lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvast.il
D INVESTd,
0.0.
Podjetja za investicijsko dejavnost, trgovino in storitva
► Izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 18. maja 2012
letnik LXV • št. 39 odgovorni urednik: = JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257

KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2*10473 www.radio-ptuj.si
v
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
se
29
dni
10

'.maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
T*
Po naših občinah Ormož • „Denar za odlagališče porabljen drugje" O Stran 2
Ptuj • „Še vedno nismo vrgli puške v koruzo"
O Stran 6
Štajerski
Nogomet
Kidričevo na zemljevidu prve lige!
O Stran 11
Ptuj • Odprli razstavo Dobrote slovenskih kmetijskih kmetijskih
Od včeraj do nedelje v znamenju dobrot
Na Ptuju so včeraj popoldan odprli 23. razstavo Dobrote slovenskih kmetij, na kateri s svojimi izdelki sodeluje več kot 700 kmetij iz Slovenije in avstrijske Koroške.
Kmetje in kmetice so v letošnje ocenjevanje prijavili 1347 izdelkov v trinajstih skupinah, katerim je bilo podeljenih skupaj 1093 priznanj: 471 zlatih, 354 srebrnih in 268 bronastih. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa bodo letos podelili kar 80 znakov kakovosti. Dobrote slovenskih kmetij so osrednji dogodek slovenskega podeželja, je ob odprtju razstave povedal predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v KGZ Ptuj. Letos poteka tudi deset let od zaščite znaka dobrot slovenskih kmetij. „Nosilci blagovne znamke Dobrote slovenskih kmetij želimo opozoriti na velik pomen lastne pridelave hrane in morda je letos, tudi ob 50. jubileju Skupne kmetijske politike, čas, da se Slovenija prebudi in začne bolje skrbeti za svojo samooskrbo s hrano," je še povedal Pribožič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Atletika
Ptujčani peti
O Stran 14
Ptuj • Soroptimistke znova za mamograf
Dobrodelni koncert v amfiteatru v Termah
Članice Soroptimist kluba Ptuj nadaljujejo dobrodelne aktivnosti za nakup novega digitalnega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice. Doslej svojo največjo humanitarno akcijo so pričele 8. marca lani, na transakcijskem računu pa je trenutno nekaj nad 80 tisoč evrov.
Slovenija • Težave trsničarjev
Izvoz ni rešitev
Trideset let so si slovenski trsničarji prizadevali z uvažanjem in sajenjem dragih baznih in certificiranih klonskih matičnih nasadov vinogradov za pridelovanje cepičev in matičnjakov za podlago, kot to zahteva evropski trg.
Po letošnjem tradicionalnem osmomarčevskem koncertu v slavnostni dvorani ptujskega gradu in dobrodelni prodajni razstavi slik marca v Superme-stu članice kluba vabijo na novi dobrodelni koncert v soboto, 19. maja, ob 19. uri v amfi-
Sredstva za digitalni mamograf za potrebe ptujske bolnišnice se zbirajo na transakcijskem računu, ki je odprt pri NKBM, številka 04202 001807435;IBAN: SI56 042020001807435.
teater Term Ptuj. Koncert so namenile mladim in tudi vsem drugim ljubiteljem glasbe, kakršno izvajajo Nude, Kvinton, Deja vu in Trkaj. Na koncertu pričakujejo dober obisk, s tem pa tudi dober izkupiček za nakup mamografa.
Do cilja stopajo z majhnimi koraki, z vsako dobrodelno akcijo se vsota za nakup mamo-grafa poveča za tisoč do dva tisoč evrov, a vztrajajo, ker so prepričane, da jim bo s skupnimi močmi uspelo, predvsem pa skupaj s tistimi, ki so jim blizu vrednote humanosti in zdravja. Zadale so si cilj zbrati 250 tisoč
evrov za nakup novega digitalnega mamografa v ptujski bolnišnici, kjer trenutno za pregled dojk uporabljajo 20 let staro aparaturo, ki več ne ustreza potrebam sodobne diagnostike. Da ambulante ne bi zaprli in da bi imele ženske v tem okolju na voljo za pregled dojk najboljše možnosti, je treba narediti vse, da bo nov mamograf v kratkem kupljen in čim prej v funkciji. Vsak, ki bo kupil vstopnico za koncert, bo prispeval za njegov nakup. Pri tem računajo na pomoč vseh, ki so jim blizu vrednote humanosti in zdravja.
MG
Nekaj zadnjih let pa je domače trsničarstvo v hudi krizi, saj so potrebe po novih cepljenkah zaradi krčenja oziroma neobnavlja-nja vinogradov vsako leto nižje.
Slovenskim trsničarjem tako dejstvo, da s certificirano pridelavo cepljenk dosegajo evropske
kakovostne standarde trsnih materialov, ne pomaga kaj veliko. Vzgojili so kakovostne trsne cepljenke v količini, ki zadošča za vsakoletno potrebno obnovo 800 od skupaj 25 tisoč hektarov slovenskih vinogradov.
O Stran 5
Foto: SM
Ormož • Prva izredna seja občinskega sveta - II. poizkus
„Namenski denar za odlagališče porabljen drugje"
Dolg je bil seznam tistih, ki so opravičili svojo prisotnost na drugem poizkusu izvedbe 1. izredne seje ormoškega občinskega sveta v ponedeljek, 14. maja, popoldne. Prisotnih je bilo vsega skupaj 6 svetnikov in predsedujoči Stanko Podgorelec je lahko le ugotovil, tako kot pri prvem poizkusu, da občinski svet ni sklepčen. Poleg svetnikov so na nameravano sejo prišli tudi direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen s sodelavcem Ludvikom Hriberškom ter predsednik nadzornega odbora občine Boris Skok.
Vodenje seje je župan Alojz Sok predal Stanku Podgorel-cu, ki se je zahvalil vsem, ki so na sejo prišli. Petnajst minut po seji pa je bila sklicana tiskovna konferenca, na kateri je povedal, da so že drugič podali zahtevo za sklic izredne seje z enakim dnevnim redom kot prvič - problematika zaprtja odlagališča odpadkov in problematika priprave in sprejemanja investicijske dokumentacije ter proračunov v občini Ormož, in drugič se je seja končala nesklepčno. Župan Alojz Sok je že pred časom povedal, da seje z istim dnevnim redom ne namerava sklicevati, zato
Uvodnik
Foto: Viki Ivanuša
Stanko Podgorelec je sameval za predsedniško mizo, saj ni bilo niti predstavnikov občinske uprave, da bi nudili tehnično in strokovno podporo pri izvedbi seje.
Povest o dobrih ljudeh
Verjamem, da smo počasi že vsi po vrsti siti informacij in komentarjev o negativnih posledicah krize, varčevalnih ukrepih, stavkah, o propadanju uspešnih podjetij ali nerazumnih političnih prepirih in odločitvah, saj so naše glave z njimi že prenasičene. Tudi zato je povsem logično, da postajamo preobčutljivi in željni pozitivnih, dobrih novic, uspehov in treznih odločitev; enostavno jih potrebujemo kot žejni vode v puščavi.
A tudi pri žeji so meje, ki jih je zelo dobro upoštevati iz več razlogov, zato pozdravljam potezo slovenskih policistov, ki so kljub stavki včeraj pričeli preventivno akcijo „ 0,0 šofer - trezna odločitev". S tem možje v modrem dokazujejo, da kljub osebnemu nezadovoljstvu ostajajo modri tudi pri svojih odločitvah, predvsem pa, da ostajajo profesionalci treznih glav in potez. Prepričan sem, da so za razliko od mnogih medijsko prepoznavnih obrazov tudi eni redkih, ki jim v tej skorumpirani, kvazi demokratični in pokvarjeni kapitalistični družbi res ni vseeno, kaj se dogaja s soljudmi. Nihče me ne bo prepričal, da nimam prav.
Tudi meni ni vseeno, kaj se dogaja z ljudmi na naših cestah, saj prevečkrat umirajo povsem nedolžni in ničesar krivi, ki so bili pač nepravi čas na nepravem mestu. Ne želim nakladati o nevarnosti, škodljivosti in tveganju vinjenosti ali zadrogiranosti za volanom, rad bi vam le dopovedal, da to enostavno ni dobro, ne zdravo in jepre-večkrat zelo boleče. Po podatkih policije sicer število pijanih povzročiteljev prometnih nesreč vztrajno pada, lani jih je bilo kar 41 odstotkov manj, trend upadanja pa se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Skoraj neverjetno, a resnično: število treznih glav za volani se počasi, a vztrajno veča. Mar bi bilo tako hudo narobe, če bi se tega zavedali, preden sedemo opiti ali zadeti za volan in preden bo za marsikoga žal prepozno? Ne toliko zaradi visokih glob in drugih posledic, predvsem zaradi prijetnega občutka in mirne vesti. Zakaj ne bi za spremembo sledili dobremu nasvetu in prispevali k izboljšanju varnosti v prometu? Ponekod v Sloveniji se že pojavlja praksa, da nekateri lastniki gostiln poskrbijo za svoje preveč opite goste tako, da jih brezplačno odpeljejo v varno zavetje doma. A to je že druga zgodba. Kot povest o dobrih ljudeh, ki jih v deželi, kjer je zavist pregovorno zakoreninjena, očitno še vedno zelo primanjkuje.
Martin Ozmec
so to naredili pobudniki sklica sami. Stanko Podgorelec je kot prvopodpisani prejel od župana pismo, v katerem je med drugim pisalo, da so si po prvem poizkusu 1. izredne seje dovolili kot politična stranka brez pristanka občine uporabiti občinske prostore za tiskovno konferenco. Podgorelec je pojasnil, da niso sklicali tiskovne konference kot politična stranka, saj so bili prisotni predstavnikih treh strank, prav tako ni videl razloga, zakaj bi lahko župana motilo prisostvovanje predsednika NO na tiskovni konferenci, ki ga je v pismu tudi omenjal.
Po prvem poizkusu izredne seje, pobudnikom vsebine ni uspelo uvrstiti na dnevni red redne seje, ki je sledila čez tri dni, saj je večina svetnikov glasovala proti. Ker je opozicija večkrat okrcana, kako deluje, je Podgorelec županu Soku svetoval tudi, naj zvečer, ko ne more spati, pregleda posnetke sej iz časa, ko je bil sam opozicija, in naj se spomni, kako je deloval kot opozicija. Omenil je tudi, da župan svoje odsotnosti na seji ni opravičil, prav tako pa Stanko Podgorelec ni vedel, da na seji ne bodo prisotni delavci občinske uprave, ki skrbijo za tehnični del poteka seje. Od svetnikov pa bi pričakoval, da bi želeli priti do dna, kaj je res in kaj ni pri teh dveh točkah. Povedal je še, da je opozicija od leta
2008 opozarjala na problematiko odlagališča, a so bili vedno preglasovani, očitno pa se je že takrat župan brez pooblastil in za hrbtom občinskega sveta dogovarjal za drugačne rešitve povezane s hardeško šumo.
Boštjan Štefančič meni, da se večina svetnikov ne zaveda resnosti svojega dela in pristajajo na protizakonito delo župana in občinskih uradnikov: „Pristajajo na sprejemanje nezakonitih sklepov v smislu neizvajanja zakona in prelaganja odgovornosti. Namenski denar je bil namesto za financiranje odlagališča uporabljen za druge namene. Sprašujem se, kako bo to opravičil župan in občinski svetniki."
Sezona izrednih sej se komaj začenja
Vili Trofenik je bil zgrožen, da na seji ni bilo uprave, ker ta ni županova, ampak je občinska, razmišljal je celo, da je kdo občinski upravi prepovedal sodelovati na seji. Sicer pa se ne čudi, saj so menda nekaterim v ormoških razmerah ukrivili hrbtenico, nekateri pa se prostovoljno prodajajo. Tokrat pa menda ne gre za politično igro, ampak za kazensko odgovornost. Odsotnost svetnikov in župana je Vili Trofenik razumel, saj je mnenja, da si ne upajo in se ne morejo na od-
prti sceni soočiti z argumenti in očitki, ki so jih v interesu občanov prisiljeni nasloviti na tiste, ki so te stvari zagrešili - tako pri odlagališču, kot pri pripravljanju investicijske dokumentacije.
„Težko je v politiki govoriti o laži in to s pogledom v oči, ko se zlaže vodstvo. In ne samo zlažejo, tudi napišejo in podpišejo akt, kot je bilo to v primeru odlagališča. Danes lahko povem, da smo zahtevano odločbo dobili z dveh naslovov prej kot iz občinske uprave. Izredno naivno je, da pričakujejo, da se bodo s takim ravnanjem znebili govorjenja o teh dveh neprijetnih točkah. Ne samo to, še več je tem na zalogi, ki kričijo po izrednih sejah. Gre za opustitev dejanj, ki bi jih posamezniki
morali narediti, in v nekaterih rečeh tudi za zavestno kršenje zakonodaje. Pri tem se za politično odgovornost ne bo mogoče skriti. Zahtevali bomo uvrstitev obeh točk na redno sejo, dnevni redi prihodnjih izrednih sej pa bodo bistveno bogatejši, kot sta bili ti. In to bomo počeli tako dolgo, dokler problemi ne bodo rešeni tako ali drugače. Pozdraviti se mora situacija, ki škodi javnemu interesu," je opozoril Vili Trofenik.
Trofenik je opozoril tudi na 35. člen Zakona o lokalni samoupravi, ki pravi, da mora biti seja v 15 dneh, ne pa, kot si nekateri razlagajo, da mora biti sklicana v 15 dneh. Če so tri seje nesklepčne, pa je izpolnjen pogoj za razrešitev občinskega sveta s stani državnega zbora na predlog vlade. In tam menda ne bo nič pomagalo moja ali tvoja stranka, ampak le zakon.
Dušan Cvetko je prav tako pozval koalicijo, naj se streznijo in se začnejo konstruktivno dogovarjati in pogovarjati za dobrobit ormoške občine, kdor pa tega ne želi pa naj prevzame vso moralno, materialno in tudi kazensko odgovornost, ki iz tega izhaja, ker občankam in občanom ni vseeno, kaj bo z občino danes in kaj jutri.
Viki Ivanuša
Odlagališče Dobrava zaprto
Foto: Viki Ivanuša
Pavla Majcen in Ludvik Hriberšek sta se seje na predvečer uradnega zaprtja odlagališča Dobrava udeležila, če bi bila potrebna dodatna pojasnila.
Od torka, 15. maja, je odlagališče Dobrava tudi uradno zaprto. Direktorico Komunalnega podjetja Ormož Pavlo Majcen smo povprašali, kaj to pomeni za uporabnike: „Za uporabnike se ne bo nič spremenilo. Odpadki se normalno odvažajo kot doslej. Ta teden je na vrsti embalaža in jo bomo normalno odpeljali. Na zbirni center na Dobravo je prav tako še vedno mogoče pripeljati stvari, ki se tam lahko oddajo, edina sprememba je, da po odločbi v odlagalna polja ne smemo več odlagati odpadkov. Kje se bodo ormoški odpadki v bodoče odlagali, vam zaenkrat ne morem povedati, ampak skrbeli bomo, da se bodo odlagali v skladu z zakonodajo." Na vprašanje, ali so ponovno podali vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, kot je menda svetoval pristojni minister ob obisku v Ormožu, pa Pavla Majcen pravi, da je oddaja vloge zahtevno delo, za katero je treba veliko časa. Ker so vlogo obnovili v izjemno kratkem času, meni, da bodo ob pregledu pristojnih služb pozvani, da jo dopolnijo. Kdaj bo pa podana dokončna odločitev, ta trenutek ne ve nihče. Povsem možno se ji zdi tudi, da bomo v Ormožu odpadke kdaj še odlagali. Kaj se bo zgodilo s ceno odlaganja, pa je po njenem mnenju zaenkrat preuranjeno govoriti, vendar je poudarila, da se deponijski prostori v Sloveniji dražijo. Odločitev, kam bodo šli ormoški odpadki v nadaljnjo obdelavo in odlaganje, bo znana v tem tednu.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • Varčevanje za otroke vas bo drago stalo
Za marsikoga bo vrtec dražji
Da se država za polnjenje blagajne ne obotavlja pri izbiri načinov in sredstev, med drugim dokazuje tudi dejstvo, da se po novem k družinskemu premoženju pri izračunih različnih pravic iz javnih transferjev prišteva bistveno več dohodkov kot prej, tudi premoženje in celo varčevalni računi otrok. Nekaj evrov mesečnega varčevanja vas tako lahko stane veliko: dražji vrtec ali morda celo izgubo otroškega dodatka.
Nova socialna zakonodaja, ki je v veljavo stopila 1. januarja letos, ima očitno še večje posledice, kot smo si jih sploh predstavljali. Čeprav so na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ves čas zagotavljali, da bo po žepu udarila le najbogatejši sloj, za srednjega pa naj ne bi imela večjih posledic, praksa kaže ravno nasprotno.
Kar so mnogi že občutili na svojih proračunih, je to, da se po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih transferjev (ZUPJS) v cenzus za pridobitev prav vseh pravic iz državne blagajne upoštevajo celotno premoženje in dohodki vseh članov družine, med drugim tudi prihranki. To se upošteva tudi pri izračunih otroškega dodatka in višine cene vrtca.
Medtem ko je doslej štela le višina prihodkov, se je to z novo zakonodajo bistveno spremenilo. V izračun ni več vključena le gola plača, ampak tudi vrednost nepremičnine, ki presega tako imenovano »vrednost primernega
Tabela 1:
Marsikdo bo vrtec plačeval dražje.
stanovanja« (za dvočlansko družino je ta do 90 kvadratnih metrov, za vsakega nadaljnjega člana se poveča za dvajset kvadratnih metrov), osebna vozila, ki imajo večjo vrednost od 28-kratnika osnovnega zneska minimalne plače, lastniški deleži v
podjetjih, vrednostni papirji, pa tudi prihranki na bančnih računih vseh družinskih članov, preživnine, otroški dodatek, denarna socialna pomoč ...
Da bi otroški dodatek obdržali in ohranili dosedanjo višino plačila vrtca in otroški
Plačilni razred	Dohodkovni razred (delež bruto mesečnega dohodka na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo v RS v preteklem koledarskem letu)	Mesečni bruto dohodek na družinskega člana v letu 2009 (EUR)	Plačilo (% cene programa)
1.	do 25 %	Do 359,74 (naš primer)	10 %
2.	nad 25 % do 35 %	nad 359,74 do 503,64	20 %
3.	nad 35 % do 45 %	nad 503,64 do 647,53	30 %
4.	nad 45 % do 55 %	nad 647,53 do 791,43	40 %
5.	nad 55 % do 70%	nad 791,43 do 1007,27	50 %
6.	nad 70% do 90 %	nad 1007,27 do 1295,06	60 %
7.	nad 90 % do 110 %	nad 1295,06 do 1582,86	70 %
8.	nad 110 %	nad 1582,86	80 %
Dohodkovni razredi glede na povprečno bruto plačo v letu 2009, uporabljeni za določitev plačil staršev s 1. januarjem 2011
Tabela 2:
dodatek, nekateri starši bančne račune že zapirajo. Ker se po novem upošteva tudi varčevanje otrok, bodo mnogi tudi to ukinili. Logika naj bi šla v smeri, da družina, dokler ne porabi denarja na otrokovem računu, otroškega dodatka ne potrebuje. A starši se s tem seveda ne strinjajo, saj gre v veliki večini primerov za dolgoročno varčevanje, od katerega trenutno nimajo kaj veliko.
Varčevanje za otroka se kaznuje!?
Nekaj evrov mesečnega varčevanja na otroških računih ima lahko velik vpliv na višino dodatka. Da je temu res tako, kažejo tudi izračuni, ki so jih prejeli nekateri starši.
Mamica 3-letne Zale Nina F. iz Ptuja, sicer študentka, je bila nad izračunom, ki ga je prejela te dni, izjemno presenečena. Medtem ko je doslej
prejemala 100 evrov otroškega dodatka in je za vrtec odštela 40 evrov, je nov izračun za njihov družinski proračun veliko neprijaznejši. Ker se v cenzusu upošteva vse premoženje in vsi dohodki družine, bodo po novem za vrtec odšteli 120 evrov. Prej so tako plačali 10 odstotkov vrednosti ekonomske cene, sedaj pa 30 odstotkov. „In to le zaradi tega, ker za 2,5 evra na družinskega člana presegamo cenzus. Če ne bi imeli varčevalnega računa za hčerko, na katerem je bilo 800 evrov, bi dobila kar 10 odstotkov manj vrtca. Za našo družino je to hud udarec, saj sem brezposelna študentka, moj partner pa je policist, tako da je njegova plača nekaj več kot 700 evrov in ni ravno visoka. Če še policistom znižajo plače, res ne vem, kako bomo preživeli," pravi mlada mamica.
Presenečena je bila predvsem nad tem, da je v izračunu prejemkov upoštevano prav vse: tudi potni stroški, regres, malica, prejeti otroški v minulem letu, socialna pomoč, pa državna štipendija, delo preko študentskega servisa, varstveni dodatek ... „Nisem pa mogla verjeti, da so celo varčevalni račun hčerke všte-li v naše premoženje in mu pripisali fiktivni dohodek. Ali naši državniki sploh vedo, kaj je fikcija? Nekaj, kar v resnici ne obstaja. Ampak to njih ne zanima. Sprašujem se, če upoštevajo vse prihodke, zakaj potem ne moremo uveljavljati še odhodkov," še pravi Nina F.
Varčevalni računi in premoženje se namreč upoštevajo na način, da se tem prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, če bi imeli znesek položen na bančnem računu kot vezano vlogo več kot leto dni do dveh let. Za leto 2010 je to 3,41 odstotka. Mlada ma-
mica je prepričana, da nova zakonodaja dejansko kaznuje varčevanje za otroke, ki lahko v bodočnosti otroku prinese pomembne koristi. „Družine si enostavno želimo dostojnega življenja, naš smisel ni le, da bomo preživeli, ampak očitno bomo poslej morali živeti le po tej logiki,"pravi Nina F. in se sprašuje tudi o tem, ali naša država res dela v korist državljanov ali le v svojo korist. „Pa naj kateri državnik pride pred nas in nam pove, kako je lepo, da imamo otroke. Z nataliteto se radi pohvalijo, njihov odnos do otrok in vseh ostalih državljanov pa ne kaže ravno tega," še zaključuje.
Novi in stari izračuni: razlike so očitne
Ne le da se pri izračunu višine cene vrtca, ki jo plačajo starši po novem, upoštevajo vsi dohodki in premoženje, tudi razredi so oblikovani drugače. Medtem ko je recimo v našem primeru Nina prej za varstvo hčere plačala 10 odstotkov ekonomske cene vrtca, je po novem izračunu s 363,5 evra na družinskega člana v 4. plačilnem razredu. V primeru, da ne bi imela varčevalnega računa hčerke, na katerem je bilo 800 evrov, bi bila en plačilni razred nižje, saj njihova družina dejansko presega cenzus le za 2,5 evra na družinskega člana.
Tudi sicer pa se je lestvica plačilnih razredov precej spremenila. Prej je na primer družina, ki je imela 503,64 evra, plačala 30 odstotkov cene vrtca, po novem pa 5 odstotkov več oziroma v praksi verjetno še kak evro več, saj se upošteva bistveno več dohodkov in premoženje, kar prej ni bila praksa.
Tabeli - v prvi je prikazana cena, ki so jo starši plačali do uveljavitvi nove zakonodaje, v drugi pa je podlaga za nove izračune - kažeta na precejšnje razlike.
Po novem je za plačilo vrtca devet in ne več osem dohodkovnih razredov, pri čemer je novost tudi to, da je prvi popolnoma oproščen plačila vrtca.
Dženana Kmetec
Dohodkovni razred	Povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače	Povprečni mesečni dohodek na osebo v EUR od neto povprečne plače	Plačilo (% cene programa)
1.	do 18 %	do 180,54	0 %
2.	nad 18 % do 30 %	nad 180,54 do 300,90	10 %
3.	nad 30 % do 36 %	nad 300,90 do 361,08	20 %
4.	nad 36 % do 42 %	nad 361,08 do 421,26 (naš primer)	30 %
5.	nad 42 % do 53%	nad 421,26 do 531,59	35 %
6.	nad 53% do 64 %	nad 531,59 do 641,92	43 %
7.	nad 64 % do 82 %	nad 641,92 do 822,46	53 %
8.	nad 82 % do 99 %	nad 822,46 do 992,97	66 %
9.	nad 99 %	nad 992,97	77 %
Dohodkovni razredi glede na povprečno neto plačo v letu 2010, uporabljeni za določitev plačil staršev s 1. januarjem 2012
Foto: DK
Ormož • Zaradi neekonomičnosti ukinili štiri krajevne urade
Krajevni uradi postajajo preteklost
Irena Meško Kukovec, načelnica Upravne enote Ormož, je na tiskovni konferenci skupaj z Alojzijo Mašek, vodjo Oddelka za upravne notranje zadeve, predstavila problematiko ukinjanja krajevnih uradov na področju ormoške upravne enote.
Foto: Viki Ivanuša
Irena Meško Kukovec (desno), načelnica Upravne enote Ormož, in Alojzija Mašek, vodja Oddelka za upravne notranje zadeve, sta predstavili razloge za ukinitev štirih krajevnih uradova.
O možnem ukinjanju krajevnih uradov se je neuradno že dolgo govorilo. V začetku marca pa je ministrstvo načelnike upravnih enot (UN) pozvalo, da z analizo preverijo ekonomičnost poslovanja krajevnih uradov in na ministrstvo posredujejo vloge za ukinitev tistih, ki niso racionalni. Pred tem naj bi pridobili tudi vsaj načelno soglasje lokalnih skupnosti. Na skupnem sestanku s predstavniki lokalnih in krajevnih skupnosti je Irena Meško Kukovec poskušala dobiti vsaj načelni pristanek k ukinitvi krajevnih uradov, vendar ji soglasja prisotni niso dali, saj so bili mnenja, da ker je ustanovitev krajevnih uradov v pristojnosti načelnika UE, naj jih ta tudi ukinja.
Na območju UE Ormož deluje sedem krajevnih uradov, ki jih pokrivajo z eno javno uslužbenko z uradnimi urami vsaki drugi teden v mesecu. Na krajevnih uradih so lani rešili 207 upravnih zadev in 1335 upravnih nalog. Analiza
je pokazala, kar že nekaj časa vedo, namreč da obseg nalog iz leta v leto upada. Primerjava leta 2009 z letom 2011 pokaže, da se je obseg zmanjšal za 70 %. Obseg nalog na sedežu enote pa se nenehno povečuje, še posebej na oddelku za upravne notranje zadeve, ki opravlja naloge, ki so jih občani lahko opravljali tudi na krajevnih uradih.
Glavne naloge krajevnih uradov so sprejem vlog za osebne izkaznice, potne liste, spremembe naslova, maloobmejne prepustnice, matične zadeve (prijava rojstva, smrti, porok in izdaja zapiskov), dogodki, povezani s stalnim ali začasnim bivališčem, vodenje evidenc, ažuriranje volilnih imenikov, potrjevanje podpor volivcem in druge administrativne zadeve.
Vsaj do konca leta še trije uradi
Ker so se že v preteklosti nerentabilnosti uradov na UE
Ormož zavedali, so materialne stroške poslovanja zniževali že od 2009, ko so znašali slabih 10.000 evrov, pa vse do lani, ko jim je uspelo te stroške znižati na minimum okoli 1500 evrov. UE je namreč pokrivala le stroške telefona, elektrike in stavbnega zemljišča.
Analiza je pokazala, da obratovanje krajevnih uradov ne omogoča razumne in smotrne
izrabe delovnega časa, ki bi bil primerljiv z delom na sedežu UE, je povedala Irena Meško Kukovec, in ker so problematični vsi, se je odločila, da k ukinjanju pristopi po načelu oddaljenosti urada od sedeža UE. Tako bodo v prvi fazi s 31. majem zaprli štiri najbližje urade: v Veliki Nedelji, Podgorcih, pri Miklavžu pri Ormožu in v Ivanjkovcih. S 1. junijem bodo
povečali število ur na krajevnih uradih Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, kjer so sedeži lokalnih skupnosti. Tako bo urad pri Svetem Tomažu odprt vsako sredo od 7. do 12. in 13. do 17. ure, v Središču ob Dravi pa vsak torek od 7. do 15. ure. Krajevni urad Kog je bil najmanj racionalen, vendar se je glede na oddaljenost od sedeža UE načelnica odločila, da ostane odprt in bo obratoval vsak drugi četrtek v mesecu. Če se do konca leta obseg dela na teh uradih ne bo povečal, bodo primorani, da jih prav tako zaprejo, je povedala na-čelnica. Z ukinitvijo krajevnih uradov bodo uporabniki storitev svoje zadeve lahko opravili na sedežu UE ali pa na sedežih krajevnih uradov, ki bodo še naprej delovali. V primeru, ko gre za ostarele, obnemogle ali invalidne osebe, pa se lahko na podlagi izkazane potrebe uradniki oglasijo na domu in tam opravijo zadevo.
Ukrepi za zaposlene nimajo nobenih večjih posledic, saj
so na UE kadrovsko podhra-njeni in bodo stvari uredili s prerazporeditvijo nalog.
Četudi zaenkrat trije uradi ostajajo, pa je verjetno tudi njihov obstoj vprašljiv. Septembra nameravajo še enkrat obvestiti gospodinjstva na teh območjih, da koristijo usluge na krajevnih uradih, če pa rezultata in povečanja obsega nalog ne bo, pa bodo morali zaprositi za zaprtje tudi preostalih treh uradov. Zapiranje krajevnih uradov pa ni le ormoška posebnost, tačas se dogaja po vsej Sloveniji.
Na vprašanje, ali je to šele prvi korak, ki vodi tudi k združevanju UE in prenosu pristojnosti med njimi, pa je Irena Meško Kukovec povedala, da imajo o tem zelo malo informacij: „Na sestanku pri ministru je bilo rečeno, da se bodo nekatere oblastvene naloge s 1. 1. 2013 prenašale s centrov za socialno delo na UE. Govori se tudi o ustanavljanju upravnih okrajev, vendar o njihovi vsebini ni znanega nič. Bilo je tudi govora, da naj bi se združevale nekatere spremljajoče naloge na UE, kot so finančne in kadrovske službe. Verjetno pa bomo do 30. junija, kot je bilo predvideno s terminskim planom, na UE prejeli kaj več informacij."
Viki Ivanuša
Ohranjanje narave kot igra
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je v torek, 15. maja, pripravil sprejem za novo doktorico znanosti Aleksandro Murks Bašič iz Njiverc, ki je v Novi KBM v Mariboru zaposlena kot pomočnica direktorice sektorja upravljanja tveganj.
Kidričevo • Sprejem za doktorico znanosti Aleksandro Murks Bašič
Foto: Zdenka Frank
Zupan občine Kidričevo Anton Leskovar je sprejel novo doktorico znanosti Aleksandro Murks Bašič iz Njiverc.
Aleksandra Murks Bašič je pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Perca 13. marca uspešno zagovarjala svojo doktorsko disertacijo pod naslovom »Evolucijska teorija iger kot spinski sistem«. Kot je na sprejemu pri kidričevskem županu pojasnila novopečena doktorica znanosti, se teorija iger ukvarja s preučevanjem odločitev posameznikov in njihovih medsebojnih odnosov. V samem evolucijskem procesu pa je najpomemb-
Kot je v sporočilu za javnost zapisala direktorica sklada Irena Šinko, so se za objavo opozorila odločili, ker želijo prebivalce obvestiti o sanaciji omenjene gramoznice, hkrati pa jih opozoriti na to, da je območje pod poostrenim nadzorom. Na splošno pa pozivajo vse k zavedanju o škodljivosti
nejši razvoj uspešnih strategij. Ohraniti čisto naravno okolje je igra, ki se tiče vseh nas in si res ne smemo privoščiti, da bi jo izgubili. Naučiti se moramo, kako sodelovati na globalnem, nacionalnem in lokalnem nivoju, kako spoštovati potrebe drugih in kako se izogniti potratnim življenjskim navadam ter s tem prispevati k trajno-stnemu razvoju.
Aleksandra Murks Bašič je bila med prvimi, ki se je uspešno prijavila na razpis inova-
divjih odlagališč tako za okolje kot posledično za zdravje ljudi ter širšo javnost pozvati k ničelni toleranci do nelegalnega odlaganja odpadkov, ki postajajo eden največjih problemov današnjega časa.
»Občane obveščamo, da v Občini Kidričevo poteka sanacija divjega odlagališča
tivne sheme sofinanciranja doktorskega študija in s tem dokazala, da lahko za marsikoga teoretična doktorska dela prispevajo k izboljšanju gospodarske situacije v slovenskem in mednarodnem okolju. Danes je dr. Aleksandra Murks Bašič zaposlena v Novi KBM v Mariboru kot pomočnica direktorice Sektorja upravljanja tveganj, pred tem pa je bila nekaj let zaposlena tudi v kidričevskem Talumu. Svojo doktorsko nalogo je
na državnih zemljiščih, natančneje na parcelah številka 402/2, 403/1 in 403/2, vse v katastrski občini Starošince. Čiščenje komunalnih odpadkov na podlagi odločbe komunalne inšpektorice Mestne občine Ptuj izvaja podjetje Čisto mesto Ptuj, stroške celotne sanacije pa bo potrebno
opravila iz fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer je povezala glavne elemente fizike, ekonomije in ekologije. Takšno interdisciplinarno doktorsko delo je trenutno edino, ki ga je mogoče zaslediti pri nas. Uspešnost podnebnih sprememb je preučevala s pomočjo fizikalnih metod na osnovi uporabe matematičnih modelov in upoštevanja ekonomskih zakonitosti.
zagotoviti iz javnih finančnih sredstev, saj je kot investitor sanacije v skladu s predpisi in izdano inšpekcijsko odločbo določen upravljalec navedenih zemljišč, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Vse prebivalce obveščamo, da je območje pod poostrenim nadzorom in da
Ob uspešnem zagovoru doktorske disertacije je dr. Aleksandri Murks Bašič župan Anton Leskovar iskreno čestital ter ji v spomin na ta dogodek izročil Zbornik Občine Kidričevo, nato pa jo je med krajšim pogovorom povabil
je vsako odlaganje odpadnega materiala strogo prepovedano ter prijavljeno pristojnim službam.«
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je v Sloveniji med letoma 2002 in 2008 količina vseh nastalih odpadkov narasla za 55 odstotkov. V letu 2008 je nastalo
k sodelovanju. Menil je, da bi glede na dejstvo, da jo zanima predvsem področje ekologije, zagotovo lahko sodelovala na področju varstva okolja in podobnih okoljskih projektih v občini Kidričevo.
-OM
nekaj več kot 7 milijonov ton vseh odpadkov (ARSO, 2010).
Poleg vsega tega bi se vsak državljan moral zavedati tudi finančnih posledic, ki jih nosijo divja odlagališča. Vsako sanacijo odlagališča, za katerega storilci niso identificirani, moramo namreč posredno financirati iz svojega žepa. Zakon o varstvu okolja namreč določa, da je za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic odgovoren povzročitelj obremenitve, ki pa ga je v praksi zelo težko odkriti, zato finančno breme odstranitve nezakonitih odlagališč v takšnih primerih preide na lastnika oziroma posestnika obremenjenega zemljišča.
-OM
Starošince • Sanacija nekdanje gramoznice
Območje pod poostrenim nadzorom
V zvezi s sanacijo divjega odlagališča na območju občine Kidričevo, gre za nekdanjo gramoznico v Starošincah, smo s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prejeli opozorilo, ki nam ga je posredovala Anka Stopinšek, višja svetovalka iz sektorja za poslovno organizacijo.
Slovenija • Težave trsničarjev
Izvoz cepljenk ne prinaša rešitve
Trideset let so si slovenski trsničarji prizadevali z uvažanjem in sajenjem dragih baznih in certificiranih klonskih matičnih nasadov vinogradov za pridelovanje cepičev in matičnjakov za podlago, kot to zahteva evropski trg. Nekaj zadnjih let pa je domače trsničarstvo v hudi krizi, saj so potrebe po novih cepljenkah zaradi krčenja oziroma neobnavljanja vinogradov vsako leto nižje.
Slovenskim trsničarjem tako dejstvo, da s certifi-cirano pridelavo cepljenk dosegajo evropske kakovostne standarde trsnih materialov, ne pomaga kaj veliko. Vzgojili so kakovostne trsne cepljenke v količini, ki zadošča za vsakoletno potrebno obnovo 800 od skupaj 25 tisoč hektarov slovenskih vinogradov.
Toda obnove vinogradov v Sloveniji niti približno ne dosegajo toliko hektarjev. „Realna slika pri nas je takšna, da se v državi letno obnovi med 170 do 200 hektarji vinogradov, kar je dobrih štirikrat manj od predvidenega obsega 800 hektarjev, ki bi zadoščal, da obdržimo sedanjih 25.000 hektarjev vinogradov. Posledice seveda čutimo tudi ali predvsem trsničarji, saj se je zadnja leta odkup cepljenk drastično zniževal. Do leta 2009 smo tako vložili do 11 milijonov cepljenk letno, kar je pomenilo okoli sedem milijonov pridelanih cepljenk, zdaj se ta številka giblje med tri do največ pet milijonov letno. Vendar je tudi tako zmanjšana količina še vedno preveč za domači trg, kjer se jih glede na nizko obnovo vinogradov lahko proda od milijon do milijon in pol na leto," pojasnjuje ustanovni član Kmečke liste - društva za razvoj kmetijstva in podeželja ter ustanovitelj in predsednik Trsničarske zadruge Juršinci Simon Toplak.
Predsednik Usničarske zadruge Juršinci Simon Toplak je tudi ustanovni član bodočega Združenja trsničarjev Slovenije: „Slovenski trsničarji smo doslej že sami naredili veliko, da se rešimo iz krize. Toda povsem brez pomoči države oz. pristojnega ministrstva ne bo šlo več naprej."
Izvozne cene ne pokrivajo stroškov pridelave
Trsničarji so se zato morali ozreti po tujih trgih: „Partnerje smo našli predvsem v Češki, Madžarski, tudi v Franciji in Italiji. Lani smo tako skupno izvozili že 50 odstotkov pridelanih cepljenk. Težava, na katero smo naleteli pri izvozu, pa so izjemno nizke izvozne cene, ki ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov. Namreč upoštevati je treba, da je meja ekonomike pri 50-odstotnem izplenu vsaj en evro po cepljenki, česar pa ne dosegamo. Zaradi elementarnih nesreč pa je bil izplen pri vzgoji cepljenk precej nižji."
Toplak zato poziva vlado oz. pristojno ministrstvo, da naj pomaga slovenskim trsničarjem, podobno kot sta to storili že sosednji Avstrija in Italija: „Res je, da smo trsničarji lani dobili pomoč 'de minimis1, ki pa ne rešuje celovite problematike vzgoje cepljenk. Naši predlogi gredo v smer, da naj država financira namakalne sisteme, ki so za trsničarstvo potrebni, prav pa bi bilo tudi, da subvencionira proizvodnjo matičnjakov, tako kot so subvencionirane druge kmetijske panoge. V nasprotnem primeru se bojim, da je slovensko trsničarstvo pred zlomom. Nekaj bo treba premakniti, saj so danes matični nasadi že zelo skrčeni, marsikje pa tudi opuščeni."
Ustanavljajo Združenje trsničarjev Slovenije
Slovenski trsničarji so bili do nedavnega združeni v Trsničarskem odboru, ki je deloval pod okriljem Vinske družbe Slovenije. S položajem pod okriljem te družbe (ki je medtem propadla) tr-sničarji niso bili zadovoljni, saj niso imeli enakovrednega statusa kot npr. vinogradniki in vinarji. Simon Toplak je zdaj napovedal, da bodo v roku slabega meseca ustanovili Združenje trsničarjev Slovenije, ki bo zastopalo njihove interese pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje:
„Slovenski trsničarji smo prav tako kot trsničarji drugih držav v strukturni krizi, razlika pa je v tem, da v so v drugih državah trsničarji upravičeni do različnih oblik podpor, pri nas pa razen že omenjene enkratne pomoči de minimis nekaterim trsni-čarjem nismo upravičeni do ničesar. Nadaljnja padajoča prodaja cepljenk bo imela multiplikacijski učinek, saj bo kot delovno intenzivna panoga z veliko ročnega dela še zniževala število zaposlenih, porabo proizvodno vezanega materiala, kar bo konec koncev znižalo tudi prispevke v državno blagajno."
Po Toplakovih besedah so slovenski trsničarji za izhod iz krize že doslej sami, brez
Trsničarstvo v EU
V EU se letno pridela okoli 350 milijonov cepljenk. Največje pridelovalke so Italija (132 milijonov), Francija (106) in Španija (51). S trsni-čarstvom se v EU ukvarja več kot 15.700 delavcev, prodajna vrednost pridelave je okoli 312 milijonov evrov, kar jasno kaže, da je prodajna cena cepljen-ke pod en evro, pri čemer je zgolj lastna cena ce-pljenke med 0,75 in 0,90 evra. Za stabilen razvoj panoge bi cena cepljenke morala doseči 1,5 evra, realne razmere pa kažejo, da cene dosegajo največ 0,60 evra. Večina pridelanih cepljenk se proda znotraj držav EU, saj izvoz ne dosega 4 odstotke. (Vir: CIP - Mednarodna trsni-čarska organizacija)
Slovenski trsničarji so do leta 2009 letno vzgojili do 11 milijonov cepljenk; zadnja leta jih pridelajo od tri do pet milijonov, a je tudi to preveč za potrebe slovenskih vinogradnikov. Izvozne cene ce-pljenk pa ne pokrivajo niti stroškov pridelave.
pomoči države, naredili veliko: „Pridelavo cepljenk smo znižali, da je približno usklajena z obnovo in izvoznimi možnostmi, seveda so se s tem skrčili matičnjaki. Menim pa, da je treba na novo definirati osnovne strokovne naloge slovenske trsničar-ske panoge, zlasti množični selekcijo. Državno pomoč pa pričakujemo pri krčenju matičnjakov, ki so starejši od deset let, in to vsaj 15.000 evrov na hektar. Prav tako pričakujemo pomoč za uničenje neprodanih cepljenk kot enkratni intervencijski ukrep za vzpostavitev ravnotežja med povpraševanjem in ponudbo ter še pomoč pri ohranitvi matičnih vinogradov," je zaključil Toplak in dodal, da bodo opisano problematiko takoj po ustanovitvi Združenje trsničar-jev Slovenije predstavili pristojnemu ministrstvu.
SM
Destrnik • Prva seja potekala brez zatikanj
Presenetljiva prva seja novega župana
Čeprav je marsikdo pričakoval, da bo prva destrniška seja pod vodstvom novega župana Vladimirja Vindiša napeta, je ta bil nad razpletom dogajanj tudi sam presenečen. Kot pravi, je zadovoljen, saj se je dogajanje odvijalo konstruktivno in v duhu sodelovanja.
13. redna seja občinskega sveta občine Destrnik je imela na dnevnem redu 12 točk. Največji del je bil namenjen predstavitvi dveh osnutkov predlogov: odloku o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in pogojih za podelitev koncesije za njeno opravljanje. Na povabilo župana so na seji gostili Alenko Korpar, direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. Ta je predstavila oba odloka in pojasnila podrobnosti v zvezi s temi. Oba odloka, ki so ju v večini okoliških občin že sprejeli, na Destrniku pa se je zaradi nadomestnih županskih volitev nekoliko zavleklo, sta bila sprejeta soglasno.
Svetniki so sejo tokrat opravili brez večjih težav.
Brez težav, prav tako z glasovi vseh svetnikov, so bili potrjeni tudi prejemniki občinskih priznanj. Na predlog
komisije za priznanja in odlikovanja, ki jo vodi Urša Zver, se priznanja podelijo: Janezu Fridlu, Srečku Podhostniku,
Majdi Čeh, Marti Černivec, Ljudskim pevkam Urbančan-kam s frajtonarjem, Valeriji Šaško in Marjanu Zeleniku.
Kot je pojasnil Vindiš, je letos prispelo izjemno veliko predlogov, izbrali pa so jih sedem; enemu bo priznanje podelil novi župan na občinskem prazniku, ki ga bodo obeležili naslednji teden.
Prav tako soglasno je bil sprejet tudi odlok o razglasitvi nepremičnin kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Destrnik, ki ga je pripravil nekdanji župan Franc Pukšič, tokrat pa je šlo le za zadnje branje. Soglasje so svetniki dali tudi kandidatu za ravnatelja Glasbene šole Karola Pahorj Ptuj Štefanu Petku, ki je to ustanovo vodil tudi doslej in je edini prijavljeni kandidat.
Na dnevnem redu tokratne seje je bilo tudi imenovanje
direktorja Gradenj Destrnik, a ker ni bil predlagan noben kandidat, so to točko umaknili z dnevnega reda in bo uvrščena na naslednjo sejo.
„Zelo vesel sem, da je prva seja pod mojim vodstvom tekla gladko in brez težav. Sam še sicer potrebujem čas, da se vpeljem in osvojim proceduralne zadeve, ampak sem s prvo sejo zelo zadovoljen. Če bi se že prvič zakompliciralo, bi najbrž bilo v prihodnosti veliko težje, ampak smo očitno vsi uvideli, da je sodelovanje ključno," je o prvi seji pod svojim vodstvom povedal Vin-diš. Ali bo delovanje na občini Destrnik v takšnem duhu potekalo tudi v prihodnje, pa bomo videli že v začetku junija, ko bo 14. redna seja.
Dženana Kmetec
Foto: SM
Foto: SM
Foto: DK
Ptuj • Gradnja športne dvorane
Še vedno niso vrgli puške v koruzo
V Mestni hiši na Ptuju nadaljujejo aktivnosti za gradnjo nove športne dvorane na pomožnem igrišču Mestnega stadiona, ne glede na to da jim čas ni zaveznik prit tem projektu. O tem smo se pogovarjali s ptujskim županom Štefanom Čelanom.
Kaj lahko v tem trenutku poveste o pripravah na gradnjo nove športne dvorane? Iz zapisanega v nekaterih slovenskih medijih izhaja, da stanje ni najbolj rožnato oziroma da so možnosti za gradnjo minimalne?
„Res je, da čas pri tem projektu ni naš zaveznik in tudi nekateri mediji bi očitno radi videli, da bi Ptuj ostal brez te investicije. Ne glede na to pa v Mestni hiši zelo intenzivno delamo na vseh področjih, da bi izpolnili vse potrebne zahteve Košarkaške zveze Slovenije (KZS) in Ministrstva za šolstvo. Največ časa namenjamo pripravi dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja, ki ga potrebujemo za podpis pogodbe o sofinanciranju z ministrstvom. Prav tako je že objavljen javni razpis za izbiro koncesionarja, ki bo skrbel za energetsko upravljanje dvorane. Pri tem razpisu smo morali upoštevati minimalni zakonski rok, ki se žal izteče šele 10. junija. To pa še ne pomeni, da ne bi mogli projekta zaključiti v predvidenih rokih, ki smo jih posredovali na KZS."
V	vseh dosedanjih razpravah je bilo poudarjeno, da je skrajni rok za izdajo gradbenega dovoljenja 31. maj, da bi še lahko ujeli vse roke za začetek gradnje. Je možen še kakšen odmik?
„Izbrani izvajalec je dolžan pridobiti gradbeno dovoljenje do konca maja 2012. Na zadnjem sestanku nam je bilo obljubljeno, da bodo vsi manjkajoči dokumenti, ki jih je treba priložiti k že oddani vlogi za dovoljenje, dostavljeni do 25. maja. Iz tega je razvidno, da pravnomočnega gradbenega dovoljenja do konca maja ni mogoče več pridobiti. Kljub temu pa smo od izbranega izvajalca dobili vsa zagotovila, da bo rok za gradnjo dosežen, tako kot smo ga zapisali v osnovno pogodbo. Predstavili so nam način gradnje, ki predvideva hkratno gradnjo temeljev in celotne strešne konstrukcije. Slednja bo po posebnem postopku dvignjena na nosilne stebre, ko bodo zgrajeni. S tem načinom se čas gradnje skrajša skoraj za tri mesece."
V	tem tednu je načrtovan sestanek na ministrstvu, na katerem bi po nekate-
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Celan: „Čeprav čas ni naš zaveznik pri gradnji nove športne dvorane, to še ne pomeni, da projekta ne bi mogli zaključiti v predvidenih rokih."
rih navedbah MO Ptuj morala predložiti gradbeno dovoljenje.
„Sestavni del javnega razpisa, ki ga je že v času prejšnje Vlade objavilo ministrstvo za šolstvo, zahteva od vseh občin, ki gradimo športne dvorane, da med ostalo dokumentacijo dostavimo tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje. Rok za oddajo potrebne dokumentacije še je vedno odprt in ne
ogroža črpanja sredstev."
Kako je s plačilom kotizacije? Jo bo morala MO Ptuj plačati tudi v primeru, da ne bo med soorganiza-torji EPK 2013?
„Ob tej priložnosti bi želel javno povedati, da s KZS odlično sodelujemo in se nenehno usklajujejo, da bi zadostili vsem zakonskim zahtevam. Res pa je, da smo za potrebe kandidature, ki jo je vložila
KZS, morali izpolniti nekatere pogoje Evropske košarkaške zveze. Ti dokumenti, ki so med ostalim zajemali tudi pristopne pogoje posameznih občin, so bili sestavljeni po zahtevah Evropske košarkaške zveze. Občina pa smo dolžne upoštevati našo zakonodajo, zato še vedno potekajo intenzivni pogovori med nami in KZS, ki so povezani predvsem z zakonom o javnem naročanju in zakonom o izvrševanju proračuna. Tako eni kakor drugi smo dolžni vsa pogodbena razmerja urediti v skladu z našo zakonodajo. Usklajevanja pa ne pomenijo kršenja zakonodaje, tako kot to želijo prikazati nekateri posamezniki v različnih medijih. V naslednjem tednu imamo ponovna usklajevanja, ki bodo omogočila pripravo čistopisov pogodb, iz katerih bodo razvidni dokončni načini plačila kotizacije."
MO Ptuj bo od gradnje vsekakor odstopila, če ne bo zagotovila države o tem, da bo gradnjo sofinancirala v višini 2,5 milijona evrov, ki so bili že odobreni, ni pa bila podpisana pogodba. Kako pa je z za-
gotavljanjem preostalega deleža do nekaj čez devet milijonov evrov, kolikor naj bi stala gradnja?
„Že večkrat sem javno povedal, da bo MOP primorana odstopiti od organizacije evropskega prvenstva v košarki v dveh primerih. Prvi je povezan z uspešnostjo izvedbe javnega naročila za izbiro koncesio-narja. Če bomo na tem razpisu neuspešni, žal ne bomo mogli pristopiti k izvedbi projekta. Prav tako pa ne bomo mogli pristopiti k izvedbi projekta, če ne bomo prejeli državnih sredstev v višini najmanj 2,5 milijona evrov. Pred nami stojijo pomembne finančne obveze, ki so povezane z okoljskim, cestnimi, šolskimi in predšolskimi investicijami. Ker za te nujne investicije nimamo dovolj lastnih virov, smo najeli ustrezna kreditna sredstva. Ker je zadolževanje omejeno, si ni mogoče najemati kredita za gradnjo športne dvorane. Ob tem scenariju bo Ptuj ostal mesto s šolskimi telovadnicami in športno dvorano Mladika. Lepo je sicer slišati reklamo, da imajo majhni skoraj vse, kar imajo veliki. Kljub prikupnemu sloganu pa se ni moč izogniti dejstvu, da je Ptuj postal pomembno mesto zaradi tega, ker so se nekoč v zgodovin znali odločiti za velike projekte, kot so ptujski grad, dominikanski samostan, minoritski samostan itd. Lepo urejene zelenic, javne poti, kolesarske poti in cestno razsvetljavo ima danes vsaka vas."
MG
dobrodelni koncert
za mamograf
nudem ft
i TRKAJ * I DEJA VU ^ KVINTON	,
J		:	K1RA		tuŠ
NIZKE CENE		PTUJ, Puhova ulica 21			
V novi trgovini vas čakajo ekstra ugodne cene vsak dan.
Ni vam potrebno spremljati akcij in prebirati drugih letakov, saj ima več kot 10.000 izdelkov znižano redno ceno. Vsak nakup se vam splača. Preverite sami.
NAJBOLJŠA IN NAJCENEJŠA
PONUDBA MESA V EKSTRATUŠU NA PTUJU.
Piščančje peruti
• zmrznjene Pivka, 1 kg
1Q M Al 2012
ÄMF1TEATER TERM PTUJ, 19.00
■Isiofl OPTIMIST
SOROPTIMIST KLUB PTUJ
KONCERT ORGANIZIRAMO ČLANICE SOROPTIMIST KLUBA PTUJ. Z NAKUPOM VSTOPNICE IN UDELEŽBO NA KONCERTU BOSTE PRIPOMOGLI PRI NAKUPU PTUJSKEGA MAMOGRAFA.
Akcija velja do 22. 5. 2012.
PRODAJA VSTOPNIC (6 EUR - ČLANI KPS, 7 EUR - NEČLANI KPS, 8 EUR NA DAN KONCERTA):
PISARNA KLUBA PTUJSKIH ŠTUDENTOV (VODNIKOVA 2), KAVARNA PTUJSKIH ŠTUDENTOV, EVENTIM - HIŠA VSTOPNIC EUROPARK MARIBOR, TIC PTUJ, GRAND HOTEL PRIMUS, DON CAFFE, GOSTILNA PP, BAR DIVINO, ŠOLSKI CENTER PTUJ (RECEPCIJA ŠČ, VOLKMERJEVA 19 IN TAJNIŠTVO ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKE ŠOLE PTUJ, VIČAVA 1)
MEDIJSKI POKROVITELJ
Dornava • S 13. redne seje občinskega sveta
O parcelnih špekulacijah in dopisih gospodinjstvom
Tokratna seja dornavskega občinskega sveta je bila še najbolj podobna vaškemu ali branjevskemu opravljanju; če svetniki ne bi potrdili treh odlokov in se odločili sofinancirati nakupa mamografa, pravzaprav sploh ne bi bila potrebna.
Dva pomembnejša odloka, ki sta bila sprejeta brez vsakega vprašanja, pripombe ali razprave, sta se nanašala na bodočo podelitev koncesije izbranemu izvajalcu za odvoz odpadkov, tretji odlok - prav tako bolj birokratske narave - pa je bil potreben zaradi nekaterih zakonskih sprememb in je zadeval ustanovitveni akt Osnovne šole Ljudevita Pivka v Ptuju, katere soustanoviteljica je tudi občina Dornava.
Sejnine donirali za nakup mamografa
Do lepe geste glede sofinanciranja nakupa digitalnega mamografa (akcijo vodi društvo Soroptimistk, ki je doslej že zbralo dobrih 82.000 evrov, aparat pa
Na tokratni seji dornavskega občinskega sveta so svetniki (in posredno občani) lahko izvedeli, zakaj imajo v Strmcu občasno kalno vodo iz pipe. „Krivec" so gasilske hidrantne (mokre) vaje. Zdaj se bodo morali pač gasilci in občani dogovoriti, kaj storiti: ali še izvajati vaje in imeti kalno vodo ali pa bodo gasilci ostali brez mokrih vaj, občani pa bodo zato imeli čisto pitno vodo ...
stane okoli 220.000 evrov) pa je svetnike in svetnico tokrat pripeljal župan Raj-ko Janžekovič. Potem ko je predstavil nekaj osnovnih dejstev ter pobudo oz. prošnjo za sofinanciranje aparata, se je med svetniki hitro pojavilo nekaj „klasičnih" misli okoli sofinanciranja, kot jih je sicer slišati marsikje po drugih občinah. Tako je svetnik Franc Šuen glasno povedal, da načelno „podpira nakup mamogra-fa, a je vendarle z nekoliko grenkim priokusom, saj je imel direktor ptujske bolnišnice pred kratkim časom tretjo najvišjo plačo ..." Stanislav Ciglar pa je poskušal s klasičnim predlogom, ali ne bi mogli nekaj denarja najti v občinskem proračunu in tako pomagati pri nakupu.
Takšnih in podobnih idej bi bilo verjetno še kar nekaj, če ne bi župan Janžekovič vsega skupaj prekinil z uradnim predlogom sklepa, da se svetniki občine Dornava odpovedujejo eni sejnini za nakup digitalnega mamo-grafa ... „Kdor hoče, lahko glasuje za, kdor noče, pa proti. Tisti, ki boste glasovali za, boste potem eno sejnino tudi donirali za nakup, tisti, ki boste proti, pa jo boste ohranili zase," je gladko odrezal župan. In svetniki (čeprav je v dorna-vski sejni dvorani viden le javen le izid glasovanja, ne
pa tudi, kako je kdo glasoval) so gladko vsi po vrsti potrdili predlagani sklep. „Tudi sam bomo za nakup doniral enak znesek, kot znaša ena sejnina," je po izidu še dodal župan.
„Dokler bom župan, se te igre ne bodo izšle!"
Kot rečeno, pa so bile ostale točke dnevnega reda bolj kot ne nepomembne. Janžekovič je tako med drugim prebral ponudbo pravne pisarne E Numero, ki zastopa lastnico zemljiške parcele ob dornavskem pokopališču Sonjo Leben iz Moškanjcev. Lebnova je namreč občini preko dopisa ponudila v odkup omenjeno parcelo v velikosti 8,4 ara po ceni, kot jo je določil sodni cenilec, in sicer dobrih 20.000 evrov. Župan pa je dopis komentiral takole: „Prav to parcelo smo želeli kupiti že v času komasacije kot takratno kmetijsko zemljišče. A ker takrat še nismo imeli odloka o predkupni pravici občine, je potem bilo to zemljišče prodano kmetu kljub našemu interesu za nakup. Zdaj se nam ponuja oziroma prodaja po absolutno previsoki ceni! Pripravljeni smo sicer to parcelo kupiti, a po največ dva evra za kvadratni meter in niti malo več, ker več ni vredna! Za širjenje pokopališča te parcele ne potrebujemo, saj je na pokopališču dovolj prostora za naslednjih 30 let. Kaj bi si kdo drug lahko začel s to parcelo, ne vem ... Sicer je za občino zanimiva, saj je vse naokoli zemlja že občinska last in bi z nakupom lahko zaokrožili zemljišče, to pa je tudi vse."
Da je bila zadeva nekoliko bolj jasna, pa je Janžekovič še dodal: „Naj bo kristalno jasno, da osebno teh špekulacij okoli poceni nakupa in drage prodaje zemlje občini ne bom podpiral, in dokler bom jaz župan, se te igre ne bodo izšle!"
Podžupan Janko Horvat pa je k povedanemu dodal: „Realna cena te zemlje je največ 1,6 evra za kvadratni meter! In tudi če jo odkupimo po omenjeni ceni, bo lastnik še vedno dobro zaslužil ... "
Janžekovič je bil še toč-nejši: „Tržna cena kmetijskega zemljišča pri nas se giblje med 1,2 in 1,5 evra za kvadratni meter. Predlagam pa, da ponudimo ceno 2 evra, saj navsezadnje glede na velikost parcele ne gre za posebno veliko razliko v končni ceni. Takšno ponudbo lahko potem pošljemo lastnici, in če bo sprejela, prav, če ne, pa nič. Dražje ne bomo kupovali."
Svetniški zbor je takšen sklep soglasno podprl.
Sporno vabilo na izlet kmetov
Drugič pa je bilo nekaj več besedi okoli dopisa, ki so ga dobila dornavska gospodinjstva. Kot je bilo razbrati iz županove razlage, je dopis v imenu komisije za kmetijstvo poslal njen predsednik Jurij Valenko, ne da bi o tem kakorkoli obvestil župana ali občinsko upravo. V dopisu pa naj bi obveščal zainteresirane, da se lahko udeležijo strokovnega izleta, ki ga komisija organizira, proti plačilu cene, ne glede na to, ali je udeleženec kmetovalec ali ne.
„Poudarjam, da dopisov v domove naših občanov ne more nihče pošiljati mimo moje vednosti," je zažugal Janžekovič in ob tem pojasnjeval, da je ekskurzija dornavskih kmetovalcev sofinancirana iz proračuna, da se je kmetje z uradno MID-številko kmetije lahko udeležijo, drugi pa nikakor in pod nobenim pogojem ne, pa četudi bi plačali polno ceno izleta.
Valenko pa je pojasnjeval svoje stališče: „Res je bil poslan dopis, a je šlo v bistvu za to, da bi, recimo, lahko šel na ta izlet tudi otrok kmetov, če bi želel. Sicer pa smo se na seji komisije dogovorili, da če bodo še prosta mesta na avtobusu, pač povabimo zraven še kakšnega zainteresiranega občana, četudi ni kmetovalec, seveda pa mora takšen udeleženec plačati polno ceno izleta ... "
Brezplodna debata se je vlekla kar nekaj časa, končala pa z ugotovitvijo, da ne glede na morebitne lepe ali dobre namene ne more biti na domove občanov poslan noben uraden dopis brez županove vednosti ...
Kalna (pitna) voda zaradi gasilskih vaj
Med kar nekaj slišanimi pobudami in vprašanji v zaključnem delu seje pa je bilo daleč najzanimivejše vprašanje svetnice Elizabete Janžekovič: „Občani Strmca sprašujejo, zakaj je njihova voda kalna in umazana. Kaj je narobe z vodovodom?"
Župan Rajko Janžekovič, ki je bil s težavo očitno že seznanjen, je bil zelo kratek: „Koncesionar za oskrbo z vodo je Komunalno podjetje Ptuj. Po njihovih pojasnilih, zakaj pride do tega, so bili zelo jasni: prepovedati je treba gasilske hidrantne vaje! To je razlog, da pride do onesnaženja oziroma kalne vode v vodovodnih ceveh ne le pri nas, ampak še marsikje, tudi po drugih občinah. Zdaj pa naj se gasilci pač sami odločijo, ali bodo še imeli 'mokre' vaje ali raje ne ... "
SM
Foto: SM
Ptuj • Drugi mednarodni filmski festival Primus
Z zgodovinskim filmom do mednarodne prepoznavnosti
Ptuj je od včeraj tudi v filmsko mesto. Lani osnovan mednarodni filmski festival Primus, ki se je začel včeraj in se bo končal v nedeljo, 20. maja, je letos doživel nadgradnjo: filmom z zgodovinsko tematiko in tematiko kulturne dediščine so letos dodali novo kategorijo filmov, vezanih na sklop zdrava narava, zdrav človek, sta na tiskovni konferenci pred začetkom festivala povedala Andrej Klasinc, izvršni direktor Term Ptuj in predsednik festivala, ter Boštjan Rihtar, programski vodja drugega mednarodnega filmskega festivala Primus.
Čeprav je festival Primus še zelo mlad, se je v tem kratkem obdobju prijel, široko razpre-del svoje mreže, tako da je v prihodnjih letih pričakovati udeležbo uveljavljenih filmskih imen in organizatorjev podobnih festivalov iz tujine. Nekateri bodo prišli že letos, na primer predstavniki iz Karlovih Varov, Budimpešte, Zagreba ... Še preden je drugi festival Primus stekel, so se pričele priprave že na tretjega.
V društvu Poetovio 69 in Termah Ptuj so zadovoljni, da je njihov festival sestavni del projekta EPK 2012 - Ptuj partner. Ambicija ptujskih organizatorjev je, da bi festival v desetih letih dosegel širšo mednarodno prepoznavnost in pomembno mesto med organizatorji mednarodnih filmskih festivalov. Ptujčani so pri tem ubrali težjo pot: mednarodno prepoznavnost želijo doseči z zgodovinskim filmom, ki je produkcijsko zahtevnejši. Gre običajno za filmske spektakle oziroma filme, ki so vezani na določeno zgodovinsko obdobje in ki so povezani z izredno zahtevno kostumografijo, zato
je teh filmov običajno manj. Skupaj bodo letos zavrteli 32 filmov iz Avstrije, Hrvaške, Srbije, Slovaške, Amerike, Zambije in Slovenije. Včerajšnji prvi dan je bil posvečen zgodovinskemu filmov; letos jih je bilo 11. Zaključili so ga z okroglo mizo na temo igranega filma z zgodovinsko tematiko. Današnji dan bo v znamenju filmskega sklopa na temo zdrava narava, zdrav človek, filmov bo 21. Po končanem predvajanju filmov, ki se je začelo že ob 8. uriv Klubu GeminaXIII., bodo izvedli še okroglo mizo na temo teh filmov.
Letošnje filme bo ocenila mednarodna strokovna komisija, ki jo sestavljajo režiser Zoran Lesic, ki se lahko pohvali z udeležbo v številnih mednarodnih filmskih žirijah, profesor na slovaški akademiji za filmsko umetnost Koloman Zurik in Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Vsi ogledi filmov so brezplačni, želijo si namreč, da bi jih videlo čim več Ptujčanov.
Nagrade, kipce primus, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, bodo najboljšim fil-
Foto: Črtomir Goznik
Program drugega mednarodnega filmskega festivala Primus sta predstavila predsednik festivala Andrej Klasinc in Boštjan Rihtar, programski vodja.
mom podelili jutri ob 18. uri v Klubu Gemina XIII.; takrat jih bodo tudi zavrteli. Ljubitelje zgodovinskega filma in filmov na temo zdravja pa organizator m festivala, Poetovio LXIX -Društvo za rimsko zgodovino in kulturo, v sodelovanju s Termami Ptuj vabi v nedeljo, 20. maja, ob 15. uri na projekcijo nagrajenih filmov v Mestnem kinu. Kot pravi predsednik festivala Andrej Klasinc, festivala niso vezali samo na hotel Primus, tudi s tem projektom
stavijo na povezovanje z mestom in okolico. Medtem ko je bil še lani to projekt Term Ptuj, je letos tudi z vključenostjo v program EPK 2012 presegel te okvire, saj želi graditi na med-
narodnih povezavah. Želja je, da Ptuj v naslednjih letih postane mednarodno prepoznavno filmsko mesto in ponovno postane mednarodna filmska kulisa. To v turizmu predstavlja velik potencial. Iz preteklosti je znano, da je bilo posnetih veliko filmov s kuliso Ptuja in okolice. Z mednarodnim festivalom zgodovinskega filma želijo opozoriti tudi na to možnost.
V nedeljo, 20. maja, se letošnji festival Primus še ne bo zaključil, projekcije filmov bodo nadaljevali, z njimi bodo obogatili ptujsko poletno dogajanje.
Ptuj potrebuje vrhunski filmski festival
Filmi iz Slovenije predstavljajo večino letošnjega festivala, ker smo zelo povezani s TV-hišami, je povedal programski vodja festivala Boštjan Rihtar. Gre za filme najnovejše produkcije - lanske in letošnje. Trudijo se, da ne bi prikazovali starih filmov, temveč tiste, ki so stari največ do dveh let, ker sicer festival ne bi bil aktualen. Večji pritok tujih filmov pričakujejo v prihodnjih letih, k temu pa bo prav gotovo prispevalo tudi dobro povezovanje z organizatorji filmskih festivalov po Evropi.
Zgodovinski filmi prinašajo nova odkritja, zato bi bila dobrodošla tudi kongresna dejavnost kot neke vrste nad-
Ptuj • Dan muzejev
Danes brezplačno v muzej
Tretji teden v maju praznujemo Mednarodni dan družin in Mednarodni dan muzejev. V tem tednu so zato v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož pripravili vrsto zanimivih prireditev, namenjenih široki populaciji. Med drugim danes ponujajo brezplačne oglede grajskih zbirk.
Od torka do nedelje bo ptujski grad središče več dogodkov. Ob mednarodnem kongresu Zveze raziskovalcev svetil Ila, ki je eden izmed dveh muzejskih osrednjihprojektov Evropske prestolnice kulture, bodo danes v prostorih konjušnice odprli tudi stalno zbirko pustnih mask. Kljub temu da organizirajo kar dva izjemno pomembna dogodka, pa niso zanemarili niti mednarodnega dneva muzejev. Kot vsako leto doslej ga bodo ponovno obeležili na različne načine. V torek so tako družinam ponudili brezplačni ogled muzejskih zbirk, danes pa so zbirke brezplačno na ogled tudi za vse druge obiskovalce.
Tudi majski muzejski vikend, ki bo potekal jutri in v nedeljo od 9. do 18. ure, bo posvečen mednarodnemu dnevu muzejev in mednarodnemu dnevu družin. Na mu-
Ptuj • Dantonova smrt
Čigava glava bo padla tokrat?
Šesta premiera te sezone, ki se je v sredo odvila na odrskih deskah Mestnega gledališča Ptuj, je predstava z naslovom Dantonova smrt. Gre za zanimivo zgodbo, v kateri se prepleta več zanimivih razmišljanj, med drugim tudi razmislek o večnem vprašanju preglednosti in predvidljivosti življenja. Ali sploh o življenju lahko vemo vse?
Italijanski turisti so bili nad ptujskim muzejem navdušeni.
zejskem vikendu si bo možno v prenovljeni grajski konjušnici ogledati novo postavitev zbirke tradicionalnih pustnih mask, otroci pa bodo o pustnih likih in šegah reševali tudi delovne zvezke.
Ta vikend bo torej na ptujskem gradu zelo pester, za
Ptuj in njegove obiskovalce pa pomemben z več vidikov. Med drugim tudi zato, ker bodo prav danes uradno odprli prostore konjušnice, ki je dolga leta samevala. Od danes naprej je to ena izmed točk, na katero smo lahko upravičeno ponosni.
Dženana Kmetec
Predstava je nastala kot ko-produkcija Slovenskega mladinskega gledališča, Mestnega gledališča Ptuj in Evropske prestolnice kulture. V Ljubljani je zgodba, za katero je literarno podlago spisal Georg Büchner, premiero zelo uspešno doživela že 24. aprila. Evropska premiera pa se je odvila v sredo v ptujskem Mestnem gledališču.
Predstavo je režiral režiser Jernej Lorenci, ki se je ptujski publiki že leta 2009 predstavil z Žabami, ki so doživele izjemen uspeh in so žive še danes. „To je predstava, ki ima dinamiko kaosa, ki sovpada s kaosom, v katerem živimo, in vsakim trenutkom, ki ga živimo," je o predstavi Dantonova smrt dejal režiser. Kot pravi, so premiere njegova prepričanja le še potrdile.
Čeprav je bil tekst spisan leta 1835, je zgodba aktualna še danes. „Preglednost nad življenjem ne obstaja. Če mi-
slimo, da vemo vse o življenju, živimo v zmoti," o bistvu predstave pravi Lorenci. To po njegovem začuti tudi Danton in se enostavno odloči, da se noče iti te igre. „Življenje zanj postane uganka, ki nima odgovora, ima pa kak trenutek ljubezni," dodaja režiser in simpatično zaključuje svoje razmišljanje z eno izmed pomenljivih misli
gradnja filmskega dogajanja. Ptuj bi se tudi s te plati lahko bolje predstavil svetu. V sklopu letošnjega drugega filmskega festivala Primus se bo predstavila rimska legija, pa tudi skupina Kunštni Prleki iz Ljutomera, ob zaključku festivala, ob podelitvi priznanj, pa pričakujejo tudi Petro Maj-dič, ki na letošnjem festivalu predstavlja film o svoji športni poti. Boštjan Rihtar kot programski vodja festival opozarja tudi na novo kategorijo filmov letošnjega festivala, ki zajema športne filme, naravo, potovanja, potopise, filme, ki bogatijo medčloveške odnose, multikulturni prostor. „Mislim, da smo na pravi poti. Ptuj potrebuje vrhunski filmski festival, ki se bo z leti postavil ob bok največjim festivalom po Evropi. Prepričan sem, da bomo uspeli."
Pripravljavci mednarodnega filmskega festivala Primus so povezani tudi s Tajsko oziroma s svetovno znanim režiserjem Stanom Doršičem, ki pravkar zaključuje snemanje filma o zgodovini tajske dinastije. Že lani naj bi bil premierno v Evropi predstavljen v sklopu ptujskega filmskega festivala, ker pa se je snemanje zavleklo, ga niso uspeli pravočasno dokončati. Obstaja verjetnost, da bo prišel na Ptuj že te dni oziroma da bo eno od premier svetovnega filmskega spekta-kla že kmalu doživel tudi Ptuj.
MG
v predstavi, ki jo navezuje tudi na slovensko politiko: „Zakaj si sekamo glave, morali bi se malo usesti in počivati."
Zraven Matije Vastla, ki igra Dantona, v predstavi nastopajo še Ivo Godnič, Alja Kapun, Uroš Kaurin, Boris Kos, Blaž Štef, Marinka Štern, Željko Hrst, Dario Varga, Maruša Geymayer -Oblak, Maruša Kink, Marko Mlačnik in Daša Doberšek. Zakaj torej sekamo glave? Zakaj se ne usedemo in malo počivamo? Čigava glava bo odsekana tokrat? Na ta in druga vprašanja odgovore ponuja predstava Dantonova smrt, ki bo ponovitve v ptujskem Mestnem gledališču doživela še 17., 18. in 19. maja. Direktor ptujskega gledališča Peter Srp-čič je prepričan, da bo temu sledilo še mnogo ponovitev. Želja je, da Dantonova smrt živi vsaj do naslednjega leta, ko obeležujemo 200. obletnico rojstva Georga Büchnerja.
Dženana Kmetec
Ustvarjalci predstave o njej niso kaj dosti govorili. Kot pravijo, najbolje govori sama o sebi na odru.
Foto: DK
Podlehnik • Štiri prireditve v enem dnevu
Pešačili, peli, igrali, odpirali, podeljevali, ugibali ...
Turistično društvo Podlehnik je minulo majsko soboto postavilo svojevrsten rekord in uspešno „spravilo pod streho" (v prenesenem in dobesednem pomenu pred večernimi nevihtami) kar štiri prireditve: 13. tradicionalni pohod po občini, sedmo podelitev priznanj za vina domačim vinogradnikom, sedmo srečanje ljudskih godcev in pevcev ter hkrati še odprtje novo urejene lope in okolice etnološkega muzeja na Gorci.
Pohodniki so se pred nekdanjim podlehniškim motelom zbrali v soboto zjutraj in po krajšem kulturnem programu ter pozdravu predsednika TD Milana Vidoviča krenili mimo lovskega doma preko Jablovca in Rodnega Vrha do končnega cilja na Gorci.
Iz kleti v klet do končnega cilja ...
Vodja pohoda je bil Zvonko Mlakar, seveda pa pohod ni pomenil le nekaj ur hoje, ampak je - po podlehniški tradiciji - vključeval tudi številne postanke na domačijah in v kleteh, ki seveda niso minili brez dobre kapljice. „V imenu vseh pohodnikov in TD se zahvaljujemo Marici Repinc in njenim prijateljem za odlično pogostitev pod lipo, prav tako tudi Kozelovim in Jerenčevim, kjer so degustirali odlična vina iz kleti, na Rodnem Vrhu pri družini Ban pa so imeli še pravo postojanko z izdatnim okrep-čilom ter po želji še ogledom njihovih damjakov," je povedala tajnica TD Zdenka Golub. Končna postaja udeležencev pohoda je bil etnološki muzej na Gorci v neposredni bližini še vedno nedokončanega Vi-ničarskega muzeja, kjer so si vsi tisti, ki so to želeli, ogledali danes že izjemno bogato zbirko starega kmečkega orodja in pripomočkov ali pa se spustili v bližnjo globel, kjer so podjetni člani TD že lani obnovili stari studenec.
Med letošnjimi pohodniki je bil tudi 80-letni Maks Vidovič, ki ga pot čez haloške griče niti ni kaj posebej utrudila, sicer pa jo je prehodil že sedemkrat doslej. Med gručo tistih, ki so pripešačili do Gorce, pa je bilo videti tudi kratkohlačnike od štirih let navzgor.
Haloški griči v objemu ljudskega petja
Na Gorci ob etnografskem muzeju se je po odlični malici začel drugi sklop prireditev z veliko petja in glasbe do večera in ni bilo malo tistih, ki jih pohod očitno ni niti malo utrudil, saj so se celo zavrteli ob zvokih glasbe.
Etnografski muzej z okolico je bil v soboto lokacija sedmega srečanja ljudskih pevcev in godcev, ki se je začelo z uvodnimi besedami Zmage Ku-mer: „Slovenci smo peli svoje ljudske pesmi že zdavnaj prej, preden je prvi slovenski pesnik zapisal svoje misli in ču-
Podlehniško TD je v soboto organiziralo že 13. tradicionalni pohod po občini s ciljem na Gorci pri etnološkem muzeju, kjer se je popoldne odvilo še veliko zanimivega ...
stva v obliki verzov za objavo v tisku. Naša ljudska pesem ni utihnila ob nastanku umetne poezije, ker je ni mogla nadomestiti umetna pesem."
Predstavili sta se skupini domačega društva ljudski godci Haloški veseljaki in skupina za ohranjanje šeg in navad TD ter gosti: učenci OŠ Podlehnik, Nejc Požar s frajtonarico, zapeli sta Eva Prešern in Urška Žerak, Podgorske vaške pevke DU Podgorci, ljudski pevci FD Rožmarin iz Dolene in ljudski godci FD iz Lancove vasi ter godca Boštjan Mlakar in Boštjan Drevenšek. Vodji srečanja sta bila Franc Butolen in Zdenka Golub, ki je ob robu dogajanja še dodala: „Tokratno sedmo srečanje ljudskih pevcev in godcev smo pripravili na Gorci ob etnološkem muzeju tudi zato, da se lahko pesem in glasba razlivata v naravnem okolju, med vinogradi, kot nekoč. Posebnost srečanj, ki jih pripravljamo v TD, pa je v tem, da se ne sliši le prepevanje in muzika, ampak vse skupine predstavijo tudi delček življenja nekoč v svojem narečju."
Za razvoj turizma ni dovolj le lepa narava
Ob spremljavi domačega petja in glasbe pa sta se na Gorci odvila še dva dogodka; prvi je bil odprtje novo narejene lesene lope nekoliko vstran od že stoječega etnološkega muzeja, člani TD pa so hkrati z lopo uredili tudi okolico muzeja.
„Z ureditvijo shrambe in okolice so se uresničile dolgoletne sanje našega društva. Že nekaj let smo intenzivno vlagali vse napore, da bi ob etno-
loškem muzeju še lepo uredili okolico in postavili lopo za večje etnološke predmete, ki sodijo ven. Ob muzeju pa je sedaj dovolj prostora, da se popotniki ali gostje usedejo, pokramljajo ali se okrepčajo z malico. S projektom ureditve muzeja z okolico smo se uspešno prijavili na razpis LAS Haloze in prejeli nekaj prepo-trebnega denarja, gotovo pa vsega ne bi mogli narediti v takšni meri, kot smo, če nam ne bi pomagali tudi donatorji, sponzorji, občina in seveda veliko prostovoljnega dela naših članov, ki jim ni bilo žal prostega časa za delo," je ob otvoritvi med drugim povedal Vidovič in ob tem opozoril, da za razvoj turizma ni dovolj le lepa narava: „Ureditev etnološkega
muzeja z okolico je skromen začetek turizma, ki ga je v Haloze težko pripeljati, morda že zaradi ozke miselnosti, da dovolj ponuja narava sama in da se posameznikom ne bo treba potruditi. Toda to je napačno razmišljanje."
Postavitev lope oz. shrambe in urejanje okolice so člani TD začeli že hitro po novem letu, glede na velik interes Podleh-ničanov, ki društvu ponujajo številne stare eksponate z domačij, pa vse kaže, da bo tudi dodatna shramba kmalu premajhna za vse ...
Cast uradnega odprtja nove pridobitve s simboličnim prerezom traku je pripadla seveda domačemu županu Marku Maučiču, predsedniku TD Milanu Vidoviču, podžupanu
Foto: SM
Dve novi pridobitvi hkrati - ureditev okolja etnološkega muzeja in novo postavljeno leseno lopo za hrambo večjih eksponatov ob že stoječem muzeju - je uradno predal namenu župan Marko Maučič v družbi Sebastiana Toplaka, Milana Vidoviča in Stanka Prevolška.
Sebastianu Toplaku in podpredsedniku društva Stanku Prevolšku.
55 priznanj je dokaz odličnih vin
Za „piko na i" prireditveno bogati soboti pa so na Gorci izpeljali še podelitev priznanj vinogradnikom za njihova vina. Sedmo zapovrstno ocenjevanje vzorcev vin se je sicer zgodilo že 23. aprila in je bilo rekordno, saj so vinogradniki na ocenjevanje prinesli kar 65 vzorcev. Petčlanska komisija v sestavi Andrej Rebernišek, Terezija Meško, Miran Reberc, Anton Vodovnik in Jurij Cvitanič je nekaj vzorcev zaradi napak morala izločiti, preostala vina pa so prejela zelo dobre ocene; skupno je bilo namreč podeljenih kar 22 srebrnih in 32 zlatih priznanj, kar dokazuje, da ni bila letos rekordna le udeležba, ampak tudi kakovost vin.
Veliko zlato priznanje sta si za svoj traminec po oceni komisije zaslužila Marija in Franc Pajnkiher iz Bolečke vasi. Priznanja vinogradnikom sta podelila podžupan Toplak in predsednik TD Vidovič, ki je ob tem še povedal: „Podlehni-ški kraji so bili znani po dobrih in kvalitetnih vinih že v davnih časih. Vino mezinčan in druga vina so bila znana marsikateremu pravemu poznavalcu. Ker smo želeli obuditi in promovirati domača vina naših vinogradnikov, je v društvu dozorela ideja o ocenjevanju, ki ga zdaj redno izvajamo že sedmo
leto zapored. Verjamemo, da so rezultati ocenjevanj usmeritev in pomoč marsikateremu kletarju, ki mu ni vseeno, kakšno vino neguje v svoji kleti. So spodbuda in dokaz kvalitete, lahko pa tudi opomin, da je treba korigirati tehnološki proces oziroma vinogradniško in kletarsko prakso."
Če kdo misli, da se je dogajanje na Gorci v soboto z opisanimi prireditvami zaključilo, se moti. Ob srečanju pevcev, pohodnikov, odprtju lope z okolico in podelitvijo nagrad najboljšim vinogradnikom je namreč ves čas teklo še nekoliko hudomušno tekmovanje v ugibanju, koliko metrov meri v bližini muzeja postavljeno majsko drevo, zakaj se „maj-pan" sploh postavlja in kdo je postavil podlehniškega. Kdo vse je pravilno ugotovil in povedal odgovore, niti ni pomembno, so pa vsi „zmago-valci" prejeli knjižne nagrade. Sicer pa, kot so še povedali v TD Podlehnik, so letos prvič postavili majsko drevo ob muzeju na Gorci, gotovo pa ne zadnjič, saj bo to v prihodnjih letih postala tradicija, tako kot se bo ob postavljanju tradicionalno (ne le letos) pekla tudi pečenka in okušalo vino iz domačih kleti.
Še dobro, da je vlada ohranila drugi maj kot dela prost dan, saj si je sicer kar težko zamisliti, kdo bi zmogel „prenesti" vse tovrstne akcije in prireditve podlehniškega turističnega društva...
SM
Ob srečanju ljudskih pevcev in godcev na etnološkem muzeju na prostem so v soboto najboljšim domačim vinogradnikom za njihova odlično ocenjena vina podelili zlata in srebrna priznanja. Veliko zlato medaljo za traminec sta prejela zakonca Pajnkiher.
Foto: ZG
Foto: SM
Ormož • Literarni večer s Tonetom Partljičem
Komediograf, ki je občudoval Cankarja
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je pripravila literarni večer in predstavitev knjige Toneta Partljiča Deklica in general, ki je izšla pri založbi Ajda. Večer je vodila Marijana Korotaj, a je razpoložen pisatelj kmalu nepreklicno vzel krmilo v svoje roke in poskrbel za nepozabno doživetje, prežeto s salvami smeha, ki je gotovo ostalo v spominu tudi osnovnošolcem od Svetega Tomaža, ki so se literarnega večera udeležili v sklopu zaključka bralne značke.
Tone Partljič je tudi v ormoški knjižnici zelo pogosto bran avtor, je za uvod povedala direktorica Milica Šavora. Avtor pa je kar sam postregel dvema različicama svojega življenjepisa - takšnim, kot ga je pisal v prošnji za službo v socializmu, in kakršnega bi napisal po preobratu. Seveda je bil poln pomenljivih podtonov in drobnih iskrivih namigov, ki so determinirali vsako od omenjenih obdobij. Poslušalci so ga večkrat prekinjali s salvami smeha in aplavzom.
Na vprašanje, kdo je vplival na njegovo plodovito pisateljsko pot, je odgovoril z zgodbico iz svojega otroštva, v katerem je rad poslušal mamino branje in se je hudo vživel v najrazličnejša knjižna dela. Še posebej mu je desetletnemu pod kožo zlezel Jurčičev Domen in seveda so tudi obiskovalci za uvod slišali: „Ali veš, koga so danes pokopali?" je vprašal Domen osorno, okoli tega stavka pa je učitelj, ki je večino delovne dobe preživel med dvema velikima odroma - gledališčem in
Foto: Viki Ivanuša
Literarni večer s Tonetom Partljičem je doživetje, ki si ga zapomnite, čeprav mine kot blisk.
politiko, napletel venček zgodbic iz otroštva. Izvedeli smo, da je neutolažljivo jokal ob Cankarjevih delih, ki so ga za kakšnih 15 let popolnoma zaznamovala. Tako se je videl v vseh žalostnih Cankarjevih zgodbah in njegovi prvi poizkusi pisanja so bili poskusi kopiranja Cankarja. Tone Partljič je povedal, da se je šele kasneje zavedel, da je v svojem bistvu veder in vesel človek in da si ne želi pisati ža-lostink, saj je dovolj slovenskih
pisateljev, ki so srečni, če so lahko nesrečni. Kljub temu ga je Cankar še dolgo spremljal in v igri Ščuke pa ni je osebam dal imena iz Cankarjeve drame Za narodov blagor, v delu Oskubi-te jastreba pa se je navezoval na Cankarjeve Hlapce. V šaljivem tonu je povedal, da je vse to napisal, da bi se otresel Cankarja in njegovega svetobolja, ki ga je za en narod preveč. Cankarja pa je izjemno cenil tudi kot pronicljivega politika.
V drugem delu večera je predstavil zgodbo o deklici Katici, ki je generalu Maistru vsako jutro stekla v Lenart po časopise, ko je bival v eni tamkajšnjih počitniških hiš. Opisuje tudi njegov prihod z avtomobilom, ki je bil takrat v teh krajih še nekaj posebnega Katica je za svoje delo vsako jutro poleg cekina za zajtrk dobila krof, posut s sladkorjem, in kakav, kar je bilo za malo kmečko dete nekaj povsem nepojmljivega. To se je mali pastiričici tako vtisnilo v spomin, da se ji je general Maister vtisnil v srce za vedno. Knjiga je napisana tako, da se na levi strani nizajo zgodovinska dejstva, na desni pa teče otroška pripovedka. Partljič je predstavil tudi generala Maistra, njegovo zgodovinsko podobo, orisal pa ga je tudi kot pesnika, slikarja in bibliofila.
Sam je predlagal, da na nekaj vprašanj odgovori samo z DA ali NE. Uspelo mu je natanko trikrat. Tako smo izvedeli, da je pisal tudi pesmi, ki so bile tudi objavljene, vendar nima izdane pesniške zbirke. Na vprašanje ali je ljubezen do žene močnejša kot ljubezen do domovine, pa ni znal odgovoriti, vendar se je na koncu le nagnil k ljubezni do žene. Povedal je, da z leti vidi, da je ljubezen vedno pomembna, že pri otrocih in kasneje v življenju, ker če nisi ljubljen, si prikrajšan vse življenje. Tone Partljič je najbolj vesel, ko lahko združi komedijo z resnimi podtoni, prepričan pa je, da bo vedno bolj prihajala v ospredje umetnost s socialno noto. Za konec pa je povedal še zgodbo Pri Mariji snežni zvoni, ki povzema pretresljivo življenjsko zgodbo njegove matere in je zaznamovala tudi njegovo življenje.
Viki Ivanuša
Ormož • Uspešen zaključek projekta Evropa v šoli
Jaz tebi radost - ti meni modrost
Natečaj Evropa v šoli je ena izmed akcij partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado RS in Evropskim parlamentom, koordinira pa ga Zveza prijateljev mladine Slovenije. Natečaj v Sloveniji poteka od leta 1999, letos pa je na njem sodelovalo skoraj 12.000 osnovnošolcev in srednješolcev, ki so ob pomoči 1280 mentorjev ustvarili 11.000 del.
Zaključna državna prireditev natečaja, ki je letos potekal pod naslovom Jaz tebi radost - ti meni modrost, je potekala minuli teden v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so uradno razglasili nagrajence in podelili diplome in nagrade. V Osnovni šoli Ormož se že
več let udeležujejo natečaja in z letošnjim izkupičkom so bili zelo zadovoljni, saj je bilo med 29 srednje- in osnovnošolci, ki so se uvrstili na državno tekmovanje iz Spodnjega Podrav-ja, kar pet učenk OŠ Ormož. Poklepetali smo z njimi, ko so se polne vtisov vrnile iz Lju-
Foto: zasebni arhiv
Uspešne sedmošolke z mentorico, ki jih je spremljala na podelitev v Ljubljano: Greta Štumberger (z leve), mentorica Janja Rudolf, Lucija Ivanuša, Tina Rizman Herga, Eva Šantič Zadravec in Diana Meško.
bljane. Najboljšo uvrstitev sta dosegli Tina Rizman Herga in Eva Šantič Zadravec, ki sta si prislužili 2. mesto na natečaju projektnih nalog za III. triado. Povedali sta, da sta se dosežka zelo razveselili. Nalogo z naslovom Iz babičine lekarne sta sestavljali pod mentorstvom Brigite Brajkovič, govorila pa je o staranju prebivalstva in medgeneracijskem sodelovanju. Pa še ena posebnost - Eva se je na zaključno tekmovanje uvrstila kar trikrat, saj sta se poleg projektne naloge na državno tekmovanje uvrstili tudi njeno likovno in literarno delo. Za nagrado sta dekleti prejeli ogled snemanja oddaje Moja Slovenija na RTV Slovenija in knjižno nagrado. Zelo uspešna je bila tudi Lucija Ivanuša s svojo pesmijo Oni, ki je na literarnem natečaju dosegla 3. mesto v III. triadi. Pesem na iskriv in simpatičen način predstavlja starostnike, kot jih vidijo mla-
di. Mentorica je bila Irena Kan-drič Koval. Diana Meško se je na državno tekmovanje uvrstila s fotografijo brata in dedka ob računalniku, za sodelovanje pa jo je navdušila mentorica Nataša Rizman Herga. Greta Štum-berger je na državnem tekmovanju sodelovala z likovnim izdelkom pod mentorstvom Janje Rudolf, ki je povedala, da se natečaja redno udeležujejo, da pa kakšno leto naredijo več, drugo pa morda nekoliko manj izdelkov. Med likovnimi deli je sicer tudi najhujša konkurenca, zato bodo prihodnje leto spet napeli vse moči. Tudi sama podelitev je bila za mlade ustvarjalce prijetno doživetje, saj so zmagovalna dela natečaja razstavili v preddverju Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani, kjer je ob podelitvi potekal mladini všečen program z Rokom Trkajem in drugimi nastopajočimi.
Viki Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Vabljeni na Pravljični večer za odrasle
V	okviru EPK 2012 (Evropska prestolnica kulture) in zaradi zglednega sodelovanja Mariborske knjižnice in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj se bo v torek, 22. maja, ob 19. uri odvil mednarodni pravljični večer z izjemnima pripovedovalcema in učiteljema pripovedovanja, ki prihajata iz Škotske.
V	leposlovni dvorani knjižnice (Prešernova 33-35, Ptuj) bosta pripovedovala Tom Muir in Lawrence Tulloch, ki sta že navdušila ptujsko publiko pred letom v očarljivih prostorih Muzikafeja ter dokazala, da jezik pripovedovanja, četudi je poslušalstvu morda manj razumljiv, nikakor ni ovira za užitek poslušanja zgodb, povedk, pravljic, legend. Tom Muir prihaja z Orkneyskih otokov, Lawrence Tulloch pa s Šetlandskih, oba črpata iz ljudskega, domačega slovstva in iz bogatih življenjskih, literarnih in festivalskih izkušenj.
Prvi je ljubiteljski arheolog, muzejski kustos, ukvarja se s Škotsko v preteklosti, predvsem pa je zbiralec, ohranjevalec in negovalec zgodb in folklore otočja, kjer je doma. Njegove knjige so bile prevedene celo v japonski in islandski jezik. Muir je reden gost številnih evropskih pripovedovalskih festivalov ter aktiven član Škotskega pripovedovalskega centra (Scottish Storytelling Centre). Kot so zapisali organizatorji iz Mariborske knjižnice, Muirova lahkotna humornost, s katero prikaže humanost zgodb, pritegne vsakega poslušalca in je še kako nalezljiva.
Drugi je svojo pripovedovalsko, folklorno nadarjenost podedoval po očetu, saj je bil njegov oče folklorist in tradicionalni pripovedovalec in mu je ljubezen do izročila položil v zibelko. Zgodbe s skalnatih, vetrovnih nabrežij mrzlega severnega morja pripoveduje tako, da ogreje srca poslušalcev ne le z domačih otokov, marveč ga enako hvaležno sprejme občinstvo drugod po Evropi (Irska, Norveška, Švedska, Islandija, ZDA, Slovenija ...). Kot je Tulloch raznolik pripovedovalec, tako je bila pestra njegova življenjska pot od sve-tilničarja, tkalca, pismonoše do uveljavljenega pisatelja, publicista, turističnega vodiča in pripovedovalca ter učitelja le-tega.
Oba pripovedovalca bosta aktivna, glavna udeleženca, predavatelja in pripovedovalca Pravljičnega dne s pravljično šolo v sredo, 23. maja, v Mariborski knjižnici, kjer se bodo slušatelji pod njunim vodstvom ukvarjali z elementi zgodbe, njenega občutenja in posredovanja. Pravljični dan bo hkrati uvod v mednarodni simpozij ob 40-letnici edine slovenske revije za otroško in mladinsko književnost Otrok in knjiga in nosi naslov Evropska pravljica (24. in 25. maj). Udeleženci bodo predstavili tematske referate: Pravljica in poezija, Značilnosti pravljičnih vzorcev na Slovenskem, Sodobna pravljica v kontekstu sodobne baskovske mladinske književnosti, Odmevi predkrščanskih tipov religioznosti v izbranih pravljicah, Slovenske pravljice v mednarodnem okviru, Srbska ljudska pravljica, Produkcija in recepcija pravljic na Hrvaškem v zgodnjih letih 20. stoletja, Razumevanje pravljic kot osnova za uspešno interpretacijo pri delu z otroki, Sporočilnost pripovedovanih folklornih pravljic - soodgovornost sodobnega pripovedovalca, Pravljica kot folklorni žanr, Pravljičar Joza Kravanja - Marinčič iz Vrsnika na Bovškem: je kaj ostalo za njim?, Slovenske romske pravljice, Avtorska pravljica in žanr fantazije, Primerjava med pravljicama Sebični velikan in Velikanovo srce, Dojemanje smrti in časa v pravljici, Slovenske in evropske pravljičarke, Queer feministična analiza čudežne spremembe in premene spola junakinje v evropskem pravljičnem izročilu, Pravljice z jogo.
Vabljeni torej med pravljice, kajti svet tvorijo tiste pokrajine, ki so še kako pomembne in potrebne za ravnovesje zunanjega in notranjega prostora, individualnega, sosedskega, krajevnega, območnega, pokrajinskega, državnega, globalnega. Svet brez pravljic namreč sploh ne obstaja!
Liljana Klemenčič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Oddaj o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri.
Regions cup
MNZ Ptuj - MNZ Ljubljana 1:1 (0:1)
Stran 12 Boks klub Legionar
V klubu imajo mlade in nadarjene boksarje Stran 12
Rokomet
Svetla prihodnost rokometa na Ptuju
Stran 13
Kolesarstvo
Ptujski kolesarji še naprej navdušujejo Stran 13
Atletika
Mladinsko ekipno prvenstvo Slovenije
Stran 14
Judo
Klubsko prvenstvo najmlajših selekcij
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Kidričevo na zemljevid 1. lige!
Po izboru igralcev v 1. in 2. ligi so bili kar trije sedanji ali bivši igralci Aluminija izbrani med najboljše: Gregor Režo-nja je naj igralec 2. lige, v idealni enajsterici 1. SNL pa sta Boban Jovič (Olimpija) in Martin Milec (Maribor), vzgojena v Aluminiju.
»Izpolnjujemo obljubo, ki smo jo lani dali igralcem in vsemu strokovnemu vodstvu: ob ponovni osvojitvi 1. mesta v 2. ligi, bo tudi uprava poskrbela za to, da bo napredovanje v 1. ligo možno,« so besede Zvon-ka Jevšovarja, predsednika NK Aluminij, ki jih je povedal zbranim novinarjem na sredini tiskovni konferenci, na kateri so
javnosti sporočili, da bodo letos sprejeli izziv igranja v 1. slovenski nogometni ligi. Spomnimo: Aluminij si je že v lanski sezoni priigral napredovanje v 1. ligo, a je uprava takrat temu prižgala rdečo luč. Letos je na nogometnem semaforju v Kidričevem končno zasvetila zelena.
»Odločitev smo sicer sprejeli šele v ponedeljek zvečer, na
Marko Kmetec: »Nastop v 1. ligi je posebno doživetje«
»Občutki ob tej novici so sedaj res dobri, saj smo si po tihem to želeli že vso sezono. Upam, da bomo slovenski javnosti dokazali, da smo dobra ekipa in da bomo odigrali čim boljše tekme. S tem bomo zagotovo med mladimi vzbudili še več želje po igranju nogometa, obenem pa si želimo, da bi naše tekme spremljalo čim več gledalcev. Od jeseni dalje bomo nastopali v najmočnejši slovenski ligi, in kdor ima rad nogomet, si bo z našega območja te tekme tudi ogledal.«
Ekipa ostaja skupaj?
M. Kmetec: »Ostajamo skupaj! Predvsem za mlade je to izjemna priložnost, saj nimaš vsak dan možnosti igranja v 1. ligi. Jasno je, da bo treba trdo delati in poslušati trenerje in izkušenejše igralce, vendar me za mlade ni strah - konec koncev imamo v klubu tri člane mlajših reprezentančnih selekcij.«
Sam si že igral 1. ligi, tudi v tujini si se preizkusil. Sedaj je pred tabo nov korak, igranje v 1. ligi z domačim klubom.
M. Kmetec: »Pri sebi sem si že mislil, da ne bom imel več priložnosti igranja v 1. ligi, a sem se lahko sedaj prepričal, da je tudi to možno. Sam se bom potrudil po svojih najboljših močeh, predvsem pa si želim čim manj poškodb. Če se bo to uresničilo, potem sem prepričan, da lahko mladim še pomagam in dosežem tudi kakšen zadetek.«
Foto: Črtomir Goznik
V Kidričevem so odločitev, da bodo vstopili v 1. ligo, sporočili na tiskovni konferenci, katere so se udeležili Dejan Levanič, Zvonko Jevšovar, Bojan Flis in Marko Kmetec.
sestanku upravnega odbora in po torkovem sestanku z igralci in strokovnim vodstvom, a smo se na to pripravljali že celo leto. Lani so bili pogoji za sprejem igranja v 1. ligi za nas nesprejemljivi, saj je bil prevelik poudarek na obliki (beri: pokrita tribuna, reflektorji), premajhen na vsebini. V tem letu smo precej zbližali stališča z NZS - zahvaljujemo se predvsem sekretarju NZS Alešu Zavrlu - in imamo njihovo pisno zagotovilo, da lahko infrastrukturne pogoje za igranje v 1. ligi izpolnjujemo postopoma, v naslednjih treh letih. Nujne pogoje bomo zagotovili že letos, za kar smo že pridobili nove sponzorje,« je o tej temi dodal predsednik Alu-
Rokomet • 1. A SRL (m) - Jeruzalem Ormož
Zmaga prinaša 8. mesto
Rokometaši Jeruzalema so v Izoli nastopili v okrnjeni zasedbi in z nekaterimi obolelimi fanti, vendar so z izjemno borbenostjo nadomestili manjkajoče igralce. Če bi bilo v njihovih vrstah še več poguma pri polovičnih nasprotnih napadih, bi tudi razlika bila višja od končnih dveh zadetkov (26:24). Z zmago so Ormožani na lestvici prehiteli Izolane, v soboto, 19. maja, ob 19. uri pa je na sporedu še eno gostovanje v Ribnici. Z novo zmago bi četa trenerja Saše Prapotnika napredovala mesto višje, na 8. mesto. Zaradi poškodbe ramena je sezona končana za krožnega napadalca Mateja Hebarja. V ekipo se po poškodbi glave (5 šivov) vrača Nejc Žmavc, ki bi moral poskrbeti za čim čvrstejšo ormoško obrambo. Ob tem si bo Žmavc
v napadu kot krožni napadalec delil minutažo z Iztokom Kor-parjem. Ostali fantje so pripravljeni za tekmo, razen če na zadnjem petkovem treningu ne bo prišlo do česa nepričakovanega oz. nezaželenega.
Po zmagah nad Šmartnim in Izolo je pri srcu zdaj veliko lažje tudi trenerju Prapotniku: »Obstali smo v ligi in izpolnili zadani cilj. Pred nami sta še tekmi proti Ribnici in Krki, ki ju želimo dobiti. Obe ekipi sta letos že slavili na Hardeku, mi pa pri obeh v gosteh. Zmagovalca je težko napovedati, a s pristopom in željo, kot je bila proti Šmar-tnemu in Izoli, lahko računamo še na kakšno zmago. Tudi tokrat bomo poskušali igrati hitro in tempo igre držati z rotiranjem vseh igralcev. Verjamem, da nam lahko uspe, da sezono za-
ključimo z zmagama.«
Bolj kot zadnji dve tekmi je v ospredju sestavljanje igralskega mozaika za sezono 2012/2013.
minija, ki je posebej poudaril dejstvo, da ostaja proračun za športni del enak, kot je bil letos. »S tem bomo klub z najnižjim proračunom v zgodovini 1. lige. Tega si ne štejemo v čast, a časi so takšni, da si česa drugega ne moremo privoščiti. Zelo sem ponosen tudi na igralce, ki so s svojo odločitvijo o enakih prejemkih sprejeli svoj del odgovornosti. Obljubljam pa, da bodo ob normalnih rezultatih tudi nagrajeni. Klub doslej še nikomur ni ostal nič dolžan, z manjšimi zamudami so bili poplačani vsi, brez izjeme.«
Predsednik Aluminija je imel na novinarski konferenci - vodil jo je Dejan Levanič, ob predsedniku pa sta bila pri-
Zaenkrat sta znana dva odhoda: Darko Cingesar odhaja v Gorenje Velenje, Tadej Sok pa bo po šestih sezonah (174 tekem, 516 zadetkov) dres Jeruzalema zamenjal za dres Maribora. Nekaj fantov bo ekipo še zapustilo, nekaj obrazov pa bo novih.
UK
sotna še trener Bojan Flis in predstavnik igralcev Marko Kmetec - tudi uvodno besedo, v kateri je obširno predstavil razmišljanje v klubu: »NK Aluminij je že drugič zapored osvojil prvo mesto v drugi slovenski nogometni ligi. Na ta rezultat smo ponosni, zahvala za tak dosežek pa gre igralcem in vsem, ki so klubu kakorkoli pomagali. Delo v našem klubu poteka na prostovoljni bazi, kar visoko cenimo in spoštujemo.
V klubu imamo jasno strategijo in vizijo delovanja že dolga leta. Poudarek dajemo ustvarjanju kvalitetnih pogojev, ki omogočajo čim večjemu številu mladih, da lahko igrajo nogomet. Te politike tudi v prihodnje ne bomo spreminjali.
Pred nami je bila ponovno zelo težka odločitev. Zavedamo se namreč, da vstop v prvo ligo pomeni korak, za katerega so potrebni močni finančni temelji. Največji pokrovitelj, skupina Talum, nam je sporočil, da nima te možnosti, da bi klubu z vso odgovornostjo nudil dodatne finančne pogoje ne samo za igranje, temveč tudi za vso infrastrukturo, ki je za igranje kluba v prvi ligi potrebna. To razumemo in se Talumu istočasno zahvaljujemo, da vsa ta leta vztraja s klubom, podpira njegov razvoj in po svojih zmo-
žnostih veliko pomaga.
Takšnega koraka torej ne moremo narediti brez novih sponzorjev, brez razumevanja NZS Slovenije, da se infrastrukturni pogoji izpolnijo postopoma, in najpomembneje, brez strinjanja igralcev, da v ta projekt lahko gremo zgolj s finančno konstrukcijo, kot jo imamo danes. Sredstev namreč ne moremo povečevati.
Pogovor z igralci smo že opravili. S takšnimi pogoji se strinjajo, ostajajo skupaj kot ekipa in z odgovornostjo podpirajo vstop kluba v prvo ligo. V preteklih dneh smo že pridobili nekatere nove sponzorje, odpiramo pa vrata tudi drugim, saj potrebujemo res močne finančne temelje. Tudi z NZS smo že uskladili nekatera odprta vprašanja. Zaradi vseh navedenih razlogov se je upravni odbor kluba odločil, da NK Aluminij v novi sezoni 2012/2013 gre v prvo slovensko nogometno ligo.
Še enkrat pa želimo poudariti, da sicer smo za to, da odpremo vrata tudi novim sponzorjem, vendar ne za vsako ceno. Za sklenitev sodelovanja morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki bodo upoštevali nadaljnjo rast in razvoj kluba ter ustrezno začrtali in izpeljali nekatere potrebne investicije. Samo pod temi pogoji lahko kvalitetno nadaljujemo svoje delo in za to si bomo prizadevali.«
Svoje videnje te odločitve sta povedala tudi Marko Kmetec in Bojan Flis. Slednji je poudaril, da gre za velik strokovni izziv. »Želimo si igrati lep nogomet, ne glede na to, v kateri ligi igramo - to bo naše vodilo tudi v prihodnje. Jasno je, da bomo morali številčno okrepiti igralski kader, vsaj na 22 igralcev, kar bomo v največji meri storili iz lastnega mladinskega pogona. Gre za napornejše tekmovanje, vendar sem prepričan, da se bomo nanj ustrezno pripravili.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Zmagoviti zadetek proti Izolčanom je v 60. minuti z izjemnim strelom postavil Cingesar.
V soboto končno slavje
V soboto, 19. maja, je na sporedu še zadnji krog v letošnji sezoni, ki sicer ne bo več odločal o mestih prvi vrhu (zanimivo je pri dnu), a se v Kidričevem ob 17. uri vendarle obeta prava poslastica. Pomerili se bosta namreč najboljši ekipi sezone v 2. ligi: Aluminij in Roltek Dob (slednji se bo podal v kvalifikacije za 1. ligo s predzadnjo ekipo 1. SNL, Triglavom ali Nafto). Ljubitelji nogometa bodo tako lahko skupaj z nogometaši Aluminija proslavili zgodovinski uspeh, vstop v 1. ligo. Igralci Aluminija ob tej priložnosti obljubljajo posebno angažiranost, s katero se bodo predstavili tudi v 1. ligi.
Iz Aluminija
Rdeče-bela sobota
Pred nogometaši Aluminija je zadnjih devetdeset minut, ko bodo igrali kot drugoligaši. Takoj po koncu tekme bodo že prvoligaši. Njihov nasprotnik bo Roltek Dob, ki je drugi na prvenstveni razpredelnici. Vprašanje je samo, kakšna bo njihova končna prednost, ki v primeru sobotne zmage lahko na koncu prvenstva znaša dvajset točk.
Nogometaši Doba, ki so drugi in so si s tem mestom priborili kvalifikacije za uvrstitev v 1. SNL, bodo vsekakor želeli domačinom pokvariti veselje. Nogometaši Aluminija niso nikoli popuščali in so igrali do konca
maksimalno, čeprav bi si lahko privoščili kakšen spodrsljaj. Se-
daj, ko je uprava kluba prižgala zeleno luč za igranje v 1. sloven-
ski nogometni ligi, pa bodo zaigrali še bolj motivirano. Trener Kidričanov Bojan Flis bo imel na voljo vse nogometaše, po prestani kazni zaradi rumenih kartonov se v ekipo vrača izkušeni Klemen Bingo.
Danilo Klajnšek
Članska ekipa NK Aluminij
Regions cup • 1. finalna tekma
MNZ Ptuj - MNZ Ljubljana 1:1 (0:1)
Strelca: 0:1 Dindič (38.), 1:1 Milošič (65.).
MNZ Ptuj: J. Stegne, Korošec (od 70. Toplak), Branko Lah, Janžekovič, Ljubec, A. Stegne, Pal (od 60. Blaž Lah), Milošič, Antolič, Nežmah, Ficko. Trener: Gorazd Šket.
MNZ Ljubljana: Bokal, Zar-nik, Cvjetič (od 65. Dizdarevič), Starc, Ožbolt, Bokal, Kramar, Karamarkovič, Berger (od 46. Dajič), Vukovič, Dindič. Trener: Dejan Dončič.
Prva finalna tekma Regions cupa na Ptuju ni prinesla zmagovalca in bo na odločitev treba počakati do povratne tekme.
Foto: Črtomir Goznik
Prva finalna tekma Regions cupa na Ptuju ni prinesla zmagovalca.
V igri, ki ni mogla navdušiti, je prvih trideset minut pripadlo domači ekipi, ki pa žal ni izkoristila nobene priložnosti. Vse je šepalo pri realizaciji, pa tudi žogo so domači držali preveč v svojih nogah. Rekli bi: poteza preveč. Igralci MNZ Ljubljana so polagoma prevzemali pobudo ter v 38. minuti izkoristili nepazljivost ptujske obrambe, ki je dopustila Dindiču, da je iz bližine zatresel mrežo.
Ravno na polovici drugega polčasa so domači izpeljali dobro akcijo. Ob predložku Ficka z leve strani je bil na pravem mestu Milošič in dosegel izenačujoči zadetek. Do konca srečanja ni prišlo do spremembe rezultata, vendar je ob številnih priložnostih gostov sreča bila na strani domačih nogometašev.
Danilo Klajnšek
Boks • Boks klub Legionar
Imajo mlade in nadarjene boksarje
Zgodba o Boks klubu Legionar se je pričela pred več kot desetimi leti, vendar je zaradi pomanjkanja časa Dejana Zav-ca kot pobudnika kluba, ki se je preselil na svoji profesionalni poti na treninge v Nemčijo, zgodba zares dozorela šele v zadnjih dveh letih. V prihodnosti imajo v tem ptujskem boksarskem klubu smele ambicije, saj v njem trenira mlad kader, ki si želi napredka in tekmovanj. O trenutnem stanju in željah za prihodnost v Boks klubu Legi-onar smo z Dejanom Zavcem tokrat se pogovarjali iz trenerskega zornega kota.
ŠT: Ob začetku delovanja telovadnice Dejan Zavec Gym se je ponovno pričela zgodba Boks kluba Legionar?
Dejan Zavec: Vsekakor so bili takrat vzpostavljeni dobri pogoji za delovanje boksarskega kluba. Rekel bi, da je ta klub na nek način tudi moja prihodnost, saj vemo, da profesionalna kariera boksarja traja le določen čas. Bi pa želel, da bi mladi boksarji čim več ur preživeli v telovadnici, in sam jim bom v skladu s svojim razpoložljivim časom že sedaj rade volje pomagal pri njihovi boksarski poti.
ŠT: Kakšno je trenutno stanje v BK Legionar?
Dejan Zavec: Lahko rečem, da sem nad številom članov zelo vesel, saj imam okrog petindvajset boksarjev, ki bi bili skoraj vsi pripravljeni tekmovati, vendar za to potrebujejo še kar nekaj treninga. Rad bi omenil, da gre tukaj za nekoliko drugačen
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Lahko rečem, da sem nad številom članov zelo vesel, saj imam okrog petindvajset boksarjev, ki bi bili skoraj vsi pripravljeni tekmovati, vendar za to potrebujejo še kar nekaj treninga.«
način športa, saj ne gre po sistemu »danes pridem v klub in jutri že tekmujem«, ampak je treba osvojiti veliko osnov, in tudi ko se boksarji naučijo teh osnov, jih je treba še psihično dobro pripraviti in šele takrat so sposobni za borbe v ringu. Moram namreč poudariti, da sta trening in borba v ringu popolnoma različni stvari in moje mnenje je, da je treba športnika dodobra pripraviti, preden začne zares tekmovati.
ŠT: Kako sodelujete kot trener v klubu? Kdo vam še pomaga?
Dejan Zavec: Po resnici povedano imam trenutno zelo majhno vlogo. Treningov se poizkušam udeležiti, kolikor mi pač dopušča čas, glavna trenerja sta Dejan Korez in Žiga Korsika. Predvsem Korez izvaja treninge v celoti kot trener in pod njegovim vodstvom so fantje nedvomno v dobrih rokah.
ŠT: Iz vašega kluba sta se zaenkrat tekmovanj udeleževala David Kramberger in Damir Lenart. Kako ocenjujeta ta dva boksarja?
Dejan Zavec: Predvsem moram povedati, da gre tukaj za dva povsem različna boksarja. David Kramberger je še mladinec in se z boksom ukvarja šele leto dni, vendar menim, da gre za zelo talentiranega boksarja. Damir Lenart pa je v članski konkurenci in ima za seboj že kar nekaj let treninga. Sedaj ga v našem klubu želimo dvigniti še na višji taktični in tehnični
nivo, da bo v prihodnosti dosegal na tekmovanjih še boljše rezultate.
ŠT: Na Ptuju imamo kar tri boksarske klube. Kakšen je vaš pogled na veliko število klubov in na njihovo delo?
Dejan Zavec: Kar se tiče Boks kluba Ring, mi je poznano, da pod vodstvom trenerja zelo dobro in veliko delajo. To se kaže tudi skozi njihove dobre rezultate v zadnjih letih. Na drugi strani, kolikor mi je znano, pa Boks klub Ptuj trenutno aktivno ne deluje več. Tako lahko rečem, da mi in ringovci dobro sodelujemo in da so fantje iz obeh klubov med seboj pravi prijatelji. Verjamem pa tudi, da je konkurenca dobrodošla in da si lahko med seboj v prihodnosti na različne načine pomagamo.
ŠT: Na kakšen način se vam lahko posamezniki pridružijo v BK Legionar?
Dejan Zavec: To pa je popolnoma preprosto: posameznik pride pogledat na naš trening ali več treningov in ugotovi, ali si želi trenirati boks. V poletnem času bodo treningi malo prilagojeni, tako da bodo potekali v ponedeljek, sredo in petek med 19. in 21. uro. Drugače pa je med koledarskim šolskim letom možnost treniranja vsak dan, vendar se z našimi boksarji zmeraj pogovorimo in dogovorimo, kakšen trenažni proces bi bil za njih najprimernejši.
David Breznik
Rokomet
Darko Cingesar tri sezone v Gorenju
Rokometne ekipe v Sloveniji v teh trenutkih sestavljajo igralski mozaik za sezono 2012/13. Zaradi finančnih težav letos ni toliko prestopov kot v minulih letih, ko so prestopi igralcev kar mrgoleli. Med zanimivejšimi je prestop Škofjeločana Darka Cingesarja, ki bo dres Jeruzalema zamenjal za dres Gorenja Velenja. Cingesar bo dres novih državnih prvakov nosil tri naslednja leta.
V Ormož je Cingesar prišel iz propadle Loke in je na 17 tekmah dosegel 92 zadetkov. »Zaigrati za RK Gorenje Velenje pomeni, da se mi je izpolnila največja želja. Mislim, da mi je bila ponujena lepa priložnost in ni mi žal, da sem se tako odločil. Vem, kaj pričakujeta trener in vodstvo kluba od mene, in potrudil se bom, da svojo nalogo v ekipi opravim maksimalno,« je pri podpisu zvestobe Gorenju povedal Cingesar.
Kar nekaj ormoških igralcev je zanimivih večjim slovenskim klubom in zanimivo bo videti, kdo bo še zapustil vrste Ormožanov. Prestopi iz Ormoža v druge klube so še en dokaz, da je Ormož prava odskočna deska mladim nadarjenim rokometašem za odhode v najmočnejše slovenske klube. To trditev lahko potrdijo Marko Beljak (Jeruzalem, Gorenje, Magdeburg), Rok Žuran (Jeruzalem, Celje PL), David Koražija (Jeruzalem, Gold Club, Vesz-prem) in še mnogi drugi.
uk
Mini rokomet
OŠ Miklavž odhaja v Koper
S petim turnirjem se je končala liga mini rokometa v skupini Po-dravje. Letos je sodelovalo rekordnih 7 ekip: OŠ Ormož, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Središče ob Dravi, OŠ Ivanjkovci, OŠ Velika Nedelja, OŠ Podgorci in OŠ Gorišnica. Pravico nastopa so imele učenke in učenci, rojeni leta 2001 in mlajši. Udeleženke in udeleženci so s turnirja na turnir napredovali in prikazali vedno več rokometnega znanja. Največ uspeha je požela OŠ Miklavž, ki je s trenerkama Danico Zorec in Simono Gregorec zabeležila same zmage. OŠ Miklavž bo kot prvak skupine Podravje v soboto, 2. junija, nastopila na zaključnem turnirju v Kopru. O drugem mestu sta odločali medsebojni tekmi med OŠ Gorišnica in OŠ Podgorci. Tu je več uspeha le za zadetek imela OŠ Gorišnica in pod vodstvom trenerja
Draga Ranfla zasedla 2. mesto. Do brona je OŠ Podgorci popeljal športni pedagog Peter Zorli. Ormožani, ki so v minulih treh letih osvojili dva naslova državnih prvakov (Koper, Ormož) in en naslov državnih podprvakov (Ljubljana), so letošnjo sezono sklenili na 4. mestu, kar je uspeh, glede na to da ekipo sestavljajo letniki 2002. Nedeljani so pod vodstvom Davorina Kovačeca zasedli 5., Središčani pod vodstvom Jerneja Kosija 6. in OŠ Ivanjkovci pod vodstvom Iztoka Luskoviča ter Uroša Krstiča 7. mesto.
Končna lestvica po 5 turnirjih:
1.	OŠ MIKLAVŽ 12 12 - 0 - 0 147:78 24
2.	OŠ GORIŠNICA 12 8 - 1 - 3 128:94 17
3.	OŠ PODGORCI 12 8 - 1 - 3 124:84 17
4.	OŠ ORMOŽ 12 7 - 0 - 5 128:113 14
5.	OŠ V. NEDELJA 12 4 - 0 - 8 106:111 8
6.	OŠ SREDIŠČE 12 2 - 0 - 10 44:84 4
7.	OŠ IVANJKOVCI 12 0 - 0 - 12 13:126 0
KU
Bovling • Podjetniška liga
Saška bar ubranil naslov
V ponedeljek se je s tekmami zadnjega kroga končala spomladanska podjetniška liga, 11. po vrsti. Odločitev o končnem zmagovalcu je padla šele ob koncu, ko se je z zmago 6:2 proti ekipi MP Ptuj na vrh zavihtela ekipa Saška bara (Gregor Miložič, Robert Kurež, Aleš Korošec, Bogdan Zelenik, Marko Šamperl in Mitja Popošek) in tako ponovila uspeh iz jesenske lige. Drugi kandidat za vrh, ekipa VGP Drave, je v zadnjem krogu brez Franca Maleka klonil proti Tamesu, s čimer je končal na 2. mestu. Saška bar si je pot na vrh tlakoval v prejšnjem krogu, ko je v neposrednem obračunu premagal VGP Drava. Zelo izenačeno je bilo tudi v boju za 3. mesto, ki ga je na koncu zasedla ekipa Tamesa (dosegla je najboljši ekipni rezultat kroga). Za njo je zaostala ekipa MP Ptuj, ki je bila naj prijetnejše presenečenje letošnje lige. Blizu vrha sta še ekipi Radio-Tednik Ptuj in DaMoSS. Nekoliko manj od pričakovanega so letos pokazale ekipe Taluma (Marko Drobnič in Darko Ferlinc sta odigrala le eno igro), MO Ptuj (manjkal jim je Marjan Varvo-da) in Elektra Maribor. Napredek so pokazala tudi dekleta Boxmark teama, ki so predvsem na začetku pridno osvajale točke.
Med posamezniki je v zadnjem krogu najboljši rezultat več kot presenetljivo dosegel član MO Ptuj Damijan Plajnšek, ki je za več kot 100 kegljev izboljšal svoj letošnji rezultat. Sledita standardna člana vrha Branko Kelenc in Črtomir Goznik. Med naj-deseterico so bili tokrat kar trije člani Tamesa. V skupnem seštevku posameznikov je na vrhu prepričljivo, z naskokom več kot 20 podrtih kegljev na igro, član Radio-Tednika Ptuj Črtomir Goznik.
Najboljši posamezniki 9. kroga: 1. Damijan Plajnšek (MO Ptuj) 768, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 746, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 742, 4. Igor Vidovič (Tames) 737, 5. Robi Kurež (Saška bar) 727, 6. Andrej Trunk (Tames) 712, 7. Filip Meznarič (DaMoSS) 697, 8. Gregor Miložič (Saška bar) 690, 9. Robert Šegula (Tames) 684, 10. Miran Duran (Elektro Maribor) 678.
Več o zaključnem tekmovanju posameznikov pa v torkovi številki Štajerskega tednika.
Rezultati 9. kroga: MP Ptuj, d.o.o. - Saška bar 2:6, Boxmark Team -Talum 2:6, VGP Drava - Tames 3:5, Elektro Maribor - Radio-Tednik Ptuj 3:5, DaMoSS - Mestna občina Ptuj 3:5.
9
1.	SAŠKA BAR
2.	VGP DRAVA
3.	TAMES
4.	MP PTUJ D.O.O.
5.	RADIO-TEDNIK
6.	DAMOSS
7.	TALUM
8.	M. OBČINA PTUJ
9.	ELEKTRO MARIBOR 9
10.	BOXMARK TEAM 9 Najboljši posamezniki v
pnem seštevku: 1. Črtomir
2603 2592 2763 2533 2569 2503 2428 2568 2474 1945
161,9 173,3
165.8
160.3
168.9 161,0 150,1
150.4 146,4 133,0 sku-
Go-
znik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 206,5, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 185,6, 3. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 179,3, 4. Jani Kramar (DaMoSS) 177,7, 5. Gregor Miložič (Saška bar) 177,7, 6. Robert Šegula (Tames) 173,3, 7. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d.o.o.) 172,9, 8. Joža Va-upotič (VGP Drava) 171,9, 9. Robi Kurež (Saška bar) 169,6, 10. Filip Meznarič (DaMoSS) 169,1.
JM
Foto: DK
Rokomet • V Ptuju se rokomet igra že 60 let
Svetla prihodnost rokometa na Ptuju
Mesto Ptuj se lahko pohvali rejšem slovenskem mestu roko- in padce, a zadnja leta gre pot predek in povečanje rokome-z eno najdaljših rokometnih met igra že več kot 60 let. Roko- ponovno navzgor.	tnega vzdušja v mestu je treba
tradicij v državi, saj se v najsta- met je na Ptuju doživljal vzpone Za pozitiven rezultatski na- pohvaliti predvsem načrtno
delo z mladimi, saj se lahko Rokometna šola Ptuj in RK Drava Ptuj pohvalita s kar 150 redno vadečimi otroki. Vsi rokometni začetki pa se pričnejo na osnovnih šolah, kjer izkušeni trenerji opravljajo odlično delo. Rokometna šola in klub projekt mini rokometa izvajata na šestih osnovnih šolah na Ptuju in v okolici.
V letošnji sezoni se je tekmovanja v mini rokometu udeležilo 8 ekip in več kot 80 fantov letnika 2001 in mlajši, ki tvorijo podmladek domačemu klubu. Trenerjem in organizatorjem je uspelo tekmovanje dvigniti na malce višji nivo tako pri organizaciji kot tudi pri kvaliteti rokometnih predstav najmlajših. Letos je v tekmovanju dominirala OŠ Olge Meglič, ki je v celotni sezoni ostala neporažena. Njihov trener Maks Žuran s svojo umirjenostjo in izkušnjami pri-
tegne, navduši in nauči rokometnih prvin ogromno število fantov.
OŠ Olge Meglič bo 2. junija zastopala področno skupino Ptuj na finalu državnega prvenstva v Kopru. Če želi častno naslediti ekipe, ki so v preteklih letih nastopale na finalu, bo treba v Kopru prikazati odlične igre. V preteklih treh letih so namreč zmagovalci področne skupine Ptuj (OŠ Mladika, OŠ Majšperk, OŠ Markovci) zmeraj zasedli mesto med najboljšimi desetimi v državi. Vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič
2.	OŠ Ljudski vrt
3.	OŠ Markovci I
4.	OŠ Majšperk I
5.	OŠ Destrnik
6.	OŠ Mladika
7.	OŠ Majšperk II
8.	OŠ Markovci II
tp
Foto: arhiv kluba
V letošnji sezoni se je tekmovanja v mini rokometu udeležilo 8 ekip in več kot 80 fantov letnika 2001 in mlajši, ki tvorijo podmladek domačemu klubu.
Vse fante letnika 2001 RK Drava Ptuj vabi na treninge velikega rokometa, kjer se bodo združili fantje iz vseh šol in naslednjo sezono igrali v ligaškem tekmovanju proti najboljšim slovenskim klubom, kot sta Celje in Velenje. Treningi so vsak petek 16:00-17:00 v dvorani Center.
Rokomet • Miran Senčar, prvi mož ŽRK Mercator Tenzor
Čez dve leti z domačo ekipo na vrh lige
Miran Senčar je na čelu ptujskega ženskega rokometnega kluba že 10 let (od sezone 2002/2003). Velik ljubitelj športa je kot prvi mož kluba Mercator Tenzor doživljal tako vzpone kot padce, letos pa je z osvojenim 4. mestom s praktično povsem domačo zasedbo lahko še posebej zadovoljen. V nadaljevanju je brez dlake na jeziku pojasnil, da bo na čelu kluba kljub nekaterim drugačnim informacijam vztrajal do konca mandata, obenem pa ga veseli, da je pred klubom predvsem zaradi odličnega dela z mlajšimi selekcijami kljub slabemu gospodarskemu stanju v celotni družbi svetla prihodnost.
Sezona 2011/2012 se je pred kratkim končala z domačo tekmo z Zagorjem. Z osvojenim četrtim mestom ste verjetno nadvse zadovoljni?
Končno 4. mesto je precej več, kot smo pričakovali pred pričetkom sezone. Mi smo gle-
de na kadrovsko sestavo ekipe in glede na finančna sredstva računali na mesta blizu najboljše četverice, malo pa nam je pomagala tudi sreča. V ligi smo igrali zelo dobro, punce so se res potrudile v največji meri in res sem vesel, da smo prišli med najboljše štiri v državi.
Ob omembi letošnje sezone pa morava izpostaviti še nekaj. Gre za plejado mladih domačih rokometašic, ki ste jih v klubu v ospredje postavili letos. Vse to je dokaz, da se dobro dela z mladimi.
To je bil naš cilj že na začetku, ko sem prevzel ta klub. Ko sem prihajal v klub, praktično nismo imeli nobene domače igralke, sedaj pa so pravzaprav vse igralke razen ene domačinke. To je Stella Mateša, ki pa je izredno pozitivna osebnost in odlična igralka ter bo tudi naprej nosila ptujski dres. To si štejemo za pravilno delo z mladimi in tudi iz ozadja prihaja
Foto: Črtomir Goznik
Miran Senčar: »Lani sem prevzel še ta zadnji štiriletni mandat, tako da mi še tri leta ostajajo na čelu kluba.«
kup odličnih mladih igralk, saj naše mlade selekcije že dve, tri leta dosegajo zelo lepe uspehe, tako da računamo, da bomo v dveh, treh letih imeli zelo močno člansko ekipo, sestavljeno iz domačih igralk.
Svetovna gospodarska kriza verjetno ni zaobšla niti vašega kluba. Kako za-
gotavljate sredstva in kje glede financ vidite ptujski klub v prihodnosti?
Prav gotovo ima ta kriza vpliv tudi na financiranje športa. Kar najbolj pogrešam, je malo večja angažiranost ptujske občine. Vemo, da je naša ekipa edina kolektivna ekipa v 1. ligi, in zato bi pričakovali, da nam bodo malo
več pomagali. Mogoče ne toliko s finančnimi sredstvi, lahko bi nam pomagali s financiranjem prevozov, tako kot to še vedno počnejo z nogometno šolo Poli. A smo vseeno uspeli pridobiti oz. obdržati sponzorje, ki so bili udeleženi že do sedaj. Dobili bomo tudi nekaj novih, tako da bomo kljub tej krizi tudi v prihodnji sezoni igrali s prvo ekipo, čeprav je to bila še pred nekaj časa dilema. Finančno bo leto približno tako, kot je bilo letos, seveda pa bomo imeli nekaj večjih težav na kadrovskem področju, saj nekatere igralke odhajajo na šolanje v Ljubljano ali pa še kam dalje, tako da jih bomo morali nadomestiti. Morda ne bo to iz naših mlajših selekcij, ker na to pač igralke še niso pripravljene, bomo pa poskusili pripeljati igralke iz okolice, iz Rač ali Milleniuma, tako da bo verjetno prihodnje leto rezultatsko malo slabše, ampak kljub temu bomo ostali v 1. ligi.
Dejali ste že, da bodo nekatere rokometašice odšle, druge pa bodo te vrzeli skušale zapolniti. Ste glede imen lahko konkretnejši?
Sedaj še ne, saj je najprej treba sestaviti finančno konstrukcijo. Ta je tik pred zaključ-
kom. Nič namreč ne delamo na pamet in na silo, ker nočemo ogroziti dolgoročnega obstoja kluba; porabimo toliko, kolikor imamo. Praktično nobena igralka ni na pogodbi, se pravi ni zagotovljeno, koliko bo dobila, vse vedo, da je kriza in da bodo dobile toliko, kolikor bomo uspeli zagotoviti finančnih sredstev.
Z zvezi z vami se že dalj časa špekulira oz. krožijo govorice o morebitnem odhodu z mesta prvega moža prvega moža ZRK Mercator Tenzor. Ostajate na krmilu kluba?
Lani sem prevzel še ta zadnji štiriletni mandat, tako da mi ostajajo še tri leta na čelu kluba. Menim, da moram ostati, ker je morda meni v teh kriznih časih lažje dobiti kakšnega sponzorja. Seveda bi to bilo veliko lažje, če bi bile v Sloveniji kakšne nove velike investicije. Takrat kot glavni izvajalec lahko pritisneš na podizvajalca, tako kot se to povsod dela. Na žalost tega v tem trenutku ni, kljub temu pa bom ta mandat oddelal do konca in v tem času že pripravil naslednika, ki bo vodil ptujski ženki rokometni klub naprej.
Tadej Podvršek
Rokomet • Mercator Tenzor
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Starejše dek|ice k|oni|e v Kopru ptujski kolesarji navdušujejo
ZURDKoper - ZRK Mercator Tenzor Ptuj 13:9 (27:18)	■ ••■J^"»"	imiMMVMjVjV
ZURD Koper - ZRK Mercator Tenzor Ptuj 13:9 (27:18)
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Saša Lazar, Saška Kozel, Gabrijela Kukovec, Barbara Borovčak 8, Tonja Kolednik 4, Sindi Zorec 1, Manja Grabrovec 1, Sandra Šraj-ner 2, Ana Ambrož 2, Doroteja Lah, Marina Majcen. Trener: Sašo Petek. V soboto, 12. maja, so starejše deklice Mercatorja Tenzorja odigrale tekmo v gosteh proti ekipi iz Kopra. Dekleta so se borila, ampak zastreljala preveč zanesljivih strelov, tako da je bil poraz neizbežen. Sedaj punce čaka še zadnja tekma in tekmovanje bo končano. Ekipa bo sezono zaključile med petimi najboljšimi v Sloveniji, z malo več sreče in zbranosti pa bi lahko osvojila medaljo, ampak se žal ni posrečilo. (tp)
Rokomet • Moškanjci Gorišnica
Z zmago v višjo ligo
Sobota bo v Gorišnici ponudila srečanje zadnjega kroga v 2. slovenski moški rokometni ligi - domača ekipa proti ekipi Radeče MIK Celje. Tekma bo odločilna za ohranitev drugega mesta, ki vodi v 1. B slovensko rokometno ligo. Njihov največji konkurent za drugo mesto Mokerc Ig bo gostoval v Črnomlju in bo seveda čakal na kakšno presenečenje v Gorišnici. Varovanci domačega trenerja Seba-stjana Oblaka so se dobro pripravili na to zadnje srečanje, saj je odločilno. Zavedajo se, da imajo vse v svojih rokah in takšne priložnosti se ne izpusti kar tako. Domačini so že znali poskrbeti za pravo vzdušje v dvorani. Na slovesu od sezone bi bilo lepo, da bi bila športna dvorana v Gorišnici polna, da gledalci pozdravijo to generacijo ob uspehu. Zmaga bi bila tudi velika nagrada za ljudi v klubu, ki se trudijo pri delu za rokomet, čeprav vemo, da je v današnjih časih težko. (dk)
Fenomenalen Luka Sagadin
V	soboto, 12. maja, so dečki Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj nastopili na Bledu na dirki za pokal Slovenije. Gre za eno najtežjih dirk v državi, saj je trasa sestavljena iz ravnine, spusta in vzpona. Luka Sagadin, ki je v izvrstni formi, je napadel že v prvem krogu, kjer sta mu lahko sledila le dva zasledovalca, naslednji krog je na vrh skozi cilj že pripeljal v solo vožnji, jo nadaljeval in suvereno zmagal. Prav tako je svoj najboljši letošnji rezultat dosegel Blaž Furjan, ki je dirko končal na 9. mestu.
V	nedeljo pa so se najmlajši člani Perutnine Ptuj podali na Hrvaško, v bližnjo Krapino, kjer je 6. mesto zasedel Matija Krajnc, od katerega se je sicer
pričakovala prva peterica; 8. je bil Žan Ljubec, 9. Nace Malovič, 14. Gašper Polanec in 17. Aljaž Ljubec. Pri njihovih starejših vrstnikih je Luka Kramberger zasedel 4. mesto. Žal se ni izšlo po željah, saj se je znašel v skupini šestih kolesarjev, ki ni imela istih želja glede pobega. Tako jih je glavnina ujela in vse se je začelo znova. Na koncu je bilo četr-
Foto: Marjan Kelner
to mesto največ, kar so Ptujčani lahko izvlekli.
V Krapini slavil Nejc Rogina
Tudi člani mladinske ekipe Perutnine Ptuj so se minuli vikend mudili na dirki na Bledu. Ptujča-ne so zastopali Mitja Serdinšek, Manuel Bedenik, Alen Plajnšek, Mitja Mohorko, Nejc Rogina in Aleš Korpar. Na krožni dirki je nastopilo 55 kolesarjev iz Slovenije in Hrvaške. Krog je kolesarje vodil s starta v spust, 1 km ravnine ob jezeru, nato pa 800 metrov klanca proti cilju. Gre za težjo dirko v Pokalu Slovenije, kjer so v ospredju le najbolje pripravljeni kolesarji.
Kolesarji Perutnine Ptuj so poskrbeli za selekcijo in v zaključni klanec so se podali le 4
tekmovalci s Serdinškom in Be-denikom na čelu. Ta v zaključku svoje premoči nista znala izkoristiti in ju je presenetil kolesar iz Adrie. Tako je Serdinšek dirko končal na 2. mestu, Bedenik pa na 4. mestu. Lep klubski uspeh je s 7. mestom dopolnil Plajnšek. Mohorko je bil 19., medtem ko sta Rogina in Korpar kljub dobri vožnji zaradi dežja pristala na tleh.
Na dirki v sosednji Hrvaški, v bližnji Krapini, so v nedeljo za Kolesarski klub Perutnina Ptuj nastopili: Mitja Serdinšek, Manuel Bedenik, Alen Plajnšek, Mitja Mohorko in Nejc Rogina. Na krožni ravninski dirki je Rogini po samostojnem begu 15 kilometrov uspelo suvereno zmagati. To je za Rogino prva zmaga v tej kategoriji, ki je plod trdega treninga. Klubski uspeh je z 2. mestom dopolnil Alen Plajnšek. Ostale kolesarje velja pohvaliti za delo v glavnini, saj brez tega končnega uspeha ne bi bilo. Naslednja dirka bo v soboto v Komendi.
Marjan Kelner
Atletika • Mladinsko ekipno prvenstvo Slovenije na Ptuju
Športni napovednik
Dekleta in fantje peti na domačem pragu
Potem ko je večina najboljših ptujskih atletov opravila še zadnje prvomajske priprave na poletno sezono v tradicionalni pripravljalni bazi v Medulinu na Hrvaškem, se je tekmovalni uvod v letošnjo sezono zgodil na domačem atletskem stadionu na Ptuju. Minulo nedeljo so izkušeni ptujski atletski delavci organizirali državno ekipno prvenstvo za mladinski kategoriji. Gre za celodnevno tekmovanje, kjer se mladinske ekipe pomerijo v vseh atletskih disciplinah, zmaga pa tista, ki zbere največ točk. Rezultati so dober pokazatelj razvitosti atletike v Sloveniji.
»Ekipno državno prvenstvo za mladince in mladinke je bilo prvo od dveh državnih prvenstev, ki ju v letošnji sezoni organiziramo na Ptuju. V organizacijskem smislu je šlo za izredno težavno nalogo, saj gre za enega najmnožičnejših tekmovanj. O tem priča podatek, da smo zabeležili približno 800 startnin in da je nastopilo skoraj 500 atletov in atletinj,« nam je po tekmovanju povedal predsednik Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Aleksander Lorenčič. »Glede na množičnost in rezultate je jasno, da se za prihodnost slovenske atletike ni bati,« meni Lorenčič, o tem pa sta se lahko prepričala tudi župan Mestne občine Ptuj Štefan Čelan in direktor Atletske zveze Slovenije Boris Mikuž, ki sta slovenski atletski pomladek pozdravila z nagovorom.
»Prav tako smo zelo zadovolj-
Ekipno državno prvenstvo za mladince in mladinke je privabilo skoraj 500 atletov
Foto: Črtomir Goznik
in atletinj.
ni z domačimi atleti in atletinjami. Doseženo 5. mesto tako pri fantih kot dekletih - pri fantih je nastopilo 23 ekip, pri dekletih pa celo 27 - je glede na starostno strukturo ptujske ekipe odličen rezultat. Mlada ekipa je velik obet za naslednje sezone tudi za ptujsko atletiko,« je Lorenčič povzel tekmovalno bilanco ptujskega kluba. Pri tem ga je dopolnil klubski trener Aleš Bezjak: »Ptujski mladinci so
~L»r i
j. 1 -*-imi'w'
' - JtUSS.' •
■t Vltf« ,1
•um
Jglj
¿■•■■H
L \ ¿Sir-
■■— J ■
ar

Foto: Črtomir Goznik
Veronika Domjan je zmagala v metu diska in suvanju krogle.
Judo • JK Drava Ptuj
tekmovali solidno, čeprav ostaja grenak priokus ob tem, da smo pri dekletih za tretjim mestom zaostali le za 300 točk.«
Tretje mesto za žensko mladinsko ekipo bi bil po Bezja-kovo zgodovinski dosežek, saj ga še ni uspelo doseči nobeni ptujski generaciji. »Vsekakor na osnovi videnih rezultatov vstopamo v sezono optimistično in z velikimi pričakovanji,« dodaja Bezjak.
Primat najboljše ptujske atletinje med mladinkami je z dvema zmagama (v metu diska in suvanju krogle) znova potrdila Veronika Domjan. »Tekma na Ptuju je bila zelo dobra, a nam je ponagajalo slabo vreme. Kljub temu sem uspela doseči svoj rekord v suvanju 4-kilogramske krogle. V metu disku pa sem sama sebi potrdila, da na treningih delam trdo. Vesela sem, da sem se ustalila nad 43 metri, in verjamem, da bo s trdim delom vedno boljše,« je povedala Do-mjanova. Kroglo je sunila 11,70 metra, disk pa je letel do 44,17 metra. Pri dekletih se je med prve tri uspelo uvrstiti še Mela-
Klubsko prvenstvo najmlajših selekcij
ni Hentak v metu kopja (44,12 metra), fantje pa so zbrali številne uvrstitve tik pod zmagovalno trojko. Rezultati: mladinci - ekipno:
1.	AD MASS Ljubljana 13924 točk
2.	AD Kladivar Celje 13594 točk
3.	AK Krka Novo mesto 11378 točk
4.	AK Poljane Maribor 11366 točk
5.	AK Cestno podjetje Ptuj 9705 točk
6.	AD Kronos Ljubljana 9434 točk
mladinke - ekipno:
1.	AD MASS Ljubljana 14967 točk
2.	AD Kronos Ljubljana 13702 točk
3.	AK Poljane Maribor 11573 točk
4.	AK Krka Novo mesto 11303 točk
5.	AK Cestno podjetje Ptuj 11012 točk
6.	AD Kladivar Celje 10212 točk
UE
V JK Drava Ptuj so trenerji najmlajših selekcij izvedli klubsko prvenstvo. Na njem so najmlajši tekmovali v sumo borbah (osnovna značilnost teh je spraviti tekmeca na kolena ali iz tekmovalnega prostora ali ga vreči na hrbet, op. a.), medtem
Rezultati:
1.	skupina: 1. Niko Cilenšek, 2. Mihaela Vogrin, 3. Jure Vogrin, 4. Nejc Gajšek;
2.	skupina: 1. Evelin Munda, 2. Žiga Bolčevič, 3. Kevin Zemljič, 4. Patrik Plajnšek;
3.	skupina: 1. Zoja Munda, 2. Luka Horvat, 3. Neja Kelc;
4.	skupina: 1. Luka Bolčevič, 2. Andi Kamareta, 3. Matija Pap-di, 4. Aljaž Ajdič, 5. Vasja Koren;
5.	skupina: 1. Viktorija Zadra-vec, 2. Rene Kloar, 3. Jaša Dajčman;
6.	skupina: 1. Sara Glatz, 2. Jan Hodžar, 3. Niko Likavec, 4. Tilen Šegula, 5. Matjaž Gajšek.
Udeleženci klubskega tekmovanja JK Drava Ptuj
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 17.kroga - nedelja 17.00: Maribor - Luka Koper, Domžale - Olim-pija, Mura 05 - Celje, Triglav - HIT Gorica, Rudar - Nafta
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 27. kroga - sobota 17.00: Aluminij - Roltek Dob, Dravlnja Kostroj
-	Bravo 1 Interblock, Bela krajina - Kalcer Radomlje, Šamplon Celje -Krško, Šmartno 1928 - Garmln Šenčur
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
26. krog: Krka - Aluminij (sobota 18.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
26.	krog: Krka - Aluminij (sobota 16.00)
LIGA U-14
27.	krog: Aluminij - Šamplon Celje
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
18. krog: Krka - Dornava (nedelja 17.00)
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
Pari 23. kroga - sobota 16.30: Malečnlk - Stojncl, Zreče - Tehnostroj Veržej, Koroška Dravograd - Patoma, AHA EMMI Bistrica - Kovinar Štore: nedelja 10.30: Raklčan - Zavrč: nedelja 17.00: Grad - Tromejnlk G Kala-mar, Od ranči - Čarda
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 23. kroga - sobota 16.30: Boč Poljčane - NŠ Drava Ptuj, Marles hiše - Kovinar Tezno, Šoštanj - Carrrera Optyl Ormož, MU Šentjur - Teh-notlm Pesnica, Šmarje pri Jelšah - Peca: nedelja 17.00: Podvlncl Betonar-na Kuhar - Koroške Gradnje
1.	LIGA MEDOBČINSKA NOGOMETNA ZVEZA PTUJ
Pari 23. kroga - sobota 17.00: Rogoznica - Oplotnica, Bukovci - 1 A avto Gerečja vas, Središče - Makole, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Gori-šnica; nedelja 10.30: Videm - Hajdina; nedelja 14.00: Podvinci Agrocen-ter Ptuj - Lovrenc; nedelja 17.00: Apače - Skorba
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
Pari 20. kroga - sobota 17.00: Slovenja vas - Tržec, Pragersko - Maj-šperk, Spodnja Polskava - Markovci, Grajena - Leskovec; nedelja 17.00: Zgornja Polskava - Podlehnik, Cirkulane - Hajdoše
VETERANI 35
Pari 17. kroga - petek 18.00: Dornava - Polskava, Boč - Skorba, Cirkulane - Hajdina
VETERANI 40
Pari 17. kroga - petek 18.00: Pragersko 75 - Ormož, Zgornja Polskava
-	Markovci, Lovrenc - Podlehnik, Leskovec - Podvinci, Gorišnica - Tržec
Mladi dravaš 2012
Nogometna šola Poli Drava Ptuj organizira tradicionalni nogometni turnir Mladi dravaš 2012, ki bo v soboto med deseto in devetnajsto uro na ptujskem Mestnem stadionu. Na turnirju bo skupno igralo štirideset ekip in otroci so glede na starost razdeljeni v skupine U-6, U-8 in U-10.
Rokomet
1.	A NLB LEASING MOŠKA LIGA
LIGA ZA PRVAKA - 9. krog: Krško - Gorenje, Trimo Trebnje - Maribor Branik, Celje Pivovarna Laško - Vimos Koper
LIGA ZA OBSTANEK - 9. krog: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož ( obota 19.00), Krka - Šmartno
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA MOŠKA LIGA
26. krog: Moškanjci Gorišnica - Radeče MIK Celje, Arcont Radgona
-	Drava Ptuj
Judo
DP članov in članic do 23 let ter pasovno prvenstvo
Judo klub Drava iz Ptuja organizira 19. maja državno prvenstvo članic in članov do 23 let ter člansko pasovno prvenstvo v športni dvorani Center. Pričakujejo udeležbo preko 120 tekmovalcev in tekmovalk iz preko 50 slovenskih klubov. Predtekmovanje: 10.30. Finalne borbe: 13.00. Uradna otvoritev tekmovanja: 10.30.
Po državnem članskem prvenstvu bo ob 14.30 državno člansko prvenstvo po pasovih.
dk
Foto: arhiv kluba
ko so starejši in večji tekmovali v pravih judo borbah. Osnovni namen prvenstva je druženje, prav tako pa tudi spoznavanje s
tekmovalnimi razmerami. Otroci so bili razdeljeni po znanju, starosti in teži v šest skupin, v posameznih pa so zmagali Niko
Cilenšek, Evelin Munda, Zoja Munda, Luka Bolčevič, Viktorija Zadravec in Sara Glatz.
DB
Radenci • 32. maraton treh src
Pričakujejo 10.000 udeležencev
Člani organizacijskega odbora 32. maratona treh src zagotavljajo, da je za najmnožičnejšo športno-rekreativno prireditev v severovzhodni Sloveniji vse nared. Skupaj s tekmovalci, pohodniki in rekreativci je pričakovati rekordnih, okoli 10.000 udeležencev. Čeprav bodo nekatere aktivnosti potekale že v petek, se bodo osrednji dogodki zvrstili dan pozneje, ko bodo ob 8. uri zjutraj najprej na pot 22. pohoda Radenska Plus krenili planinci in pohodniki, 5 minut pred startom ob 9.25 se bodo na 21,098 km dolgo pot podali paraplegiki, ob 9.30 pa bo start 32. maratona Radenska Classic za tekače in tekačice na 42,195 km - ta bo v organizaciji Atletske zveze Slovenije štel tudi za državno prvenstvo v maratonu, ter polmarato-na Radenska Light na 21,098 km. Ob 9.45 bo start teka Radenska Naturelle na 10 km in Oazin tek na 5,5 km, zatem pa še start nordijske hoje. Popoldan ob 15.00 bo tradicionalni humanitarni tek, katerega startnina in prispevki bodo šli za dobrodelne namene v občini Radenci. Na teku srčkov in veveričk bodo nastopili najmlajši udeleženci prireditve, kjer se jih na startu ob 16.00 pričakuje več kot 1200. Maraton treh src, praznik teka in rekreacije v Radencih, se bo zaključil s slavnostno razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj najboljšim, zvečer pa sledi zabava s priljubljenim ansamblom Kingston.
NŠ
Prejeli smo
Podali predlog za nadzor delovanja občine Ormož (3.)
Ormoški župan A. Sok se v svojem odmevu na poročanje novinarke o tiskovni konferenci, ki smo jo sklicali predlagatelji zahteve za sklic izredne seje Občinskega sveta Ormož, v pomanjkanju argumentov poslužuje svojih znanih manir osebne diskvalifikacije, podtikanj in zavajanja javnosti.
Svoj podcenjujoči odnos do javnosti pokaže , ko poskuša prepričati javnost, da so vsi ostali občinski svetniki imeli pametnejšo delo, kot da bi se na izredni seji ukvarjali z aktualnimi probleme občine, kot so razlogi za zaporo odlagališča komunalnih odpadkov na Dobravi in nezakoniti postopki pri sprejemanju odločitev o investicijskih dokumentacijah in uvrščanju investicij v občinske proračune. Pri tem se ne zaveda odgovornosti, ki so njemu in občinskim svetnikom zaupali volivci in med »pametnejše« obveznosti oziroma opravičeno odsotnost všteva tudi posedanje nekaterih svojih svetnikov v gostinskih lokalih v času seje. Skrajno neodgovorno je, da kot sklicatelj seje občinskega sveta ne zmore zagotoviti prisotnosti niti svojih strankarskih kolegov in da nujno razpravo o nezakonitem in neodgovornem delovanju vodstva občine označuje za delo brez dodane vrednosti in nepotreben strošek za občinski proračun, opozarjanje na nezakonitost, laž in za občino škodljiva ravnanja pa
označi za potrebo po samore-klamiranju.
A. Sok se boji argumentirane razprave o zavrnilni odločbi ARSO za izdajo okoljevarstve-nega dovoljenja za omenjeno odlagališče nenevarnih odpadkov, ker odločba demanti-ra njegove izjave o vzrokih za zaporo odlagališča oziroma nesporno razkriva dejstvo, da je poglavitni razlog za zaporo odlagališča v odlaganju neobdelanih odpadkov in neurejenih formalno pravnih odnosih z osemnajstimi občinami, ki so v Ormožu odlagale svoje komunalne odpadke. Za zaporo odlagališča ni nobenega opravičila, saj je na razpolago prostor in namenska sredstva, ki se že več kot sedem let zbirajo v ceni, vendar je občina vsa leta prelivala omenjena namenska sredstva v občinski proračun in jih trošila za druge namene. In ravno zaradi tega je A. Sok zavračal naše predloge za objavo omenjene odločbe na spletu in z neresničnimi izjavami, da občina ne razpolaga z omenjeno odločbo, nam in javnosti poskušal preprečiti dostop do odločbe, ki jo je izročil šele po intervenciji informacijske pooblaščenke. Odgovornost za zaporo odlagališča komunalnih odpadkov na Dobravi in zapravljeno pri-ložnostza izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki z novim odlagališčem na idealni lokaciji na Hardeku in posledično izgubo 10 do 15 mio evrov EU sredstev ter možnosti za odprtje nekaj deset delovnih mest pa poskuša A. Sok po svoji stari navadi odpraviti kar s prevračanjem odgovornosti na državo. Dobronamerna opozorila o povzročitvi nepopravljive škode občini ter dejstvu, da je nenamenska in nesmotrna
raba javnih sredstev opredeljena v kazenskem zakoniku kot kaznivo dejanje, pa proglasi za grožnje in se v svoji arogan-tnosti proglasi za nedotakljivega pred zakonom.
Čeprav mu zakon kot županu nalaga tudi varstvo zakonitosti v občini, brez sramu predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sklepanje investicijske dokumentacije za posamezne investicije in predloge občinskih proračunov v nasprotju z veljavno zakonodajo in sodeluje pri poskusu nezakonite razrešitve Nadzornega odbora. Potrebno podporo za sprejem takih odločitev pa si zagotavlja z uvrščanjem investicij v proračunov nasprotju z zakonodajo po metodi »deli in vladaj«. Tako občinski proračuni ne odražajo javnega interesa, ampak so seštevek osebnih in skupinskih interesov za ohranjanje oblasti. Rezultati takih metod pa so razvidni iz katastrofalnih zaključnih računov, kijih pa večina v občinskem svetu nekritično potrdi.
A. Sok v svojem pisanju poskuša braniti tisti del občinske uprave, ki nekritično sodeluje pri kršenju zakonodaje in sta ji zakonitost, Kodeks ravnanja javnih uslužbencev in profesionalnost kaj malo mar. Seveda pri tem ne omeni, da pa so tisti, ki niso pripravljeni sodelovati pri takih poslih, predmet šikaniranja in groženj, ki jih sam tako rad podtika drugim.
Gradiva za izredne seje ormoškega občinskega sveta je v izobilju. Potrebe po izrednih sejah in nadzorih pa bodo prisotne, dokler ne bodo odpravljeni vzroki zanje, pa če je to A. Soku všeč ali ne. Za odpravo le-teh pa lahko A. Sok stori največ.
Vili Trofenik
Vareja • Prijetno druženju ob srečanju
Srečanje Petelinovih
V soboto, 21. aprila, so se na Poslančecevi domačiji v Vareji zbrali potomci družine Vaupotič iz Lancove vasi, po domače Petelinovih.
Jakobu in Mariji Vaupotič se je v času od 1895. do 1917. leta rodilo 12 otrok. Trije so kot otroci umrli, devet si jih je ustvarilo lastne družine in imajo danes skupaj približno
300 potomcev. 106 se jih je zbralo na rodbinskem srečanju. Vse je najbolj zanimalo rodbinsko deblo, ki ga izdelujejo. Srečanje je minilo v prijetnem druženju, saj so se
Prejeli smo
Odgovor in »opravičilo« g. Soku
V pismih bralcev se je naš župan, g. Alojz Sok, obregnil ob mojo izjavo s katero žalim »poštene« javne uslužbence Občine Ormož. Sam vem, da imajo ravno pošteni in strokovni uslužbenci Občine Ormož velike težave z g. Sokom. Nasprotno pa so tisti, ki delajo po njegovih željah, deležni privilegijev in položajev. Javni uslužbenci pozabljajo, da so zavezani zakonu in kazenski odgovornosti ob opustitvi predpisanih ali dopustitvi kaznivih dejanj, g. župan pa je voljena politična funkcija in traja samo določen mandat. Tudi zato smo v Sloveniji zabredli v velike težave.
Zelo mi je žal, da sem na županskih volitvah 2006podprl g. Soka. Vendar je takrat bil povsem drug človek, tako spremeni politika in oblast tistega, ki nima pravilnega odnosa do ljudi, ampak ga temelji na položaju in oblasti. Vem pa, da ni razočaral samo mene. Pozabil je na mnoge ljudi, ki so bili v težavah in bi jim lahko pomagal. Vendar je to breme njegove vesti.
Zdaj pa k podatkom, do katerih pridemo na spletnih straneh nekdanjega Ministrstva za okolje, Občine Ormož in s poznavanjem področne zakonodaje. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o financi-
ranju občin (ZFO-1A) (Ur.l.RS, št. 57/08) določa:
»(3) Okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske službe varstva okolja, so prihodek proračuna občine, kjer je nastala obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev. Z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun, se določi, da se sredstva okoljskih dajatev lahko porabijo le za:
1.	gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, in
2.	zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.«
Po prej navedenih virih se je do 31. 12. 2011 v občinski proračun nateklo približno 4,4 mio. evrov. Iz zaključnih računov občine dobimo podatek, da je v tem času bilo porabljenih v skladu s prej navedenim določilom zakona, torej namensko, 1,45 mio. evrov. Ostaja nam razlika v višini 2,95
mio. evrov, katero sem navedel na tiskovni konferenci in za katero mi očita g. župan, da je pritlehno zavajanje potrebno opravičila. Kako je g. župan porabil namenski denar za odlagališče iz zaključnih računov ni razvidno.
A se bo g. župan opravičil občanom občine Ormož, ko bodo po 15. maju, zaradi zaprtja odlagališča odpadkov na Dobravi, plačevali znatno večjo ceno odvoza smeti!? Ob dejstvu, da ima Ormož idealne pogoje za ureditev regijskega odlagališča z možnostjo dodatnega zaslužka in novih delovnih mest!?
V	teh dneh je Ministrstvo za pravosodje in javno upravo že pozvalo občino Ormož in g. Alojza Soka, da pojasni nezakonita dejanja pri poskusu razrešitve Nadzornega odbora. Ta je podal poročilo občinskemu svetu o pregledu zaključnega računa 2010, kije pokazalo na velike nepravilnosti pri delovanju Občine Ormož in župana g. Alojza Soka. Poročilo je dostopno na spletni strani http:// www.ormoz.si/Podrocje. aspx?id=459 V teh dneh je celo g. Alojz Sok prepovedal gibanje predsedniku Nadzornega odbora po občinski stavbi!? Ali to ne kaže na nervozo in stisko g. župana? Zakaj pismo v Pisma bralcev, ko ima vse vzvode v svojih rokah!? Za kaj se mu naj opravičim!?
V	vse to ga je spravil njegov napuh, pohlep in želja po oblasti. Zdrava pamet in človeška vest gotovo ne!
Mag. Boštjan Štefančič
Ptuj • Predstavitev razrednega projekta 2. e
Biti ali ne biti - MI SMO!
V Gimnaziji Ptuj je v šolskih letih 2010/11 in 2011/12 pod mentorstvom Alenke Plohl Podgorelec potekal razredni projekt 2. e oddelka, katerega razredničarka je Suzana Maltar. Rezultate svojega dvoletnega dela so dijaki predstavili s predstavo, za katero so sami napisali scenarij, svoje izdelke pa razstavili v šolski avli. Predstavljeno gradivo je rezultat dela dijakov, ki so se izkazali v vsem spektru svoje ustvarjalnosti.
mnogi sorodniki srečali prvič. Ob koncu so si obljubili, da se kmalu ponovno zberejo na podobnem dogodku.
Zapisala: Tatjana Vaupotič Zemijič
Udeleženci srečanja Petelinovih
Foto: Boštjan Lovšin
Vsaka generacija evropskih oddelkov se v prvem letniku loti skupnega branja nekega literarnega dela pri vseh predmetih, da bi dijaki na ta način izkusili projektni način dela, ki predvideva medpredmetne povezave in skupinsko delo. Ta problemski način obdelave neke teme spodbuja njihovo ustvarjalnost, medsebojno sodelovanje in usvajanje mnogih veščin, ki jih pri klasičnem pouku ne bi dosegli v tolikšnem obsegu. Letošnja generacija je brala Shakespearje-vega Hamleta in nastala je predstava Biti ali ne biti - MI SMO!
Kako je potekal dvoletni razredni projekt 2. e oddelka Berimo Hamleta pri vseh predmetih?
Vsak čas in vsak bralec ima svojega Hamleta in tudi vsak dijak 2. e ga ima, saj gaje uzrl v luči tistega predmetnega področja, ki ga je izbral za izhodišče svojega raziskovanja. Najprej smo temeljito proučili Shakespearja in Hamleta. Ustvarjali smo dnevnike in pisma Hamleta, Ofelije, Fortinbrasa, Horacija in Gertrude, se urili v raziskovalni dejav-
nosti, oblikovali seminarske naloge pri matematiki, biologiji, fiziki, zgodovini, geografiji, glasbi, etnologiji, slovenščini, umetnostni zgodovini in športni vzgoji. Ustvarjali smo v kostumografski delavnici s Stanko Vauda in si ogledali film o Hamletu. Tako je nastalo 17 seminarskih nalog, zbirka njihovih povzetkov, poustvarjanje dijakov (dnevniki in pisma), risbe z ogljem, zloženka, knjižno kazalo, scenarij za pred-
stavo, kostumi za predstavo, vabilo in gledališki list.
Predstava Biti ali ne biti - MI SMO!, za katero so scenarij ustvarili dijaki Petra Selinšek, Tadej Tomanič in Primož Vidovič, je odraz velike ustvarjalne energije 2. e oddelka, ki se je sproščala v dvoletnem projektu. Premiera je bila v petek, 13. aprila, ponovitev pa v ponedeljek, 16. aprila, v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Alenka Plohl Podgorelec in Jelka Kosi
V kostumografski delavnici
Foto: arhiv Gimnazije Ptuj
Kuharski nasveti
Češnje
Češnje so eden izmed najstarejših in najbolj priljubljenih sadežev, ki te dni že kažejo rdeče odtenke na drevesih in vabijo.
Poleti zrele češnje naznanijo začetek sezone domačega sadja. Domovina češenj sega od Turčije do zahodne Sibirije. Ta rdeč sadež so od mlajše kamene dobe poznali skoraj po vsej Evropi. Rdeče, rumene, črne in še marsikakšne te dni že vabijo na svojo gostijo. Češnje se uvrščajo med občutljivo sadje in niso primerne za pogosto pre-sipavanje. Pri obiranju pazimo, da nabiramo res zrele plodove, saj po obiranju ne zorijo več in ne dosegajo tipičnega okusa.
Pri nakupu izbiramo sladke, okusne, čvrste, svetleče plodove, ki nimajo uvelih pecljev. Z dan ali dvajih lahko shranimo v hladilnik. Če jih imamo preveč, jih izkoščičimo ter jih shranimo v zamrzovalno skrinjo ali posušimo. Češnje brez koščic se pri zmerni temperaturi posušijo v enem do dveh dneh. Suhe češnje pridejo še kako prav pozimi, ki jih namočimo v topli vodi oziroma uporabimo za kompo-te ali slaščice.
Glede hranilne vrednosti so češnje cenjene zaradi sladkorjev, mineralnih snovi, zraven kalija, kalcija, magnezija in fosforja vsebujejo še nekaj železa, od vitaminov pa v češnjah najdemo precej vitamina C in nekatere vitamine iz skupine B, še posebej veliko vitamina B2. Zraven tega uživanje presnih češenj ugodno vpliva na delovanje prebavil in pospešuje izločanje toksinov iz vsega telesa. Zraven tega je češnja vsestranska rastlina. Iz češnjevih pecljev
si lahko pripravljamo tudi čaje. Češnje imajo po večini meso od svetlo rumene do rumene barve, ki je lahko sladko ali grenko, v zrelosti pa redkokdaj kislo.
Sorte češenj razlikujemo tudi po teži plodov, ki znaša od 4 grame pri najzgodnejših sortah in do 10 gramov pri poznejših sortah češenj. Zgodnje sorte imajo mehko meso in jih imenujemo srčike. Pozne sorte imajo čvrsto meso in jih imenujemo hrustav-ke. Tako v kuhinji mehke sorte pogosto skupaj z drugim sadjem skuhamo v manjši količini vina ali druge aromatične tekočine ter jih pretlačimo in tako uporabimo kot sadno omako. Lahko pripravimo kislo-slano omako, ki jo ponudimo zraven mesa, in sladko, ki jo ponudimo zraven biskvitnih slaščic ali sladoleda.
Češnje še vedno najpogosteje uporabimo za pripravo slaščic, češnjevih sokov in sirupov, v kombinaciji s sadjem, ki vsebuje veliko pektina, pa iz njih pripravimo tudi okusne marmelade in džeme. Vedno bolj priljubljeno pa je tudi češnjevo vino. Češnje pogosto ponudimo tudi s sladoledom; najbolje je, da jih najprej flambiramo v sladkorju in poljubnem likerju, lahko pa jih ponudimo in pripravimo tudi z mesnimi jedmi; tako jih v Franciji pripravljajo z raco in drugo perutnino, v Avstriji v tem času pripravljajo češnjeve pite in zavitke. Tudi pri nas pogosto pripravimo češnjev zavitek, pite, kupe, sladke omake, biskvitne
Foto: C. Goznik
Češnje
rezine, torte, pudinge, narast-ke in podobne jedi. Češnje se po okusu ujemajo tudi s skuto, sladko in kislo smetano in tako lahko pripravimo tudi številne sladice, pri katerih med sabo mešamo skuto in češnje. Češnje so tudi najprimernejše sadje za kandiranje.
Zelo znana in cenjena jed je tudi češnjev puding, ki ga pripravimo tako, da namočimo 10 dag belega kruha skupaj s skorjo. Lahko namočimo samo skorje belega kruha. Ko se kruh zmehča, tekočino odlijemo in ga pretlačimo skozi cedilko. Posebej penasto umešamo 8 deka-gramov surovega masla in mu dodamo kruh. Nato dodamo en vanilijev sladkor in enega za drugim med mešanjem dodamo tri rumenjake. Posebej skuhamo 40 dekagramov češenj, ki smo jim že pred kuhanjem odstranili koščice. Kuhane od-cedimo, ohladimo in jih dodamo k masi. Pred tem jih lahko odišavimo s poljubnim sadnim likerjem. Posebej stepemo tri beljake in 10 dekagramov sladkorja v trdi sneg ter ga s kuhal-nico primešamo k masi. Model za šarkelj dobro namažemo z maslom, potresemo z drobtina-mi in vanj sipamo pripravljeno
maso. Surova zmes lahko sega do % modela. Nato model pokrijemo z alu folijo in ga postavimo v pekač z vročo vodo ter v pečici kuhamo od 35 do 40 minut. Kuhamo tako, da voda v pečici ne zavre. Kuhani puding si-pamo na ploščo in ga prelijemo s češnjevo omako in potresemo s poljubnim lupinastim sadjem ter okrasimo s smetano.
Za model lahko uporabimo tudi skodelice za čaj, ki jih prav tako polnimo do % skodelice in preden maso nadevamo v skodelice, jih dobro namažemo z maslom ter potresemo z drob-tinami. Tako pripravimo puding porcijsko in ga prav tako prelijemo s češnjevo omako in okrasimo s smetano. Češnjevo omako pripravimo tako, da češnjam odstranimo koščice in jih razpolovimo. V lonec prilijemo manjšo količino vode in dodamo sladkor ter kuhamo tako dolgo, da se sladkor stopi. Nato prisipamo češnje in jih med kuhanjem večkrat premešamo. Ko se češnje zmehčajo, jih po želji pretlačimo, po potrebi sladkamo s sladkorjem v prahu in ponudimo. Omako po želji lahko izboljšamo tudi z nekaj kapljicami kirscha.
Vlado Pigner
Tačke in repki
Bolečina pri malih živalih
V današnjem prispevku se bom posvetil ugotavljanju bolečine pri malih živali, problematiki, ki je vedno bolj aktualna tudi v veterinarski medicini, ugotavljanju bolečine in njenem zatiranju. Vedno več je vprašanj bralcev, lastnikov malih živali, ki se nanašajo na tematiko bolečine. Zanima jih, kako prepoznati bolečino, kako vedeti, da njihov ljubljenček trpi in ali trpi hudo bolečino, kako ravnati v primeru bolečinskih stanj pri malih živalih in kako se upreti bolečini.
Živali ne znajo govoriti in tako nam ne morejo jasno in glasno povedati, kaj jih boli, kako dolgo jih boli in kako močna je bolečina. Muce in kužki izražajo bolečino na povsem specifičen način, ki ga prepoznajo v zgodnji fazi samo tisti lastniki, ki živijo s svojo živaljo v tesnem stiku. Živali zelo poredko oziroma skoraj nikoli ne stokajo od bolečine, kar velja tudi za hujšo bolečino. Prve znake bolečinskega stanja pri našem
ljubljenčku bomo najverjetneje spregledali, saj so povsem neizraziti in nespecifični. Žival kaže določen nemir, ne spi mirno, temveč večkrat zamenjuje mesto spanja, pije več vode, mogoče malo slabše je in podobno. Blaga bolečina je dostikrat prehodne narave in izgine, tako kot se je pojavila. Pri srednji bolečini, kamor spada bolečina pri različnih poškodbah ekstremitet, izvinih, šepanjih, zobobolu, bolečinah po ugri-
Foto: E. Senear
zih in ranah, trebušnih količ-nih bolečinah zaradi prebave, postoperativnih bolečinah in ostalih, začne žival izraziteje kazati neugodje in bolečinsko stanje. Najpogosteje opazimo, da začne živalca, ki trpi bolečino, pospešeno dihati, vse skupaj izgleda kakor, da bi ji bilo vroče. To se ponavlja ali nadaljuje tudi v večernih in nočnih urah, ko bi žival morala biti umirjena in počivati. Pojavlja se nemir, žival zamenjuje in si išče prostor za spanje, ne najde si miru in ne more mirno zaspati. Dostikrat opazimo okorno gibanje živali, počasno in previdno hojo z usločeno hrbtenico ali šepanje na katero od tačk. Prav tako opazimo, da kužek ali mucek ne more skočiti na sedežno garnituro, ne more po stopnicah, ne more v avtomobil. Žival začne slabše jesti ali celo odklanja hrano. Pri mucah je karakteristično, da nehajo presti in tudi ne umivajo se več.
Bolečino lahko zaznamo tudi v očeh živali, saj le-te postanejo
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
žalostne, iskrivost v pogledu živali izgine. Žival pogosto tudi drgeta, kakor da bi jo zeblo, čeprav je na toplem. Močnejšo bolečino najlažje prepoznamo, saj postane žival apatična, neješča, žalostna, se počasi premika, ne komunicira z lastnikom in ostalimi, se ne odziva na zunanje dražljaje, kot npr. na zvonec na vhodnih vratih, telefon, prihod lastnika domov in podobno. Pojavi se lahko tudi bruhanje.
Pri vseh vrstah bolečin je pomembno, da ugotovimo vzrok, zakaj je bolečina nastala. Najbolje je, da ne čakamo predolgo in peljemo žival k veterinarju. Ta bo skušal ugotoviti, ali gre res za bolečinsko stanje, ugotoviti vzrok omenjenemu stanju in predpisal bo protibolečinsko terapijo. Ta se izvaja z injekcijami vsakodnevno ali s proti-
Kmetijska svetovalna služba
Dohodninska obdavčitev
kmetij
Kmetije, ki se ukvarjajo z osnovno kmetijsko dejavnostjo, lahko izbirajo tri načine obdavčitve:
-	po katastrskem dohodku,
-	po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih,
-	po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih.
Obdavčitev po katastrskem dohodku
To je najpogostejša oblika obdavčitve dohodka kmetij in bo ostala tudi po spremembi dohodninskega zakona v letu 2010. Po tej spremembi bodo po katastrskem dohodku lahko obdavčene samo tiste kmetije, katerih dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz kmetijstva ne presega 7.500 evrov.
Ta dohodek sestavljajo katastrski dohodek in obdavčljive subvencije. Subvencije, izplačane v letih 2011 in 2012, se v dohodnino upoštevajo polovično, tiste, ki bodo izplačane v letu 2013 in pozneje, pa v celoti.
Obdavčitev po dejanskih prihodkih in odhodkih in obdavčitev po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih
Bistvena sprememba Zakona o dohodnini je v tem, da kmetije, ki so v letu 2011 presegle 7.500 evrov skupnega dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ne bodo mogle biti več obdavčene po katastrskem dohodku. V tem dohodku se upošteva katastrski dohodek iz leta 2011 in v letu 2011 izplačane obdavčljive subvencije.
Kmetije so pred kratkim iz davčnega urada dobile odločbo o višini obveznosti iz kmetijstva. Če ta dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva presega 7.500 evrov, bodo kmetije morale izbirati med:
-	obdavčitvijo po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih ali
-	obdavčitvijo po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih.
V tem primeru morajo kmetije izbrati nosilca kmetijske dejavnosti. O nosilcu ter o izbiri načina obdavčitve morajo letos do konca oktobra obvestiti davčni urad. V letu 2013 pa bodo morali pričeti voditi davčno knjigovodstvo, seveda če se medtem ne bodo spremenili ustrezni predpisi.
Obdavčitev po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih
Tukaj so pomembni tako prihodki kot tudi odhodki.
K prihodkom se štejejo vsi prihodki kmetije, torej prihodki od prodaje kmetijskih pridelkov, od vseh plačil za ukrepe kmetijske politike (tudi od okoljskih programov in OMD) in investicijskih podpor.
Pomembni so tudi stroški, ki jih ima kmetija s svojo proizvodnjo. Upoštevajo se vsi stroški, ki jih kmetija lahko dokaže z računi, vključno z amortizacijo in prispevki. Opozorili pa bi, da lastno delo v dohodninskem smislu ni strošek - predstavlja dohodninsko osnovo. Le uradno najeta in plačana delovna sila se lahko upošteva kot strošek.
Obdavčitev po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih
Kmetije lahko izberejo obdavčitev po normiranih odhodkih, če ne zaposlujejo delavcev, če prihodki v zadnjih 12 mesecih ne presegajo 42.000 evrov na nosilca in kmečkega zavarovanca in če jim ni treba voditi poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih.
Tukaj je dohodninska osnova razlika med prihodkom in normiranimi odhodki. V prihodek se vštejejo vsi prihodki kmetije, enako kot pri obdavčitvi po dejanskih prihodkih in odhodkih.
Dejanski odhodki na kmetiji niso pomembni in jih ni treba posebej evidentirati.
Od prihodkov se odštejejo normirani odhodki v višini 70 % prihodkov. Ostanek, 30 % prihodkov, je dohodninska osnova, od katere se med letom plačuje akontacija dohodnine. Če se bodo kmetije, obvezno ali prostovoljno, odločile za obdavčitev po dejanskih ali normiranih odhodkih, bodo morale voditi ustrezno davčno knjigovodstvo.
Kmetijska svetovalna služba pri KGZ na Ptuju nudi vsem kmetijam storitev vodenja davčnih knjig, tako za davek na dodano vrednost kakor tudi za novo dohodninsko obdavčitev.
Za informacije glede storitve vodenja davčnih evidenc se lahko obrnete na svojega kmetijskega svetovalca ali na Janjo Šauperl, 749 36 47 ali e-pošta: janja.sauperl@kgz-ptuj.si.
Stanislav Leskovar
bolečinskimi tabletami, ki jih dobi lastnik živali. Ker je bolečina vedno posledica nekega bolezenskega stanja, se proti-bolečinska terapija vodi hkrati z osnovno terapijo. Pri hujših bolečinskih stanjih, ki se pojavljajo pri kroničnih ali malignih boleznih, je nujno, da veterinar določi oziroma predpiše kvalitetno protibolečinsko terapijo, ki bo živali dvignila kvaliteto življenja na sprejemljivo raven, ki bo omogočala normalno sožitje med živalco in lastnikom.
Vedeti moramo, da bolečina močno zniža kvaliteto življenja živali, posredno pa vpliva tudi na njenega lastnika, ki trpi skupaj s svojim ljubljenčkom. Zato v veterinarski medicini posvečamo protibolečinski terapiji in odpravi bolečine veliko skrb, čeprav se še vedno na žalost dogaja, da se nekateri veterinarji čudijo in sprašujejo, zakaj je mucek dobil npr. injekcijo humanega protibolečinskega zdravila tramal.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Iščete svoj stil
Iz hlač v športno-elegantni stil
Simona Hameršak je stara 46 let, doma v Spuhlji, po poklicu ekonomska tehnica, zaposlena v upravi v ptujskem Intersparu, mama hčerke Lucije, navdušene športnice, ki prisega na rokomet in nogomet. V prostem času Simona rada kolesari, se sprehaja s psičko. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila svakinja. Potem ko smo ji sporočili, da je bila izbrana, je izziv sprejela.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Simoni ugotovili suho kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu ter masaži so ji uredili še obrvi. Ker je prvič obiskala kozmetični salon, so ji podrobneje predstavili postopek nege kože doma in izbiro sredstev za njen tip kože. Priporočili so ji tudi pitje zadostne količine vode in uporabo zaščitne kreme za obraz v poletnem času.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Simonino spremembo, kolikor se je največ dalo glede na izjemno kratko dolžino las, poskrbela frizerka Sabina Vaj-da. Lase je pobarvala bakreno, postrigla še krajše in stilizirala s perl stajlerjem.
Vizažistka Minka Feguš je li-čenje pričela z nanosom pudra


Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Simona prej ...
... in pozneje
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FiU2£iiSCV0 z
Slomškova 22 10 % popust v maju *
v kremi, s katerim je prekrila celoten obraz. Veke je poudarila z rjavimi in oranžnimi sencami ter jih obrobila s črnim črtalom. Oranžne sence je nanesla tudi na ličnice. Ustnice je obrobila in poudarila z rdeče oranžnim glosom.
»Simona prisega na hlače in še enkrat hlače. Takoj sem se odločila, da ji ne bom izbrala hlač, temveč oblačila v športno-ele-
gantnem stilu. V trgovini Mura sem izbrala zanimivo obleko, krojeno po telesu, ki ji poseben pečat dajejo kombinacije različnih vzorčkov in rezi obleke. Aktualen poletni naravni material in kombinacija črne in svetlo rjave nam omogočajo veliko kombinacij. K temu se zelo poda tudi krajši blejzer v svetli barvi. Takšen kroj obleke je zelo uporaben za tipe postav, kot jo
ima naša današnja kandidatka. Obleka je krojena po telesu, vendar so rezi in igra vzorcev takšni, da optično preoblikujejo postavo in poudarijo tisto, kar je treba poudariti. Takšen model obleke lahko uporabimo tako elegantno kot zelo športno. Seveda je to odvisno od dodatkov, ki jih bomo kombinirali zraven: čevljev, torbice, jaken in drugih dodatkov. Če k obleki dodamo ozek enobarvni blej-zer in čevlje z višjo peto, bomo dosegli elegantnejši slog. Če se odločimo obuti nizke sandale, dodamo športno torbo in safari jakno z veliko žepi, dosežemo športni slog, ki je primeren tako za službo kot tudi popoldansko kavico. Sabini bi svetovala, da se večkrat odloči za takšen osnovni model obleke, ki pa naj bo v letošnjem poletju tudi v kakšni močni barvi - zeleni, rdeči. Nič pa ne bo narobe, če se bo v omari našla tudi kakšna obleka v tem osnovnem kroju in črni barvi,« je po stilski preobrazbi Sabine povedala stilistka Sanja Veličkovic.
Foto: Črtomir Goznik
Simona v oblačilih iz Mure, torbica in čevlji so iz Alpine.
Masaža telesa in hrbta je v studiu Olimpic kot posebnost med najbolj zaželenimi terapijami. Masaža sproščajo naše telo, ga regenerirajo, odpravljajo bolečine in še veliko več. Skrivnost in čas dotika običajno človeka prerodi. Zato obstaja več vrst masaž, od tradicionalnih do
specialnih, tudi energetskih, pri katerih se osredotočimo na odpravljanje energijskih blokad, je o masaži in njenih prednostih, za katero se je odločila tudi naša današnja kandidatka, povedala strokovni vodja studia, kozmetičarka Silva Čuš.
MG
Strokovnjaki svetujejo
Kako izbrati najprimernejša notranja vrata
Proizvajalci ponujajo zelo različne tipe in izvedbe vrat, od cenovno ugodnejših gladkih lakiranih vrat pa vse do stilsko dovršenih in temu primerno dražjih masivnih in steklenih vrat. Ker vrata kupujemo za daljše obdobje, cena ne sme biti odločujoča.
Na kaj moramo biti pri nakupu novih vrat še posebej pozorni?
Skladnost s prostorom
Vrata podobno kot ostalo pohištvo sooblikujejo naš prostor, zato je pomembno, da jih uskladimo z ostalo opremo. Običajno jih kombiniramo s talnimi oblogami in stenami. Za temnejše prostore je priporočljivo izbrati steklena vrata, ki prepuščajo svetlobo in hkrati optično povečajo prostor. Steklena vrata se podajo tudi med povezane prostore, kot sta kuhinja in jedilnica. Če nam primanjkuje prostora, je najbolje izbrati drsna vrata, ki jih lahko vgradimo v steno ali ob njej.
Namembnost
Pozorni moramo biti na morebitne posebne pogoje
glede zvočne izolativnosti, klimatskih zahtev, tesnjenja in varnostnih zahtev, ki so odvisne od vrste prostorov in namembnosti. Na primer v prostore, kjer obstaja možnost požara (kurilnica), je treba vgraditi kovinska protipožarna vrata. Pri prostorih, kjer obstajajo večje temperaturne razlike (hodniki , prehod v garažo), izberemo klimatska vrata, ki se ne krivijo.
Materiali
Z materialom in načinom površinske obdelave je tesno povezana tudi cena vrat. Med cenovno najugodnejše spadajo izvedbe z dekorativno folijo v imitaciji lesa. Sledijo furnirane izvedbe gladkih vrat, nekoliko dražje različice lahko vsebujejo tudi vzorce s kombinacijo stekla, kovine ali usnja.
Polnilo vrat je lahko kartona-sto satje, močnejša in vzdržlji-vejša vrata pa so polnjena s perforirano iverno ploščo.
Dimenzije in odpiranje vrat
Pri izbiri vrat je pomembno, da pravilno izmerimo zidno odprtino, da se izognemo kasnejšim težavam in dodatnim stroškom pri montaži.
Natančno moramo poznati širino in višino odprtine ter debelino zidu. Višina odprtine se meri na gotovo postavljena tla. Standardne dimenzije slovenskih proizvajalcev vrat se lahko razlikujejo od mer tujih proizvajalcev. Določiti moramo tudi odpiranje vrat, ki je lahko levo ali desno. Pravilo je, da se odpiranje vrat določi, kadar odpiramo vrata
k sebi; če so tečaji na levi strani, gre za levo odpiranje, in obratno: če so vrata pritrjena na desni strani, gre za desno odpiranje.
Kakovostna vgradnja je pika na i
Ne glede na to, kakšna vrata boste izbrali, je navsezadnje kakovost uporabe odvisna od njihove vgradnje. Vsekakor je
najbolje, da si pred nakupom stanje ogleda pooblaščeni strokovnjak oz. monter, ki natančno izmeri odprtine in tudi svetuje izbiro tipa vratnega krila. Na podlagi izmer, stanja in vaših želja predlaga ustrezno rešitev.
Informacije in nasvete v zvezi s stavbnim pohištvom dobite v poslovalnicah Slo-venijales Trgovine, kjer vam bodo z veseljem svetovali o materialih, priskrbeli pa vam bodo tudi priporočenega monterja, ki bo pred nakupom opravil natančne izme-re in vrata tudi strokovno vgradil.
Več na www.slovenija-les-trgovina.si
*Popust velja na celoten program izbranih dobaviteljev, razen na že znižane izdelke, Stopnja popusta je odvisna od dobavitelja. Akcija vetja do 30,6,2012,
**Nakup na 2 do 12 obrokov je možen za imetnike NLB plačilnih kartic MasterCard in Karanta (ne veja za posojilni kartici). Najnižji znesek obroka je 30 €, višina nakupa je odvisna od višine neporabljenega limita na kartici. Dodatna dokumentacija ni potrebna. Več informacij na www.slovengales-trgovina.si.
Slo glasbene novice
Priljubljena slovenska pevka Saša Lendero je izdala no pesem z naslovom Kaj mi delaš. Skladbo zaznamuje melodija, ki je sicer značilna za avtorje z območja latinskega dela sveta. Pesem je v večjem delu akustična - harmonike je posnel Tomaž Rožanec, bas Štefan Šer-kezi, kitare in ukulele Sewer Nuhi. Za ostalo je poskrbel Miha Hercog. Gre za pozitivno, lahkotno, strastno in predvsem poletno obarvano skladbo, za katero pevka v teh dneh na kanarskem otoku Tenerife snema tudi video spot.
•kick
19-letna pevka Martina Šraj se je kot glasbenica prvič v javnosti predstavila na Emi 2010, leto kasneje pa je nastopila v oddaji Slovenija ima talent. Te dni se pevka predstavlja z novo pesmijo z naslovom Plešeta, za katero je sama napisala besedilo. Avtor glasbe in aranžmaja je priznani slovenski skladatelj, aranžer in glasbenik Rok Golob. Za pesem Plešeta je Martina Šraj posnela tudi videospot, ki naj bi predvidoma izšel 21. maja.
•kick
Skupina Orlek se je odločila za moto »Življenje gre naprej«. Takšen je namreč naslov njihove najnovejše skladbe, ki je ena izmed 13 pesmi na novem albumu Repete, izdanem pri založbi Klopotec. Avtor pesmi je Jure Tori, avtorji besedila pa Rudi Medved, Kristjan Adamlje in Vlado Poredoš. Pod aranžma se podpisuje skupina Orlek.
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. PAPIR - Način 9. ADISMOLAR - Dnevi so kratki, noči pa dolge 8ilNkA:RA KOVAČ - Senca 7. FOXY TEENS > Gor in dol 6. REBEKA DREMELJ - Punce, gremo zurat 5. NUDE - Zadnji poljub 4. STEREOTIPI & MANUELA BREČKO - Raztrgaj me neZno 3. BILBI - Iskrice 2. NINA PUŠLAR - Tik tak tok 1. KINGSTON - Sončna uprava
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Spot za Najin dan posneli na Ptuju
Zasedba Flirrt je v letošnje leto zakorakala s praznovanjem 15-letnice delovanja in postregla s kar nekaj glasbenimi darili. Med drugim so 15 zvestih oboževalcev povabili na praznovanje in v studio na ogled procesa snemanja pesmi.
Začetek njihovega jubilejnega leta je zaznamoval izid singla Najin dan, zaključek praznovanja pa bodo kronali z izdajo petega studijskega albuma. Pesem Najin dan je kot singel zasedla številne radijske lestvice in se tudi na koncertih med občinstvom dobro prijela. Zdaj pa Flirrt na ogled ponujajo še videospot. Posneli so ga na Ptuju, v kavarni Mu-zikafe.
Po besedah pevca skupine Roka Lunačka je Najin dan pesem za preganjanje slabe volje. »Najbrž res drži, da če imaš nekoga, ki je enako 'usekan' in na isti valovni dolžini, kot si sam, je dan skoraj težko brezzve-zen. In zato smo za spot želeli, da ujame naravo pesmi. Režiserju Markusu Nylaanderju je to po našem mnenju odlično uspelo. Singel je v zemeljskih barvah in na trenutke malce
prismuknjen, kot smo tudi želeli. V grafiki je precej internih »for« benda in glede na to, da v spotu ni našega kitarista Davida, ker je ravno takrat postal očka, je nekaj štosov tudi na ta račun. Ker sami nismo ljubitelji snemanja in poziranja pred
kamerami, imamo očitno precej sreče, saj vedno naletimo na super ekipe, ki nam sicer neprijetne trenutke pred kamero precej olajšajo.«
Kot že omenjeno, je bil spot za Najin dan posnet v ptujskem Muzikafeju, ki je že sam
Pevec skupine Flirrt Rok Lunaček (desno) in kitarist David Stritar (levo)
po sebi lokacija, ki človeka s svojimi barvami težko pusti ravnodušnega. »Poleg tega imajo tudi najboljšo lešnikovo torto na svetu,« pravijo fantje in dodajajo, da je pri snemanju spota pomagal tudi Igor Mlač, ki je z njimi pri spotu za pesem Ko je ni sodeloval že daljnega leta 98. »Z Igorjem smo tako med snemanjem z nostalgijo in nasmehom na obrazu obujali spomine na začetke delovanja benda.«
Člani zasedbe Flirrt se trenutno nahajajo v studiu, kjer že pripravljajo material za peti studijski album, ki ga napovedujejo za jesen. Ob letošnjem jubilejnem letu so doslej po vsej Sloveniji odigrali 12 večjih koncertov, trije koncerti pa jih čakajo še junija in julija, ko bodo nastopili v Idriji, Dupljah in Bitnjah pri Kranju.
MZ
Filmski kotiček
Temne sence
Vsebina: gradbinci leta 1972 med izkopavanjem temeljev naletijo na neznano krsto. Iz nje vstane vampir Barnabas, ki ga je pred 200 leti pokopala čarovnica Angelique, ker ji ni vračal njene neumrljive ljubezni. Angelique je po 200 letih še vedno živa, toda Barnabas ima drugo delo. Spoznati mora te čudne sodobne čase s čudaškimi navadami in še bolj čudnimi napravami, pri tem pa rešiti obubožane potomce njegove nekdaj bogate družine ...
Dark Shadows
Igrajo: Johnny Depp, Michelle Pfeiffer, Eva Green, Jonny Lee Miller, Chloe Grace Moretz, Gulliver McGrath, Helena Bonham Carter, Jackie Earle Haley, Bella Heathcote, Christopher Lee, Alice Cooper Režija: Tim Burton Scenarij: Seth Grahame-Smith po zgodbi Johna Augusta in po televizijski seriji Dana Curtisa Žanr: črna komedija Dolžina: 113 minut Leto: 2012 Država: ZDA
Film Temne sence je osmo sodelovanje Burtona in De-ppa, v katerem pa so že vidni zametki ustvarjalne utrujenosti. Depp je sicer kot vedno odličen, saj se tudi po toliko različnih vlogah še ne ponavlja. Burton je od nekdaj bolj zaljubljen v vizualen prikaz kot zgodbo, zato v svojih filmih včasih izgubi kompas in smo deležni le nekakšnega eksperimentalnega tripa LSD. Burton najraje vidi, da se njegovi filmi že na začetku razsrediščijo, da se lahko kot v peskovniku igra z vizualno osupljivimi prizori brez repa in glave.
Na srečo ga tokrat scenarij drži trdno na tirnici, ki vodi do cilja, čeprav je tudi ta cilj bolj šibak svetilnik v temi, saj Burton hitro prične uživati v simpatičnih in precej smešnih gegih, ki se mestoma spogledujejo z najboljšimi časi filmov tria ZAZ (Ali je pilot v letalu, Napihnjenci, Gola pištola itd.). Tako se po epsko pretiranem in zato zabavnem začetku film kmalu umesti na tobogan humornih domislic, ki se porajajo iz nelagodja vampirja starinskega kova v „sodobnem" času (1972). Depp seveda ni na soncu svetleči se vzdihovalec
zaljubljenih telečjih oči, ampak stari dobri vampir gotske vrste, ki občasno spominja na Nosfe-ratuja. V tem časovnem in kulturnem razkoraku leži vsa zabavnost filma, ki pa se v zadnji tretjini umakne resnejšemu zaključevanju zgodbe, zato filmu takrat nekoliko zmanjka sape in se konča ravno takrat, ko se idejno dokončno izprazni, s tem pa dobimo občutek, da sta se po osmih filmih ustvarjalno dokončno izpraznila tudi Burton in Depp. Tokrat namreč še komaj zvozita.
Vendar to ne pomeni, da je film negledljiv. Ravno nasprotno. Sicer temelji na istoimenski ameriški nadaljevanki iz let 1968-71, za katero se zdi, da je bila neposredna rivalka Addam-
sovih, a ker v naših krogih ni znana, ne bomo dojeli korenitih sprememb glede na izvorni material. Kar je dobro, saj tako film doživljamo veliko bolj neobremenjeno in kljub sporočilni površnosti in površinskosti z zadovoljstvom ugotovimo, da sta fanta posnela prav simpatičen in lahkotno prijeten film za zabaven večerni obisk kina.
Opomba: užitek ogleda kvarijo časovno slabo usklajeni podnapisi, ki občasno zelo moteče zamujajo ali prehitevajo. Tudi zvok je vprašljiv, saj je pretih, občasno pa eksplodira z vso jakostjo, kot bi se kakšen froc igral z gumbom za glasnost, ampak ta napaka je morda vezana na kino prikazovalca (v tem primeru Tuš Celje).
Foto: arhiv

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
Pridobili boste veliko pozitivne energije in se ukvarjali s tistim, kar vas bo veselilo. Uspehi se bodo nadaljevali pri denarju. Ugodnosti vas čakajo na delovnem mestu. V tem tednu se boste tudi naučili, da boste morali srce uporabljati doma in razum v službi. Veselo in zabavno bo.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Kljub povečani delavnosti in pridnosti si boste morali vzeti čas zase. V tišini boste ugotovili, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Partnerjevi namigi bodo zanimivi in polni izvirnih idej. Energije bo veliko in se bo še stopnjevala. Telovadba vam bo koristila in ugotovili boste njene pozitivne učinke.
wl
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Pogumno boste stopali naprej po svoji poti. Napredovali boste v samozavesti in odprla se vam bo cela paleta priložnosti. Odločili se boste in stopili korak naprej v ljubezni. Pomembno je, da dogodkov ne prehitevate. Če v tem tednu praznujete rojstni dan, se vam bo izpolnila srčna želja.
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
Sreča je na strani pogumnih, pravi pregovor. V tem tednu boste zelo romantični in polni navdiha. Življenje vam bo ponudilo možnost za osebni razvoj in tako boste stopali naprej po razpotjih duhovne resnice. Okrepila se bo delovna vnema in nenazadnje boste denarno cveteli.
Wt LEV
w"3 (23.7. - 22.8.)
Zvezdni prah vas bo posul v ljubezni. Partner vam bo učitelj in učenec. Z roko v roki gresta prija-
teljstvo in svoboda. Osvobodili se boste starih prepričanj in napredovali na osebni ravni. Samozavest vam bo koristila in z njeno pomočjo boste kos obveznostim na
DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Zavihati si boste morali rokave in biti pri vsem zelo pridni in marljivi. Močno bo v tem tednu izstopala ustvarjalnost. Največ se boste naučili, če na življenje pogledate kot na izziv. Blesteli boste v pridobivanju znanja in imeli srečno roko pri nakupih. Ne bodite skopi do sebe!
Štajerski TEDNIK
PROTISLOVJE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SKLADNOST, HARMONIČNOST
PREGOVOR
AMERIŠKI SOM
ANTON SOVRE
KOMPAKTNA OBLOGA TAL
KOKOŠ
ŽENSKO IME
IME TREH PAPEŽEV
F. PISATELJ (MICHEL)
ŠOLSKI SESTAVEK
PRELIVANE BARV
100 m2
MODEL SUZUKIJA
FINSKI ARHITEKT AALTO
JAPONSKI DENAR
PISEC IDIL
ŽIDOVSKO MOŠKO IME
PEVSKI GLAS
ZAPIS S SKENERJEM
DRAG KAMEN
PISANA TROPSKA PAPIGA
PREKAJENO SVINJSKO STEGNO
HRVAŠKI ORGANIST
NJORKA
BOGINJA SREČE
- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NARODNA GALERIJA
ANČKA
HARMONIKAR (BORIS)
PASJI GLAS
SELEN
AVELIN ČEPULIČ
ALFI NIPIČ
KISLA PIJAČA
VAŠKA SKUPNOST
EGIPTOVSKI BOMBAŽ
SRBSKI FILMSKI KOMIK
JUNAK STRIPOV
HALJA IZ RAŠEVINE
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARAS = halja iz raševine, ASPERGIL = liturgična priprava, kropilo, CIMENT = francoski pisatelj (Michel, 1938-), EGILS = ime latvijskega tekača Tebelisa, MAKO = egiptovski bombaž, OPALESCENCA = prelivanje barv. OTELO = ameriška sorta vinske trte, SMAREGLIA = hrvaški organist in skladatelj (Giulio, 1866-1935), ŠRI = hinduistična boginja sreče, TINTIN = junak stripov.
■seje 'ujiuji 'ojs^eiv
'o^eiu 'eiuejs 'e^is^ '^sasj 'Je>isoy '¡uy '9N 'euSaieius 1eiu£ 'eje 'ne '^es| '^ip 'uei 'je 'eoueose|edo 'sjds 'epjuoei 'ejn^ 'nuise 'wos upoiu 's^opejed '^¡ouejed 's|®3 '^ejex 'ejoue 'iuo|od :ouAejopoA "3>1NVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 19. maj:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). NEDELJA, 20. maj:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še
ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 21. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45
HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00. ODPRTI TELEFON: 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 22. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00,
18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA, 23. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00
Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 24. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-
tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje). PETEK, 25. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
Kontaktna oddaja Vroča linija. Vsak četrtek med 18. in 19. uro.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Rast Lune bo okrepila delavne obveznosti in prinesla notranjo srečo. Seveda ne boste smeli pozabiti nase in narediti nekaj za svoje zdravje. Odlično bo delovala telovadba, vsekakor ne boste smeli prehitevati. V ljubezni boste vnašali svetle barve.
ŠKORPIJON STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Ljubezen vas bo zdravila in vam prinesla harmonijo. Tako boste na življenje pogledali romantično. Odločili se boste in odšli po majhnih korakih naprej ter sledili svojim ciljem. Na delovnem mestu se bo treba prilagoditi in izpiliti diplomacijo. Notranjo izpolnjenost boste našli v tišini!
Utrinki sreče bodo nekaj edinstvenega in od vas bo odvisen razplet dogodkov. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo pokazali pravo pot in natresli kopico nasvetov. Odločitev, kaj boste sprejeli in česa ne, bo vsekakor vaša. Če se boste v dvoje odpravili v naravo, boste doživeli prijetnosti.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Zanimivo je, da bo teden minil v znamenju učenja. Največ se boste naučili od svojih otrok. Kljub povečani delavnosti si boste vzeli čas zase in naredili načrte. Spoznali boste, da pojem resnice sega preko tistega, kar lahko vidite ali občutite. Rane na obliž vam bopoda-ril srčni izvoljenec.


VODNAR (21.1. -18.2.)
Muza navdiha bo na vas vplivala pozitivno. Tako boste imeli paleto plodnih idej in zamisli. Korak za korakom boste odšli naprej in sprejemali vse z odprto žlico. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri denarju. Sreča v ljubezni bo nekaj prijetnega in zvezda stalnica tega tedna.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Odločili se boste in stopili korak ali dva naprej v komunikaciji ter pri intelektualnih stvareh. Zelo radi pridobivate znanje in se boste učili o vsem tistem, kar vam bo tako ali drugače neznanka. Na delovnem mestu bo zelo pestro in zanimivo, še posebej tam, kjer je veliko ljudi in mnenj.
Ptuj • Evropski dan ozaveščanja o srčnem popuščanju
Ozavescanje in vedenje se vedno nezadostno
V Mercatorjevem centru v Špindlerjevi je v soboto, 12. maja, delovala promocijska stojnica ob Evropskem dnevu ozaveščanja o srčnem popuščanju, ki so jo izvedli že drugo leto. Doc. dr. Mitji Letonji, kardiologu in predstojniku internega oddelka ptujske bolnišnice, sta se pridružili tudi medicinski sestri Nada Križe in Anita Vršič.
Zainteresiranim so pomagali z nasveti, oskrbeli so jih s promocijskim materialom, nekatere pa so povabili tudi na ultrazvok srca, ki je ključen za prepoznavanje srčnega popuščanja ter druge preglede v ambulanti za srčno popuščanje v ptujski bolnišnici, ki bo sum o srčnem popuščanju bodisi potrdil ali ovrgel. Najpogostejši vzrok srčnega popuščanja je srčni infarkt. Vsako leto v Evropi na novo odkrijejo več kot pol milijona bolnikov.
Ključni namen vsakoletne akcije ob Evropskem dnevu ozaveščanja o srčnem popuščanju je povečati ozaveščenost laične javnosti o srčnem popuščanju, ki predstavlja vse večji javnoz-dravstveni problem sodobne medicine. Kot poudarja doc. dr. Mitja Letonja, sta kljub temu da gre za najpogostejšo odpustno diagnozo na oddelkih interne medicine pri bolnikih, starejših od 65 let, in da ima srčno popuščanje slabo prognozo kot najbolj pogosta vrsta rakavih obolenj, ozaveščenost in vedenje o srčnem popuščanju še vedno nezadostni. Laični javnosti in bolnikom je od letos naprej na voljo tudi spletna stran o srčnem popuščanju (www.alivasesr-cepopusca.si). Slovenija se je leta 2011 prvič pridružila akciji Heart Failure Awareness Day. Aktivnosti so bile izvedene v večini slovenskih krajev v sodelovanju z regionalnimi bolnišnicami, da
Foto: Majda Goznik
S promocijske stojnice ob Evropskem dnevu ozaveščanja o srčnem popuščanju v Mercatorjevem centru v Špindlerjevi, na kateri so sodelovali doc. dr. Mitja Letonja, kardiolog, ter medicinski sestri Nada Križe in Anita Vršič iz ptujske bolnišnice.
je bila nacionalna predstavitev kar se da reprezentativna. Kot je povedal kardiolog Mitja Letonja, so bili slovenski kardiologi za svojo dejavnost pohvaljeni tudi s strani Heart Failure Association, Slovenija pa je bila izbrana med pet najboljših držav udeleženk aktivnosti ob Evropskem dnevu ozaščevanja o srčnem popuščanju, ki ji je prineslo tudi posebno pohvalo.
V zahodnem svetu je srčno popuščanje vzrok največjega deleža bolnišničnega zdravljenja v vseh bolnišnicah, podobno je tudi pri nas, pravi doc. dr. Mitja Letonja. Srčno popuščanje ob bolnišničnem zdravljenju ostalih srčno-žilnih obolenj predstavlja 35-odstotni delež. Ozaveščenost o srčnem popuščanju je pomembna, da ljudje spoznajo
simptome tega obolenja, ki so težka sapa, utrudljivost in otekle noge. Srčno popuščanje lahko potrdimo z diagnostičnimi preiskavami, ultrazvokom srca, lahko pa tudi iz same kemične preiskave krvi. Ob tem, da ljudje srčno popuščanje prepoznajo, je pomembno, da spremenijo svoj življenjski slog (zmanjšanje telesne teže, opustitev kajenja in uživanja alkohola, zdrav način prehrane, zadostna količina vode), ki jim omogoča boljše preživetje in boljšo kvaliteto življenja. Zelo pomembno pa je tudi, da so bolniki čim bolj fizično aktivni. Zdravila pri tej bolezni poskušamo prilagoditi vsakemu bolniku posebej. Kljub temu da obstajajo smernice za zdravljenje srčnega popuščanja, je problem v tem, da so lju-
dje oziroma bolniki tako zelo različni, da je treba zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje, zelo indiviudalno prilagoditi, pove kardiolog Letonja. Ključna zdravila za srčno popuščanje so zaviralci ace, zaviralci blokator-jev beta in zdravila za odvajanje vode, ki prav tako pomembno izboljšajo prognozo in olajšajo težave. Ob farmakološki terapiji srčnega popuščanja obstaja tudi vedno več premostitvenih tehnik oziroma mehanskih naprav, ki na nek način pomagajo srcu, da črpa kri po telesu in s tem zadovolji potrebe organizma po hranilih in kisiku, vendar jih je mogoče uporabiti le v izbranih primerih oziroma se uporabljajo le v Kliničnem centru v Ljubljani. Pri zdravljenju srčnega popuščanja je mogoče uporabiti tudi krvotvorne matične celice, ki se jih poskuša vstaviti v srce in s tem izboljšati njegovo delovanje. V skrajnih primerih pa je mogoča tudi transplantacija srca.
Ambulanta za srčno popuščanje deluje tudi v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju, v kateri poskušamo bolnike čim bolj individualno obravnavati, da jim dejansko izboljšamo prognozo in kvaliteto življenja, je še povedal kardiolog Mitja Letonja, ki je zadovoljen z letošnjim odzivom ljudi v okviru promocijske stojnice ob Evropskem dnevu ozaveščanja o srčnem popuščanju.
MG
Ptuj • Pričenja se gobarska sezona
Gobarjenje v polenških gozdovih
V Gobarskem društvu Ptuj so prepričani, da se po nedavnih obilnih padavinah kljub vremenski ohladitvi že pričenja nova gobarske sezona, zato se bodo to soboto, 19. maja, odpravili na prvo pomladansko gobarsko ekskurzijo v gozdove na Polenšaku.
Predsednica Gobarskega društva Ptuj Alenka Plohl
Podgorelec je povedala, da so v okviru letošnjih društve-
nih aktivnosti po marčevskem občnem zboru že 12. aprila pripravili prvo predavanje v dvorani ptujske gimnazije, kjer
Foto: M. Ozmec
Prve letošnje jurčke so nam gobarji prinesli na ogled že pred prvomajskimi prazniki.
je znan gobarski strokovnjak Jože Piltauer predaval o gobah in njihovih rastiščih. To soboto, 19. maja, pa se bodo odpravili na tradicionalno prvo spomladansko gobarsko ekskurzijo v gozdove Polenšaka, kjer baje gobe rade rastejo. Zbrali se bodo ob 7. uri na parkirišču Gimnazije Ptuj in se z osebnimi avtomobili odpeljali do gostišča Šegula na Polenšak. Komur je ljubše, jih lahko počaka kar tam. Na Polenšaku se jim bo pridružil gobarski strokovnjak in determinator Anton Poler iz gobarskega društva Lisička v Mariboru. Po klepetu ob kavici se bodo skupaj podali v gozd, kjer bodo gobarili predvidoma do 11. ure. Glede na število udeležencev se bodo razdelili v dve
ali tudi več manjših skupin. Po povratku bodo svojo prvo letošnjo gobjo bero pregledali in jo razstavili.
Naj dodamo, da so na občnem zboru marca letos poudarili, da bodo v letošnjem letu namenili še večjo pozornost izobraževanju članov, zavzeli so se tudi za varstvo čiste narave in gozdov. Če bo med gobarji dovolj zanimanja, bodo pripravili začetni in nadaljevalni tečaj spoznavanja gliv. Nasploh pa bodo več pozornosti namenili obveščanju svojih članov in ljubiteljev gobarjenja, kar bodo poleg rednih mesečnih srečanj opravljali tudi prek svoje spletne strani www.gobarskodrustvo-ptuj.si ter spletnega portala Facebook.
-OM
Od tod in tam
Ptuj • Območno srečanje folklornih skupin
	
	M¡0
	
	= _—JLP:Jr ¡L
	
Na tradicionalnem območnem srečanju folklornih skupin Pod lipo se je v večnamenski dvorani v Cirkovcah predstavilo 15 skupin. Dogajanje je bilo razdeljeno na dva dela: v petek je zaplesalo devet, v soboto pa šest skupin. Dogodek so odprli stalni gostje revije: v petek člani Folklorne skupine VDC Sožitje Ptuj, ki jih vodi Sonja Lovrec, avtorica odrske postavitve pa je Cvetka Glatz, in v soboto skupina Riplenka ZUDV Dornava, DE VDC Ormož, ki jih vodi Anita Špes. Ob tem je nastopilo še 13 skupin: osem v petek in pet v soboto. Nastopile so folklorne skupine PD Ruda Sever iz Go-rišnice, Vinko Korže PD Cirkovce, folkloristi Sv. Martina občine Hajdina, folklorna skupina FD Rožmarin Dolena, DPD Svoboda Ptuj - Bolnišnica Ptuj, KD Cirkulane, FD Lancova vas, KD Rogoznica, FD Pobrežje, mlajša odrasla skupina FD Lancova vas, KPD Stoperce in FD Anton-Jože Štrafela Markovci.
Dženana Kmetec
Velika Nedelja • Kdor poje... 2012
Foto: Viki Ivanuša
Na območni reviji odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin, ki je potekala v Elizabetini hiši v Veliki Nedelji, je nastopilo devet zborov. Zapeli so Projektni ženski pevski zbor Lasvica (Lucija Pocr-nja), Moški pevski zbor KŠD Dobrava (Jože Barin-Turica), Ženski pevski zbor Okarina (Zlatka Puklavec Banjanin), Miklavški oktet (Leon Lah), Mešani pevski zbor društva upokojenci Ivanjkovci (Jože Barin-Turica), Mešani pevski zbor društva upokojencev Kog (Aleksandra Kelemina), Ženska vokalna skupina Objem (Leon Lah), Mešani pevski zbor Društva upokojencev Središče ob Dravi (Stanka Pšak) in Mešani pevski zbor Društva upokojencev Velika Nedelja (Renata Horvat). Strokovni spremljevalec Dimitrij Gobec je bil zadovoljen z izborom izvedenih pesmi, saj je vsak zbor izbral tudi po eno vedrejšo pesem, kar je selektor videl kot dober znak. Elizabetina hiša seje izkazala kot akustično primeren ambient.
Viki Ivanuša
Cvetlična korita s tri tisoč cvetlicami
Foto: Črtomir Goznik
Po zasaditvi Evroparka in cvetličnih gred v Mestnem parku so se zaposleni občinskega podjetja Javne službe Ptuj v torek lotili tudi zasaditve cvetličnih korit v mestnem jedru. Skupaj so v 131 korit zasadili blizu tri tisoč različnih vrst enoletnih cvetlic, za kar so v proračunu MO Ptuj zagotovili 4700 evrov. Od Ptujčanov in drugih je sedaj odvisno njihovo cvetenje. Želja je, da bi zasaditev vzdržala, da se je ne bi lotili vandali oziroma tisti, ki javno zasaditev uporabljajo kot samopostrežbo za lastno ocvetličenje. Prvi dolgoprstneži so bili na delu že v noči s torka na sredo v Prešernovi ulici. Upati je, da bo v letu poudarjene kulture, v katerem Ptuj zaseda vidno mesto v projektu EPK 2012, tudi kultura obnašanja dosegla višjo raven.
MG
Foto: DK
petek • 1S. maja 2012
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Zavrč • Športni park bogatejši
Tudi ponoči kot ob belem dnevu
V začetku tega tedna so na športnem igrišču v Zavrču končali postavitev najsodobnejše reflektorske razsvetljave, ki omogoča igranje in snemanje nogometnih tekem.
Kot je pojasnil župan Miran Vuk, je osnovni nosilec obsežnega projekta izgradnje sodobne razsvetljave v športnem parku Zavrč sicer občina, ki je poskrbela za vso gradbeno in projektno dokumentacijo, vsa preostala finančna sredstva pa so zagotovili s prispevki dona-torjev. Priprave na zahtevno investicijo, ki je ocenjena na okoli 400.000 evrov, so trajale dobra tri leta, od vsega začetka pa so potekale v sodelovanju s športnim društvom Zavrč. Zaradi tega projekta so morali nekoliko spremeniti tudi občinski prostorski načrt.
Najsodobnejši reflektorji, ki so montirani na štirih 28 m visokih nosilnih stebrih, na vsakem od teh pa je po18 svetil, dajejo skupaj več kot 800 luksov svetlobe, kar je po zagotovilih proizvajalca več kot dovolj za nemoteno igranje in snemanje vseh prvoligaških tekem v drža-
vi. Ob dokončanju te za domače športno društvo in celotno završko občino pomembne investicije je župan Miran Vuk izrazil posebno zahvalo Stanetu Napastu, strokovnemu sodelavcu skupne občinske uprave, za ves trud, ki ga je opravil pri realizaciji tega zahtevnega projekta in spremembi občinskega
Ptuj • 14. seja sveta ČS Jezero
Na majski seji je sicer beseda tekla o kar osemnajstih točkah dnevnega reda, načrtovali so jih sicer devetnajst, a so srečanje z ravnateljem OŠ Mladika Bogo-mirjem Širovnikom, s katerim so se želeli pogovoriti o sodelovanju med šolo in četrtno skupnostjo, prestavili na eno od prihodnjih sej. V dveh točkah pa je na 14. seji tekla razprava o bodočem prazniku ČS Jezero in morebitni spremembi imena četrtne skupnosti. Za iztočnico k tej razpravi so pridobili strokovni mnenji sokrajanke in bivše članice sveta ČS Jezero ter častne občanke MO Ptuj dr. Ljubice Šuligoj, ki jim je svoje poglede glede izbire datuma praznika predstavila osebno, Marija Hernja Masten pa je svoje razmišljanje podala pisno.
Še pred tem pa so v svetu ČS razmišljali, da bi za svoj praznik izbrali datum odprtja Doma krajanov Budina - Brstje. Pri izbiri krajevnega praznika naj bi se naslanjali na prelomne dogodke iz preteklosti, lahko pa bi se praznični dan vezal na življenje in delo kakšne pomembnejše osebnosti, ki je dajala pečat tej skupnosti, je med drugim povedala dr. Ljubica Šuligoj, ki pa ni našla nobenega nobenega osrednjega dogodka, po katerem bi se lahko ČS zgledovala ali naslanjala ob prazniku. Obstaja sicer nekaj drobcev iz starejše zgodovine (Ristovec) in tudi novejše zgodovine, kot
na primer določene baze delavskega gibanja, to pa še vedno ni tisto, kar bi dajalo nek pečat. ČS Jezero je nastajala postopno, s preseljevanjem ljudi z različnih koncev. Pri tem gre za več dejavnikov, na katere pa bi se lahko danes naslanjali pri izbiri dneva oziroma ČS. Gre za razvoj infrastrukture, odločanje za samoprispevek, na območju ČS Jezero so najdlje plačevali samoprispevek in tudi največji znesek, zato da se je nekaj ustvarilo, ker na tem območju ni bilo ne ceste, ne kanalizacije, ne telefonske povezave. Izgradnja Doma krajanov Budina - Brstje je zagotovo tudi eden izmed dogodkov, ki povezuje krajane in v bistvu simbolizira njihovo delo. Kot pa je povedala dr. Šu-ligojeva, je tudi izgradnja Doma krajanov eden od dejavnikov ob oblikovanju ČS. Osebno zanjo je statut o oblikovanju ČS Jezero oziroma tega prostora tisti pomemben mejnik, ki bi lahko bil praznični dan. Od pomembnih osebnosti, ki so živele na območju ČS Jezero, pa je dr. Ljubica Šuligoj omenila p. Metoda Turn-ška, nabožnega pisatelja, dramatika in narodopisca, ki izhaja iz Koč, ki jih opisuje tudi v knjigi Domače stezice od Drave do Jadrana. Postavil pa se je tudi z romanom In hrumela je Drava. Pokopan je v cistercijanskem samostanu v Stični. Lahko bi se ga spomnili vsaj s kakšnim spominskim obeležjem.
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
Foto: M. Ozmec
Na vsakem od štirih 28 metrov visokih nosilnih stebrov je 18 reflektorjev, ki dajejo nogometnemu igrišču v Zavrču skupaj prek 800 luksov svetlobe.
prostorskega načrta.
Ljubitelji Nogometnega kluba Zavrč pričakujejo, da bo prva tekma rumeno-zelenih pod novimi reflektorji, na enem najbolje urejenih travnatih igrišč v državi, še pred koncem tega ali pa vsaj v prvi polovici prihodnjega meseca.
-OM
Praznični dan bodo izbrali skupaj s krajani
Štirinajsta seja sveta ČS Jezero, ki je bila 9. maja, je po mesecih nesoglasij med novo predsednico sveta Marijo Cvetko, ki je zamenjala prejšnjega predsednika sveta ČS Jezero Črtomira Rosiča (ta je jeseni lani nepreklicno odstopil, pred 14. sejo pa je želel odstopiti tudi kot član sveta), ponovno ustoličila prav slednjega. Po zamenjavi na čelu sveta je pričakovati, da se bodo strasti na eni in drugi strani pomirile, da bo delo v ČS lahko nemoteno potekalo naprej.
Marija Hernja Masten predlaga, da bi ime ČS Budina, Brstje, Jezero, bilo ime, ki bi ustrezalo vsem. Kar pa zadeva praznik, bi lahko uporabili katerega izmed starejših dogodkov iz fevdalnega obdobja gospoščine Ristovec ali tudi katerega izmed delavskorevolucionarnih dogodkov železničarjev, vendar gre za dogodka, ki v novejšem času nista zaželena. Iz novejše zgodovine pa bi lahko uporabili datum odprtja hidroelektrarne Zlatoličje II., ki je bilo 26. aprila 1969, in s tem tudi zametka nastanka Ptujskega jezera, ali pa 25. november, ko je bilo Ptujsko jezero dokončno oblikovano.
Člani sveta ČS Jezero so se odločili, da z izbiro datuma krajevnega praznika ne bodo hiteli; še več, datum bodo izbrali v sodelovanju s krajani, zato jih bodo povabili, da sodelujejo s svojimi predlogi. Med pomeb-nejšimi točkami majske seje ČS Jezero velja omeniti tudi določitev dveh lokacij brezžičnih internetnih vstopnih točk za brezplačni mobilni širokopasovni dostop na javnih točkah na območju MO Ptuj, ki bi po predlogu članov sveta ČS Jezero lahko bili na območju Doma krajanov Budina - Brstje in Ran-ce, kjer bi bila mogoča vsak dan dveurna brezplačna uporaba. Na območju MO Ptuj naj bi bilo 10 takšnih brezplačnih točk z omejeno dnevno uporabo.
MG
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
%milumed
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.milumed.si
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
www.e-nakupovanje.si - kartu-še, tonerji, kontaktne leče. Ugodna ponudba na enem mestu. Opsis, d. o. o. Nova vas 79 a, 2250 Ptuj, Tel. 041 904-141.
GLASBENA ŠOLA »Decima« na Zadružnem trgu 12, Ptuj, vpisuje učence za novo šolsko leto 2012/13.Vpis bo potekal od 21. do 25. 5. od 15. do 18. ure. Informacije: 040 458 300, 02 783 8231, 02 751 3491.
MEDICINSKA PEDIKURA na Ptuju in v Gorišnici je rešitev za vse probleme vaših stopal. T. Škri-njar, s. p., Gorišnica 66, tel. 041 396 330.
TIM'S Kafe Gril in Špageterija Hajdoše 1, vabi na nedeljska kosila, jedi z žara ter odlične testenine, možnost dostave jedi z žara na dom - do 5 km je dostava brezplačna. Sprejemajo zaključene družbe do 45 oseb. Telefon 041 236 329 ali 031 240 354.
ŽIVI ŽIVLJENJE! Za vse vrste zvez in stikov. Agencija z desetletnimi izkušnjami. Kocka 7, d. o. o., PE Maribor. Tel. 031 712 987.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM DRVA, hlodovino; kamion-ska dostava. Tel. 041 767 760.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM lepa bukova drva z dostavo, metrska ali rezana, možna dostava. Tel. 031 532 785.
UGODNO prodam bukova drva (lepa), cepana in razžagana, z dostavo. Tel. 051 632 814.
KUPIMO krave in telice. Tel. 040 727 779.
KUPIM VSE vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj, in PRODAM bukova ka-lana drva. Tel. 041 544 270.
KUPIMO mlado kravo ali telico, po možnosti pašno, in pujske od 50 do 100 kg. Tel. 031 443 117.
KIPER svečo, osem ton, motor Tam 80 z diferencialom in osovino, 6-ton-sko, nizko ležišče, prodam. Tel. 041 521 863.
PRODAM telico simentalko, v osmem mesecu brejosti. Tel. 031 469 819.
PRODAM domači jabolčni kis. Tel. 031 466 169.
PURANE, BELE, težke 3,5 kg, po akcijski ceni - 12 € za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM zajce belgijske orjake in prodam puhalnik in ličkalnik koruze. Tel. 031 443 650.
PRODAMO les za ostrešje in KUPIMO koruzo (možna menjava). Tel. 070 224 160.
KUPIM nakladalko Sip 22, lahko v slabšem stanju, tračni obračalnik, rotacijsko kosilnico in izkopalnik krompirja. Tel. 041 368 437.
PRODAM visoko brejo telico ali menjam za jalovo kravo ali telico ter tudi KUPIM jalovo kravo in telico. Tel. 041 263 537._
PRODAM metrska bukova drva. Tel. 031 839 764._
ČEŠNJEVE fosne (mostnice), 1,7 m3, debeline 5 cm, prodam. Tel. 041 267 530.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
GARSONJERO NA Ptuju, v centru mesta, z vsemi priključki ugodno prodam. Tel. 031 467 142.
V KIDRČEVEM pod ceno prodamo trisobno opremljeno stanovanje z garažo. Tel. 051 609 943 ali 02 796 10 87._
PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 7 arov v okolici Ptuja. Tel. 051 241 563._
PRODAMO gradbeno parcelo s staro hišo in večjim vrtom v Apačah, občina Kidričevo. Telefon 041 664 863.
GRADBENO parcelo pri Sv. Tomažu, 24 arov, mirna lokacija, ob asfaltni cesti, elektrika in voda na parceli, prodam. Tel. 041 267 530.
DOM - STANOVANJE
V PTUJU takoj oddam renovirano opremljeno enosobno stanovanje. Tel. 041 432 002.
DELO
IŠČEMO ŽENSKO, lahko mlajšo upokojenko, za čiščenje piščancev 2 x tedensko in moškega za pomoč na kmetiji. Pokličite samo resni in zanesljivi na telefonsko številko 041-982984. Minka Hudin - perutninarstvo, Dravski Dvor.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675._
PRODAM francosko posteljo. Tel. 070 826 526._
PODARIM psičko mešanko, staro tri mesece, igrivo, vajeno majhnih otrok. Tel. 031 740 682
PRODAM klarinet selmer 9.*, klarinet jamaha 34, klarinet bofet, klavirsko harmoniko, 80-basno in 120-basno. Telefon 041 802 793.
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
LCD TV
gratis ob nakupu novega vozila na leasing
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 19.5.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 ŠKL
10:00 Koncert ljudskih pevcev iz Selc
11:30 Utrip iz Ormoža
12:30 Polka in Majolka
13:30 Ujemi sanje
14:30 Video strani
16:50 Ptujska kronika
17:10 ŠKL
18:00 Otvoritev trga v Jurovskem Dolu
19:45 Glasbeni utrinki
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:30 Video strani
NEDELJA 20.5.
8:00 Koncert MoPZ Anton Štrafela Markovci 9:00 Ptujska kronika 9:20 Oddaja ŠKL
10:00 Otvoritev trga v Jurovskem Dolu
12:00 Video strani
18:00 Revija folklornih skupin
19:30 Glasbena oddaja
20:00 Jubilejni koncert Godbe Markovci
21:20 Ujemi sanje
22:20 Utrip iz Ormoža
23:20 Video strani
PONEDELJEK 21.5.
:00 Mesečna kronika iz občine Videm :25 Utrip iz Ormoža :25 Ptujska kronika 45 ŠKL
:40 Ujemi sanje
:40 Video strani
:00 Veseloigra: Slikar na vasi
:30 Glasbeni utrinki
:00 Jubilejni koncert Godbe Markovci
:20 Markovci - Iz domače skrinje
:20 Mozaik kulture
8:00 Oddaja ŠKL	,,
9:00 OŠ Hajdina - V znamenju bralne značke ^ 10:40 Ptujska kronika
11:00 Veseloigra: Slikar na vasi	^g!
13:00 Srečanje folklornih skupin 2. del	20:
15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:20 Glasbeni utrinki	22:
17:00 Srečanje folklornih skupin 1. del 18:30 Otvoritev trga v Jurovskem Dolu
20:00 Glasbena oddaja _	. v . _ . ..
22:00 video strani z vami ze 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PMcklau£
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A4 2.0 TDI KARAVAN	2007	11.380,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
AUDI A6 2.0 TDI KARAVAN	2008	15.690.00	ALU PLAT.	ČRNA
BMW 318 D TOURING CONFORT	2009	15.980.00	AVT.KUMA	SREBRN
BMW 318 D KARAVAN	2008	12.980,00	USNJE	KOV. ČRNA
CHEVROLET LACETT11.416 V 2006.12.ines		4.600,00	KLIMA	ČRNA
FORD KUGA 2.0 TDCIAWD	2009	18.480,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
□PEL ASTRA 1.7 DT1 KARAVAN	2007	6.280,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	8.580,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1.6 SPORT WAY	2002	2.980,00	ALU PLAT.	KOV. SREBRN
RENAULT MEGANE 1.6 DCI DYNAMIQ GRANDTOUR	2009	7.480,00	ALU PLAT.	BELA
ŠKODA OCTAVIA COMBI ELEGANCE 2.0 TDI	2010	15.780,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
TOYOTA AVENSIS BREAK	2008	10.880,00	KLIMA	BELA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN BLUEMO. CONFORTL	2009	12.4S0.00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN TRENDUNE	2009	11.880,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI DSG KARAVAN CONFORT	2009	12.990,00	AVT.KUMA	SREBRN
VWSCIROCCO 1.4TSI	2008	15.770,00	ALU. PLAT.	KOV. ČRNA
VWT0URAN 1.9 TDI CONFORT	2007	10.990,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
ODKUP VOZIL V ENI URI
www. radio-ted ni k. s i
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
ŠOTORI!
IZPOSOJA Od 1.5.2012 PRODAJA od 1.4.2012
Jh.objekttehnik@gmail.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.jh-objekttehnik.informaoiJa.net
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
nik		Oprema	Barva
2007	24.500,00 c	7 sedežev	kov. črna
2003	12.500,00€	usnje	kov. srebrna
2003	3.950,00 €	avt. klima	kov. sv. mod.
2002	6.500,00 i	prva reg. 2003	kov. srebrna
2008	9.700,00 c	prvi last.	bela
2000	1.480,00€	klima	kov. srebrna
2008	12.900,00€	serv. knjiga	kov. srebrna
2004	4.950,00 £	serv. knjiga	kov. siva
1999	2.130,00€	klima	kov. zelena
2005	4.830,00 c	serv. knjiga	kov. rumena
2005	3.690,00«	klima	kov. srebrna
2006	5.250,00!	prvi last.	kov. srebrna
2003	3.790,00€	avt. klima	kov. zelena
2002	2.630,00 c	serv. knjiga	kov. srebrna
2003	3.150,00€	xsen0n	kov. srebrna
2006	5.180,00€	prvi last.	kov. modra
2007	5.250,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
1997	1.570,00«	servo volan	kov. Črna
2005	3.590,00«	prvi last.	kov. srebrna
2007	4.950,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
2007	6.650,00«	prvi last.	kov. srebrna
2005	4.450,00«	66.000 prev.	kov. srebrna
2008	6.650,00«	54.000 prev.	rdeča
2005	3.690,00«	serv. knjiga	kov. sv. mod.
audi 7 sedežev q7 3.0tdi mercedes-benz 320 clk advangarde renault espace 1.9 dci expres.. toyota celica 1.816vwt-i citroen l2h1 jumpy2.0 hdi con. fiat punt01.2 sx renault grand espace 2.0 dci initiale paris 2008 peugeot limuzina 407 1.816v conf.pack opel astra 1.816v elegance renault cli01.2 auth.pack peugeot 2061.41xr presence renault cli01.216vauth. renault megane 1.616v exp. con. citroen xsara 1.616v exclusive renault break laguna 2.2 dci privilege citroen c31.41sx pack citroen c31.4 hdi sx pack honda civic1.4i bingo peugeot 2061.1 ix-line chevrolet ave01.416v premium peugeot 2071.416v premium peugeot 2061.41sw x-design seat ibiza 1.212v reference ford focus 1.416v ambiente
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
NA1
ROCnMCA7A Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Prireditvenik
Petek, 18. maja
08:00 Ptuj, grad: IV. mednarodni kongres Zveze raziskovalcev svetil ILA 08:00 Ptuj, Terme Ptuj, Primus, klub Gemina XIII: Mednarodni filmski festival
Primus, projekcije filmov na temo Zdrava narava, zdrav človek 09:00 Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož: Mednarodni dan muzejev, brezplačen ogled muzejskih zbirk 12:00 Ptuj, hotel Mitra: Dobrote slovenskih kmetij, pogovor na temo Razvoj
podeželja in turizma na kmetijah 13:00 Ptuj, grajska konjušnica: odprtje stalne razstave Tradicionalne pustne
maske na ptujskem območju 18:00 klub Gemina XIII: Mednarodni filmski festival Primus, okrogla miza na
temo Zdrava narava, zdrav človek 18:00 Poljčane, RCN: predavanje Uroša Orešiča Indija skozi sliko in besedo 19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: koncert komorne glasbe J. S.
Bacha; Marko Hatlak in gosti 19:00 Središče ob Dravi, Sokolana: Evropski večer poslanca Milana Zvera:
Nove priložnosti z mlade, razvoj kmetijstva in podeželja 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Georga Bucherja Dantonova smrt 20:00 Hajdina, cerkev sv. Martina: koncert učiteljsko-vzgojiteljskega PZ OŠ Hajdina
20:00 Ormož, Dom kulture: premiera komedije Vinka Moderndorferja Vaja
zbora v izvedbi KŠD Dobrava in MZ Dobrava 20:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Surfari v Cape Townu - Jure Černec, Boštjan Gamus in Branka Aleksič
Sobota, 19. maja
07:00 Ptuj, gimnazija: odhod na gobarjenje na Polenšaku v organizaciji
Gobarskega društva Ptuj 09:00 Ptuj, grad: Muzejski vikend za otroke in starše, ogled nove razstave
Mask in reševanje delovnih zvezkov, do 18:00 11:00 Ptuj, Minoritski samostan: Folkfest, mednarodni folklorni festival 15:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: srečanje ljudskih pevcev in godcev v
organizaciji Urbančank s frajtonarjem 18:00 Ptuj, klub Gemina XIII: Mednarodni filmski festival Primus, podelitev
nagrad in projekcija nagrajenih filmov 19:00 Ptuj, minoritski samostan: 8. tradicionalni mednarodni folklorni festival
Folkfest, v organizaciji FS Bolnišnica Ptuj 19:00 Ptuj, Terme, Primus: dobrodelni koncert skupine Kristina iz Hrvaške,
sodobna krščanska glasba, za OŠ dr. Ljudevita Pivka 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Georga Bucherja Dantonova smrt, za izven
20:00 Podgorci, pod šotorom: 36. praznik vina
Nedelja, 20. maja
09:00 Ptuj, grad: Muzejski vikend za otroke in starše, ogled nove razstave
Mask in reševanje delovnih zvezkov, do 18:00 15:00 Ptuj, Mestno gledališče: Akademija MgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo; predavanje Petje Janžekoviča - Bo 16:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: javna radijska oddaja Med
ljudskimi pevci in godci 18:00 Ptuj, Mestni kino, klub Gemina XIII: Mednarodni filmski festival Primus, projekcije nagrajenih filmov
Torek, 22. maja
08:00 Cirkovce, OŠ: predtekmovanje 7. otroške varnostne olimpijade 09:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Ekonomske šole ŠC Ptuj Štirje fantje muzikantje
17:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: sprejem za vse sodelujoče pri letošnjem kurentovanju
19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: mednarodni pravljični večer za odrasle; gosta: Tom Muir in Lawrence Tulloch
Mestni kino Ptuj
Petek, 18., in sobota, 19. maj: 17:00 Potovanje v središče Zemlje 2: Skrivnostni
otok; 19:00 Art: Umetnik; 21. Art: Masaker. Nedelja, 20. maj: 15:00 projekcija nagrajenih filmov Mednarodnega filmskega festivala Primus; 19:00 Art: Umetnik; 21. Art: Masaker.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
PEUJSKA TELEVIZIJA
peaa
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek1B5
9:00 Dnevnik TV Maribor-pori, 9:25 Kubinjica 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:202. nogometna liga- pon. 10:50 Modro -por. 12:00 Reei TV Ormož 15:35 Kumrjica - pon. 15:00 Duhovna oaza - pon. 17:00 Povabilo na kavo - pon 17:40 Moto scena-pon. 18:05 Cista umetnost-pon.
NeSella 20.5.
t Ptiijs 9:20. Kuninjica
9:00 Ptujska kronika-pon.
10:15 Dultovna oaza - 0. oddaja - pon. 11:20 Ptujske odrske deske -pon. 13:00 Pregled tedna -pon.
_______Ija in mi - pon.
3:55 Polka in majolka 5:15 Glasbeni predali 17:00 Poslanski utrip-pon. 18:00 Ptujska kronika - pon.
18:30 Ptujske odrske deske - non. ""Poarvor z evropsko poslanko Zorijo Maze j Ku kovic
18:20 Ptujske odrske deske 18:45 Pregled tedna
pon. lanko
20:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 Kultura na dlani-pon, 21:10 Športno - pon. 21:40 Begi IV GoriSnica -pon. 22:20 RegiTVGoriinica- pon.
Sobota 19,5,
9:00 Ptujska kronika-pon.
3:20 Smeha polna skleda
10:00 Oubovna oaza - 0. oddaja - pon.
10:25 Modro - pon.
11:15 Zemlja In mi-7. oddaja-pon.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povaitilo na kavo-pon.
13:00 Pregjed tedna
13:20 Smela polna skleda-pon.
13:45 RegiTV Ormož-pon.
15:15 Prleki-Med Muro in Dravo-
4. oddaja - pon. 16:00 Ptujska kronika-pon. 17:00 Poslanski utrip-pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Cista umetnost - pon. 18:50 Pregled tedna - pon. 19:40 XI, rejata Ptnjčanka 20:00 Ptujsta kronika-pon.
10:40 Pogovor z evropsko nosi
Zorijo Mazej Ku kovic - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 'ultura na dlani-pon.
21:10 Sport(no) - pon. 21:40 il. regata Ptuj ta nka - pon. 22:00 Moto soena-pon.
Ponedeljek 21.5, 9:00 Dnevnik IV Maribor -pon. 9:25 Kubinjica- pon. 9:50 Modro - pon. 10:15 Pregled tedna-pon. 15:00 Pomurski tednik 5:40 Kubinjica 7:00 Pregled tedna-pon. i: 00 Sport(no) - pon. 18:30 Kultura na dlani-pon. 10:20 Povabilo na kavo-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Enk napovednlk-pon. 20:50,Moto scena-pon.
21:15 Šuort(no)- pon. 5 cista umetnost-pon.
21:351
20:20 Pogovor z evropsko poslanko Zotiio Mazej Kukovii-pon. 20:40 Zemlja in mi-pon. 21:10 Enk napovednlk-pon. 21:40 Spoit(no)- pon. 22:05X1. regata Píujdanka-pon.
www.petv.tv
Itátj lihb sprtmijati W¡ ib T2 ¡n SIOl tV
'.sloga.si V Slogi je moč
KGZ SLOGA KRANJ, z.o.o.
razpisuje prosto delovno mesto -
prodajalca kmetijske
mehanizacije - Dravsko polje.
Delovno mesto obsega naslednja dela in naloge:
prodaja kmetijske mehanizacije s sedeža enote in terensko dislocirano po RS
vodenje in posebno obravnavanje glavnih kupcev s stalnimi obiski na terenu
identifikacija novih potencialnih kupcev planiranje, analiziranje, raziskava in obdelava tržišča vodenje natančne in ažurne evidence o vseh aktivnostih druga dela po nalogu nadrejenega.
Od kandidate se zahteva:
najmanj VI. stopnja izobrazbe kmetijske ali strojne smeri poznavanje blaga, trga in predpisov spretnost komuniciranja aktivno znanje angleškega jezika vozniški izpit B (in) F - kategorije
Delovno razmerje se sklepa za določen čas, z možnostjo nadaljnje zaposlitve za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesecev.
Kandidati naj svojo vlogo z življenjepisom oddajo na sedež podjetja v roku 8 dni od objave razpisa na naslov:
KGZ SLOGA KRANJ, z.o.o. Suceva ulica 27 Za razpis 4000 Kranj
Za nadaljnjo rast, širitev in uspešno delo s programi blagovnih znamk družbe ZEPTER INTERNATIONAL na način direktne prodaje na področju Slovenije vabimo k sodelovanju
ORGANIZATORJA DIREKTNE PRODAJE ZA VZHODNO ŠTAJERSKO (m/ž)
Pogoji:
•	izkušnje v direktni prodaji,
•	komunikativnost in urejenost,
•	obvladovanje veščin vodenja ljudi, prodajnih razgovorov, telefonske komunikacije,
•	najmanj srednješolska izobrazba,
•	pasivno znanje angleškega in srbohrvaškega jezika,
•	vozniški izpit B kategorije,
•	lastno osebno vozilo. Nudimo vam:
•	delo v uspešnem mednarodnem podjetju z zelo širokim in atraktivnim prodajnim programom,
•	možnost redne zaposlitve ali sodelovanje z vašim lastnim podjetjem,
•	zelo stimulativno nagrajevanje z možnostjo za doseganje dodatnih premij in nagrad,
•	brezplačno začetno izobraževanje,
•	kontinuirano izobraževanje z vrhunskimi trenerji,
•	vse za delo potrebne vzorce in materiale nudimo brezplačno,
•	možnosti napredovanja v okviru poslovnega sistema Zepter International,
•	delo v ambicioznem, dinamičnem in uspešnem kolektivu. Prednost imajo kandidati:
•	ki imajo izkušnje na vodilnih delovnih mestih na področju organiziranja in vodenja prodajnih ekip v direktni prodaji,
•	imajo vodstvene sposobnosti,
•	ki so ambiciozni, odgovorni in samoiniciativni pri delu.
Ne zamudite svoje priložnosti! Vaša prihodnost se začenja danes!
Pisne prijave z življenjepisom, opisom izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
ZEPTER SLOVENICA, d. o. o., Pohorska cesta 12, 2380 Slovenj Gradec ali po e pošti na naslov info@zepter.si.
Glasbena šola Ormož
Kolodvorska cesta 7 Tel: 741 0 730
Vabi na:
VPIS UČENCEV
NA VSE GLASBENE INSTRUMENTE (TUDI CITRE) PETJE IN PRIPRAVNICO BALETA
Vpisujemo tudi v predšolske programe, kjer bo pouk brezplačen:
•	5 letni - Predšolska glasbena vzgoja
•	6 letni - Glasbena pripravnica
Vpis učencev - novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2012/2013 bo 23. maja 2012, od 14. do 17. ure, v prostorih šole. Število učencev je omejeno.
O sprejemu v glasbeno šolo, bodo kandidati pisno obveščeni.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 8. URI DO PONIDIUKA ZJUTRAJ DO S. URI
v
Štajerski
TEDNIK
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Dobrodelni koncert za Dejana - 2. del: družinski ansambel Goti, tamburaška skupina Bisernica, Tanja Žagar, kvintet Dori, Brigita Šuler, skupina Katrca, ansambel Roberta Zupana.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 P0P0UIA ZOBOZDRAVSTVENA OSKRBA, SODOBNA PR0TET1KA, BELJENJE ZOB, S P0VDARK0M NA ZOBNI ESTETIKI OB UPORABI PRVOVRSTNIH MATERIALOV.
Mosti&k, proteza in bela zalivka canajSa kot pri koncesionaiju.
WILLIAMS c oo^^
U.ML. H I J
CEST, DV0RISC
Zg. Hajdina 129b. 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
mm
m® hqjm
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
20. maja pred 25 leti je bilo, ko za vedno od nas je vzel slovo, ko v naš dom se je žalost naselila, kajti usoda nam temeljito je življenje spremenila.
V SPOMIN
20. maja mineva 25 let, odkar si za večno odšel od nas,
Ludvik Drevenšek
IZ SEDLAŠEKA 66
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Deset let je minilo, življenje se je spremenilo, za vama ostala je praznina, v srcu velika bolečina. Ostali so še le spomini, ki ne bodo vaju vrnili.
SPOMIN
Boleč je spomin na današnji dan, 18. maj 2002, in na 22. oktober 2002, ko sta nas za vedno zapustila, naša najdražja
Martin in Marija Kozoderc
IZ ŽUPEČJE VASI
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu.
Vajini žalujoči najdražji, ki vaju zelo pogrešajo
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč je.
V SPOMIN
Danes mineva leto ni, odkar te ni več med nami,
Angela Kirbiš
IZ TRŽCA 44 D
Hvala vsem, ki prižgete svečo, prinesete cvetje in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
16. maja 2012 je minilo eno leto, odkar nas je mnogo prerano zapustila draga
Ana Angel
IZ BOLEČKE VASI 3, PTUJSKA GORA
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižgete svečo in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Njeni najdražji
Kako srčno si želel, da še med nami bi živel, usoda tvoja drugače je hotela in nam za vedno te je vzela.
SPOMIN
16. maja 2012 so minila 3 leta žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, svak in prijatelj
Franc Frajnkovič
IZ SEVEROVE UL. 4 NA PTUJU
Hvala vsem, ki se ga spomnite z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin, ko je 19. maja 2010 prenehalo biti srce dragega moža, očeta, tasta in dedka
Martina Bratuška
IZ CIRKULAN 45
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklonite lepo misel, svečo ali cvet.
Tvoji najdražji, ki te pogrešamo
Ni te več v vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo veter, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Antonije Žmauc
IZ MESTNEGA VRHA 9 24. 3. 1927 + 6. 5. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se kakorkoli poslovili od mame. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter izrečena soža-lja. Hvala g. župniku Marjanu iz župnije sv. Ožbalta za molitve in sv. mašo, g. Paternostru za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebni službi Ptuj za lepo opravljene pogrebne storitve, DU Grajena, cvetličarni Cvetje Bezjak. Zahvala bolnišnici Ptuj, posebej še zdravstvenemu osebju internega oddelka za lajšanje bolečin. Vsem skupaj, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala.
Hčerka Silva z družino
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, dragi ata, spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, tast in dedi
Miroslav Erjavec
IZ GREGORČIČEVEGA DREVOREDA 5, PTUJ
Ob boleči izgubi dragega pokojnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in besede tolažbe.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga z besedo, molitvijo, pesmijo, cvetjem in dejanji pomoči pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se ge. Veri Kokol, g. patru Klemenu, pevcem zbora sv. Viktorina, Pogrebnemu zavodu Ptuj, Sandri Vorih in Pavli Molnar. Reševalni ekipi ZD Ptuj in dežurni zdravnici dr. Gagič ter osebju na internem oddelku, posebej dr. Letonji in dr. Vrbnjaku, iskrena hvala za zdravstveno oskrbo. Posebno zahvalo izrekamo ge. Tiliki Cvetko ter Majdi in Vinku Kovačecu za nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Slovenija • Prvo mleko brez GSO iz Mlekarn Celeia
Prihodnost mlečnega sektorja ali le tržna niša?
Celjska mlekarna (Mlekarne Celeia) se je pred kratkim kot prva v Sloveniji pridobila certifikat „brez GSO", ki zagotavlja, da v celotnem procesu pridelave in predelave mleka, torej od krme živine naprej, niso bili uporabljeni gensko spremenjeni organizmi (GSO).
Res je, da se GSO vedno pogo- ■	__________~ ~	rr_
steje uporabljajo pri pridelavi krme (in tudi hrane) po svetu, morebitni negativni učinki na zdravje ljudi pa še niso raziskani. Slovenci sicer tradicionalno nismo naklonjeni uporabi GSO v prehrani, zato je stališče do GSO precej negativno.
Zupanič:
»Gre za tržno nišo«
Direktor ptujske Mlekarske zadruge Drago Zupanič potezo celjske mlekarne označuje bolj kot marketinško akcijo in iskanje tržne niše: „V odločitvi Mlekarn Celeia ne vidim nič slabega, prej nasprotno, gre za dobro odločitev, ki pa je bolj marketinške narave. Dejstvo je, da tudi naši člani praktično ne uporabljajo GSO v prehrani živine, saj krmila kupujemo v PP Agro, kjer so že pred tem poskrbeli, da GSO v njihovi krmi ni, za kar imajo certifikat. Teoretično sporna glede GSO bi bila lahko le uporaba soje v krmi živine, ki jo kupujemo na prostem trgu, vendar ta soja predstavlja izjemno nizek odstotek v sami prehrani živine; nekje med 2 in 3 odstotke. Ta mali delež pa se v zadnjem času še znižuje zaradi previsokih cen te surovine."
Zupanič ob tem še navaja, da popolna opustitev (morebiti) sporne soje ne bi prinesla praktično nobenih sprememb v sami pridelavi mleka oziroma poslovanju zadružnih članov: „Če bi se tudi Ljubljanske in Pomurske mlekarne odločile za pridelavo mleka brez GSO, za
Foto: SM
Čeprav odločitev o mleku „brez GSO" načeloma pozdravljajo vsi, pa je tudi precej tistih, ki menijo, da gre bolj za marketinško potezo Mlekarn Celeia, ki je v tem našla v Sloveniji še nepokrito tržno nišo. Neodgovorjeno pa ostaja vprašanje, kam se potem uvršča mleko ekoloških kmetij, ki je prav tako brez GSO ....
nas to ne bi pomenilo nobene težave in bi se lahko v trenutku prilagodili. Sicer pa so naši rejci itak praviloma vsi v programu SKOP, omejujejo jih strogi predpisi integrirane pridelave, kar že samo po sebi povsem onemogoča uporabo GSO v prehrani živine. V končni fazi pa je pri nas itak prepovedano sajenje kakršnihkoli rastlin z GSO."
Po drugi strani, kot pravi Zupanič, je kontrola oddanega mleka izjemno stroga, sledlji-vost pa 100-odstotno zagotovljena, zato lahko takoj vedo, kateri član je oddal sporno mleko.
Mleko z oznako „brez GSO" že po treh mesecih, mlečni izdelki ne
Da je označba živila „brez GSO" zelo popularna in prinaša prednost na trgu, so že pred časom ugotovili tudi številni evropski proizvajalci. Najbolje so področje uredili v sosednji Avstriji, kjer so uvedbo dveh oznak „brez GSO" začeli že pred 15 leti, danes pa se s tem zelenim znakom ponaša že preko 1500 ekoloških in konven-cionalnih živil. Tudi prireja in predelava mleka ter svežih jajc sta od leta 2010 v celoti brez GSO, za kar so kmetje nagrajeni z dodatnim centom po litru mleka. Za pridobitev naziva mleko brez GSO je treba pred oddajo mleka iz krme odstraniti gensko spremenjene sestavine vsaj tri mesece pred oddajo, kar pomeni, da je prehod na zeleno znamko mleka pravzaprav
hiter in ne posebej zahteven. Nekoliko drugačni oziroma strožji pa so standardi za ostale mlečne izdelke brez GSO (jogurti, kisla smetana ipd.). Pri izdelavi mlečnih izdelkov morajo biti namreč vsi dodatki brez GSO, prav tako so lahko predelani le z mikroorganizmi brez GSO, kar pa je precej težje in tudi dražje.
Kot je povedal Zupanič, sam prehod na živinsko krmo „brez GSO", kar je osnova za pridobitev naslova mleko „brez GSO", stroškovno za njihove člane ne bi predstavljalo posebne težave, brez dodatnih stroškov pa vendarle ne bi šlo. Gensko nespremenjena soja je namreč dražja, poleg tega pa bi rejci -pridelovalci mleka morali pred oddajo mleka predložiti številne certifikate za krmo, razen če bi te stroške (ki niso majhni) prevzela mlekarna. Dodatni stroški za krmo brez GSO, vso potrebno dokumentacijo ter seveda še nadzor strokovnjaki
ocenjujejo na vsaj 0,5 centa na liter mleka.
Kaj pa ekološko pridelano mleko?!
Skeptiki oziroma nasprotniki označevanja mleka brez GSO pa opozarjajo na to, da se na ta način (z označevanjem navadnega, konvencionalno pridelanega mleka in mleka „brez GSO") poslabšuje podoba mleka, saj doslej nikjer v mleku sploh še ni bilo odkritih sledi GSO. Vprašanje je tudi, koliko zna oznaka „mleko brez GSO" škoditi ekološkim kmetijam, ki proizvajajo ekološko mleko, saj je slednje prav tako brez GSO, a je zaradi načina kmetovanja precej dražje.
Prav ekološki način kmetovanja pa je prednostna usmeritev nove skupne kmetijske politike EU; sedaj uveljavljeno integrirano kmetijstvo bo tako v prehodnem obdobju izgubilo subvencije, medtem ko jih bodo dobili tisti, ki se bodo lotili ekološkega kmetovanja.
Odkupna cena mleka v EU se hudo niža
„Predvideni ukrepi kmetijske politike bodo seveda udarili tudi naše zadružnike. Glede na sedanje smernice lahko rečem le, da bodo stroški prireje gotovo višji, posledično je pričakovati bistveno višjo ceno mleka, enako pa velja tudi za vse ostale kmetijske pridelke oziroma dražjo hrano nasploh. Sicer pa se trenutno bolj kot s tem, kakšne bodo cene mleka v prihodnjem obdobju, ukvarjamo s trenutno problematiko hudega nižanja cen mleka v državah EU, krepko pod 30 centov, kar je posledica velikih presežkov mleka zlasti v Nemčiji, Danski in Franciji. Pričakovati je, da se bo ta trend preselil tudi v Slovenijo, kar bo prizadelo predvsem tiste naše člane, ki še odplačujejo kredite za izvedene naložbe. Bojim se, kaj se bo zgodilo v naslednjih mesecih tja do jeseni, saj imajo naše mlekarne že zdaj težave z rednim izplačilom oddanega mleka."
SM
Črna kronika
Trčil v drevo
12. maja okoli 19.55 je 23-letni moški iz bližine Ptuja vozil osebni avtomobil Seat arosa iz smeri Čermožiš proti Rogatcu. Ko je izven naselja Žetale pripeljal do levega preglednega ovinka, hitrosti vožnje ni prilagodil lastnostim ceste in svojim vozniškim sposobnostim. Posledica tega je bila, da je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal desno na bankino, kjer je po dobrih šestih metrih z desnim bočnim delom vozila trčil v drevo, po dobrih devetih metrih pa je čelno trčil še v drugo drevo. V prometni nesreči je bil hudo telesno poškodbo.
Vlom
Neznan storilec je v dopoldanskem času 15. maja pristopil do stanovanjske hiše v okolici Ormoža, kjer je vlomil skozi okno, ki je bilo odprto za zračenje. Iz notranjosti je odtujil več kosov zlatnine v vrednosti okrog 3.000 evrov.
Streljal na izvršitelja
10. maja okoli 13.10 je izvršitelj opravljal uradno nalogo - izvršbo v stanovanjski hiši v Zgornjih Poljčanah. Ker so bila vrata zaklenjena in ker se nihče ni odzival na trkanje, je 54-letni pooblaščenec pričel prisilno odpirati vrata. Pri tem ga je z okna z zračnim orožjem ustrelil 52-letni moški in ga lahko telesno poškodoval, zaradi česar je iskal zdravniško pomoč. Na kraj so bili napoteni policisti. Po neuspelih poskusih policijskega pogajalca in ukazovanju, naj odpre vrata, so pripadniki Specialne enote nasilno vstopili v objekt. Moškega, ki je bil oborožen z večjim nožem in zaščiten s ščitniki, so prijeli in pridržali. V stanovanjski hiši so se nahajali noži in sekire, okna pa so bila z notranje strani prekrita s kartonastimi škatlami. Pri preiskavi so našli zračno pištolo. Predmete so zasegli. Zoper 52-letnega moškega bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.

Se vam ne zdi da nekaj manjka?
■
Nova službena oblačila, recimo?
M Dp™"
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogoznlška c. 13, Ptuj, tel.: 02 779 7111, e-pošta: lnfo@zasclta-ptuJ.sl, www.zasclta-ptuj.sl
Napoved vremena za Slovenijo časno ponekod zmerno oblač-
-t- no. Najnižje jutranje temperaMaja mora biti tri dni mrzlo - 7/20 f^^i ture b°d0 od 0 d0 5> °b morju če ni ob začetku, ie ob koncu tako. V 7 najvišje dnevne od 16 do 20
stopinj C.
Obeti
V soboto bo povečini sončno. V nedeljo bo dopoldne še precej jasno, popoldne pa se bo od zahoda pooblačilo. Proti večeru bo v zahodni, južni in osrednji Sloveniji pričelo deževati. Zapihal bo jugozahodni veter.
s
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
	
. .V.	
	^ A.
Poletna ponudba vseh pizz v Pomaranči	5,90 eur
pomaranča, ob dravi 3a, ptuj