"Published and distributed under permit (No. 643) authorized by the Act of October «>1917, on file at the Post Office of Joliet IIUBy order of the President, A. S. Buri« son Postmaster General Amerikanski Slovenec American In Spirit; Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Besr Element of Americanized SIot nians . It covers News and Contains Matters of. Special Importance to Them Not Found elsewhere ŠTEVILKA 16 JOUET, ILLINOIS. 17. JANUARJA l^TS. LETNIK XXTIII Italijanske zahteve uprav gorostasne. Neka listina z(*ba.li • -Mk "Reko- O r lan d«' na drugi strani bi rad odstopil dalmatinska obal v zameno za Reko. Po svojem razgovoru je Orlando rekel, da Wilson noče pripustiti niti Reke. Velika večina prebivalstva na bal-matinski obali je jugoslovanska, dasi-ravno imajo nekatera mesta, kot Zader italijansko večino. Reka ima italijansko. večino, todji okolica je jugoslovanska. Orlando pravi, da mu je rekel Wilson, da namirovni konferenci mora veljati načelo narodnosti prvo in potem pride načelo trgovskih interesov. Naravni izhod do morja narodov v bivši .Aivstro-Ogrs'ki je Reka in Wilson je mnenja, da je potreba morja za milijone Slovanov večja in važnejša, kakor pa vprašanje par tisoč It^lijasov na Reki. Fakt je,da komer-cijalni interesi slovanske in balkanske konfederacije zahtevajo Reko zase; ako Italija prezre te interese, tedaj si nakoplje sovraštvo vseh prizadetih narodov in stem ustvari nevarnost za ža evropski mir. Orladno je menda nekaj govoril o Reki kot "mednarodneem mestu z Italijanisko upravo " ako ni drugače, toda Wilson je zavrnil tudi to sugestijo, kajti slovanskemu zaledju ne bi to koristilo. Wilson je dokazal Orlandu, da je italijanska Reka le majhen žep v sredi jugoslovanskega prebivalstva. Italija zahteva, da se jugoslovanska pritanišča omeje na dalmatinsko obal, kar bi zelo oviralo trgovino Jugoslavije, ker na ta način bi bilo treba podaljšati železniški promet skozi pogor-ske kraje. Očitno je, da Wilson ne da dosti na takozvane "strategične potrebe" raznih držav kot .glavno načelo miru. On je £a ligo narodov, ki ima nadomestiti "strategične meje varnosti" posameznih držav in v tem slučaju odpade strah Italije, da bi jugoslovanska mornarica kontrolirala Jadransko morje. American} za pravičen mir. Washington. D. C., 13. jan. — Američani poudarjajo, da mislijo predvsem na ustanovitev zveze narodov in sklej pravičnega miru; da prihajajo oze:n-ske razširbe, krajevni prepiri in tekmovanje za koristi med evropskimi zastopniki šele v drugi vrstiv poštev ter se morajo rešiti v soglasju z načeli za ohranitev miru. Tu se raznašajo govoice, po katerih so Američani že napravili načrt zveze narodov, vendar I je istina, da predsednik Wilson pri ' svojem povratu iz Italije še ni napra-i vil nobenega načrta, pač pa je pri-I čakoval predlogov za načrt od enten-tinih velesil. Vendar je poveril na-. pravo načrta peterim odličnim pozna-'vateljem mednarodnega prava. Bryanova politika v časti, Akoravno ameriški poznavatelji mednarodnega prava nikakor ne mis-( lijo, da bo kongres ze vedno preprečil vojne, vendar so prepričani, da bo vojna napravljena mnogo težavnih, v j ameriški načrt nameravajo sprejeti j tudi predlog William Jennings Bryana da se morajo prepiri med narodi preiskovati eno leto, preden sme slediti vojna napoved. Zveza narodov najprej. Novi pogoji za Nemčijo. Pariz, 14. jan. — V včerajšnji seji vrhovnega vojnega sveta odobren gospodarski pogoji, ki se imajo naložiti XTeinčiji za podaljšanje premirja, zaukazujejo, da ima Nemčija vse svoje tovorne pArnike vnemških in inozemskih Hikah izročiti zaveznikom, da se zadisji usposobijo, oskrbovati z živili Nemčijo in take sosedne dežele, kakor e utegnejo sprejeti v sklep. Tudi je med pogoji zahteva, da mora Nemčija dati nazaj vse tovarniške stroje itd., ki jih je vzela iz zasedenega ozemlja in ki se dajo še spoznati. To utegne vesti do hitrejše obnove gospodarskega ivljenja, nego plačanje denarja enake vrednosti. Mora vrniti vse. V razpravah je bila popolna edinost tudi glede na denarne pogoje, po katerih mora Nemčija povrniti vsote, ki so bile odvzete mestom in krajem v opustošenih okrajih, in glede pošiljanja živil v stradajoče krajine. Otvoritev kongresa. Predsednik Poincare bo prihodnjo soboto z nagovorom otvoril prvo polno sejo mirovnega kongresa, nakar bo sledila volitev uradnikov. Francija, Velika Britanija, Združene državo, Italija in Japonija bodo imele po S zastopnikov v kongresu. O tem se je vrhovni svet včeraj zedinil. Britanska gospostva bodo imela prisebne zastopnike in sicer Kanada, Avstralija, Južna Afrika in Indija po2. in Nova Zelandija enega. Vprašanje glede ruskega zastopstva je bilo odloženo. Zastopstvo vsakega naroda ni bilo odmerjeno (kakor je hotel fracoski načrt) po ulogi, katero je narod igral v vojni, nego (primerno ameriškemu in britaskemu sačrtu) po tem, v kaki meri je vsak narod prizadet po sklepu miru. Prvo vprašanje, ki pride v glavnem zasedanju mirovnega kongresa na dne v ni red, bo vprašanje glede ustanovitve zveze narodov. Predsednik Wilson je torej v tem oziru prodrLs svojim predlogom. Predsednik^ Wilsona hvalijo. Francosko časopisje hvali predsednika Wilsona zaradi njegove odločnosti, vsled katere je dobila Brazilija 3 delegate za mirovne konference, in zaradi omejitve števila odsekov na S (namesto 20, kakor je zahteval fra-cosko načrt). Predsednik Wilson je, kakor poroča "Figaro", zopet zahteval, da se vse pogodbe napravijo javne, a je pripustil, da je pri razgovoru o pogodbenih načrtih umestna gotova molčljivost, Za Hrvate in Slovence 2 delegata? Pariz, M. jan. — Število zastopnikov dovoljenih vsakemu narodu v mirovnem kongresu, kakor objavljeno neuradno in podvrženo pregledu, dasi dejansko določeno, je sledeče: Združene države. Velika Britanija, Francija, Italija in Japonija, po 5; Brazilija. 3; Belgija, Srbija, Grška, Poljaka, Čehojslovaška, Rumunija, Kitaj, Kanada, Avstralija, Južna Afrika in '.Indija, po 2; Nova Zelandija in Portugalska, po 1. Drnge oržave, ki siso napovedale vojne Nefečiji, ampak samo prekinile diplomatske odnošaje, so bodile po enega delegata. Rusko zastopstvo ni bilo odločeno. Zastopstvo, ki se ima dati Jugoslaviji, tudi ni bilo odločeno, ali za verjetno matrajo, da bodo Hrvati in Slovenci zastopani slično kakor Srbi. Ničesar niso odločili glede Črne gore, z ozirom na politični položaj, ki je nastal, ker kralj Nikola ni hotel pripoznati želje svojega ljudstva za zjedin-jenje z Jugoslavijo. Združene države bodo suhe I. jul. 1.1 u Prohibicijski dostavek k zavezni ustavi Z. D. dobil potrebno dvotretjinsko večino. $*v),000,000 za hrano. Pariz, 15. jan. — Vrhovni svet oskrbovalne in pomožne komisije, ki je v zadnjih dneh razpravljal položaj osvobojenih dežel od Belgije do Poljske in Armenije, je prišel do prepričanja, da je najmanjša vsota potrebna za prehraso teh ljudstev do prihodnjega poletja $400,000,000. Vrhovni svet je vprašal zakladnice raznih vlad, kako bi bilo mogoče denar preskrbeti, in zavezniške vlade evropske so odgovorile, da prevzamejo polno odgovornost za svoj del. Znatna težava pa nastaja iz dejstva. da mora večina živil priti ^z Združenih držav, in čeprav vlade evropskih zaveznikov lahko pla čajo za prevoz ter dobavijo obleko i« drugo, bodo plačila v Ameriki vendar zelo presegale svoto $100,000,000, za katere dovolitev je predsednik Wilson naprosil kongres. Herbert C. Hoover, glavni ravnatelj mednarodne pomožne akcije, je predlagal, naj ima vsaka četverih velesil posebno komisijo v deželah, ki potrebujejo pomoči. Vse dežele, ki so postavile demokratske vlade, pričakujejo pomoči od Združenih držav po pravici, ker mora Evropa sicer pričakovati propast s hujšimi posledki nego v prednjem veku. Ameriška ž iival^oebžailjjH Ameriška živila ,so že bila odposlana v razne luke ob Sredozemskem morju, a plačano še ni bilo za to; Nemčija ne dobi od tega sploh ničesar. VESELJE V TABORU "SUHAČEV". Kaj mislijo "mokrači" sedaj storiti. Prva velesila suha. Prohibicija. Wellington, D. C., 15. jan. — Za odobritev prohiibicijskega dostavka k zavezni ustavi Združenih držav je potrebna samo še pritrditev zakonodaj-stva ene edine države, i,n nobenega dvoma ni, da se to zgodi tekom najbližjih 24 ur. S tem bi bila dosežena za sprejetje dostavka (amendm nta) potrebna dvotretjinska večnia državr. Do poznega popoldne je po piročilih, dospelih v tukajšni glavni stan, 35 držav odobrilo amendment. Kot nove države, ki so se izrekle za deželno prohibicijo, so tekom današnjega dne pristopile Iowa, Colorado, Oregon; New Hampshire in Utah. 38 držav za "sušo". Washington, D. C. 16. jan. — Današnja odobritev prohibicijskega dostavka k zavezni uatsvi je napravila Združene države prvo velesilo, kateri je podeljena pravica, stalno ustaviti trgovino z opojnimi pijačami. Po glasovanju zakonodajstva v Neb-'aski je bila dosežena potrebna dvo-tretjmaka večina. V enakem zmislu sta glasovali državni zakonodajstvi v Missouriju in Wyoming«; potemta kem je glasovalo 38 držav za "suho'' Ameriko. Za verjetno smatrajo, da se bodo dese«erih državnih zakonodajstev v kateri še niso glasovali o vprašanju' glede zavezne prohibicije, nekatera potegnila za amendment. Dežela suha dne 1. jul. Po določbah dostavka k ustavi i*-j oelava, prodaja in uvoz opojnih pi-,jae prenehati eno leto po. odobritvi, I ampak prohibicija zadobi veljavo v vsaki državi mnogo prej, ker je po neko vojni naredbi izdelava in prodaja opojnih pijač po 30. junija prepovedana, dokler ni demobilizacija vojaške moči dovršena. Po vojni naredibi je izvoz opojnih p.jač dovoljen, ali velike zaloge, ki, so spravljene v carinskih skladiščih, morajo biti razpečane. preden zadobi zavezni amendment. Le malo drf av poročalo. Samo 14 držav je naznainlo državnemu department!! izid glasovanja svojega zakonodajstva. Mississippiš-ko zakodajstvo, ki je prvo glasovalo o vprašanju, ni naznanilo izida. Mis-sissippiški državni tajnik je danes izjavil da je bilo naznanilo poslano po pošti, v Washington takoj po gla--" vanju in da bo poslan duplikat, ako Države ki so glasovale za suh« Z. D. Potrebnih za odobritev — 36 dr- av. GfastoValo "yes" — 08 držav. akor sledi, po redu odobritve. Mississippi Tennesee Vrginia Maine Kentucky West Virginia South Carolina California North Dakota Washington Maryland Idiana Montana Arkansas Texas Illinois Delaware North Carolina South Dakota Kansas Massachusetts Alabama Arizona Iowa Georgia Colorado Louisiana Oregon Florida New Hampshii Michigan Utah Ohio Nebraska Oklahoma Missouri Idaho Wyoming se je prvotno naznanilo izgubilo. Popolna "suša". Več nego polovica-ozemlja Združenih držav je že suha vsled državne zakonodaje ali lokalno-opcijskih volitev. Do nedavna je bil uvoz omenjenih množin opojnih pijač za osebno rabo dovoljen v suhem ozemlju, ali najvišje sodišče je pred nekaj dnevi ukrenilo, da nareja Rertlov "bone dry amendment" tako kupčijo nezakonito. Illinois tudi. pringfield, 111., 14. jan. — Illinois se je pridružila državafn, ki so odobrile deželno prohibicijo kot dostavek k zavezni ustavi. Izid glasovanja v poslanski zbornici je bil 84 glasov za in 66 proti; senat je odobril dostavek že zadnjo sredo. Prohibicija in boljševizem. Chicago, 111., 15. jan. — V Chicagu kažejo "mokrači" z bojaznijo na možnost, da utegne deželna prohibicija zavaliti val boljševizma iz Rusije v Združene države. Skupina zatopnikov glavnih pivo-varnic v deželi, .ki zastopajo kapital ene milijarde dolarjev, se je zbrala včeraj v pisarni odvetnika Levy Ma-yerja, da se posvetuje o tem, kaj je v zadevi prohibicije. Dogovorili so se, voditi boj proti deželni prohibiciji z vsemi razpolož-nimi sredstvi in spraviti pred zavezno najvišje sodišče. "Ne verjamem, da jeljudstvo zadovoljno s sklepom državnih zakonodajstev, razširiti zavezno ustavo s prolii-bicijskem dostavkom," je izjavil Henry Naylon iz 1?ochestra. Predsednika Wilsona spalnica v Murat Mansion v Parizu. 2—Ameriški vojak in mornar štejeta boljšt--iške ujetnike, zajete med Arhangclo m in Vologdo. 3 — Capt. M. W. Lanhamov konj prvikrat pije iz reke Ren pri Boppardu, Nemčija. " » PRAVO BOGASTVO. "Upam, da Vam bo Novo leto do-neslo srečo in bogastvo pa ne samo v zlatu, ampak bogastvo s pravo za-dovoljnostjo in zdravje." Mnogo novoletnih kprt je izdelanih s temi čestitkami; torej ni dvomno, da je sreča in zdravje pravo bogastvo na zem lji. Čitajte pismo katero nam jep poslala 20 dec. 1918. Mrs. Agnes Vanek, (Eager 11 Baltimore. Md. —" Dolgo časa sem bila otožna in slabe volje; inobena stvar me ni zanimala ali razveselila dotlej d kler nisem vzela Tri-jiierjevega ameriškega grenkega zdravil nega vina; sedaj sem zopet trdna ir. vesela, kakor prerojena. "Otožnost, glavobol, nervoznost itd. nostanejo običajno, če ima človek želodec v neredu; v vseh takih slučajih daje Tri-nerjev ameriški elikser zanesljivo pomoč. Dobiva se v lekarnah. $1.10 — Zoper mrazenje, iapahke, otekline, rev-rnatizem, nevralgijo, hbtrobol ni boljšega zdravila, kakor je Trinerjev Liniment. 35 in 65c v lekarnah; po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, 1333—1343 So. Ashland Ave., Chicago, lili. — Adv. Jugoslovanska pomožna konferenca. Zastopniki petnajstih slovenskih in hrvatkih in rbskih narodnih podpornih organizacij so se v nedeljo, dne 12. januarja t. 1. zbrali na javnem shodu v LaSalle hotelu, Chicago, 111., z namenom, da se posvetujejo, kako in na kakšen način bi nam mogoče pomagati oziroma poslati pomoč bratom trpinom v Jugoslaviji. Rev. Francis Jager kateri se je prsd dvema mesecema povrinl iz Balkana, kjer je kot Major dve leti deloval za Rudeči Križ, je v zelo gonljivih besedah pojasnil in razložil položaj in stanje v katerem se naši ubogi bratje nahajajo v sfrraem l^raju. Povedal na nahaja v veliki bedi in potrebi, posebno pa da živijo v velikem pomanjkanju glede in obleke. Potem je razložil plan ali načrt potom katerega bi nam bilo mogoče pomogati svojim bratem v Jugoslaviji najbolj uspešno, in sicer je sledeči: Vsak rojak, ki ima sorodnike v starem kraju, bo napravil en zavoj (box) ali hj-ane ali obleko. Am Rudeči Križ ali pa am. vlada bode potem te zavoje poslala v Jugoslavijo tamošnjim v ta namen ustanovljenim odborom, kto duhovnom, popom, županom In zadrugam, kateri bodo te zavoje razdelili dotičnikom, katerim bodo zavoji namenjeni, in sicer pod vodstvom ame-rikanskih uradnikov. Potom tega načrta nam bode mogoče uresničiti naše iskrene želje, po-tnagati svojim sorodnikom v tarern kraju ter jimm kolikor mogoče olajšati njih nepopino trpljenje in po-mankanje. Ob enem bode pa to tudi dokaz drugorodcem, da so Jugoslovani v Ameriki en popolnoma združen narod. (Dalje prih.) Novi župnik slovenske cerkve sv Štefana v Chicagu, 111. Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. je imenovan župnikom cerkve sv. Štefana v Chicagu, 111. Novoimenovani častiti gospod Kazimir bode gotovo, po mislih našega g. župnika Rev. John Plevnika, osrečil chicaško župnijo s svojim odkritosrčnim nastopom, kakor je osrečil svoječasno Cleveland in Eveleth. • Nesrečni Przemysl. Dunaj, 15. jan. (Prek Geneve in Pariza.) — Kakih 2000 oseb so Ukrajinci usmrtili v Przemyslu, Galiciji, kakor poroča dunajska "Neue Freie Presse". Ukrajinci so nekaj dni bombardirali Przemysl iz zraka in iz okolice, in razmere v mestu se opisujejo kot strašne. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 15. jan. — V nedeljo zvečer bo zaključen fair, ki se vrši vsak večer tega tedna v naši stari šoli na korist naše cerkve sv. Jožefa. Pričakovati je, da bo zadnji večer udeležba na veselici zopet ogromna in to zlasti z ozirom na kontest, katerega izid bo naznanjen pred zaključkom našega faira. . a' — Vojaški pogreb. Danes dopoldne se je vršil pogreb korporala Johna Polmina, 23 let starega sina g. Johna in ge. Ane Polmin, 1408 Clement St., ki je podlegel pljučnici v Paris Islan-du, S. C., dne 8. t. m. in čigar truplo, je bilo pripeljano semkaj, v njegovo rojstno mesto, da se položi k večnemu počitku na tukajšnjem slovenskem pokopališču. V pogrebnem izprevodu jc bilo prav lepo število velikih avtomobilov, v katerih so se vozili prijatelji in znanci užaloščene rodbine, kakor tudi zastopniki vojaštva. Črno sv. mašo je daroval naš g. župnik, Rev. John Plevnik, ob 9. uri dopoldne . Bri-ko prizadetim starišem naše sočutje a v cvetu svojega življenja umlemu pokojniku večen mir in pokoj 1 — Smrtna kosa. Rojak Jakob Ka-fer}e je umrl v torek v bolnišnici sv. Jožefa, kjer se je nahajal dalj časa hudo bolan. Pogreb bo v petek dopoldne. Če kaj več izvemo, bomo priobčili. — Za influenco je zbolel rojak Anton Kramarič, 1500 Elizabeth St. — Kampanja za Rdeči Križ. V dneh od 20. do 25. jan. bo v Jolietu velika kampanja za pomnožbo članstva Rdečega Križ* Letna članarina znaša samo$l. Kdor jo bo plačal, bo dobil poseben gumb (button). Med gospemi in gospodičsami, ki bodo nabi rale članarino po vseh mestnih pre-cinktih, je tudi lepo število Slovenk, tako na primer v 22 precinktu sledeče: Mrs. Jno. Težak, predsednica; Mrs. Anton Golobitlsh, podpredsednica; Mrs. Joseph Pleše; Misses Elizabeth Sekola, Josephine Šetina in Catherine Rogina, poleg drugorodnih. — Mestno finančno poročilo kaže da se je vkljub draginji vsled vojne zadolženost mesta Jolieta med letom 1918. zmanjšala za $61,307.34. Župan Barber in mestna uprava pa so v skrbeh kako si bode pomagali letos, ko nastopi dne 1. julija prohibicija, da bo tudi naše mesto "bone dry" ali kakor kost suho. Ja. potem bo tudi v m:-istni blagajni — suša, kar pa presneto malo briga generale deželne prohibici-je, ki nam obetajo nebesa — v moderni Sahari. — Hoče novo obravnavo. Poročali smo, da je v tožbi g. Johna J. Simo-nicha proti Chicago & Alton Railroad Co. zadnji petek v tukajšnjem okrožnem sodišču porota prisodila tožitelju $10,000 odškodnine. Včeraj je omenjena železniška družba podala prošnjo za novo sodno obravnavo v tem slučaju. — Pozdrav iz Nemčije. Pvt. Joseph Sekola, junaški sin g. Mihaela in ge. Helene Sekola, 103 Indiana street, nam je poslal razglednico iz Boppar-da ob Renu z dne 23. dec., v kateri nam naznanja, da se mu godi prav dobro ob slavni nemški reki. — Dobro došli domov! Pvt. Frank Miklič, ki je bil v vojaški službi 8 mesecev in 8 dni v Fort Brady, Mich., se je povrnil v pondcljek zvečer v Joliet, 206 Stone street. Že poprej so se vrnili naši junaški fantje: Joseph J. Nemanich, Raynor & Granite Sts; M. Stajdohar, Indiana St.; Joseph Spc-lich. 1407 N.. Bioadway; William J. Vertin, 111 Indiana St., in menda še kateri drugi. Pozdravljeni doma! — Izpuščen iz nemškega ujetništva. Pvt.- Anton Žnidaršič, sin g. in ge. Marko Žnidaršič, 618 Summit St., ki je bil ujet od Xenu-ev med jesenskim pogonom, je bil izpuščen iz nemškega ujetništva in se je povrnil na Francosko, kakor poročajo uradne brzojavke. Pvt. Znidaršič je bil rojen dne 10. apr. 1898 v Jolietu, kjer je bil od-gojen v naši župnijski šoli. Potem je delal v tovarni American Steel & Wire Co. Dne 7. maja 1918 je odšel v U. S. Navy in je bil poslan najprej v Quan-tico, Va. Odondod so ga poslali na Frarico.iko, kjer se je udeležil jesenskega vojskovanj- — Naših fantov je v vojaški službi še nad 100 Kadar bodo zopet doma 'vsi, gotovo prirede kako skupno vese* lico. In tedaj jih naša župnija primerno pozdravi in proslavi, upamo. govorja resnici, je bil priobčil Am. SI., z dne 24. dec., torej že pred tremi tedni. In omenjeni časnikar zopet dela v tiskarni A. S. že od 2. t. -n. Ampak seveda, G. S. je svobodnomi-seln list in lahko poroča, kar hoče in kadar hoče; če je res ali ne, to se ne vpraša. — Ponarejala čeke. Dečka Ray mond Korst in John Dombrowski, oba obtožena ponaredbe čekov,, sta bila v ponedeljek od policijskega »odnika obsojena v globo $200 in stroškov ter poslana v okrajno ječo. Ko bosta izpuščena iz ječe, bosta morala povrniti denar, za katerega sta ponaredila čeke. Ponarejeni čeki so znašali skupaj $174.15 in je bil vsak podpisan po Sarau Lipsey, solastniku Joliet Pro-duce-kompanije. Med salunarji, ki so prejeli čeke, sta bila tudi dva slovenska, J. T. in A. O. "Ponarejanje čekov je najlažji zločin na svetu, ki ga policija zasledi," je rekel zagovornik omenjenih dečakov. "Če ste razpečali še toliko čekov, vedno vas ujamejo. Zapomnita si to, fanta, da se ne vrneta na zločinsko pot, ko bosta izpuščena iz ječe." — Prva žrtev sankanja. Robert Pink, star 14 let, sin nemških staršev pod h. št. 142 Pine street, se je smrtno ponesrečil v soboto pod večer kmalu po 5. uri, ko se je sankal navzdol po Plainfield avenue. Vsled zmrzlega sanišča se je vozil na svojih saneh tako' hitro, da se ni mogel ogniti motornemu vozu, ki mu je prekrižal pot na voglu Plainfield avenue ft Division streeta, ter je prišel pod voz, ki ga je zmučkal prek trebuha. Nesrečni deček je umrl čez tri ure. vsem čast in hvala. Pokojnik je bil doma iz Dolenjskega. Drugi pa je preminul Benda, dober in pošten mož. Tega soproga pa je bolna že 7 mesecev. In enega sina mu je bolezen poškodovala da še sedaj ni popolnoma okreval. Mr Benda je bil pa doma iz Ljubnega na Sp. Štajerskem. In tretjega je ugrabila nemila smrt Antona Krebs. Ta pa zapušča bolno ženo in bolne otročiče Doma je bil iz Gornjega Grada na Sp. Štajerskem. In četrti je preminul Anton Vertač-nik. Tukaj zapušča 1 brata in v starem kraju pa ženo in otročiče. Preteklo leto je preminul njegov brat Luka in sedaj je šel za njim. Doma je bil iz Mozirja na Sp. Štajerskem. Lahka jim bodi tuja žemljica! Sorodnikom pa naše sožalje! John Wodovnik. — Umrl v Sibiriji. Pvt. Roland "Hipe" Stevens' sin Alberta Stevensa, 1206 Cass street, je bil prvi Jolietčan, ki je umrl v vojaški službi v Sibiriji, in sicer dne 8. dec. Shamokin, Pa., 9. jan. 1919. — Am. Sl.j Joliet, 111. Naročnina mi je ta mesec potekla in Vam jo pošiljam po "money order". In obenem par novic. Tukaj imamo snega že poM>rugi čevelj. Na Novega leta dan je pad?' dež in potem sneg. Tudi tukaj razsaja španska influen-ca, za katero jih je dosti umrlo, nad 1500. Tudi moj sin je še zdaj v State Hospitalu, kjer se zdravi že 3 mesece in mu je sedaj malo boljše. Umrli so Marko Dermaza, doma iz Dalmacije, star 38 let, in Anton Pudan, star 37 let, doma iz Istrije; in Stane Slavic, star 28 let, doma iz Istrije. Bili so samci. In brez števila drugih je umrlo. Imeli smo tukaj sv. misijon v cerkvi sv. Jožefa. Hvala našemu g. župniku, ki nam je preskrbel misijonarje, da so nas tako lepo poučili v naukih katoliške vere. Bile -o sv. maše ob y25. uri zjutraj, tako da je lahko vsak rojak sprejel sv zakramente. Ali žali-bog, tukaj jih je dosti, ki ne marajo za cerkev in pravijo: "Kaj mi če p-p! Saj ni boljši od mene. Naj gre v mo>-no delat, če hoče denaf." Ampak kadar mu je umreti, tisti čas pa pozna gospoda. Tudi tukaj se dobro dela vsaki dan in zasluži se tudi dobro. Ali je draginja velika, kafcor povsod drugod. zapisnik izvanredne seje in zapisnik redne seje. Prisotni so: — Paul Schneller, Frank Hudovernik, Josip Svete, Dr Drago Marušič, Helena Žlindra, Dr. J. M. IŠeliškar, Josip Faletič in Frank Drtš-ler. Odsotni so: — Agnes Zalokar, M. F. Intihar, Anton Grdina in Louis Žužek. Tajnik čita zapisnika izvanredne seje z dne 17. dec. in zapisnik redne seje z dne 29. nov. 1918. Zapisnika se sprejmeta z malimi popravki. DOPISI.:- Bridgeport, Ohio, član SNZ. pošilja svoto $1.00 za N. D. Ob jednem pripomni, da je danes dolžnost vsacega Jugoslovana, da pomaga pri tej borbi SNZ., J. N. S. New York, N. Y. Jugoslav Information pošilja notico, da se je tam ustanovilo to društvo za propagando proti Italiji in prosijo za denarno po-maganje pri tej kampanji. Stvar se preloi na drugo sejo, da se dobijo potrebne informacije. Chisholm, Minn. Podružnica "Simon Gregorčič", št. 13. poroča od njih društva tajnica, da niso mogli imeti sejo, ker je tam razsajala bolezen Influ-enca. Pripravljaja se tudi za nabiranje v "The American Jugosla vRelief Fund", da bodo takoj — začeli, kakor hitro bo stvar rešena v New Yorku. Chicago, 111. Podružnica "Woodrow Wilson", št. 7 poročajo, da so si na zadnji seji izvolili novi odbor za leto 1919, poleg tega poročajo svoje delovanje in pošiljajo svoto denarja za Narodni Davek SNZ. Prosijo če bi jim bilo mogoče dobiti na sejo gg. Zužeka-a ali Dr. Drago Marušiča, da bi jim razložil sedanjo stališče glede skupnega dela pri nabiranju za Jugoslav R. Fund. LaSalle, 111. Podružnica "Jugoslavija", št. 6. poroča tajnik, da so dobili obvestilo od glavnega urada SNZ., da pride tja g.-Žužek, in da jim bo nemogoče sklicati shod, ker je bolezen In-fluenca na dnevnem redu. Kakor hitro bo ta v kraju si bodo izvolili posebnega kolektorja, ki bo »šal: "Gotovo Vam je „ 1919. _ r, i dragih pobrala bela f™ D. S. D jvoril: "O, to pa to. • j^'8^ "'j, Se, """»"ja. da , tako srečen. Bogati ,me ° dec. svojo let- Calumet, Mich., 9. jan. 1919. — Kdo neki bi si bil mislil, da bode španska "flu" kedaj obiskala tudi Calumet! In vendar jo imamo, pravzaprav ona ima nas, in to v obilni meri, tako da lahko sreča pogrebni izprevod, kjerkoli se Vam zljubi. Toda tudi tu je človek nevoščljiv, a ne mislite, da onemu kateri je podlegel influenci, pač pa onim, kateri dobe dedščino istega. Ko tako srečam pogreb, se jezim: Kaj ne bi tudi jaz imel kakega bogatega sorodnika, kateri bi seveda moral podle-či influenci! Kako z veseljem bi mu človek želel večni mir! — Pa ne, da bi morda mislili, da samo meni roji to po. . ,' . , . , ouuno naročnikov, glavi, o ne! Pred nekaj dnevi sem" srečal znanca. Na prvi pogled sem opazil, da mu nekaj gloje na srcu. Ko sem ga vprašal: "Gotovo Vam je katerega izmed kuga?" je odgo Ravno jaz sem tako srečen. Bogat stric, kateri je sedmo leto v revni hiši, neče umreti ker je prestar. Sedaj se zanašam na smrt neke sorod-nice 39. kolena, toda copernica jc navihana. Zaprla se je v hišo iiv živ duše ne pusti notri in tudi sama ne gre ven. Nekdo ji je natvezel, da je kuga nalezljiva bolezen in sedaj nimam dosti upanja, da jo najde 'flu'." —Kaj vsega ne narede ti hudobni jeziki! Od dne 8. jan. so tu zaprte vse Šole, cerkve, igrališča itd. Tudi v prodajalni ne smemo biti dalj časa, niti v nobeni hiši, kot samo po opravilu. To se bi tudi tako dalp razumeti: 0e hočete, da ne dobite kuge, usedite se v sneg in zmrznite, in kdorkoli zmrzne, ne bode umrl za influenco.—Toda nai bo tako ali onako, jaz še sedaj ne verujem v nalezljivost te bolezni. F,-dino, kar more človek verjeti, je: prišla jc doba svetovne vojne, in ta doba bi bila prišla, če bi bil kateri kaj-zer na svetu ali ne. (Oho! Torej je kajzer nedolžen? Op st.) V veliko pomoč'bi bila ona žele*na voda rakija, če bi je bilo, toda tu je ni. Izpila jo je prohibicijonišika banda in to naj pogoltne influenca. da bo tako pijana, da več ne bo videla nobenega drugega človeka, in potem bo kuge konec. (Imenitna logika! Op st.) Zimo imamo dobro, snega ravno prav, dela dosti, delavcev malo. Vse drugo veste. (Ali pa ne. Op. st.) John Gersich. Tudi mi plačamo ton premoga po 6 pobral Narodni Davek okrog članov delarjev tukaj v Shamokinu, kjer ga | podružnice, ker se seje ne morejo vr-nasi možje kopljejo in se nam predrag vidi. Tudi naših fantov je bilo dokaj pobitih in ranjenih v Franciji. Naših sosedov sin, Joseph Slatkowski, je bil ubit dne 5. okt. in se bo sv maša brala vsoboto zjutraj ob 8. uri za mir njegovi duši. Star je bil 20 let in sta še dva njegova brata v Franciji. Prosim, da tega dopisa ne vržete v dolgi koš, ker se je že preveč zavlekel. Pa se bom zopet oglasila drugo pot iz naše naselbine. Sedaj koncem mojega pisanja pa Vas pozdravim, g. urednik, in želim Z Bogom! Mrs. Elizabeth Kasteelc. no sejo, v kater, si je izvolilo novi odbor za leto 1919., ki je sledeči-1 redisednik, Anton MarinČio Podpredsednik, Anton Krajnc. I- tajnik, Mat. Ogrin, 10-10 St.. N. Chicago. » Zapisnikar, Ignac Rep. Blagajnik, M. Joseph Drasler. Nadzornikii John Končan, Frank Jereb in Antonija Marinčič. Zastanosca. Frank Jereb (za drjš.-veno) in Frank Osenk (za ametfkan-sko). Društveni poslanec, Leopold Kunst. Društveni zdravnik, Dr. Joliy, N. C. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. 1 cm potoni se zahvaljujemo vsem članom, kateri ste mi bili naklonjen ob času mojega tajniškega delovanja pri društvu. Kateri bi me bili pa radi v žlici vode vtopili in ste hinavsko vpričo mene govorili, Vam pa vsem nai Bog grehe odpusti, ki ravno niste brez njih, kakor jaz ne. Želim pa vsemu novemu odboru mnogo uspeha in krepkega delovanja. H koncu pa voščim vsem članstvu srečno novo leto in pošiljam celi Drui; bi sv. Družine prijazen pozdrav. John P. Jamnik bivši tajnik dr. sv. Družine št. 6. us®®®!!®®® ® fflasisfflSSHiffl® Millwauke, Wis. — Spoštovani A. Slovenec! Zopet prosim za par vrstic prostora v našem listu, da sporočim par alostnih vesti in naše na- j selbine. O božičnem času smo imeli i zopet dva žalostna mrtvaška izprevo- j da, enega iz Milwaukee in enega — Up-to date poročanje. "Glas Svo-| West Allisa. S SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI. The Slovenian National Alliance. Sedež: Cleveland1, Ohio. Inkorporirana v državi Ohio. Glavni urad: 1052 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradmV ssarjMmmxBBBSBSKrjfA The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezerrni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pr«!., C HAS. G. PEARC1 «\\u bode" z dne 14. jan. prinaša v "dopisu" iz Jolieta med drugim tudi sledečo "ilovico": "Mr. Filip Gorup, slov. časnikar, se je moral po ukazu zdravnika vrniti v bolnišnico, kjer mora ostati še nekaj časa, da se bolj očvrsti". To vest, ki sploh ne od- V Milwaukee je preminil Martin Zu- ' --— žek, ki zapušča tukaj ženo in 5 nlm. j I. ZAPISNIK, seje izvr&evalnega čičev, starih od 2 do 8 let. in r.efcaj odobra SNZ. za mesec December '18. sorodnikov, kot rodbino Rupar in rod- bino kregam, ki so se izkazali pri njegovem izprevodu kot najboljši dobrotniki Ln prijatelji. In tudi drugim Predsednik Paul Schneller, otvori ■sejo ob navadnem času, ter poživlja tajnika, da prečita imenik uradnikov, siti. Prosijo za informacije glede nabiranja za Jugoslav R. Fund. Cleveland, Ohio. Clan SNZ. g. Ivan Zorman, pošilja svoto $5.00 za Jugoslav Relief Fund. Hvala Vam za poslano. Cleveland, O. The Cleveland Public -ibrary, 1375 Euclid ave, je poslala zahvalno pismo za gl. urad SNZ., ker SNZ. je zopet darovala ceč knjig in brošur v francoskem jeziku, ki so zad-ne dni dospele iz Londona od našega Londonskega Odbora. Apstis, Texas. The Library of the Universty of Texas se iskreno zahvaljuje SNZ., za poslane knjige, brošure td. od Jugoslovanov, ki bodo rabili za arhiv dravc Texas. "War Records Collection' Collinwood-Cleveland, Ohio Podružnica Dr. Anton Korošec št. 2. pošilja nun od 17 novih članov, katere je član Josip Boldin jih vpisal. Hvala br. Boldinu za to patrijotično delo. Ob jednem poročajo da se podružnica lepo začela razvijati in šteje danes 55 dobrih članov, vkljub temu, da so naši nasprotniki jo hoteli razbiti. Rocksprings, Wyo. Podružnica "Iili-r-ija, št. 27. poročajo, da zadnje mesece je v naselbini zelo razsajala bo-ezfcn Influenca in sedaj, ko je malo bolj ponehala, da so začeli zopet z aktivnim delom, za SNZ. Pošiljajo imena novih pristoplih. Nadalje poročajo, da so se tam v naselbini zdru žili skupaj vsi Jugoslovani in da maio že nabrano svoto nad $200.00 za Jugoslav Relief Fund. Poslali so na vse merodajne osebe, in urade, glede zali teve od Italije. Ker je bila podružnica VRocksprings, Wyo. vedno na svojem mestu in je tudi sedaj pokazala svojo voljo proti Jugoslav R. Fusd zatorej čast Vam in lepa hvala v imesu našega naroda v novi Jugoslaviji, ki čaka pomoči od ameriških Slovencev oziroma Jugoslovanov. Druge naselbine posnemajte to! Danes ni čas, da se čaka. Ampak zadnji čas je, da se začne z resnim delom naprej. Zadnji listi iz stare domovine od 18. nov. ki so dospeli na S. N. Z. pišejo, da v mesecu feb., marc in april se mora jim preskrbeti hrano za v mesta, lrugače bodo od lakote pomrli. To jc bilo dogovorjeno na seji občinskega sveta v Ljubljani, da se bo izvolil odbor, ki se fto obrnil na Argentinijo, Ameriko, itd. za pomoč, da se jim pošlje hrane. In naši nasprotniki pišejo, da ni jim ^potreba hrane doma. Ampak nabijajo "Milijonski fond" za pelitične namene. Jugoslovanski Narodni Svet v Wasliingtonu ni porabil $50,000,00 dolarjev, da je preživel 20 oseb, ki so bile pri tej kompaniji, za vse brošure, brzojave, stanovanja, najemnine pisarn itd., da je uničil Avstrijo in ti zahtevajo $100.000.00. Proč roke! Rojaki! (Dalje prih.) DR. F. PIASECZYNSKI Polsko-Slovenski Doktor 611 COLLINS ST. Cor. Ohio Phone 5090 Office Hours. 9 to 10 A. M. 1 to 3 and 7 to 9]P. M. 0 ® m @ gj iiii@aiiiiii®iisHas®@iisiiBa@assrasissis@si®s@asi@as@ 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem. Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. yWMM mmmmmmmmammamammmmmammmmmmmmwammammmmMmamammmaammmmmaMammmmmmmmmmmamammmmmmmr, LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar i» obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu -'- * ■■ - "nT M i" ! '' « ■ Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois ! « * 'srni Hranilnica Nad 12,000 najboljših Ijndi ▼ Jolieta ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Batik f PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 9mmmmmama0mmmmmmmmmmm'mmmm»mmmmmmm»mammmmmmmmm»mmmmmm0mmmmmmmm0mmmmmm»0r»am»9mm .Ako svoje zobe zanemarjate, si povzročate dan na dan več NEPOTREBNIH STROŠKOV Ako pa zobe daste popraviti za previsoko ceno, imate zopet visoke in NEPOTREBNE .STROŠKE. Ako pa pridete k nam in nam zaupate ureditev svojih zob, boste celo stvar uredili za MANJŠI DENAR pa tudi boste imeli boljše zobe in manj sitnosti in stroSkov, kakor če greste h kateremu drugemu zobozdravniku. X-Ray pictures taken. Painless Extraction. Vitalized Air. zo B OZDRAVN IK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje _ Odprto vsaki dan zvečer in oil nedeljah do poldne. I Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joliet, 111. Rojaki, podpirajte trgovce ki imajo svoje oglase v "Amer. Slovencu". | BURROWS POSLANICA NARODNEGA VEČA V ZAGREBU SLOVENSKIM, HRVATSKIM IN SRBSKIM KMETOM. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Pravičnost, miroljunost in neizmerna moč Amerike, Anglije in Francije, dalje zvestoba Srbije ter zavezniške junaške vojske, kakor tudi naše starodavno poštenje, mukotrpnost in požrtvovalnost je osvobodila Hrvate, Slovence in Srbe izpod silovite in nepoštene oblasti nekdanje avstrijske in ^ogrske države ter poslednjega njih vladarja Karla. Narodno Veče je proglasilo 18. oktobra našo voljo, da bomo v eni državi enakopravni bratje. Hrvatski sabor je proglasil 29. oktobra 1918. da so Hrvatska, Dalmacija in Slavonija z Reko popolnoma neodvisna država, svobodna od Ogrske in Avstrije. Tej državi se je priključila naknadno tudi aša Istra. Iste dni je sporočil pravični predsednik Wilson, da bomo mi pozvani na mirovne konference po zaključeni vojni, ne pa naša tlačiteljica lažnjiva avstro-Ogrska krvnica. Tako se je v nekoliko dneh zrušilo ono, kar je obstojalo na prevari in na-slju že stoletja, ter je izšlo vsem scln-ce sreče in svoboda Narodno veče, ki je v pravem hipu zazrlo dogodke, je osnovalo od nepri-jateljske dežele, katero "« j bi piega-zile zmagonosne vojske, svobodno državo Jugoslovanov, zaveznico močnih zmagalcev, in s tem se mu ;e posrečilo rešiti narod strašne nesreče, in to na ta način: Poveljnik zavezniških čet na Balkanu, kakor tudi drugi poveljniki, ki so dospeli do naših mej, so nas priznali kot posebno, njim prijateljsko in za^ vezniško državo jugoslovanskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, Narodno Veče pa zakonito vlado, s katero stopajo o^i v zvezo in se dogovarjajo z njo o vsem, kar je potrebno, da se ugotovi in izvrši. Narodno Veče pričakuje od naroda Slovencev, Hrvatov in Srbpv poslušnost, da bo vladala sloga in jedinstvo, ker se morejo v tem slučaju poveljniki zmagoslavnih armad zanašati v to oblast. Ako ne bo tega, bodo pritisnili n- nas tuje vojske v svojo lastno varnost. Narodno Veče sporoča kmetom sledeče r 1» Vsak razumen državljan, torej tudi kmet, bo odslej solastnik državne oblasti, in kakor * uredimo državo, tako nam tudi bo. 2. V naši državi Slovencev, Hrvatov in Srbov bo moj'la 'saka družina dc/biti danes in •»ad olgo časa dovolj plodne zemlje za vsako delo, ne da bi j. se s tem izvršilo nad kom asilje ali se mu storila krivic Vse o se bo izvršilo po zakonu, kajti ako bi ne bilo po zakonu, bi nastalo klanje ter bi se konečno polastili vsega zlobni nasilniki, da bi ostali najpoštenejši, najmirnejši irr najmarljivejši «.opet brez vsega. 3. Vsaka vera in cerkev v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov bo svobodna in pod varstvom Služabniki cerkve bodo prosti vsega, kar bi jih motilo v njihovem svetem poklicu, njihovem duhovnem poslu, *ako da bodo mogli gojiti med narodom ljubezen in pravo pobožnost. 4. Šole ne bodo ovirale mladino pri domačem in poljedelskem poslu, naučile pa bodo odraslo mladež misliti o p&'slih v občini in državi, računati o državnom, občinskem in lastnem gospodarstvu, da ne bo kmet goljufan, tako da mu n«; bo mogel nihče škodovati niti s silo niti s prevaro. 5. Država Slovencev, Hrvatov in Si*bov bo v stanu skrbeti v zadostni meri za »nvalide in sirote padlih voja-kvo Vse to se bo moglo zgoditi, ako: 1. Vlada sloga vseh in poslužnost Narodnemu Veču, ki bo vedno pove-•dalo narodu, kaj dela in kaj misli storiti, kmetje pa morejo že sedaj izraziti svojo voljo preko svojih občinskih odborov Narodnemu Veču. 2. Ako preneha vsako maščevanje, mržnja, laž, natolcevanje, denuncira-nje, žaljenje, poniževanje in povzdigovanje, ker ima vse to zle posledice. Pred svetom nas sramoti in vzbuja sumsjo, da nismo za svobodo in za društvo poštenih in razumnih narodov. 3. Ako Hrvati verujejo Srobm in Slovencem, a ti njih, i ako je vsem .rtjhn znano in imajo pred očmi, da zamoremo vsi skupaj vse, posameznik pa ničesar, danas združene sprejemajo močne države v svojo kolo kot nemočnega brata, posameznika pa odbijajo od sebe, ker smo jim kot taki nezanesljivi, ako smo eden proti drugemu. Na vzhodu so plodovita polja, na zapadu morje in gore, v sredi pa Ji-vade in pašniki, na jugu žarko vino in tobak, torej vsi imamo vse, vsak za sebe pa niečsar. Naši bogati zavezniki nam bodo pomagati s cenenim posojilom. Morje nsm bo dajalo silne koristi, ker ga potrebujejo Čehi in oPljaki, Nemci in Madžari. Ni smo med premaganimi narodi, ki bodo morali plačati vojne Otroške, zgraditi kar je porušenega in po£ganega, vzdrževati invalide in <1-rote zmagalcev, temveč imo po mo- drosti našega vrlega rojaka Trumbiča in Narodnega Veča ter z bratstvom s Sbi dospeli med zmagovalce, tako' da bomo mogli storiti vse za svojo korist in srečo. Kmetje, od vaše strani se zahteva sloga, ljubezen, mir, delo, razboritost, in s tem bo vam in vašim . trokom zagotovljena sreča. Pomagaj vam Bog, da se obvarujete surovosti, objestnosti in nasprotovanja, kar je v stanu porušiti vse. V Zagrebu 14. novembra 151S. Za Narodno Veče Slovencev, Hrvatov in Srbov: Dr. Ante Pavelič, 1. r., Svetozar Pri-bičevič, 1. r., dr. Jure Turič, zaupnik Narodnega Veča za ljudsko časopisje. MOBILIZACIJA NARODNE VOJ, ' SKE IN NARODNI DAVEK. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Prvi dnevi naše svobode so minuli v nepopisnem navdušenju našega naroda. Težko, da bi bil kateri zgodovinar v stanu opisati, kar je bilo či-tati one dne na obrazih vseh, kar je bilo čuti iz ust vseh in kar so vsi čutili v svojih srcih. To je bilo i zadovoljstvo i nada, uteha in ponos, volja in požrtvovalnost. Prvi oblaki so se pokazali nad našo državo od zunaj... Ko se je Narodnemu Veču, ki je prevzelo vso suvereno oblast v svoje roke in kateremu se je vsakdo pokoril, posreilo, zadržati prodiranpje _avezniške vojske na Balkan kot v prijateljsko deželo is ko je prišlo dos porazuma z vrhovnim poveljnikom zavezniške vojske, generalom D'Espereyom, so započele težke stvari z Italijo. Tu ni smelo biti odlašanja, ni se smelo čakati še na ečja iznenadenja. In lotili smo "e posla sami, ker smo se isto časno prepričali, da diplomatska pomoč r.ekaterih krogov, ki so veljali dosedaj med zavezniki kot odločujoči faktorji, prihaja le slabo, počasi in neiskreno. Tedaj je Narodno Veče v Zagrebu odredilo mobilizacijo ter je zastopnik za narodno obrambo dr. Mate Driii-kovič pozval pod orožje vse možke od 1899. do 1985. leta, katerim se je pridružilo veliko število starejših prostovoljcev. Po naredhi Narodnega Veča prejema vsak jugoslovanski vojak, ki je prisegel Narodnemu Veču in Ki izvršuje jegovo službo ter se pokori zapovedim, poleg dosedanjih pristojbi še 5 kron dnevno. Z namenom, da se more koncentrirati čim večje število vojakiv v slučaju sovražnega napada, je sklenjeno, da se osnujejo po vseh jugoslovanskih mestih narodne straže, in to potom prostovoljnega pristopa meščanov, ki morajo skrbeti za zagotovitev javnega reda, tujega življenja in imetka. Vojaki narodne straže so poplnoma oboroženi kakor tudi vsi drugi vojaki Narodnega Veča. Narodnemu Veču je padla v roke velika količina municije in jrožja, katero je pripadalo bivši -vstrijski vojski. Bogat plen je bil odvzet nemški in malžarski vojski, ki ,e je umikala z Balkana in ki je bila razorožena, kakor hitro je stopila na naše ozemlje. S tem je bila storjena velika usluga zaveznikom, ker je bilo nad pol milijona sovražne vojske razoroženih po naših domobrancih. Tako je madžarska divizija Belmonte, ri rrn nn re GD CH EJ Cilj GLJ L*J GLI 02 IZJ C5U125U CD L*J 05J 123 C!*J GSJ i£j uu u ll m BI ffl BI IS ffl S ts FRANK ŽAGAR KR0 JAČ^v Naznanim cenjenim slovenskemu občinstvu da sem se pre* selil iz Hickory St. na: g 1014 N. Chicago St. Joliet. 111. si m G§ m m s ® GB l BI 1 BI m BI BI .BI BI BWE9WISM SIK @ Ki«! WSBSBUi! 91 Homewood Coal & Yard & G. MIKAN, MANAGER Trd In Mehak Premog. Si ter drva in kurivo K North Broadway Joliet. HI. PHONE 2«62-y-3 sasKES« E K BI a B!fi!S!JiB!fiS!fia ffl S BI !fi BI m s s EB 1 Kil,! BARVAMO ZUNAJ IN ZNOTRAJ . Stenski papir po 10c roll in Barva sa hiae.po $1.95 falon in nI Vse barve. Barva aa Ford $1.25. Najbolj*« Katko. ®EESfS!a[*]|*l®ig®EEl@®[SSS]@Elli National Studio R. /»AWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet. JESENSKE IS ZIMSKE OBLEKE. Čedne in moderne obleke za odrasli in mladino se dobe pri nas, kakor tud delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po meri. Velika zaloga najmodernejih klobn kov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čev Ijev visokih ip nizkih za moške, žen ske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate kolare itd. Vse naše blago jamčim« ter povrnemo denar, ako ni v popolni zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odst< vredne znamke ali pa register tiket izvzemši na oblekah delanih po meri The "Will County National Bank OF JOLIET. ILLINOIS. * Prejema rasnovrstne denarna «1 ter pošilja denar na vse dele svata. Kapital in preostanek |300,000.08. C. E. WILSON, predsednik Dr. J. W. FOLK, podpredsedafe HENRY WEBER, kaiir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Ge boš kupoval od nas, ti bomo ' lej postregli z najnižjimi tržnimi •»> nami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, lath, cederne stebre, desk ta šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines lihi blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, ogla«! a« pri nas in oglej si našo zalogot Mi M bomo zadovoljili in ti prihranili dtaav. W. J. LVONS Naš office in Lumber Yard na voffhs DES PLAINES IN CLINTON STS. Wise & Zupančič * 200 Jackaon St JOLIET. ILLM. Chicago tel. 3399. gostilničarja TINO, ŽGANJE IN SMODKS. SG6E V NAJEM I LUNCH ROOM. FrankJuričič W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet. Ko imate >caj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI 'BELLADONNA' 0BU2I wviuunfr fljlltNH M I MUUMJU' nerju (MM HV« MMMLBJI MOTNI mUMN orwiam^Mfc^ soubtth . ucgp ^ Amerikanski Sloyenec Ustanovljen I. 18»1. \ Frri, največji in edini alovenaki-katoliiki list za slovenske delavce * Ameriki ter glasilo Družbe st. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek •tvreasko-Ameriika Tiskovna Drufta Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu. 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto----$2.50 Za Zdrušene države za pol leta $1.50 Za inozemstvo na leto........$3.50 Za inozemstvo za pol leta......$2.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. mammmM t Dopisi in denarne poiiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naananijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brea podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. E23 Gtl GD GE] GE3 C5D CZ3 GD GZ3 f5U fjZl GlI G2 GD GD GD GD GT! G? GS GD Gil G^SH Gtl G£1 GD GE) Gč3 GQ Gtl GD GE? GQ GE) GE1 GO GD GO 12JJ r*n r*1 r*1 r*l r*l r*1 rwi l*J 1*J 123 tS Csj GSj L*J l5j l*J GsJ CSj l*3 1*j CEisJ C3j 12j IZD i*J 053 123 GEJ 12j lZj 123 C2j Gu 123122123 a (S POSLANICA 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office Joliet. 111., under the act of March 3rd. 1879. Tbe first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. IB a a ii a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a predsednika "NARODNEGA VIJEČA kot predsednika jugoslovanske vlade Ameriškim Jugoslovanom! v Zagrebu, ® Verige so strte. Pa s tem še ni vse dovršeno. Zdaj začne pravo odgovorno delo. Pred vsem nam treba, da zagotovimo svoji neodvisni jugoslovanski državi vseh S. H. S. one meje, ki nam gredo po vzvišenih načelih samoodločbe narodov. Tudi mi smo na podlagi tega, ravno iz Amerike razširjenega programa šli v težak boj, ki je prinesel zrušenje nemškega imperijalizma. A zopet se dviga nov imperijalizem. V zasmeh idealom, ki jih širi Vaš predsednik Woodrow Wilson, stega roke po naši sveti zemlji. Tu treba, da napnemo vse moči, da se zapreči te nakane, ki zasejejo nov strup nezadovoljstva, kal nove vojske, smrt novi in najlepši organizaciji: ligi narodov, ki bi imela zagotoviti trajen mir. Načelo samoodločbe narodov, ki je pogoj trajnega miru, je v nevarnosti. Na delo, bratje, da ne pademo nazaj v reakcijo imperializma. Nam pa treba Vaše pomoči tudi v drugem ozim: Domovina nam je opustošena in izstradana. Treba nam marsikaj amerikanskega duha, da moremo nadomestiti, kar smo zakasnili poprej in kar smo izgubili med vojno...Pomagajte z duševnimi in gmotnimi močmi, da zopet obnovimo domovino, da ji takoj izpočetka postavimo trden gospodarski temelj. Potem nam bo možno, da si svojo novo državo ur.edimo čisto po demokratskih načelih socialno pravično, da bodo v njej živeli vsi zadovoljni od sadu svojega dela. Mi Vas vabimo, da si tudi sami pogledate razmere v domovini, ki bi jo radi uredili tako, da bi mogla Vas vse zopet pozdraviti in objeti na domači grudi. Pozdrav vsem ameriškim Jugoslovanom: Srbom, Hrvatom, Slovencem! DR. ANTON KOROŠEC, predsednik "Narodnega Viječa" v Zagrebu. Pariz, 18. novembra 1918. a a a a a a a a a a To poslanico je izročil Dr. Korošec osebno g. Rudolfu Troštu, ko se je ta mudil v službi ameriške vlade v Evropi. G. Trošt je imel dolga posvetovanja s predsednikom Korošcem, Dr. Žerjavom ter Dr. Čingrjjo, kot delegati Jugoslovanske vlade v Ženevi, Švica in v Parizu. a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a PREDSEDNIK WILSON ZA JUGOSLOVANE. CERKVENI KOLEDAR. 19. jan. Ned. Kanut, kralj 20. 21. 22. 23. 24. 25. Pon. Fab. in Sebastian Tor. Neža; Majurad Sr. Vincencij, muč Cet. Zaroka Marije Dev. Pet. Timotej r Babila Sob. Spreobrnitev Pav. TRETJA NEDELJA PO SV. TREH KRALJIH. O sramožljivosti. Gobov je prišel in je Jezusa molil rekoč: Gospod, ako h ces, nie lahko očistiš. Mat. 8, 1. I Grda bolezen so bile gobe; ves životv jedni krasti. Nevarna bolezen so bile gobe; morali so gobovi po samoti prebivati. Hvala Bogu, da te bolezni med nami ni! 2. Pa druga nevarna bolezen po naših krajih sega, se jih tisočerih prime in hoče posebno našo mladino celo ugonobiti, pomoriti svete nedolžnosti c'vet. Ta neznana, duštia bolezen je nesramnost. Oh, naj bi • skoraj pri-šal mogočen zdravitelj našo mlad.no ozdravit! Nevarnost je velika. 3. Vi stariši, učitelji in redniki, vi imate prvi varihi n z-dravtelji biti svojih otrok, učencev in rejencev. Hudo bolezen srečno ozdraviti, je potreba sosebno treh rečij: I. Bolezen prav suoznati. II. Vzroke bolezni poiskati. III. Najboljše pomočke rabiti, da se bolani ozdravijo, zdravi bolezni obvarujejo. To trojno bodi naše premišljevanje. Jezus, ti naš zdravoil.-iztegni svojo mogočno roko in pomagaj nam! I. Dva najhujša sovražnika človek i-ma; za dušo greh, za telo smrt. Dobri Bog je človeku dva variha dal, zo*er greh sveti sram, zoper smrt pa bolečino. Bre? svete sramožljivosti bi zginila nedolžnost in sveta čednost, bre-z bolečine bi minilo- življenje. 1. Bog je dal variha nedolžnosti in sveti čednosti sveti sram, da hitro čuti, kar se ne spodobi, kar ni prav. Kudečica oblije lice, sveti strah obide šr-ee, ko se nevarnost bliža. Sveta sramožljivost je mladine jutrnja zarja, devištva žlahten cvet, znamenje naše vfednosti in visokosti; pa je zeio med nami pftzebla! 2. Mladeničem in možem se ne zdi grdo, 7. nesramnim zenstvom znanje imeti in se ž njimi očitno pohajat). Deklice, ki se za device štejejo, se ne sramujejo, z razuzdanim moštvom pe- čati se, voziti, v gostilnico, po shodih na ples hoditi. Kar se po noži, po potih in pod tujimi streham godi, se is ziniti ne sme. (Vidi petero smrtnih nevarnosti deviške sramožljivosti v Drobtinicah leta 1848, stran 224.) 3. Kaj pa je vse to hudega? porečete. Ako ni hudo samo na sebi, je strašno v svojih nasledkih; ako še ni vse greh, je pa greha začetek. Potem je tako redka deviška čistost, toliko navadno nečisto dejanje, toliko nesrečnih dekličev, razuzdanih mladeničev, toliko divjakov brez nauka in brez krščanske izreje. Oh, to je grozovitna bolezen sedanjega sveta, za toliko nevarnejša, za koliko manj jo spozna. Odkod ona pride? II. Kadar zdravnik bolnika obišče, ga natanko izpraša, kako se mu je bolezen začela? Uzroki' nesramožljivp-sti so: 1. Zanikernost starišev, ki dajo o-bojega spola vkupaj ležati, ali jih celo v svojo zakonsko posteljo jemljejo, jih pustijo gole hoditi, se v samoti po kotih potikati, itd. Je slana cvetje pomorila, prida sadja ne bo; tako otroci, katesi sramožljivosti ne občutijo. 2. Zzdavost ali oholost (nečimur-nost) deklet, ako jim matere razvadijo na ošabna oblačila, kako bidrugemu spolu dopadla, razgaljene hodile, itd. Angel svete sramožljivosti take zapusti. 3. Pregrešen ponos in hvala mladeničev, koji se svojega razuzdanega dejanja, zapeljevanja, celo očitnega greha hvalijo in v hudobijah časti iščejo. Taki so ubijalci svete sramožljivosti. 4. Očtno pohujšanje, ak onesremni posli, rokodelci vpričo otrok klafajo, se nespodobno cukajo, pijani po gostilnah delajo, kar je povedati strah. "Gorje človeku, po katerem pohujšanje pride", itd. 5. Razvada v jedi in pijači poželenje mesa obi>di, preveč kave, močnega vina, žganja in drugih sladčic poživini človeka, da je kakor konj in mezeg, katera pameti nifna. Ni grše stvari na svetu, kakor nesramno ženstvo; ono je blato na cesti (Sirah 9, 10). Ni hujše zverine v božjem kraljestvu, kakor razbrzdano moštvo, najemnik pekla. Jedna garjeva ovca celo čedo okuii, jeden sam nesramni človek celo hišo, sosesko pohujša. Kako imamo temu pomagati? III. Težko se gobe ozdravijo, se težje nesramnost odpravi. Veliko lažje sc je varovati, kakor ozdraviti. Potreba je: 1. Otroke vaditi, da svoje potrebe spodobno opravljajo. Ako k hiši prideš, ali mimo vogla greš, lahko spoznaš, kakšmi ljudje SO domači. Snaž-nost in sramoiljivost sta si sestri, česar se mlado navadi, to staro zna. 2. Otroke privajati, da se spodob- no pblačijo. Angel bei, ako dete čedno odeto, c^blečeno ni> Sedem let stari otroci se naj po spolu v postelj odločijo; pa tudi odraslim skupaj le-ati ni varno. 3. Vsako nespodobno dejanje in zadržanje se ima odpraviti. "Fej, to je grdo, nesramno," mora otroku zadosti biti, da opusti. So pa otroci o l-rasli, jim skrbna mati veli: "Deca! ne-mislite, ne govorite, ne storite, esar bi vas bilo pred Bogom strah, pred menoj ali ped poštenimi ljudmi sram. Bog vse vidi, Bog vse ve; angel varih vas povsodi gleda." Mati je sramožljivosti najboljša oskrbnica. 4. Oblaila imajo biti edna, pa ne razšopirjena, ne prepisana. Gizdavo dekle sramoljivo ni. Obleka je le spomin pokore. Rože preširoko cve-tee hitro oblete. 5. Varovati se slabih tovarišij; one pokvarijo pošteno zadržanje (Sirah 26, 23). Ne dopustite, se mladimi z drugim spolom peati; že šolarji se imajo po spolu razposaditi. Kjer svete sramožljivosti ni, tam umira nedolžnost in sveta čednost. Nesramna deklina in pa kuhinjska capa; nesramen mladenič in pa garjev človek; potreba se ga je izogibati. Zastonj žuga oče, prosi mati, žugajo pridigarji, opominjajo spovedniki; ni sramožljivosti], tudi ni čednosti. Sramežljivost vse velja. Kakor Kerub z gorečim mečem stoji sveti sram pred srečnim rajem devištva, odpo'di lizu-na, vbrani sitneža in ohrani deviško časlj. O sveta sramožljivost, ti si družica angelska! (Sirah 26, 19.) Konec. Nesla je pred nekimi leti odrasla deklica iz Holllomanovca na Ogrskem število denarjev v Golnico. Zvunaj vasi se ji človek pridruži in to-varišijo ponudi rekoč, da gre ravno to pot. V sredo dobrave prideta in mož jo po stranskem potu spravi, kakor bi bližej bilo. Do rudnika prideta in mož zakriči: "Tukaj je tvoja smrt; hitro daj denarje." Trepetaje mu denarje poda in le za življenje prosi. Grozovitnik ji ukaže oblačilo sleči, rekpč: da bi bila škoda, ko bi segnilo. Deklič se sleče in v sami |rajci stoji pred njim. Tudi srajco hoče imeti. Sramožljivo dekle pred njega poklekne, roke 'povzdigne in prosi, naj se od nje obrne, ker sene spodobi, da bi gola pred njim stala. Ubijalec ji hrbet obrne. Mahoma ga dekle od za-dej zgrabi in v globočino rudnika prekucne. Dirja pravit, kaj se je pripetilo. V jami najdejo hudodelca mrtvega z denarjem in z oblačilom, pa ^roje drugih trupel trohne'čih. Kdo je rešil pošteno devico strašne stnrti? Angel Svet sramožljivosti. Kdo bo vaoval vaše otroke dušne snu-ti kadar vaš starišev poleg ne bo? Angel svete sramožljivosti. O ne, dajte, da bi zapustil vašo hišo angel svete sramožljivosti; le ona otroke nedolžne, angelom podobne stori. Neomajno zaupanje, katero so stavili izseljeni Jugoslovani, kakor tudi naš narod v starem kraju vedno v predsednika Wilsona, je dobilo sedaj izrecno opravienje in zadoščenje. Ne samo, da je potrjeno, njih pričakovanje is upanje, da bo stal predsednik Wilson na strani pravice in pravičnosti, temveč so zadobili sedaj najboljše zagotovilo, da bo ta največji mož v sedanjem času odločno -agovar. jal naše narodne aspiracije. V seh dosedanjih izjavah predsert-fiika Wilsona se je izražala posebna simpatija do trpečega in tlačenega jugoslovanskega naroda. To svojo naklonjenost je izražal v vsakem svojem govoru, v katerem se je dotaknil teženj narodov pod bivšo Avstro-Ogr-sko, vedno jasnejše in dolonejše, dokler niso koneono vstali Jugoslovani ena njegovo mogočno besedo in tisočletne sužnosti svobodni in neodvisni. Komaj pa so sereš ili Jugoslovani svojega najhujšega sovražnika, komaj so štrli težke verige, v katere so bili vkljemeni, že jim je vstal drugi sovražnik, nič manj nevaren in nič manj Inasilen in krivičen kakor njih doseda-nji tirani. Italjani, ki os komaj čakali razpada Avstro-Ogrske, da bi nastopili njeno dedšino, so udrli v našo zemljo, ne akaje, da pridejo tudi ostali zavezniki in zasedejo po dolobah premirja sporne kraje. Uvedli so v teh krajih pravo strahovlado, hoteč tako ugnati sporne Jugo-slovane, ki so le branili svojo zemljo, vkozji rog, da bi se brtzpogojno in mirno udali v svojo usodo pid tujim jarmom, in povdarja joč pri tem, da Jugoslovani sploh niso zmožni vladat same sebe, vsled česar jm je neobhodno potrebno varilstvo. Tudi vtej novi stiski so se zatekli Jugoslovani zopet k predsedniku Wil sonu, verujoč, da je edi-nole on v sta nu, odvrniti od njih to novo nevarnost. Ve'deli so, da se morejo nanj popolnoma zanesti, da ne bo dopustil, da bi si kedo drugi po krivici pola stil naše zemlje. Prepričani so bili, da bo on odločno nastopil za pravice malih, tlačenih narodov ravno tako, kakor za pravice in svobiščine velikih narodov in vsega človeštva. Vedeli so, da ne bo predsednik Wilson nikoli odstopil od svojih demokratičnih načel, in ta načela govorijo v prid Jugoslovanom. Odkar je postal v adnjem času ita-lijansko-jugoslovanski spor akuten, so Jugoslovani z napetostjo pričakovali, kakšno stališče bo zavzel predsednik Wilson. Iz poročil, ki so prihajala o njegovih govorih v raznih mestih v Evropi, zlasti kadar se je direktno dotaknil tega pvrašanja, so mogli z najvejo upravičenostjo sklepati, da bo prej podpiral njih, kaor pa Italijane. Z napetostjo so zasledovali njegovo potovanje po Itajili in njegove izjave, ki o podale ponoven dokaz, da bo podpiral le ono, kar je pravično. ' Kar pa je bilo dosedaj le ugibanje, je sedaj gotovost, ki se ne da izpre-meniti in katere tudi Italijani ne morejo drugače tolmačiti, kakar kar v resnici pomeni. Predsednik Wilson se je namreč v Parizu izrazil napram italijanskemu imnistrskemu predsedniku Orlanchi, kaj in v koliko ima pri-čaakovati Italija njegove podpore na mirovni konferenci. Dasi dosedaj še ni natančno znano besedilo Wilsonove izjave, vendar pa zagotavlja osebe, ki so zelo blizo predsednika Wilsona, da b priznal aspira-i cije Jugoslovanov, italijanske pa le v toliko, da dobi Italija saino ozem- 1 lje, ki je v resnici italijansko, medtem ko ji ne eli priznati kontrole na adranu, pač pa zagotoviti njeno "varnost" z internaliziirasjem nekaterih jadranskih pristanišč. Pristavil je š^, da je mnenja, da je Italija odvisna samo od ameriške pomoči, iz česar se da sklepati, da so tudi ostali zavezniki na strani Jugo- slovanov. Ta izjava predsednika Wilsona je odvzela Italijanom zadnjo oporo, nni pa dala največje zagotovilo, da bo naša pravična stvar konečno popolnoma zmagala. Slava predsedniku Wilsonu!—Jugoslovenski Svijet. FARMARJI, POZOR! Podpisani želim dobiti kje na slovenski farm iv Ameriki službo do svoje smrti. Delal bom kolikor bom mogel le za živež, obleko, tobak in potrebno okrepčilo, potem pa nekaj ak-rov zemlje do smrti, a po smrti pa dostojen katoliški pogreb. Katerega ta ponudba zanima, naj piše na Frank . Baudek, 860—32nd St., Wilwaukee, Wisconsin. NAPRODAJ DEBELI PREŠIČI živi ali dčiščeni. Vprašajte po telefonu štev. 2247-M. REV. ŠUŠTERŠIČEV Katekizem | Phone 2434 I Anton Tušek I GOSTILNA«.. g % Prva onkra mosta 1 i - ? ž JE BIL NOROČEN V'KAT. TISKARNI V LJUBLJANI ŠE PRED VOJSKO V VEČ TISOČ IZVODIH, IN RAVNO PRED VOJSKO BI MORAL BITI ODPOSLAN SEM, ZATO SMO PREPRIČANI, DA GA DOBIMO TAKOJ, KO SE PROMET OTVORI, KAR BO GOTOVO V PAR MESECIH.H TISKATI SMO GA DALI V LJUBLJANI, DA SE OBLIKA NE SPREMENI GLEDE ČRT, TISKA IN VEZAVE, PA TUDI BO STAL TAM MNOGO MANJ. NA NAROČILA SE GA BO RAZPOŠILJALO, KO POŠILJATEV DO SPI. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILLINOIS a a 0 107 Ruby St^ Joliet, 111. rfiwwsmiuvwvw/i —Ako vam je potekla naročnina, blagovolite jo ponoviti, da se vam list ne vstavi. a a a a WAR Savings Stamps CENA TEKOM DECEMBRA , Ena znamka stane $4.24, poln certifikat z 20. znamkami pa $84.80. Leta 1923 bo vredna ena $5.00. Kupite jin lahko vsepovsod. Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in se 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk. Pišite po nje na: Amerikatiski Slovenec 1006 North Chicago Street JOLIET - - ILLINOIS s s m m m m m m a s a a a a PRVI IN EDINI SLOVENSKI P0GREBNISKI ZAVOD USTANOVLJEN L. 1805. ANTON NEMANICH IN SIN 1002 NORTH CHICAGO STREET % Garaža na 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois Priporočamo slavnemuobčinstvu svoj »rod, kije eden največjih t mestu. Na željo preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti za slučaj« krstov, p*rek in pogrebov. Na pozive se posluii vsak čas ponoči in podnevi. f Kadar rabite k »j t nafti stroki se oglasite ali telefonqto. Chicago telephone M7i ali N. W. 344. — SVOJ K STOJMU ! NEURJE NA JADRANU. (Nadaljevanje s 3. strani.) V ZJEDIN.JEXIII DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE^_3 (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914 Sedež: JOLIET, ILL- Ihkorp. v drž. IU. 14. maja 1915 Inkorp. T drž. Pa. 5. apr. 1916 Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Fredsegnik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. C. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St, Joliet, IU IL podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St. Pittsburgh. Pa. Tajnik..................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN P ETRIC, 1202 N. Broadway. Joliet, 111. Capisnjkar........ANTON NEMANICH. Jr.. 1002 N. Chicago St., Joliet, III NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway. Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC. 918 W. Washington St.. Ottawa. Ill i -- FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet. Illinois. v JOHN JERICH. 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. - GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET. ILL. PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridruži' jo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije. D. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov. Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi IU. ali Pa. želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrat na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. NAZNANILO. Glasom sklepa III. zborovanja se fcolektira za patriotičen sklad po 10c na mesec, kakor doslej, dokler se vsi člani-vojaki ne vrnejo in vse tozadevne zadeve niso rešene. i . •. ii'-nHillMW Istotako se kolektira od 1. jan. 1919 po 10c za stroškin sklad, kakor je sklenilo III. zborovanje. Potem novi člani(ice) se sprejemajo, kakor dosedaj, le vsak nov član(ica) plača $2 ob pristopu. Pol te vsote ($1) naj pošlje društvo za rezervni sklad, kakor dosedaj, a pol ali ($1) pa naj društvo plača v nagrado onemu, ki je člana(ico) privedel v društvo. Glede novih pavil 'še nimamo, ker so preveliki tsroški in je še starih. Imamo veliko smrtnin za izplačat in treba skrbeti, da se temveč denarja privarčuje v teh izvanrednih razmerah. Zapisnik III. zborovanja je bil razposlan in on naj služi za premembepravil, katerih sicer ni veliko. Drugo glede asesmentov ostane vse kakor dosedaj, kakor razvidno iz zapisnika, ako bo treba posebnega asesmenta, se bo to pravočasno naznanilo. Bratski pozdrav! ODBOR D. S. D. :-O- PREMEMBE V ČLANSTVU. Društvo št., Joliet, Illinois.— Pristopili: 1201 Peter Mohorko, 3. sept. zav. za $250.00, 7. raz; 1204 Jacob Zelko, 28. sept. zav. za $500.00, 6. raz; 1205 Mary Kocjan, 28. sept. zav. za $500.00, 1. raz.; 1207 Anton Cauko, 18. okt. zav. za $500.00, 3. raz; 1208 John Suhajdolc, 26. okt. zav. za $500.00, 2. raz; 1210 Josephine Čauko, 6. nov. zav. za $500.00, 5. raz; 1217 Frank E. Vranichar, 30. nov. zav. za $250.00, 1. raz; 1218 Anton Sustarič, 30. nov. zav. za $500.00, 4. raz; 1221 William Pruss, 29. dec. zav. za $500.00, 1. razred. Suspendovani: 768 Anton Sega, 30. avg; 117. Anton Koclievar, 30. okt; 1031. Joseph Kambich, 30. okt; 1033 Peter Uranjkar, 30. okt; 654 John Batista, 30. nov; 246. Rose Martntič, 24. dec. Umrli: 335 John F. Pruss, 21. okt. zav. za $500.00, 5. raz; 1196 Frank Vuj novich, 26. okt. zav. za $500.00, 5. raz; 1181 Frank Zupančič, 29. nov. zav. za $500.00, 4. razred. Društvo št. 3., La Salle, Illinois— Pristopili: .1209 Anton Cvelbar, 2, nov. zav, za $500.00, 6. razred. Suspendovani: 429. John Semida, 22. okt. Zopet sprejeti: 429 John Semida, 27. nov. zav. za $250.00, 7. razred. Umrli: 427 Mary Podbevšek, 10. avg., zav. za^250.00, 8. raz; 694 Frances Juvančič, 11. sept. zav. za $500.00, 7. raz; 423 Joseph Hribernik, 1. dec. zav. ža $250.00, 8. raz; 414 Jacob Juvančič, 3. dec. zav. za $500.00, 7. razred. Društvo št. 4., Bradley, Illinois.— Suspendovani: 428 Anton Russ, 15. avg. Zopet sprejeti: 428 Anton Russ, 22. avg. z^v. za $500.00, 4. razred. Odistopil: 455 Joseph Grahek, 26. okt. Društvo št. 5., Otawa, Illinois.— Pristopili: 1210 Adam Mravetz, 2. nov. zav. za $500.00, 3. raz; 1211 Jose phine Mravetz, 2. nov. zav. za $500.00, 3. raz; 1214 Lovrence Bosky, i!8. nov. zav. za $500.00, 5. razi'ed. Društvo št. 6. Waukegan, Illinois.— Pristopili: 1219/Alojzija Mehlin, 10. dec. zav. za .$500.00, 2. razred. Suspendovana: 1108 Mary Žalec, 22. okt. Odstopila: 865 Mary Steblaj, 31. dec. Društvo št. 8., Rockdale, Illinois— Pristopili: 1215 Lawrence Zaper, 30. nov. zav. za $500.00, 4. razred. . Suspendovani: 606 Stanley Dernulc, 21. okt. -O » Društvo št. 9., Chicago, Illinois.— Pristopili: 1203 Joseph Zorčič, 22. sept. zav. za $500.00, 6. raz; 1206 Jacob Žalec, 15. okt. zav. za $500.00, 5. raz; 1216 John Fale, 30. nov. zav. za $250.00, 6. razred. Suspendovani: 1096 John Hans, 29. avg; 666 Mary Bizjak, 27. sept. Zopet sprejeti: 1096 John Hans, 1. nov. zav. za $500.00, 1. raz; 666 Mary Bizjak, 27. nov. zav. za $500.00, 3. razred. i Društvo št. 11., Pittsburg, Pa,— Pristopili: 1202 Frank Gorše, 15..sept. zav. za $500.00, 3. razred. Suspendovani:' 814 Stephen Kovačevič, 29. dec; 1188 Josephine Sčurič, 29. dec. Umrli: 874 Katherine Mihalič, 5. sept. zav. za $500.00, 6. raz; Paul Vinski, 5. nov. zav. za $500.00, 4. raz; 977 Mary Balkovec, 8. nov. zav. za $500.00, 7 raz 1167 Katherine Ivanušič, 21. nov. zav. za $500.00, 1. raz; 1021 Frank Rogir.a, 28. nov. zav. za $500.00, 2. razred. Društvo št. 12., Joliet, Illinois— Pristopili. 1213 Bertha Mutz, 15. nov. zav. za $500.00, 1. raz; 1220 Jennie Basribich, 17. dec. zav. za $500.00, 2. razred. Umrla: Katherine Petric, zav. za $S00.00, 1. razred. ali slabem smislu, kot n narod, ene volje, da mora biti naša zemlja edi-i nole naša. V Balonjskem "II Resto 'el Carli-no" sem opazil razgovor z . oditelji italijanskih socijalistiv v Trstu in Istri. Pittoni, ki je zastopal Trs v Dunajskem parlamentu, pravi: Mi smo vsi složni v tem, da se imajo priključiti Italiji samo čisto ali pretežno italijanski kraj, uključvši čim najmanj mogoče Slovanov. Nekateri od nah hočejo, da se priključijo Italiji tudi italijanske oaze na slovanskem teritoriju, drugi pa so jih pripravljeni žrtvovati, samo da ne bomo imeli v svoji hiši'nezadovoljstvo in iredentizem Slovasov, ki bi samo moril dobro sosedstvo z Jugoslavijo. Jaz sem za zmernost ter sem pripravljen, -da se raje žrtvuje kakšna oaz'a, kakor pa da bi se z njo vzelo desetkrat večje število Slovanov. Tutar, katerega smatrajo za ekstremi-sta v vrstah tržaško-istrskih socijali-stov, je rekel dopisniku omenjenega litsar, da bi se moralo uposttviti nekakšna vrsta neodvisne zone med Jugoslovani in Italijani. Pravi, da so na levem bregu Soče Italijani in Jugoslovani tako pomešani, da bilo nemogoče oddeliti ene od drugih z ravno črto. Močne narodne manjšine na obeh straneh bi bile večni izvor prepirov. Linije premirja ne morejc1 biti tudi linije miru, ker bi potegnila Italija pod svojo oblast nad sto tisoč Nemcev in nad en milijon Slovanov. To bi povzročilo koalicijo med Slovani, Nemci in Madžari na škodo Italije. Stategijska varnost Italije mora biti vseeno zavarovana brez meje, ki bi bila potegnjena od Brenera na Postojno in na vrata Reke in nižje doli na Dinarskih Alpah do aZdra. Trum-bič in ostali predstavniki Jugoslova-vanov se že ponašajo s svojimi trinajst milijoni Slovanev, katere imajo med Sočo in ^ardarjem. Izjavljam, da nisem nasproten narodnemu zjedi-njenju, toda ne toliko socijalist, temveč kot Italijan bi elel, da se ne obdr-že črte, določene po premirju. To so redki glasovi zdravega razuma, ik so dosedaj dospeli v Italijo z one strani Jadrana. Jasno je, da bodo v Parizu prevladali predstavniki načela svobode, in mi samo obžalujemo, da prevladuje danes ^Italiji šovinisti, ki so podkopali tudi zadnje temelje onega italijansko-jugoslovanskega jedin-stva, katero so pričeli zidati Rimu uvideni rodoljubi z jedne in druge strani. Mi smo služili tiranije, katerih se ni smel dotakniti nihče pred nam. Italija bo prišla prav hitro do spoznanja, da ni v njeno korist, ako zasleduje kolosijalno politiko Venecije s poslabšanimi načeli dunajske in pruske šole. NE ODLAŠAJMO. JUGOSLAV RELIEF FUND. Vzadnje m proglasu Jugoslovanskega Sveta smo objavili glavne stvari, da je bil v New Yorku osnovan o.dbor American-Jugoslav Felief za vsestransko pomoč vsem osvobojenim jugoslovanskim krajem. Objavili smo tudi pioglas, v katek-em se poživlja celokupen jugoslovanski narod v Ameriki, da snuje odbore, ki se bodo priključili tej splosni podporni organizaciji, ka.ero o 'asnovati in katero vodijo odlični Amerikanci in Amerikaske, navdušen prijatelji in pri jateljice naše :ugoslovasske larodne svobode. Glavno, kar je potrjeno, da • ves naš narod, je to, da vodijo jrgani zacijo American Jugoslav Relief odlični Amerikanci in Amerikanke, katero smo pridobili s pravičnostjo naše narodne stvari in z našo borbo, kateri smo vstrajali in katero smo z njihovo pomočjo dovedli do zmagoslavnega zaključka. Izseljeni Jugoslovani moramo ko* posamezniki tudi organizacije s svo jim sodelovanjem ojačiti delovanje naših ameriških narodnih prijal ljev /:a pomoč našim rodnim bratom. Amerikanci so ež pričeli delati. Odbor, kateremu je poverjen • organizacija Reliefa, je že izdelal načrt, po katerem se bo izvajala orgasiza-cija tudi po drugih ameriških mestih. V prvi vrsti se bo poskusilo ki so doletavale vsaki hip ki so stali v daljavi, še ni vedelo, kaj ;z kozaških bajdakov, odgovajali so s se godi. Se le, ko se je. povsod raz- prezirijivim molčanjem. Mično je bilo videti stati Nemce mirno ir nekako prezirljivo sredi teh izbruhov jeze v-jedljivih molojcev, ki so pretresali grozne svoje sulice in "piščele", klepa-tali z zobmi in nestrpljivo pričakovali boja. Med tem je solnce, ki se je ež pomaknilo s poludneva 'ia zahodno stran, skrivalo polagoma svoje zlate žarke nad trsičjem, katero je čedalje bolj pokrivala tema. Naposled je zatonilo popolnoma. Ta čas se je ozvala .romba in ta koj na to je zagromel iz daljave glas Krečovskega: "Solnce je zašlo! ali ste se že premislili?" "Že!" odvrne Verner. In obrnivši se k vojakom, mahne s sabljo. "Sprožite!" zapove z mirnim, hladnokrvnim glasom. Ozval se je strel. Pljuskot trupel, ki so padala v vodo, kriki besnote in ognjeni strel, odgovarjali so pokom nemških musket. Topovi ki so jih izvlekli na breg, ozvali so se, kakor basi ter začeli metati kroglje na nemške bajdake. Dim zakrije trsičje in sredi krika, streljanja, sikanja tatarskih pšic, rahota piščel in pušk, so enokratni streli mušket naznanjali, da se Nemci še branijo. O solnčnem zahodu je bit&a Se vrela toda zdelo se je, da že pojema. Hmelnicki v družbi Krečovskega, Tuhaj-beja in nekoliko tovarišev atamanov, je prihajal k bregu, da si ogleda bojišče. Razširjene njegove nosnice vohale so smodnikov dim, a ušesa radostno poslušala krik utapljajočih se in ranjenih Nemcev. Vsi trije vojskovodje so zrli na to prikazen, katero so smatrali za nekako napoved sreče. Borba je pojenjevala. Strel, je u-molknil, mesto njega pa so čedalje glasneji kriki Kozakov zmagoslavno odmevali do neba. Tuhaj-bej!" -eče Hmelnicki, "to je dan prve ^mage." "Vjetnikov ni,'" zamrmra zamorec. 'Takih zmag ne maram!" "Dobiš jih na Ukrajini. Ves Stam-/ bul in Galato napolniš s svojimi vjet-niki." "Vzamem pa tebe, če drugih ne bo." To rekši, se Tuhaj-bej zlobno nasmehne—in doda čez trenutek: "E, kako rad bi bil vzel te Franke!" Med tem "> vojska popolnoma prenehala. Tuhaj-bej obrne konja proti taboru, za njim tudi tovariši. "No, sedaj pa na 2olte vode!" za-kliče Hmelnicki. glasila novica, da je Krečovski prestopil v tabor Zaporožcev, je pravo veselje prevzelo srca semenc v. Šest tisoč oapk je zletelo v zrak, iz šest tisoč pušk je zagromel strel. Ladije so se tresle od hoje molojcev. Nastal je nemir in zmešnjava. Vendar se jc moralo to veselje zapečatiti s krvjo stari Barabaš je sklenil rajši umreti, nego izdati prapor, pod katerim je služil vse svoje življenje. Le nekoliko desetin ljtidi je ostale pri njem začel se je boj, kratek pa strašen, — kakoršni so vsi boji, v katerih se pe-rišče ljudi, zahtevajoč ne prizanešbe, marveč smrti, bori s celo tolpo. Niti Krečovski, niti Kozaki niso pričakovali takega upora. V starem polkovniku se je zbudil davni lev. Na poziv, naj odloiž orožje, odgovarjal je s streli. Videli so ga z bulavi v roki, z razkodranimi belemi lasmi, zapove-dujočega z gromečim glasom in mla-deniško srčnostjo. Njegov brod so obkolili vojaki od vseh strani. Ljudje na bajdakih, ki nisJ mogli priti blizo, začeli so skakati v vodo ter gra beč za brodov rob, jeli se vspenjati nanj. Upor je bil kratek. Zvesti Ba rabašovi vojaki so pobiti, razsekar.i kmalu pokrili pomostje; — le starec s sabljo v roki se je še branil. Krečovski pridere k njemu. "Udaj se!" zakriči. "Izdajavec! Na pogibelj!" odvrne Barabaš ter dvigne sabljo kviško. Krečovski odskoči urno med tolpo. "Bij!" zakliče Kozakom. Zdelo se je pa, da nihče noče prvi dvigniti roke na starca. Na nesrečo zdrkne polkovniku noga v krvi, da pade. Ležeč na tJleh ni vzbujal več tistega spoštovanja ali strahu; takoj je nekoliko ostrin vsekalo V njegovo telo. Starec le še zakriči: "Jezus, Marija!" Sekali so ležečega 'n lazsekali ga na kosce. Odsekano glavo so metali z ladije na ladijo, igrajoč se ž njo, kakor s Irogljo, dokler jim ni padla v vodo. Ostali so "e Nemci, s temi pa posel ni bil tako lehak. Polk je štel tisoč starih, v raznih bojih izkušenih vojakov. Hrabri Flik je sicer padel pod roko Krečovskega pa polku na čelu stal Janez Verner, podpolkovnik, veteran e iz tridesetletne vojske. Krečovski jc bil svest zmage, ker so kozaški bajdaki že obkolili nemške od seh strani. Rad pa bi bil .rihranil Hmelnickemu tako veliko tropo ne-presežnih in izvrstno oboroženih ljudi. Sklene torej se ž njimi pogoditi. Nekaj časa se mu je zdelo, da se Verner strinja ž njim, ker se je mirno razgovarjal s Krečovskim in zvesto poslušal azne obljube, s katerimi ga je obsipal izneverjeni polkovnik. Denar, za katerega jih je ljudovtada najela, bil je jim .akoj za leto naprej izplačan. Čez jedno leto oi mogli ti vojaki, če bi bilo "*n drago, prestopiti celo v nasprotni tabor Verner se je delal, češ, da hoče stvar premisliti; med tem pa je azdal poboma povelje, da se naj bajdaki stisnejo jeden k druemu, da tako na-rede jedno veliko kolo. Na lobu tega kolesa je stala stena pišcev,-— ljudi vrastlih in krepkih, obtečenih v žolte telovnike, s klobuki avno take barve, v popolnem bojnem redu, levo nogo naprej in mušketami ob desnej strani. Verner z golo sabljo v roki, je stat spredaj ter dolgo premišljeval. Naposled dvigne glavo. "Gospod stotnik", reče, "strinjamo se!" "Ne boste zgubili ničesar v novej službi!" zakliče oveseljen Krečovski. "Toda pod pogojem..." "Sprejmem ga že naprej." "Dobro, če je taki. Naša služba poljskej ljudovladi se konča meseca junija. O tem času pristopimo k vam." Iz ust Krečovskega prileti kletev. Pa še je krotil svojo jezo. 'Mar noriš, gospod poročnik?" v-praša. "Ne!" odvrne hladnokrvno Venner. "Naša vojiaka služba nam veleva držati se pogodeb. Služba se konča meseca junija. Služimo za denar, pa ni- XV. Namestnik, slišati boj, je koprneče čakal konca, mrsleč si; da je Hmelnicki naletel na skupno ojsko hetma-nov. Na veer mu je pa _tari Zahar stvar pojasnli. Novica, da je izdal vojsko Krečovski in da so bili pobiti Nemci, razburila je zelo dušo mladega viteza, ker to jc napovedovalo še več zdajstev. Namestniku je bilo dobro znano, da v hetmanskih vojskah služijo večinoma lc Kozaki. Namestnikove muke so naraščale in zmagoslavje v kozaškem taboru dodajalo je še k temu pelina. Vse je kazalo najslabše. O knezu ni hilo slišati; — hetmani so ravnali očividno neumno, da so, mesto postaviti vso moč pred Kudak, ali pa saj čakai sovražnika v urj'nih '.aborih, razdelili svoje moči; tako so se prostovoljko oslabili ter dali vojskam priložnost k izdajstvom. V zapirožkem taboru so govorili že poprej o gospodu Krečovskim in o vojski pod poveljništvom 'Štefana Potockega. NamelStinJk i tej govorici si hotel verjeti. Sodil je, da so to le močne prednje straže, katere se bodo še pravočasno umaknile. Med tem se je zgodilo drugače. Po izdajstvu Krečovskega je pomnožil Hmelnicki svojo moč z več tisoč ljudmi in mlademu Potockemu je pretila strašna nevarnost. Oropanega pomoči in zablcudelega v puščavi, mogel jc HHmelnicki sedaj lahko obkoliti in popolnoma ugonobiti. V bolečinah od ran, in v nočeh brez spanja tolažil se je' Skretuski samo iS Abstracts of Title to all Real Estate in Will County. J oliet Title arid Gaurantee Co. Kapital $50,000.00. Kadar kupite HIŠO ali ZEMLJIŠČE, pridite, da Vam uredimo abstract. Phones: 421 and 422. CHAS. N. HOSSACK, Mgr. 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. lil TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naie "The U. S." 10c ia "Meerschaum" Sc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 1M Jefferson Street, JOLIET, ILL C. W. Robson, Jr. Real Estate LOANS and RENTING INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297. Prodajam lote v Rockdale in okolici. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Michael Terdich. Math. Terdich. Chicago Phone 2S02. Terdich & Terdich STARA SLOVENSKA GOSTILNA Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom. 203 RUBY STREET, JOLIET, ILL. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street. JOLIET. ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, A? NO, ZMLET KAMEN. OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, tsr ▼se kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 ..Geo. Svetlečič.. RUBY & HICKORY STS., JOLIET. slovenska-hrvatska gostilna Kadar se mudite na vogalu Ruby in Hickory Sf. Vstopite k nam za okreipčila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Rojaki in rojakinje! Kadar imat« kal noske ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite nO našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. Joliet Steei Dre House Profesional Cleaners and Dyer* STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 CaM Chicago Phone 4444, N. W. 483, / Vam ;p:idnj lat I atl ste tih m la bi i poten^rabite ALPKNTINKTURO od katere Vam v 6stih tednih krasni in gosti lasje zrastejo, moškim, ženskam in otrokam. Za moške, ako želite imeti krasne goste in dolg« brke potem rabit« ALPENPOMADO od katere Vam v 6stih tednih krasni brki popolnoma zrastejo Imate li REUMATIZEM ali trganje v rokae, nogah ali križicab potem rabite WahJiC Fluid najuspešnejši na svetn od katerega si najstareSi Reuma-tizem v 8smih dneh popolnoma odstranite in se ne povrne več. Rane, opekline, hraste, bnle turove it grinte odstrani Elza pomada v par dneh popolnoma tako, da se ne pozna kje je bilo. Potne noge, kurja očesa, bradovce, ozebline in de-bolo kožo na nogah v par dneh popolnoma odstra nim popolnoma- Ako imate sive lase potkm rabite Broslin tinkturo, od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Pičite takoj po cenik ga poSljem zastonj. KRASNI KOLEDAR za leto 1919 vsakemu zastonj |po51jite So stemps za pošturino. Kedor bi moja zdravila b*ez uspeha rabil mu garantirani za $.00 JAKOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, O. Oscar J. Stephen Sobe SM la MS Barber Bld(. i O L I X T , ILLINOIS. JAVNI NOTAR s Kupuje ia prodaja zemljilča ® ▼ mestu in na deieli. Zavaruje hiie in pohištva pro- g gg ti ognju, nevihti ali drugi po- S ffl škodbi. £ ® Zavaruje tudi življenje proti ® g nezgodam in boleznim, g Izdeluje vsakovrstna ▼ notar- g] S sko stroko spadajoča pisanja. S 1® _ IS 99 S3 gg Govori nemiko in anglsika. gj fiffifflffiBSSBBBBBBBBBBBBBBB J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET. ILL. Kadar se mudite na vogale Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer botte najbolje poiteeieni. Fino pivo, najboljSa vina in »modk*. Wm. Metzger Ruby mnd Broadway JO LIB T (Nadaljvanje na 7. strani) Zaupno zdravilo dela čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali ■smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. i Trinerjevo Ameriško Zdravilno ° Grenko Vino ■ torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učinl, da bol zgubi svoje stališče. ( Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko dela-jo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-— bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih koz- NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER, -Manufacturing Chemists 1333-1343 South Ashland CHICAGO, ILL. Z OGNJEM IN MEČEjM. (Nadaljevanje s 6. strani.) z mislijo na kneza. Zvezda Hmelnic-kega mora vendar obledeti, kadar se dvigne knez v Ljubnem. Toda kdr> more vedeti, če se je že združil s het-mani? Kakor je tudi velika bila moč Hmelnickega, kakor mu je šlo s po-četka vse po sreči, ter bil ž njim zaveznik Tuhaj-bej, in v slučaju nezgode, mu se sam "car" krimski obljubil Vojo pomoč; vendar seSkretuski ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi ta nemir mogel dolgo trajati, da bi je-den Kozak mogel pretresti vso ljudo-vlado in zdrobiti njeno grozno moč. "Na ukrajinskih pragovih se razbije ta val!" misli Skretuski. Kako sč> se končale vse kozaške vojske? Izbruhnile so kakor plamen, pa vgasnile po prvej dotiki z hetmani. Tako je bilo doslej. Kjer se je na jedne' strani gnezdo niževskih roparjev merilo z močjo, čije bregove oblivalo je dvojno morje, tam so se nasledki takega boja dali lahko prevideti. Burja ne more dolgo trajati, torej prejde in vremena se bodo zjasnila. Taka misel je krepila gospoda Skretuskega ter ga, rekel bi, držala na nogah; sicer pa je tlačilo breme tako težko, kakoršnega še nikdarni dvigal } življenji. Nevihta, dasiravno mine, zamore opustošili polja, razdreti hiše vzročiti epo-pisljivo škodo. Saj je le malo manjkalo, da vsled te burje sam ni zgubil življenja, ni prišel v kruto sužnost, ob času, ko mu je postala „voboda tako draga, kakor življenje. Koliko uodo morala od te nevihte .rpeti še sla-bejša bitja, ki se ne ->najo braniti? Kaj se zgodi s Heleno,v Rozlogih." Helena je še gotovo v Ljubnem. Namestnik jo je videl večkrat v spanji obdano s prijaznimi obrazi, ljubljeno odkneza in kneginje Grizelde, občudovano od vitezov, — vzdihajočo le po svojem huzarju, ki se je na Siču zgubil. Naposled napoči trenotek, da : se ljubljenec vrne. Saj mu je Hmel-nicki obljubil prostost; — pa tudi kozaški val plava i nplava k pragu lju-dovlade, kjer se razbije; akrat bode konec vsem mukam, trpljenju in nemirom. Val je istinito plaval. Hmelnicki, ne odlašajoč, peljal je tabor naprej, da bi se sproprijel z hetmanovim sinom. Njegova moč je bila grozna, Vštevši vojake Krečovskega in Krdela Tuhaj-beja, je vodil okoli petindvajset tisoč izuijenih in bojaželnih vojakov. O močeh Potockega še ni bilo moči dobiti pravih poročil. Begunci so trdili, "'a ima s seboj dva ti-,soč težkih jezdecev z nekoliko lopovi. Dasiravno so bile moči teh dveh vojsk tako različne, vendar je bila zmaga še dvomljiva; primerilo se je večkrat, da so strašni huzarji v jednem samem napadu pomandrali desetkrat številnejšo vojsko. Tako t gospod Hod!kevič, litevski hetman, s tremi tisoči huzaijev stri enkrat pod Kirchol-nom popolnoma osemnajst tisoč izbrane pehote in četo švedskih jezdecev; tako je pod Klušinom jeden polk oklopnikov razkadil ' besnej jezi več tisoč angleških in škodskih najemnikov. Hmelnicki je z al vse to; zato je šel po besedah ruskega letopisca, počasi in prvidno: "z mnogimi očmi svojega uma, kakor zvit lovec na vse strani gledajoč in straže na miljo in še dalje naprej razpošiljajoč". Tako se je bližal Žoltej /odi. Zopet so vjeli dva begunca. Potrdila sta ver t, da število kraljevih vojakov res ni večje. Povedala sta še, da je plemič že prestopil Žolte vode. Ko je Hmelnicki to slišal, vstavil se je na mestu in obdal z okopi. Srce mu je veselja poskakovalo. Če ga Potočki napaide, bode pobit. Kozaki v boji na ravnem ne vstrajaio: za. okopom pa se izvnstno bijejo: — ker je bila njih moč toliko večja od poljske, odbijejo brezdvomno ta napad. Pri mladem kaštelanu je bil izkušen vojak, starostič živecki, gospod Štefan arsicki, huzarski polkovnik. Ta jeopazil nevarnost, ter plemiča .pregovoril, da se je vrnil nazaj čez Zolte vode. Hmelnickemu ni kazalo druzega, nego hiteti za njim. Drugega dne, prepel javši se preko žoltovodskih močalin, stali ste vojski drug drugej nasproti. Nobeden poveljnik ni hotel prvi napasti. Neprijazna tabora sta se ob- ila z okopi. Bilo je v soboto dne petega maja. Ves dan je močno de-evalo. Oblaki so se nakopičili na nebu, da je bilo še o poludne tako temno, kakor po zimi. Na večer je bil naliv še veči. HmHelnicki si je veselja drgnil roki. "Naj se le stepa do dobrega namoči," reče Krečovskemu, "pa ne bom imel strahu spoprijeti se tudi na ravnini z huzarji, ki bodo s tekim svojim orojem obtičali v blatu." Dež je lil, kakor bi nebo samo hotelo priti Zaporožcem na pomoč . Vojski ste leno in klaverno delali oklope sredi vodnih nalivov. Ognja ni bilo moči prižgati. Nekoliko tisoč Tatarjev je šlo iz tabora jazi^ da bi se ne umaknil poljski tabor, katrega je zakrivala gosta megla In močna t-mina. Na to je nastala nočna tišina. Slišati je bilo le šum naliva in piš ve- tra. Gotovoni spal nihče v obeh taborih. Drugo jutro zadone trombe v poljskem taboru, dolgo in alostno, kakor na poplah; na to so jeli tu in tam odmevati bobni. Napočil je dan turoben, temen, vlažen; naliv je prenehal, pa škropil je droben dež, kakor bi ga sejal skozi sito. Hmelnicki ukaž ustreliti iz topa. Na to se je ozval prvi, drugi, tretji, deseti strel. Ko se je začelo navadno "dopisovanje" iz tabora v tabor, rekel je gospod Skretuski svojemu kozaškemu angelju varhu: "Zahar, sprejmi me na okop, da bom videl kaj se godi." Zahar je bil sam radoveden, zato se prošnji li protivil. Šla sta .a visok narožnik, od koder se je videla kakor na dlani, nekoliko ugonobljena stepnaidolina žoltovodsko močvirje in obevojski. Komaj Skretuski vojsko ugleda, prime se za glavo inreče: "Za Boga živega! to je samo prednja straža!" Res se4je okop kozaške vojske raz-tegal blizo na četrt milje daleč, poljski pa je, v primeri ž njim, izgledal le kakor seznaten rov Razlika med njima je bila tako vllka, da o zmagi Kozakov ni biio niti dvomiti. Namestnikivo srce stisne oblest. Torej še ni prišla ura, da zatro punt in vstajo. Žalostni nasledki naj še pove-ličajo Hmelnickijevo slavo! Tako se je vsaj zdelo. Z ognjem iz topov se je borba začela. Raz narožnika (bastojna) bili so videti posamezni jezdeci, ali tu'di k m ® m s m s K CENIK NABOŽNIH, PODUČ- iS NIH IN ZABAVNIH KNJIG, m SiSiSiSlS katere -se dobe v SiSaSaSoSi S3 Si g KNJIGARNI AMER. SLO- M Si VENCA, JOLIET, ILL. iS Mi £ ffiiilSHii^lS^MiiiMiMiHsHi cela krdela, boreča se me seboj. Tu jaški službi, jih ženske nadomeščamo sose Tatarji ravsali z vojščaki Potočkih, ki sonosili na sebi opravo sive barve. Jezdeci so naskakovali drug drugega, pa urno odskakavali; ale-tavali se od strani, merili drug a drugega s samokasi in loki, ali sulicami, prizadevati si vjeti drug druzega na zanjko. Ti napadi so bili ol daleč videti podobni zabavi; samo konji, ki so begali tu pa tam rez jezdecev, so kazali, da se bore za življenje in smrt. (Dalje prih.) Potreba varčevanja z živili je sedaj večja. Po vojski pride lakota in revščina ter je mogoče, da bo več ljudij pomrlo, nego jih je padlo v boju, ako Amerika ne bo varčevala z živili, da s preostankom priskoči na pomoč stradajoči Evropi. Administracija živil je spoznala uaraščujočo važnost tega v-prašanja in je določila poseben teden, začenši s prvim decembrom, za varčevanje živil. Na stopnicah velike me po tovarnah in delamo veliko druzih del, katera so preje opravljali možje in sinovi. Do sedaj smo mislile, da nam ni treba jezika ter državnih postav in določb. To ni za ženske. Me smo skrbele za dom in to je bilo dovolj. Sedaj pa, ko moramo opravljati možka dela brez njih, nam je žal, da ne poznamo države bolje. Možie so se morali učiti angleščine, ako so hateli dobiti državljanski papir; me pa smo z njimi vred postale državljanke brez da bi še posebej kaj storile za to. Toda ali ne mislite, da bi morale biti me državljanke po svoji lastni pravici in ne ,samo zato, ker smo poročene z državljani? Naši otroci s0 Amerikanci. Če so naši možje doma ali ne, moramo priznati da bi nam bilo veliko pomagano ako bi znale jezik in tudi nekoliko zgodovine naše nove dežele. Otroci gredo v ameriške šole in imajo Učiti se nikdar prepozno. stne ljudske knjižnice je postavilo la-1 ameriške učitelje. Uče se angleščine dijo, v kateri so prirejale učenke i z in hočejo da matere razumejo in go Washington Irving višje dekliške šole posebse prizore, predstavljajoč strada-jočo Evropo. Namen tega je bil, spodbujati varčevanje živil do skrai-nosti.. Civilizacija, za katero so se borili naši možje, je jako malo vredna, ako pustimo ljudi stradati pri tem, ko sami živimo potratno. Varčevali smo z živežem, da smo dosegli zmago. Sedaj pa moramo varčevati zato, da ohranimo narode pri življenju, da bodo mogli uživati srečno prostost, do katere smo jim pripomogli. DRUŽABNA ODGOVORNOST ŽENSKE. vore jezik katerega se oni uče. Z angleščino se itroci uče tudi spoznavati amerikanske razmere in navade, kar sekušajo potem tudi nam dopovedati in me jih ne razumemo prav, ker se nismo tega nikdar učile, otroci nam postanejo tuji. Ko odrastejo jih je še težje umeti razven če se z njimi vred učimo. Znanje in angleščina za varstvo. Ako se učimo spoznavati amerikanske razmere kmalu znajdemo kam se nam je obrniti za pomoč v slučaju potrebe. Najdemo lahko varstvo zoper nepoštene posojevalce denarja ali notarje, ki so vzeli naš denar in nav vodili za nos. Izvemo tudi lahko, da so nekateri zdravniki nepošteni in da ni varno obračati se do takih. Ako tudi nismo več v cvetju mladosti vendar še ni prepozno učiti se novega jezika in novih običajev. Bolje bo za nas kakor tudi za naše može ako to storimo. Kakor hitro se naučimo deželni jezik, lahko prosimo svoje pravice. Poleg angleščine se naši možje uče pri vojakih spoznavati Združene Države in njih običaje. Domov prišedši bodo tudi od nas pričakovali, da bomo natančnejše poznale deželo, za katero so se borili. Kako bodo veseli, ko bodo videli, da se niso varali. upoštevala. Kakor hitro pa znamo Znanje jezika potreba. Velikokrat dobimo obvestilo iz vojske, katerih pa ne moremo čitati. možje sami nam večkrat ne morejo pisati, včasih ned obimo podpore redno in ne vemo kaj storiti. Z znanjem angleščine si pa takoj lahko pomagamo. Enakopravnost. Združene države se oore za demokracijo, smo čule, pa velikokrat ne vemo, kaj to pravzaprav pomeni. Demokracija pomeni enakopravnost za vse pa tudi pomeni vsem enake dolžnosti. Če nam država da enake pravice potem imamo tudid olžnost da se učimo te pravice spoznavati in jih uporabljati. Nobene prihodnjosti v deželi, ki jo ne razumemo. Dežela, katero ne razumemo in katera tudi nas ne razume, nas ne bo jezik bogio tudi lahko, branili svoje pravice. Ako ceste okrog hiše niso snažne in v redu, se lahko na pri-setojnem mestu pritožimo. V slučaju bolezni brez težave najdemo dobrega zdravnika. Naših otrok gotovo ne bomo pustile pomreti iz same brez- brižnosti ker jim ne znamo preskrbeti zanesljivega zdavniika. Kako lahko pomagamo državi. Ženske opravljajo dandanes vsakovrstna dela, kakor nikdar preje. Tudi me ženske tujih narodsosti hočemo pomagati in storiti svojo dolžnost. Če sklenemo, da se bomo učile spoznavati našo novod omovino, nam bo tudi mogoče pripraviti prijeten dom za naše može in družino ko se vrnejo iz vojske. Cenili nas bodo veliko več ko bodo videli da smo se i vesljem zavzele za nove razme:e in zboljšale domače življenje. Potem bomo prave Amerikan'ke. MESAR—FIRST CLASS BUTCHER —slovenski — dobi delo pri JOS. PLEŠE' 911 N. SCOTT ST., JOLIET, ILLINOIS. 3t. KILA OZDRAVLJENA Kosem dvignil hlod pred leti, sem se utgal. Zdravnik je svetoval edino rešitev — operacijo. Pas ni pomagaL Konečno sem dobil stvar, ki me jo ozdravila. Leta so pretekla in sem vedno zdrav, dasi težko delam s tesarji nisem bil operiran, nisem zgubil ure časa, niseh imel sitnosti. Jaz ne prodajam ničear, a hočem vam poslat popolno navodila kako se ozdravite, če mi pišite: EUGEN M. PULLEN, Carpenter, 498 E. MARCELLUS AVE., MANASQUAN, N. J.. Izreži-te ta na oglas in ga dajte onemu, ki je utrgan, ker mu morda ohranite život, ga rešite nadloge in nevarne operacije. S24 0.1-15-29, NI2-26, D10-24, J.7-21 F.4-18 M. 4-18 Amerika in Amerikanci (vezana)$2.50 Angljev suženj ..................25c Ali Boga stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najbolje....................20c Angleščina brez učitelja ........50c Armugan sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ..................20c Božja kazen. — Plaveč iz Savini. —Čudovita zmaga..............30c Črtice zi življenja na kmetih......25c Cerkvica na skali. — Plačilo sveta.25c Darovana. Povest, zvezek po......15c Emanek, lovčev sin. — Bciač----20c Gozdarjev sin. Povest ..........25c Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba ............................35c Krvava noč v Ljubljani..........75c Koliščina in stepe. Povest........25c Kako se naj pišejo osebna pisma..50c Krvna osveta. Povest ............25c Gregelj Koščenina ..............35c Mirko Poštenjakovič. Povest----30c Na divjemu zapadu, vezana......75c Najboljša dedščina. — Leseni križ.35c Naseljenci. Povest .............35c Naš dom .......'................ 35c Od Leona do Pija ..............25c Pavlina ......................... 35c Poduk rojakom ali kažipot v Amer 50c Pouk zaročencem in zakonskim.. .75c Povodenj ........'............... 25c Pravila dostojnosti...............50c Potni listi (povesti) ..............25c Poduk rojakom (Šušteršič) ......50c Prešeren in Slovanstvo..........50e Pri Vrbovčevem Grogi. Povest 25c Ribičev sin. Pravljica............25c Ricmanje, cerkveno vprašanje .... 30c Ročni slov. angl. in ang.-slov. slovar ...........^................ 75c Rusko Japonska vojska 5. zv.....50c Senilija Povest ................20c Slovnica—slov.-ang za učenje angleškega jezika, vez...........$1j00 Slovnski angleški razgovori .... 255 Sveta Germana (trdo vez.) ...... 50c Maron ..........................30c Marijina otroka ................ 25c Mati Božja......................20c Leban 100 beril za otrel e........40c Ljubite svoje sovražnike ........ 30c Robinzon stariši .............. 80c Solnce in senca .................50c Spisje...........................20c Vstajenje ...................... 40c V gorskem zakotju..............30c Voščilni Listi .................... 3 Vojska na turškem.............. 40c Zaroka o polnoči ...........>.. 25c Zlsrti orehi......................30c Za kruhom ..................... 25c jpSiBiSiSlSiSŠSiBiSi^^ 1 TESDALL PRATT & CO. m jSredozimska Razprodaja I Cene Znižane v Našem moškem Oddelku Knjge pošljemo po pošti. Poštnina je pri cenah že všteta. Kadar naročite priložite denarno nakaznico. Ker se knjige t>e morejo nadometitl in poidejo, zato naročite vedno po več knjig, da lahko pošljemo druge mesto pošlih. KJE JE MOJ MOŽ LUDVIG BAR-LE, doma iz dorbenške fare. Bil je odpuščen iz Amer. armade meseca junija 1918. Kdor ve za njegov naslov naj mi ga saznani. Josephine Barle, 1101 N. Bluff St.. Joliet 111. Moške in mladinske Obleke Vse $50.00 obleke, O Ai CA Mid-Wister Sales price .......V Vse $45.00 obleke, CA Mid-Winter Sales price........

4UVV All $32.50-$35 O'Coats, OAO C A Mid-Winter Sales price.......V AJ1 $27.50-$30. O' Coats, £AA PA Mid-Winter Sales price.......vAIWttf" All $23-$25 O'Coats, Of A CA Mid-Winter Sales price....... All $20.00 Overcoats, Of £ C A Mid-Winter Sales price .......q)AU*tJv Mackinaws mnogo ceneje $18.00 Fine Wool Mackinaws, Of C 7 C Mid-Winter Sales price .......■ V $15.00 Fancy Wool MackinawsOf A C A Mid-Winter Sales price.......vAfcUVV All $12-$13 Mackinaws, OQ CA Mid-Winter Sales price......... All $10.00 Men's Mackinaws, £HE Mid-Winter Sales price.........$ i • i V Moški klobuki in zimske kape $7.50 Velour Hats, AA Mid-Winter Sales price .........VWtVV $6.00 Soft Felt Hats, 0 J A C Mid-Winter Sales price .........W $5.00 Soft Felt Hats, 0A AC Mid-Winter Sales price.........WWttftf $4.00 Soft Felt Hats* C9 9 C Mid-Winter Sales price .........W«I»«I«F $3.50 Soft Felt Hats, 09 A A Mid-Winter Sales price .........00*W $18.00 Hudson Seal Caps Of 9 C A Mid-Winter Sales price .......0JL0*«JV $13.50 Hudson Seal Caps, OQ AC Mid-Winter Sales price.........OU»UO $6.50 Fine Fur Caps, OA 9C Mid-Winter Sales price .........wTtWtf $3.00 Fine Fur Caps, 09 \ 1% Mid-Winter Sales price......... $2.50 Caps( with inband. '1 IC Mid-Winter Sales price...........fcUAtr $2.00 Fancy Winter Caps, 1 Mid-Winter Sales price...........J.«U«F $1.50 Warm Winter Caps, 1 1 C Mid-Winter Sales price...........1*1» $1.00 Winter Caps, O Tja Mid-Winter Sales price............OwC TESDALL PRATT JEFFERS(^ATOITAWA ST. J^AND COMPANY 1 JOLIET, ILLINOIS wsmam RSiSiHBSiSaffisiiiSi^^ AMERIKANSKI SLOVENEC, PREDSEDNIŠTVO AMERICAN JUGOSLAV RELIEFA. (Nadaljevanje s 5 strani.) niča za pomoč v reševanju našega naroda. Osebe, ki izivajo organizacijo American Jugoslav Reliefa, so dosegle prvi veliki uspeh v reševanju našega naroda stem, da so pridobile to plemenito, staro omeriško ženo, da sprejme glavno predsedništvo. Drugi vs- pehi so na vrsti. Na delo naj se poda tudi celokupen naš narod v Ameriki. Ne dovolite, da bi se osramotili, tako pred našimi doma, kakor tudi pred Amerikanci tukaj. Vsi skupaj ustanovljajte odbore za American Jugoslav Relief, vsi skupaj, rbi, Hrvati in Slovenci, kakor delujejo naši v starem kraju. Kedor se drži pri tem na strani, j.e separatist, pa naj se imenuje Slovenec, Srb ali Hrvat. S tem udarja po edinstvu naroda v domovini. Težko o njemu, ker s tem udarja po svojem lačnem in golem očetu, po sv.oji materi, ženi in otrokih, po svojem bratu in sestri, prijatelju in znancu ter vseh trpečih ropakih po vrsti. Na delo, torej izgovora ni in ne moe biti! Naslov na banko, katera sprejema čeke za to stvar, je: American-Jugoslav Relief, , Guaranty Trust Company, 43 St. & 5th Ave, New York City 'tako malo izobraženega človeka napraviti za blagajnika; saj niti ačunati ne zna." "Dragi prijatelj, taceg.- baš potrebujem. Ta niti ne ve, Kje se nahaja Amerika." @ssB®aaa® ® shssbssss s B sv? xaxvax vz s @®@bb@sss s bbbbbsbb® Iz šole. "Jerinov, kajmisfiš, kdaj je najprimernejši čas, trgati sadje?" "Kadar imajo pri sosedovih psa pri-vezasega!" Moderni zakon. "No inilostljiva gospa, kako Vam u-gaja v Vašem zakonskem stanu?" "O, moj mož in jaz živega se lai_zelo srečno, vsak posamen." Pomiritev. Angela: "Misliš Dolfe, resno z že-nitvijo?" Adolf: "Pomiri se! Če ne ")oš ti, ki jo vzamem, bo druga, ali ženil se bom zares." Po Amerikansko. Zares v Chicagi izhajajoč list je prinesel nedavno tale oglas: "Moja žena Jenny je pred nekaj časom ali zablo-dila, ali pa bilau .-rabljena. Kdor bi mi jo spet pri vedel, temu razbijem čre pinjo." preveč ne bolel, ovil si ga je s noil-gradkom vred v mehek robec. Vrv pa je poprej še dobro namazal s kurjo mastjo, da je bila dovolj gibka in tako ga gotovo nič ni moglo boleti, ko je šel na drugi svet. Nevarne razvaline. Profesor pride pred vas, kjer sreča staega kmeta. "Oče. povejte mi, ali ni bil na kibu tukaj na desni nekdaj grad?" Kmet: ''Bil je nekdaj on-'di grad." Profesor: "Kaj pa pripovedujejo ljudje o njem?" Kmet: "Oj, strašne reči! Ni še dolgo 'mu, ko sta 'dvagospoda iz mesta šla nanj, pa ju ni 'bilo večnazaj!" Profesor: 'Za Ba-ga, kaj se jima je zgodilo; zakaj nista več vrnila?" — "No," odgovori kmet nasmehoma, "ker sta šla po oni strani s hriba!" Pravi odgovor. Dve žensk}* vprašata spovednika: "Ali je že odšel vlak na Gorenjsko?" "Ravnokar!" "Kaj pa čve storiti, da bi še danes prišle v Kranj?" Spovednik: "Predno odide prihodnji vlak, ne toliko časa čvekati!" Med prijateljicami. Mati: "Mne tako skrbi zaroka aše Pavle. Njen zaročenec je kakor o-genj!" Soseda: "Bodite brez skrbi! Zdravniki pravijo, da ima vodeno glavo in to se avno "zgliha". V prepiru. Janez Mihu: ."Molči, ti lumg ti!" Miha: "Kaj, da sem jaz lump? Kaj si pa potlej ti? Jaz ti še nočem reči, kaj ida si...! Potlej pa e lahko veš, kaj si!" Z dežja pod kap. "Upnik: "Vaš sluga me je pustil'ce!o uro čakati—jaz tega nisem vajen!" Dolžnik hlapcu: "Kaj pamisliš, Ja-ne^ Ali ti nisem ukazal, da gospoda takoj vun vrzi?" Pogumni lovci. Gospod načelnik, posodite nam za naš jutršnji lov na divjega mrjasca Vaši veliki dve lestvi," 'Lestvi za lov? Čemu neki Vam bodo?" "Lovci bodo tem lažje zbežali na 'drevo." Enostavno. Gospa: "Oh, gospod doktor. Vi ste mož ki je temeljito poučil vse skrivnosti medicinske znanosti. Kaj storite vendar, če imate močen nahod?" Zdravnik: "Tedaj kima h milostljiva gospa." Ni razumel. Tvrdka Ribnik & Co. je imela v službi potovalca, ki jej je pisal pisma z slovničnimi napakami in slabo sti-lizirana. "Sodeč po vaših pismih," mu odgovori nekega dne principal, "pridem do zaključka, daniste Vi v gimnazijo hodili" — in z drugo pošto je dobil lastnik tvrdke ta-le odgovor: "Če mislite, da bo kaj kšefta, za napravit, pa bom tudi tja pogledal." Na plesu. Soproga: "Nobenega ogledala ni tu, to je zares strašno?" Soprog: "No, saj ne videla nič posebnega, če bi pogledala vanj!" Današnje gospe. Kuharica Neža: "Pravijo, da je tvoja gospa jako izobražena?" Hišna Urška: "Oh, izobražena, pa kar se da! Če me ozmerja, moram potem ves tisti večer iskat po slovarju, kaj mi je pravzaprav rekla!"' Domneva. "Poznale mo jo taščo? Tole ,e njena poslednja fotografija." "Ampak o je 'e hipni posntek!" "Zakaj to mislite?" "Ker ima tu zaprta usta." • K statistiki pomiranja. "Veš li, stara, papirja po nizkih cenah. Alexander Harass Chi. Phone 376 JL/ N. W. 92; 120 Jefferson St. 927. JOLIET, ILL Dobro sredstvo za vtretl Be »me manjkati pri nobenem dobro urej«neia , domu. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER imaia nad 50 let nitko priznanje med Slovenci na oelt-m .svetu. Jedino pra • i t .a> .<( veno znamko sidra* tfi v leka-nah in naramnat od F. AD. RICHTER & CO. W-80 'Washington Street. New York. N. flb Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni naj boljše, najčistejše in najcenejie meso, grocerije istotako vse vrste drugo sveže in pre kaj eno meso *'-r v«e druge pedmet« ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa naiim gesporfinjam. Spoštovanjem Jolm N. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, ID Slavtioztiatii SLOVEN SKI POP proti žeji — najbolje sredstvo Čim več ga piječ. tembolj se ti priljubi Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za okrepčilo. BELO PIVO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joiiet Slovenic Bott, Go. Telefoni Chi. 2275 91 i N..,Jcott st. N. W. 480 Joliet, 111... usnico. Idealni blagajnik. 'Povejte mi kako ste vendar mogli Večja vrednost. Dva poštenjaka sta se nekoč prepirala, kdo je več vreden, solnca ali mesec. "Glej," reče jeden, "mesec je več vreden, kot solnce, ker nam sije po , noči, kadar je tema. olsca pa bi ie, ne bilo toliko treba, ker nam veti ;>o •dnevu, kalar jc itak svetlo." . Učitelj: Janezek, povej sedanji, •pretekli in prihodnji čas besede 'pit?." Janezek:' "Qn pije, on je pil, on (.'O VI LAHKO PRISTOPITE „ v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu ali kje drugje. Ako hoče pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejet. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svojem mestu. Društvo Sv. Družine if (The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1918. Predsednik........»..George Stonick. - Podpredsednik........Stephen Kulcar. Tajnik...................Jos. Klepec. 1006 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar..............John Barbick. Blagajnik.........Anton Nemanich at. Bolniški načelnik.....Nick Jurjevieh. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak. John Stublar. i _ i To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležu* v bolezni cele podpore in cele smrtnine. To društvo ima že nad $3,500.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaja nezgode takoj, po pristopu, drugače po 6 mesecih. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko ia napredno društvo naj Se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. RAZPRODAJA ČEVLJEV V PRODAJALNI m .. pijan "Jaz sem ti hotel povedati o tisti, jami," je lekel Irec svojemu prijatelui, •ko je v njo ravno padel. "O to nič ne de," odgovori drugi, "saj sem jo našel." Kako se lahko učič ceniti vrednost Lahka smrt. •denarja? Poskusi ga posoditi. Staremu Florijanu ni bilo več živeli; šel je tedaj se obesit. Da bi ga pa vrat, kateri največ trpi pri obešencih. za Kaj "Franček!" vpraša učiteljica, 'si praškoš glavo?" > . Franček: "Ker noben Jiug ne Ve, kje me srbi." ■— — »» ---- i ■■ — ■■■■■in 1 imw—nh-fflia Velika razprodaja moke PRI SERBIAN BAKERY AND GROCERY 1106 N. CHICAGO ST. TELEPHONE 3836 JOLIET, ILLINOIS Wy—— Mi damo najboljše blago po naj-zmerneji ceni. Ako niste zadovoljni vrnemo novce. Naročite danes! 98 ld. žakelj moke za $5.85 49 lb. žakelj moke za $2.95 24 1-2 žakelj moke za $1.50 Neki Šved pride na pošto, dabi izvedel, ako jc dobil pismo. "Kako >pišete?" vpraša poštar. Šved: "Meni se zdi, da to na p»smu hko najdete.' Grajšak, ležeč na smrtni postelji, 'je takole z.lihoval proti svojemu k<»-'čijažu: "Oh, Jernej, ta pot, na katero se zdaj napravim, iio dajjša nego katera, kjer si me ti kdaj vozil." i "Kočijaž: "Bodite brez skrbi; saj sc boste doli vozili." Katehet v šoli je zopet povedal ni/, jemu razredu nalogo za prihodnji pe-^ek. Hoteč vedeti, če so vsi pravil 10 razumeli, pokliče er.Vga in vpraša: ''Ne, kaj boni^ imeli prihodnji petek?" Odgovor: "Potico in štruklje." Izpraševanje vesti. "Kako pa ti, Jaka, vest izprašuješ?" vpraša župnik pri izpraševanju žf odraslega možakarja. Jaka: "Predno grem k spovedi, na-kk-siim vselej svoj ženo prav pošteno in v svoji jezi našteje mi ona se moje grehe i tudi take, katerih bi s nikdar ue spomnili" F. E Marsh Shoe Co. se konča^ v soboto, jan. 1919 Zdaj imate še priliko, da si na-kupite čevljev za celo družino. PRIDITE RANO! > • Marsh Shoe Co. Novodobni inserat. [Z H IjlM Moja hčerka Mica je na mojem najboljšem vozu zbežala s sosedovim sinom; lodor ju sreča, naj ju le pusti; samo voz naj mi pripelje domu, za kar •dobi gotovo In dobro plačilo. !08 N.. Chicago St. Joliet, Illinois