico, da pomorem naši stvari do zmage. S tem si bomo raški volilci koristili sami sebi. — A1 o j z Š r i b a r. LOKE PRI ZAGORJU OB SAVI. (Kako organizira člane in pobira članarino predsednik takajšnje krajevne organizacije Slovenske republikanske stranke g. Ivan Vidergar.) Dne 28. januarja je v gostilni Frana Rakerja zahteval Vidergar od delavca Pavla Pevca članarino. Ker mu jo pa ta ni hotel plačati in mu pripomnil, da ga je vpisal v stranko brez njegove vednosti, je razburil ta odgovor tako močno g. predsednika, da mu je hotel takoj priložiti krepko zaušnico. Delavec Pavel Pevec pa je pravočasno opazil namero in se odmaknil. S tem se g. predsednik ni zadovoljil, temveč je skočil k njemu in ga vrgel na tla. Gotovo bi pfišlo še do hujšega, če bi takoj drugI ne posegli1 vmes. Tako organizira člane Slovenske republikanske stranke pri nas predsednik Vidergar. Zato je tudi kandidat te stranke za litijski srez. Ali misli, da bo dobil s svojo sirovestjo glasove mod nami? Kot oskrbnik konjske hiralnice je spravil dh oni svet marsikaterega konja in ga rešil zemeljskega trpljenja. S tem si je pridobil velik vpliv pri slovenskih republikancih, ki ga bodo 8. februarja izvolili ne le za poslanca, temveč takoj za ministra. KRAŠNJA. Volitve so pred durmi, naš Knol zmerja, vpije, da je vse laž in sleparstvo, l:ar pove človek, ki ni klerikalec. S prižnire je sveje vernike zmerjal s <šilJkrotami>, barabam!, lumpi, izmečki itd. Sedaj pa od teh zahteva, r.aj volijo klerikalno sleparsko stranko, ki jo ponuja kakor žid preležano blago. Ampak Knšnjani nismo tako pozabljivi, kakor bi rad Knol. — Mi vemo, da je klerikalna stranka: 1.) kriva, da je bila vojska; 2.) da smo' dejali vojna posojila in jih popolnoma izgubili: S.) da je zaradi vojne taka draginja, ki ru»s hoče uničiti. — Tudi po vojni niso klerikalci niti ena dobre stvari za nas storili. Mi vemo, da je Korošec bil prvi, ki je predlagal leta 1920. zvišanje državnih davščin, še hujše pa so navili davke 1. 162??., ko so klerikalce podpisali Markov protokol. Za poslanca smo imeli Štrcina, ki za nas še ust ni odprl v Beogradu, ampak samo denar vlekel. Pri nas so se odprle oči prav mnogim. Vsi jravijo, da v klerikalno n«f.mv« si iiom tudi naprej rad ministrskih srn garali, postlal, teka bom pa ležal," pravi Pneelj, ki M se še fcres tlela valjal po poslanskih in poslanec, bo kmet še naprej ležal jo bil Pttcelj poslanec. . Ce bo Psiselj je ležal do skrinjico ne bodo spustili ?-roglic, lter ta je za farovške podrepnike, za tiste, ki ne V ''jo eno ped naprej, in za tiste, ki imajo Lnrjo pamet. Kaša skrirjica je d-ruga! CELA KRAJINA. Za nas velja naslednja popevka: Crnomaljci, Metličani bili skupaj vsi so zbrani in so rekli kot en glas: «Zupanič, zastopaj nas!* Pa so prišli Talačani, za njimi tudi Adleš'čani: «Druga skrinjica je naša; če ni res, pa lahko vpraša vsak Dobliče, Kadovico, Griblje, Semič in Vinico. Kjer je Belokranjc doma, DRUGA skrinjica velja!» MEDIJA-IZLAKE. 2e mesec dni živimo v dnevih pustnega veselja in norenja. Toda da je ta čas v našem koledarju res predpustni, dvomimo iz nastopnega razloga: Hude boje mora prestajati družba tigrovcev; skrbi, katere imajo ti gospodje za svoj obstanek, so jim menda zmešale pamet. To bi sklepali' iz tega, ker je kaplan v Izlakah izgubil orientacijo o razvrstitvi nedelj v letu tako, da je v svoji nedeljski pridigi 25. januarja oznanil, da je čez teden dni, to je 1. februarja, četrta nedelja po binkoštih. Ali ne bi bilo bolje, da se g. kaplan malo več pobriga za svoje cerkvene obrede, malo manj pa za volitve, in ne plaši ljudi s takimi nezmiselncsti, da ljudje res sami ne vedo, pri čem so. Ali pa ima morda g. kaplan koledar posebne izdaje? Štajerska: SELNICA OB MURI. (Takšne so Marijine družbarice.) Marija Š., posestnikova hči v Selnici ob Muri, bi rada prišla z lahkoto do denarja. Kot žrtev si je izbrala svojega cboljšega pri srcu» Rudolfa D., ga napojila in mu pretipala žepe, našla, kar je iskala, potem pa šla in pustila svojega fanta brez denarja. Fant pa je bil drugega mnenja. Ko se je prebudil, je stvar naznanil osebi pravice, ki je Marijo Š. vzela strogo v strah. Deklica je priznala in dal svcjemu ljubčku denar nazaj z debelimi solzami v očeh. Sedaj se vidi, česa je zmožna Marijina družbarica. G. župnik, pazite malo na svoje ovčice! CERŠAK. Zadnji cSlovenski gospodar* je prinesel članek, da se ves svet čudi, koliko so delali in naredili poslanci SLS, čeprav so imeli roke zvezane. Gospodje poslanci in ministri SLS, mi vas vprašamo, kaj ste napravili, ko ste cele mesece nam gulili žepe? Dokažite! Mi vam rečemo: Nič niste napravili in stokrat nič, le davke ste povečali in druga takšna bremena ste nam naprtili, zato Vas ne bomo več volili, ampak le Narodni blok, ki je stranka treznosti, pameti in dela. Naši kandidatje so delovni možje, njim mi zaupamo, njim bomo dali naše kroglice, to je v 4. skrinjico. Zivio Narodni blok! Zivio dr. Pivko! SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Ko sem šel 80. januarja od Sv. Tomaža, sem došel na poti dva možaka, od katerih sem izvedel marsikaj novega. Govorili smo največ o volitvah in jaz vprašam možaka, kaj mislita o izidu volitev. In veste, kaj mi je odgovoril eden od nj;h — zagrizen farovški sluga? Najprej je pljunil ogromen «čik» pred mene, da sem nehote odskočil v stran. Mislil sem namreč, da je padla ročna granata, in že sem bil uverjen, da ne bom šel dne 8. februarja volit, ampak takoj k sv. Petru. Hvala Bogu, da ni bilo nič hudega. No, in dotični <Čikmojster> pravi takole: «Ja, prmoji duši, odkod p« si te ti doma, Pucljevi škrici! Pucelj psuje izobražene in delavne ljudi s škrici. On je pa v resnici sam škric. Pove naj Pucelj, kakšen kmet je on ali kakšne šole ima. Le na klanje in od ranje na meh se spozna. Ker se pa tega tudi ni dosti naučil, se je lotil mesto živine kmeta. Na celem svetu ni nikjer kmečkega poslanca, ki bi tako malo vedel o kmetijstvu kakor Pucelj. Če kdo, zasluži Pucelj, da se ga imenuje škric; kajti škric je človek, ki nima dosti v glavi, a glavo ošabno po koncu nosi. Škric nič ne dela, a nobel živi na koži drugih. Pucelj pozna kmeta toliko kot pozna kmeta uš. Škric, uš pa Pucelj — vsi trije so ene in iste vrste. To ve vsak, kdor vse tri dobro pozna. da neznaš, kak je. Ti vena tudi držiš s tistimi vražjimi demokrati.> Ko mu rečem, da sem demokrat, mi pravi: «Veš, krucifiks madona, zaj do enok znali demokrati, kaj je. Poznaš Kostanjevca iz Bucmanec?* Odgovorim, da ne, in možak nadaljuje: «Znaš, če ga ne poznaš, te Ti bon jaz nekaj poveda. Kršeni duši, to je človek, kaj mu ga nega pora. Zaj je on začeja delati za našo stranko, zaj bo vrag za demokrate. On gra k fajmeštri, te pa ga oni na-djo, kek more lv, vidite, kakšni poštenjaki so klerikalni agitatorji. Nič jim ne verjamite in se ne dajte motiti zdaj v odločilnem trenutku, ampak vsi vrzite kroglice v našo skrinjico, to je v četrto, in zmaga bo naša sijajna. Vsi na delo za Narodni blok, v soboto in nedeljo še storite, kar največ Vam je inogoče. Pj/.dmlja vse bralce iamo z novo lepo povestjo. Povejte to znancem in prijateljem, ki še niso naročeni na »Domovino«, naj se sedaj požurijo in naroče list, da bodo lahko čitali celo povest * Opozorilo volilcem. Naša skrinjica na Štajerskem je četrta (4.) in velja ista skrinjica tudi za Koroško in Prek-murje. Na Kranjskem volimo mi v drugo (2.) skrinjico. Le mesto Ljubljana voli v prvo (1.) skrinjico. Zapomnite si to dobro! * Dopisnikom. Nekaj dopisov je prispelo baš, ko smo zaključevali list. Radi tega je bilo nemogoče, uvrstiti jih v list. Naj nam dopisniki oproste! Tudi ostale dopise smo morali radi pomanjkanja prostora mestoma krajšati. * Vsi stanovi so zastopani na listah Narodnega bloka, tako kmelje kakor obrtniki, delavci kakor uradniki, ker morajo biti v narodni skupščini zastopani vsi sloji in mora vladati pravica za vse sloje. Za^aj Pucelj tako sili za poslanca? Ker ve, če ne bo poslanec, da ne bo dobival ministrske pokojnine, ki |o še vleče danes. Tudi dijete bodo šle po vodi, ž njimi pa lahko in brezskrbno življenje. Nič delati, pa na mesec dobivati po 20.009 Din, to Puclju diši bolj kakor koštrunc iz kože odirati in krvave klobase delati. Kako - si Loš postlal, tako boš tudi ležal, pravi Pucelj, ki bi rad na račun kmeta dobro žive!, pa še naprej nič delal. To je resnica in nič drugega. • „Kirefu, Ki ima dve kravi, se mora ena vzeti in dati drugemu, kj nima nobene," tako je vpil pred zadnjimi voiilvami Pucljev tajnik Mrovlje na shodu v Kamniku. Pucelj je kmetom že dosti krav skoro zastonj pobral in že ve, zakaj si je nastavil Mrovljeta za tajnika. * Volilci Narodnega bloka, vztrajajte in ne dajte se zbegati prav od nobenega sleparja, ki bi Vas liotel še v zadnjem hipu odvrniti od Vašega sklepa. Vsi brez izjeme pridite na volišče in vrzite kroglice v skrinjico Narodnega bloka. Na naši strani jc pravica in ta mora zmagati! * Odlikovanje. Kralj Aleksander je odlikoval Gregorja Crešnika, lastnika tovarne za kose v Slovenjgradcu, z zlato medaljo za državljanske zasluge, ker že 60 let vodi svojo lepo obrt. * Veliki župan dr. Pirkmaier za obmejno ljudstvo. Te dni se jc mudil v Apaški kotlini mariborski veliki župan dr. Pirkmaier. Sprejemal je različne deputacije. ki so mu predložile razna najbolj pereča gospodarska vprašanja in ostale težave. Prebivalstvo ob Muri je zlasti prosilo, da se prične z rcgulacijo Mu re. Veliki župan je obljubil, da se bo energično zavzel za tamošnje prebivalstvo. Svojo obljubo pa je veliki župan že izpolnil, kajti regulacijska dela se prično že ta teden. S tem |c najvažnejše vprašanje tamošnjega prebivalstva vsaj za silo rešeno. * Izjava. »Jutro« prinaša: SKS me jc imenovala za čuvarja SKS na Rakeku, ne da bi ne \prašali. Vriu tega mi se pošiljajo razne dopise, kjer me imenujejo zaupnika SKS. Izjavljam tem potom, da nisem pristaš SKS in torej tudi ne morem fungirati niti kot čuvar niti kot zaupnik. — Rakok, 31. januarja 1925. — P p r k o Andrej. * Za red, mir in svobodo pri volitvah. Beo-irrajska vlada je prejela zanesljiva poročila, kako radičcvci v zvezi s komunisti organizirajo posebne tolpe, ki rtaj bi na dan volitev povzročale spopade, razbijale volilne skrinjice in s terorjem onemogočale svobodno volitev tistim številnim seljakom, ki tokrat zikakor več ne marajo voliti Radiča ali komunistov. Tudi slovenski klerikalni kolovodje so organizirali nekake tolpe, ki naj bi na dan volitev povzročale nered. Vlada je podrobno pretresala vsa ta zanesljiva poročila in tudi le ukrenila vse potrebno, da bo na dan vo-Htev mir za vsako ceno osiguran. Svarimo ■apredne volilce, naj se nikjer ne ustrašijo klerikalnih groženj. Korajža klerikalnih, komunističnih in radičevskih razsajačev bo hitro prištucana! * Državna podpora obmejnim občinam. Veliki župan mariborske oblasti je dovolil prekmurskim občinam iz tozadevnega kredita za organizacijo obmejnih občin, in sicer Kri-ievccm 15 000 Din, Pučoncem 10.000 Din, Vučji gomoli 10 000 Din podpore, da se olajšajo bremena občinskega poslovanja. * Občinska bolnica v Trbovljah. Minister m narodno zdravje je dovolil, da sme pobijati občina Trbovlje izza dne 15. decembra 1524. v svoji bolnici dnevno od vsakega bolnika po 30 Din oskrbnine. * Sejmi v Borovnici. Županstvo občine Borovnica opozarja interesente, da se vrše v Borovnici zopet štirje letni živinski (za konje, govedo, prašiče in drobnico) in kramarski sejmi v naslednjih dneh: 5. februarja, 15. aprila, 27. septembra in 6. decembra vsakega leta. Prodaialci in kupci se vabi;o, da posetijo bo-tevniške sejme v največjem številu. * Dobrotnik š le. Pokojni nadšumar v Slavoniji g. Franta Pirkmayer je v svoji oporoki volil frainski šoli 500 Din, za kar mu šola ohrani hvaležen spomin. * Nesreča pri delu. Pri sekanju drv v gozdu je ponesreči! gostilničar Ciolob iz Loke. Zlomil si je nogo. * škrlatica se širi v Alariboru med šolsko mladino. Mnogo dijakov je v bolnici. * Pri nas je marsikaj mogoče. Da je kandidat tudi obenem varuh svoje skrinjice, se dostikrat dogodi. Da pa je kandidat varuh nasprotne skrinjice, to prednost ima sreski kandidat narodnih socijalistov za krški okraj, ki je obenem varuh skrinjice SKS. — Isti pa slovenska politikuioča duhovščina stavba kandidat jc priredil pod varuštvom svojega vse na eno karto, se upira papeževim odred-advokata shod na Bučki. Možje so poslu- ■ bam in uganja politično gonjo nalašč še bo!| šali njegov in njegovega varuha govor. Po brezvestno kakor doslej. Klerikalci tudi pa- družlno: sinove, hčerke In služinčad, pa flti hujska, češ, kaj boste delali za gospodarja, saj nič ne zna idt» Prav takšni kakor ta postopač so naši klerikalci, ki ne delajo ničesar, pač pa mnogo kričijo, kako bi kaj moralo biti, ter obljubljalo. Ko je bilo leta 1923. v Sloveniji izvoljenih 21 klerikalnih poslancev, smo mislili, da se bo začelo z delom, ker jih te bilo toliko. Toda tigri so samo rjoveli, ker ničesar drugega niso znali. Ravno tako pozneje v vladi niso storili ničesar koristnega, pač pa so preganjali uradništvo protiklerikal-nega prepričanja in navijali davke, menda zato, da bi laže uganjali korupcijo z državnim denarjem. Kakor požene kmet nesramnega postopača, tako moramo volilci" februarja obsoditi tigre v politično smrt. * Kako lažeju. Klerikalni »Slovenec« je te dni objavil tatarsko v^st, da je v Banja Luki zaprtih več sto nagih ljudi, katere da ponoči orožništvo nage vodi na sprehod. Na prvi jx>-gled je ta vest nesramno izmišljena, vendar pa smo nalašč še poizvedovali, ali vsaj deloma odgovarja resnici. In dognali smo, da se v Banja Luki spioh ne nahajajo v zaporu ni-kaki politični osumljenci. Kar jih oblasti aretirajo, jih po zaslišanju takoj zopet izpust 10. ^Slovenec« Je torej namenoma lagal, kakor ga je sploh od prve do zadnje vrste sama laž. Kdo bo volil stranko tako brezvestnih lažnivcev! * Klerikalna revolucija proti papežu. Poročali smo, da je papež strogo obsodil politično delo slovenskega duhovništva in nesramno pisanje klerikalnega časopisja. Papež je odredil proti škofu Jeglču in njegovim po-litikuiočim duhovnikom strogo preiskavo, ki jo vrši tržaški Škof Fogar. Soditi jc, da škofa Jegliča čaka internacija (samostansko zavarovanje) v italijanskem trapistovskem samostanu. Navzlic tem strogim ukrepom papeža govoru pa se ie oglasil k besedi župnik g. Kopitar in mcr.il: »Dobro sta govorila, gospod doktor jc že veliko dobrega storil za kmeta in ravno tako g. pek. Zato pa vrzite vsi svoje kroglice v I. skrinjico.« Kmetje so na te besede prasnili v smeh. Mi pa pristavljamo: »Bučka ne bo metala svojih kroglic niti v I. niti v VIL, temveč v 11. s k r i n j i c o, ker so v Bučki sami demokratje!« * Neumna šala. Pucljev kandidat za logaški okraj je neki Lenarčič, ki je baje drugače čisto zavber fant. toda za poslanca bo moral ie nekaj časa žgance otepati, ker je premlad. Ko so ga vprašali, zakaj tedaj kandidira, se jc mladi mož odrezal: »Ja, za poslanca sem res še premlad, toda za kandidata sem dober!« Kaj se to pravi? Pucljeva stranka in Lenarčič vlečeta torej logaške volilce za nos, da bi volili človeka, ki poslanec še ne more biti. Logaški volilci si naravno te neokusne šale ne dajo dopasti in Lenarčič bržčas ne dobi niti enega glasu. * Tudi o nemškem voditelju dr. Kraftu, ki ga je neznan zlikovec udaril po glavi, je »Slovenec« poročal, da bo dr. Kraft zdaj zdaj izdihnil. In še vedno poroča, da se nahaja na smrtni postelii. Medtem pa jc dr. Kraftu rana že zacelila in bo v kratkem docela zdrav zapustil bolnico. * Delati je težje kakor kritizirati. Vzemimo primer: Kmet orje in se muči, da mu lijejo znojne kaplje po obrazu. Ob njivi pa stoji postopač, pa ga psuje: »To bi si moral drugače napraviti, nnra' bi še bolj garati, ti lenuh!« isti postopač se potem spravi nad kmetovo peža že proglašajo za liberalca. * Lopav zahteva malo več vljudnosti. «Slo« venec« v neki polemiki zahteva malo več vljudnosti. Ista številka »Slovenca«, v kateri čitarno to zahtevo, je ena sama grmada naj-ostudneiših pljunkov in psovk — cvetk kulturnih Eselesarjev. Taka zahteva na vrhu pljunkov se čuie kakor protest razbojnika Čaruge proti omejevanju svobode. * Ustanavljanje nove vere s strani poll-tikuioče duhovščine. Kako je naši politikujočl duhovščini vera pri srcu, nam pojasni primer nekega kaplana, ki je na vest, da sv. oče ne dovoljuje mešanja vere v politiko, vzkliknil: »Se bomo pa ločili od papeža m magari ustanovili novo vero.« Pregovor pravi, da je T vinu resnica. Mi bi pa še rekli, da se ob raz-raljenih strasteh ob volitvah razkriva strahovita propadbst naše duhovščine, ki brezvestno in bogokletno zlorablja vero v umazane agiiacijske svrhe, dasi mora vedeti, da 2 malimi izjemami pri nas ni nobena protikleri-kalna stranka brezverska. Zlasti demokrati so za vero in za njene lepe nauke. Brezverci so samo komunisti in ti so celo zavezniki kicrikalcev. Ostudni hinavci, ali se ne bojite božje kazni? Ne bojite se je zato ne, ker ne verujete v Boga. Ce bi vi verjeli v Boga. ne bi mešali Kristusovih naukov s svojo politično »kšeftariio«, ne bi skrunili božjih hramov Z oštarijskim klanfanjem in ne bi se vezali z brezverskimi komunisti. * Zagrebški separatistični banditl. V nclG zagrebški gostilni je gostilničarjev brat na-hrulil slovenskega glasbenika Cirila Ličarja ia Volile!! Pomislite, da je sam sv. oče nastopil proti bogokletnemu početju naše duhovščine? ki zlorablja vero v umazane posvetne stvari. ga dejansko napadel samo zato, ker Je Ličar član Sokola. Za to podivjanost bo seveda dobil primerno plačilo pri sodišču. * Drzen rop v Litiji Minuli četrtek zvečer je v Litiji po prihodu večernega vlaka neznan tolovaj izmaknil nočnemu čuvaju, ki je spremljal ravnatelja predilnice g. Preisa, ravna-teljevo torbico s 450.000 Din in v temi pobegnil. Orožnik Semenič, ki je nedaleč tam začul čuvajev krik, se je pognal za roparjem, nakar je ta v strahu pred zasledovalcem obesil torbico na bližnje drevo, sam pa utekel. Orožnik je torbico z denarjem našel, ropar pa bo bržčas tudi kmalu v roki pravice. * Brezmejna sirovost. Star volilec SLS nam piše: «Doslej sem vedno volil SLS, smatrajoč jo za resnično zaščitnico naše vere. Toda to moje naziranje se je omajalo, odkar nekoliko natančneje prebiram «Slovenca«. Reči moram, da je to strašno, da je to za moje pojme skoro nemogoče. Kaj takega še nisem čital. To ni drugo kot psovanje. Tako menda znajo zmerjati poleg »Slovenčevih« sotrudnikov le še Škipetarji v gorah. Toda iz vsega tega zmerjanja ne najdem niti enega dokaza, zakaj bi bilo dobro voliti klerikalce. V »Slovencu« nisem našel, niti kaj so klerikalni poslanci storili za nas niti ne morem razbrati iz klerikalne gostobesednosti, da bodo v bodoče kaj res pametnega in koristnega delali za nas. Če bodo izvoljeni klerikalni poslanci tudi tako sirovi, kakor je sirov »Slovenec«, potem je gotovo, da ne bodo napravili za nas ničesar. Sirovost in delo se ne ujemata. Zato sem se tudi odločil, da bom šel za Narodni blok, ki je imel v Sloveniji le enega poslanca, pa je vendarle precej storil za koristi vseh slojev v Sloveniji.« * Pred usmrtitvijo Čaruge. Kakor smo že poročali, je kralj odklonil prošnjo roparja Jo-vana Čaruge za pomilcščenje, pač pa so njegovi trije tovariši, ki so tudi bili obsoieni na smrt, pomiloščeni na dosmrtno ječo. Čaruga je odklonitev prožneje povsem mirno poslušal ter izjavil: «Če že moram umreti, prosim, da se usmrtitev kmalu izvrši.« Usmrtitev bo izvršil sarajevski krvnik Mauser. Iz raznih krajev * V Mostah pri Ljubljani je umrl 281etni železeničarski tapetnik Ivan Keršič. Blag mu spomin! • * Na Vrhniki se je smrtno ponesrečil posestnik g. Jožef Furlan. Zlezel je.namreč zvečer po lestvi v podstrešje, v temi padel po stopnicah in s' zlomil tilnik. Blag mu spomin! * Na Vahti v Gorjancih je bil te dni popoldne napaden železniški upokojenec g. Rihard Tvrdy iz Novega mesta od neznanca, ki mu je vzel listnico z denarjem ter pobegnil v gozd. * V Št. Lenartu nad Laškim se je poročil g. Milovan Zidar, učitelj, z gospodično Anko Bullingerjevo, učiteljico istotam, doma iz Trbovelj. Bilo srečno! Agrarna reforma se mora • Vt, • izvršiti Naši klerikalci so tisti, ki se najbolj boje izvršitve agrarne reforme, ker bi bila v prvi vrsti prizadeta škofovska in druga cerkvena veleposestva. Zlasti ogromno veleposestvo ljubljanske škofije bi klerikalci radi obvarovali pravične razdelitve med male posestnike, zato tudi niso nikdar kazali volje, da ust režejo zahtevam ljudstva. Ko so bili v vladi tigri, se ni v tej zadevi storilo prav nič; minister sa agrarno reformo klerikalec je smatral za glavno nalogo, da obvaruje veleposestvo ljubljanske Škofije. Ta stvar se bo ugodno rešila za našega kmeta le, Ce zmaga Narodni blok, saj so baš demokrati prvi počeli svoječasno to akcijo, da se graščinska in druga veleposestva raz-dele med kmete, ki bodo tako dobljeno zemljo odplačevali v dolgi vrsti let z državno pomočjo. Za končno izvršitev agrarne reforme se mnogo trudi minister dr. Žerjav, in kar je dr. Žerjav vzel v roke, bo tudi dokončal, pa naj klerikalci spletkarijo proti tem pravičnim kmetskim zahtevam, kolikor hočejo. Prizadeti volilci pa naj bodo toliko pametni, da ne bodo z glasovanjem za tigre pljuvali v lastno skledo. Gospodarstvo == Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 2. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za £§ pare, 100 italijanskih lir za 255 Din 87 par do 258 Din 87 par, 1 delar za 61 do 62 Din, 100 češke slovaških kron za 181 Din 62 par do 184 Din 62 par. Prerokovanja za mesec februar Za prejšnji mesec so nekateri nemški pre-roki-astrologi (astrolog je, ki bere usodo iz zvezd) napovedovali razne dogodke, ki so se nekateri s skoro neverjetno točnostjo zgodili. Omenjamo sanio napovedano veliko železniško nesrečo s smrtnimi žrtvami, ki se je v resnici zgodila pri Herne. Istotako se je uresničil uspešen nastop opozicije v nekem nemškem parlamentu, kar se je zgodilo v Prusiji. Za mesec februar napoveduje nemški astrolog Frank Glan nastopne dogodke: Opažala se bodo prizadevanja za zboljšanje peložaja. Finance se bodo zbeljšale, vendar bo nastopala nezadovoljnost zaradi naraščajoče draginje živil. Med šolsko mladino bodo razsajale bolezni. Število mrtvih primerov zaradi avtomobilskih, električnih in eksplozijskih nezgod bo veliko; istotako bo mnogo samomorov. Važne dogodke bo beležila ladijska plovba. Nemška vlada se bo morala boriti z mnogimi težkočami, zlasti v parlamentu, kjer bodo prišla v razpravo denarna vprašanja. Za 3. t. m. je prerok napovedal pomemben smrtni primer, a za 4. veliko nesrečo. Zelo kritičen dan za Bavarsko bo 27. februar. Dobra dneva, na katera naj bi vsak, ki želi uspešen izid, začel kakšno važno delo, sta po prerokovem mnenju 4. in 12. februar, a 8. februar je nesrečen dan. Za ta dan odsvetuje prerok prepire in posete. Ta prerokovanja se nanašajo največ na Nemčijo, deloma so pa tudi splošna. Bomo videli, kaj je modrijan uganil. X Šlezijski ljudožre ubil in pojedel neko deklico. Nemške oblasti so ugotovile, da je neka deklica v Breslavi padla kot žrtev znanega strahovitega ljudožrca Denka Miinster-berga. Kako jo je zvabil k sebi in ubil, še ni dognano. Ugotovljeno je, da se je ljudožre Denke hranil 20 let s človeškim mesom. Zdravniki preiskujejo sed-j, če so «ri Denku nastale v telesu kakšne izpremembe radi tolikcletnega uživanja človeškega mesa. X Močan potres na Madžarskem. V soboto zjutraj je bil na Madžarskem v več krajih precej močan potrss, posebno v Gyongyosu, Misltolczu in Satoralya-Ujhelyju. Občutili so ga pa tudi v Budimpešti in Godollo. Potres je napravil precej škode. Ponekod so se podrle hiše in stolpi. Dimniki pa so se podrli na mnogih krajih. Koliko je ranjenih ali mrtvih, ni znano. Beležke -j- Naši vinogradniki sploh leže r želodcu klerikalcem. Omenili smo že v posebnem članku, kako je klerikalna Gospodarska zveza preplavljala z banatskim vinom Slovenijo ter s tem cenenim slabim vinom pritiskala na naše vinogradnike, da so morali pod ceno prodajati svoje dohro vino ali pa ga sploh niso mogli prodati. Dognalo se je, da so klerikalci, ko so bili v vladi, hoteli znižati prevoznino za dovoz banatskega vina v Slovenijo. Ce bi bili ostali še na vladi, bi to tudi izvršili, s čimer bi potlačili cene slovenskim vinom, a obenem bi ugonobili naše vinogradnike, ki pri tako velikih produkcijskih stroških in slabi letini ne morejo po prav nizki ceni oddajati blaga. Pa še en udarec na vinogradnike so nameravali ljubljanski klerikalni občinski gospodje, ko so hoteli zajeziti dovoz vina v Ljubljano. Ko bi takrat ne nastopila javnost, bi se ta namera, stremeča za uničenjem onih naših revnih posestnikov, ki so jim glavni dohodki v vinu, tudi uresničila. Zadnji dve nakani proti vinogradnikom sta «e ponesrečili. Da našim klerikalcem ni do interesov našega kmeta-vinogradnika, je s tem dovolj dokumentirano. -b Novo odkrita lumparlja ministra Sušnika. Od velikega tujskega prometa ima zlasti mnogo dobička naše podeželsko prebivalstvo, ker pušiajo turisti in izletniki zlasti v naših lepih planinskih krajih mnogo denarja. Da bi se dvignil tujski promet v naši deželi in da bi naš kmet zlasti v planinskih krajih prišel do večjega zaslužka, je vsaka pametna vlada dovoljevala mestnim izletnikom razne ugodnosti pri vožnji na železnicah ter tudi podpirala društva, ki so pospeševala tujski promet. Tako je v prvi Pašič-Pribičevičevi vladi dovolil tedanji demokratski prometni minister dr. Popovič članom Slovenskega planinskega društva za izlete v skupinah po najmanj pet oseb polovično vožnjo na državnih železnicah. Klerikalni prometni minister v Davido-vičevi vladi profesor Sušnik pa je ukinil to ugodnost, kar smo šele te dni zvedeli. To je nov dokaz, kako skrbe klerikalci za razvoj našega planinstva in za promet tffjcev. Ta klerikalna neumnost se mora zopet razveljaviti. + Vrhunec nesramnosti. Ker je g. Stane Vidmar v časopisju ostro obsodil klerikalno in narodnosocijalistično gonjo proti narodnemu borcu g. dr. Pivku, je »Slovenec« v podpisani notici začel sramotenje na eni strani »nazaj pisati«, na drugi pa je še pridal. Neki Jakob Bačnik pravi v. »Slovencu«: »Kar se if popolni" ZATO V VPORAO! NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI tiče vaju, gg. Vidmar in dr. Pivko, nimamo mi zoper vaju kot borca za Jugoslavijo ničesar, obžalujemo pa vaju, da sta kot Slovenca zabredla v take mlakuže, kakor je sedanji Narodni blok. Vaša in naša borba je bila odprta knjiga itd.» Ovsebini te nesramne notice, ki jo je moglo podpisati le hudo trdo-kožno človeško bitje z velikansko porcijo nesramnosti, nevednosti in budalosti, mislimo Ie kratko razpravljati. Vsem razsodnim poznavalcem razmer je danes več kot jasno, da niti komunisti niti radičevci ne predstavljajo takih mlakuž, kakor je slovenski klcrikalizein izza zadnjih 20 let. Pred vojno teroristi, med vojno denuncijanti, ki so poganjali zavedne Slovence pred puške, blagoslavljali krvopre-litje, psovali po svojem časopisju vsakogar, ki se jim ni zdel zadosten avstrijski patriot, so sc proti koncu vojne in po vojni za nekaj časa klerikalci izpreobrniii, nato pa so znova začeli na najogabnejši način izrabljati ljudsko nezadovoljnost s slabimi razmerami, ki jih je prinesla s seboj vojna. Očitno je vsakomur, ki malo pozna podeželske razmere, da so klerikalci to nezadovoljnost še netili in po njej s protisrbskimi gesli speljavali preproste in nevedne ljudske množice v svojo stranko. Krasna je ta odprta knjiga, kajne, g. Bačnik? Nazadnje so se klerikalci še postavili za zaščitnike slovenstva in slovenske kulture, katero sedaj zalivajo s svojo časopisno gnojnico. Ako tega Bačnik ne vidu je popolnoma slep. Njegova trditev, da dr. Žerjav ni delal nič za Jugoslavijo, pač pa dr. Ravnihar, je pa že idiotizem. Gospod Bačnik, s to notico ste pokazali, da ste le vi zašli v mlakuže. — Pika. + Pijavke slovenskega ljudstvu. Največji Izkoriščevalci slovenskega ljudstva so naši klerikalci, ki vzdržujejo svoje politično strankino tajništvo in politično agitacijo s prispevki podjetij, ki so jih osnovali z denarjem svojih zadružnh organizacij. Namesto da bi se denar teh podjetij uporabljal v korist zadrugam ali pa razdelil med zadružnike, sc rabi za kritje političnih špekulacij voditeljev SLSi S tem pa sta predvsem oškodovana slovenski kmet in delavec, ki znašata svoj denar po dinarjih v klerikalna podjetja v dobri veri, da se upravlja v njegovo korist po vseh načelih zadružne misli. Pa ne samo to! Uprava gospodarskih podjetij klerikalne zadružne organizacije se nahaja v rokah le par ljubljanskih voditeljev klerikalne stranke, od katerih so nekateri po večkratni upravni svetniki, tako da zbujajo zavist celo v lastnih vrstah med onimi, ki niso tako srečni, da bi bil sorodniki ali osebni prijatelji raznih Remcev, Jarcev in Brejcev. Da ta upravna mesta niso zastonj, je najboljši dokaz dejstvo, da so si mnogi izmed njih po vojni zgradili ob svojih primeroma bornih profesorskih plačah razkošne vile, dasi niso podedovali po nobenem ameriškem stricu. Poznamo med klerikalnimi voditelji moža, ki jc sedemkratni upravni svetnik v podjetjih, ki so bila ustanovljena z zadružnim denarjem slovenskega ljudstva. Teh seoem služb upravnega svetnika vrši poleg svoje redne državne službe in lahko si predstavljamo, kako vestno jih more vršiti. Pri vsem so seveda glavno dobre nagrade, ne pa koristi zadružnikov. Klerikalni voditelji izžemajo na ta način denar iz slovenskega ljudstva za svoje koristo-lovne- in politične namene pod pretvezo zadružne samopomoči, ki pa služi samo pomoči njim samim. To so največji izkoriščevalci slovenskega ljudstva, ker sistematično neprestano glodajo v njegove žepe. Slovenski zavedni kmetje bodo zato 8. februarja temeljito obračunali z ljubljansko klerikalno gospodo ter volili Narodni blok, ki je onemogočil z ukinitvijo Sušnikove naredbe grdo korupcijo s prevoznicami za cenejši prevoz živil iz Banata. Za smeli in kratek čas Nevarnost in bolezen. Illačoper: «Kakor sem rekel, je tvoja tašča nevarno boIna.» Hlačon: «Bolna ni, nevarna pa je.» Pepčkova hladnokrvnost. Pepček je bil pravi vaški nepridiprav. Vedno se je potikal ob potoku in se vedno ves pomazal. Mati ga je karala ter mu je za-branila iti k potoku. Nekoč, ko niati baš ni pazila nacj, jo je skrivoma odkuril okrog vogla in že je plašil žabe v vodi. Pa ne dolgo. Spodtaknil se je ob kamen in, lop! že je sedel v blatu. Pritekla jo mati in vpila: (Kolikokrat »em ti pa že rekla, da ne smeš k potoku ?> Pepček: ^Kolikokrat? Nisem štel, mati..> O, kako prijetno! vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil Elsa-mila v obliki steklenic. Fellerjeva Elsa-mila prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu. Pri uporabi so jako šted-Ijiva. radi tega poceni. Dobe se v 5 raznih vrstah (lilijino, glicerinovo, boraksovo, katra-novo in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 Din, ako se pošlje denar v naprej, po povzetju za 62 Din pri lekarni E u g e tt V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg360, Hrvatska. Ko bi mogli osebno z vami govoriti bi vam lahko razjasnili, kako slabo storite, ako pri izbiranju miia niste oprezni in kako Škodljiva so dostikrat slaba mila! Ce želite strokuv-n jaške izkušeno MILU LEPOTE IN ZDR W.| tedaj poizkusite eno od petih vrst FEI.LKK-JEVEUA F.LSA MILA V OBLIKI STEKLENIC. Elsa-libjino mlečno milo. Elsaglicertnsko. Elsa-boraksovo El*a-katranovo in Elsa-milo za britje Vsaka vrsta teh mil z zakonom zaščiteno znamko prijetno diši. je zelo Stedljiva. se izvrstno peni, osvežuje in ohranjuje kožo zdravo tei lepo Tr mda so najboljše in najfinejše, kar »e v milu sploh more dati. ZA POIZKUSNJO 5 kosov Elsa-mila v obliki steklenic z zavojninc in poštnino 52 Din. toda le fe«laj, Če se denai p«51je v naprej, ker je poštnina po i>o-vzetju za tO Din višja. Naročila nasloviti na: EUGEN V. FE' LER, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg 360. Hrvatska. J. Stjepušin SlSAK 9 priporoča boljše tamlmrice, strnne, ]>ai-ti1ui-e in ostale potrebščin* za vsa glasbila. Cenf. občinstvu vljudno naznanjam, da bom otvoril dne 10. februarja t, L v Škof ji Loki, nasproti Kapucinske cerkve, v hiši g. Alojza Jakliča podružnico z manufakturo in galanterijo. Obenem se cen|. odiemaicem naitopie e zahvaljujem za dosedanii poset moie trgovine, v nadi, da mi ohranilo nadaljnjo naklonjenost. Jamčim pa, pa bom cenj. odiemaicem vsled direktnih zvez nudil vedno konkurenčne cene ter naj-solidnejšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem MIHAJLO LAPUH Shofja Lofea 10 Spodnji tre, Kapucinska pr«dmsst|s. Odgovorni urednik Andrej Ražem. Izdaja konzorcij «Domovine*. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani