Ste v. 50.
Leto LXII.
UČITELJSKI TOVi
Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo LJubljana.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati j samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša J v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. I Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30- - - Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno.. Posamezna številka po I - Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.		I Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša I v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./1. Poštni čekovni nrad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine
	I Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 75 para za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino iudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati.	
Seja širjega sosveta UJU pov. Ljubljana, dne 28. decembra 1922.
Po sklepu seje ožjega sosveta UJU ooverjeništva Ljubljana se vrši v četrtek, dne 28. decembra 1922 v magistratni dvorani v Ljubljani seja širjega sosveta ob S. zjutraj.
Dnevni red:
1.	Poverjenikovo poročilo.
2.	Naš gmotni položaj.
3 Črtanje postavk v prosvetnem proračunu za Slovenijo.
4.	Volitve zastopnikov učiteljstva v višji šolski svet.
5.	Izpopolnitev članov odsekov UJU pov. Ljubljana v smislu novega poslovnika.
6.	Natisk poslovnika UJU pov. Ljubljana.
7.	Glasilo UJU »Narodna Prosveta«.
8.	Predlogi, nasveti in slučajnosti.
UJU poverjeništvo Ljubljana.
dne 11. decembra 1922.
Načrt zakona o uredbi Glavnega Prosvetnega sveta
v Beogradu,
Rudolf Dosial,
tajnik.
Luka Jelene,
poverjenik.
Opozorilo: Po členu 15. pravil UJU so člani širjega sosveta: vsi člani ožjega sosveta in vsi predsedniki okrajnih društev. Prisotnost teh članov na seji je obvezna, ako se kak član ne more udeležiti seje. naj pooblasti namestnika. Zastopana morajo biti vsa društva! Seja e javna in ima pravico udeležbe vse organizirano učiteljstvo, kolikor glede tajnosti seie širji sosvet drugače ne določi. Za predsednike ozir. namestnike nosijo stroške okraina društva, člane opozarjamo, da se posebna vabila ne razpošiljajo. Za popust na južni železnici naj se vsak udeleženec z nekolekovano prošnjo potom šol. vodstva obrne na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani.
Darujte 7% državno posojilo Učiteljskemu konviktu in Učiteljskemu domu!
Poleg zakona o osnovnih šolah, zakona o meščanskih šolah, o srednjih šolali, o učiteljiščih, o univerzah itd. itd., se namerava izdati posebej še nekaj upravnih zakonov: baje zakon o ureditvi ministrstva prosvete in zakon o ureditvi Glavnega Prosvetnega Sveta v Beogradu. — To glede prosvete!
Načrt zakona o Gl. Prosv. Svetu ]e že izdelan in ga prinašamo spodaj v da-našnii številki, do originalu.
Načrt tega zakona je najboljši dokaz, da nismo na pravi poti. ko separiramo šolstvo v razne kategorije In razkosuje-mo organsko celoto in enotnost vzgojnega in izobraževalnega sistema.
Prepričani smo. da je to razkosava-nie organske celote na kulturno 'finarici-ielno in administrativno kvar države.
Najžalostnejše poglavje dosedanjega našega delovanja na polju dela zakonskih predlogov pa ie to da nimamo še do danes načrtov o učiteljski izobrazbi, ki so temelj vsemu šolstvu, ki so izvor in vzrok vseh hib. ki se iih dosedai očita šolstvu in ki so temelj vse šolske reforme.
Če ostane pri učiteljski izobrazbi vse pri starem tedai lahko rečemo, da je ostalo vse šolstvo pri starem da nismo sledili duhu časa in naj potem izdelamo še tako lepe zakone in učne načrte o raznih drobcih tega. kar nosi ime šola. vzgo->a in izobrazba.
Reformirajte nosilce šolstva, vzgoje in izobrazbe in reformirano bodete imeli vso šolo. vzgojo in izobrazbo!
In isto je z zakonskim načrtom v Glav. Prosvetnem Svetu. Ta zakonski načrt se nam zdi kakor drobec kake zvezde, ki se odtrže in prikazuje brez uvrstitve v celotnem solnčnem sistemu.
Ta zakonski načrt je sam zase že celota a vendar je le del celotnega vprašanja prosvetne in šolske uprave, zato se nam zdi. da spada k celoti, katere sestavni del je in ne posebej. Ravno v dosedanji uoravi je težišče greha, s katerim se je ubijala dosedai enotnost in skupnost šolstva! ,
Slovensko učiteljstvo ie stalo vedno na stališču »učiteljskih zbornic«, tako tudi pri tem načrtu zakona nima povoda izpreminjati svojega stališča, posebno ne. ker se načrt zelo približuje »zbor-
LISTEK.
Naš skladatelj Slavko Osterc.
(Po proizvajanju prve slovenske sinfo-nije »Ideali«.)
V Mariboru je imela 3. novembra t. 1. »Glasbena Matica« svoi instrumentalni koncert, na katerem se je proizvajala prva slovenska s i n f o n i j a mladega, širšemu domačemu svetu morda ko-mai po imenu poznanega skladatelja našega tovariša Slavka Osterca. To dejstvo znači v razvoju naše glasbene umetnosti gotovo mejnik, katerega bode omenjala zgodovina umetnosti.
Značilno oa je. da je naša javnost prešla preko tega važnega dejstva meni nič tebi nič na dnevni red. V časopisju se je ta dogodek ko-rnai omenil tako mimogrede kakor da so se komu brez večje nesreče splašili konji. Le lokalni list »Ta-
bor« * je prinesel preje daljšo informativno notico ter pozneje precej laskavo kritiko. In vendar imamo skušnje, da se na dolgo in široko omenjalo »umetnosti« kakega modernega telepata ali pa n. pr. cirkuške rokoborbe. Še celo verižniške afere vzbujajo več pozornosti, kakor pa umetnost. To ie menda pač tok in pa prokleto žalostno znamenje časa.
Pogosto se sliši trditev da naše občinstvo še ni vzgojeno niti za vokalne koncerte, kamoli za instrumentalne. Ta trditev je menda žal precej resnična. A naloga časopisja in glasbenikov samih je in ostane, da si občinstvo vzgoje v tem oziru. In takih prilik ie vse polno, le delavcev ni, ki bi prijeli za pero in navajali občinstvo na umevanje in uživanje zlasti glasbene umetnosti. Zato smo in bomo še imeli slabe skušnje toliko časa. dokler si občinstva sistematično ne vzgojimo.
nicam«. Eno pa je: sestav nai bo uvrščen tako. da bo enak od najnižje stopnje — do najvišje!
Zakon o Glavnem Prosvetnem Svetu ie važen za vse učiteljstvo v državi, ker bo to vrhovna prosvetna korporaci.a. kjer bo imelo učiteljstvo svoie zastopstvo in besedo, še pred konečno odločitvijo ministrstva prosvete.
Zato prinašamo načrt zakona v- celoti in v originalu, da ga ima vse učiteljstvo priliko premotriti.
Zakonski načrt se glasi:
Projekat zakona o ure<?enju Glavnog Prosvetno« Saveta.
Čl. 1. Glavni Prosvetni Savet sastavni je rteo Ministarstva Prosvete. Cn je pomočni i sa-vetodavni organ Miitistra Prosvete u svima pitanjima, koja su n vezi sa školom, nastavom i narodnim prosvečivanjem.
Cl. 2. Starajuči se stalno o podizanju pro-svečenosti n narodu Glavni Prosvetni Savet predlaže mere za to i onda kada to od njega za-traži Ministar Prosvete, kao i onda kada sam nade potrebe za to. Ministar Prosvete saslušava Gl. Prosvetni Savet o svakoj školskoj i prosvet-noi reformi.
Čl. 3. Glavni Prosvetni Savet sastavljaju: Vrhovno Prosvetno Vcče i Stalno Prosvetno Veče.
Cl. 4. Vrhovno Prosvetno Veče čine: a) svi članovi Stalnog Prosvetnog Veča; b) po dvojica predstavnika Univerziteta u Beograda, Zagrebu i Ljubljani; i c) po jedan predstavnik prosvetne štruke iz svake oblasti.
Čl. 5. Za ovo Veče Univerzitetska veča u Beogradu, Zagrebu i Ljubljani predlažu, svako za sebe, po četiri kandidata od profesora Univerziteta. Od ovih Ministar Prosvete potvrduje po dvojicu sa svakog Univerziteta.
Svaka oblast predlaže za isto Veče Ministru Prosvete po tri kandidata (jednog iz srednje. jednog iz stručne, jednog iz osnovne nasta-ve), od kojiii on bira i postavlja po jednog, ali tko da iz svih oblasti bude 2 petine predstavnika osnovne i jedna petina predstavnika stručne nastave.
Čl. 6. Vrhovno Prosvetno Veče proučava i raspravlja najvažnija pitanja škole i prosvete kao i rezultate primene raznih zakonskih odredba u pojedinim delovima otadžbine; svoje odlu-ke saopštava Ministru Prosvete.
Njegov je predsednik — predsednik Glavnog Prosvetnog Saveta (v. čl. 17).
Čl. 7. Materijal za sednice Vrhovnog Prosvetnog Veča prikuplja Predstavništvo Glavnog Prosvetnog Saveta na osnovu podataka dobive-nih.na mesec dana pre saziva Veča.
Čl. 8. Vrhovno Prosvetno Veče saziva se bar jedanput godišnje. Prema potrebi, koju oce-njuie ili Ministar Prosvete ili Predsedništvo Glavnog Prosvetnog Saveta, .ono se može i češ-če sastajati.
Predsedništvo Glavnog Prosvetnog Saveta, koje saziva Vrhovno Prosvetno Veče, bar na 15 dana pre sastanka obavestiče učesnike o pitanjima koja če biti na dnevnom redu.
Čl. 9. Stalno Prosvetno Veče čine: a) Predsednik i četiri predstavnika više, srednje i osnovne nasiave i dva predstavnika stručne nastave. Svi su oni sa službom u Beogradu;
b) načelnici Ministarstva Prosvete.
Čl. 10. Izbor članova Stalnog Prosvetnog Veča vršiče se na ovaj način:
a) predsednika i polovlnu broja članova postavlja ministar Prosvete;
b^ drugu polovinu u dva puta večem broju p-edlažu: aa) Univerzitetsko Veče (plenum) Univerziteta u Beogradu (četiri kandidata); bb) Glavna Uprava Profesorskog Društva (šest kandidata, od kojih su dvojica predstavnici stručnih škola); cc) Glavna Uprava Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva (četiri kandidata).
Od tako predloženih kandidata Ministar Prosvete postavlja ovim zakonom odredeni broj čk.nova veča.
Čl. 11. Predsednik i članovi Vrhovnog Prosvetnog Veča i Stalnog Prosvetnog Veča postav-Ijaju se Kraljevim ukazom na tri godine.
Predsednika Stalnog Veča biraju iz svoje sredine sami članovi tog veča.
Čl. 12. I članovi Vrhovnog Prosvetnog Veča i članovi Stalnog Prosvetnog Veča redovni su članovi Glavnog Prosvetnog Saveta.
Odluke oba veča punovažne su kad na sa-stancima prisustvuje prosta večina članova i kad su donesene večinorn glasova prisutnih članova.
Čl. 13. Stalno Prosvetno Veče može u svoje sednice pozivati i lica za čiju se pomoč ukaže potreba; takva lica imaju pravo glasa u rešavanju pitanja radi kojih su pozvata.
Čl. 14. Stalno Prosvetno Veče donosi svoje odluke i mišljenja-»o pitanjima: a) koja mu uputi Ministar Prosvete; b) koja su pokrenuta u Veču; i c) po kojima propisi specijalnih zakona traže cdluku ili mišljenje Glavnog Prosvetnog Saveta.
Čl. 15. Stalno Prosvetno Veče donosi svoje odluke u sednicama veča i u sednicama sekcija.
U sednicama veča pored redovnih poslova, donose se odluke o svima pitanjima, koja su sporna ili o kojima ne postoje jasni zakonski propisi.
* »Jutro« z dne 8. decembra t. 1. št. 290 prinaša daljšo oceno.
Pa to je drugo poglavje. Pisati sem hotel le o Slavku Ostercu ki nam je dal prvo simfonijo. Že cel mesec sem namreč čakal in gledal »Tovariša«, da se vsa.i tu kdo izmed naših ljudi oglasi in pove svoie mnenje. A ni ga bilo. kar je tudi značilno znamenje časa za nas same.
Pred dobrim letom sem prvič čul, da je Osterc skladatelj, dasi sem ga osebno že preje poznal. Mariborsko »Narodno gledališče« je bilo obljubilo uprizoritev njegove opere »Krst pri Savici«. To me je tem boli presenetilo, ker sem že pogosto slišal da ta lepa Prešernova pesnitev ni primerna za opero. Žal, da je ostalo samo pri obljubi. Kai ie bilo temu vzrok, ne vem. Vse pa kaže. da se ta obljuba tudi letos^še ne uresniči
Čudno ie pri skladatelju Ostercu to, da je stopil kar naenkrat z večjimi deli pred svet. O njem se ni slišalo, da bi bil komponiral napeve. ali druge manjše stvari s snremljevanjem orkestra ali vsaj glasovirja ampak je začel kar z opero.
sinfonijami in podobnimi stvarmi. Ubral ie torei popolnoma drugo, novo pot in »začenia res tam kjer drugi že nehajo«, kakor ie rekla kritika.
To ie en vzrok, da smo se začudeno zavzeli, ko smo slišali o novem komponistu. — Kaj vraga, ta začne kar z operami in sinfonijami. pa nismo slišali še nobene njegove pesmi! — In potem, ko smo čuli, da možakar nima drugih šol kakor mariborsko učiteljišče, no seveda, ie bil predsodek še večji, še celo pri nas tovariših, kai šele med drugimi kateri so poznali neznatno Osterčevo osebnost in sodijo umetnike po elegantnem nastopu, dolgih laseh in visokih naslovih. Avtodakt tako-rekoč pa si upa z operami in sinfonijami na dan! To je vendar nekaj nezaslišanega.
K tema dvema kalamitetama se .ie pridružila še tretaa. Osterc se namreč ne drži ori kompozicijah starih tradicijonel-nil pravil. Hodi popolnoma novo pot in ni vezan ter se tudi ne da vezati na nobena pravila. Žvižga in poje, kakor mu da duša.
Stran 2.
UČITELJSKI TOVA dne 14. decembra 1922.
Sekcije samostalno rešavaju samo o onim pitanjima o kojima su donesene načelne odluke u Stalnom Prosvetnom Veču ili za koje postoje jasni zakonski propisi; ali i tada sve njihove odluke postaju punovažne kad dobiju potvrdu pred-sedništva. A ako su pitanja koja rešavaju sekcije sporna, ili ako za njih nema jasnih zakonskih propisa, sekcije moraju za njih prethodno dobiti odluku stalnog Prosvetnog Veča.
Sekcije vrše i sve druge poslove koje im upati Stalno Prosvet. Veče.
čl. 16. Sekcija inože biti stalnih i privre-menih. Stalne se obrazuju od članova Stalnog prosvetnog Veča, a u privremenim može biti članova i izvan Stalnog Prosvetnog Veča, ali i tada u njima mora biti najmanje jedan član Veča. I te članove sekcija, kao i sve ostale, bira Stalno Prosvetno Veče.
Članovi sekcija koji nisu članovi Veča izborom za članove sekcija postaju vanrednim članovima Glav. Prosvetnog Saveta. Njih po-tvrduje Ministar Prosvete na godinu dana.
čl. 17. Predsednik Stalnog Prosvetnog Veča, koji je i predsednik Glavnog Prosvet. Saveta, podpredsed. Stalnog Prosve'tnog Veča i sekretar čine Predsedništvo Glavnog Prosvetnog Saveta.
Čl. 18. Predsedništvo Glavnog Prosvetnog Saveta rasporeduje i upučuje na rad ceo materijah ureduje i vodi administrativni deo poslova oko Vrhovnog i Stalnog Veča. Ono predstavlja Glavni Prosvetni Savet u svima spoljnim odno-sima.
Čl. 19. Sekretar Stalnog Prosvetnog Veča može postati lice, koje se odlikovalo svojim ra-nijim radom u pitanjima škole i nastave u opšte. Njega postavlja i smenjuje ukazom Ministar Prosvete na predlog Stalnog Prosvetnog Veča. On ima rang i platu činovnika sa fakultetskom spre-mom.
čl. 20. Sekretar sa svojim pomočnicima (u rangu pisara i sekretara Ministarstva) organizo-vače sekretarijat i kontrolni odsek Glavnog Prosvetnog Saveta. On vodi zapisnik Stalnog Prosvetnog Veča i Vrhovnog Prosvetnog Veča; on ili njegovi pomočnici sekretari su sekcija.
Čl. 21. Stalno Prosvetno Veče može po odobrenju Ministra Prosvete, deo poslova svojih sekcija preneti na oblasne Sekcije Glavnog Prosvetnog Saveta, koje bi se organizovale u oblastima, a u kojima predsedava član Vrhovnog Prosvetnog Veča iz dotične oblasti u isto vreme i član sekcije. Odluke tih sekcija postaju punovažne kad dobiju potvrdu Predsedništva Glavnog j Prosvetnog Saveta.
čl. 22. Stalno Prosvetno Veče sastaje se najmanje dva put mesečno. Prema potrebi, koju ocenjuje Predsedništvo Saveta, može se sastajati i češče.
Čl. 23. Svi članovi Vrhovnog Prosvetnog Veča i Stalnog Prosvetnog Veča imaju nagradu od sednice na kojoj su bili; isto tako i članovi sekcija. Predsednik i podpredsednik pored toga imaiu stalnu mesečnu nagradu.
Čl. 24. Ovlaščuje se Ministar Prosvete da na osnovu ovoga zakona propiše Kraljevim ukazom Uredbu o Glavnom Prosvetnom Savetu.
Ovom Uredbom odrediče se i detaljniji propisi o sekcijama, sekretarijatu, kontrolnom odseku, oblasnim sekcijama, veličini i isplačivanju nagrada članovima Glavnog Prosvetnog Saveta i o svemu ostalom što iz ovoga zakona proističe.
čl. 25. Ministar Prosvete kad god pri-sustvuje sednicama ma koje instance Glavnog Prosvetnog Saveta (Vrhovnog ili Stalnog Veča ili sekcija) ima predsednička prava; ali on može dati te funkcije da vrši i redovni predsednik njihov.
Čl. 26. Ovaj zakon stupa u život od dana kad ga Kralj potpiše i bude obnarodovan u Službenim Novinama.
Od toga dana prestaje važiti Zakon o ure-denju Glavnog Prosvetnog Saveta Kraljevine Srbije od 1. marta 1880. god. i njegov poslovnik od 15. januarja 1887. god. P.Br. 441. kao i svi zakoni i zakonski propisi o ovakvim i sličnim ustanovama u pokrajinama Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.
Čl. 27. Najdalje u roku od dva meseca, kad ovaj zakon stupi u život, izvršiče se postavlje-nje članova Stalnog Prosvetnog Veča u smislu čl. 10. ovog zakona.
Neodrešena domovina.
—r Slovensko šolsko društvo za Koroško. Koroški Slovenci so si ustanovili »Slovensko šolsko društvo« s sedežem v Celovcu (Vetrinjsko predmestje 26. I. nadstropje). Povodom druge obletnice plebiscita ie društvo obnovilo svoje delo. V prvi vrsti zbira darove, ki se bodo redno izkazovali v »Koroškem Slovencu«. »Slovensko šolsko društvo« ima enak namen. kakor naša Družba sv. Cirila in Metoda«.
Iz Jugoslavije.
—	Vsem. ki so se me spominjali ob moji petdesetletnici, se tem potom za ljubeznivo pozornost najiskreneje zahvaljujem. — Andrei Rapé.
—	Naš položaj. Glasilo O- Z., »Naš Glas«, prinaša v 48. štev. uvodnik, ki nam pojasnjuje, stanje vprašnja regulacije
1 našega gmotnega položaja. Članek slove sledeče: Razočaranje. Na praznik narodnega ujedinjenja je prineslo dnevno časopisje vest, da se neznatno povišajo državnim nameščencem draginjske doklade. O nabavnem prispevku, o ukinjenju maksimiranja, o izenačbi draginjskih razredov j in o ostalih naših zahtevah — o vsem tem ni ne duha ne sluha. Bridko razočaranje je bil naš delež na praznik narodnega ujedinjenja. Tem bridkejše, ker so se zopet dvignile cene — in še prav znatno — vseh življenjskih potrebščin, in ne bo ono povišanje, o katerem je še dvomljivo, če bo veljalo že od 1. decembra dalje, zaleglo prav nič. — Bolj in bolj prodira med državnimi nameščenci prepričanje, da je bilo vse obečanje preteklih tednov le igra in da je bilo prav malo resne volje resnično pomagati. Čemu to, vprašuje vsakdo izmed nas? Ali ne bi bilo boljše. da se nam pove odkrito, da za naše zahteve ni razumevanja in da se nas smatra pravzaprav le za neko potrebno zlo v državi. Druge kategorije državnih nameščencev, kakor vojaštvo, pravoslavna duhovščina, so dobile pred kratkim izdatno povišanje svojih prejemkov, kakor je poročalo časopisje, ne da bi prosile za to in stavile svoje zahteve. Le civilni državni nameščenci so od teh dobrin izvzeti. Vsled tega se človeku nehote vsiljuje misel, da smo v resnici le potrebno zlo in da se vse naše delo ne upošteva in ne ceni. — Na kongresu 29. in 30. oktobra so se izdelale prav precizno naše zahteve. Glavni Savez jih je tudi predložil vsem merodajnim činiteljem in je storil še nadaljni sklep, da skliče ponovno zborovanje, ako se naše zahteve ne izpolnijo v določenem času. Toda kako smo bili presenečeni ob časopisni vesti, da je predsednik Glavnega Saveza sam šel k finančnemu ministru v družbi poslanca Reisnerja in mu predložil predlog, ki ni niti senca naših tako skromnih zahtev. Ali ni bil predsednik Glavnega Saveza tudi vezan po sklepih zadnjega kongresa? Kako je mogel spraviti v sklad točne sklepe kongresa s temi najnovejšimi predlogi? Kdo ga je pooblastil, da sme zamenjati zahteve kongresa s tem nepo-voljnim predlogom? - Moč in ugled vsake organizacije sta odvisni od discipline v organizaciji. Kakšno mnenje naj ima finančni minister o naši organizaciji, ako vidi, da se čez mesec dni niti predsednik organizacije ne čuti več dolžnega, da bi spoštoval sklepe organizacije? Brez novih sklepov, brez pogajanj smo kapitulirali in se tako odrekli vsem na-daljnim korakom za izboljšanje našega položaja. — Vsakdo izmed nas lahko premeri obup, ki se je danes polastil državnih nameščencev. Še bolj skromno kakor doslej ne more nihče več izmed nas živeti. Izročeni smo popolni propasti. Lahko se zgodi, da izbruhne iz tega obu-
pa marsikako dejanje, ki ne bo po volji naših gospodarjev. Odgovornost bodo morali nositi tisti, ki so izzvali današnji naš položaj. — V polnem obsegu se pridružujemo izvajanjem.
— Predlogi za povišanje draginjskih doklad. Načrt se glasi: 1. Vsem aktivnim državnim uslužbencem brez razlike na draginjski razred in višine redne plače se povišajo osebne draginjske doklade, in sicer: a) uradnikom za 8 Din na dan; b) poduradnikom za 5 Din na dan; c) slugam za 4 Din na dan. — 2. Granica draginjskih doklad pri nižjih uslužbencih se poviša, in sicer 1. Poduradnikom v prvem in drugem draginjskem razredu za 200 Din, v ostalih draginjskih razredih za 520 Din mesečno, slugam v vseh draginjskih razredih za 200 Din na mesec. — 3. Vsem upokojencem in vdovam ter sirotam se povišajo osebne draginjske doklade, in sicer ) po čl. 17 a in 17 c zakona o draginjskih dokladah za 4 Din dnevno; b) po čl. 17 b in 17 e draginjske-ga zakona za 3 Din dnevno. — 4. Upokojencem z manj kot 25 službenimi leti se 1000 Din kot dovoljeni postranski zaslužek zviša na 2000 Din. — 5. Upokojenci, ki imajo sicer popolno penzijo, pa jim do popolne službene dobe ne manjka več od leta dni, dobivajo tudi popolne doklade aktivnih tovarišev. — 6. Podoficirjem se draginjske doklade zvišajo za 2 Din dnevno. — 7. Predloge za povišanje draginjskih doklad za vse železničarsko osobje ima izdelati ministrstvo saobra-čaja.
— Navodila za prošnje za posredovanja. (To poročilo smo prejeli od mero-dajne osebe, ki nam v pismu posebej navaja konkretne slučaje, na podlagi, katerih je sestavljen gorenji dopis. Brez prikrivanja — dopis se tiče nekega bivšega slušalca Viš. ped. šole v Zagrebu. — Tudi nas se je oblegalo s sličnimi dopisi. — Z ozirom na celotni položaj zaradi črtanja proračuna za Slovenijo se v tem pogledu ni dalo ničesar doseči- Z dopisi, ki blju-vajo ogenj in žveplo brez obzira na vse strani, stvari ne bi nič koristili. — Kakor vidimo, je napravilo osebno posredova-« nje pri poslancih tudi najslabši vtis in je bilo zaradi nerodnih navedb celo kvarno ugledu našega stanu. — Obžalujemo, da se v takih slučajih ne zaupa organizaciji in se ne poslužuje nje. — Uredništvo. Učitelj mora večkrat za sebe ali za druge prositi za posredovanje pri višjih oblastih. Da je posredovanje sploh mogoče, morajo biti pred vsem točni podatki: ime prosilca, zadeva, kdaj in pri katerem uradu je prošnja vložena; ako se intervenira pri višjem šolskem svetu, naj se navede številka dotične vloge pri okrajnem šolskem svetu; če se intervenira pri ministrstvu, naj se navede številka vloge pokrajinske uprave. Brez točnih podatkov je zlasti v višjih instancah iskanje akta silno otežkočeno, ako ne onemogočeno. S tem prosilec škoduje sebi, a tudi dobrohotnemu posredovalcu, ki brez potrebe izgublja čas. — Pisma na poslance in druge, ki naj posredujejo, naj bodo kratka in jasna. V takšnih pismih varujmo se grajajočih opazk, n. pr- »nadzornik je neprijateljski razpoložen proti i temu in temu«, ker ne vemo, ali pismo ne pride grajanemu ali njegovemu prijatelju v roke. Takšne opazke so večinoma tudi krivične, ker prebivalec kje v hribih nima pregleda čez razne težkoče in po krivici dolži oblasti, da so mu nenaklonjene. Končno se pri izobraženih ljudeh razume pač samo po sebi, da je pismo jezikovno in pravopisno pravilno ter da se pisec preveč ne ponižuje in dobrika tistemu »mogočniku«, na katerega je pismo naslovljeno. Ako pišeš uradniku, ki dobiva več takšnih pisem, priloži tudi znam-j ko za odgovor, da nima za dobroto še gmotne škode.
Stev. 50.
— Da bi se koliko toliko poboljšalo stanje školskih nadzornika i njihovih kan-celarija (dok se ovo pitanje pravilno ne reši zakonodavnim putem i državnim bu-
džetom) posle mnogih procedura i pre-piske izmedu Ministarstva Prosvete i Fi-nansija, ipak je učinjen izvestan napre-dak. Tako odlučeno je: 1. Da školski nadzornici prvo obilaženje škola imaju izvršiti do 1. marta za što če im se računati dosadašnji dodatak od 1000 Din; da drugo obilaženje škola imaju izvršiti od 1. maja do kraja godine. zašta če imati dnevnicu poputninu po uredbi Dr. Br. 96000 samo prehodno imaju podneti Mini-starstvu načrt svoga sreza i put kojim če obilaziti škole; svako drugo obilaženje vršiče samo po naredenju ili odobrenju, zašta če takode imati dnevnicu i poputninu po pomenutoj uredbi. 2. Otvoren je kredit kancelarijama školskih nadzor, na ime ogreva za novembar. decembar, januar i februar po 1 kubni metar drva. ako ga ne uživaju od okruga odnosno sreza. Tako isto znatno je povišen kredit za kan-celarijski materija;!, kiriju i poslugu. 3. Kancelarije školskiji nadzornika primače besplatno »Posvetni G1 a s'n i k«. 4. Svi razpisi i naredbe Ministarstva objav-ljivače se u naročitom listu koji če biti dužne sve škole da primaju. te nadzornici neče imati potrebe da ih raspisuju. N. P.
—	V današnji številki prinašamo načrt zakona o Glavnem Prosvetnem Svetu. Glavni Prosvetni Svet bo v bodoče za celo državo to. kar ie za Slovenijo sedanji višji šolski svet. Opozarjamo okrajna učiteliska društva, da poleg zakona o meščanskih šolah prouče tudi ta načrt in čimprei pošljejo svoje mišljenje poverje-ništvu UJU. ker ga moramo čimprei poslati Glavnemu odboru UJU v Beograd.
—	SOletnico Glasbene Matice v Ljubljani
proslavimo širom Slovenije najlepše na ta način, ako tako posamezniki, kakor tudi društva pristopijo h Glasbeni Matici kot člani. Letna članarina znaša 10 Din in društveni člani dobijo za to vplačano članarino tudi vsako leto članske muz-kalije. Odbor vabi vso našo javnost, da pri-likorn 501etnice številno pristopi v članstvo Glasbene Matice ter tako tudi s tem podpre važno kulturno delo v našem narodu. Ustanovnina enkrat za vselej pa znaša 100 Din. Priglasiti se je po dopisnici, ali pa z nakazilom zneska po poštni nakaznici na odbor Glasbene Matice v Ljubljani.
—	Uporaba šol za večerne tečaje. G.
Ministar Prosvete odobrio ie da se u zgra-dama osn škola mogu držati predavanja učenicima večernjih i prazničnih zanatlij-skih škola pod uslovima: da se uprava ovih škola stara o čistoti učinioca i na slučai da se ima naknaditi svaka šteta koja bi se od strane daka ovih škola priči-nila: u protivnom zabraniče se održava-nie predavanja. — N. P.
—	Učiteljski Domi. Glavni odbor UJU v Beogradu se je pričel resno ba-viti z idejo zidanja Učiteljskega Doma v Beogradu, ki bi bil naša stanovska centrala v prestolici. — Pov. UJU v Splitu se pa bavi z idejo zidanja Učiteljskega konvikta v Splitu in prinaša »Pokret«, glasilo pov. resno vest o tej zadevi v zadnji številki.
—	Odmev Učiteljskega Tovariša v Srbiji. Tov- Mil. R. Majstrovič prinaša v zadnji številki »Narodne Prosvete« obširen in simpatičen članek o razmerah v Sloveniji. Bavi se z našim člankom v 44. številki'Učit. Tov., ki se tiče »Domolju-bovega« hujskanja staršev proti učitelj-stvu. Z zadoščenjem belježimo to vest, posebno, ker nam je to dokaz, da se srbski tovariši zanimajo za naš list, pridno čitajo Učiteljskega Tovariša in se zanimajo za našo borbo.
To so vzroki, da ie naletel Osterc iz-prva med večino glasbenikov na hud odpor. Niso ga umeli! Baje so mu svetovali in ga poučevali, a on je bil »pretrmast«-Skusil je na domačem konservatoriju. a tudi tu ie prišla njegova mlada popolnoma samonikla umetniška glasbena nrav v navzkrižje s starimi tradicijonelnimi načeli. Zato je pustil in hodi svoja pota.
Umetniki so navadno mehke in občutljive narave. Hvala Bogu, da tega pri Ostercu ni. On hodi svoja pota in si ne da ubiti veselja do umetniškega ustvarjaiva, na nai mu prileti še toliko polen pod noge. Zasmeje se zamahne z roko in ostane pri svojem s trdnim uverjenjem. da bodo zmavale prej ali slej niegove ideje in — dela.
Menda edini gotovo na prvi, ki je uimeval mlad talent, ie bil kaoelnik mariborske voiaške godbe. g. Herzog. ožji Osterčev rojak. On je prvi izvajal menda odlomek iz »Krsta pri Savici« lansko leto v Ptuju s prav povoljnim uspehom. Zna-
čilno je. da ie bila celo za vojaško godbo Osterčeva instrumentacija popolnoma nekaj novega. Izprva so .io slavljali. češ, da ie nenavadna, težka in je v njej preveč disharmonije. A ko so io naštudirali in izvajali skupno, iim je vedno bolj ugajala ter ie slednjič bilo polno hvale.
O njegovi sinfoniji »Ideali» ne bom oisal. Nai to store strokovnjaki. Omenim le. da ie v Mariboru žela največ aplavza izmed vseh točk. četudi ni bila posebno skrbno naštudirana. kakor se je govorilo. Jaz sem hotel pribiti samo eno: Naš tovariš Osterc je vsekakor nenavaden samonikel elasbeni talent. Drugače bi takim naravnim talentu dali priliko, da bi se izobrazil in izpopolnil v svetovnoznanih glasbenih mestih. Ustvaril bi lahko kaj takega da bi njegovo in naše ime prestopilo ozke meje naše domovine Pri nas pa ga seveda pustimo, da ie in ostane učitelj petja na meščanski šoli v Celju.
Kompoljski.
50Ietnlca Glasbene Matice v Ljubljani.
Dne 25. septembra 1922 je preteklo že 50 let, odkar je ustanovila v Ljubljani peščica navdušenih rodoljubov Glasbeno Matico z namenom, da vzraste do sedaj pogrešana slovenska glasbena literatura.
Iz skromnin početkov, razvilo se je vsestransko delovan je Glasbene Matice v mo-( gočen kulturen faktor, ki ima za razvoj slovenske glasbe brez dvoma največje zasluge.
501etnico svojega obstoja hoče pro-| slaviti Glasbena Matica s skromno kulturno slavnostjo po sledečem redu:
I.	Petek, dne 15. decembra 1922 ob 8. uri zvečer vrši se v dvorani Filharmo-nične družbe predavanje dvornega svetnika in znanega glasbenega zgodovinarja dr- Josipa Mantuanija z naslovom: Delovanje Glasbene Matice in njen pomen za razvoj slovenske glasbe.
II.	Sobota, dne 16. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Union sinfo-nični koncert orkestralnega društva Glasbene Matice s sodelovanjem orke-
stra Narodnega gledališča v Ljubljani, pod vodstvom kons. prof g. Karla Jeraja.
III. Nedelja, dne 17. decembra: a) Dopoldne ob 10. uri izredni občni zbor Glasbene Matice v dvorani Filharmonič-ne družbe, b) Popoldne ob 4- uri vokalni koncert pevskega zbora Glasbene Matice pod vodstvom kons. ravnatelja g. Mateja Hubada. Pri koncertu sodelujejo: ga. Dana Golia-Koblerjeva. ga. Pavla Lovše-tova in g. Julij Betetto. c) Zvečer ob 8. uri komerz v dvorani Filharmonione družbe.
Temu glavnemu sporedu sledila bo v naslednjih dneh produkcija gojencev kon-servatorija Glasbene Matice. Odbor Glasbene Matice v Ljubljani naznanja naši javnosti proslavo svoje 501etnice z iskreno željo, da se občinstvo v obilnem številu odzove povabilu, poseti vse slavnostne prireditve in tako moralno podpre Glasbeno Matico za nadaljno kulturno delovanje v prospeh glasbene umetnosti-Odbor Glasbene Matice v Ljubljani.
Dr. Vladimir Ravnihar, predsednik.
Dr. Viljem Krejči, tajnik.
—	Uredništvom mladinskih listov:
Uredništvo »N. Prosvete« saznalo je: da Ministarstvo Socijalne Politike — odelje-nje za zaštitu Dece — nabavlja za Knjižnice Dečjih Domova sve dečje listove, naročito one. koji izlaze u centrumima naših raznih pokrajina. Izveštavajuči o tome Uredništva Dečjih Listova. skreče im se pažnja, da se ista obrate molbom gore imenovanom odeljenju Min. za Socijalnu Politiku u Beogradu — da im isto pret-plati po 50 primeraka svoga lista. Uz molbu treba priložiti no četiri primerka prvog broia lista od ove godine. — N. P.
—	Usposobljenostni izpiti v jesenskem roku na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili v času od 3. do 11. novembra t. 1. pod predsedstvom ravnatelja Antona Doklerja. K izpitom se je priglasilo 110 kandidatov in kandidatinj. Izmed teli so izpit uspešno predali a) specialni izpit za meščanske šole s slov. nem. jezikom M. Ignacija Klump in M. Terezija Pöck; b) Specialni izpit iz francoščine: Marija Debelak; c) Specialni izpit iz italijanščine: Egidij Čeh in Milena Šiškovič; č) Specialni izpit iz srbohrvaščine na mešč. šolah: S. Resnigija Rosmann in M. Marija Sušnik; d) dopolnilni ljudskošolski izpit: Angela Češnovar in Marija Možina; e) ljudskošolski izpit: Adamič Arnošt, Aničič Josip, Bartol Ivan, Čuk Franc, Peržai Viljem, Gallob Rudolf, Hafner Franc, Iskra Miroslav, Jeglič Milko, Jenko Vin-cenc, Kleindienst Lovro, Korene Henrik, Kovič Ivan, Lachainer Ivan, Ljubic Vinko, Lubej Franc, Malešič Janko, Pogačnik Janko, Prijatelj Josip, Ravniker Vinko, Razinger Valentin, Razpotnik Franc Roječ Ladislav (z odliko), Rozman Maks, Rupnik Franc, Rupret Vinko, Schein Štefan. Stopar Slavko, Stumpf Ludovik, Štrubelj Josip, Thurnher Edmund, Trobej Matija, Zupančič Franc. — Ban del Marija (z odliko), Bartol Franja, Berger Valerija, Brandstetter Viktorija, Č e r n i v e c Katarina (z odliko), Drassal Marjeta, Eckert Frančiška, Fabjan Marija, Fajfar Ljudmila, Glinšek Danica, Herbst Josipina, Jan Marija, Jenko Ljudmila, Jenko Marijana, Josin Verena (z odliko), Kneisel Vida, K o c j a n č i č Erna (z odliko), Korbar Gabrijela, S. Kozole Eleo-nora, Kramar Justina, Kravanja Emilija, Kržišnik Cecilija, Kuhar Zora, Kunej Marija, Maček Ljudmila (z odliko), Madon Olga, Matko Berta, S. Mavri Helena, Merlak Valentina, Mihelič Frančiška, Mlakar Julija, Mrovlje Ana, Mrzel Ivana, Pavel Kristina, Rakovec Marija, R e k a r Milena (z odliko), Rihar Frančiška, Rott Angela (z odliko), Rudolf-Skok Vilma, Savnik Vida, Schiller Avrelija. Seljak Ljudmila, Seručar Marija, Spitzer Julijana, Stibler Julija, Trtnik Stana (z odliko), Verce Franja, Vester Cecilija, Weber Josipina, Zalaznik Karolina, Zupane Frančiška, Zupane Ljudmila in Zumer Pavla. — 10 kandidatov in 5 kandidatinj je bilo reprobiranih.
—	Iz učiteljske službe je izstopila naša vrla tovarišica ter vzorna učiteljica
—	Inka Kladnik - Karbova službujoča pri Sv. Križu pri Ljutomeru. V bodoče ji želimo mnogo sreče in zadovoljstva!
t Miloš Kamuščič bivši nadučitelj v tržaški okolici, pozneje urednik »Brivca« in naposled zasebnik in občinski načelnik pri Sv. Ivanu pri Trstu, je umrl pred kratkim. Kamuščič je bil rojen 1. 1852. v Vrhpolju v goriških Brdih ter je maturi-ral v Kopru 1. 1877. Od tedanjih koper-skih slovenskih maturantov živijo sedaj menda le še trije: Leopold Furlani (kot begunec v Ljubljani), Ivan Kraj-nik (izprašani učitelj za meščanske šole v Breznu na Štajerskem) in Janko Le-b a n (kot gost »Usm. bratov« v Kandi-ji). Kamuščič je spisal uporabno knjigo »Navod slovenski vrtnarici«. Blag mu spomin!
Popravek. »Razpis nadučiteljske službe na Dobravi pri Kropi se prekliče«. Obenem se popravlja, da je na jeseniški dekliški šoli razpisana služba nadučitelji-ce ne nadučitelja. — Okrajni šolski svet v Radovljici.
—	Popravek. V zadnji številki se ima glasiti: Na okulističnem oddelku v Ljubljani se nahaja tov. Rudolf Knez.
—	Pov. UJU v Zagrebu ima 42 okrajnih učiteljskih društev in 1.800 članov
—	po stanju v 1. 1921—23.
—	15 klišejev za slike na Koroškem.
V januarju 1919 je g. A. G. na Dunaju pre-skrbel pri tvrdki Seidl med drugimi tudi 15 klišejev iz propagandne knjižice »Kärnten« za nameravano brošuro o Koroški. Ti klišeii so nekam izginili. Ker tvdka klišeje zahteva in bi nova prireditev slno veliko stala in ker izposojeni klišeji ne morejo imeti nikake veljave za kogarkoli Dri nas. vljudno prosim vsakogar, ki kaj ve o teh klišejih. da naznani to Jugoslovenski Matici v Ljubljani ali Tourist Office.
—	Tovariši lovci! Obračamo se tem potom na vse tovariše-lovce. da nam pošljejo v svrho nagačenja razne živali: ptice najrazličnejših vrst, štirinogate živali. n. pr. veverice, podlasice, kune itd. »td. — Pošiljatve kot vzorec brez vred-
nosti! Stroške povrnemo! — Naslov: | Tvornica učil, Ljubljana, Frančiškanska j ulica 6.
— Iz Bukovšice. Šolsko vodstvo je j nabralo ta mesec 1500 znamk za Jugosl. j Matico. Nabira tudi za dijaško kuhinjo v | Kraniju z uspehom. Do danes je nabranega 1000 K-
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl. Nauk o čebelarstvu od Antona Janša. Tretjo izdajo priredil Fr Roji n a. z dodatkom Alberti - Žnideršičev
nanj in kako v njem čebdarimo. Priredil M. H u m e k. Knjiga s Humekovim dodatkom vred je pravkar izšla v Jugoslovenski knjigarni v Ljubljani in velja 24 Din.
—kpl Oton Župančič: Mlada pota. V založbi »Jug« v Ljubljani je izšla te dni velika izdaja Zupančičeve zbirke: Mlada pota. Knjigo krase risbe akad. slikarja Gvidona Birolle ter je najprimernejše darilo za Božič. Knjiga se dobiva v Matični knjigarni na Kongresnem trgu (poslopje Filharmonične družbe) in stane trdo vezana 16 Din.
—kpl Sokolskemu naraščaju! Zbor II. 1923. Izdala Sokolska župa Maribor. Glej »Književnost«!
—kol. Dr. Turič: Metodika škole rada. Knji-gu dobivaju učitelji, djači i školske knjižnice do konca aprila 1923 za 20 Din i 3 Din poštarine kod LTprave Knjižnice praktične pedagogije: Zagreb. Tvornička, br. 10.. pa kod knjižare Kugli, Zagreb za 22 Din 50 p. više poštarina.
Naše narodno prosvetno delo.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Dolnja Lendava. Državna osn. in državna meščanska šola sta priredili skupno v torek, dne 5. t. m. v dvorani hotela »Krona« Miklavžev večer v zvezi z deklamacijami in petjem. Vsa revna deca slovenske in madžarske narodnosti .ie bila obdarovana z oblekami čevlji, perilom in pecivom. Da se ie moglo vse obdariti, gre velika zasluga predsedniku krajevne državne zaščite dece. g. sodnemu svetniku Muhi. ki je animiral dame in gospodične za to dobrodelno akcijo. Damam in gospodičnam, ki so prevzele nabiranje darov in imele tako krasne uspehe, ter darovalcem najsrčnejša zahvala. Tudi učiteljskemu zboru obeh šol za njih požrtvovalno delo priznanje. Da take i" enake nrireditve v obmemih krajih blagodejno vplivajo na razvoj narodno državnega čuta. ni treba posebej povdarjati. Moralni uspeh je bil dosežen v polni meri.
—po Za obmejno mladino (Prevalje). V proslavo narodnega praznika je tukajšnja nar- omladina po g. S t. A r k o t u, državnemu veterinarju, darovala naši šoli sliko »Ujedinjenie«, zrelejšim učencem pa slike kraljeve dvojice in večje število mladinskih spisov patriotične vsebine. — Na Miklavževo oa je bilo 85 otrok obda-rovanih z oblačilnim blagom ter z obutvijo Zasluga, da se je moglo tako lepo število revnih otrok obdariti, gre v prvi vrsti gg. Lahovnikovi in Kafou-o v i in pomočnicam ki se niso strašile nobenega truda: nadalje je pohvalno omeniti trvdko Z i b e r t v Ljubljani (Prešernova ulica), ki je z znatnim popustom omogočila nakup večjega števila obutve ter končno tudi posestnike (gg. Lahovnik. Kordež. Kralj. Vezjak). ki so v ta namen darovali sadja. — Vsem imenovanim, ki so se izkazali s tako lepimi prispevki v prid revni deci. se šolsko vodstvo v imenu obdarovancev iskreno zahvaljuje. Naj bi našel ta lep zgled že z ozirorn na dejstvo. da gre za obmejno šolo mnogo naslednikov! — Šolsko vodstvo Prevalje, 5. decembra 1922.
—po Iz Borovnice nam pišejo: Pri nas smo praznovali praznik našega uje-dinjenja dne 1. decembra v dvorani izobraževalnega društva po tem-le vzpo-redu: 1. Molitev — S. Jenko — so govorili vsi učenci. 2. Slavnostni govor — vodja šole. 3. Lepa naša domovina — peli učenci. 4- Mojemu narodu — J. Stritar —- deklamacija — V. r. 5. Naprej zastava Slave — peli učenci. 6. »Prstan«, igra v dveh dejanjih. I. dejanje. Med odmorom. 7. Jugoslavija — deklamacija IV- r. 8. O moj preljubi dragi dom — peli učenci. 9. Slovenski svet ti si krasan — deklamacija 111. r. 10. Kje dom je moj. — peli učenci. 11. Mali Jugoslovan — deklamacija II. r. 12. Slovenc tvoja zemlja je zdrava — peli učenci. 13. »Prstan« II. dejanje." 14. Bože pravde — peli učenci. — Pri tej slavnosti je bilo tudi nekaj občinstva. Ponovili smo jo pa za širše občinstvo v nedeljo 3. decembra. Obnesla se je obakrat prav povoljno. Vstopnina v nedeljo je donesla za revne učence nad 1000 K, dasi je bilo precej stroškov. Za igro se je posebno potrudil g. Španger in
sta mu dobro pomagali gdč. M- Bizjak in M. Petrič.
—po V Grižah v Sav. dolini so uprizorili učenci domače šole dne 1. decembra — na praznik narodnega ujedinjenja — igrokaz »Ujedinjenje«. Med igro so peli »Mlade junake« in »Bodi zdrava, domovina...«, pred nastopom pa deklamovali domorodne in druge pesmi prireditev pa zaključili z »Bože pravde«. Dvorana pri ge. Piki je bila natlačeno polna in marsikatero oko se je solzilo. ko je gledalo naše malčke na odru tako samozavestne in pogumne, tako navdušene in prežete ljubezni do naše domovine do našega vladarja, do naših ne-odrešenih bratov. Nabralo se je ob tej priliki tudi 800 K prostovoljnih darov za šolske potrebščine revnim učencem. Našemu vrlemu učiteljstvu. ki ie imelo z učenci precej truda, vse priznanje in najlepša hvala s prošnjo, da nas zopet enako razvedri.
Ljudska predavanja.
—pp Mala ljudska univerza v Borovnici. Pri nas imamo tudi nekako zimsko nadaljevalno šolo za šoli odrasle fante in dekleta. Fantje prihajajo v torkih in petkih od 7.—9. ure zvečer. Dekleta pa v sredah od 4 ure naprej tudi do pol 6. Tem predavajo gdč. Antončič, Chladek, Mazi in Papler o gospodinjstvu, liigijeni, ročnih delih in vzgoji- Fantom pa predava g. Miklavič o zgodovini in zemlje])is-ju, g. Španger o prirodoznanstvu in priro-dopisu oba v slikah v obsegu za meščanske šole prikrojeno za naše potlrebe. G. Smole ima računstvo, spisje in literaturo, podpisani vodja pa kmetijsko gospodarstvo in vzgojo. Obisk je bil do sedaj pri dekletih 14. 20, 22, 20, 20; pri fantih pa 14, 24, 34, 20, 28. 32, 24, 22. — Vse to se torej povoljno razvija in tudi uspeh bo viden, ker je ta nova šola ljudem tako všeč, na nam je g. Vladko Kobi dovolil eno žarnico za v šolo, krajni šolski svet pa prevzel stroške napeljave.
—pp Izdelana ljudska predavanja ima šol. vodja na Bukovšici na razpolago, ker je kot organizator vojnih invalidov imel namen vršiti ista po vseh večjih krajih kjer se nahajajo podružnice org. voj. invalidov. Programa ni mogel izvršiti zaradi družinskih razmer in jih je bil tako prisiljen odložiti do prihodnjih počitnic.
—pp Bukovšica. Tudi v naši dolinici jame šola kazati njen pravi namen delovanja izven nje. V enem mesecu, to je 1. novembra je bil sklican v šolo roditeljski sestanek. Obisk je bil številen. Šolski vodja g. Orel je: 1. orisal pomen tega sestanka; povdarjal je o nujnosti medsebojnega sodelovanja (šola — dom) brez katerega je vsa vzgoja zaman. (To je bilo posebno važno, ker se je proti g. Orlu hujskalo ljudi in sicer tako podlo, da bi hujskači spadali pred drž. pravnika.)- — 2. Šolski vodja je orisal vzgojo pri Špar-tancih. kar so starši prav radi poslušali. — 3. Prešel je k današnji vzgoji. Od rojstva otroka; tu je orisal duševni razvoj deteta do prihoda v šolo in telesni razvoj istotako. Predavatelj je starše vodil v duhu, da so videli otroški razvoj v šolski dobi in v življenju, kjer postane samostojen in koristen član človeške družbe ter priden in zaveden svoji ljubljeni domovini in kralju. — Sestanek je bil zaključen s splošnim odobravanjem in obljubo sodelovanja z šolo.
—pp Dne 12. novembra je imel šolski vodja v Bukovšici predavanje o tuberkulozi v šoli. Obisk je bil zelo velik. Predaval je iz lastne skušnje o zdraviliščih in o študiju. Omeni, da je bil sam bolan, kjer se je zdravil pod slovečim zdravnikom, sedaj na Golniku, g. dr. Hausom. Predavanje se je vršilo sledeče: Za predgovor je služila statistika o tuberkulozi v SHS, še posebej v Sloveniji. 1. Prešel je k povzročitelju tuberkuloze vseh vrst (pljučne, jabelka, požiralnika, ledvic, črevesa, kosti, sklepov in kože) istotako je vse te vrste tub. natanko opisal. -— 2. Silno važno je pravočasno spoznavanje te bolezni (izmeček, nočno potenje, izguba na teži, pomanjkanje teka itd. — 3- Obravnaval je vse tri štadije tuberkuloze. — 4. Zdravljenje iste. — 5. Profilaksa. Poslušalci so sledili pazno predavatelju ter prosili naj se slična predavanja še vrše.
Književnost in umetnost.
—k Važna čebelarska knjiga. Pravkar je izšla v novem natisu Janšova knjiga »Nauk o čebelarstvu«. Tretjo izdajo predelal Franc Rojina z dodatkom Alber-tijev-Znidaršičev pani. Priredil M. Hu-mek. Minulo je skoro 150 let, odkar je umrl na Dunaju najslavnejši slovenski čebelar Anton Janša, mož svetovnega slovesa. Njegova kniiga je izšla v raznih je-
zikih in v mnogih ponatisih. Janša je bil izredno natančen opazovalec in čebelarski veleum. da mu svetovna čebelarska literatura ne pozna sovrstnikov. Njegova teorija se ie obdržala do danes. — Čebelarsko društvo za Slovenijo je ob svoji letošnji 251etnici dalo pobudo za novo izdajo Janševe knjige, da primerno proslavi zaslužnega čebelarskega strokovnjaka. Saj je danes po 150 letih Janša še vedno moderen, njegovemu pogledu v življenje čebeline družine se čudimo, ko čitamo njegovo knjigo, ki je marsikaj svetu po-jasnla kar do takrat ni bilo znano. Janševo teorijo so morali sprejeti in priznati čebelarski strokovnjaki svetovnih narodov pa tudi praktična stran Janševe knjige ie še vedno veljavna. Janša, ki se je z vso dušo poglobil v svojo stroko. ]e dosegel v priprostem kranjskem panju v Dunajski okolici občudovanja vredne uspehe. Jasno je. da mi ne moremo pričakovati podobnih uspehov iz panjev z nepomankljivim delom; saj tudi ne poznamo čebelarske teorije v taki meri kakor Janša .tudi pašne razmere niso danes več iste. kakor v Janševih časih. Nadomestilo za Janševo spretnost pa nam nudi moderno čebelarstvo pri nas v prvi vrsti Alberti-Znidaršičev panj. Tu prihajamo k drugemu delu knjige, ker podaja višji čebelarski nadzornik Humek v kratkih jedrnatih besedah vse temeljne pojme, za čebelarenie v tem panju. Kdor ie proučil Janševo knjigo, mu bo vzorna Hume-kova razprava nudila vso jasnost, kako mu je preiti od stare kranjske prakse k modernemu čebelarstvu. Humek je to premestitev v svoji razpravi zelo spretno začrtal in izvedel. Čebelar ki razume tudi nekai mizarskega dela si bo znal na podlagi Humekovega opisa ta panj tudi sam napraviti. Humekov opis obsega sledeča poglavja: 1. Albertijev-Znidaršičev panj in njegova gradba. — Temeljna načela pri sestavi. — Opis in mere panja. — Potrebni pripomočki: a) sipalnik. b) kožica. c) grebljica. d) pitalniki, e) drugo orodje in priprave, f) čebelnjak. II. Čebelarska opravila v A. Ž. panju: 1. Kako čebele naselimo v A. Ž. pani. 2. A. Ž. panj spomladi. 3. Prevešanje in nastavljanje. 4. Rojenje. 5. Prevažanje v pašo. 6. Kako jemljemo med. 7. Poletje. 8. Jesenska paša. 9. Priprave za zimo. 10. Pozimi. 11. Vzeoia matic. 12. sklepna beseda. Hume-kova razprava ie jasna in vsakemu čebelarju razumljiva. Vsak tudi načelen nasprotnik A. Ž. panja se bo iz nie zelo mnogo naučil, priporočamo, da jo vsakdo prav skrbno in večkrat prečita. Janševi knjigi s pridej^io Humekovo razpravo o A. Z. panju ie zagotovljen vspeh; knjigo si bo nabavil vsak čebelar, ki ima kaj zmisla za napredek.
—k »Pesmarica Glasbene Matice«. V proslavo SOletnice Glasbene Matice v Ljubljani izda odbor Glasbene Matice svojo že več let tako težko pogrešano pesmarico Glasbene Matice v novi popravljeni izdaji. Pesmarica, odtiskana v isti obliki, kakor je bila I. izdaja iz leta 1897., samo s to razliko, da je obdržanih v novi izdaji le polovico starih zborov, to je približno 120 tiskanih strani, dočim je za 180 tiskanih strani novih zborov vzetih iz najnovejše slovenske literature. Pesmarico je na noyo uredil Matej Hu-bad in izide sredi januarja 1923. Pesmarica se lahko naroča takoj in sicer stane v prednaročbi okolu 40 Din, dočim se bo cena pozneje, ko pride na književni trg, nekoliko zvišala. Odbor Glasbene Matice prosi vse zasebnike, kakor tudi pevska društva, ki se zanimajo za to pesmarico, da naroče isto takoj potom dopisnice pri Glasbeni Matici, odnosno v Matični knjigarni v Ljubljani, Kongresni trg št. 9.
—k Zbašnik Fr.: Drobne pesmi. Z
risbami okrasil Raj ko Šubic. V Ljubljani 1922. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Strani 39, cena vezani knjigi 7 Din. Poleti 1. 1918. je padel na italijanski fronti enaindvajsetletni dijak France Zbašnik. Šele sedaj čutimo in vemo. kaj smo izgubili z njim. kajti po zbirki, ki jo je izdala pred letom »Tiskovna zadruga« in pa po zgoraj navedeni ni nobenega dvoma več, da je legel z Zbašnikom v prezgodnji grob eden najbolj nadarjenih in najglobljih pesnikov naše komaj doraščajoče generacije. Tudi pri njem se je ponovila Murnova in Kettejeva tragedija- Zvežič »Drobnih pesmi«, ki jih je izdala te dni Učiteljska tiskarna obsega 15 »drobnih pesmic«, ki vse zaslužijo, da pridejo čim prej v naše šolske knjige, kajti takih prisrčnih in res otroških verzov po Zupančičevem »Cicibanu« in »Ugankah« naša mladina še ni slišala. Prelepo zbirko uvaja pesnikov življenjepis (s sliko), ki ga je napisal njegov stric dr. Zbašnik, krasi jo pa deset prav posrečenih Šubičevih risb. Tudi zunanja oprema drobne knjižice je zelo prikupna, vsled česar je ne priporočamo samo mladini, temveč tudi odraslemu občinstvu kar najtopleje.
—k Knjižnica praktične pedagogije (Radovi vježbaonica Više ped. škole. Izdaje Dr. Jure Tu-rič. profesor praktične pedagogije) počela je s knjigom Drja. Turiča Metodika škole raci a, koja se upravo doštampava. Knjižnica praktične pedagogije hoče da oinoguči preobrazbu naše »škole učenja«, koja odgaja ponižne službe-nike, povodljive i poslušne sljedbenike, u školu »rada«, koja odgaja aktivne radnike i svijesne, samostalne ljude. Metodika škole rada daje principe i osnove za cijelu knjižnicu kao i za praktični pedagoški rad u V. ped. školi. Knjigu dobi-vaju učitelji, djaci i školske knjižnice do konca aprila 1923. za 20 Din i 3 Dinara poštarine kod Uprave Knjižnice praktične pedagogije Zagreb, Tvornička 10, pa kod Knjižare Kugli, Zagreb, i u svim drugim knjižarama za 90 K, 22 Din 50 p. više poštarina. Velike zapadne demokracije preobrazile su u ratu i poslije rata svoju školu, u koliko je to potrebno za školo rada. Mi ovaj ostatak iz vremena ovisnosti moramo posve da preobrazimo, kako je to prikazao Dr. J. Turič u svojoj »Osnovi za preobražavanje naroda »ško-lom«. U jednom od glavnih interesa je naroda i učiteljskog staleža naših srednjih i osnovnih škola. da Knjižnica praktične pedagogije najde mo-ralnu i materijalnu potporu, koja če joj omogu-čiti da poda našoj školi nužno podlogu za sigur-nu i temeljitu preobrazbu u stanje, kakvo su do-stigli napredni narodi.
—k Sokolskemu naraščaju! Zbor! II. 1923. Izdala Sokolska župa Maribor. Prav ličen in priročen koledarček ima sledečo vsebino: Koledar 1923. Za sokol-skim praporom. (Pesem.) I- Jugoslov. vsesokolski zlet. Fiignerjeva stoletnica. Naša dolžnost do neosvobojenih bratov. Slovensko Sokolstvo. Fran Podobnik. Slike: 1. Predaja prapora. 2. Sprevod naraščaja. 3- Stik naraščaja. 4. Proste vaje. 5. Fran Podobnik.
Naša kulturna organizacija.
ko Ljubljanske tovariše(ice) katerim sem izročil nabiralne pole »Šolske matice«, prosim, da mi iste v svrho imenika članov, čimprej vrnejo. Naj ne bo med nami, ne tovarišice ne tovariša, ki bi ne bil član tega edinega pedagoško-literarnega društva. Vsi izgovori, bodisi glede poviška članarine ali rastoče draginje so pri zavednem učiteljstvu ničevi. Stanovska zavest, dobra volja in razumevanje za to, tako koristno in slovenskemu učiteljstvu neobhodno potrebno društvo, naj stopijo tu v ospredje in pre-moste vse ovire in težkoče, ki so nam v današnjih razmerah trenotno napoti. S tem bomo ustvarili »Matici« trdnejšo podlago in sigurnejši obstanek, sebe pa dvignili na višek stanovske izobrazbe. Mnenja pa sem, da za »Šol. matico« sploh ni treba re_klame, ker je že namen ter dolgoletno uspešno in smotreno delovanje iste v prid šolstvu in učiteljstva zadostna reklama. — Poverjenik Rado Grum.
'	v
Naša gospodarska organizacija.
—g. Darila »Učiteljskemu domu v Mariboru«: Obveznice 7% drž. invest. posojila (s kuponi od septembra 1922 dalje): Haberman Franjo, učit., Krčevina 2 a 100 Din. Preindl Rado, naduč., Megla Milan, učit., Irgolič Roza, učit., Gabršek Lucija, učit-, Belšak Slavka, učit., Belšak Ludovik. učit., vsi pri Vel. Nedelji, vsak •a 100 Din. Tako je prav! Vsi od prvega do zadnjega, kakor Zrečani! Skupaj 8 obveznic a 100 Din in prej izkazanih 30 obveznic a 100 Din = 3800 Din. Srčna hvala vsem darovalcem, posebno pa vrlim Velikonedeljčanom! — Zamudniki, posnemajte jih!
—g IV. izkaz darov za Neratov temeljni kamen »Učiteljskemu domu v Mariboru«: Okraj Brežice: Videm ob Savi 50 Din. Kje je ostalih 10 šol? Okraj Konjice: Konjice, deš. osn- šola 30 Din; Ra-kovec 3 Din. Okraj Ljutomer: Cven 30 Din. Okraj Ormož: Sv. Lenart 10 Din; Središče 60 Din; Svetinje 30 Din. Okraj Bistrica: Slov. Bistrica deš. osn. šola 18 Din. Okraj Prekmurje; Vel. Dolenci 25 Din; skupaj 274 Din. Zadnji izkaz z dne 11- novembra izkazuje 4368.25 Din, današnji 274.— Din, skupaj torej doslej 4342.25 Din.
—g Poziv učiteljem staršem. Vse tovarišice in tovariše, ki so zainteresirani na tem, da se v okrilju Učiteljskega konvikta omogoči študirande njihovih otrok in v ta namen zgradi v Ljubljani zasilno zavetišče, naj takoj vjx>šljejo na naslov šolskega vodstva v Cerkljah pri Kranju podroben obris družinskih razmer. V slučaju, da bi se ne mogli iz katerihkoli vzrokov udeležiti občnega zbora, (ki ga zahteva učit. dr. kranj. okr.) naj prilože primerno pooblastilo brezobvez-nega zastopništva po tamkajšnjem nad-učitelju. Ultimatum.
Pristopite k Jugoslovanski Matici"!
Iz naše stanovske organizacije.
Iz glavnega odbora UJU v Beogradu.
• go IZ SEJE GLAVNEGA ODBORA V BEOGRADU. DNE 5. IN 19. X. 1922.
Aktivnejše dalo UJU. Predsednik g. M. Jovič govori o tome, da se preduzmu mere. da bi rad u Udiuženju bio što ak-tivniji i obimniji. Odbor se u svemu slo-žio s njim.
Za izdelavo našega programa. G. J. P. Jovanovič je za to. da se u smislu do-nesene rezolucije povodom njegove ras-nrave utvrdi program rada i posle u toku godine raditi na njegovom ostvarenju.
Potreba posebnega stalnega strokovnega tajnika za UJU. G. Mil. Stanko-vič iznosi razloge da je potrebno imati naročilo lice za sekretara Gl. Odbora kome če to biti isključivi posao. Njegova bi dužnost bila oored otpravljanja administracije. i ta. da Dr ina i otvara postu i da je rasporeduje. To bi se lice imalo oslo-boditi Školske dužnost'. On misli, da bi to mesto trebalo ustupiti g. Drag. Iliču. ovd. učitelju, koji je sada na radu u Domu Ma-loletnika. Povodom ovoga a po prethod-nom sporazumu odlučeno: da se u svemu nostupi po predlogu.
Stiki in delokrog Glav Odb. in po-verjeništev UJU- V. K. Petrovič veli, da bi potrebno bilo radi uspešnijega rada: 1. da se svakome članu Izvršnog Odbora dodeli po koia pokrajina, s koiom bi on bio stalno u vezi; 2. da se donesene re-zoluciie razrade i po njima postupi: 3. da i se jednom reguliše odnošaj Povereništa- \ va i Glav. Odbora i da se utvrdi krug nji-hovoga rada. Posle ovoga. svakojako. nc bi se desilo. da ooslove Glav. Odbora pre-| duzimaju i rade pojedina Povereništva. Odbor usva.ia njegove predloge.
Ločitev blagajništva UJU od blagajne poverjeništva Beograd. G. Mil. Stan-kovič iznozi razloge i oredlaže, da se od-voji kasa UJU od kase Povereništva — Beograd tako. da Udruženje ima svoga zasebnoga blagajnika. G. Steva Dordevič fmao bi da se opredeli: hoče li ostati blagajnik naš ili če iči u Povereništvo. Odbor prednje usvaja».
Gmotno stanje centralnega ped. glasila UJU. — »Učitelja«. G. Mih. Stano-ievič veli da ie veliko dugovanje pretpla-te na »Učitelja« i misli, da treba što ak-tivnije poraditi na naplati istog. Predlaže, da se to stavi u dužnost administratoru, a za prekoradan rad, da mu se odredi oso-bena nagrada. Odlučeno: usvaja se predlog s tim, da se administratoru izda 10 od sto nagrade za naplačenu veresiju do i kraja 1921. g.
Konečni sklepi na ureditev financ in sanacijo listov UJU. Povodom rdavoga finansiskoga stanja Udruženia razvio se razgovor o tome koje bi mere trebalo preduzeti. da bi se isto popravilo. Odlučeno: 1. apelovati na uprave svih učiteljskih društava i sve školske nadzornike, da pristupe naplati dužne pretplate za »N. Prosvetu« i »Učitelja«; 2. da se izdvoji kasa Udruženja od kase Povereništva — Beograd tako. da blagajnk ima više vremena da razmišlia i radi na prikupljanju prihoda; 3. da se nabavlja jeftinija har-tija za »Učitelja«, pa makar bila i lošijeg kvaliteta.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
—pov Blagajnikom okrajnih učiteljskih društev! Te dni bomo razposlali okrajnim učiteljskim društvom obračune o članarini za leto 1922.
Pri sestavljanju teh smo se ozirali na čas odglašenja oziroma priglašenja posameznih članov, v kolikor je to razvidno iz naših članskih seznamov in naznanil, prememb v številu članstva pri posameznih društvih.
Ker se običajno plačuje članarina četrtletno, smo tudi v obračunu razdelili člane v take, ki naj plačajo članarino društvu za celo leto, za tričetrt leta, za pol leta ali četrt leta.
Vzemimo, da odglasi društvo člana B dne 18. septembra 1922. Dotični je bil tričetrt leta član društva in to mora zanj plačati tudi tričetrt-letno članarino. Za ostalo četrtino leta plača zanj članarino tisto društvo, v katerega se je potem včlanil.
Tega principa smo se držali pri sestavljanju letošnjih obračunov. Razume se, da pri vseh članih to ne bo držalo, ker je mnogo članov vplačalo članarino v prvih mesecih letošnjega leta. V takem slučaju bodo nastale v obračunih male diference, ki naj nam jih tovariši blagajniki javijo, da bomo z računi povsem na jasnem.
Tovariše blagajnike prav vljudno in nujno prosimo, naj kolikor mogoče hite s pobiranjem članarine. Zelo bi nam bilo ustreženo in delo zelo olajšano, če bi bila vsa članarina vplačana do konca decembra t. 1.
Vpoštevamo, da si je v teh slabih časih težko odtrgati vsak še tako majhen znesek. Toda malo dobre volje in stanovske zavesti je treba, pa vse gre.
Blagajnlštvo UJU poverjeništvo, Ljubljana.
VSEM OKRAJNIM DRUŠTVOM!
Razposlali smo predsednikom vseh okrajnih društev tiskovine za članske izkaze za leto 1923. (na pridejanem lističu v zavojih je pomotoma označena letnica 1922). Izpolnjene izkaze je vrniti pravočasno. zato da bo red v upravi kar velja zlasti glede ugotovitve naklade listov.
Vsak izkaz mora biti izpolnjen po abecednem redu v petih izvodih. En izvod obdrži društvo samo drugega strokovno tajništvo, tretjega glavni blagajnik, četrtega upravništvo »Popotnika« in »Učit. i Tovariša« in petega UJU v Beogradu. Razen prvega ie vposlati druge štiri n i strokovno tajništvo najkasneje do 10. januarja prihodnjega leta. Na posebni poli naj se izkažejo oni člani, ki jih ie društvo izkazalo urejanje leto. pa so se med letom izselili (društvo — bivališče) izsto-oili ali izpremenili ime (omožili). — Vsako izpremembo v članstvu (prirastek, odpadek. preselitev, ime prejšnjega in novega društva) je vedno sproti naznaniti strokovnemu tajništvu. — Društvo je odgovorno za točno vplačano članarino od j vsakega naznanjenega člana. Člani, ki zaostajajo s članarino nai se takoi sooroee glavnemu blagajniku UJU pov. Ljubljana.
da se jim ustavijo listi.
*
Opozarjamo nadalje ona okrajna društva, ki še niso prijavila kandidatov zastopnikov učiteljstva v višj: šolski svet. da to v smislu razposlane okrožnice t a -k o i store, ker določeni termin že poteka.
UJU poveri. Ljubljana.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ Vabilo na občni zbor »Društva
slovenskih učiteljic« v Ljubljani, ki se vrši v četrtek dne 28. decembra 1922. ob pol 10- uri dopoldne v šoli pri Sv. 'Jakobu I. nadstropje s sledečim dnevnim redom; 1. Društvena poročila. 2. Volitve. 3. Predavanje tovarišice g. Engelmanove »Potovanje po Češkoslovaškem«. 4. Deč-ji dom, 5. Prememba pravil- 6. Slučajnosti.
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO BO ZBOROVALO v soboto, 16. decembra t. i. ob 6. uri zvečer na Šentjakobski šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Ncminiranje kandidatov za prihodnje volitve v Višji šolski svet. 3. Slučajnosti. — Odbor.
h SI OVENJORAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 9. novembra t. 1. v Slo-venigradcu ob sicer povol.ini, a ne »polnoštevil-ni« udeležbi.
Otvoritev: Predsednik pozdravi vse navzoče, posebno nove članice tov. M. Pirnatovo m J. Puceijevo. Tov. M. Šmidu in tov. K. Kocian-cig, ki sta prosila za vpokojitev, želi še mnogo zdravih let in da še nadalje ostaneta zvesta člana našega društva. — Ob tej priliki izražajo vsi »ogorčenje« nad netaktnostjo, s katero se je tov. Kociancig opozorilo, da prosi za vpokojitev. Službovala je črez 30 let vestno in neumorno.
Dopisi: Tov. Jančič priporoča svojo novo risarsko knjigo. — Ustanovni odbor »Učiteljskega doma« v Mariboru priporoča pristop korpora-tivnega članstva kot člani tega doma. Članarina znaša letnih 10 Din. — O tem se bode glasovalo na kakšnem prihodnjem zborovanju po sprejetju pragmatike.
Poročilo o pokr. skupščini na Bledu poda tov. tajnica; tov. Repič pa oriše zanimive vtise s svojega potovanja v Sarajevo in o poteku skupščine v zadovoljnost vseh navzočih.
Resolucije: 1. UJU naj posreduje na mero-dajnem mestu, da se učiteljem-voditeljem in učiteljicam ženskih ročnih del takoj popravi krivica, ki je prve zadela s črtanjem funkcijskih doklad, druge s krajšanjem dnevnic. Slednje se naj dove-dejo do popolnega izenačenja dolžnosti in pravic, ki jih ima drugo učiteljstvo.
2. »Matični list«. Stavi se predlog, da bi komp. šolska oblast »Matični list«, ki se kaže vedno bolj nepraktičen, nadomestovala zopet s Drejšnjim »imenikom«.
Prihodnje zborovanje bo 7. decembra v Slovenigradcu.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARN-BERŠKI OKRAJ je zborovalo dne 25. novembra 1922 v Marnbergu. Od 35 članov je bilo prisotnih 28. Pri otvoritvi pozdravi predsednik novo-vstopivše člane, (Brandstetter, Knapič. Kogelnik, Nagode, Perko) navzočega okr. šol. nadz. g. Gr-movška in gosta ravn. Humeka in tov. Hrena iz Maribora.
1.	Za sestavo predi, glede volitev naših zastopnikov v višji šolski svet poveri društvo 3 člane (Golob, Lešnik, Womer), ki stopijo v stik z ostalimi obmejnimi društvi.
2.	O pokr. skupščini UJU pov. Ljubljana — na Bledu poroča tov. Vidmarjeva. Prav temeljito in obširno v izbranih besedah oriše potek skupščine, tako da so prisotni z velikim zanimanjem sledili njenim izvajanjem ter je žela za to vsestransko odobravanje navzočih.
3.	Naši prošnji se je radevolje odzval tov. Hren iz Maribora, ki je bil delegat poverjeništva, da nam poroča o glavni skapščini v Sarajevu. Orisal nam je z njemu lastno zgovornostjo zanimivosti s svojega pota v Sarajevo, o poteku in načinu zborovanja, karakteriziral je naše stanovske tovariše iz drugih pokrajin, njihovo temperamentno vedenje in postopanje ob priliki zborovanja.
4.	Predavanje ravn. Humeka »Risanje kot jezik«. Razkazoval nam je na treh primerih praktično uporabo risb pri prirodopis.iu: »življen-
ska pot rjavega hrošča«, iz prirodoslovja: »kako nastane toplomer in kot tema iz življenja: »nevihta« v petih slikah. Spretnega risarja je vse občudovalo. Predaval je nad eno uro — skoro nič govoril — a povedal veliko. To je predavanje brez besed, kjer učitelj samo riše, deca pa se vadi opazovati in se potom opazovanja dovede do samostojnega pripovedovanja. H ltoncu nam je dal navodila o vporabi Jančičeve knjige »Najnovejše risanje v ljudski šoli.
5.	Članarina za 1. 1923. se določi na 100 Din letno in 10 Din prisp. za »Učit. dom«. Vsak član naj se do 31. decembra 1922 pismeno izjavi, ali ostane v 1. 1923. še član in se obenem zaveže plačati članarino četrtletno vnaprej. Članarino pobere šolski vodja vsakega prvega in odpošlje blagajniku.
6.	Predlog: Pov. UJU Ljubljana se predlaga, da zahteva od vseh društev, da naj ista prijavijo samo one člane, ki so se izrecno sami prijavili in tudi plačujejo članarino redno vnaprej, sicer se jim ustavijo stanovski listi. S tem bo tudi red pri razpošiljanju listov ter se vsled tega prihrani precej izdatkov — ker se bo tiskalo le toliko ¡¿vodov listov, kolikor je v resnici plaču-jočih članov.
7.	Na predlog odbora se sprejmejo: Resolucije A. Obmejno šolstvo. 1. Pov. UJU se naroča, na naj pri v. š. sv. ponovno zahteva, da bo isti nameščal v naš okraj vedno najboljše in delavne učne moči ter naj skrbi, da bodo v tem okr. vsa mesta zasedena. Nam ne koristijo samo odloki, s katerimi se naroča okr. š. n., da isti iz okr. samega uredi nameščenje. Posebno naj se ne odvzamejo inoškc moči v okr. samem iz nem-škutarskih in 'narodno ogroženih industrijskih krajev, kjer je treba oskrbovati obrtne šole in prosv. delo izven šole. Nadalje naj se ukrepi ene šol. obl., ki razmere natančneje pozna, ne razve-liavliaio od druge višje instance. S to rešitvijo nikakor ni ustreženo zahtevi obmej. šolstva.
2.	Pov. UJU naj skrbi, da se res kmalu zasi-gura gmotno stanje obmejnega šolstva ter podreza. da se predlog v. šol. sveta kmalu ugodno reši. Za vzgled naj nam bodo naši sosedje onstran drž. meje. tam imajo vkljub slabi valuti in gospodarski krizi vedno odprte roke za razširjenje prosvete ob meji. imajo podp. za učiteljstvo. za učence in šole, pa brezplačne knjige in učila.
3.	Za učiteljstvo na meji se zahteva gmotna podpora le od strani države — posredno ali neposredno. Službena leta nai se štejejo 2 za 3. Zasigura se naj jim garancija, da dobe po gotovih letih na lnstno prošnjo lepša mesta v zaledju. Gleda naj se, da se predlog viš. š. svet res. udejstvi in ne ostane samo pri obljubah na papirju.
4.	Družba sv. Cirila in Metoda pa naj skrbi le za podporo učencem in šolam — z učili in knjigami.
Le s temi predpogoji borno lahko ustregli vsestransko zahtevam obmejnega šolstva.
5.	Vpraša se pov. UJU v Ljubljani — ali že posluje nova osnovani obmejni odsek — in kaj je že storil?
B.	6. Naše društvo se obrača na poverjeništvo UJU v Ljubljani, da naj isto vztraja na zahtevi enotnih pol. počitnic.
C.	7. Pov. UJU Liiibljana naj ukrene, da se pomanikliivi proračun za prosveto v Slov. popravi. da se med drugimi nedostatki, kakor uki-rienje opr. doklad, dnevnice učit. ž. r. d., vrtna-ricam itd., ki ogrožajo napredek šolstva, odpravi in omogoči tudi to, da bo imel novo ustan. nadz. šol. vrtov v Liubliani z?dosti sredstev na razpolago in bo lahko zahajal za to postavljeni nadzornik med učiteljstvo in dajal prepotrebna navodila in nasvete: sicer izgubi isti oddelek svoj namen.
Č 8. Pov. UJU Ljubljana se prosi, da izpo-shije, da bodo šolske prireditve prirejene izven šolskih prostorov tudi davka proste, ker so slučaji, da v šoli ni zato primernega prostora in so orisiljeni iskati prostorov drugod. Sploh naj bodo šolske prireditve v vsakem oziru davka proste!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—-lu. F. E. — v C.: Ker ste prejeli usten odgovor v tajništvu, opuščamo odgovor.
—lu. Ž. v P. Danes prinašamo izkaz uspo-sobljenostnih preizkušenj, ki nam ga jc dostavilo ravnateljstvo učiteljišča. — Izkaza abiturijentov nismo prejeli. Opozorite dotične abituri.iente, ki Vas vprašujejo, zakaj ga ne priobčimo, da naj napišejo imena abiturijentov, naj dopis pošljejo uredništvu, in natisnjen bo. — isto velja za vse one ki povprašujejo: zakaj tega in onega ni v listu!? Recite jim, pišejo naj in v listu bo! Uredništvo ima dovolj posla z zasledovanjem načelne smeri naše stanovske in prosvetne politike, kar je glavna naloga lista. — Urednik ima poleg lista tudi svoje službene dolžnosti.
—lu. J. W. n. M.: Vaš predlog smo izročili pov., da ga preštudira v koliko je izvedljiv z ozi-rom na zakon in izvršilno naredbo, in da ga predloži nato širjemu sosvetu.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik; Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. nov. t. 1. Din 579.537*31
Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/0.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/t5. do i'26. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 3 Din se ne odgovarja.