SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 25 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 26 de junio - 26. junija 2008 ZA DUHOVNIKE GRE! Referendum ni zanimal FRANCI PETRIČ (Čla^'ek jie b^l ob^ja^lj'^^ v Di^^ž^i^^ za Sh^^^^^j^^, a j^ kaj v^lja^^^ t^di za nas. Op. ur.) Za vse, ki jim je pri srcu usoda božjega kraljestva v našem narodu, je dejstvo, da od leta 1962, v Cerkvi na Slovenskem se ni bilo tako majhnega števila novih duhovnikov kot letos. Dvanajst jih je. Zdi se, da smo se vrnili v čase administrativnega socializma in najhujših pritiskov na Cerkev! Spomnim se škofa Stanislava Leniča, ki je večkrat ponavljal, da je zanj največja radost, ko lahko posvečuje duhovnike, in največja bolečina, če teh ni ali jih je malo. Novomašniki so izraz življenjske moči krajevne Cerkve. Govorjenje, kako prihaja doba laikov in kako je pomanjkanje duhovnikov pravzaprav spodbuda, da tudi cerkvene strukture uvidijo, da je potrebno preložiti več nalog in služb na laike, je le puhel izgovor k dejstvu, da je nekaj resno narobe z verskim življenjem krajevne Cerkve. Prepričan sem, da se mnogi odgovorni, ne samo škofje, resno ukvarjajo z vprašanjem, kaj je narobe v naši družbi in Cerkvi, da se nam napoveduje skorajšnje hudo pomanjkanje duhovnikov. Razlogov za to je več in so zelo različni. Nekaj pa je očitnih. Najprej je tu splošno družbeno ozračje. Naši mediji ne bodo zamudili nobene pikantnosti, ko gre za življenje duhovnikov ali Cerkve kot ustanove. Javnomnenjske raziskave že nekaj časa prikazujejo, kako Cerkev ne uživa velikega zaupanja ljudi, čeprav po drugi strani njenim ustanovam (npr. Karitas, šolam, skavtom kažejo izjemno naklonjenost. Duhovniki so za medije zanimivi le toliko, kolikor izstopajo iz običajnosti. Malokdaj zbudi njihovo pozornost duhovnik, ki zvesto opravlja svojo službo prvega molivca, kateheta, oz-nanjevalca božje besede in liturga med ljudmi na župniji. Ob tem, kot vemo, opravlja še službo varuha in vzdrževalca kulturnih spomenikov (Sloveniji 80 % vseh), vzgojitelja mladine, pobudnika kulturnih in športnih dejavnosti ter mnenjskega voditelja. Na naslovnico časnika ali v ospredje pride lahko le, če komu iz verskih oz. disciplinskih razlogov kakšno uslugo odkloni. Ali pa če prelomi poklicne obljube in zavezo. Gnojnica, ki se poliva danes po katolištvu, Cerkvi in duhovnikih, bi morala biti že zdavnaj predmet sodnikov (ki pa se raje ukvarjajo sami s seboj) ali varuha človekovih pravic. Ob očitnih kršitvah ustave, ko gre za nestrpnost do katoličanov in Cerkve, ki jih pri nas mrgoli, bi morale naše ustanove reagirati tako, kot reagirajo, ko gre za žalitve t. i. drugačnih. Pa se to ne zgodi. Morda tudi zaradi hlapčevske drže katoličanov, ki raje sklonimo glavo, kakor pa protestiramo. Vendar to ne odveže dolžnosti tistih, ki bi morali skrbeti za strpnost v državi. Za mlade, ki se odločajo za svoj prihodnji poklic, je zanimivo tudi, kakšen položaj se jim obeta. To velja tudi za tiste, ki hočejo postati duhovniki. Nekoč je imel duhovnik, posebno župnik, v družbi ugled. Tudi njegov gmotni položaj je bil stabilen. Danes je odvisen od darov vernikov, ki so ponekod bolj, drugod pa manj velikodušni. Gmotni položaj duhovnika je danes v največji meri odvisen od darov za maše. Tako v najboljšem primeru lahko dobi 510 evrov na mesec. To je nekaj boljše od šivilj v Muri ali na ravni prodajalk v Merca-torju. Duhovnik, ki ima fakultetno izobrazbo, ima tudi najnižjo zavarovalno in pokojninsko postavko. Zagotovljeno ima sicer stanovanje, za vse drugo (npr. prevoz) pa se mora znajti sam. Kljub temu skorajda ne slišimo, da bi se duhovniki pritoževali nad svojim položajem. Najprej zato, ker čutijo, da jih imajo verniki radi in jim po svojih močeh pomagajo, predvsem pa tudi zato, ker so motivi, zaradi katerih so se odločili za poklic, nad zgolj gmotnim, saj delajo zaradi Boga in za božje kraljestvo. Vseeno pa gmotni položaj slovenskega duhovnika ni privlačen za mlade. Pri tem ima posebno mesto zopet javno mnenje, ki prikazuje Cerkev kot grabežljivo ustanovo. Saj še ni dolgo tega, ko je npr. neka intelektualka izjavila, da sta z možem hitro ušla iz cerkve, ker sta se ,,ustrašila pohlepne Cerkve". Kdor je gledal finančna poročila slovenskih škofij, je lahko videl, za kaj in kako je porabljen denar te ,,pohlepne Cerkve"! Da je stanje pri nas res nevrotično, ko gre za Cerkev, pa se vidi tudi v tem, da nobena druga civilna ustanova (npr. SAZU) na tak način (v mediju) ne objavlja svojih poročil vsej slovenski javnosti, kot to od Cerkve zahtevajo tisti, ki kar naprej po njej pljuvajo ^ Končno pa moramo opraviti spraševanje tudi sami. Najpomembneje je namreč, kakšen odnos imamo verni sami do Cerkve, ki ji pripadamo. Ali prepoznamo v njej božjo ustanovo? Imamo o duhovnikih dobro mnenje, govorimo o njih dovolj spoštljivo in cenimo njihovo delo? Si upamo zastaviti besedo njim v bran ali pa podležemo medijem? Prav gotovo duhovnih poklicev ne bo iz vrst dežurnih službenih kritikov in sovražnih nevernikov ^ Iz urejenih in dobrih družin, ki živijo vsak dan svojo vero in so povezane z življenjem Cerkve, pa bodo! Prišli bodo iz družin, kjer spoštljivo govorijo o plemenitem poslanstvu duhovnika. Jeseni bomo v Cerkvi na Slovenskem začeli pastoralno leto mladih. Najbrž ne bi bilo nič narobe, če bi mlade večkrat in jasno opozorili na osrečujoče nesebično služenje v duhovnem poklicu! To bo najlepši sad takega leta, ne pa zunanje manifestacije, ki so le milni mehurček. Preteklo nedeljo, 22. junija, je v Sloveniji potekal Posvetovalni referendum o pokrajinah. Po podatkih Državne volilne komisije je bila udeležba rekordno nizka, saj je na volišča prišlo le 10,94 odstotka volilnih upravičencev. Po začasnih uradnih izidih Državne volilne komisije (DVK) so se volivci v 11 referendumskih območjih izrekli za predvideno pokrajino, le v predvideni Osrednjeslovenski in Južnoprimorski so glasovali proti. Prvi podatki kažejo, da so volivke in volivci v velikanski večini podprli predlog pokrajin, je v komentarju izidov referenduma dejal Janez Janša. Premier je še posebej vesel izida v Ljubljani, kjer je večina podprla predlog, da Ljubljana dobi status pokrajine. Glede volilne udeležbe pa je dejal, da odločajo tisti, ki na referendum pridejo. Janša je zavrnil trditve, da referendum zaradi nizke volilne udeležbe ni bil legitimen. Če trdimo to, potem moramo legitimnost oporekati tudi irskemu referendumu, na katerem je samo odstotek evropskega prebivalstva zavrnil Lizbonsko pogodbo, je dejal in dodal, da je ni države, ki bi to problematizirala. Po oceni premiera je bila volilna udeležba na nedeljskem referendumu o pokrajinah res nizka, vendar slovenska ustava ne določa kvoruma, ki bi določal, koliko volivcev mora priti na referendum, da je ta veljaven. Kot je dejal, smo tako vnaprej vedeli, da na referendumu odločajo tisti, ki nanj pridejo. ,,Pravila igre so takšna, zato jih je treba spoštovati," je dejal. Premier izid referenduma sicer ocenjuje kot dober, istočasno pa upa, da bomo pokrajine dobili še v tem mandatu. Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar je napovedal pripravo ustreznega predloga zakona o ustanovitvi pokrajin na podlagi rezultatov nedeljskega referenduma. Zakon bo po njegovih besedah pripravljen v naslednjih dneh, točnejšega odgovora kdaj, pa minister še ni mogel dati. O izidih nedeljskega referenduma je dejal, da jih razumejo kot podporo predlogu, saj je ta praktično v vseh območjih dobil podporo. Po ministrovih besedah je to logično, saj je bil pokrajinski zemljevid predmet dolge razprave. Osnovni namen ustanavljanja pokrajin je pospešiti razvoj in v tistih okoljih, kjer čutijo največje razvojne probleme, je bila podpora najvišja, je v izjavi za javnost ugotavljal minister. Sedaj bodo referenduma pripravili ustrezen predlog zakona. Pred njegovo pripravo bodo temeljito preučili rezultate v posameznih okoljih, a glede na rezultate referenduma po ministrovih besedah ni pričakovati velikih odstopanj od predloga. Volilno udeležbo, ki je bila najnižja na kakšnem referendumu doslej, Žagar komentira z besedami, da ,,smo demokratična država". Tisti, ki se niso odločili, da bi odšli na volišča, so pač prepustili odločitev drugim, ki so odšli. Ne glede na to, pa je po njegovem vzorec tako velik, da daje zelo jasen signal, kar zadeva ustanovitev pokrajin. Proti glasovanju iz tujine? Poslanci opozicijskih strank LDS, SD, Zares in SNS so na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 82. člena zakona o volitvah v državni zbor, ki se nanaša na glasovanje volivcev iz tujine. V poslanskih skupinah pričakujejo, da bo ustavno sodišče sporno določbo zadržalo ter pojasnilo, kako naj se jesenske parlamentarne volitve izvedejo brez zapletov. Zakon o volitvah v državnem zboru, ki je bil spremenjen leta 2006, namreč v svojem 82. členu določa, da lahko volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in so vpisani v evidenco volilne pravice, glasujejo po pošti ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu. Tem volivcem se lahko pošlje prazna glasovnica s priloženo volilno karto, ki jo mora volivec podpisati. Opozicijski poslanci pa opozarjajo, da je ureditev v 82. členu omenjenega zakona pomanjkljiva in protiustavna, saj po besedah vodje posjanske skupine LDS Jožefa Školča ,,povzroča niz zadreg". Volivcem v tujino se namreč pošilja glasovnice, ne da bi imeli natančne volilne imenike, poleg tega pa ni mogoče nadzorovati, ali so glasovnice dejansko izpolnili naslovniki. Zato volivci iz tujine niso v enakem položaju kot tisti v Sloveniji, postavlja pa se tudi vprašanje pravic kandidatov na volitvah. Volivcem iz tujine se namreč ob praznih glasovnicah brez ustreznih navodil lahko zgodi, da ne bodo imeli potrebnih podatkov, da bi glasovnico sploh lahko izpolnili, opozarja Školč. Debato je gotovo treba postaviti v okvir dejstva, da imajo vladne stranke kar močno zaledje med volivci zunaj države. In na jesenskih volitvah se bo šlo za vsak glas ^ Trajen spomin na slovensko predsedovanje EU Slovenski minister za kulturo Vasko Simoniti je 23. junija generalnemu direktorju in vodji protokola generalnega sekretariata Sveta Marcu Lepoivru predal marmorni monolit, ki bo trajen spomin na prvo slovensko predsedovanje Svetu EU. Na monolitu, ki bo stal pred stavbo Evropskega sveta, je verz Prešernove Zdravljice ,,Žive naj vsi narodi" v vseh 23 uradnih jezikih Evropske unije. Štiri metre visok in meter širok spomenik, narejen iz skoraj dve toni težkega kosa marmorja iz Hotavelj, stoji pred stavbo Evropskega sveta. Prešernov verz, ki je osrednji likovni element monolita, je najprej zapisan v slovenskem jeziku, nato pa v drugih 22-ih uradnih jezikih EU. Vrstni red je avtor monolita, arhitekt Boris Podrecca, prilagodil žili v kamnu glede na dolžino verzov, da bi dosegel kompozicijski učinek. Poleg njih je na monolitu tudi napis ,,F. Prešeren (1800-1849) Slovenija 2008". Kot je pretekli ponedeljek poudaril minister Vasko Simoniti, je spomenik z verzom iz pesmi, v kateri Prešeren poziva k enotnosti med vsemi narodi, primeren spomin na prvo predsedovanje ene od novih držav članic. ,,V tem sta tudi zajeta smisel in poslanstvo monolita, ki bo za vedno ostal na križišču, ki se imenuje po Robertu Schumanu, enemu od očetov te povezave, in bo v osrčju Evrope predstavljal kos slovenske zemlje," je ob predaji dejal minister Simoniti. Ob tem je spomnil, da ta Prešernov verz pooseblja bistvo evropskega leta medkulturnega dialoga, ki se je uradno začelo istočasno kot slovensko predsedovanje in je bilo tudi eno prednostnih področij slovenskega predsedstva. Spomenik bo stal pred stavbo Justus Lipsius v Bruslju, med ulicama Froissart in Loi. BERI^ TUDI MENDOŠČANI V STIČNI... 2 TEKMOVANJE PO SLOVENSKO V BARILOČAH.............................3 VTISI IZ SLOVENIJE A inu O IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA). Včasih bi mislil, da se v Sloveniji - ko tam živiš -videvaš tedensko z vsemi sorodniki, prijatelji in znanci. Saj je vse blizu, saj se vsi poznajo. Daleč od tega. Pet let smo že v Sloveniji, pa smo prijatelja Janka videli šele tretjič. Osebno smo ga spoznali v Argentini, še v času, ko je bil bogoslovec in je eno študijsko leto preživel v Ekvadorju. Potem je bil posvečen, na Koroškem prevzemal faro za faro in končno bil imenoval za dekana. Iz medijev, predvsem iz tednika Nedelja, pa smo brali, da se predstavlja tudi kot ljubitelj leposlovja in svojo ljubezen rad posreduje drugim. Večkrat je že pripravil in nastopil na večeru recitacij z izbranimi teksti, predvsem slovenskih avtorjev. Za letos, ko je vse obarvano s Primožem Trubarjem, je izbral nekaj odlomkov iz prvih slovenskih knjižnih svetopisemskih besedil. Začel je z začetkom, s stvarjenjem sveta, nadaljeval z desetimi božjimi zapovedmi, potem pa ,,popridigal" še pridigo z blagri na gori, vse kakor je napisano v Dalmatinovi Bibliji. Kot poklon 2000-letnici rojstva sv. Pavla in kot doprinos k praznovanju njegovega leta v Katoliški cerkvi, je povedal iz prvega pisma Korinčanov Visoko pesem ljubezni v grščini, latinščini, nemščini in sedanji slovenščini. Zadnje poglavje iz Janezovega razodetja pa je bilo podano v pravem Trubarjevem prevodu. Za vmesne glasbene vložke je poskrbel organist Andrej Feinig z deli Johana S. Bacha, Matije Tomca in Kamila Maška. Oblečen v nekakšno srednjeveško kuto je Janko Krištof spregovoril udeležencem, kot naj bi včasih pridigarji nagovorili slovenske vernike. Znani teksti so zaživeli v novi sliki - bil je živ jezik, ljudski, ki je marsikomu na novo približal Sveto Pismo oziroma mu ga osvetlil v prijetnem, domačem okolju. Takoj mi je prišlo na misel, kako so morali takratni slovenski verniki drugače in lažje sprejemati Božjo besedo, če so jim jo pripovedovali v njihovem domačem jeziku. To, kar sta zasejala sv. Ciril in sv. Metod, je ponovno vzklilo v srednjem veku in se v polnosti razbohotilo po II. vatikanskem koncilu. V tekstu je polno besed, ki so se v teku stoletij germanske nadvlade in jezika vrinile in udomačile v slovenskem jeziku; kljub „arhaični" govorici delujejo sveže in prinašajo sočnost med podajanje. Zato sem se zamislil nad kritiko, ki jo je pogosto slišati nad vrinjanjem novih tujk v slovensko govorico. Zakaj je slišati tolikokrat ,,super", ko pa imamo druge lepe izraze: zelo dobro, izvrstno, čudovito ... in še mnogo drugih. Ampak če slišim: to je pa fajn! — si pa predstavjam, da je bilo zelo dobro, izvrstno in čudovito, vse v eni besedi; skratka: super! Obe besedi sta tuji, ena se je udomačila zaradi večstoletne dominacije, druga zaradi ,,samo" večdesetletne anglosaške kolonizacije, a lahko popestrita domači, prijateljski pogovor in povzročita zbližanje, ki bi ga akademski jezik ne vzbudil. In tega jezika se je poslužil Trubar in drugi prvotni prevajalci Božje besede, da so k Božji besedi pritegnili navadne ljudi, ki niso znali drugega jezika, kot le maternega. Pa naj mi puristi oprostijo to zadnje razmišljanje. Bolj važno je, da Božji nauk pride do čim večjega števila ljudi in v njih vzbudi željo po iskanju prave vere. Ko bi imeli priliko slišati pridigarja Janka, bi verjetno prav tako kot jaz uživali in nanovo spoznavali nauke, ki nam jih posreduje Sveto Pismo. GB Tudi Mendoščani na taboru zborov Tradicionalni tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je v letošnji 39. ponovitvi v primerjavi s prejšnjimi bistveno drugačen, saj so na njem nastopili tudi pevci iz tujine, ki so se pridružili slovenskim pri izvajanju slovenskih pesmi. Tabor je bil v nedeljo, 22. junija, slavnostni govornik pa predsednik vlade Janez Janša. Tabor je vključen v uradni kulturni program, ki spremlja predsedovanje Slovenije EU. V ta namen so nanj povabili pevske zbore iz vseh držav članic povezave. V Šentvid je prišlo 15 zborov iz 14 evropskih držav: dva s Portugalske ter po eden iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češke, Estonije, Italije, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Romunije, Slovaške in Španije. Tuji zbori so skupaj s slovenskimi pod taktirko Igorja Švare poleg evropske himne zapeli še štiri pesmi: Viva la musica Michaela Praetoriusa, Pa se sliš' Karla Pahorja, Lipo Davorina Jenka in Dekle, to mi povej Vasilija Mirka. Na predvečer tabora, v soboto, je na koncertu zamejskih zborov pelo 12 zborov: Avgust Pavel iz Gornjega Senika na Madžarskem, Triglav iz Splita, Bilka iz Bilčovsa v Avstriji, Slovenski dom iz Zagreba, Kredarica iz Novega Sada, Matajur iz Špetra Slovenov v Italiji, Bazovica z Reke, Peca iz Globasnice v Avstriji, Encijan iz Pulja in Davorin Jenko iz Banje Luke. Tabora se je udeležil tudi Slovenski pevski zbor iz Mendoze z dirigentom Diegom Bosquetom, ki je v teh dneh gostoval po raznih krajih Slovenije. V nedeljo je poleg omenjenih tujih nastopilo še 148 domačih zborov, od tega 71 mešanih, 39 Pevci so poleg slovenske in evropske himne so zapeli še 12 pesmi, za spremljavo je poskrbela godba slovenske policije. V Clevelandu nov Slovenski muzej in arhiv V prostorih Slovenskega narodnega doma na aveniji St. Clair v Clevelandu je potekala slovesna otvoritev novega Slovenskega muzeja in arhiva, ki se je je udeležilo več sto ameriških Slovencev in drugih gostov. Obenem je potekala tudi proslava dneva državnosti ter konca slovenskega predsedovanja EU. Otvoritve so se med drugim udeležili veleposlanik Slovenije v Washingtonu Samuel Žbogar, generalna konzulka iz New Yorka Alenka Suhadolnik, guvernerja Ohia Teda Stricklanda je zastopala regionalna direktorica Anne Hill, republikanski senator slovenskega rodu iz Ohia George Voinovich je poslal svojega zastopnika Georgea Browna. Slovenija je edina država, ki je v Clevelandu ohranila svoj konzulat, vendar pa ima mesto še okrog 15 častnih konzulov, katerih predstavniki so si ogledali svečano otvoritev s kulturnim programom folklorne skupine Kres ter pevskih zborov Fantje na vasi in Mi smo mi. Program so povezovali predsednik Muzeja in arhiva Bob Hopkins, članica Kati Dempsey in Johana Bajc. Član odbora Rudi Hiti je na kratko opisal zgodovino Slovencev v Clevelandu in dejal, da je njihova zgodba tudi „ameriška zgodba". Slovenski muzej in arhiv že zbira in bo zbiral kulturno in zgodovinsko dediščino ameriških Slovencev, s tem pomagal ohranjati narodno zavest, prav tako pa je del oživitve predela Clevelanda okrog 55. ulice in avenije St. Clair, zaradi česar je sredstva za novo ustanovo dalo tudi mesto Cleveland s pomočjo prizadevanj mestnega svetnika slovenskega rodu Joea Cimpermana. Okrog 60.000 dolarjev je prispevala država Slovenija, prav toliko pa tudi sklad bratov Richmond. Pobudo za ustanovitev Slovenskega muzeja in arhiva je dal generalni konzul Zvone Žigon, ki ga na otvoritvi ni bilo zaradi bolezni v družini. Zastopali sta ga Johana Bajc in soproga Irena. Muzej želi povedati zgodbo o ameriških Slovencih, od časa prihoda v ZDA, s trebuhom za kruhom, do sodobnega ženskih in 38 moških sestavov s približno 3500 pevkami in pevci, skupaj z zamejskimi in drugimi tujimi zbori pa preko 4500 nastopajočih. časa. Pravzaprav smo se vsi oddahnili. Konec kmečke stavke je pomenil normalizacijo družbenega življenja in vrnitev na uglajeni tir vsakdanjosti. A položaj nikakor ni rešen. Borba se nadaljuje in čeprav so pridržki na izvod povod nastalega položaja, so v ozadju mnogo važnejše stvari. Zadnji sunek. Sto dni je trajal kmečki upor. Tako smo se privadili že nerednemu stanju, da danes začudeno gledamo proste ceste v notranjosti in polne police v trgovinah. A da do tega prišlo, je mora vlada zasukati krmilo in vsaj delno sprejeti poraz. Da pa bi bil ta manj viden je segla po enostavnem orodju: zadevo tako odvratnega davka na izvoz je poslala v parlament. Ta je bil eden predlogov puntarjev in s tem je bila kmečka ost zlomljena. A zakonca Kirchner nista mogla tako mirno pogoltniti grenke pijače. Že potem, ko je predsednica napovedala prestop na parlamentarno pot, je na zborovanju peronistične stranke na majskem trgu napadla voditelje stavke kot „štirje, ki jih ni nihče volil". Odgovor kmetov je bil kot vedno oster: predsednico so podučili, da so jih volili člani njihovih organizacij, zahtevali ,,malo spoštovanja" in podaljšali stavko še za dva dni. Tako so se v soboto 21. junija ceste začele prazniti: kmetje so se s traktorji in branami vračali na polja, tovornjaki so pričeli voziti živino v klavnice in zrna v pristanišča. Po zadnjem sunku se je začel drugi del te dramatične komedije. Parlamentarna neznanka. Gotovo se predsednica ni odločila za parlamentarno pot iz same dobrotlji-vosti. Tudi ni resnega namena, da bi se vprašanje polja rešilo po prijaznem sporazumu. Vlada brani vsako ped terena, ki si ga je osvojila. Zato je besedilo zakonskega osnutka predvidevalo, da naj obe zbornici vladni projekt samo potrdita ali pa zavrneta. Kirchner se je, kot predsednik stranke, zanašal na lagodno večino, ki jo ima v kongresu, če šteje lastne parlamentarce in dosedanje zaveznike. Kaj hitro pa se je izkazalo, da pot ni tako lahka. Že pred tedni smo opozarjali, da se krha pero-nistična enotnost. Kot so se proti vladi postavili nekateri guvernerji in veljaki, tako je očividno, da tudi številni poslanci čutijo pritisk svojih volivcev. Polovica poslanske zbornice bo morala na nadomestne volitve prihodnje leto. Datum je preveč blizu, da ne bi odmeval v marsikateri poslanski glavi. Primer občinskih volitev v kordobskem mestu Rio Cuarto je to le še poostril. Neznanka torej že ni več, če bo vladni osnu- tek ostal tak kot je, temveč, koliko prvotnega besedila bo spremenjenega in v kakšni meri. Mnenje večine je, naj vsak malo popusti. Je morala država priti na rob prepada, da smo prišli do tako enostavnega zaključka in nehali tam, kjer bi morali začeti? Premirje, a ne mir. Debata v parlamentu se je že začela, a ne poteka, kot je sanjala vlada, pa tudi ne, kot so pričakovali kmetje. Prvotna napoved je bila, da bo stvar zaključena v nekaj dneh. Sedaj se računi raztezajo že na nekaj tednov. V osnutek o potrditvi ali ne vladnega projekta o davku na izvoz soje se vključujejo vprašanja žita, mleka, mesa ^ Prvotni vladni osnutek se je pomnožil z neštetimi alternativnimi besedili, ki dvigajo dim okoli zelo enostavne zadeve. To vladi kar prav pride. Zato kmetje vedno bolj glasno zahtevajo, naj se medtem ukine polemični dekret. Okoli te točke se lahko začne nov konflikt z nepredvidenim razvojem. V parlamentu štejejo vsak posamezen glas okoli vsake posamezne besede. Vlada s tem pridobiva na času. To gre v račun predvsem Kirchnerju, ki skuša premostiti razpoke, ki so nastale v stranki v teh sto dneh. Kmetje pa tudi izkoriščajo to premirje, da tržijo del pridelka, za vsak slučaj, če bi bilo treba ponovno na ceste. Predsednica je v ponedeljek sprejela kmečko delegacijo. Obsodbe in zahteve so sicer padale z ene in druge strani, a prevladala je pamet in se utrdilo premirje. Različne posledice. Omenili smo občinske volitve v Rio Cuarto. Prepričljivo je zmagal radikalni kandidat Juan Jure, ki je prejel skoraj 50% glasov. Na drugem mestu je dospela peronistična povezava s 30%. Sam zmagovalec je priznal, da je toliko glasov dosegel kot izraz kmečke nejevolje do vlade. Podpredsednik Julio Co-bos (radikal K) je igral važno vlogo pri rešitvi problema in v prvih trenutkih parlamentarne procedure. A ko je povabil na razgovor guvernerje prizadetih provinc, so mu na Kirchenerjev ukaz vsi iz vladnega tabora pokazali hrbet. Cobos se še ni navadil skrajnega uboganja, v čemer bi mu bil lahko Scioli za zgled. Pa inflacija? Privatne statistike kažejo, da se je v dneh konflikta prehrana povišala za 20%. Se bodo sedaj cene vrnile na izhodiščno točko? Nihče temu ne verjame. Vsa javnost pa je z zanimanjem gledala arhivski posnetek, ko je Kirchner še kot predsedniški kandidat ostro napadel davek na izvoz. Sam pa ga je iz tedanjih 25% pognal do sedanjih skoraj 50% in brez vrha. Sic transit ^ SLOVENCI V ARGENTINI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RMB Obisk visokega gosta Sobota 07. junija 2008. Bil je lep jesenski popoldan. Že pred tretjo uro, kot vsako soboto, je bilo veselja in vrveža v Slovenski hiši. To vzdušje naznanja pouk na srednješolskem tečaju. A vse je čakal še poseben dogodek: obisk državnega sekretarja vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po prvih šolskih urah smo se zbrali na dvorišču Slovenske hiše in pozdravili visokega gosta s himno „Slovenska smo mladina", nato je spregovorila ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc. Po pozdravu visokih gostov je dejala: „Spoštovani gospod sekretar! Počastili ste nas s svojo navzočnostjo. Zaželimo vam dobrodošlico in prijetnega, domačega počutja med nami. Veseli smo vašega obiska. Naj srečanje z vami potrdi naša prizadevanja za ohranitev slovenstva na tujih tleh, daleč od matične domovine, domovine, ki v srcu nosimo in resnično ljubimo. Slovenski srednješolski tečaj šteje 48. šolsko leto. To je skoraj pol stoletja vzgojnega dela, zvestobe Bogu in narodnim izročilom, dela in ljubezni do slovenske besede, do slovenstva. Iz te zvestobe, iz te ljubezni in še prav posebno iz ljubezni do slovenske mladine se je rodil, razvijal in živi Slovenski srednješolski tečaj. Sledil je oporoki narodnega buditelja, rodoljuba, vzgojitelja, velikega Slovenca blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki se je kot mladenič postavil za življenjsko geslo „živeti in umreti za slovenstvo". In nadaljeval „materin jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih staršev dobili, skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti". Njega, očeta slovenskih šol prosimo za vztrajnost in doslednost na tej poti, da bo še dolgo zvenela slovenska beseda, da bo še dolgo donela slovenska pesem tu pod južnim križem, mogočnimi Andi, ob jeki srebra! In to iz roda v rod! Gospod sekretar! Še enkrat prisrčna hvala za vaš obisk, iskrena zahvala za vso vašo pozornost, podporo in storitve. Hvala za vaše srce!" Po teh besedah je ravnateljica izročila g. sekretarju v posebni mapi pregled delovanja tečaja, dijaki pa so izročili gos-pem šopke rož, g. sekretarju in g. veleposlaniku pa almanahe, delo abiturientov tečaja. Za tem so letošnji abiturienti recitirali: ,,Slovenska mladina smo mi" (Gregor Mali) in zapeli ,,Sonce čez hribčke gre" ter „Regiment po cesti gre". Vse zbrane dijake in profesorski zbor je nagovoril g. sekretar Zorko Pelikan. Čestital je k delovanju in vzpodbujal za nadaljnje delo v korist sebi, slovenski skupnosti in Sloveniji. Razgovor se je nadaljeval pri malici, kjer je g. sekretar še posebej nakazal delo Urada za čim boljše in plodnejše medsebojne odnose. Izrečena pa je bila beseda naj se preuči možnost ustanovitve priznane dvojezične gimnazije. Dan je bil sklenjen z ogledom razredov posameznih letnikov. Prehitro je minil čas obiska. G. sekretarju in družini prisrčna hvala za lep - prijeten popoldan. a. v. SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Predavanje državnega sekretarja V soboto, 7 . junija ob 20. uri, se je v mali dvorani Slovenske hiše zbrala številna publika, da bi sledila predavanju Zorka Pelikana, državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu. Rad se je odzval na vabilo, da bi predaval na temo ,,Odnos Urada do Slovencev po svetu." Večera so se udeležili veleposlanik RS v Argentini prof. Avguštin Vivod in soproga, ter svetovalka ambasade dr. Katja Lina Biloslav. Po pozdravnih besedah in opisu življenja predavatelja je predsednica Slovenske kulturne akcije dr. Katice Cukjati otvorila večer. Državni sekretar je v nagovoru uvodoma sporočil, da čeprav pričakujejo emigranti s strani vlade še večje spremembe, je sedanje politično stanje in emigracijska politika slovenske države v relativno kratkem času napravila velike in pomembne korake. Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je z novim zakonom dobil zaželeni zakoniti okvir. Ta okvir je bil med drugim tudi potreben, da sedaj lahko razpolagajo z določeno vsoto denarja, ne da bi s tem imeli težave s sodiščem, ki ima kontrolo nad zakonitostjo uporabe finančnih sredstev. Zakon se izpopolnjuje z novimi uredbami in regla-mentacijo. Zorko Pelikan se je svojih izvajanjih dotaknil perečih tem, ki so važne za Slovence, ki živijo po svetu. Situacija teh se razlikuje od stanja zamejcev, ki so tik ob meji in neke vrste geografsko nadaljevanje slovenskega sveta. V novem zakonu je predvidena olajšava pri priznanju študija v tujini. Seveda, da se mora to poglavje obravnavati še z drugimi državnimi institucijami, kot so ministrstvo za šolstvo in šport, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za visoko šolstvo itd. Univerza, kot se to dogaja v vseh demokratičnih državah, je samostojna in postavlja lastne zahteve za vstop nanjo. Tema nostrifikacij in možnost vpisa na vzgojne ustanove na vseh ravneh so vsekakor na grebenu emigracijske politike in v Uradu se trudijo, da bi delo potekalo koordinirano in naklonjeno Slovencem. Štipendije so sedaj na razpolago slovenskim državljanom ali pa študentov, ki imajo druga državljanstva, če izpolnijo druge pogoje in živijo zunaj meja Republike Slovenije. Zavzeli so tudi širši kriterij za priznanje slovenskega državljanstva na podlagi 13. člena ustave. Letos je bilo namenjenih približno 30 procentov več finančnih sredstev za sofinanciranje dejavnosti slovenskih ustanov in projektov. Pri delitvi teh sredstev se ocenjuje, v koliko te ustanove ali projekti utrjujejo slovenski jezik in slovenske tradicije in kulturo po svetu. Prednost pri sofinanciranju ima šolstvo, saj iz dneva v dan raste zanimanje za znanje slovenskega jezika. V svojem predavanju se je Zorko Pelikan tudi dotaknil stanovanjske problematike tistih, ki so se vrnili v Slovenijo. Takoj po osamosvojitvi so v Ljubljanski občini poskrbeli nekaterim izseljencem primerna stanovanja. Trenutno ni te možnosti, predvsem v Ljubljani. Lažje je priti do stanovanja na podeželju in v manjših okrajih. Letos so tudi začeli s ponudbo gospodarske pomoči manjšim podjetnikom, ki bi bili zainteresirani uporabiti del svojega kapitala v družbi na primer občinskega kapitala. K tej iniciativi se vabi župane različnih okrajev, da bi pritegnili na gospodarskem področju potomce vaščanov, ki so se odselili v tujino. Publika je z velikim zanimanjem sledila najprej predavanju sekretarja vlade Zorka Pelikana, potem pa razgovoru, v katerem so poslušalci stavili konkretna in aktualna vprašanja v zvezi z resorjem, ki ga ta administrira. Še v poznih urah se je nadaljeval osebni razgovor v prijetnem vzdušju ter izmenjava misli in nasvetov. K.C. ZANIMIVO SRE»ANJE IN TEKMOVANJE Eko-Bariloche 2008 Te dni so nas Slovenci iz Bariloč, ki delujejo v okviru Slovenskega planinskega društva, prijetno presenetili, ko so napovedali ,,Vseslovensko mladinsko srečanje in športno tekmovanje v neokrnjeni naravi v Bariločah - Argentini". Potekalo naj bi od 30. oktobra do 2. novembra. ,,S tem tekmovanjem želimo posvetiti pozornost našega delovanja mladini in ohranjevanju slovenskega jezika kot pogovorni jezik ter poglobitvi stikov med mladini različnih okrajev Argentine in v kolikor bi bilo možno tudi iz Slovenije. Kakor tudi vzgojiti mladino, da pazi na naravo in jo varuje za bodoče rodove ter solidarnostno sodeluje s sovrstniki. S temi predpostavkami smo zasnovali ta nov program (ki na društveni ravni smo ga že dvakrat priredili)" zagotavljajo v vabilu Povabili so mlade vseh slovenskih domov v Argentini in iz Slovenije (preko ID Slovenija v Svetu), da vsako društvo določi ali izbere moštvo treh mladih med 16. in 26. letom, ki bodo predstavniki svojega okrajnega društva na tekmi in srečanju. Tekma bo poteka v neokrnjeni naravi na zelo lepi lokaciji narodnega parka Nahuel Huapija. Tekmovalci bodo dva cela dneva preživeli v naravi in prenočevali v šotorih. Tekma vsebuje različne športne panoge: trekking (planinarjenje), veslanje v posebnih kanujih (duckys) in orientacijo s kompasom, zemljevidi in GPS, ki so obenem zanimiva dogodivščina za mestnega mladega človeka, cela pustolovščina, kakor tudi velik izziv. Vsako moštvo bo prejelo karto tekmovalne proge, ki bo moralo jo slediti od kontrolne točke do naslednje točke, da lahko prispe na cilj. Izmenično potekajo različne športne panoge tekom tekmovalne proge. Vsi člani moštva morajo skupaj preiti celotno progo. Pri določenih kontrolnih točkah bo vsako moštvo imelo še posebno vajo o splošnem znanju v slovenskem jeziku ter o Sloveniji. Pogovorni jezik med tekmo bo izključno slovenski tako lahko mladi utrdijo znanje slovenskega jezika. Športno udejstvovanje je le sredstvo, da se mladi med seboj povežejo, vzpostavijo nove prijateljske stike za nadaljnjo sodelovanje v različnih slovenskih organizacijah ter bolj sproščeno in v živo uporabljajo slovenski jezik v vsakdanjem pogovoru s sovrstniki. Ključne važnosti je tudi srečanje prvi in zadnji dan v mestu Bariloche, ki bo nudilo možnost srečanja s sorojaki in Bariloško mladino na splošno. „Pripravili bomo tudi predavanje in okroglo mizo o bodočnosti slovenskih društev v očeh mladih, pripadniki že tretje in četrte generacije Slovencev v izseljenstvu napovedujejo organizatorji. IZ ŽIVLJENJA ZVEZE Poročilo ZSMZ za leto 2007 - odsek San Justo se Po kratkem oddihu in končanih tako zaželenih počitnicah se je pričelo delo v Našem domu najprej s pletenjem butaric ter skupnim praznovanjem Velikonočnega zajtrka, kjer je vsaka radovoljno prinesla potico. Sodelovale smo pri vsakoletnem kosilu, ki smo ga imele vedno po Občnem zboru Našega doma ter žrebanje srečk z bogatimi dobitki, darovi naših podjetnikov in prijateljev. Sodeloval je tudi Pevski zbor naše Zveze, ki ga vodi gdč. Anica Mehle, recitacije slovenske poezije ge. Nuške Draksler in ge. Ravnik ter vodstvo Alenke Belič Fantini. Vedno smo pomagale pri vseh dejavnosti v Domu, kot pri asadu za Madagaskar, krajevnem in skupnem mladinskem dnevu, pri obletnici Doma, žrebanju avtomobila, spre- jemu škofa Štumpfa, žeg-nanju pri Mariji Pomagaj in pri kosilu v Rožmanovem domu. Skupina žena je pripravila krofe ter darovala delo in stroške za žegnanje pri Mariji Pomagaj in tomboli za misijone. Vedno smo bile pripravljene za molitev in položitev šopka ob smrti članic in sorodnikov in pri molitvi živega rožnega venca ob hudih stiskah rojakov. Obiskovale smo bolnike in zapuščene rojake potrebne naše pomoči. Obiskovale in pošiljale čestitke ob rojstnih dnevih starejših članic. Pri vsem tem delovanju nas je družilo prijateljstvo. Vabimo vse žene naj se nam pridružijo, posebno vabimo pevke za pevski zbor, ker potrebujemo novih moči! Hvala lepa! Nežka Kržišnik GLASBA Poslovil se je New Swing Quartet ©PORT V SLOVENSKI VASI Turnir ,,truko" 22 maja je v Celju imel slavni kvartet poslovilni koncert. Po 40 letih delovanja, so člani skupine odločili da je čas da končajo z delovanjem. Kvartet je pomemben del slovenske glasbene scene. Skozi ves ta čas je neprenehoma nastopal v Sloveniji in v tujini, vedno z velikem uspehom, tako kot snemal plošče, kasete in z razvojem tehnike končno tudi zgoščenke. Gostovali so po svetu, še celo v Rusiji, kjer so smeli, proti splošni prepovedi, izvajati duhovne pesmi. Prazasedba kvarteta je bil tercet, sestavljen 1966, ki je bil krščen kot EmDiD-zi, in so ga sestavili Rado Razdevšek (bariton), Dare Hering (1. tenor), Gregor Bezenšek (2. tenor). Dobili so ploščo slavnega Golden Gate Quartet in po tem vzorcu začeli prepevati njihove pesmi. Leta 1968, ko se jim je pridružil Marijan Petan, postanejo kvartet z imenom TuEmDiDži. Skoraj istočasno zapusti kvartet Gregor Bezenšek, pridruži pa se Oto Pestner kot drugi tenor, in tako se sestavi zasedba, ki bo držala do 1988, ko zapusti kvartet Rado Razdevšek in se kot baritonist pridruži Tomaž Kozlevčar. Ta zasedba je bila poslednja in s Prvotna zasedba to se je tudi kvartet poslovil. Snemali so za razne založbe, jugoslovanske, slovenske in tuje. Gostitelji so bili tistega legendarnega Golden Gate Quartet, in so med drugimi (n. pr. Vlado Krelin, Slavko Avsenik) nastopili ob obisku takratnega ameriškega predsednika Clintona. Veliko pevcev je gostovalo z njimi za razne priložnosti in posnetke, med njimi tudi naš Janez (Juan) Vasle. Prvi stik s kvartetom sem imel pred kakšnimi 35 leti, ko mi je žlahtnik iz Slovenije poslal kaseto, ponosen na take izvajalce. Potem, mnogo let kasneje, sem jih pa še v živo poslušal in videl pri omenjenem obisku Clintona, na koncertu v dvorani na Gorenjskem, na nastopu na ladji za žur velikega Slovenskega podjetja, in končno tudi tega 22 maja v Celju na poslovilnem koncertu, pri katerem je sodelovalo mnogi drugih nastopajočih, med njimi zvezdnik Dalmatinec Oliver Dra-gojeviž, Alenka Godec, Majda Petan, Perpetuum Jazzile, Eva Kozlevčar, da omenim samo nekatere, in lepo je bilo ko se je na odru pokazala tudi prva zasedba, ko sta stara dva člana z Daretom in Marijanom pokazala kako je prvotni kvartet zgledal, in kako je prepeval. Vedno so navdušili publiko, in izvedbe so bile brez izjeme na višku. Naj še omenim njihovo izvedbo komada ,,Ljubim te Slovenija", ki so neprimerljivo zapeli na Festivalu Morja in Sonca v Piranu leta 1980, kot primer slovenskega repertoarja, izven negro spirituals in drugega njihovega Kvartet ob slovesu PISMA BRALCEV Pevsko glasbeni večer Od Pevskoglasbenega večera sem odhajal z deljenimi občutki. V prvem delu je bilo kar nekaj nadebudnih nastopov. Mladi pač študirajo razna glasbila in se vadijo tudi v nastopanju: klavir, kitara, petje, solopetje in drugi. Dekliški zbor Milina opravlja zelo pomembno nalogo, ko mladostnice uvaja v čudoviti svet harmonije, v zborovsko petje, kjer se glasovi zlijejo in zabrnijo kot en sam mogočen glas. Pri najstnicah pač res v mili glas. A za popolno ubranost se mora pristavski zborček še potruditi. Saj vemo, da to ne pride brez dela. Že v prvem delu sporeda je bilo malo preveč angleščine, v drugem pa neznosno preveč. In absolutna prevlada rock in pop glasbe! Za normalna, morda majceno preobčutljiva ušesa, je bilo preveč decibelov. Bolj ko smo šli proti koncu večera, pa je bilo tudi vedno več bobnenja. Menim, da baterija ne sme vsega preglušiti. Saj če baterist zapade v trans, potem se tudi ostali borijo vsak za svoj glas. In tisto postane, bi rekel, pravi pandemonium, - neznosno razbijanje. Žal je tako, da za današnjo mladino bend šele takrat doseže pravi zven: vse nori, igralci in poslušalci, vse zaplava v neke vrste sacrum delirium v vražjem ritmu in divjem navdušenju. Tu se bomo pač težko ujeli v mnenjih. Kdo ima prav? Mladino privlačijo nore skrajnosti. Tudi v glasbi, ko gre za ff (in komaj pozna pp). A v vseh umetnostih - in v življenju nasploh - mora biti neka mera: vse lepo po pravi meri ali (z)merno. Po človeški merj, ki je pot zlate sredine. To je eno od najžlahtnejših izročil klasične Grčije. Škoda, da del naše mladine zapada norim modam globaliziranega sveta, ki izgublja čut za normalnost. Ne vem če se bo kdo strinjal s tole kritiko. Priznam, da je napisana z dobro mero nostalgičnosti po drugačnih časih. A zapisana je tudi iz ljubezni do mladih, do naših mladinskih organizacij - in to z željo, da ne bi izgubili spoštljivega čuta do glasbe. In do publike! Vinko Rode Dve športni zbiranji sta se vršili zadnje dni med nami. Danes bomo opisali tradicionalni turnir ,,truka" v parih, ki ga je ponovno organiziral odbor Društva Slovenska vas. Za drugič ostane turbir ,,papi-nogomet" SDO-SFZ. Turnir ,,truka" se je vršil v soboto, 24. maja, od 20 ure naprej, v baru doma, z udeležbo 32 igralcev, oziroma 16 parov. Program je bil organiziran na poznani način s ključi t.i. „dvojnega izpadanja", kar pomeni, da kdor je bil v dveh partijah poražen je izpadel. Do finale sta prišla para Diego Fernandez-Peter Rot in Mako Koc-jančič-Mart^n Sušnik, s končno zmago zadnjih. Za prijetnejši večer je bila na razpolago ne le pijača, ampak tudi večerja (empana-de in pizze) pripravljena posebej za to priložnost. Turnir se je večinoma vršil v dobrem vzdušju, čeprav so obstojali tudi kaki trenutki nesporazumov. Vsekakor, ni prišlo do hujšega in večer se je prijateljsko Zmagovita dvojica Sušnik-Kocjančič končal, nesporazumi so pa ostali v preteklosti. Nagrada za zmagovalca je bil pujsek, katerega -kot je tudi že navada v takem primeru- sta zmagovalca darovala, da je z njim Društvo organiziralo zastonjsko večerjo za vse igralce na turnirju (in tudi povabljene), ki se je vršila v petek 13. junija. Sedaj so še v pripravi turnirji v namiznem tenisu, balinanju in šahu. M. Fernandez-Rot sta pristala na drugem mestu G. JOŽE RAZMIŠLJA Pravo veselje Konec obdobja. Hvala NSQ za vse lepe trenutke in za odlično predstavništvo Slovenije povsod kjer ste gostovali! Rok Fink Se razume, da gre tukaj za zdravo veselje. In samo to je pravo veselje, ki človeka dviga. Vse ostalo, kar ni pravo veselje, človeka ponižuje, ga usužnjuje, ga slabi in mu jemlje dostojanstvo. Človek mora biti vesel samega sebe in mora gledati na druge z veseljem. Vesel mora biti svojega lastnega življenja in svojega obstoja. Vesel mora biti dejstva, da mu je Bog zaupal vse vesolje, ki naj ga obvlada in izpopolnjuje. Bog je človeku zelo veliko zaupal. In tega zaupanja ne bi smel človek nikdar zlorabljati. Moral bi biti vesel, da ga Bog tako ceni in to ne v Njegovo dobro, kot naj to bo dobro za človeka. Vesel je človek svojih lastnih uspehov, pa tudi dosežkov drugih. To mora priznati sebi, pa storiti isto tudi do drugih. Nasprotje temu je zavidljivost, ko človek ni vesel uspehov drugih ljudi. Ta slabost mu povzroča žalost, notranji nemir, neprijateljstvo in celo prekinitev medsebojnih odnosov. Ne smemo biti podobni Kajnu, ki ni prenesel, da je bratova daritev bila Bogu bolj všeč. Zagrenjenost ni znak zdravega človeka in nas ne druži in ne povezuje. Apostol Pavel je to povedal s svojimi besedami, rekoč: veselim se z veselimi in jokam z jokajočimi. Veselega svetnika je še Bog vesel, pravi slovenski pregovor. In to bi morali biti mi vsi. Veseli bodimo nad svojim in tujim življenjem. Veseli, da smo kristjani, veseli, da smo Slovenci in njihovi potomci. Veseli, da smo odrešeni in da smo sprejeti v božjo družino in da je Bog naš končni namen. Iz tega vidimo, da je zelo veliko razlogov za naše veselje. Vse ostalo je samo namišljeno veselje, ki človeka le trenutno razvedri. Pravi razlogi veselja pa so stalne vrednote, ki jih ne smemo podrejati. Včasih nas glava boli zaradi slabe družbe, pa tudi zaradi nezdravega veselja. Pravo veselje je celo v nebesih, kadar se kak grešnik spreobrne. Tega naj povečamo tudi mi. DRUŽINA CONDE - DOLINŠEK se toplo in iskreno zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani s tolažilnimi besedami in posebno z molitvijo ob krsti, ob smrti nase mame, stare mame in tašče ge. JOŽEFE CONDE NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI SVETOVNA PRESTOLNICA KNJIGE 2010 Ljubljana bo leta 2010 svetovna prestolnica knjige, so sporočili iz mestne občine Ljubljana. Ljubljana je tako postala deseto mesto, ki se ponaša s tem uglednim nazivom, ki ga podeljuje Unesco, je na tiskovni konferenci povedal načelnik mestnega oddelka za kulturo Uroš Grilc. FESTIVALSKA NAGRADA Ob zaključku 54. Taormina film festival so Tanji Ribič za vlogo v filmu Traktor, ljubezen in rock'n'roll podelili nagrado za najboljšo igralko festivala. V utemeljitvi je žirija zapisala, da si je Ribičeva nagrado prislužila zaradi "sposobnosti, da skozi celoten film uspeva izražati ironijo in emocije v popolnoma različnih situacijah". NAS IN KITAJCEV JE 1,3 MILIJARDE Farmacevtska družba Krka je s podpisom pogodb o dokapitalizaciji postala manjšinska solastnica dveh zasebnih farmacevtsko-kemijskih podjetij na Kitajskem. Po besedah predsednika uprave Krke Jožeta Colariča je odločitev povezana z dolgoročnimi potrebami po dodatnih surovinah za Krkino kemijsko sintezo. PO SVETU IZRAELSKA VARNOST Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v okviru tridnevnega obiska v Izraelu pozval k ustavitvi gradnje judovskih naselij na zasedenem Zahodnem bregu. Kot je poudaril v govoru v izraelskem parlamentu, je prav to ključ do miru. Poleg tega je Sarkozy tudi pozval Izrael, naj omili omejitve glede svobode gibanja Palestincev na Zahodnem bregu, kjer vojska upravlja z več sto cestnimi zaporami. Ti po mnenju Svetovne banke predstavljajo ve iko oviro gospodarski rasti, medtem ko Izrael trdi, da so nujne za njegovo varnost. SRBIJA Skoraj mesec in pol po volitvah v Srbiji so socialisti zaradi razlik v pogledih na pot v Evropsko unijo prekinili pogajanja o koaliciji z radikalci. Zaradi razglasitve neodvisnosti Kosova, ki jo je podprla večina članic povezave, bi namreč radikalci zamrznili pogajanja z Brusljem. Socialisti pa so prepričani, da bi članstvo v Uniji prineslo gospodarski napredek in z njim večjo socialno blaginjo, za kar se najbolj zavzemajo. Kot je po koncu nedeljskega sestanka ocenil predsednik socialistov Ivica Dačic, so pred Srbijo sedaj le tri možnosti: razpis novih volitev, vlada brez socialistov ali pa koalicija socialistov s Tadiževimi demokrati. VOJAKI V AFGANISTANU Nemški general v zvezi Nato Egon Ramms je izjavil, da potrebuje zavezništvo dodatnih 6000 vojakov v Afganistanu, če hoče tam zagotoviti stabilnost. Pozval je tudi k tesnejšim stikom med tamkajšnjimi civilisti in Natovo misijo, saj bi to pomagalo pri boju z uporniki. Kljub prisotnosti 70 tisoč mednarodnih vojakov iz 40 držav se je nasilje upornikov, ki hočejo zrušiti vlado v Kabulu, v zadnjih dveh letih okrepilo. EVROPSKI VRH Evropski voditelji so pretekli petek 20. junija zaključili vrhunsko zasedanje v Bruslju. Največ pozornosti je bila deležna Lizbonska pogodba po irski zavrnitvi dokumenta. Voditelji so se dogovorili, da Irski dajo čas za posvetovanje doma, in da se ratifikacija nadaljuje. Izjema je Češka, kjer evroskeptiki; stavijo na čas. Češko ustavno sodišče zaradi pomanjkanja podlag za odločanje tako še vedno ne more začeti z ugotavljanjem, ali je Lizbonska pogodba v skladu z njihovo ustavo. Sicer so udeleženci zasedanja sprejeli predlog, da se države članice k temu vprašanju vrnejo 15. oktobra na vrhu pod francoskim predsedstvom. Evropska unija bo našla rešitev za Lizbonsko pogodbo, in to preden bo katera koli kandidatka za članstvo zrela za vstop vanjo, je prepričan predsedujoči ES, premier Janez Janša. OBVESTILA SOBOTA, 28. junija: Praznik slovenske državnosti, v Slovenski hiši. NEDELJA, 29. junija: V Našem domu San Justo po maši, domobranska proslava. V Slomškovem domu po maši, domobranska proslava. SREDA, 2. julija: Občni zbor Cooperative Sloge, ob 19. uri v Slomškovem domu. Učiteljska seja voditeljic osnovnošolskih tečajev, ob 20. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 5. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Koline na Pristavi, popoldne. Predavanje za visokošolce o temi „Pričevanje domobrancev", ob 20.15 uri v Slovenski hiši. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Družinska sreča. V družini g. Slavka Grilc in njegove žene ge. Kristine roj. Svete v Moronu se je rodil sinček. Srečnim staršem naše čestitke. SAN JUSTO Spominska proslava za padle domobrance Slovenci v San Justu in okolici so priredili v nedeljo, 15. t.m. ob 5. uri pop. v cerkveni dvorani spominsko proslavo za padle domobrance. Oder je bil za to slovesnost lepo okrašen z veliko sliko Blejskega jezera in z gorenjskimi planinami v ozadju. Razpeta je bila tudi velika slovenska zastava. Spominski govor je imel g. dr. Branko Rozman. Govoril je o najlepših lastnostih protikomunističnih borcev-domobrancev. (... ) Sledili so nato dramatski prizori, ki so prikazali trpljenje Slovenije od leta 1941 do 1945. V prizorih je Slovenijo predstavljalo dekle v slov. narodni noši (gdč. Drakslerjeva), sinčka, tudi v narodni noši, pa Zakrajškov Janko. (...) Na spominski proslavi je Slov. pevski zbor v San Justu pod vodstvom g. Drenška tudi prvič zapel pesem Strašno klanje, ki jo je napisal in harmoniziral g. Franc Zajc. Besedilo za posamezne slike je s pieteto do padlih junakov napisal ter sestavil g. Ivan Oven, ki je tudi vso prireditev vodil. Prireditev je imela dvojni namen. Na eni strani počastiti spomin padlih domobrancev, na drugi strani pa doraščajoči mladini prikazati vzroke za nastanek slovenskega domobranstva. Oba je v polni meri dosegla. LANUS Izredni občni zbor društva Slovenska vas Odbor društva Slovenska vas v Lanusu sklicuje za nedeljo, 27. julija 1958 ob 16. uri izredni občni zbor društva. Dnevni red: 1) Razprava o obliki društva. 2) Predlogi, ki jim občni zbor prizna nujnost. MENDOZA Naš pevski zbor je čim dalje bolj zaposlen na vse strani. Poleg tega, da poje redno pri vseh domačih prireditvah, je velikokrat zaposlen tudi po tujih cerkvah in pri raznih prireditvah, kamor ga pogosto vabijo. (... ) Vidi se: naš zborček širi s svojim požrtvovalnim delom in lepo ubranim petjem vedno bolj na široko sloves naše skupine. Skupina ukrajinskih emigrantov v Mendozi je podprla akcijo Društva Slovencev za zgraditev doma s prispevkom 380 pesov. Ta znesek naj bi bil skromno priznanje za sodelovanje slov. pevskega zbora pri ukrajinskem dnevu. V družini g. Jakoba Končarja in njegove žene ge. Terezije roj. Nemanič so dobili sinčka prvorojenčka. Čestitamo! Svobodna Slovenija, 26. junija 1958 - št. 26 RESUMEN DE ESTA EDICION NEDELJA, 6. julija: Tradicionalne domače koline v Slovenski vasi; ob 13.30 kosilo. Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju v Slovenski hiši. Ob 16. maša, nato akademija v izvedbi Slomškove šole. ČETRTEK, 10. julija: Seja Zveze slovenskih mater in žena. Nato pogovor z arh. Juretom Vombergarjem. SOBOTA, 12. julija: Super ples v jeseni VI, ob 21.30 uri v Slomškovem domu. ČETRTEK, 10. julija: Sestanek ZSMZ iz San Martina, ob 16. uri v domu; dr. Alenka Rajer Dolinar bo govorila o sladkorni bolezni. SOBOTA, 19. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. REFERENDUM El pasado 22 de junio se voto en Eslovenia el referendum sobre el nuevo mapa de regiones. A votar se presento solo el 10,94%, pero igualmente, senalo el premier Janša, el referendum es valido. Los resultados en cada region se analizaran y sobre esta base se dara forma a la nueva ley de regiones. (Pag. 1) LA CERCAN^A DE LA PALABRA En todas las lenguas se incorporan constantemente nuevas palabras al hablar cotidiano. Estas, gracias a su uso, son aceptadas, incluso por los academicos. As^, el lenguaje sufre transformaciones relacionadas con el entorno de los que se comunican a traves de la palabra. Un sacerdote en Eslovenia, amante de la literatura, presento algunos textos b^blicos de Primož Trubar, autor de los primeros libros eslovenos. El auditorio pudo o^r la palabra de Dios en aquellos textos conocidos, pero con un nuevo color - el lenguaje utilizado en la Edad Media. El texto estaba lleno de marcas germanicas, que con el correr de los siglos se incorporaron y asimilaron a la lengua eslovena. Pese a lo antiguo del discurso, se o^a actual. En ese tiempo se hab^a tomado la decision de poner la palabra de Dios en el lenguaje de los creyentes, para que pudiesen conocer las ensenanzas de la Biblia. ^Que ocurre hoy con el idioma? Muchas personas se inquietan por la avalancha de palabras anglosajonas que inundan las calles eslovenas, pero aceptan las de origen germano como eslove-nas. Ambas han de ser extranjerismos, por siglos de domina-cion o decadas de colonizacion; pero tambien ambas amenizan el lenguaje cotidiano. (Pag. 2) MENDOZA DIJO PRESENTE El ya tradicional encuentro de coros eslovenos en Stična el 22 de junio tuvo en su 39. edicion una novedad: la participacion de coros extranjeros, que se sumaron a los cantantes locales para interpretar musica eslovena. El encuentro se incluyo entre las actividades culturales por motivo de la presidencia eslovena de la UE y su orador principal fue el premier Janša. Del mismo participo el coro esloveno de Mendoza con su director Diego Bosquet, que por esos d^as estuvo presentandose en diversos lugares de Eslovenia. (Pag. 2) VISITA ESPECIAL El secretario de gobierno de Eslovenia de la Oficina para los eslovenos por el mundo, Zorko Pelikan, estuvo de visita en la Argentina los primeros d^as de junio. En este numero se publica la cronica del encuentro que mantuvo con los alumnos y profesores del Curso de cultura eslovena a nivel secundario, con quienes compartio la tarde del sabado 7 de junio. Asimismo, se puede leer lo referido a la charla del secretario Pelikan en la Accion cultural eslovena acerca del trabajo que realiza su Oficina. Luego de sus palabras respondio amablemente las preguntas e inquietudes del publico. (Pag. 3) EKO-BARILOCHE - EL DESAF^O La colectividad eslovena de Bariloche esta organizando del 30/10 al 2/11 un encuentro y competicion para todos los jovenes eslovenos (entre 16 y 26 anos) en el parque nacional Nahuel Huapi. Los equipos disfrutaran dos d^as de la naturaleza mientras cumplen con el itinerario designado. Habra pruebas de trekking y canotaje; deberan ubicarse con ayuda de la brujula y el GPS, e incluso resolver algunas pruebas de conocimiento del idioma o de Eslovenia. El idioma esloveno sera excluyente para participar y conocerse. jAventureros, a inscribirse! (Pag. 3) DESPEDIDA El cuarteto esloveno New Swing Quartet tuvo su concierto de despedida el 22 de mayo, despues de 40 anos de carrera. El cuarteto representa una parte importante en el espectro musical esloveno. A lo largo de su actividad se presento en Eslovenia y en el extranjero. Incluso participaron en la visita del entonces presidente norteamericano Clinton. Varios arti-stas de renombre participaron en sus grabaciones. Los ultimos integrantes de New Swing Quartet son: Dare Hering, Marijan Petan, Oto Pestner y Tomaž Kozlevčar. En la despedida tambien estuvieron los anteriores integrantes de la formacion Rado Razdevšek y Gregor Bezenšek, ademas de otros artistas solistas y coros invitados. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Vombergar, Neda Vesel Dolenc, Katica Cukjati, Nežka Kržisnik, Rok Fink, Vinko Rode in Martin Sušnik. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O