Po.itični ogled. Avstrijske dežele. Še vedno ni jaano, ali dobimo vojsko ali ne, tudi to ni razkrito, ali jo bodemo imeli zoper Ruse ali zoper Turke, Italijane, Nemce? To pa je gotovo, da se delajo bojne priprave; od 60 milijonov, katerih še pa dunajski državni zbor ni dovolil in svitli cesar potrošenja tudi potrditi ni mogel, se je vendarle že izdalo 30 milijonov in že ae slišijo glasovi, da bo 60 milijonov prernalo in da se bo 30 milijonov tirjalo več. Tako beremo po raznib novinab, ki tudi poročajo, kako se šance okoli Pole utvrdujejo pa tudi okoli Gravoze v Dalmaciji, kako v Eotar in v tamoanjih 32 trdnjavic prevažajo ogromno streljiva, kako se vse vojno brodovje oroža, kako so na Erdeljsko bile odposlane 3 ženijske koinpanije, da z šancami zavarjejo soteske in prebode v Rumunijo. Cel6 vladini listi trdijo, da se Avstrija ae vedno pogaja z Turčijo zastran zasedenja Bosnije in Hercegovine, tudi so isti liati poroeali, da bo Avstrija vaakako Črnogorcem vzela Antivar, ker ne tnore trpeti, da bi črnogorska knježevina segala do morja, in naposled je sliaati, da generalna komanda Vojaške granice zbira uradnikov, zlasti Sloveucev, za Boanijo. Da se uekaj kuba, to nam priča tudi nenavadua naglica, z katero magjarski in dunajski državni zbor skušata dognati n(»vo nagodbo, vsaj do 30. junija. Znani Eaiserfeld-Blagotinsek, eden izraed botrov dualizma, je sicer jamral o nesre6i nove nagodbe, a zavolj nevarnih zunaajib in znotranjih zadev se je vendar odločil za njo. — Čehove so v Pragi slavili bvaležno svojega narodnega buditelja, profesorja Jungmana, ki je zraven drugih zaslug tudi največji slovar českega jezika po neizmernem trudu sam nabial in sestavil. V zlati Pragi so mu postavili dostojen spomenik in ga te dni z prirnerno svečanostjo odkrili. — Nevarni socijalisti, kojih eden je na nemškega cesarja revolver sprožil, širijo ge tudi po Avstriji med obnpnimi delavci in malimi poseshiiki; samo na Českem štejejo 40 socijalističnib društev in naDunaju izbajajo 4 8ocijal. listi, v Budimpeštu pa 3. — Pobvala, katero so svitli cesar izrekli goiiškim Sloveneem za izjave udanosti, je kranjske nemčurje tako razdražila, da so posebno v Ijubljanskera ,,Tagblattu" res blatno in grdo zaCeli na Slovence psovati češ, da ao ti izdajice, panslavisti, ki s Rtisom držijo. To je neumno lajaDJe nemčurskih prusakov, katerim se izdajiške sline po pruski Nemčiji tako o6itno iu ostudno cedijo, da je re8 že aramota, da se v Avstriji to trpi. — Reguliranje Save pri Brežicah itd. se žuga slabo obnesti, 130.000 fl. je atalo, pomagalo pa nič, voda dere tako, kakor poprej, denar je v resnici v vodo vržen. Iz Boanije 80 v Hervatsko začeli bežati celo tinški vojaki, ker jim turška vlada nima kaj jesti dati. Nevolja v Bosniji je giozna! Ropanju, požiganjn, nniarjauju ni konca ne kraja! Vnanje države. Šv. o6e Leon XIII. so na jetrah nekoliko zboleli; govorica je, da se bodo zarad poletne vročine preselili iz Rima v grad Gandolfo ali v samostan Monte casino. Nemakemu cesarju so čestitali, da je sre6no srarti všel; ce8ar se je po ministru Bismaiku dal zabvaliti. Preganjani katolieani so tudi cesarju čestitali in ga prosili, naj odneha od preganjanja, ter 80 izrekli, da mu vsakako zvesti ostanejo. Pismo je veliko tisoč katoliakih mož podpisalo, in ni ostalo celo brez uspeha. Eajti najbujai nasilnik katoličanov, minieter Falk, če ministrovanje odložiti, ž njim pa tudi vsi drugi ministri. Ob enem je cesar ukazal ostrih postav osnovati zoper socijaliste, kdor se bo le količkaj zmezil, bo zaprt na 3 mesece. To pa ne bo pomagalo; tirjatve socijalistov, kolikor merijo zoper liberalno izsesavanje ljudstva, so gotovo opravičene in jim bo treba ustreči, sicer pride brez dvorobe do strabovite revolucije. Zgolj policijsko strahovanje bo soeijaliste še bolj razdražilo in tajne zarote po8peševalo. Svet se mnogo čudi sijajnemu poslanstvu, katero je Marokanski sultan v Afriki do nemškega cesarja poslal. Pravijo, da išče Nemčija ondi ladijiača ali lnke za avojo brodovje; to se bo Angležem zopet nepovoljno pod nos pokadilo. — Italijanska vlada je vzeia 10 milijo nov lir na posodo za izvraenje vojnib priprav. — Francoski freinoaurerji 80 hotli celej dežeii vsiliti obhajanje stoletnice bogakletnega Voltaira; to je pa Francozem vendar bilo preveč, zlasti ko so po škofu Dupanloupu in drugih piaateljih izvedeli, kako se je grdobni Voltaire ne samo iz Boga, Kristusa, Marije itd. norca delal, ampak tudi ves francoski narod zasramoval češ, da je narod saniib ,,ofov", bikov in kozlov, splob dr. kov narod. Freimaurerska vero in naiod sramotivna svečanost izostane. — Velikanska rabuka je nastala na Angleškem v mestu Blackburne, 100.000 delavcev se je vzdignilo zoper fabrikante, grozno razsajalo, vse razdjalo in hotlo gospodarje pobiti; ve6 regimentov vojakov je Ijudi komaj pomirilo, ninogo delavcev je bilo postreljenib. — Srbski knez Milan je Topolske zarotnike poruilostil. — Perzijski šah je došel v Petrograd. — Japonski prvi minister je pa v neki vstaji bil ubit. Turške homatije. Grof Šuvalov je bil pri rnekem earu, ruu vse razložil o namerah angleskih in se vraea zopet nad Berolin na Angleško. Eaj da mu je ruski car naiočil, ali 8e bo Rusija z Anglijo porazumila, ali piide do vojske med njima, to se bo sedaj kmaln odločilo. Pred Carigradom 80 se Rusi do '/2 ure k mestu pomeknoli, Angleži pa z brodovjem do 4 ure. V mestu je nastal zoper sultana punt, ki je pa bil kmalu zadušeu; 25 ljudi je mitvih ostalo. Zoper Rodopske vsta&e ae strahovito postopa, srditi Bolgaii so 11 torških vasi požgali in Turke vsc poklali, v Adrijanopelnu pa 80 Rusi dali 65 Turkov obesiti; Sofijo so Srbi zaneli. Angleži so se začeli ruskih mornarjev, v Ameriko odposlanih, vendarle bati. Kajti v Indiji, v Ameriki, v velikem ocejana utvrdujejo angleske naselbine. Zvedeli so namrec, da so Rusi v Ameriki nakupili 43 ladijij in da jih ho6ejo 130 nakupiti in ž njimi naglo planiti na lov, brž ko vojska pokne; 30.000 angleških lesenih ladijij z blagom plava po morjih in 80 tedaj hipoma v najve6ji nevarnosti zaplenjene ali nničene biti; angleška kupčija bi silno trpela!