Naši dopisi. NovomeStO 4. nov. (V spomin svojega desetletnega obstanka) napravi tukajšnja narodna čitalnica dne 14. novembra o priliki otvorenja prvega narodnega doma „besedo" s sledečim programom: 1. Nagovor predsednikov. 2. „Naprej" od Jenkota, poje moški zbor. 3. Slavnostni govor. 4. „Strune" od Mašeka, poje moški zbor. 5. Deklamacija. 6. „Mili kraj" od Nedveda, poje moški zbor. — Med posamesnimi točkami svira meščanska godba. — Po dovršenem programu ples. Začetek / ob 7. uri zvečer. K tej besedi uljudno vabi odbor. Iz Postojne 1. nov. {Spominek Hitzingerjev.) Kakor drugod, je tudi pri nas lepa navada, da se današnji dan vsako leto gomile na pokopališču zaljšajo, z novimi venci obkladajo in brez števila lucic ti gori danes na tem pomenljivem kraji. Lepo vreme privabilo je obilo ljudstva na počivališče predragih. — Pa da se je ravno letos odličnega občinstva toliko sošlo na našem miro-dvoru, bil je gotovo vzrok lepi, od podobarja g. Zajca narejeni spominek nepozabljivega dekana Hitzingerja, o katerem so že „Novice" omenile, katerega videti je vse hotelo. Ko so bile dokončane navadne molitve na groben, podala se je duhovščina v kapelico na pokopa- 371 lišču, ki je bila vsa polna ljudstva, se vstopi pred spominek, in ko se oglasi veličastno koralno petje, katero mora vzlasti taki dan in o taki priliki človeku pretresti duha in osrčje, videlo se je vse ginjeno, oči vseh vprte v spominek in čulo zdihovanje, spremljajoče molitve duhovščine. Ker je pa kapelica ze!6 tesna, se je po dovršenem opravilu zopet druga množica ljudi nagnje-tila va-njo in za to zopet druga in tako dalje, kajti vsaki je hotel videti Hitzingerja. — Tako ima velece-njeni rodoljub spominek , ž njim pa kapelica naša lep kinč; najkrasneji spominek pa, upamo, ima ranji v nebesih, katerega se je zaslužil z vsestransko marljivostjo svojo! Hvala pa, da učeni domoljub tudi tukaj ni ostal brez spodobnega spominka vnanjega, gre najprej pisatelju „Jezičnikovemu", prof. J. Marnu, in potem ranj-kega vrlemu prijatelju in častitelju dr. J. Bleiweisu, da je, komaj po oni knjižici opomnjen, že vložil donesek svoj, nabiral druge, naročil delo, in ga v kratkem tudi dosegel, za kar bodi, kakor vsem darovalcem, tako Še posebej omenjenima gospodoma dostojna hvala. Iz Litijskega okraja 5. nov. ¦—.— Da smo v Litijo za okrajnega glavarja dobili viteza Vestenecka, to je vaš list že povedal ob svojem času. Kako se pa ta gospod pri nas vede, tega dozdaj nihče ni poročal. Toliko vam na kratko danes le rečem, da zelo pogrešamo gosp. Pajka, skušenega moža, do katerega so kmetje veliko zaupanje imeli zato, ker se je dalo ž njim v mnogib zadevah prav po očetovsko pogovoriti. On je tudi mož, kateri se je vedno postave držal, če tudi včasih natančen in oster pri nas ni nikoli propagande delal za nemčurstvo. In čuda! ravno on, ki se je tudi pri glasovitih volitvah za kupčijsko zbornico postavnega reda držal in po županih razdelil volilne liste, — on, še močan in delaven, moral je nehote umakniti se mlademu vitezu Vestenecku, ki Je pod ščitom pokojnega ministra Banhansa in deželnega predsednika viteza Widmanna priboril kupčijski zbornici nemčursko večino po beričih. Kmalu potem popel se je pl. Vesteneck na mesto okrajnega glavarja, kjer se kaže to, kar je v Ljubljani bil, ves podoben vitezu Premersteinu, ki je tudi iz Ljubljane prišel za okrajnega glavarja v Ljutomer na Stajarsko , in o katerem nekonfiscirani,,Slov. Gospodar" tako-le piše: ,,Prejšnji okrajni glavar Haas je bil sicer nemčurn, ker kaj druzega biti ni mogel, a spoznal je , da mora nekoliko prenehati, da mora malo paktirati tudi s Slovenci, ako hoče kot uradnik vsaj nekaj ljudstvu koristiti. Tako je pripoznal, da je poleg njega v Ljutomeru tudi še druga veljavna osoba, namreč naš mnogozaslužoi narodnjak, gosp. Ivan Kuko vec, in da je poleg nem-čurske stranke še močnejša slovenska stranka. Kratko rečeno, pod prejšnjim glavarjem smo še izhajali z našimi nasprotniki, a pod sedanjim to ni mogoče. Vitez Premerstein, ki smo ga dobili iz Kranjskega, je strašen nasprotnik naš in odločen privrženec nem-škutarjev, zato je marljivo in poslužno orodje sedanjih ponemčevalcev. Prvo delo, ko je došel v Ljutomer, bilo je učitelje za nemčursko stranko pridobivijati; skušal je iz dobra, skušal je iz ostra, a vse ni pomagalo nič. .Naposled je skušal s tožbami pri sodniji, kjer se je pa še največ opekel. Brezvspešno delo ga je napeljalo na drugo početje. Dobro vedoč, da narodna šolska svetovalstva tudi narodne šole in narodne učitelje imeti hočejo, začel je za preustroj teh delovati. Slo venskim občinam je odgovarjal, toliko zastopnikov iz sebe voliti, kolikor jih ima nemčurski trg. Cvenča-nom je hotel enega zastopnika vzeti. Pri volitvi v krajni šolski svet je dovolil svojemu pisaču tako rogovilstvo, kakoršno se nikdar služečemu c. kr. diurnistu ne spodobi. Kandidat nemčurske stranke v Strojčjivasi, ki 372 dela vse brezskrbno pod njegovim varstvom, bil je tak možicelj, ki je kmetom obetal, da bo šolo (sedaj 6raz-redno) na Žrazredno znižal, da bo vse „babe« (učiteljice) odpravil itd. S pomočjo nemčurjev, ki so v zvezi s c. k. glavarjem, bil je tak šolsk svetovalec res izvoljen: Luk man, posestnik v Stročjivasi. Toda s tem še pl. Premerstein ni zadovoljen. Narodno stranko hoče na vsak način posekati in najprvič jej hoče pri šolstvu ves vpliv odvzeti. Gosp. Kuk ovcu ki je duša v naših šolskih svetih, ki se žrtvuje za šolstvo , ki je šolo pri nas razširil in ki je ravno na tem da bi se šolsko poslopje sezidalo, temu toliko zasluženemu možu hoče Premerstein ves postavni vpliv pri šolstvu vzeti! Pripovedovalo se mi je, da ga je okrajni šolski svet na novo izvolil za kraj nega šolskega nadzornika, a okrajni glavar je to enoglasno volitev ustavil s tem izgovorom, da gosp. Kukovec ni prijatelj — nemščini in predober prijatelj učiteljev! To zadevo bo tedaj še le deželni Šolski^ svet rešil. Glavar sam je pa boje hotel najbolj zagrizenega nemškutarja videti v kraj nem šolskem svetu, namreč dr. Rossitscha. Brez Kukovca, misli Premerstein, bode krajni šolski svet v to privolil, da se kam drugam prestavi narodni učitelj g. Lapajne , in da pridejo potem sami nemčurski učitelji v Ljutomer. Mogoče, da se vse to in še kaj več posreči temu gospodu, al s tem naš slovenski narod ne bo zatrt. Zapomnite si, gospod Premerstein in vi nemškutarji , da ne bodete tega dosegli, da bi naši domoljubi roke križem držali in lepo mirno molčali. Naši domoljubi in naši kmetje bodo tem bolj za vzbujo naroda delovali, čem veče zapreke jim delate." Pod ministrom Bachom je bilo toliko Kranjcev hudih germanizatorjev na Hrvaško poslano, da — čeravno smo Kranjci bili brez krivde — so nam Hrvatje prideii takrat psovko: „prokleti Kranjae". Mar se je zdaj na drugo stran povrnila Bachova doba? Premer-' stein in Vesteneck bila bi moža za to. Iz Ljubljane. — Mi po deželi ne moremo nič kaj prav vedeti, kaj se na Dunaj i za prepahi godi med -ministerstvom in pa u stavove rs ko stranko državnega zbora. Verjeti tedaj moramo le, kar časniki pišejo o tem, vzlasti taki, ki svoja poročila zajemajo iz virov nemških ustavovercev. Že več časa pa ti časniki in posebno „Augsb. Allg. Zeitg." in „Schles. Ztg." tožijo, da se „ustavoversko podnebje oblači", — da med ustavoversko stranko in med ministerstvom, ki se je porodilo iz te stranke, ni vec edinosti in harmonije in da ministerstvo razdira to harmonijo. Naše finance in sploh gospodarske zadeve od dne do dne bolj hirajo 5 tu je temeljite pomoči treba, a ravno o tem — pravi „Augsb. Allg." — gredć misli ministerstva in ustavo-verske stranke hudo navskriž, od gospodarskih vprašanj pa se ne da ločiti politično vprašanje. Kako se tedaj o tacih okoliščinah more ta stvar ugodno rešiti l In še drugo, kar temne oblake dela na ustavoverskeoi horizontu, so prihodnje razprave z Ogersko. Tam so se glavne stranke zložile in edine bodo v Peštanskem zboru borbo začele proti ,,Cislajtanijiu. Kako se bode sedanja Dunajska vlada izkopala iz vseh teh zadreg, tega mi ne vemo — pravi „Politik" — ker nam ni znano, ali je res, kar vnanji nemški časniki trdijo, da ustavoverska stranka hoče slovo dati Auerspergovemu ministerstvu. Kdo neki izmed ustavoverskih matadorjev pa bode, ker naša državnopravna (federalistična( stranka ne bode hotela zavoženega voza izvleči, kamth ga ona ni zavozila, rešitelj ustavoverske stranke iz za zadreg? Ali vrli Giskra ali ljubeznjivi Herbst?etm celo morebiti Skene, ki s hlačami oskrbuje armuop^ ali Znojemski Demosten Fux, ki hoče armade- j?«HV gati v Evropi? ali celo dr. Se hran k, ki z glavo v Bteno buta? Vsakako bo ustavoverska stranka, da odstrani sedanje ministerstvo, sive iase dobila pri tem, da izmed „velikih" svojih mož izbere si drugo ministerstvo? storilo bode pa to, kakor je podoba, ,,na blagor domovine" po — svoji glavi! Mi boderno mirno gledali ihrer Liebe Miihe". — (Iz seje deželnega odbora 6. novembra,) Z ozirom La vedno veče število blaznih, ki prihajajo v deželno norišnico in glede na poročilo primarija dr. K. Blei-^reisa o tujih bolnišnicah za blazne je deželni odbor sklenil, da se odmeri nova deželna norišnica za gOO bolnikov ter da primarij dr. K. Bleiweis in deželni jnženir Vičel po tem stavbeni program osnujeta. — Pogorel cem v Veliki vasi pri Krškem se je dovolilo (500 gold. podpore iz deželnega zaklada. — Prošnje občin K o s t e 1, Radenice in Mozel za povračilo stroškov za vojaški kordon na Hrvaški meji zoper živinsko kugo izroče se deželni vladi zarad povračila teh stroškov iz državnega zaklada po določbi §. 33. državne postave od 19. junija L 1868 za zatiranje goveje kuge. _ Predlogu pomnoženega kraj nega šolskega sveta, da se učiteljska služba na novi ljudski šoli v Suhorju podeli sedanjemu učitelju Kristijanu Engelmanu v Mirni, se pritrdi. — V službo adjunkta na deželni sadje-in vinorejski šoli na Siapu se vsled izstopa Jožefa Kristana namesti bivši učitelj gozdarske šole v Sneperku franjo Zepič. — Dopis deželne vlade, da je deželni stavbeni red zadobil cesarjevo potrjenje, vzame se na znanje ter se sklene, da se ta nova postava razun v deželnem zakoniku izda še posebej v 500 iztisih. — {Odbor Matice slovenske) ima 17. dne t. m. ob 4. uri popoldne sejo, v kateri bodo sledeče obravnave: 1. Prebere in potrdi se zapisnik 34. odborove skupščine. 2. Poročilo o odborovem delovanji od poslednje skupščine 15. julija t. 1. 3. Račun in proračun, ki ju odbor predloži 11. občnemu zboru. 4. Določi se dan 11. občnega zbora. 5. Posamesnih odbornikov nasveti. — (Grozovite kužne vratne bolezni vdifteritisu)^ še ni konca ne kraja na Kranjskem. V vasi „Velika Sevnica" v Trebanskem okraji je od 1. novembra umrlo 5 otrok, v eni sami hiši 4. Naj bi naši ljudje si to posebno zapomnili, da ni skoro nobene tako strupene kužne bolezni kakor je ta, in da prva potreba je to, zdrave hipoma in strogo ločiti od bolnika. To velja od otrok in starejih ljudi. — (Miroslavu Hubmajerju na čast), ki se je povrnil iz bojišča na Turškem ? napravijo danes zvečer narodnjaki banket. — (Izglednega ljudskega učitelja nove dobe) kaže nam dopisnik od „Sorsnih bregov" v 130. iistu „Slovenca", ki pripoveduje, da sta se učitelja v šoli stepla, ter dostavlja, da začetnik te , afaire" bil je učitelj, ki i toče biti glavni učitelj in „leiter" 4razredne šole — v Škof j i Loki. Srečna šola! ki ima dobiti tacega „lei-terjau! Fantom bode kar izgled, kako naj se ¦— prete-lPajo. In ta učitelj je neki ves po volji nove šole! — (Kaj ima biti tako imenovana mestna godba), ki jo snujejo feuerwehrarji, to kaže že odbor, ki se je, razen dveh narodnjakov , po milosti privzetih ; sestavil 12 samih nemškutarjev. Narodni mestjani pač ne mo-j^jo^ podpirati godbe, ki bode svirala: „d-e Wacht am tthein", ,.was ist des Deutschen Vaterland" itd. Kako epoboljšljiva pa je nemčurska kotenja in kako divja DreZ vse omike, to je kazala uadanja knajpa tukajšnih )žarnikov v gostilnici pri „Slonu", ki še dr. Coste v | grobu prj mjru ne pušča. — (Zarad zaseženega „Slovenca" Št. 111) je bila na ri*ožbo urednika g. Aiešovca 4. dne t. m. pred de- želno sodnijo v Ljubljani javna razprava pod predsedstvom dež. sodo. nadsvetnika gosp. Kapreca. Gosp. Alešovec je krepko zagovarjal list in slovensko časnikarstvo. Iz daljega njegovega zagovora posnamemo le nekatere tehtnejše točke. „Čudno se mora zdeti vsakemu — blizo tako je začel — kako se zadnja leta preganjajo in zasegajo listi, ki zastopajo slovensko stranko, katera spada k stranki državnopravne opozicije. Ta stranka je upravičena v Avstriji, kakor vsaka druga, zastopniki njeni imajo sedeže tudi v državnem zboru. Razume se po takem samo po sebi, ker stranka ta spodbija načela tako imenovanih ustavovercev, ki se pri nas „nemškutarji" imenujejo , da morajo tudi njeni časniki v tem smislu delati, toraj različni biti od nasprotnih Časnikov. Po postavi je obojim zagotovljena enaka svoboda. Kako pa se ta postava spolnuje! Nemški listi pišejo pri nas proti nam , kar in kakor se jim ljubi, a vendar ni bil še ne eden zasežen, slovenskim pa ni tedna več brez konfiskacije. Ta prikazen mora človeka res nehote pripeljati do misli, da vlada pri nas dvojna mera: da se naši listi bero z drobnogledom, nemčurski pa z okajenimi očali." — Loteč se zagovarjanja zaseženih „Slov." člankov nadaljuje gosp. Alešovec: ,,Prvi zaseženih člankov, „Ljubljanske čenče", se mi zdi ravno tako malo nevaren javnemu miru, kakor na pr. telegrafićni kurzi ali žitne cene. Že oblika njegova mora vtrditi to misel. „Čenče" — to je napi3, pod katerim bo človek tako malo kaj resnega iskal, kakor v kaki maškeradi. Edini stavek, ki trdi, da državni pravdnik in gosp. Ahčin zasegata le slovenske liste, se nahaja v njem, nad katerim se državno pravd-ništvo spodtika , češ , da je za gori omenjena gospoda razžaljiv. Mogoče; al kaj more pisatelj tega stavka za to? Ali ni po vsem resničen? ali sta že kak nemšk list zasegla? Ko bi se trdilo nasprotno, namreč da zasegata memo slovenskih tudi nemške liste, — to — to bila bi laž, in gosp. Ahčin in državni pravdnik bi imela dobre vzroke pritožiti se. Da jima pa za to njuno ljubezen ne bomo hvale peli, marveč kaj druzega rekli, je tem več upravičeno , če se pomisli, kako se slovenskim časnikom godi in kar so med drugim skusile tudi „Novice", dvakrat v enem listu zasežene. Meni se toraj zdi, da „Slov." nedolžni članek ne more kaliti javnega miru; prej ga kali naša cenzura, ker pridržuje tako pogosto liste za-se, da ne pridejo naročnikom v roke; s tem pa se vzbuja gotovo nevolja in nemir bolj , ko po naših časnikih, kajti mi pišemo za naročnike, ne pa za cenzuro. — Drugi članek: dopis iz Selc, ki se na-^ slanja na dogodbe, povedane v nekem nezaseže-nem prejšnjem listu, žali po mislih državnega pravd-nistva okrajnega glavarja Kranjskega, gosp. Derbiča. Zakaj? Zato, ker se mu daje priimek „paša". To izvem še le iz ust gosp. državnega pravdnika. Ali je pa priimek „paša* razžaljiv? „Paša" je na Turškem politična državna stopinja, gotovo ne nižja od okrajnega glavarja, in gosp. Derbič gotovo ne bi branil se postati paša, zlasti, ker je ognjen privrženec one stranke, ki dandanes tako očitno s Turki drži in izmed katere bi se nobeden ne branil biti paša. Da pa naša stranka gosp. Derbiča po svojem političnem delovanji nikakor ne spoštuje, za to imamo tehtne vzroke, kajti ko sodnijske preiskave zarad dogodeb pri volitvah za kupčijsko zbornico ne .bi bile ustavljene, bile bi se o njem lepe reči iz Trate izvedele. Vse drugo, kar se v dopisu nahaja, je v jedru resnično. Osoljeno pa je zato bolj , ker moramo mi Slovenci sploh glasneje upiti in močneje trkati, pa nas še ne slišijo. Zato pa še ne razsajamo in ne delamo škandalov." — Tako in enako je zagovarjal gosp. Alešovec „Slovenca" ne sicer kot govornik Demostenes , a z ono neprestrašenostjo, ki jo 373 d& človeku notranje prepričanje in dobra vest. Sodnija je tudi spoznala, da ima, kar se tiče prvega članka, prav; zavrgla je tedaj razsodbo prvega sodišča ter zasege ni potrdila. O drugem članku je pa vendar-le potrdila zasego in razsodbo prvega sodišča. — Gospodu Kaprecu gre hvala, da je vodil obravnavo popolnoma nepristransko in v slovenskem jeziku, državni pravdnik gosp. Perše pa je v slovenski obravnavi slovenskega časnika govoril — nemški. — (Slovensko gledišče.) Včerajšnja predstava vesele igre ,,Ženska borba" je bila po vsem izgledna. Skoro bi bili v zadregi, ko bi morali razsojati, kateremu izmed igralcev gre prva hvala. Gledišče je bilo dokaj polno, občinstvo z vsem zadovoljeno. — Prihodnji ponedeljek bomo slišali prvikrat veselo igro „Streharja", v kateri bo imel glavno nalogo gosp. Kajzel, ki bo tudi kuplete pel. — (Zasežen) je bil včerajšnji „Slovenec" zarad dopisa z Dolenskega in zarad kratkega po „Graničarju" posnetega Članka o Srbiji. 374