ZADNJA VEST SUŠA PRIZADELA TUDI KROMPIR — Letošnja su&a je zmanjšala prvo košnjo sena in je prizadela tudi pridelek krompirja. Sezona izkopavanja zgodnjega krompirja se je že zaključila. Gorenjska kmetijska zadruga beleži za 30 odstotkov nižji pridelek kot lani. Statistični podatki za pozni krompir bodo sicer znani šele čez kaka dva tedna, vendar je že zdaj opaziti manjše število nastavkov pod posameznimi grmi kot prejšnja leta in bo torej tudi zanj precejšnja stiska, (dž) - Foto: F. Perdan Leto XXXII. Številka 62 Ustanovitelji: občinske konference SZDI. Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofj« Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Cilas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej 2alar NA JELOVICI USTRELIL MEDVEDA RADOVLJICA - V nedeljo, 5. avgusta, je lovec Jote Mulej iz Lesc, član Lovske družine Jelovica, na M leč ni -kovem rovtu, nedaleč stran od Taleža, čakal srnjaka. Nenadoma je v goiči začelo šumeti in lomastiti, iz gozda se je prikazala medvedova glava. Presenečeni Jože Mulej je pomeril in s prvim strelom medveda ubil. Medvede so na Jelovici srečali ali opazili lovci že lani, letos pa se je Jožetu Mu-leju nasmehnila lovska sreča in je tako ustrelil žival, ki je bila srednje velikosti, tehtala pa je okoli 80 kilogramov. D. S. Kranj, torek, 7. 8. Cena: 5 din 1979 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1984 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO i izpolnjujejo svoj dolg Brezje — S. avgusta s<> t občini Radovljica praznovati svoj občinski praznik s slavnostno se/n, na kateri so podelili občinska in javna priznan/a skupščine obfine - Foto: F. Perdan V Radovljici so praznovali Na slavnostni seji v novem družbenem domu na Brezjah so se zbrali radovljiški delegati — Nenehen gospodarski vzpon občine — Priznanja občine posameznikom in delovni organizaciji ter društvu, alpinistoma ter najboljšim učencem radovljiških osemletk Radovljica — V petek, 3. avgusta, so se zbrali na slavnostni seji ob občinsekm prazniku radovljiške oh zine delegati združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter delegacije iz pobratenih občin Brus, Svilajnac in Buje. Zbrali so se v novem družbenem domu na Brezjah, kjer so lep kulturni program pripravili recita-torji Zveze kulturnih organizacij občine, komorni zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice, godba na pihala iz Lesc in folklorna skupina. Delegate so pozdravili predstavniki pobratenih občin in skupščini občine Radovljica izročili spominska darila. Predsednik občinske skupščine Radovljica inž. Leopold Per-nuA je v govoru poudaril pomen občinskega praznika Radovljice ter orisal gospodarski, samoupravni in družbenopolitični napredek radovljiške občine. Razvoj družbenopolitične skupnosti je opazen na vsakem koraku in v sleherni krajevni skupnosti, utrip pa mu daje industrija, ki se vedno bolj uveljavlja tako na domačem, in na tujem tržišču. Tudi v gostinstvu in v turizmu se kraji radovljiške občine zadovoljivo uveljavljajo. Bled, Bohinj in druge kraje obišče letno vedno več turistov. Na sla vnosni seji so podelili državna odlikovanja in občinska ter javna priznanja skupščine občine Radovljica. Letos so občinska priznanja za uspešno delo in prizadevanje prejeli Jošt Rolc, Joža Kavčič, dr. Borut Rus, Franc Podjed ter Alojz Andolj-šek, javno priznanje skupščine občine Radovljica pa Delavska univerza Radovljica in Gasilsko društvo Rečica pri Beldu, ki praznuje letos 70-letnico obstoja. Posebno priznanje pa sta za uspehe v naši himalajski odpravi prejela Marjan Manfreda z Bohinjske Bele in Zvone Andrejčič iz Studenščic. Delegati slavnostne seje so si ogledali nov dom družbenih organizacij na Brezjah, ki so ga zgradili s samoprispevkom, prispevki društev, ob pomoči družbene skupnosti ter s prostovoljnim delom in prispevki vseh krajanov. Dom pomeni za krajane krajevne skupnosti Brezje precejšnjo pridobitev, saj do zdaj niso imeli prostorov, kjer bi se lahko shajali. V domu so dobili tudi sodobno pošto, primerno dvorano ter več drugih prostorov za dejavnost društev in organizacij. Na slavnostni seji so prejeli učenci radovljiških osemletk, ki so pokazali največ znanja in marljivosti pri učenju, knjižna darila, v občini pa je bilo ob občinskem prazniku še več kulturnih in športnih tekmovanj ter srečanj. D. S. Občinski praznik so v Tržiču počastili s slavnostno sejo zborov skupščine, s svečanostjo v spomin na prve partizanske žrtve pri spomeniku pod Storžičem ter s številnimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami Tržič — 5. avgusta praznuje trži-ška občina svoj praznik v spomin in počastitev prvih partizanov, borcev in revolucionarjev, ki so na ta dan pred .38 leti padli v junaškem neenakem boju z nemškimi okupatorji v Verbičevi koči pod Storžičem. »Ob tem zgodovinskem dogodku se v mislih vračamo v težke, toda slavne dni začetkov oborožene vstaje na našem območju. S spoAtovanjem se spominjamo prvih in vseh kasnejših žrtev. Zavedamo se dolga, ki ga imamo do njih,« je na sobotni slavnostni seji vseh treh zborov skupščine občine Tržič dejal njen predsednik Milan Ogris. »Tudi danes, ko je za nami že nekaj desetletij uspešne in hitre ter na vseh področjih razgibane graditve, nasi delovni ljudje in občani vsak po svojih najboljših močeh prinašajo svoj delež k skupnim naporom za se boljši jutrišnji dan.« Milan Ogris se je zatem dotaknil uresničevanja družbenega plana razvoja občine v minulih treh letih in pol. »Vrsto zastavljenih nalog smo v tem obdobju uspeAno uresničili. Čeprav investicijska vlaganja tržiAkega gospodarstva niso bila tako obsežna kot bi želeli, pa smo vendarle dobili nekaj pomembnih novih objektov. Naj omenim proizvodne prostore Tria v industrijski coni, upravno stavbo tovarne Peko, avtobusno postajo z gostinskimi prostori in poslovno trgovski center Deteljica v Bi- Predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris podeljuje srebrno plaketo mesta Tržiča Rudolfu A hafiču — Foto: F. Perdan 29. mednarodni gorenjski sejem kranj 10.-20.8.79 — ugodni nakupi blaga široke potrošnje — nižje cene — kmetijska mehanizacija — večerni zabavni program .epoigs strici, v katerem predstavlja svoje izdelke večina triiikih temeljnih organizacij. Velik korak smo naredili tudi v zunanjetrgovinski menjavi, saj je naš izvoz večji od uvoza.« Milan Ogris je omenil tudi uresničevanje plana na področju izgradnje komunalne infrastrukture, stanovanjskega gospodarstva in obnove starega mestnega jedra ter pomemben delež občanov pri gradnji družbenih objektov. »V minulih treh letih smo veliko naredili tudi na področju družbenih dejavnosti,« je nadaljeval. »Z dograditvijo Bračičeve Aole v Bistrici smo izpopolnili mrežo osnovnih Aol v naii občini, v križ k i šoli smo na nižji stopnji uvedli celodnevni pouk, sistematično pa smo se lotili tudi razvijanja predšolskega varstva otrok v vrtcih.« »Seveda pa amo se v tem obdobju srečevali tudi z vrsto težav. Akumulativna in reprodukcijska sposobnost tržiAkega gospodarstva sta nazadovali, premalo živahna je bila investicijska dejavnost, prekoračevali smo plane zaposlovanja, nismo pa jih dosegali na področju stanovanjske gradnje. Zato bomo tem vpraAanjem tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju morali posvetiti posebno skrb.« Zatem so na slavnostni seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki iz pobratenih mest Ste Marie-aux-Mines v Franciji in iz Zaječara ter predstavnik koroških Slovencev iz Borovelj, podelili plakete mesta Tržiča. Zlato plaketo je prejela Trži-ška industrija obutve in konfekcije Trio, srebrno Rudolf Ahačič, dr. Marjan Prodan in Bojan Križaj, bronasto pa Oton Zazvonil. Slavnosti ob tržiškem občinskem prazniku so se nadaljevale zvečer s promenadnim koncertom pihalnega orkestra Tržič, s sprejemom brigadirjev mladinske delovne brigade Kokrški odred ob vrnitvi z akcije Kobansko 79 ter z nastopom folklorne skupine Karavanke. V nedeljo dopoldne pa je bila, tako kot vsa minula leta, spominska svečanost v počastitev prvih partizanskih žrtev pri spomeniku pod Storžičem. Razen tega so se ves minuli teden vrstila različna množična športna tekmovanja, posvečena prazniku tržiške občine. H. Jelovčan NASLOV: C LAS 2.STRAN TOREK, 7 AVGUSTA 197S r Cenejši letalski prevoz S prvim avgustom so cene letalskega prevoza, ki so se pred dnevi zvišale za 59 odstotkov, da bi tako sanirali izgube po podražitvi goriva, nižje za deset odstotkov. Jugoslovanski letalski prevozniki JAT, Inex-adria A vio-promet, Aviogenex in Trans adrija se s tem vključujejo v širšo akcijo nadzora in stabilizacije politike cen. Potni kom, ki trenutno potujejo z letalom, bodo zamenjali vozovnice ali pa jim vrnili raz liko v ceni. Le tretjina V kmetijstvu Po številu kmetijskih strokovnjakov smo Jugoslovani nekje v svetovnem vrhu. Od več kot 50.000 strokovnjakov pa je v kmetijsko proizvodnjo vključen le vsak tretji, pri čemer je največja »suša« v hribovitih, že sicer zaostalih predelih. Vzroki za takšno stanje so v nizkih osebnih dohodkih, težkih življenjskih pogojih, v nedoločenem delavniku, rešitev pa bi bilo treba poiskati v namenjanju več sredstev za zagotavljanje kadrov. Pismo koroških Slovencev evropskemu parlamentu Predstavniki slovenske narodnostne manjšine so poslali predsednici evropskega parlamenta Simoni Veil pismo, v katerem jo prosijo, naj podpre njihov boj za pravice etničnih manjšin. V pismu opozarjajo na to, da Avstrija kot članica evropskega parla menta ne spoštuje narodnostnih pravic, ki jih določa 7. člen državne pogodbe iz leta 1955. Marchais o obisku v Jugoslaviji V razgovoru s francoskimi novinarji je generalni sekretar K P Francije, ki se je pred kratkim mudil na obisku pri nas, poudaril uspeh svojega obiska. Dejal je, da bo obisk pospešil razvoj obojestranskega sodelovanja med partijama, okrepil zanimanje za obe specifični poti v socializem, francoska partija pa se bo na svoji poti opirala tudi na jugoslovanske izkušnje. Zastoji v proizvodnji rezervnih delov Dogaja se, da lastniki za-stavinih vozil vse prevečkrat zaman iščejo rezervne dele, preskrba z njimi pa zastaja. Vzroki za pomanjkanje so v zastojih v proizvodnji, neredko pa tudi v nerednem naročanju nekaterih trgovin. Da bi izboljšali preskrbo, bodo v Zastavi uvedli vsakodnevne preglede potreb trgovinske mreže, s čimer se kupcem obetajo svetlejši dnevi. UNESCOVI »ambasadorji varstva narave« V soboto so se tudi v Ljub Ijani ustavili kolesarji, ki potujejo po evropskih državah pod pokroviteljskom UNE SCA in si med postankom skušajo pridobiti kar največ pristašev za varstvo narave. Deset ekologistov potuje preko Madžarske in Cehoslova-ške v Avstrijo, kjer se name rava udeležiti dunajske kon ference Združenih narodov na temo »Znanost in tehnika v službi razvoja«. POHOD NA OBRANCO - V počastitei praznika občine Jesenice je kra jevni odbor ZB NOV Podmežaklja v sodelovanju z drugimi družbenopolitič nimi organizacijami izvedel spominski pohod na Obranco. Udeleženci so položili vence ob vseh obeležjih, ob spomeniku Ferdu Korenu in Viktorju ArzenJiku pa je bila krajša svečanost, na kateri je gorovil Jože Rozman. B. B. RADOVLJICA Predsednik občinske konference SZDL je za sredo, H. avgusta, sklical posvet s predsedniki krajevnih konferenc Dogovorili se bodo za vsebinski potek kandidacijskih konferenc, na katerih bodo poleg predloga možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine obravnavali še osnutek samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v občini Radovljica. Na minuli seji predsedstva občinske konference SZDL so člani predsedstva imenovali tričlansko delegacijo občine Radovljica, ki se bo udeležila slavnostne seje in praznovanj ob prazniku občine Brus iz Srbije, s katero je radovljiška občina pobratena. DR Problemi pouka samoupravljanja Razmišljanje Mladinske delovne akcije Na deloviščih zveznih in republiških delovnih akcij v naši republiki se je iztekla druga izmena. Za krampe in lopate so poprijeli brigadirji in brigadirke tretje izmene, brigadirski »horuk« se razlega iz stoterih novih grl. Spet bodo padale norme, skozi mladinsko prostovoljno delo se bo ponovno pokazala pripravljenost mladih, organiziranih v ZSMS. da s svojim delom pomagajo tam. kjer je razvoj zastal. A vendar se ob tem utrne misel, še posebej, ko zbode v oči podatek o skromni udeležbi študentov na akcijah. Ali pa zaskrbljujoči stavek o škofjeloški brigadi v enem od prejšnjih številk Glasa: le kaj bi bilo, če bi imeli še eno republiško ali zvezno akcijo? Zveni čudno, a stavek izraža skrb. ki izhaja iz tega, da se za delo v brigadah odločajo le mladi delavci, pionirji, redkeje učenci, sploh neradi pa študentje. In zato se velja zamisliti ob naslednjih dejstvih. Združeno delo, obremenjeno kot je. daje po družbenem dogovoru mladim delavcem na akcijah zelo ugodne pogoje. Ob tem pa svoj dohodek obremenjuje tudi z zaposlitvijo študentov prek sezone. Študentje na drugi strani tarnajo, da brez prisluženih dinarčkov s poletnim delom ne morejo na počitnice niti ne v novo študijsko leto. A spet se začarani krog odpre za nov člen: združenemu delu ostajajo kadrovske štipendije. Ali drugače povedano: kaže, da študenti denarja za študij ne potrebujejo. Letošnja matura v slovenskih gimnazijah je pokazala presenetljiv podatek, da je največ nesojenih maturantov sebi zagrenilo počitnice zaradi predmeta Samouprav'janje s temelji marksizma. Tudi v kranjski gimnaziji ni drugače. Veliko učencev se v teh vročih dneh uči samoupravljanje. A istočasno mladinske delovne akcije označujemo kot »šole samoupravljanja« in na njih bi se učenci lahko naučili praktičnega samoupravljanja. Glede na odstotek srednješolcev v mladinskih delovnih brigadah se ocenam iz Samoupravljanja na maturi ni čuditi. Ta dva problema, ki se odpirata ob mladinskih delovnih akcijah, seveda ne smeta očrniti uspeha te oblike dela organizacij ZSMS. Pač pa se vseeno velja ob njiju zamisliti. Ne nazadr. :e zato, da bomo o mladinskih delovnih akcijah v prihodnje več govorili tudi v srednjih šolah in fakultetah. Glede na pomen, ki ga mladinsko prostovoljno delo zasluži v izgrajevanju mlade osebnosti, mora celovito obravnavanje preiti v vsakdanje delo. M. V. J Mesec junij je za četrtošolce srednjih sol običajno čas, ko se potijo za čimboljši uspeh na maturi. O potrebnosti ali nepotre nosti mature je bilo prelitega že veliko črnila - a dejstvo je, da letošnje poletje kar precej dijakov zadnjih letnikov preklinja maturo, profesorje in sploh vse. Namesto morja, sonca in počitnic je pred njimi odprta knjiga, neusmiljeno pa se bliža konec avgusta, ko bodo zaradi slebega znanja junija morali ponovno sesti pred komisijo in pokazati, če so zapolnili vrzeli v svojem znanju. Ta pojav je vsakoleten. Pride s poletjem in odide z njim. A v letošnjih podatkih o vzrokih za neizdelano maturo je vendarle podatek, ki nas sili k razmisleku: mnogo njih, zlasti gimnazijecev, ni prešlo ovire, ki se imenuje Samoupravljanje s temelji marksizma. V enem od četrtih razredov kranjske gimnazije je skoraj dve tretjini dijakov preživelo počitnice ob pripravah na ponovno maturo in večina prav iz Samoupravljanja. V opravičilo gorenjskih dijakov velja navesti podatek, da STM glavni vzrok osipa tudi v murskosoboški gimnaziji. Zato bi bilo zelo enostransko, če bi rekli, da prav kranjski gimnazijci ne znajo samoupravljanja. Pravilneje bi bilo govoriti o širšem problemu, ki izhaja iz samega pojmovanja tega učnega predmeta, njegovega izvajanja, ocenjevanja in praktične uporabe teoretičnih znanj. Nejevernemu Tomažu bi se kaj lahko zastavilo vprašanje: kako naj samoupravljajo delavci z nepopolno izobrazbo, če tega ne razumejo dijaki ob koncu srednje šole? Kakšno vprašanje zahteva odgovor. Mar* je stalno poudarjal nujno povezanost teorije in prakse. Teorije ni mogoče razumeti, če nimaš vpogleda v praktične procese, če v njh ne sodeluješ. Ce prakse ne poznaš ali jo poznaš le površinsko, brez razumevanja stvarnosti, potem je teorija navaden »dril«, učenje pa pamet, znanje brez koristi. In takih primerov je žal veliko. V razgovorih v sindikalnih organizacijah so aktivisti mnogokrat potarnali, da ravno od višje in visokošolsko izobraženih strokovnjakov nimajo nikakršne pomoči pri svojem delu. In prav ti so v šoli učili samoupravljanja, niso pa se naučili samoupravljati. V analizah občinskih konferenc ZSMS lahko preberemo, da samoupravni utrip, delovanje dijaških kolektivov v srednjih šolah ne gre najbolje. V krajevnih skupnostih tarnajo, da dijaška mladina ne deluje v OO ZSMS - mnogokrat z izgovorom, da se morajo učiti. In tako smo skozi površno osvetlitev problema spet na za- četku, pri neopravljeni maturi. Treba se bo zamisliti o konceptu samega predmeta STM, bolj kot doslej upoštevati stališča ZK in ZSMS, napravljena na podlagi analiz stanja v srednjih šolah. Poudarek naj bi bil na usmerjanju dijakov v dejanske, vsakodnevne probleme delavcev in krajanov, delegatov in delegacij pri delu, ne pa v teoretiziranju. To pa seveda ni odvisno le od profesorjev. Tudi med dijaki bo morala postati vsakodnevna praksa vključevanje v delo družbenopolitičnih in družbenih organizacij, a ne le v smislu sodelovanja v športnih srečanjih in kulturnih prireditvah, pač pa zlasti in predvsem v delegatskih in samoupravnih odnosih, v planiranju, pri procesu sprejemanja odločitev. Tako bo tudi matura iz STM v bodoče manjše breme. M. V Razvoj sloni na industriji Zbori skupščine občine Tržič so v soboto sprejeli predlog smernic za pripravo družbenega plana občine za naslednje petletno obdobje Tržič — V soboto, 4. avgusta, so se na skupni seji zbrali delegati vseh zborov skupščine občine Tržič. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava smernic za pripravo družbenega plana občine Tržič za obdobje od 1981. do 1985. leta, ki bodo osnova nosilcev planiranja v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih pri oblikovanju in sprejemanju njihovih planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Kot posebej izpostavljene naloge, ki bodo vplivale na hitrejšo rast predvsem tistih gospodarskih panog, ki v sedanjem obdobju dosegajo slabše rezultate, smernice navajajo izdelavo primernih programov, izbiro strokovnih delavcev, uvajanje Sprejemanje v Zvezo komunistov V Glasu redno spremljamo uresničevanje pomembne naloge, ki izhaja iz programa Zveze komunistov — obnavljati in pomlajevati članstvo. Svečani sprejemi v delovnih organizacijah, šolah, krajevnih skupnostih in občinah so bili del naporov v celotni ZKJ in prav je, da se skozi nekaj številk ozremo na uspehe, dosežene lani. Zveza komunistov je bila lani večja za 181.320 članov, v letu poprej pa je bilo v njene vrste sprejetih 193.795 članov. V začetek letošnjega leta je Zveza Komunistov Jugoslavije stopila kot močna armada 1.774.624 članov, kar ne priča le o moči in pomenu ZK, pač pa tudi o širokem sprejemanju njene politike, uspehu njenih prizadevanj za izgradnjo samoupravne socialistične družbe. Tretjina novo sprejetih članov je bila iz delavskih vrst, kar 71 odstotkov pa je bilo mlajših od 27 let. Prehitro bi bilo zadovoljstvo s temi suhimi številkami, če ne bi poznali vzrokov za rast Zveze komunistov: znanje, razumevanje poti razvoja, osebni primeri in vedenje komunistov je tisto, kar priteguje. Mnogokrat smo v našem razvoju stali pred dilemo, ali je ZKJ kadrovska ali masovna delavska partija. Ta dilema je bila bolj teoretska kot praktična, kajti sprejemanje v Zvezo komunistov ni bilo nikdar usmerjeno v količino, marveč v kakovost. Res je, v nekaterih osnovnih organizacijah so ob sprejemanju ostajali površni, kandidatov niso dovolj celovito ocenili, ker so njihovo želio za sprejem v ZK imeli za edino pravilno in pomembno merilo. Za takšno željo se je seveda velikokrat skrival karierizem — marsikdo je z rdečo knjižico v roki imel večje možnosti za uspeh na razpisu za novo delovno mesto, za takšno ali drugačno družbeno ugodnost — in s takšnimi sprejemi se v osnovnih organizacijah še danes. Vendar se na napakah napakah lahko marsikaj naučimo: in prav zato nam ne sme biti cilj na vsak način preseči število sprejetih v letu prej. Bistveno je sprejemati dobre, predane aktiviste, ki so v delu mladinske, sindikalne organizacije, v samoupravnem življenju delovnega kolektiva ali krajevne skupnosti, društva ali družbene organizacije dokazali, da jim brhko dekle na sprejemu lahko pripne rdeč na-geljček, da mu bo stisk roke sekretarja organizacije Zveze komunistov priznanje, ne pa formalna potrditev sprejema in hkrati odskočna deska na novo mesto, na nov položaj. In prav okrog rdečega nageljč-ka na sprejemih je včasih veliko upravičenih kritik. Marsikdo je Zvezo komunistov prvič in zadnjič videl tedaj, ko je dobil v roko knjižico in v gumbnico na-geljček. In prav zato bo tudi v bodoče ob sprejemanju v Zvezo komunistov potrebno paziti na to, da je rdeči nageljček potrebno zaslužiti in upravičiti z delom. To pa je proces, vsakodnevna akcija, ki zahteva usposobljenost in ki daje zrelost, smelost za premagovanje težav in iskanje boljših rešitev. M. V. J sodobne tehnologije ter večja sred stva za akumulacijo in vlaganja Tudi v naslednjem sred nje ročnetr obdobju bo glavni nosilec razveš tržiške občine industrija. V čevljar ski načrtujejo večje spremembe » dodatnih proizvodnih programih, tekstilni pa bodo dali poudam specializaciji izdelkov za široko po trošnjo, večanju deleža proizvodnje ki je namenjen reprodukcijski indu striji, opuščanju nedonosnih izdel kov in iskanju možnosti za uvedbe novih proizvodnih programov. Ko-vinskopredelovalna industrija K. razvijala svoje programe na podlar večje produktivnosti dela, možna* uvedbe enotnega ali dopolnilnega programa pa bo zahtevala tesnejS« povezovanje kovinskopredelovalo* industrije. Razvoj lesne industrij bo tudi v prihodnje povezan z rat vojem domače surovinske osnov« medtem ko v papirni industriji na črtujejo uresničitev celotnega sana cijskega programa. V tržiški občini nameravajo \ novem petletnem obdobju bistvene premakniti tudi trgovino, tunzer in gostinstvo ter storitveno dejav nost. Predlog razvoja malega p> spodarstva bo skupščina posebe obravnavala že čez nekaj mesecev Razen tega bodo še naprej razvi jali vse družbene dejavnosti. V n« črtih imajo poleg že začetih građen še postavitev kulturnega dom« družbenih domov v nekaterih kra jevnih skupnostih ter športnorc kreacijskih objektov, razvijali p bodo tudi organizirano predšolsl varstvo, dograjevali sistem izobrs zevanja, na področju kulture ir telesne kulture pa spodbujali mno žičnost in ljubiteljstvo. Svoja prizadevanja bodo usmeri v razvoj stanovanjskega gospoda" stva, komunalne dejavnosti, vod nega gospodarstva ter vseh oblu prometa, posebno pozornost pa bodo namenili tudi prostorskemu razvoj občine ter ljudski obrambi in dru! beni samozaščiti. H.Jelovčan Doprsni kip heroja Radovljica - Na zadnji seji i\ člani predsedstva občinske koni; renče Socialistične zveze delovna ljudstva Radovljica izvolili odbora postavitev doprsnega kipa Anton, Dežmana-Tončka v komandi obrm nih enot v Radovljici. Doprsni b bo delo akademskega slikarja in L parja Jaka Torkarja z Jesenic in \ predvidoma svečano odkrit H o cembra letos, ob praznovanju dnen JLA. Na ta način bodo sklenili pn zadevanja občinske skupščine, dr., benopolitičnih organizacij in kraje* ne skupnosti za poimenovanje W jašnice v Radovljici po generalu narodnem heroju, domačinu Antor, Dežmanu-Tončku. DR Svit pred odločitvijo Predlagana je združitev dveh največjih slovenskih izdelovalcev tehnične keramike, Donitove TOZD Svit Kamnik in Elektroelementa Izlake — Donit naj bi zgradil nov obrat za proizvodnjo filtrov Med novimi proizvodnimi prostori, ki so jih odprli ob kamniškem občinskem prazniku, je tudi delavnica s skladiščem in kotlovnico v Stolovi TOZD Sloga v Mostah. - M. V Nova delavnica Stolove TOZD v Mostah Uresničen program dograjevanja Sloge, ki se je pred petimi leti združila s Stolom — Nova oprema v sodobnih prostorih bo zagotovila boljše delovne pogoje Moste pri Kamniku - V pone-deljek, 30. julija, so v okviru praznovanja kamniškega občinskega praznika odprli v Mostah pri Kamniku novo proizvodno halo, skladišče in kotlovnico v Stolovem tozdu Sloga, v katerem teče proizvodnja ploskovnega in kosovnega pohištva. O pomenu naložbe je spregovoril Vinko Jagodic, predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v Slogi, ki je ovetlil razvoj tozda. Po pozdravnih besedah Slavka Ribaša, predsednika kamniške občinske skupščine, ki je poudaril pomen posodabljanja proizvodnje, je trak slovesno prerezal Vinko Lap, ki je v Slogi zaposlen najdlje. Sloga, ki ima danes zaposlenih 60 delavcev, je v nekaj letih doživela velike spremembe in hiter razvoj. Njene korenine segajo v povojna leta, ko je imel v starih prostorih svojo delavnico tesarski mojster Anton S tebe. Po letu 1948 so prostore upravljala razna obrtna podjetja, leta 1953 je okrajna zadružna zveza ustanovila Tesarsko in mizarsko podjetje, ki se je leta 1959 združilo s Ščetarno iz Komende in takrat dobila današnje ime. Naročila za ftčetarske izdelke pa so vse bolj upadala in leta 1963 so ščetarsko proizvodnjo opustili, delavci pa so se prekvalificirali v mizarje in tesarje. V začetku šestdesetih let so zgradili novo mizarsko delavnico, upravno poslopje in uredili ogrevanja delav-niških prostorov. Razvoj je nato nekaj let stagniral. Čas je takrat zahteval večjo povezanost manjših obrtnih delavnic z večjimi industij-skimi ali trgovskimi hišami. Tako se je Sloga leta 1974 združila s kamniškim Stolom in postala eden izmed njegovih sedmih tozdov. Združitev je prinesla večje vzpodbude razvoju. Izdelan je bil sanacijski program in izbrana dejavnost, opredeljena z natančnim načrtom razvoja tehnološke opreme in postopkov. Uresničitev naloge je nova proizvodna delavnica s stroji in napravami za odsesavanje, skladiščna lopa in kotlovnica s trafo postajo, dodatno pa so asfaltirali dvorišče. Novi objekti so veljali 21.154 tisoč dinarjev, od tega je lastnih sredstev 13.627 tisoč dinarjev, ostalo so krediti. Z novimi prostori se bodo bistveno izboljšali pogoji dela, saj je stara utesnjena delavnica merila le 40 kvadratnih metrov, nova, s sodobnimi napravami za odsesovanje prahu, pa meri kar 450 kvadratnih metrov. Pomembna pridobitev za proizvodni proces je tudi nova lakirnica, ki bo prispevala k boljši kvaliteti predelnih sten in drugih neserijskih izdelkov iz lesa, ki jih izdelujejo po naročilu. M. Volčjak Kamnik - V preteklih letih je bilo za kamniško gospodarstvo značilno, da je vrsta organizacij poslovala z izgubo ali na robu rentabilnosti, zato je bila ena najpomembnejših nalog njihova sanacija. Učinkovito je bila izvedena v Utoku, ki se mu danes obetajo boljši časi. Tečejo razgovori o nekaterih posodobitvah Velike planine, kar je tesno povezano s poslovanjem Viatorjeve TOZD Hoteli in žičnice Kamnik, ki se otepa s težavami. Delavci Donitove TOZD Svit pa so pred odločitvijo 0 nadaljnji proizvodni usmeritvi. Iz-delpna sta bila dva sanacijska programa. Prvi je nastal v Donitu, drugega so delavci Svita izdelali skupaj z delovno organizacijo Elektromate-rial Izlake. Na tehtnico sta svoji mnenji priložila gospodarska zbornica Slovenije in republiški sekretariat za industrijo. Delavcem Svita je odločitev pravzaprav olajšana, saj je bil Donitov program ocenjen kot pomanjkljiv Ne razrešuje osnovne dileme ali obdržati obstoječi proizvodni program in v njegovem okviru izboljšati uspešnost poslovanja ali ga opustiti in osvojiti proizvodnjo filtrov. V gradivu tudi niso pojasnjeni vzroki neuspešnega poslovanja v preteklem razdobju in možnosti za izboljšanje poslovanja v okviru obstoječega proizvodnega programa, zato razlogi za preusmeritev v proizvodnjo filtrov niso zadosti trdni. Tehnološko nezahtevna izdelava sestavnih delov za filtre tudi ne ustreza sedanji Svi-tovi kadrovski strukturi. Donit bi ostal finalist v proizvodnji filtrov in ker v gradivu niso razdelane možnosti takojšnje vzpostavitve ustreznih dohodkovnih odnosov, so za Svit tudi predvideni dohodkovni odnosi zelo odmaknjeni. Vsiljuje se misel, da namen Donitovega programa ni bil toliko sanacija Svita kot nadaljnja širitev zaradi razpoložljive lokacije. Za uresničitev programa so potrebne velike investicije, več kot milijardo dinarjev. Ob tem pa je finančna konstrukcija nejasna. Drugi program razčlenjuje možnosti združitve dveh največjih slovenskih izdelovalcev tehnične keramike, kamniškega Svita in izlaškega Elektroelementa. Sestavljalce gradiva je vodila misel, kako na ustrezen ŠE TRETJI STANOVANJSKI BLOK - Ob dveh stanovanjskih blokih v Zapužah so za poslopjem trgovine »Sukno* pred kratkim zgradili še enega. Vanj so se vselili delavci bližnjih delovnih organizacij. Ti trije bloki rešujejo stanovanjsko vprašanje tistih, ki nimajo sredstev za zasebno gradnjo. Foto: — B. B. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Nova generacija gorenjskih brucov V septembru se bodo predavalnice višjih in visokih šol zopet napolnile z novo generacijo brucov. Po prijavah, ki so dotekle v razpisanem roku, bo na obeh slovenskih univerzah prejelo indekse 14.493 brucov: za redni študij se je prijavilo 9282 kandidatov, ob delu pa jih namerava študirati 5211. Razmerje med rednim študijem ter študijem ob delu je torej 64:36. RADOVLJICA IN TRŽIČ ZA KORAK ZADAJ In koliko je med letošnjimi bruci Gorenjcev? Slaba desetina ali natanko 1349. Gorenjsko razmerje med rednimi študenti in študenti ob delu je domala enako slovenskemu, vendar je med občinami nekaj razlik. Zlasti v Radovljici in Tržiču je delež študentov oh delu manjši, večji na Jesenicah in v Kranju. Prav radovljiška in tržiška občina sta za korak zadaj tudi po skupnem številu brucov, če jih merimo relativno — na 10.000 prebivalcev. Račun kaže, da je tamkaj 66 do 76 brucov na 10.000 prebivalcev, v ostalih treh gorenjskih občinah pa več, to je 77 do 92. Brez samovšečnosti moramo ugotoviti, da so v Sloveniji občine, kjer je delež novopečenih študentov med prebivalci še občutno večji. Na žalost se potemtakem vsaj delno potrjuje resnica o obnavljanju. Tržič in Radovljica, ki že sicer capljata zadaj po deležu zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo, te slike tudi z letošnjo študentsko generacijo ne bosta kaj dosti popravila. GIMNAZIJA - VEDNO MANJ EDINA Po podatkih skupnosti za zaposlovanje bo letos z desetih gorenjskih štiriletnih strokovnih šol prišlo 430 diplomantov (med njimi so seveda tudi učenci od drugje, vendar je večina Gorenjcev). Skoraj polovica se je že vpisala na višje in visoke šole (209 ali 49 odstotkov), in sicer za redni študij. Polovici strokovnjakov z diplomami v žepu zaposlitev ne diši in nameravajo študij nadaljevati. Kako naj si to razlagamo? Najbrž z več zornih kotov: gimnazije edine pripravljalnice za študij so same še stara zgodba; ambicije za višjimi stopnjami izobrazbe naraščajo; srednješolski strokovnjaki so v praksi premalo cenjeni; poklicne odločitve osmošol-cev niso vedno ustrezne in še bi lahko naštevali. Seveda so to bolj domneve, natančnejšo preglednico jakosti motivov za nadaljevanje šolanja bi dobili le s posebno raziskavo Delež študentov oziroma brucov ni povsod enak. zelo različno se giblje po posameznih šolah. Najvišji delež diplomantov se vpisuje na študij z jeseniške ekonomske šole (64 odstotkov), tehniške elektro in strojne šole v Kranju (62 odstotkov), tehniške metalurške in strojne šole na Jesenicah (59 odstotkov), ekonomske šole iz Kranja (56 odstotkov) ter tehniške tekstilne šole iz Kranja. Znatno manj rednih študentov bo dala Zdravstvena šola z Jesenic (32 odstotkov), ekonomska šola iz Radovljice (30 odstotkov), tehniška čevljarska in mlekarska šola (19 odstotkov), najmanj pa upravno-administrativna šola iz Kranja (10 odstotkov). Franc Belčič način v obojestransko korist rešiti probleme obeh sorodnih organizacij: razbremeniti prezasedene proizvodne zmogljivosti v Elektroelementu in povečati zasedenost Svit ovim zmogljivostim, s tem pa seveda povečati dohodek obeh in boljše obvladovanje domačega in tujega tržišča keramičnih izdelkov. Tržne analize kažejo, da obstajajo ugodne možnosti za prodajo varovalne opreme doma in v svetu. Z enotnim nastopom bi leta 1980 dosegli 15 odstotkov celotnega prihodka z izvozom na konvertibilno področje. Ob tem je uvoz skoraj zanemarljiv, saj so viri osnovne surovine za proizvodnjo keramike (glina, pesek in kaolin) večinoma domači in kar je zlasti pomembno, relativno poceni in skoraj neizčrpani. Vsekakor bi bilo negospodarno, če ne bi vzpodbujali take proizvodnje. Prednosti predlagane združitve so tudi racionalnejše delo služb skupnega pomena, izbor optimalnega proizvodnega programa, večja produktivnost in tehnološka ter dohodkovna povezanost. Znatno manjša bi bila tudi investicijska poraba za dopolnitev obstoječe Svitove opreme kot pa za preusmeritev proizvodnje. Na osnovi teh razlogov je bil oblikovan predlog — potrdil ga je tudi kamniški izvršni svet — naj se kamniški Svit in Klektroelement Izlake dogovorita o delitvi proizvodnega programa, izkoriščanju skupnih zmogljivosti in skupnem nastopanju na domačem in tujem trgu. Svit in medvoški Donit pa naj proučita možnosti odstopa dela rezerviranega zemljišča za proizvodnjo sestavnih delov za filtre, glede na proizvodni program ostalih dveh Doni-tovih TOZD v kamniški občini. Dokončno besedo bodo seveda imeli delavci Svita. M. Volčjak DINOS TOZD Priprava odpadnih surovin LJUBLJANA objavlja prosta dela in naloge za delovno enoto kranj 1. strojnika -skladiščnega delavca 2. skladiščnega delavca in upravljanje dvigala 3. Cistilke prostorov - kurirja Pogoji: pod L: strojnik ali priučen ključavničar, 1 leto prakse; pod 2.: skladiščni delavec — usposobljenost za upravljanje s prevoznimi dvigali, h' mesecev prakse; pod 3.: dokončana osnovna šola - delo je v popoldanskem času, skrajšan delovni čas. Kandidati naj pošljejo prijave v 10 dneh od dneva objave na poslovalnico DINOS Kranj, Savska loka 24 ali Ljubljana, Parmova 33 — kadrovska služba. Pred odločitvijo bomo kandidate poklicali na razgovor. Upravni odbor ČP GLAS Kranj objavlja prosta dela in opravila KOMERCIALNEGA REFERENTA za opravljanje naslednjih del in opravil: — priprava komercialnih oglasov in službenih objav, — obračun in fakturiranje, — vodenje evidenc ter izdelava poročil komercialne dejavnosti. Pogoji za sprejem: — srednja šola, — administrativna šola, — obvladanje strojepisja Delo se združuje za določen čas (1 leto), predvidoma do 1.9. 1980. Nastop dela možen takoj oziroma po dogovoru. Interesenti lahko dobijo vse informacije v tajništvu CP Glas (telef. 21-835). Kandidati naj svoje prijave dostavijo do 22. 8. 1979 na naslov ČP Glas, Kranj, Moie Pijadeja 1 /III s pripisom »komercialni referent«. O L A S 4.STRAN TOREK. 7. AVGUSTA 1»79 Oblikovanje v lesu v gorenjskih vaseh Zelo izrazito se je oblikovanje uveljavilo v gorenjskem kmečkem stavbarstvu in na kmečkem pohištvu Kezljani stoli, mize s struženimi nogami, rezljani skledniki, žlični-ki, rezljam- preslice na kolovratih, leseni kipci so bili ob poslikanem pohištvu značilne sestavine notranje opreme gorenjske kmečke hiše. Predmeti, ki niso prihajali I nevestino balo (razpela, mize, klopi, stoli, skledniki) so rodove ostajali na svojem odmerjenem mestu v hiši, glavnem bivalnem prostoru. Se danes jih najdemo tu in tam, ponekod so le kot posamezni primerki vraščeni v sodobno opremo kmečkega doma Na razstavi so zbrani še drugi drobni predmeti z večjo ali manjšo mero oblikovnih kvalitet. Od predmetov, ki so jih napravili vaški podobarji, rezbarji in mizarji z večjo mero oblikovalskih ambicij in sposobnosti se razlikujejo izdelki rokodelcev in domačih obrtnikov, ki so obvladali le tehniko in ustaljeno uporabno obliko, ki ima sama po sebi tudi lepotno vrednost Pomembno je, da so oblikovalci lesenih predmetov izhajali iz vaške sredine, ustvarjali za okus in potrebe kmečkega človeka, da so svoje znanje in sposobnosti črpali iz izročila in ga tudi sami ohranjali s svojim delom. Odmik od te tradicije je prineslo obdobje po prvi svetovni vojni, kar je bilo povezano z odmiranjem tradicionalne vaške zaprtosti ter gospodarske in kulturne samozadostnosti Industrijsko izdelano blago je bolj in bolj dušilo starejšo domačo proizvodnjo. Do danes se je razmeroma V Sivčevi hiii v Radovljici je do 20. avgusta odprta razstava OBLIKOVANJE V LESU NA GORENJSKEM, ki jo je pripravil Gorenjski muzej iz Kranja. Razstava teli opozoriti na mesto, ki ga je imelo oblikovanje v lesu v kulturi in načinu življanja gorenjskega kmečkega človeka. Zaradi svoje zanimivosti je vsekakor vredna večje pozornosti, zato objavljamo spremne besede Anke Novak. še najbolje ohranilo domače pletarstvo — izdelovanje pletenih posod, ki jih uporabljajo pri delu na polju in s skrbi za živino. Lesene predmete so izdelovali različni oblikovalci, izučeni ali priučeni vaški obrtniki — pohištvo vaški mizarji, rezljane ganke tesarji, posodje iz klanih desk škafarji, vaški kolarji pa razen voz in plugov tudi jarme za volovsko vprego. Poleg poklicnih rokodelcev so se z oblikovanjem lesenih predmetov ukvarjali posamezniki ob drugem delu, največ v zimskem času. Tako so rezljane predmete — kipce, preslice, žličnike — v O oren jesavski dolini izdelovali vaški rezbarji, lesene sklede in škatle iz klanega lesa pa pastirji in oglarji. Obrt in rokodelstvo sta živeli predvsem po revnejših domovih, tehnično obdarjeni so bili nekateri kmečki gospodarji, ki so v zimskem času tudi sami kaj naredili za svoj dom. Vaški obrtniki so svoje izdelke prodajali kupcem v svoji ožji okolici. Širši značaj je imelo le gorjuško piparstvo in bohinjsko škafarstvo, v okolici Kranja pa pletarstvo na Beli. S škafarstvom so se v Bohinju v zimskem času ukvarjali po številnih domovih, zlasti v vaseh od Stare Fužine do Cešnjice. Pred prvo svetovno vojno so bohinjski škafarji prodajali svoje izdelke trgovcem v Lesce in Radovljico, nosili so jih tudi čez Bačo nav primorsko stran. Od srede 19. stotetja naprej so na Zgornji, Srednji in Spodnji Beli pri Preddvoru izdelovali pletene posode. Prodajali so jih po vsej širši kranjski okolici. Še danes beljanska obrt ni povsem zamrla. LES JE BILA POMEMBNA SE8TAVINA KMEČKEGA STAV B AR8TV A Od začetka 10. stoletja naprej so se ob lesenih zgradbah vse bolj uveljavljale tudi zidane, oziroma grajene v kombinaciji lesa in kamna. Lesen je navadno ostal glavni bivalni prostor — hiša, predvsem zato, ker se je tu družina največ zadrževala in so z lesom dosegli toploto prostora. Povsem leseni domovi so bili do najnovejšega obdobja značilni za kajžarski in bajtarski sloj mH7/ I K sred"'' ai'g"sta, so i> galeriji Mestne hiše in Prešernove hiše mSZ US^V'\dfl akad<,m»>" slikarke Dragice Cadei (na sliki). V mali LIK 2e ntšLepa se v ok"ru poletne razstave predstavlja nova skupina gorenjskih likovnikov. - Foto: F. Perdan Novo na knjižnem trgu Kavčič - Svetlik POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE DELA - Avtorja strnjeno in z različnih aspektov obravnavata vprašanje dela in njegove menjave, različne oblike združevanja dela s sredstvi njihovega vodenja in upravljanja, lastnosti skupin, ki se pojavljajo v organizacijah, odnose med skupinami, problematiko samoupravnega odločanja, pa tudi probleme, ki nastajajo v odnosih med organizacijami in njihovim okoljem. Knjiga je namenjana predvsem študentom za študij sociologije dela, teorije organizacij in podobnih predmetov v programih visokošolskih organizacij. V pomoč pa bo zlasti tistim, ki se v organizacijah zdru ženega dela ukvarjajo z organizacijo dela in upravljanjem (ena 360.— din, obseg 450 strani. Dr. Ana Krajne: METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH -Knjiga je nameniena usposabljanju vseh, ki so tako ali drugače povezani z izobraževanjem odraslih. Sodi predvsem v posebne strokovne zbirke delavskih univerz in izobraževal- nih centrov v organizacijah združenega dela, kakor tudi v redne šole, saj imajo mnoge med njimi oddelke za odrasle. Predvsem pa bodo po knjigi posegli študenti pedagogike in drugi študenti pedagoških smeri. Knjiga je izšla pri Delavski enotnosti, njena cena je 260.— din. Stanko llič: PS1HOSOCIOLOSKI ASPEKT INFORMIRANJA V ZDRUZBENEM DELU Predmet knjige je razmišljanje o prispevku, ki ga daje sistem informiranja k humanizaciji, pri čemer menimo, da je humanizacija delovnega okolja temelj humanizacije Človeka. Knjiga je namenjena vsem, ki se ukvarjajo z informiranjem, predvsem v organizacijah združenega dela, pa tudi sociologom, psihologom, članom organov upravljanja in poslovodnih organov, družbenopolitičnim delavcem in drugim Cena knjige \e 280 - dinarjev. vaščanov, ki je najdlje vztrajal pri stari leseni stavbarski tradiciji, saj je bil les najcenejše gradivo. Sele po drugi svetovni vojni, ko so se revnejši vaščani večinoma vključili v nekmetijske dejavnosti in si tako gmotno opomogli, so leseni domovi naglo izginjali in se umikali novim, zidanim hišam. Ob oblikovnih kvalitetah povsem lesenih zgradb, ki jih vsebujejo kajžarski domovi in kmečka gospodarska poslopja, imajo zgradbe, grajene v kombinaciji lesa in kamna spet svojo likovno učinkovitost — bolj razgibane fasade in barvno dvojnost. Kultura lesenih gankov, ki jo sledimo do konca 17. stoletja, je obogatila funkcionalno in oblikovno vsebino gorenjske kmečke hiše — zidane in lesene. Baročno izrezljam stebri in deske gankov so postali bistvena sestavina gorenjske kmečke hiše v 18. stoletju. Tradicija se je živo vrasla v 19. stoletje in pustila svoje odmeve tudi v najnovejšem stavbarstvu v gorenjskih vaseh. Pomembna likovna sestavina v oblikovanju zunanjščine gorenjske kmečke hiše so v 19. stoletju rezlja-na vrata, ponekod tudi dekorativno oblikovani leseni portali. PIPARSTVO NA GORJUSAH V BOHINJU Na Gorenjskem so izdelovali pipe na Martinj vrhu v Selški dolini, v Moravski dolini, najbolj znana pa je bila piparska obrt na Gorjušah v Bohinju. Valentin Vodnik je leta 1775 prvi omenil izdelovanje fajf na Gorjušah. Razvoj gorjuškega fajfarstva je povezan z izrazitim pastirskim značajem tega kraja v preteklosti. Pastirji so pri mnogih narodih znam kot izdelovalci različnih lesenih predmetov in kot odlični rezbarji. Spretnost oblikovanja lesa se je na Gorjušah usmerila na izdelovanje fajf. Poleg pastirjev so se s pipar-stvom v zimskem času ukvarjali tudi gorjuški mali kmetje, oglarji in rudarji. Obrt je naglo nazadovala po prvi svetovni vojni, ko se je širilo kajenje cigaret. V zadnjih petdesetih letih je živela le še pri dveh hišah: pri Koritarju in pri Svebu. Po drugi svetovni vojni se je piparstva oprijel še Klančar na Koprivniku. Lojze Lotrič (rojen leta 1935), po domače Švebov. se je piparske spretnosti naučil od svojega očeta Viktorja Lotriča ( rojen leta 1887). Oče se je na Gorjuše preselil iz Selške doline. Bil je gostač, preživljal se je z drvar-stvom in oglarstvom. V novem kraju se je naučil piparske spretnosti. Pri delu je opazoval starejše piparje in se dela lotil tudi sam. Svoje izdelke je prodajal na sejmih in trafikah, po vojni pa je delal za trgovsko organizacijo Dom. Sin Lojze je očetu pomagal pri delu, dokler ni pri dvaindvajsetih letih začel samostojno izdelovati fajfe. Lani je svoje izdelke razstavil na razstavi domače umetne obrti in dobil priznanje — naziv mojster. Izdelki gorjuških fajfarjev so danes le še dobro spominkarsko [ blago, ki prihaja na trg s posredovanjem trgovske organizacije Dom. Anka Novak Upodobitve Roga-in Baze 20 Novo mesto — V sredo, 1. avgusta, je v Novem mestu začela delati že deveta dolenjska slikarska kolonija, katere pokrovitelj je Novoteks iz Novega mesta. Kolonije, ki bo trajala do 10. avgusta, se je letos udeležilo dvanajst slikarjev iz vse Slovenije: Pavle Florjančič, Rudi Gorjup, Lojze Kirbiš, Martina Ko-ritnik, Kamilo Legat, Dušan Lipovec, Marino Mahnič, Mirna Pav-lovec. Vlado Potočnik, Rafael Potrebuješ, Marjanca Prelog in Tone To-mazin. Na pobudo Franca Lesko-ška-Luke bodo slikali znamenite kraje partizanskega Roga in Baze 20 z dokumentarnimi pogledi in umetniško svobodno interpretacijo. To bo vsekakor izredno zanimiv poskus in tudi napor za slikarje, kajti do motivov se bodo morali voziti dvajset in več kilometrov daleč iz Novega mesta, kjer bodo nastanjeni. Poleg .slikanja že omenjenih motivov kot so Baza 20. Stara žaga, Crmošnjice in drugih iz narodnoosvobodilne borbe znanih partizanskih krajev se bodo slikarji udeležili tudi majhnega ex-tempora v Metliki, kjer bodo odprli razstavo v tamkajšnjem Novo-teksovem tozdu, razstavo pa bodo odprli tudi ob zaključku kolonije. Kranj - V petek, 3, avgusta, v soboto, 4. avgusta in v nedeljo. .•>. avgusta n bila na Koknci pri Kranju razstava ročnih del Obiskovalcu so organizator:, ponudili na ogled veliko različnih izdelkov od prtičev do izrezljanega fesi gobelinov ter olj na platnu. Hvale vredna je bila pripravljenost '(,r^°/1'*'! torki, da po dolgem času spet organizira razstavo, ki ji ni manjkalo obuM valcev. — L. Šaver — Foto: F. Perdan KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI VZGOJNO VARSTVENEM ZAVODU KRANJ vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: 1. VODENJE EKONOMSKE SLUŽBE Pogoji: višja šola prehrambene smeri, eno do dve leti delovnih izkušenj, tečaj za otroško prehrano in trimesečno poskusno delo. 2. VODENJE FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA Pogoji: srednja šola ekonomske smeri, H do 12 mesecev delov-^ nih izkušenj in dvomesečno poskusno delo. 3. OPRAVLJANJE TAJNIŠKIH DEL ZA STROKOVNE SLUŽBE (za določen čas od 1. K). 1979 do 30. b. 1980 - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: srednja administrativna šola. tri mesece delovnih izkušenj. 4. OPRAVLJANJE ELEKTRIČNIH VZDRŽEVALNIH DEL Pogoji: poWicna šola električne smeri, tri mesece delovnih izkušenj in enomesečno poskusno delo. 5. OPRAVLJANJE MIZARSKIH VZDRŽEVALNIH DEL -MIZAR II., Pogoji: poklicna šola za mizarje, enomesečno poskusno delo. «. VARSTVO OTROK V ČASU POPOLDANSKEGA POČITKA - VARUHINJA II. (nepolni delovni čas od 11. — 15. ure) Pogoji: končana osnovna šola, en mesec delovnih izkušeni, starost 18 let in enomesečno poskusno delo. (H delavcev) 7. POMOČ PRI PRIPRAVLJANJU IN RAZDELJEVANJU HRANE Pogoji: PK kuharica, en mesec delovnih izkušenj, opravljen tečaj higienskega minimuma in enomesečno poskusno delo. 8. PRIPRAVLJANJE, KUHANJE IN RAZDELJEVANJE HRANE Pogoji: K V kuharica, poklicna šola kuharske smeri, en do tri mesece delovnih izkušenj, higienski minimum, trimesečno poskusno delo. 9. HIGIENSKO ClŠCENJE PROSTOROV IN OPREME Pogoji: najmanj 6 razredov osnovne šole, en mesec delovne dobe, opravljen izpit iz higienskega minimuma in enomesečno poskusno delo. (2 delavca) Višina OD je določena s pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi v Kadrovsko službo VVZ Kranj, Nikola Tesla 4. Kandidate bomo vabili na razgovor. ŽITO Ljubljana TOZD PEKARNA KRANJ objavlja prosta dela in naloge: 1. KURJENJE PARNIH KOTLOV 2. TRANSPORTNA DELA V SKLADIŠČU MLEVSKIH IZDELKOV Pogoji pod 1.: izpit za kurjenje ni/.kotlačnih kotlov, stanovanje v Kranju ali bližnji okolici pod 2.: fizično sposoben za nošenje in dviganje 50 kg vreč. S stanovanji ne razpolagamo! Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejemamo 8 dni od objave v časopsiu. Stoletna tradicija pri izdelovanju barv Predstavljamo vam delovno organizacijo JUB, ki vam je prav gotovo poznana po izdelkih, ki jih potrebujete pri gradnji in obnovi stanovanja. Delovna organizacija ima proizvodne, poslovne in prodajne prostore v Dolu pri Ljubljani, kar je ozko povezano z nastankom in razvojem proizvodnje izdelkov, ki so nepogrešljivi pri zaključnih delih v gradbeništvu. In kako je pravzaprav nastal in se razvijal JUB? Kot poročajo ohranjeni dokumenti iz zemljiške knjige in tovarniškega arhiva, sega rojstvo JUB-a v leto 1875, ko je ljubljanski trgovec Viktor Galle preusmeril Tomaževe mline v Dolu za žito v proizvodnjo za mletje zemeljskih barv. Obrat je kasneje zamenjal številne lastnike, dokler ga po koncu prve svetovne vojne ni kupila delniška družba Jugoslovanske industrije ulja i boja iz Zagreba. V času vojne pravzamejo JUB nemški industrialci, ki so s propadom Nemčije hoteli odpeljati tudi stroje, vendar je bil transport v Kranju ustavljen. Po vrnitvi proizvodnih sredstev je tovarna do nacionalizacije obratovala pod starim imenom JUB, ki ga je nadzoroval Okrajni ljudski odbor Ljubljana. Leta 1954 so zaradi tržnih in poslovnih razlogov zopet prevzeli naziv bivfte družbe — JUB-tovarna barv. Sedanje ime »JUB«, Kemična indu- strija, Dol pri Ljubljani, nosi tovarna od leta 1967. Še pred leti je bil glavni JUBov proizvod JUBOFLOR. Z novimi zahtevami v gradbeništvu pa se vse %olj uveljavljajo disperzijski premazi, predvsem JUPOL, ki predstavlja danes njihov najpomembnejši proizvod. Proizvodni program obsega tudi premaze za obdelavo sten, tal, fasad, izravnalne mase in plastične omete. JU Bovi odjemalci so delovne organizacije, ki se ukvarjajo z zaključnimi deli v gradbeništvu in zasebni graditelji, ki zaradi enostavnosti uporabe JUBovih proizvodov dela opravljajo sami. JUB se s svojimi izdelki uvršča med štiri največje proizvajalce tovrstnih materialov v Jugoslaviji. Obenem vztrajno sledi tudi evropskim razvojnim smerem na tem področju. »JUB«, Kemična industrija iz Dola pri Ljubljani je skokovito napredoval zlasti v zadnjih dveh desetletjih, o čemer nazorno pričajo tudi statistični podatki. Leto 1963 je rojstvo JUBOFLORA, s katerim je JUB osvojil jugoslovanski trg. Leta 1962 so proizvedli 1950 ton najrazličnejših izdelkov za zaključna gradbena dela, čez 16 let pa že desetkrat toliko. Pri JUBu računajo, da bo v letošnjem letu celotni prihodek dosegel že preko 210 mio din in da bodo proizvedli preko 20 tisoč ton izdelkov. JUB si je že postavil tudi cilje za konec naslednjega srednjeročnega obdobja. Takrat naj bi njegovi delavci prodali delovnim organizacijam in. drobnim potrošnikom preko 35 tisoč ton izdelkov, uporabnih za vsa dela pri finalizaciji v gradbeništvu. Ističasno s prodajo doma pa bo JUB v naslednjem srednjeročnem obdobju razvijal tudi prodajo v tujino, katero je uspešno začel v zadnjem petletnem razdobju. Številke govorijo torej v prid JUBovim delavcem. Nadaljnji razvoj podjetja pa bo možen le z razširitvijo proizvodnih in skladiščnih kapacitet, katerih prvo fazo v vrednosti 60 mio din naj bi zgradif že do konca letošnjega leta — z dohodkovnim povezovanjem z DO Com-merce in Polikem trgovina TOZD Kemija-impex iz Ljubljane. JUB uspešno sodeluje s trgovskimi delovnimi organizacijami pri skupnem pridobivanju dohodka na osnovi združevanja dela in sredstev in z izvajalskimi delovnimi organizacijami na osnovi kooperacije in poslovno tehničnega sodelovanja. JUBovi proizvodi so iz leta v leto kvalitetnejši. Vprašajte njihove potrošnike! Se bolje pa je, če se tudi sami prepričate! JUBOVI proizvodi nepogrešljivi pri zaključnih gradbenih delih — Premazi za obaelavo sten, tal in fasad — Skokovit napredek proizvodnje v zadnjih dveh desetletjih □JO« s • 61262 dol pri ljubljani telefon (061) 647-020, 647-036 prodaja (061) 312-115,315-525 telex. 31580 yu —jub dol Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Stane Žagar Kranj razpisuje prosta dela in naloge: — 2 učitelja razrednega pouka s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: učitelj razrednega pouka — 1 učitelja zgodovine z nepolnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) Pogoj: PU ali P — 1 učitelja glasbenega pouka in vodenje pevskega zbora z nepolnim delovnim časom za določen čas Pogoj: PU ali P — 1 učitelja likovnega in tehničnega pouka s polnim delovnim časom za določen čas Pogoj: PU ali P — 1 učitelja slovenskega jezika s polnim delovnim časom za nedoločen Pogoj: PU ali P — 1 učitelja angleškega jezika s polnim delovnim časom za določen čas (za I. polletje Šolskega leta 1979/80) Pogoj: PU ali P — 1 učitelja biologije in kemije z nepolnim delovnim časom za določen čas Pogoj: PU ali P — 1 socialnega delavca s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj: Viija iola za socialne delavce Prednost imajo kandidati z vsaj 2 leti delovnih izkušenj. — 1 administratorja s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj: Administrativna iola Poskusna doba 3 mesece — 1 hišnika Pogoj: sposobnost opravljanja vzdrževalnih del in opravljen izpit za voznika motornih vozil B-kategorije Poskusna doba 3 mesece. Stanovanj ni! Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja 10 a — Za razpisno komisijo, v 15. dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15. dneh po sprejetju od ločitve. • Kadrovska komisija pri Osnovni doli Simon Jenko Kranj objavlja naslednja dela in naloge za nedoločen čas: BLAGAJNIKA SOLE KNJIGOVODJA -ADMINISTRATORJA Pogoj: srednja ali dveletna šola ustrezne smeri Za določen čas od 1.9. 1979 do 5. 8. 1980 DVA UČITELJA ZA ODDELEK podaljšanega bivanja Pogoj: učitelj osnovne šole ali študent pedagoške šole DELAVCA ZA VARSTVO vozačev za polovični delovni čas Pogoj: varuhinja ali študent si murka stins OBJAVA O ZAČASNI PREKINITVI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA ŠTIPENDIRANJE Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju SRS je v soglasju z vsemi občinskimi skupnimi komisijami 4. 6. 1979 sprejela sklep, da se začasno preneha združevanje sredstev za štipendiranje v višini 0,5 % od bruto osebnih dohodkov in sicer z izplačilom osebnih dohodkov za junij 1979 in najdlje do vključno decembra 1979. Ce ne bo drugačnega obvestila, se prične sredstva nakazovati na zbirne račune pri SDK z izplačilom osebnih dohodkov za januar 1980. O tem je strokovna služba pravočasno obvestila SDK in vse podpisnice sporazuma, ni pa zajela vseh delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov — oziroma obrtnikov, kar dopolnjujemo s to objavo. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ DES — podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Ljubljana, Hajdrihova 2, n. sub. o. TOZD ELEKTRO ŽIROVNICA, Žirovnica, Moste 2/a b. o. na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo dela in naloge INKASANTA ZA PODROČJE Bohinja in del Bleda Za objavljena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje sprejema TOZD Elektro Žirovnica, Moste 2/a -Žirovnica do 18. avgusta 1979. OBIŠČITE 28. MEDNARODNI LESNI SEJEM V CELOVCU. KI BO NA CELOVŠKEM SEJMIŠČU OD 11. - 19. AVGUSTA 1979 1600 razstavIjalcev iz 30 držav čaka na vaš obisk. Na strokovni razstavi je tudi velik blagovni sejem in sejemska žaga s sejemsko mizarsko delavnico v pogonu. G LAS 6 STRAN TOREK. 7. AV6USTA197I NIZOZEMSKA POMLAD HIPIJEVSKA ZBIRALIŠČA Čeprav so Nizozemci znani kot izredno varčno ljudstvo, mečejo v smetnjake ali v velike plastične vreč« tudi fm uporabne dele pohištva, cele obleke, stroje. Tako kot dostavna služba /a živila, mleko, pivo, zelenjavo, ki jo redno vsak dan opravljajo pu ulicah malih in velikih mest / nalašč za to prirejeni mi avtomobili, je tudi Kmeta raka skuiha na zavidljivi višini. Komunalna vozila vsak dan pobirajo staro šaro in smeti, ki jih na odlagališčih prevzamejo očitno trgovci, največkrat hipiji. s proslulega amsterdamskega trga VVaterloo Zaloge nikoli ne zmanjka Ho ulicah in trgih ostane nalašč puštenih ali pozabljenih koles, ki jih smetarji sproti odvažajo, hipi-ji pa spet prodajajo. Nekaj podobnega se dogaja tudi z mopedi, motocikli in avtomobili, ki jih pobirajo na odpadnih skladiščih, popravijo po svoje in poslikajo z najbolj čudnimi podobami cvetlic, živali in izvezemeljskih bitij, ki jim v narkotničnih omamah pridejo na misel. Množični turizem se je v Amsterdamu uveljavil ne samo zaradi nesporno lepega in specifičnega jedra starega mesta iz 7. stoletja, njegovih kanalov, mostov, palač, cerkva in muzejev. Svoj pečat je Amsterdam dobil in s tem zaslovel tudi po nenavadnem življenju, ki so ga prinesli mornarji, hipiji in čezmorski prišleki. V nekoč častitiljive zidove in bregove mestnih predelov zdaj opazno pljuska vse večja preproščina nižjih socialnih plasti. Število elegantnih kavarn in bistrojev je vse manjše kot zakajenih smrdljivih beznic. kjer se zbirajo tipi od navadnih pomečkanih pijancev, do pravih kriminalcev in tihotapcev mamil vseh ras in polti. Teh je največ ob pristanišču in bližnjih ulicah okoli železniške postaje. Najbrž tudi ta posebnost novejšega časa. ki ruši vse konvencionalne pregrade mami tujce. Iz velikih izletniških avtobusov in rečnih ladij, ki od jutra do pozne noči prevažajo turiste po mestu, si lahko do mile volje naužiješ vsega, kar nudi sodoben utrip tega življenja. Za turista je navsezadnje tudi umazani kanal, razpadajoča ladja in hipijevska komuna znamenitost Amsterdama. To je bil zdaj za mene Amsterdam. 0 njegovih lepotah, znamenitostih, spomenikih sem prebral V knjigah, toda doživel sem ga lahko le sam, žal v enem samem dnevu. Večer pa je tisto, kar turistični v< dniki najbolj priporočajo tujcem Pravijo, da te je lahko sram, če si bil v Amsterdamu in nisi obiskal redečih ulic s hišami ljubezni. Ali če nisi spustil v pločevnastn škatlico novčič lajnarju, ki nepretrgoma vrti svojo poslikano omarasto glasbilo sredi trga ali ulice. Ali če nisi poskusil v obcestni stojnici pravo prekajeno haringo, ki ti jo prodajalec vešče nabaše v sredico kruhove štručke. Takšnih in podobnih pripomb sem bil deležen, ko sem se vrnil zvečer v Middelburg. Pravzaprav nisem videl skoraj nič najbolj zanimivega, sem moral ugotoviti po vsem tem dopovedovanju. Saj bi si moral vzeti za ogled Amsterdama kar teden dni časa. Kaj pa denarja? V svoji skromnosti sem našel opravičilo, da marsikdo tudi to ni videl, kar je bilo dano meni samo v nekaj urah. PARALELE, KI SILIJO NA RAZMIŠLJANJE Cas mojega bivanja na Nizozemskem se je nezadržno bližal koncu. Počasi se že pripravljam za pov-ratek v domovino. Gostitelji pa, kot je to že povsod navada, silijo še tja pa tja, kar naj bi po njihovem mnenju vsekakor kazalo pogledati. Četrtkov seme nji dan, posebnost Middelburga, sem tako že zamudil. Baje bi videl nekaj najbolj holandsko izvirnega — razne pisane folklorne množice, enkratnega trgovanja sira, zelenjave, rib in kajpak cvetja. Priporočilu za ogled Dolfirodoma v 60 km oddaljenem obmorskem Scharendijke, najbolj atraktivnem cirkusu dresiranih delfinov in tjulnov v Evropi, sem se žal tudi moral odreči, kot že marsičesa, kar razen časa terja navsezadnje tudi nekaj guldnov. Teh pa je bilo vse manj in manj. Zadnje urice sem izkoristil za obisk pasjega hotela, kamor me je povabil znanec, ki je zaradi dvodnevne odsotnosti pustil v oskrbi svojega štirinožnega miljenčka. Tuleča ščeneta \ udobnih kletkah / mehkimi ležišči, ki jih hranijo boljše kot si marsikateri človek lahko privošči, me niso prav nič impresionirala Ob pomisli, da ta trenutek umira od lakote na milijone ljudi, se mi je vse skupaj pošteno /agabilo Tisti hip me je močno za nukalo, da bi vprašal belooblečenega oskrbnika pas-lega hotela, če mu je znano, koliko njegova bogata dežela odvaja od svojega narodnega dohodka za siromašna ljudstva nerazvitih držav v Afriki in Aziji. Najbrž ne hi dobil zadovoljiv odgovor, zraven pa bi s«- utegnilo zgoditi, da bi me kot provokatorja pognali i/ svojega pasjega kraljestva. ČUDNE NAVADE V Sosednji, vasi Arnemuiden, ki se po urejenosti in zunanjem videzu v ničemer ne razlikuje od drugih, me je med počasno vožnjo sorodnik opozoril na svojevrstno zanimivost. Vsa vaška srenja je namreč V najbližjem sorodstvu. Po njegovem pripovedovanju, ki so ga potrdili tudi drugi moji gostitelji, imajo vaščani posebno pravico, da se lahko tudi najožji sorodniki ženijo med seboj. Posledice so kajpak že vidne. Ničkoliko degenerirancev in ljudi z dednimi boleznimi, že silijo oblasti, da napravijo konec takšnim sorodstvenim odnosom in da odločno preprečijo medsebojno sklepanje zakonskih zvez. Ce je, ali če jim bo to uspelo, je težko reči, saj so te iste oblasti še povsem brez moči tudi pri nekaterih protestantskih sektah, ki se upirajo sleherni zdravniški intervenciji pri zdravljenju svojih pripadnikov. Nobena redkost ni, da raje umrejo, kot bi dovolili poseg zdravnika z injekcijami ali z operacijo. Zares težko razumljiv človeški odnos v današnjem civiliziranem svetu. Premišljam in ne gre mi v glavo marsikaj, kar sem videl in doživel v teh dneh. Nikakor se ne morem vživeti v kožo teh sicer marljivih, pridnih in večinoma prijaznih ljudi z visokorazvitim smi-lom za napredek in znanost, z dokazano kulturo, ki sodi med najvišje na svetu, pa vendar. .. Pri vsej uspešnosti toliko nasprotujočih in težko dojemljivih navad in pojavov. Prav zaradi tega mi ob zapisovanju teh holanskih utrinkov misel znova in znova uhaja nazaj k dilemam, ki mi bodo še naprej ostale nepojasnjene. SE NADALJUJE Kako je bilo v Turčiji Milan Kriseli %J Milan Kriselj Seveda je treba omeniti še številne druge znamenitosti, ki smo jih na naši poti videli, ali pa nam je o njih pripovedoval naš Nedžmetin. Muslimanskih cerkva — džamij je bilo toliko, da si nismo mogli zapomniti vseh imen. Za muzeje nam je zmanjkalo časa, povedal pa nam je vodič, da bi bilo vredno pogledati muzej turške m islamske umetnosti ali arheološki muzej. Morda kdaj drugič. Zelo zanimivo in slikovito je mestno obzidje, ki so ga sezidali že Bizantinci, da so zavarovali svoje mesto pred napadi z morja ali kopnega. Ker leži stan del Istanbula na okljuku med Zlatim rogom in obalo Marmornega morja, je bilo treba zgraditi zid le s treh strani, v obliki trikotnika. Najlepše je ohranjeno zidovje na kopenskem delu, ki veže obalo Marmornega morja z Zlatim rogom, ta del je dolg 7 km. Mi pa smo lahko vsak dan občudovali tisti del, ki je zgrajen ob obali Marmornega morja, saj smo se ob njem vsak dan dvakrat vozili iz našega bivališča Atakbva do centra mesta in nazaj. Obzidje je zelo slikovito Danes sicer ne služi več svojemu namenu, marsikje se je obdržalo in mu zob časa ni mogel do živega, spet drugod daje zavetje številnim hišicam in kolibam, ki so jih zgradili, mnoge menda kar čez noč. novi meščani ('arigrada. Mnogo, mnogo smo videli v enem samem dnevu, morda kar preveč. Vse preveč vtisov, podatkov, letnic, imen naenkrat, tako da se vse skupaj šele zdaj za silo ureja. V lepem spominu nam bo ostal obisk v živalskem vrtu, pa ne zaradi živali, ki bi jih morda še ne videli, ne. Pač pa zato, ker smo imeli na voljo nekoliko več časa in smo lahko opazovali domačine, kako preživljajo svoj prosti čas, pijoč čaj i/, samovar-jev in kadeč posebne pipe, naprave pri kateri gre tobačni dim skozi posodo z vodo, da se lahko ohladi. Vse to smo lahko tudi sami počeli. In to nam je bilo všeč. O živalskem vrtu pa le toliko: tako majhnega najbrž še nismo nikjer videli, pa tudi živali so nam bile nekam domače, saj so bile v kletkah stare, dobre domače živali, kot so muca, pa prašički, koze. ovce. zraven pa še seveda nekaj obveznih opic; pred njihovo kletko je bilo največ gneče. Kaže pa. da je kljub skromnosti ta živalski SOZD SAP-V1ATOR DO GOLFTUK1ST TOZD GOSTINSTVO GOZD MARTULJEK ponovno objavlja proste naloge in opravila VODJE RECEPCIJE z naslednjimi pogoji: — hotelska ali srednja komercialna šola. — tri leta ustrezne prakse. — potrebno znanje dveh tujih jezikov. — samoiniciativnost, sposobnost organiziranja, — delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, rok za prijavo je 15 dni po objavi. ALPETOUR TOZD POTNIŠKI PROMET Obveščamo cenjene potnike, da je poskusno za dobo treh mesecev začela obratovati avtobusna linija mes*ne^fJJ^c" meta v Škofji Loki na relaciji PODLUBNIK - AVTOBUSNA POSTAJA - ŽELEZNIŠKA POSTAJA - LIPICA (noVO POKOPALIŠČE) po naslednjem voznem redu: VOZNI RED: MESTNI PROMET ŠKOFJA LOKA POSTAJK PODLUBNIK OS Podlubnik APSK Loka Plevna Bloki Kolodvor Odeja LIPICA PODLUBNIK (XS Podlubnik APSk LOKA Plevna Bloki Kolodvor Odeja LIPICA km I) 1 4.:«) 4.32 4.34 4.37 4.40 4.41 4.42 4 44 r>.(M> 5.(12 5.04 5.07 5.10 5.11 5.12 5.14 I) 13 12.30 12.32 12.34 12.37 12.40 1241 12.42 12.44 I) 3 5.30 5.32 5.34 5.37 5.40 5.41 5.42 5.44 I) 14 13.00 13.02 13.04 13.07 13.10 13.11 13.12 13.14 I) 4 6.00 6.02 6.04 6.07 6.10 6.1 I 6.12 6 14 I) 15 13.30 13 32 13.34 17.37 13.40 13.41 13.42 13.44 6.30 6.32 6.34 6.37 6.40 6 41 6.42 6.44 I) Hi I) 6 7.00 7.02 7.04 7.07 7.10 7.11 7.12 7.14 I) D 7.30 7.32 7.34 7.34 7.40 7.41 742 7.44 V 8 9 H.oo 0.08, 8.02 9M 8.04 8.07 8.10 8.1 I 8.12 8.14 v 18 14.30 15.00 18.00 14.32 15.02 16.02 14.34 15.04 16.04 14.37 14.07 1607 14.40 15.10 16.10 14.41 I5.il Kili 14 42 15.12 16.12 14.44 15.14 16.14 904 9.07 9.10 9.11 9 12 9 14 I) 19 17.00 17.02 I 7.04 17.07 17.10 17.11 17.12 17 14 I) V D io u B 10.00 11.00 12.11' 10.02 1102 lf« K) 04 110-4 12.04 10.07 1107 1-"' 10 10 11.10 12 10 10.11 II" 1211 10.12 1112 1212 10.14 II.M hm v 0 20 21 18.00 19-00 18.02 19.02 18.04 1904 18.07 19.07 1810 19.10 18.11 19.11 18.12 1912 18 14 19.14 I) 22 20.00 2002 20.04 20.07 20.10 2011 20 12 20.14 OPOMBA: Pod št. 9, 11, 17, 18 in 20 vozi vsak dan. Vsi ostali pa samo ob delavnikih. POSTAJ K LIPICA Odeja Kolodvor Bloki Plevna APSk Loka OS Podlubnik PODLUBNIK LIPICA Odeja Kolodvor Bloki Plevna APSk. Loka OS Podlubnik PODLUBNIK km D 23 D I) 24 25 0 4.44 5.14 5.44 1 4.46 5.16 5.46 2 4.47 5.17 5.47 3 4.50 5.20 5.50 S 4.53 5.23 5.53 5 4.55 5.25 5.55 6 4.57 5.27 5.57 « 4.59 5.29 5.59 D I) 26 27 6 14 6.44 6.16 6.46 6.17 6.47 6.20 6.50 6.23 6.53 6.25 6.55 6.27 6.57 6.29 6.59 D 28 7.14 7.16 7.17 7.20 7.23 7.25 7.27 7.29 d 29 7.44 7.46 7.47 7.50 7.53 7.55 7.57 7.59 I) 30 V 31 8.14 9.14 8.16 9.16 8.17 9.17-8.20 9.20 8.23 9.23 8.25 9.25 8.27 9.27 8.29 9.29 d 35 0 12.44 1 12.46 2 12.47 3 12.50 5 12.53 5 12.55 6 12.57 6 12.59 d 36 13.14 13.16 13.17 13.20 13.23 13.25 13.27 13.29 d 37 13.44 13.46 13.47 13.50 13.53 13.55 13.57 13.59 D V .38 39 14.44 15.14 14.46 15.16 14.47 15.17 14.50 15.20 14.53 15.23 14.55 15.25 14.57 15.27 14.59 15.29 V D 40 41 16.14 17.14 16.16 17.16 16.17 17.17 17.20 17.20 16.23 17.23 16.25 17.25 16.27 17.27 16.29 17.29 d 32 10.14 10.16 10.17 10.20 10.23 10.25 10.27 10 29 V 42 18.14 18.16 18.17 18.20 18.23 18.25 18.27 18.29 v 33 I) :(4 11.14 12.14 11.16 12 16 11.17 13 11 11.20 12 20 11.23 12.23 11.25 12.25 1127 12.27 1129 118 D D 43 44 19.14 20.14 19.16 20.16 19.17 20.17 19.20 20.20 1953 20.23 19.25 20.25 19.27 20.27 19.29 20 29 OPOMBA: Pod št. 31. 33, 39, 40 in 42 vozi vsak dan. Vsi ostali pa samo ob delavnikih. Cena prevoza v eno smer ne glede na razdaljo je 5 dinarjev. Potnike prosimo, da upoštevajo nov način pobiranja voznine. kateri je na principu ZAUPAMO VAM. Ta način temelji na zavesti potnikov — koristnikov, kateri sami vplačujejo voznino. to je v tem primeru S dinarjev. Potrebna je tudi disciplina, da se promet odvija točno po voznem redu: VSTOP — SPREDAJ. IZSTOP - ZADAJ. Potniki, poslužujte se linije mestnega prometa! SE PRIPOROČA ALPETOUR vrt pri Cangrajčanih zelo priljubljen, saj je bilo ljudi toliko, kot da bi čakali na premog ali na nafto. Naša skupina na trgu Taksim,prrd opero. NASTOP V CARIGRAJSKI OPERNI HIŠI Za carigrajsko opero trdijo, da je največja na balkanskem polotoku Na sporedu je bila najimenitnejši prireditev — nastop, saj so bih povabljeni številni ugledni gostje, meti njimi tudi žena predsednik« vlade, Emel Koroturk. Za začetek je bil predviden uvodni ceremonial, v katerem se bodo s\e čano predstavile vse nastopajoče skupine, vsaka s svojo državno m stavo. Preden se je predstava začela je imel predsednik festivala g. Vedat Demirdži kratek nagovor, v katerem je poudaril pomen mednarodnega leta otroka. Povedal je, da živi \ Turčiji skoraj 20 milijonov otrok, id katerih jih več kot 1,5 milijona nima ustrezne vzgoje in varstva. Država je sposobna organizirati posebno varstvo le za 150.000 otrok. Turčija je obenem menda edina država na svetu, ki ima državni praznik - dan otrok. Uvedel ga je že legendarni Ataturk 23. aprila 1923. leta, vendar za varstvo in zaščito otrok doseda* še ni bilo dovolj storjenega. SE NADALJUJE Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI Vrsta za vozila tokrat krajša V kranjski poslovalnici Slovenijaavto sprejemali vplačila za zastavo 750 in fiat 126p - Od lanskega leta povečana dinamika dobavljan]a vozil — S petkom nova prodajalna za stara vozila Kranj - Lani je Slovenijaavto dobavil kupcem 1300 vozil, letos pa je ta dinamika povečana za 1000 vozil in s tem je gorenjsko avtomobilsko tržišče deloma pokrito. Deloma, kajti potrošniki so še vedno nezadovoljni s sedanjim stanjem, saj čakajo na naročeno vozilo domala vse leto. Do zastojev v dobavljanju prihaja neprestano, letos pa zaradi spremenjenih kreditnih pogojev, ki so se pojavili v teku podražitve bencina, še posebno. V soboto je kranjska poslovalnica spet sprejemala naročila za zastavo 750 in za fiat 126 p. V prihodnjih mesecih bo prišlo do »lička« 380 naročnikov, priljubljeno »bolhico« pa je vplačalo 250 kupcev. Vrste, kakršna je bila ob vpisovanju stoenk pred kratkim, tokrat ni bilo. V prihodnje namerava Slovenijaavto, ki se že dlje časa ukvarja tudi z zamenjavo starih vodil za nova, odpreti še poslovalnico za prodajo starih vozil na Laborah. Novost, ki jo bodo predstavili na Gorenjskem sejmu, bo pomenila obojestransko odgovornost za prodajalca in kupca, saj je prvemu prihranjena dolga in zapletena pot preko oglaševanja, staro vozilo bo lahko uporabljal vse, dokler mu Slovenijaavto ne oskrbi novega, kupec pa si bo po ugodni ceni izbral sicer star, vendar tehnično pregledan avtomobil. j) £ Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled - TOZD Igralnica - Časi no Bled -Komisija za delovna razmerja objavlja potrebo po delavcih za opravljanje del in nalog 1. receptorja — 2 delavca 2. barmana — 1 delavec 3. vratarja — 2 delavca 4. nočnega Čuvaja — 1 delavec Pogoji: pod 1.: — srednja šolska ali strokovna izobrazba ekonomske, turistične ali upravne smeri — aktivno znanje dveh svetovnih jezikov — poznavanje dela v recepciji — 3 leta delovnih izkušenj na receptorskem delu ali drugem podobnem delu pod 2.: — srednja strokovna izobrazba gostinske smeri — usposobljenost za samostojno vodenje — pasivno znanje italijanskega in nemškega jezika — 3 leta delovnih izkušenj na delu natakarja pod 3.. — nepopolna srednja strokovna izobrazba — pasivno znanje italijanskega in nemškega jezika — 2 leti delovnih izkušenj pod 4.: — nižja šolska izobrazba — 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delu Od vseh delavcev se zahteva tudi moralnopolitična neoporečnost ter normalna zdravstvena in psihofizična sposobnost - pri barmanu zdravstvena sposobnost delavca živilske stroke in pri moških kandidatih tudi odslužen vojaški rok. Dela pod 1., 2. in 3. se opravljajo delno v dnevnem in delno v nočnem času, dela pod 4. pa izključno v nočnem času. Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih za razdeljevanje sredstev za osebne dohodke delavcem v TOZD Igralnica - Casino ' Za opravljanje navedenih del in nalog se združuje delo za nedoločen Čas s preskusno dobo 3 mesecev. Stanovanj ni na razpolago. Rok za prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtev je 15 dni od dneva objave na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD Igralnica -Casinć Bled, 64260 Bled, Cesta svobode 15. Nepopolnih prijav komisija ne bo upoštevala. Na podlagi prijav bo opravljena izbira najkasneje v 10 dneh po preteku roka za prijavo, v 5 dneh po opravljeni izbiri pa bodo kandidati obveščeni o izbiri. Nastop dela pod I. in 2. po dogovoru, pod ;l. in 4. pa takoj po izbiri. Črpalke na preizkušnji Mi, potrošniki, se večkrat upra ličeno in neupravičeno pridu šamo, se jezimo, negodujemo. Tudi uslužbenci na črpalkah so deležni naše »pozornosti«. kakrš nakoli že je. Zato, ker smo v zadnjem času dobili nekaj pritožb »čez naše črpalkarje« in zato. ker smo mal ce le sumili, da vse ni tako črno, kot sprva zgleda, sem sam opra vil preizkušnjo po nekaterih naj bljižjih Petrotovih in Istra-ben zovih črpalkah. Moja prošnja je bila ena sama in nedvoumna: ali bi mi, prosim, pregledali pritisk v zračnicah? Bilo je na sila vroč in soparen avgustovski dan. Bilo je v sredo, 1. avgusta, opoldne, ko bi bilo veliko prijetneje ležati v hladni gozdni senci. Prva postaja: v zadnjem času obrekovani Istra-benz na Pnmskovem. Nekaj minutk čakam, kajti uslužbenec toči bencin. Ko se odpelje zadnji avto s črpalke, stopim k njemu in ga poprosim, če mi lahko pregleda levo zadnjo gumo. Reče »ja« in se napoti k avtomobilu. Uslužen je in prijazen. Na Petrolovi črpalki- nedaleč stran je delavec takoj pri meni in takoj tudi ugotovi, da z levo zadnjo gumo ni nič narobe. Se zahvalim, odmahne z roko, »češ: ni za kaj. Na Laborah čakam pet minut, kajti prometa je dovolj. Pač nočem sitnariti tedaj, ko vem, da imajo delavci veliko in precej dela. Ko odpelje zadnja stranka, se delavca umakneta v pisarno, (irem za njima in ko prav lepo poprosim, se eden izmed njiju takoj odpravi k levi zadnji gumi, ki se že tretjič preizkuša. Vse, lepo in prav, doslej vsi pripravljeni, da pomagajo. Na Petrolovi črpalki poleg Dijaškega doma, v smeri proti Naklem, čakam in čakam. Dekle, očitno dijakinja, se prizadevno vrti okoli avtomobilov, briše stekla, zaračunava. Ko že mi slim, da ne bo nič, se odpravim za njo v pisarno. Zardi, se opra vičuje, češ, da je bila prepričana, da nekoga čakam in se nemudo ma odpravi k levi zadnji gumi. Ko povpraša, koliko »pumpam*, odvrnem, da se mi niti ne sanja. Nekako se dogovoriva, naj bo kar tako, kot že je. Dijakinje, ki opravlja počitniško prakso znoju in trudu, niti najmanj nočem »zafrkavati«. V Naklem je na črpalki šest motoriziranih mladeničev. Dela obilo. Ko dela ni konca in kraja, pristopim in prosim za uslugo. Uslužbenec ne reče nič, še naprej naliva bencin. Čakam in čakam, nazadnje se naveličan in z nepregledano zadnjo levo gumo odpeljem. Na obeh radovljiških črpalkah so pripravljeni na pregled, takoj in z vso prizadevnostjo. Na tstra-benzu v Lescah je uslužbenec takoj pri meni, poprosim ga, naj mi zdaj pregleda vse gume in jih ustrezno napolni. Pogovarjava se, natrese kup nasvetov, pove, da so vedno pripravljeni pomagati, če ni veliko ljudi, a še takrat povedo strankam, kako in koliko je treba napolniti zračnico. Pri Istra-ben-zu zvem še marsikaj drugega, a moram že priznati, da me uslužbenci poznajo, ker sem njihov stalni gost. Tako torej. Nič pretresljivega, nič žaljivega, nihče me ni kam pošiljal, nihče nadiral, nihče se ni nedostojno posmehoval. Se v Naklem bi mi pra v gotovo poma ■ gali, če ne bi imeli zaras veliko dela in če bi se mi v tisti sopari zdelo vredno še naprj vztrajati. Osebno pač mislim, da »napumpati« zračnico ni nobena »kunšt« in da jo skoraj že mora obvladati prav vsak voznik. Morda ženske, kot »netehničnU tipi, dobijo prej pomoč kot moški, kar je razumljivo in tovariško, da ne rečem kava lirsko. Lahko pa razumem naše črpalkarje, da kdaj pa kdaj porečejo kakšno nedostojno tistim moškim primerkom, ki stojijo in čakajo in sitnarijo, ker se jim pač ne ljubi skloniti ali preprosto zato, ker so ene same ljube sitnobe. Kritike so potrebne, a naj bodo strpne, upravičene in ne delajmo težav eden drugemu, če jih ni treba .. (4. zapis) Najbrž bo kar prav. če za nekaj časa odložim zgodovinske pripovedi o Kamniku - branje zapisov bi utegnilo postati enolično, utrujajoče. S tem pa seve še ni rečeno, da ne bom več pogledal v slavno zgodovino mesteca pod gorami. Kjer pa niso stali le utrjeni gradovi in stare cerkve, pač pa je tekla tudi zibelka mnogim slovenskim velmožem (Pa-glovec, Glavar, -Japelj, Pire, Svetec, Ogrinec, H rova t, Hribar, Fajdiga, Cerin, Medved, Benkovič, Maister, Peterlin, Albreht, Koželji, Štele, Zika, Vavpotič, Cuderman, Maleš, Savinšek, idr.), katerih prispevek v našo kulturno zakladnico, bom na ustreznih mestih temeljiteje opisal. Seveda pa ne bom pozabil onih junaških mož, kamniških rojakov, ki so padli — ker tako je velel domovine ukaz . . . Da bi bodoči rodovi srečneje živeli. No, da ne bo zamere: tudi o nekaterih pomembnih Kam-ničankah bo morala steči beseda (igralka Marija Vera, strok, pisateljica Felicita Kalinšek, slikarka Fra-nja Kratnar, pevka Valerija Heybal idr.). - Pa tudi o ljudeh, ki sicer po rodu niso bili tu doma, a so se vendarle vtkali v kamniško kulturo, omenim naj za primer le zbiratelja starin in muzealca Nikolaja Sadni-karja. — Celo pesnik Simon Jenko je posvetil del svojih življenjskih moči Kamniku (v Narodni čitalnici je bil tajnik). Pogled z Zapne na Mali grad in na Stari grad nad Kamnikom. VPADNICE V MESTO Nliši se kar imenitno, velemestno. Toda šlo ne bo v tem zapisu le za ceste - vpadnice pač pa tudi za vpadne poti, po katerih bomo prišli v Kamnik. (Prehodil sem vse: zato lahko govorim o lepoti teh manj znanih poti, včasih le stezic.) Iz Ljubljane, Kranja, Mengša in Domžal vodijo v Kamnik lepe, asfaltirane ceste, celo železnica — no o teh »vpadnicah« najbrž ni potrebno pisati in razlagati. Pač pa je treba kaj več povedati o cesti, delno kolovozu, ki povezuje Kranj s Kamnikom prek Senturške gore in Lenarta na Rebri na pobočju Krvavca in nato po grapi Bistričice do Stahovice. Od gorske vasice (816 Nm), ki časti v svoji cerkvici sv. Lenarta, je speljana bolj slaba kolovozna pot Portal (vhodna vrata) kapele na Malem gradu v Kamniku. Vidne so romanske prvine. Del razvalin Malega gradu v Kamniku. skozi zakalske zaselke, raztresene po gozdnatih pobočjih na obeh bregovih Bistričice. No, nenavadno naključje pa je hotelo, da so benediktinci iz Gornjega grada Zakaljanom zgradili cerkvico tudi v čast sv. Lenartu! Je pa /akalskn cerkvica, ki kar visi na bregu nekoliko stran od poti, zelo stara: prvič jo omenja listina že I. 1457. Stavbo so večkrat prenavljali, tako da je zdaj poznobaročnega videza, četudi je bila prvotno najbrž preprosta gotska cerkvica. Na zvoniku je ohranjena zelo stara freska Križanja, menda iz I. 1400. - Posebna dragocenost te cerkvice za zgodovino Kamnika, je votivna (zaobljub-ljena) slika, ki kaže požar v mestu I. 1779. Posebno natančne,) je videti Glavni trg, Rotovž in frančiškanski samostan. Dobro sta razločljiva tudi oba gradova, Stari in Mali grad. Vendar'je sv. Florijan, ki z golido vode velik požar gasi z neba, bolj slabo opravil: Kamnik je tedaj temeljito pogorel . . . Tako odmaknjen kraj, kot je Za-kal, je v času okupacije tudi prispeval svoj obolus k osvoboditvi: dne 5. januarja 1945 so bili tu ubiti trije partizani. Sovražnik jih je skupaj s štirimi domačini zažgal... Ko sem nedavno hodil tod, sem spraševal rdečelične otroke, kako daleč morajo hoditi v šolo - dobro uro navzdol do Zg. Stranj in skoro poldrugo uro navkreber, domov. — Bolje je otrokom na Senturftki gori, ki se vozijo v dolino s šolskim avtobusom. Pot ob bistri, drobceni Bistričici je prav zanimiva. Ne le zaradi naravnih lepot, ki so objete od strmih pobočij na obeh bregeh hitre vode, pač pa zaradi tolikerih novih domačij, ki jih grade za svoje družine marljivi hribovci. Sicer pa je znan rek: »Če hočeš dobiti delavno in pridno ženo, pojdi ponjo v hribovsko vas!« Kuharjevo, Klemenčevo, Slevo, Okroglo, Bistričica, Kregarjevo, Županje njive — kraji, ki te pospremijo iz gorske tesni do Stahovice ob Kamniški Bistrici. Je pa še drug prehod od kranjske na kamniško stran prav blizu. Od Senturške gore vodi pot - skoraj gorska cesta - prek Sidraža (595 m) v dolino Tunjščice. Resda precej strma a dosti bližja zveza med Kranjem in Kamnikom. Saj pripelje mimo Mlake in Fužin naravnost v Kamnik. Po slikovitosti pa zakalske variante ne doseza. Na Tunjški mlaki je bil doma umetnostni zgodovinar dr. France Štele (roj. 1. 1885). Pisal je številne članke, eseje in kritike o umetnostni teoriji in domači umetnostni ustvarjalnosti, pisal je biografije slovenskih likovnikov, odkril, ohranil in ocenil je več starih gotskih fresk. Izmed njegovih večjih del so najbolj znana Oris umetnosti pri Slovencih, Umetnostna zgodovina zapadne Evrope in Monumenta artis slove-nicae. - Za nas, ki se sedaj pogovarjamo o Kamniku pa je važen njegov Topografski opis političnega okraja Kamnika. Ilustrirana knjiga velikega formata obsega kar 501 stran. Izšla pa je I. 1928. POPRAVKI Zal, spet moram popravljati naga jivosti tiskarskega škrata: v četrti vrsti petega odstavka prejšnjega zapisa v levem stolpcu je treba prav brati » .. .grajsko kapelo s kripto v najnižji etaži.« - V desnem stolpcu je prav »... last Ortenburžanov.« G LAS! STRAN XXXII. državno prvenstvo v kolesarstvu Komentiramo Savčani spet premočni KRANJ — Od minulega petka do nedelje je bilo v Kranju 32. državno prvenatvo v kolesarstvu, in aicer v votnji na kron ome -ter, v gorski votnji in dirksIiAčnih diacipli-nah. Tekmovanje, ki ga je dobro organizi-ral domači koleaaraki klub Sava. je ponovno dokazalo, da je Kranj kolesarsko meato in da so njegovi tekmovalci akorajda nepremagljivi. V petek dopoldne je bila na vrati vožnja na kronometer, člani ao atartali na Kokri ci, atarejAi mladimi na Viaokem. mlajAi v Preddvoru, vai pa ao imeli cilj na Spodnjem Jezerskem. V vaeh skupinah ao sla- vili domačini; med člani Hojan Kopret, med atarejtimi mladinci Stane Kurent in med mlajAlmi Vlado Marn. Rezultati - člani (24.8 km): I. Ropret (Sava) 37.62. 2. Bulic (Siporei Pulj) 38.05. 3. Polončič (Rog) 38.15, 4. Novak (Partizan Dol) 38,4», 5. Frelib (Sava) 3», 10, starejAi mladinci (18.8 km): 1. Kurent (Sava) 30.20. 2. Bičanir (Lokomotiva Zagreb) 30,51. 3. Penko (Rog) 30,54 . 4. Povirk (Aatra) 31.00. 5. Vitaaovič (Siporez (31.0«; mlajAi mladinci (14.1 km): 1. Marh (Sava) 24,46, 2. Pape« (Novoteks Novo meato) 25.30. 3. Pavlic (Rog) 25.31. 4. Carić (Rijeka) 28.19. 5. I am pič (Sava) 28.22. \ ekipm zasledovalni vožnji na 21HH) metnu so mlajši mladimi Save (Marn. Tunu\ Bogataj, Zevnik) prepričljivo premagali RoffiWt m tako letos osvojili že drugi državni naslov. - Foto: F. Perdan Predstavljamo vam Vlado Marn: Lepo je zmagovati Kranj - »Kolesarjenje je zanimiv Aport. Mialim. da daje največ. Vaaj meni. Razgiban je, hiter,« pravi Vlado Mini. lb-letni Stražisan izpod Šmarje! ne Kore. ki že četrto leto vozi med mlajAimi mladimi kolesarskega kluba Sava iz Kranja. Večji uspehi so s«' /.a Vlada, učenca gradbene poklicne Cole v Ljubljani, /ačeli lam »Se adaj ae rad spominjam ceatne dirke v Mariboru. Tedaj aem prvič premagal vae, tudi odličnega ljubljanakega mladinca Primoža Čeri na. Občutek zmagoslavja je nekaj posebnega. Vae naporne treninge v hipu pozabil. Sicer pa ne bi mogel reči, katere zmage aem bil najbolj veael. Vaeh približno enako.« Vlado je lani osvojil Aa državni naslov v vožnji na kronometer. medtem ko je bil letos najboljši v ciklokrosu in v ekipi mlajših mladincev na državnem prvenstvu v Varaždinu. Zmagal je tudi večino drugih cestnih dirk Kdo hi našteval vse-' Menda je že več kot dvajsetkrat stopil na zmagovalni oder Tako na minuli dirki Po ulicah Kranja. 4e posebno pa se je mire/al v petek, soboto m nedeljo, ko je hil kranjski kluh organizator državnega prvenstva na kronometer. gorskega prvenstva in prvenstva na kolesarski stezi Kronometer je zmagal, v gorskem prvenstvu je I < 11 Iretji. na stezi pa je v svoji skupim pobral skoraj vse naslove; z mo-4tvom Save je hil prvi v zasledovalni vožnji, prvi je hil tudi v vožnji na 1000 metrov / 900 metri Aprinta in \ zasledovalni vožnji na 1000 metrov, razen tega |ia 4e drugi v vožnji na čas. V klub je Vlado Marn prišel pred itmmi leti • Nagovoril me je oče Pravzaprav me ni bilo treba doati nagovarjati, že prej aem rad vozil kolo. Ni mi tal, čeprav bi včasih rad a prijatelji na kopanje, na nogometno igri »če. Ampak če hoče« uapeti v avojem Aportu. in koleaaratvo je moj Aport, ni nič pretežko Treniram dvakrat na teden skupaj z drugimi mladinci iz kluba, vmea vča- kranjuke kolesarje aih tudi »am, ob sobotah in nedeljah pa so adaj same dirke. Prostega časa nimam. Ce ga uspem najti kako urico, najraje igram košarko. Več sem proat pozimi. Takrat me privlači smuCanje. Pa šola je seveda tu. Sicer mi ne dela preglavic, časa pa vendarle vzame precej.« O odnoaih v klubu Vlado ne more povedati nič slabega Fantje se dobro razumejo »Prepričan sem, da imamo od vaeh klubov v domovini najboljše pogoje za delo. Imamo dirkališče v StražiAču, ki je za nas neprecenljiva pridobitev, trenerja in zdravnika, težav ni niti z opremo ...« d« konca letoAnje kolesarske sezone manjkajo Ae tnje meseci, natrpani s tekmovanji. Kolesarje čaka mi pomembnejših dirk Velika nagrada Koga pa mednarodna mladinska etapna dirka Po Istri, na kateri bo Vlado najverjetneje vozil za slovensko rej>rezentanco. m Ae vrsta drugih Naslednje leto pa spet od začetka, vendar v skupini starejAih mladincev H Jelov čan Gorenjsko člansko prvenstvo v šahu Bavdek prvak Mojstrski kandidat Srdjan Bavdek iz SD Kranj je letošnji članski gorenjski prvak. - Foto: F. Perdan KRANJ - Po petnajstih kolih nn.|,«'ni cah in v Kranju se je končalo letoAnje gorenjsko člansko Aahovsko prvenstvo. Za naslov se je tokrat potegovalo AestnHJst sahistov. Med njimi sta bila tudi dva šahista iz prijateljskih mest Zemuna in Osijeka. Naatopala sta zunaj konkurence. Naslov gorenjskega prvaka je tokrat osvojil mojstrski kandidat Srdjan Havdek iz SD Kranj. Knako število točk kot Bavdek je osvojil Ae Mencinger iz s D Murke in Jovičič iz Zemuna. Za prijetno presenečenje pa je poskrbel Kranjčan Rado Bumbar, ki je osvojil tretje mesto, oziroma če Atejemo Ae uvrstitev Joviča, četrto. Rado Bumbar pa bi hil lahko tudi prvak, če ne bi v zadnjem kolu po svoji krivdi izgubil celo točko prav z Mencingarjem. Sicer so vsi Aahisti prikazali dobro in borbeno igro, saj je bilo malo na hitro sklenjenih remijev. Izidi zadnjega kola — praznik l Jokovič remi. 2. Zeleznik : MatjaAič 0:1. Mencinger Bumbar 1:0. Bavdek : Rakovec remi. Krek : Jovčič 0:1. Koamač : Osterman remi. II i n : Roblek remi. Vrstni red - Bavdek (SI) Kranj). Mencinger (Al) Murka). Jovčič (Zemun) 10.5. Bumbar (SI) Tomo Zupan Kranj) 10. Praznik (SI) Murka) 9.5. 6. 2eleznik (Al) Jesenice) 8. Roblek. Osterman (oha Al) Murka) 7.5. Rakovec 7. I) HllllHI s Šahovski ljubitelji iz Cerkelj m okol.Ak.h vas, so se odločili, da ustanov,,o kahovaki klub Imenoval, so pripravljalni odbor ki MJ ured, vse kar je potrebno za ustanovni nočnii zbor Z organiziranim delom bo Aah zaiivS $ V" Brmk,h m dru«,,d p<»«»VM j ? j Rekreativni tnmski Aah v Gradu |„, dobil globlji ,„ trajnejA, smisel, pionirska -hovsk« Aola v o A d.VOrin. Jenka pa vzp.sibudo za nadaljnja dalo Popoldne v petek je bilo gorsko prvenstvo od Spodnjega (za člane) oziroma Zgornjega Jezerskega (za mladince) do Jezerskega vrha. Pri članih je ponovno alavil Kranjčan Ropret, odličen tretji je bil njegov klubski kolega 1'dovič. pri starejAih mladincih pa je bil najboljši Rogovec Penko, le pet aekund za njim pa je bil Savčan Kurent. Pri mlajAi h mladincih je prvo mesto pripadlo Rogovemu tekmovalcu Pavlicu, v istem času pa je skozi cilj pripeljal tudi obetavni 15-letni koleaar z Bleda Sandi Ankerst, ki je v letoAnji tekmovalni aezoni osvojil te nekaj lepih uspehov. Kate, da se blejski mladinci počasi, a zanesljivo prebijajo med najboljše v republiki oziroma Jugoslaviji. Rezultati - člani 10,2 km): 1. Ropret (Sava) 23.15, 2. Polončič (Rog) 23.50, 3. 1'dovič (Sava) 24,10. 4. Grajzer (Rog) 24,10. 5. Bulic (Siporez) 25,15; starejAi mladinci (10.2 km): 1. Penko (Rog) 25,50, 2. Kurent (Sava) 25,55, 3. Moravec (Sloga-Viko Varaždin) isti čas. 4. Vehar (Rog) 25,69, 5. Bičanič (Lokomotiva) iati čas; mlajAi mladinci (5,1 km): 1. Pavlic (Rog) 13.03, 2. Ankerst (Bled). 3. Marn (Sava), 4. Caric (Rijeka), vai v čaau zmagovalca, 5. Jeromel (Branik Maribor) 13,09. Prvenstvo na stezi v StražiAču je trajalo dva dni. V soboto in zaradi dežja deloma tudi v nedeljo so bila predtekmovanja, zadnji dan državnega prvenstva pa te finalna tekmovanja. Kolesarji so nastopali v Atirih disciplinah: v votnji na čas, v zasledovalni votnji posamezno in ekipno ter v diaciplini 1000 metrov z 200 metri Aprinta. Savčani so bili tudi tokrat skoraj nepremagljivi. Zal so na prvenstvu manjkali odlični mladi Aatrini koleaarji, pa tudi aicer je bilo tekmovanje nekoliko zmedeno. Tako so na primer v predtekmovanjih fantje vozili na dve zmagi, v polflnalu na eno, v finalu pa spet na dve. Za to pravzaprav ne moremo kriviti niti organizatorjev niti sodnikov, Ae manj tekmovalcev; pomanjkljivosti so v tehničnem pravilniku Kolesarske zveze Jugoslavije, ki zelo površno govori o tekmovanjih na stezi. Drugače pa so bile vožnje kar zanimive. Konkurenca v vsaki skupini je bil* kvalitetna, čeprav bi bila lahko tudi bolj množična. Prijave, ki se jih kasneje nekateri sploh ne držijo, res niso v ponos jugoslovanskemu kolesarskemu Aportu in prireditvi, kakrAna je državno prvenstvo. Rezultati — mlajAi mladinci 500 m na čas: 1. Tunič, 2. Marn, 3. Bogataj. 4. Zevnik (vsi Sava), 5. Bat (Lokomotiva); starejAi mladinci 1000 m na čas: 1. Pavič (l.maj Zadar), 2. 2ivko (Sloga-Viko), 3. Kurent (Sava) 4. Herlec (Rog), 5. Pavlic (Metalia-commerce Zagreb); člani J000 m na čas: 1. Kumić (M. C), 2. Grajzer (Rog), 3. Marin-ković (JLA), 4. BoAkovič (l.maj), 5. Peč-nik (S a vai; ' ekipna zaaledovalna vožnja — mlajAi mladinci 2000 m: 1. Sava (Bogataj, Marn, Zevnik, Tunič), 2. Rog, 3. OBK Beograd, 4. Bled; starejAi mladinci 3000 m: 1. Rog (Vehar, Govekar, Penko, Herlec), 2. Meta-liacommerce, 3. Sava, 4. Sloga-Viko; člani 4000 m: 1. Sava (Ropret, Frelih, Cuderman, RakuA), ki je z rezultatom 4.52,0 postavila nov državni rekord v tej disciplini, 2. Rog, 3. Partizan Dol, 4. Metaliacommerce; Zaaledovalna vožnja posamezno — mlajAi mladinci 2000 m: 1. Marn, 2. Tunič, 3. Bogataj (vsi Sava), 4. Pavlic, 5. Kosirnik (oba Rog); starejAi mladinci 3000 m: 1. Kurent (Sava), 2. Moravec, 3. Zivko (oba Sloga-Viko), 4. Pavlic. 6. Bajlo (oba M. C); člani 4000 m: 1. Ropret, 2. 1'dovič. ki se je v četrtflnalu s časom 5.11,3 močno približal državnemu rekordu, 3. Marinkovič (JLA), 4. ZanoAkar (Rog). 5. Buli« (Sipo-rezj; 1000 m z 200 m Aprinta - mlajAi mladinci: 1. Marn, 2. Bogataj. 3. Tunič. 4. Zevnik (vai Sava;;' starejAi mladinci: 1. Pavič (l.maj), 2. Herlec (Rog), 4. Pavlic (M. C), 4. Govekar (Rog); člani: 1. Kumi* (M. C), 2. Marinkovič (JLA). 3. Hamun. 4. žaubi (oba Rog). Jugoslovanske kolesarje zdaj čakajo tri /ahte-ne mednarodne dirke. Od 10. do 18. avgusta bo v Ć88R tradicionalna dirka Okrog SlovaAke, ki Ateje tudi za svetovni pokal. Od naAih bodo na njej vozili 1'dovič, Kraker, RakuA, Pečnik, Cuderman (vsi Sava) in Novak (Dol). Svetovnega prvenstva na Nizozemakem pa se bodo udeležili Ropret, Frelih in Polonci« (Rog), ki bodo 25. avgusta nastopili na cestnem prvenstvu. Znana je že postava za mediteranske igre v Splitu. Jugoslovansko reprezentanco bodo zastopali Ropret, Frelih, Udovi« (Sava), Colig (M. C), Borovitanin (Kragu-jevac), Polončič (Rog). Arsovski (Skopje), Buli« (Siporez). Novak (Dol) in Moravec (Varaždin), v rezervf pa sta Ae Kranjčan Cuderman in Zagrebčan Fumi«. H Jelovčan Smučarski skoki Skakalci iz sedmih držav v Kranju Kranj - PojutriAnjem, v četetek, 9. avgusta, se v Kranju prične tradicionalni mednarodni teden smučarskih skokov na treh plaatičnih skakalnicah v StražiAču in na Gorenji Savi. To bo že četrto srečanje evropskih skakalcev od najmlajAih do starejAih reprezentantov. V četrtek se bodo ob 17. uri pomerili cicibani in mlajAi pionirji na 16-m skakalnici, naslednji dan bodo startali starejAi pionirji in mlajAi mladinci na 35-m akakalnici na Gorenji Savi. Začetek bo ob 16. uri. Oarednja prireditev bo v soboto, 11. avgusta ob 16. uri. Najprej bo uradna otvoritev obnovljene 50-m skakalnice, nakar bo sledila podelitev priznanj SZS najboljAim kranjskim skakalcem. Na prvem F1S mednarodnem tekmovanju v Jugoslaviji na plastični skakalnici pa se bodo pomerili najbolj-Ai akakalci iz sedmih držav. Do ponedeljka je organizator SK Triglav prejel prijave iz naslednjih držav: Avstrije, Italije, ZRN, Madžarske, Španije. Francije in Jugoslavije. Od povabljenih držav je odpovedala nastop doslej le Svics. Rekonstruirana skakalnica po načrtu ing. Kobala. bivAega državnega reprezentanta v smučarskik skokih, bo odalej dopuAčala skoke do 52 m, kar pomeni, da bo na tekmi za VIL pokal Kranja skoraj zanesljivo izboljAan dosedanji rekord akakalnice. ki ga imata Janez Gorjsnc in Brsnko Dolhar. J .) Nespametni gledalci KAMNIK — »Gorenjski« derbi v medrepubliški vaterpolski ligi — zahod. V kamniškem letnem bazenu merita moči domače moštvo in Triglav iz Kranja. Do tega kola sta obe moštvi še vedno neporaženi, skupaj s Solarisem iz Šibenika na čelu prvenstvene razpredelnice. Sam začetek in nadaljevanje v treh četrtinah se razpleta v korist gostujočega moštva. Triglav vodi že z desetimi goli prednosti. V zadnji četrtini gostje popuste in Kamničani zmanjšajo razliko in omilijo že tako visok poraz. Do tu vse lepo in prav. Vendar sama igra ni taka kot so jo pričakovali gledalci. Vse preveč je trda in vse preveč igralci obračunavajo med seboj. Čudimo se vsi. V moštvu Kamnika je precej igralcev, ki so še lansko sezono v prvi ligi igrali za Triglav. So Kranjčani. Toda »sedanji« Kamničani so na udarcu triglavanov. Ti vračajo udarce v vodi milo za drago. Tekma se izrodi. Ne toliko, da bi bila prekinjena. Ni tekma derbija dveh slovenskih predstavnikov v tej ligi. Za tako igro sta kriva tudi sodnika Popovič iz Buj in Gorjan iz Renč. Medtem ko Popovič, ki je priznan sodnik z A liste jugoslovanskih vaterpolskih sodnikov, sodi vse, kar vidi. Vse navidezne pretepe v vodi kaznuje. Na drugi strani pa Gorjan ne vidi nič. Nemo zre v vodo in komaj vsakih pet minut je slišati njegovo piščalko. Posebno poglavje so kamniški gledalci. Ne vsi, a le preveč jih je, ki glasno psujejo sodnika na obeh straneh plavališča. In to jim ni dovolj. Na udaru so tudi igralci Triglava in tisti Kranjčani, ki igrajo za Kamnik. Vse drugo so vsi, le ljudje ne. Človek danes ne sliši več takih besed kot so jih izrekli nekateri Kamničani. Res se na igriščih, nogometnih, rokometnih, košarkarskih in bazenih včasih sliši bučno navijanje. Tudi tu pade marsikatera kletvica. A v Kamniku je to vzklika nje preseglo vse meje. Smo za bučno navijanje, ki je v mejah dovoljenega. To je športno navijanje, naj bo res športno navijanje, in ne psovke in vse mogoče besede. D Humer Medrepubliška vaterpolska liga — zahod Kamnik že kaže zobe ŠIBENIK - Prvo gostovanje vaterpolskih moAtev Triglava iz Kranja in Kamnika ae je končalo slabo. Iz tega gostovanja v Šibeniku in Betini pri Solarisu in Brodograditelju sta oba slovenska ligaAa osvojila le dve točki. Oba sta po eno osvojila v Betini. Če pogledamo vsa Atiri srečanja, lahko ugotovimo, da je bil Kamnik bliže uspehu v obeh srečanjih kot Triglav. Triglav je slabo igral z neposrednim konkurentom za prvo meato Solarisom, medtem ko je Kamnik prav s Šibenčani pokazal, da zna igrati vaterpolo, saj je bil blizu točke, «e že ne obeh. Po prikazani igri z Brodograditeljem bi oba zaslužila vse, a sta dobila le oba po eno točko. V obeh srečanjih pa sta točke domačinom poklonila aodnika. Triglav in Kamnik sta okradla. VRHUNSKA PREDSTAVA KAMNIKA ŠIBENIK - MRVL - zahod Solaris : Kamnik 6:5 (2:1, 1:2, 1:1, 1:2), letni bazen Crnica, gledalcev 200, sodnika MatoAi« (Zagreb), Jovi« (Split). Solaris — Pavi«, Renje 1, Terzanovi«, Lončar 3, Sefarovič 1, Bura, Ljuba 1, Djur-djevič. Škarica, K rstavčič, Teki«. Kamnik - Šimenc. Podvricek. Wag-ner 4, Podobnik, Strgar, Dojčinovič, Slapar, Reisner, Kodek, Baldennan 1, Cer-melj. Gostje iz Kamnika so se v Šibeniku predstavili kot odlično moAtvo, saj so domačine dovolj namučili, da ao oavojili obe točki. Ce bi bili Kamničani v zadnjih sekundah tekme bolj prisebni, bi osvojili točko, če ne Ae obe. SODNIKA PRISTRANSKA BETINA - MRVL - zahod Brodograditelj : Triglav 10:10 (3:2, 3:4, 3:1, 2:3), letni bazen, gledalcev 300, sodnika D.Seifer (Zagreb), Gatara (Zadar). Brodograditelj — Bosna, PaAkvalin, M.Pozojevi«, Jakovčev 1, Magazin, V.Po-zojevi« 4, Juai«, Anti« 1, Lončar 2, Nini« 2, Jukl«. Triglav - Plavc, Kuhar, Brinovec, Ca-lič. Svare 1, Starina 3, KraAovec 1, Jerman, Svegalj 2, M.MalavaAič 3, Vidic. Dobro ae je začelo za goste iz Kranja. Ko so bili že na pragu zmage, pa sta na sceno stopila sodnika. Tako pristranskega sojenja že dolgo nismo videli. Oba — mladi Seifert in Gatara — sta sodila tako v prid gostitelja, da je bilo v takem sojenju nemogoče zmagati, čeprav so bili gostje veliko boljAi nasprotnik. SLABA PREDSTAVA ZA VRH ŠIBENIK - MRVL - zahod Šolan« : Triglav 9:4 (3:0. 1:2. 2:1. 3:1). letni bazen Crnica, gledalcev 200, sodnika Jovi« (Split). MatoAi« (Zagreb). Solaris - Pavi«, Renje 1, Terzanovi« I, Lončar Seferovič 2, Hura 4, Ljuba 1, Djur-djevi«, Sknrica, K rstavč ič. Tekič. Triglav - Plavc, Kuhar, Brinovec. Ca-li«, Avare 1, Stanha 1, K raAover. Jerman. Svegelj 1, M. MalavaAi« 1, Vidic. Od obeh slabih moAtev sta bila v vodi naj bolj Aa vratarja. Oba sta branila v velikem slogu. Junak srečanja je bil vratar Triglav* Vidic, ki je svoje moAtvo reAil Ae huj-Aega poraza. O igri se ne splača napisati ve« kot to, saj sta oba favorita igrala pod povprečjem. ZLATA VREDNA TOČKA BETINA - MRVL - zahod Brodograditelj : Kamnik 15:15 (4:3, 6:4, 3:6, 2:3), letni bazen, gledalcev 300, sodnika Gatara (Zadar), D. Seifert (Zagreb). Brodograditelj - Bosna, Paikvalin 5. M.Posojevi« 2. Jakovčev. Magazin, V.Po-zojevi« 8, Juai«, Anti«, Juki«, Nini«, Lončar. Kamnik - Cermelj, PodvrA«ek 1. VVag-ner, Podobnik, Strgar 6. Dojčinovič, Slapar 1, Reisner 1, Kodek, Balderman 6. Šimenc. Goli na obeh straneh so padali s tako hiatrostjo, da jih je bilo težko slediti. Vendar obema moAtvorna ni prineslo zmage. Oboji pa so bili bliže zmagi kot porazu. Prav zato je neodločen izid najpravičnejAi. čeprav sta prste vmes imela tudi sodnika. I). Humer Nogomet Triglav : Željezničar 1:0(0:0) KRANJ , Stadion Stanka Mlakarja, pri-jateljska nogometna tekma, gledalcev 100. sodnik Jože Eljon (Kranj). Po obojestranski slabi igri so ve« sreče imeli domačini. V sedeminsedemdeseti minuti je Kožuh ukanil gostujočega vratarja iz Slavonskega Broda. To srečanje je bilo v počastitev občinskega praznika. V okviru priprav za jesensko sezono se bo Triglav danes pomeril z Jedinstvom iz Osijeka, v četrtek pa te z enajsterico Kute-Ijevo. Obe srečanji bosta na stadionu Stanka Mlakarja ob 17. uri. c, H Komisija za volitve in imenovan ja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 27. člena Zakona o glasbenih šolah ter 127. in 136. člena statuta Glasbene šole Radovljica prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — RAVNATELJA GLASBENE ŠOLE RADOVLJICA Pogoji: - višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri — 5 let prakse v glasbeno-vzgojnem delu - opravljen strokovni izpit iz prosvetno znanstvene stroke — družbenopolitične in moralne vrline Kazen navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje sposobnosti in znanja: poznavanje pedagofike teorije in prakse in organizacije izobraževanja, sposobnost uveljavljanja sodobnih oblik in metod vzgojnoizobraževalnega dela in dosežkov vzgojnoizobraževalne teorije in prakse, sposobnost povezovanja dejavnosti vs»?h strokovnih delovnih mest in delavcev pri razreševanju pedagoških vprašanj in organizacije vzgojnoizobraževalnega dela ter sposobnost povezovanja KOM z družbenim okoljem, OZI) in drugimi organi in skupnostmi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Radovljica v 15 dneh po objavi razpisa. NESREĆE PREHITRO V OVINEK Kranjska gora — Na magistralni cesti v Logu se je v petek. 3. avgusta, popoldne pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznica osebnega avtomobila nemške registracije Manja Magdalena Fanta zifiis je v desnem nepreglednem ovinku vozila prehitro, zato je njen avtomobil zaneslo v levo in je trčila v osebni avtomobil Marije Perko (roj 1951) iz Ljubljane. V trčenju je bila ranjena sopotnica v avtomobilu Perkove Draga Dolenc iz Ljubljane in so jo prepeljali v bolnišnico. Škode na avtomobilih pa je za 9().()00 dinarjev. SPOLZKA CESTA Kranj - V soboto, 4. avgusta, dopoldne se je na magistralni cesti od Podtabora proti Naklemu pripetila prometna nezgoda na mokri in spolzki cesti. Motorist Jožef Harold Schofer je vozil v strnjeni koloni, ki se je zaradi splozke ceste premikala s hitrostjo okoli 30 km na uro Motorist se je odločil za prehitevanje, prehitel je nekaj avtomobilov, nato pa se y umaknil proti desni, ker je iz nasprotne smeri pripeljal nek avtomobil. Da ne bi trčil v kolono, je motorist močno zavrl, pri tem pa ga je zaneslo in je padel. Njegov sopotnik Mauer Reirhlinger si je pri tem zlomil nogo in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. L.M. TRČIL V PEŠCA Kranj — V petek, 3. avgusta, ob 20.20 se je na Jezerski cesti pripetila prometna nezgoda, po kateri je voznik povzročitelj pobegnil. Voznik osebnega avtomobila Franc VindiAar (roj. 1936) iz Kranja ni opazil pešca Igorja Kreačiča (roj. 1962) iz Kranja, ki je hodil po skrajnem desnem robu cestišča, in ga zadel. V nesreči huje ranjenega Kreačiča so prepeljali v bolniSnico. Voznik VindiSar po nesreči ni ustavil, pač pa je odpeljal domov, kjer so ga miličniki naSli. Nesreča na smučanju Kranjska gora - V nedeljo, 5. avgusta, dopoldne se je na smučiftču na plazu pod Prisan-kom ponesrečil Mitja Peternel (roj. 1957) z Dovjega. Peternelj je bil med smučanjem po plazu zapeljal s smučiSča v prepad med kamnito steno in snežnim robom plazu v globino kakih 30 metrov ter obležal v nezavesti. Ponesrečenca so rešili gorski reševalci iz Kranjske gore, miličniki in občani. Do Kranjske gore so ponesrečenega smučarja prepeljali z rešilnim avtomobilom, od tu pa s helikopterjem v ljubljansko bolnišnico. Miličnik zasačil vlomilca v banki Bilo je kot v kriminalki »made in USA«. Steklo se je sesulo pod udarcem čevlja in neznanec se je splazil skozi ozko odprtino še vso naježeno z drobci stekla v banko. Tiho se je gibal med pulti, segal v predale, pa nič. Banke imajo d*-nar v zavarovanih trezorjih, niti drobiža, ki je običajno v trgovskih registrskih blagajnih, ni bilo najti. Pa tudi ni bilo Časa. Tistih nekaj trenutkov, kar je bil v banki, je minilo kot blisk. V riltno je tedaj zarezal oster glas: »Pridi ven, sicer streljam'« In čez hip je res odjeknil v zrak opozorilni strel. Postava, ki se je skrivala za pultom, je morda za hip oklevala, nato pa se je previdno odpravila proti odprtini v rnzbitem steklu, se splazila ven in se nato malce okrvavljena od drobcev stekla preplašeno zastr-mela v miličnika z naperjeno pištolo. Miličnik Ljubo Frača iz Ljubljane je bil 12. julija letos v Vreč-kovi ulici v Kranju na obisku pri svoji materi. Ko se je okoli pol ene ponoči zaslišalo lomljenje stekla, se mu je takoj zazdelo sumljivo in je stekel z bloka proti banki. Skupaj z Branivojem Pvadosavljevičem iz Kranja, zaposlenim v Planiki, sta opazila senco, ki je planila v kritje za bančni pult. Kdo bi tedaj vedel, ali je bil en sam, ali jih je bilo več. Zato sta Se sama stopila za vogal v kritje in miličnik je nato pozval vlomilca, naj pride ven. Iz prostorov Ljubljanske banke na Planini je previdno prišel 17-letni Marko Jurkič iz Banja Luke, brez stalnega bivališča. Tako se je vsaj za nekaj časa končalo beganje tega fanta po Gorenjskem, kjer je od februarja pa do takrat, ko so ga zasačili, vlomil kar enajstkrat. Osumljen je vloma v samski dom SGP v Tržiču, kjer je brskal v pisarni. Konec junija je vlomil v Kmetijsko zadrugo v Naklem in odnesel 700 din, se napil kokte ter pri vlomu napravil škode za 1500 din. Ker je bil brez potrebnega vlomilskega orodja, je tri dni zatem vlomil v gradbeno barako SGF Gradbinec v Šolski ulici v Stra-žišču. Pripravne so se mu zdele klešče za rezanje betonskega železa in kombinirke. 2e naslednji dan 28. julija je praktično preizkusil orodje, ko je vlomil v mesnico KZK na Delavski cesti v StražiAču. Našel je registrsko blagajno in v njej za 500 din drobiža, mimogrede je vzel Se malico in ročno uro. Vlomil je tudi v trgovino Živila Bled na Cesti svobode. V registrski blagajni je iskal denar, pa ga ni bilo, zato si je postregel z malico in vzel še žepni računalnik. V Radovljici je 1. julija ponoči obiskal bife trgovine Živila na Cesti Staneta Žagarja, kjer pa ga tisto malo drobiža v registrski blagajni ni zanimalo in je zato raje vzel radiokasetofon in 13 kaset. Cez dva dni je vlomil ponoči v blagovnico Merkator v Tržiču, našel 2500 din, si ovesil čez ramo 2 fotografska aparata, vzel 5 filmov, fleš ter v konfekcijskem oddelku Se nekaj moftkih oblačil. V blagovnico Globus je vlomil 8. julija zvečer, vendar pa je naletel na čuvaja, zato je zbežal, ne da bi kaj odnesel. Hitrost jemlje življenja V prvih šestih mestecih letos je na gorenjskih cestah umrlo 23 ljudi, kar je za sedem več kot lani. Med mrtvimi je 10 pešcev, 5 kolesarjev, 4 sopotniki, 2 voznika, voznik motornega kolesa in traktorist. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Kranj opozarja udeležence v prometu na večjo previdnost. Do konca počitnic je ie dober mesec. Vozniki naj prilagodijo voinjo gostemu prometu na naših cestah. V prometu je veliko kolesarjev, tako otrok kot odraslih, veliko pešcev, pa tudi voznikov kole« z motorjem in motoristov. V takšnih prometnih pogojih zbranost za volanom preprečuje nezgode. Seveda pa ni vse odvisno od voznikov, pač pa tudi od ostalih udeležencev v prometu predvsem pešcev, kolesarjev in dragih. Statistika prometnih nesreč je na prvo mesto postavila neprimerno hitrost. Zastrašujoče pa je, da je na drugem mestu med vzroki nesreč neprevidnost pešcev, ki so bili udeleženi kar v 36 nesrečah. Deset pešcev je urmlo, ostali pa so bili huje in lažje ranjeni. Nesreče se pešcem pripete zaradi nenadnega prečkanja ceste, zaradi hoje pred prehodom za pešce, zaradi hoje po desni namesto po levi strani ceste, tam, kjer ni pločnika in podobno. Največ nsreč se je pripetilo na lokalnih in regionalnih cestah, najmanj na magistralnih. Kot vedno jih je bilo več v naseljih kot pa izven naselij. Zaradi alkohola je na asfaltu ugasnilo 6 življenj, kar 9 pa zaradi neprimerne hitrosti. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj Bežno srečanje na Voglu — ključ za razjasnitev vloma Pol premoženja v izginuli blagajni Sprva je kazalo, da bo velika tatvina, ki se je pripetila konec marcq sredi belega dne v gostilni Pristavec v Bohinju, še dolgo časa neraziskana. Sledi praktično ni bilo. Gostilničarka Anica Pristavec je dopoldne 28. marca letos v spalnici v omari odprla ročno blagajno rdeče barve, vzela nekaj denarja in nato odSla po opravkih v Boh. Bistrico. Gostilna je bila tiste dni zaprta, saj so jo prenavljali. Dopoldne so bili v hiši tudi pleskarji, ki pa so okoli poldne zaključili in odšli. Okoli 20. ure zvečer je PristavČeva spet odpirala omaro in hotela odpreti ročno blagajno. Pa je ni bilo. Nikjer v omari, ne v spalnici. Vsa družina je pomagala iskati, toda zaman - blagajne ni bilo. Okoli 23. ure zvečer so si bili dokončno na jasnem, da je moral nekdo odkleniti spalnico, ključ je bil na polici pri vratih, in neopazno odnesti blagajno. Poklicali So miličnike. V blagajni je bilo 4000 din, nekaj tuje valute, poStna hranilna knjižica s 30.000 vpisanimi dinarji in hranilna knjižica z vpisano vsoto 320.000 dinarjev, še dve otroški hranilni knjižici, več dokumentov, med njimi tudi oporoka. V blagajni je bila še posebna škatla, v kateri je bila zlatnina: prstani, verižice, broške, jantarjeva ogrlica, več zlatih obeskov, vse v skupni vrednosti okoli 43.000 dinarjev. Prostorska stiska Vse je sprva kazalo, da bi moral vlomilec dobro poznati razmere pri Pri8tavčevih. Gostov takrat ni bilo, gostilna je bila zaprta. Najbolj so bili sumljivi trije pleskarji, ki so dopoldne delali v hiši. Pa se je izkazalo, da nimajo pojma o gornjih prostorih, kjer je bila spalnica, kaj šele, da bi delali kaj drugega kot pa svoje delo. Nato pa je preiskovalcem kriminalistom kranjske UJV sporočil oddelek milice v Boh. Bistrici, da so prav tistega dne na Voglu opazili dva moSka, Ljubljančana, ki sicer milici nista neznana, obsojena pa sta tudi že bil« zaradi kaznivih dejanj. Na Voglu jih je srečal miličnik v civilu z oddelka v Boh. Bistrici. Posebno z enim sta se dobro poznala, saj ga je bil januarja že zasliševal na postaji milice. Vestno in natančno je bil miličnik to srečanje na Voglu zabeležil in kot se je kasneje izkazalo, je bil to ključ rešitve problema. Avgust Mešiček, star 25 let, kovi-nostrugar brez zaposlitve, iz Ljubljane, je kmalu priznal V gostilni so ga na videz tudi poznali, saj se je večkrat ustavil tam. Nadaljnja preiskava bo sicer pokazala, kolik je bil njegov delež pri tem »podvigu«, saj je trdil, da je le sedel v avtu in čakal svojega tovariša Marjana Smuka. 25 let starega kovinostrugarja,. tudi iz Ljubljane, ki si je dal opraviti v gostilni. Sploh da ni vedel, čemu je šel Smuk v gostilno, videl ga je le, kako je prišel kasneje čez pol ure z blagajno. Odbrzela sta proti Bledu vendar še prej zavila na stransko pot v gozd in skušala blagajno odpreti Smuk jo je vrgel ob tla, pa je pokrov popustil, da se je razletela zlata vse bina po tleh, zašumeli so bankovci, pomešani med hranilne knjižice, pa pirje. Na hitro sta pobrala vsebino, Smuk je baje dal Mešičku 200 din z« taksi. Kasneje je Mešiček s preisko valci Sel pokazat, kje sta odpiral« blagajno. V pesku so našli še dva zlata prstana, koščke jantarjevi ogrlice in nekaj delov druge ogrlict Fnstavčevi so zlatnino prepoznal: Smuk je bil trši oreh: nič ni vedei, da bi kje vlomil, o kaki blagajni, kj* pa. Da MeSiček laže, si izmišlja. No, kasneje je le pokimal, da je bilo tako, kot je povedal njegov tovariš. Bilo je pravzaprav lahko. Ključ je visel blizu vrat, samo odklenil je, po brskal po omari, naftel blagajno in nato tankovestno za seboj zaklenil, celo ključ je vrnil na svoje mesto Ko sta blagajno odprla na skritem kraju, sta vzela le denar in zlatnino, ostalo sta pustila ali odvrgla, vendar pa doslej razen prstanov, ki so se izgubili v pesku, niso našli ničesar drugega. Kdaj se bosta spomnila, kam sta dela ostalo zlatnino in denar' Morda o tem premišljujeta, medtem ko čakata na sodno obravnavo pred sodiščem. L. M. Carinik je zahteval, da se cerada kljub oznaki TIR odpre ... v zaporih V tovornjaku je bila tihotapska roba Radovljica — Zapori v Radovljici so bili zgrajeni v prejšnjem stoletju kot prizidek takratnemu sodišču. Do danes so ostali skoraj nespremenjeni, tako da že dalj Časa ne ustrezajo določilom zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Ta za h te va, da morajo prostori v zaporih ustrezati zdravstvenim, higienskim in vzgojnim zahtevam. Biti morajo svetli, suhi, zračni in dovolj veliki. Poleg bivalnih prostorov za obsojence pa so potrebni Se drugi prostori, ki pa jih v Radovljici nimajo. O tej problematiki so spregovorili na zadnji seji člani predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica. Stavbo zaporov naj bi ustrezno razširili. Možne variantne reSitve naj bodo OBnova za razpravo v krajevni skupnosti in v izvršnem svetu skupščine občine. Člani predsedstva so se zavzeli za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih in življenjskih pogojev obsojencev. Poudarili so tudi potrebo po humanizaciji odnosov do oseb, ki so jim bile izrečene kazenske sankcije. Vse to zahteva, da bodo predvidena dela temeljila na izboljšanju razmer v zaporih, nikakor pa ne smejo v prihodnosti pomeniti povečanje zmogljivosti zaporov glede na število obsojencev in ohranitev sedanjega stanja. Problematika radovljiških zaporov je širšega družbenega pomena, zato zahteva resno obravnavo. DR. Ura je bila 4 zjutraj, ko je 16. junija letos pripeljal na ljubeljski mejni prehod tovornjak s carinsko oznako TIR. Izstopila sta nafta šoferja, vesela, da sta po dolgi naporni poti spet na domačih tleh. Iz papirjev, ki sta jih pokazala cariniku, je bilo razvidno, da vozita iz Zah. Nemčije po predpisih carinjen in s carinskim Žigom zapečaten tovor. Morda sprva ni kazalo, da bo kaj drugače, pač pa kot že tolikokrat povsem običajen postopek. Pa je le bilo drugače. Šofer Alpe-tourovega tovornjaka Stanislav Pin-tar in njegov sovoznik Drago Bož-nar sta osupnila, ko se je carinik odločil, da je treba zapečateno cerado sneti. Ob pregledu tovora so cariniki našli tudi nedeklarirano blago, ki sta ga voznika z namero, da ga brez carine uvozita, spretno skrila. Pred tem sta namreč vse, kar sta zase kupila v Zah. Nemčiji, nekje v Avstriji na parkirnem prostoru skrila pod cerado. Na skritem mestu sta prežagala obročke na ceradi in jo tako lahko dvignila, med tovor pa sta skrila dva televizijska sprejemnika Grundig, hladilnik na plin, dve kotni električni brusilki, električni vrtalni stroj, avtoradio Engelbert, radio Grundig, avtoradio Grundig itd. Vsega tehničnega blaga, ki sta ga mislila pretihotapiti, je bilo za 56.700 din, s carino pa bi bilo vredno Se več. Pintar in Božnar sta vozila skupaj tovornjak v mednarodnem prometu že vrsto let. V ovadbi, ki jo je UJV Kranj poslala temeljnemu tožilstvu, se jima očita, da sta tudi že poprej nekajkrat pretihotapila čez mejo neprijavljeno blago zase ali za druge. Tako je Pintar osumljen, da je lani avgusta pripeljal čez mejo oljni gori-lec, letos junija pa je v kabini tovornjaka skril 3 kotne električne brusil-ke in stereo radiokasetofon. Aprila lani naj bi prenesel čez mejo avtoradio Engelbert, tudi v maju, ter v septembru Se dva. Božnar je za take nakupe Pintarja vedel, saj je tudi sam zase kupova i tehnične predmete. Tako je osumljen, da je zase ali za druge kupce prenesel lani in letos čez mejo več avtoradijev. Avtoradio sta vozniku običajno tihotapila tako, da sta doma odvila iz tovornjaka že vgrajenega, v Zah. Nemčiji kupila novega in ga montirala ter tako prepeljala čez mejo. Zaradi tega se bosta oba morala zagovarjati pred sodniki, prav tako pa tudi Sest občanov, ki so od njiju kupili oziroma so jima naročili, naj določeno blago kupita zanje m ur ha NA MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 10. — 20. AVGUSTA NA 450 kv. m RAZSTAVNEGA PROSTORA V HALI A Vam nudimo po ugodnih sejemskih cenah POHIŠTVO GOSPODINJSKE STROJE AKUSTIKO STAVBNO POHIŠTVO DEKORATIVO DEŽNIKE VIS ŠPORTNO KONFEKCIJO YASSA Oglasite se v paviljonu Murke MERKUR VELEŽELEZNINA KRANJ GASILSKO DRUŠTVO SP. BRNIK prireja v nedeljo, dne 12. avgusta 1979 ob 14. uri 1. avtomobilsko tombolo v Sloveniji Tombolski dobitki it A A A It A A A A A A A u A A V. A A A A A A A A A ir ir A iV 1. CITROEN GS 1220 CLUB 2. ZASTAVA 101 C 3. ZASTAVA 101 M/1100 4. ZASTAVA 750 SC 5. ZASTAVA 750 SC 6. FIAT 126 P 7. FIAT 126 P 8. FIAT 126 P 9. MOPED TOMOS APN 4T 10. MOPED TOMOS AVTOMATIK 3 M in še več sto drugih dobitkov. Vrednost vseh dobitkov je 600.000,— din! Program bo povezovala »teleksova« Iča! Parkirni prostor je zagotovljen! V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO TOMBOLA V NEDELJO. 26. AVGUSTA 1979 OB 14. URI! Konfekcija MLADI ROD Kranj Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: 1 PRODAJNEGA REFERENTA 1. VEČJEGA ŠTEVILA ŠIVILJ in 3. VAJENCA - ZA VZDRŽEVANJE ŠIVALNIH STROJEV Pogoji: pod 1.: srednja strokovna (ekonomska, komercialna, tekstilna). dve leti prakse, poskusno delo 2 meseca; pod 2.: KV šivilje ali NK delavke za priučitev; pod 3.: vajenec za poklic linomehanika ali strojnega^ kijucavni- čarja, prednost imajo vajenci z dokončanim 1. letnikom ustrezne zgoraj navedene poklicne sole. Kandidati naj pismene vloge pošljejo v roku 15 dni na naslov: Konfekcija MLADI ROD - Splošni sektor. NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 10. — 20. AVGUSTA OBIŠČITE RAZSTAVNI PAVILJON MERKUR - KRANJ VELIKA IZBIRA BLAGA VSE ZA VAŠ DOM SEJEMSKE CENE • POTROŠNIŠKI KREDIT • DOSTAVA NA DOM1 GORENJSKI MUZEJ V KRANJU, Tavčarjeva 43, vabi po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja v združenem delu k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog KUSTOSA ZA ZGODOVINO NOB IN RAZVOJ LJUDSKE OBLASTI za nedoločen Čas, s polnim delovnim časom Pogoji: — visoka strokovna izobrazba, filozofska fakulteta — zgodovinar — znanje enega tujega jezika — opravljen strokovni izpit — poskusno delo 2 meseca Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema komisija do 22. avgusta 1979. Kandidati bodo o izbiri obveftčeni do 25. avgusta. Začetek dela je 1. oktobra 1979 ali po dogovoru. Markič Katarina Bečanova 1 64290 TRŽIČ tel.: (064) 50366 na mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju IZDELOVANJE COPAT — moške, ženske in otroške copate — bogata izbira OBIŠČITE NAS V HALI A Ip^nina kram j A^SMAim PRIMSKOVO RAZSTAVA POHIŠTVA MEBLO, NOVA GORICA Spalnice so dolga leta pomemben program MEBLA. Danes vam predstavljamo spalnico MANON Na razstavnem stavljamo tudi NOVI prostoru pred-sistem E — Od 6 avgusta dalje si lahko ogledate m kupite pohištvo iz programa MEBLO v SALONU LESNINE na Primskovem Odprto od 7 do 19 ure, v soboto do 13 ure I I I MEBLO To je sodobno pohištvo za opremljanje dnevnih in otroških sob, spalnic, predsob in drugih prostorov TOREK. 7. AVGUSTA 1979 11. STRAN O L, A S MALI telefon 23-3*1 OGLASI PRODAM Prodam KRAVO po izbiri. Bene-dik, DražgoAe 41, Železniki 5996 Zopet se dobijo sveža DOMAČA JAJCA, vsak popoldan po 16. uri v Srednji vasi 6 pri Goricah 6049 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR. Binkelj 7, Sk. Loka 605.1 Prodam PLETILNI STROJ sin-ger dvoredni. Kranj, M osa Pijade 9, stanovanje 20 6119 Ugodno prodam TRAKTOR IMT 533 ferguson. Mulej, Poljče 5. Begunje 6120 Prodam italijanski globok OTROŠKI VOZIČEK. ZIBKO in POSTELJICO. Tomovski. Planina 2. Kranj Prodam eno leto star ŠOTOR. Zupane Alojz. Staretova 26, Kranj Prodam PSIČKA Španjolca, starega 4 mesece, srednje rasti. Gubče-va 4, Kranj. Jankovič Petra 612.1 Prodam TERMOAKUMULA-CUSKO PEC 5KW. Jezeršek. Gorice 59, Golnik 6124 Prodam popolnoma novo STRUŽNICO maksima t mentor 10. Naslov v oglesnem oddelku 6125 Prodam TRAJNOZARECE PECl in GOSTILNIŠKE MIZE ter STOLE (ultrapas). Zabnica 72 6126 Prodam mlado KRAVO z mlekom. Kupim PSA čuvaja. Gole, Viselnica 15 nad Zg. Gorjami 6127 Prodam SPALNICO, dobro ohranjeno. Zibert, Britol 171. Kranj Prodam male PRAŠIČKE. Husa-vec Anton. Hudo .I.Tržič 6129 Prodam 2 kubična metra ISTRSKEGA KAMNA debeline I do 5 cm. Telefon 74-048 6130 Prodam TRAKTOR deutz. 40 KM, z osemsto delovnimi urami. Velesovo 43, Cerklje 6131 Prodam ZMAJA odprtega tipa, starega pol leta. Cena 14.000,— din. Svoljftak, Starac. 11, Sk. Loka, telefon 61-716 6132 Prodam malo rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Brezovar, Hafnarjevo naselje 98. Sk. Loka Prodam KAVČ in dva FOTELJA. M ose Pijadeja 44, stanovanje 34. Prodam 40 kv. m LAMELNEGA PARKETA z vgraditvijo. Plačilo v Gostinska in trgovska delovna organizacija entral KRANJ, p.sol. o. pri objavi dne 3. 8. 1979 je bilo za TOZD DSSS pomotoma objavljeno delovne naloge in opravila KUHARJA pravilno pa je KURIRJA. Pogoji ostanejo isti. KŽK KRANJ — TOZD AGROMEHANIKA KMETOVALCI! Vabimo vas na obisk našega paviljona na 29. mednarodnem Gorenjskem sejmu od 10. do 20. 8. 1979, kjer bomo razstavljali in prodajali tudi na kredit. • Razstavljen bo kompleten program traktorjev in priključkov TOMO VIN KOVIC Program standardnih traktorjev in priključkov vseh znanih jugoslovanskih proizvajalcev. • Posebni poudarek na sejmu bo dan priključkom lastne proizvodnje, in sicer traktorski nošeni atomizerji, traktorske škropilnice, kultivatorji z ježem, zbiralne vile itd. S slednjimi priključki bodo organizirane demonstracije na sejmu in izven njega. • Uporabnikom traktorjev TOMO VINK0VIĆ sporočamo, da odkupujemo, oziroma vzamemo v račun vse vrste rabljenih manjših traktorjev TOMO VINKOVIĆ, tistih kmetovalcev, ki se odločijo za nakup novejših kategori| izmed traktorjev TOMO VINKOVIĆ. • Na sejmu v Kranju lahko nabavite pod ugodnimi kreditnimi pogoji tudi kombajne in izkopalnike za krompir. • Pri nekaterih strojih izkoristite tudi posebni sejemski popust • V času sejma si lahko ogledate tudi specializirano trgovino rezervnih delov in kmetijskih strojev, ki leži na poti med avtobusno postajo in sejmom v Kranju na Koroški cesti 25, in je odprta v delovnikih od 6. do 18. ure, v sobotah pa od 8 do 1 2 ure. Za obisk se priporoča KŽK Kranj, TOZD AGROMEHANIKA Trgovina rezervnih delov in Trgovina strojev tel. 24-786 gotovini. Podluhnik 281. Sk. Loka. telefon 61-158 6134 Prodam rabljeno LESENO BARAKO. Naslov v oglasnem oddelku 6135 Prodam FOTOAPARAT zenit, star dve leti. Pintar Branko, Pra-protno 4, Selca 6136 Prodam IZRUVAC pčttinger za krompir ter hrastov SOD za gnojevko. Urh Ivana, Virmaše 6, Šk. Loka 6137 STANOVANJA _ KUPIM Kupim MOTOR za kosilnico fahr. Gorenja vas 23, Reteče 6097 Kupim manjšo ohranjeno TRAKTORSKO ŠKROPILNICO. Oddati ponudbe pod Škropilnica 614H VOZILA Prodam 126-P, letnik 1977, z neparno številko. Podreča 8, Kranj Ugodno prodam PEUGEOT 204, letnik 1971. Fajfar Janez. Podlubnik 153, Skofja Loka 6075 Prodam CITROEN GS, letnik 1976. V račun vzamem manjši avto. Telefon 21-018 6078 Prodam R-4, prva registracija 1976, z neparno številko. Dolenc, Zevnikova 5, Orehek, Kranj, telefon 27-937 6113 Prodam OPEL ASCONO 16 S, letnik 1972/73. Zupančič Janez, Ribno 74, Bled 6070 Ugodno prodam ZASTAVO 750, prenovljeno, reistrirano do 23. julija 1980. Informacije na telefon 57-066 6138 Prodam SPAČKA, letnik 1974. Zlato polje 6, K ran j 6139 Prodam SPAČKA, letnik 1976, po delih. Naglic, Tupaliče 13, Preddvor 6140 Prodam NSU 1200 C, letnik 1970. Telefon 74-048 6141 Prodam VW 1200, starejši letnik, za rezevne dele. Cerklje 93 6142 Prodam ŠKODO 100 L, letnik 1972. Cvetičanin, Podlubnik 158, Šk. Loka 6143 Prodam skoraj nov PONY EX-PRES. Podlubnik 18, Sk. Loka, telefon 61-387 6144 Prodam avto 2 CV 6 spaček, letnik 1975, tehnično pregledan in registriran do 31. julija 1980. Ogled popoldan, razen nedelje. Bogdan Erznožnik, Ziri 101 6145 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do fehruarja. Sh-bar, Zapuže 37 6146 Ugodno prodam ZASTAVO 750, celega ali po delih. Jan, Kečiška 55, Bled 6147 V najem vzememo STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Smo dobri plačniki. Oddati ponudbe pod Solidni 5938 V okolici Kranja iščem SOBO s kuhinjo. Oddati ponudbe pod Stanovanje 6149 Mlad par išče STANOVANJE v Kranju ali na relaciji Medvode — Tržič. Oddati ponudbe pod Arhitekt 6150 Oddam opremljeno SOBO za delno pomoč v gospodinjstvu. Oddati pod Gorenjska — bližina tovarne 6151 Izdaja (T (.lan. Kranj. I lica MoAe Pijadeja 1. Stavek: TK (iorenjnki Huk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naalov uredniAtva in uprava lista: Kranj, MoAe Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Atevilka 51500-803:1199» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredni-Atvv 21-835, novinarji 21-860. malo-oglaani in naročniAki oddelek 23-341. - Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena /,a 1 Atevilko v kolportazi 5 dinarjev. - OproAče-no prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 /72. ZAPOSLITVE V času Gorenjskega sejma od 8. do 12. avgusta 1979 zaposli Kovinoteh-na Celje, blagovnica FUŽINAH Jesenice, več moških PRODAJALCEV tehnične stroke za delo na sejmu v Kranju. Zaposlitev je priložnostna. Informacije dobite po telefonu 81-496 Sprejmem KV KOVINOSTRU-GARJA, za maloserijska dela. Naglic Jože, Jezerska c. 124/d 6037 Sprejmem vajenca za učenje AVTOLICARSTVA. Draksler Izidor, Zasavska 36/b, Orehek 6039 I POSESTI B_ Prodam več PARCEL za vikend. Oddati ponudbe pod Na Gorenjskem 6152 STARO HIŠO, NEDOGRAJENO GRADNJO ali ZAZIDLJIVO PAR CELO v širši okolici Škofje Loke kupim. V račun dam nov GOLF JL. Informacije po telefonu 064 61-851 od 18. do 20. ure 6153 Prodam PARCELO. Informacije po telefonu 26-518 popoldan 6154 ^^^IZGUBLJENOI Izgubil se je črnobeli mali PSIČEK — floki. Ce kaj veste o njem, mi sporočite proti nagradi. Horvat Jože, Tomšičeva 25, K ran j 6155 Kadrovski sektor delovne organizacije Saoa Urara industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov vabi k sodelovanju z °- S()L o. za potrebe TOZD VZDRŽEVANJE sodelavce za opravljanje delovnih nalog: 1. VODENJE DELOVNE ENOTE SPLOŠNO VZDRŽEVANJE Pogoji: - gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z daljšo uspešno prakso na področju gradbene dejavnosti, - strokovni izpit ali pripravljenost, da si ga v dogovorjenem roku pridobi, - družbenopolitična aktivnost in aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve ter do razvoja samoupravnih odnosov. 2. VODENJE DELOVNE ENOTE ELEKTRO VZDRŽEVANJE Pogoji: - diplomirani elektroinženir - šibki tok po možnosti s prakso, - strokovni izpit ali pripravljenost, da si ga v dogovorjenem roku pridobi, - družbenopolitična aktivnost in aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve ter do razvoja samoupravnih odnosov. 3. VZDRŽEVANJE ELEKTRONIKE Pogoji: - višja izobrazba elektro smeri (elektronika) ali elektrotehnik — šibki tok z daljšo uspešno prakso na področju vzdrževanja elektronike. - aktivno znanje angleščine. V okviru programa usposabljanja bo izbrani kandidat poslan na približno enomesečno specializacijo v ZDA. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Sklenitev delovnega razmerja velja za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 Kranj, Škofjeloška 6, v 15 dneh od dneva objave v časopisu. OBLETNICA Osmega avtusta bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri brat ALOJZIJ JANC S hvaležnostjo se ga spominjamo, a bolečina v srcu ostaja. Vsem, ki ste ga ohranili v spominu in obiskujete njegov grob, iskrena hvala. Sestre Resnica, Gorenja Sava, Stražišče, Jesenice ZAHVALA Ob izgubi dobrega moža in očeta ANTONA TAVČARJA Mihovega a ta iz Gor. Zetine se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo dr. Berniku in dr. Debeljaku za ves trud ter gospodu župniku za ganljive besede Posebna zahvala dobrim sosedom za izkazano pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Janko. Tone, Mirko z družinami, hčere Albina. Francka, Kati in Mici z družinami Gornja Zetina, Javorje. Dolenčice. Zabreznica, Vrba Ledena zrna oklestila polja in sadovnjake Žičnica na Veliko planino bo obnovljena do zime Kronične težave naših žičnic odmevajo tudi z Velike planine — Viator bo jeseni zamenjal nosilno vrv — Ustanovitev interesne skupnosti morajo spremljati dolgoročne usmeritve razvoja Velike planine KAMNIK - Gondolska žičnica na Veliko planino le od aprila vozi zaradi dotrajanosti noailne vrvi h polovično zmogljivostjo. Sredi julija je obatala. Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane ni opravil ponovnega pregleda in republiški inspektor za žičnice je odredil ustavitev gondole, čeprav je bilo tedaj na Veliki planini precej dopustnikov. Zaplet je bil koncem julija vendarle razrešen, saj je Zavod za raziskavo materiala odobril prevoz z žičnico do konca oktobra, ko bo treba zamenjati nosilno vrv. Zapleti so znova opozorili na težave, ki pestijo TOZD Hoteli in žičnice Kamnik, ki je v okviru delovne organizacije Golfturist vključen v 90ZD Sap-Viator. Da je ličnica žarišče izgube, ni prav nič novega, saj je to te kar kronična bolezen naših iicniakih sistemov. Ponekod jo zdravijo z ustanavljanjem interesnih skupnosti, drugod zavestno ustanavljajo zgubaše. Vselej pa gre za širšo družbeno podporo žičnica rjem. Tudi kamniški TOZD Hoteli in žičnice potrebuje učinkovite ukrepe. Ze od leta 1973 posluje z izgubo. Lani je znašala 1,520.430 dinarjev. S kratkoročnimi krediti so jo pokrili drugi Viatorjevi TOZD. Letos je bil izdelan sanacijski program, ki pa ni dobil podpore na sestanku predstavnikov medobčinskih in občinskih družbenopolitičnih organizacij, kamniške občinake skupščine in SOZD Sap-Viator. Predlog, da se iztrošeni sistem žičnic na Veliko planino prenese kot soudeležba Golfturista oziroma TOZD Hoteli in žičnice v načrtovano samoupravno interesno skupnost Velika planina, ni sprejemljiv. Žičnico je treba sanirati takoj in denar za obnovo naj bi zagotovil Viator, kamor so se tudi stekala sredstva amortizacije. Ponudba avstrijskega dobavitelja skupaj z montažo znaša okrog 2,5 milijona dinarjev, domači izdelovalec ponuja skoraj enkrat višjo ceno. Gondola v času obnove seveda ne bo obratovala. Ustavila naj bi se torej koncem oktobra in spet začela voziti v začetku decembra, torej še pred zimsko sezono. Vzporedno z izdelavo kratkoročnega programa sanacije žičnice na Veliko planino pa naj bi pričeli z oblikovanjem dolgoročnih usmeritev tega rekreacijsko turističnega centra, ki naj bi opredelile motnosti zimskega in letnega turizma. Le tako bo ustanovitev samoupravne interesne skupnosti dobro pripravljena in se bo združeno delo širšega območja odločilo za združevanje sredstev za razvoj Velike pla- nine- M. Volčjak Ledeno cvetje poletja — Letošnje vroče poletje ne skopari ravno z ledenimi zrni: v soboto popoldne je toča že drugič v tem poletju pobelila travnike. — Foto: L. M. Brezje - Na Brezjah ho ob občinskem prazniku odprli nov dom kulturnih organizacij. Zgradili so ga s samoprispevkom občanov ter s širšo družbeno pomočjo, v njem }xi je lepa dvorana, več prostorov :a delo krajevne sku/> ni)8ti, stanovanje, nove m sodobne prostore pa je dobila tudi pošta. - Foto: F P Premočno trkanje - Kot s kamni razbito steklo: pod ledom se je v krajih pod Krvavcem sesulo marši katero steklo. - Foto: F. Perdan DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 Spet potresni sunek - Naprave seizmološkega zavoda SR Srbije »o včeraj oh H uri in 49 minut zabeležile močnejši potreani sunek 295 kilometrov jugozahodno od Beograda Strokovnjaki »o ocenili, da je imel 6 stopenj po Mercallijevi lestvici močan sunek epicenter med Budvo in Tivtom Sporočili so, da gre le za umirjanje potresne dejavnosti in da sunek, ki so ga čutili v več mestih črnogorskega Primorja, ni povzročil nobene škode. Ugrabitev letala - Trije neznanci so včeraj ugrabili letalo španske letalske družbe Iberia v Lizboni in zahtevali od pilota letala, naj odleti proti Franciji oziroma Švici. Kot so sporočili predstavniki portugalskih oblasti, gre po vsej verjetnosti za ubežnike iz tujske legije, s katerimi so se dogovorili za pristanek le tala vSviri. Poročilo o oblaku - Generalni sekretar francoskih sindikatov George Se-guy. ki je julija vodil delegacijo Generalne konfederacije sindikatov Francije med obiskom v nasi drŽavi, je podal poročilo o pogovorih v Jugoslaviji. V njem je poudarjena podobnost stališč glede večine vprašanj, ki jih je delegacija obrav navala v srečanjih z jugoslovanskimi sindikalnimi delavci. To je tudi povsem razumljivo, saj se samoupravno delovanje v njihovi državi v marsičem poknva z iugoslovanskim Ktna ae umirja - Vulkan Ktna. ki It nekaj časa bruha lavo. se glede na čedalje manjšo aktivnost umirja Predvčerajšnjim so sicer tamkajšnji prebivalci bili pnča novemu, manjšemu izbruhu, vendar pa je bila hitrost lave, ki je polzela po hribu navzdol, dosti manjša Vseeno so velik del prebivalstva evakuirali l'o trdi tvah izvedencev pa Ktna se ne bo nehala delovati. 8e naprej toplo - Vremenoslovi i nam tudi za danes obetajo pretežno sončno in suho vreme Tako se bodo najvi*je dnevne temperature povzpele le do pr blizno 2?> stopinj (Vizija S. Saje Odprta vrata 29. Gorenjskega sejma Na letošnjem 29. mednarodnem Gorenjskem sejmu sodeluje 690 razstavljalcev domače in tuje proizvodnje — Vsak večer zabavna prireditev z znanimi pevci in ansambli — Prireditev bo odprl član sveta federacije Miha Marinko — Osrednji govornik predsednik skupščine gorenjskih občin Franc Rogelj J Kranj — V petek, 10. avgusta, bo Gorenjski sejem spet odprl vrata številnim potrošnikom. Sejemska prireditev, ki predstavlja po eni strani široko potrošniško, po drugi pa tudi rekreacijsko in zabavno manifestacijo, bo letos že devetindvajsetič privabila občane na ogled in nakup blaga široke potrošnje. Letos bo svoje blago razstavljalo 690 razstavljalcev, od tega tudi 112 inozemskih firm — avstrijskih, italijanskih, švedskih, pa tudi iz nekaterih dežel v razvoju. Med množico razstavljenih artiklov si bodo obiskovalci lahko ogledali stanovanjsko opremo, belo tehniko, akustiko, dekorativo, na voljo je 'iroka ponudba kmetijske mehanizacije, pester izbor obrtnih izdelkov, gradbenega materiala, vse naprodaj po ugodnih sejemskih cenah. Obiskovalci tudi letos ne bodo prikrajšani za številne kulturnozabav-ne prireditve, ki se bodo zvrstile v desetih sejemskih dneh. Popoldanskim folklornim nastopom in pro-menadnim koncertom bo vsak dan sledil večerni program s plesom, ki ga bodo poživljali nastopi priznanih narodnozabavnih ansamblov Plan- šarjev, Dobrih znancev, Fantov treh dolin, Otavija Brajka ter sodobnejših Gejzir, Nočni skok, Prah, XII. nadstropje, ter solistov Ota Pestner-ja, Džoja Maračiča-Makija in drugih. Goste bosta zabavala tudi »trimski mojster« Mito Trefalt in Tone Fornezzi-Tof z zbadljivim Moped showom. Tudi gostinci so poskrbeli za dobro počutje gostov na Gorenjskem sejmu, saj jim bodo dan za dnem točili žlahtno kapljico ob obveznih jedeh na žaru in tradicionalnem pečenem sejemskem volu. Cene letošnje vstopnice na sejem je ostala nespremenjena, tudi letos imajo otroci prost vstop, vojaki in študentje pa odštejejo zanj le 10 dinarjev. Gostje, ki so se udeležili novoletne prireditve na Gorenjskem sejmu, pa bodo najbrž izkoristili prost vstop, ki so si ga zagotovili s silvestrovanjem. Letošnjo sejemsko prireditev bo v petek ob 10, uri slovesno otvoril član sveta federacije Miha Marinko, ki bo priredil tudi sprejem v avli občinske skupščine Kranj, osrednji govornik ob otvoritvi pa bo tovariš Franc Rogelj, predsednik skupščine gorenjskih občin. D. Zlebir Kaj bo z letino? - Ponekje je toča dobesedno oklestila sadno drevje, na nekaterih njivah pa je zmlela v ničvredno trsje koruzo, prizanesla pa nt niti zelju niti krmilni pesi. - Foto: F. Perdan Spet toča Razbiti strešniki - Kot jajce debela toča je na strehah hiš kot za salo potolkla strešnike, tako da so morali kot na, hiši v Srednji vasi zamenjati kar precej strešnikov. — Foto: F. Perdan CERKLJE - V soboto popoldne, nekaj minut pred 15. uro, je hudo neurje s točo zajelo Cerklje in kraje pod Krvavcem. Toča, ki je padala več kot deset minut in je bila debela do pet centimetrov, je najbolj prizadela vasi Štefanja gora, Grad, Dvorje, Praprotna polica, Cerklje, Šmartno, Pšato in Poženik. Veliko škode pa je tudi v vaseh Srednja vas pri Šenčurju, Luže, Velesovo ter v vaseh na pobočju Krvavca. Največ škode so debela ledena zrna naredila na povrtnini, sadnem drevju, predvsem na jablanah in hruškah, oklestila pa je tudi orehe. Na polju pa je največ škode na koruzi in krmilni peai; najbolj uničena polja ao na Ste-fanji gori in od Velesovega proti Poteniku. Zmlelo je tudi proso, k tlom pa je pritisnilo otavo in krompir. Vasi pod Krvavcem so v slabem mesecu dni imele kar dvakrat neurje s točo, da bo tako zaradi suše kot zaradi toče ie bolj zmanjšan letošnji pridelek. Toča je na Cerkljanskem in v okoliških krajih pobila precej stekel na oknih, preluknjala ali poškodovala rolete in žaluzije, ponekje pa je zaradi tega načet tudi zunanji omet. Toča je samo na osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah pobila 24 stekel na oknih, prav nič boljše pa je niso odnesla okna v stanovanjskih blokih v zgornjem delu Cerkelj. Močan veter je porušil tudi nekaj kozolcev v Cerkljah, na Piati in na Spodnjem Brniku ter tako še povečal škodo zaradi ledenih zrn. Milka Kuralt iz Cerkelj 12 je povedala, da takšnega naurja s točo v tem delu Cerkelj ne pomni te okoli 40 let; samo pri njih na hiši je debela toča na strehi razbila kar 700 kosov strešne opeke ter razbila še nekaj stekel. Podobno neurje s točo je v vaseh pod Krvavcem divjalo lani 13. julija ter prav tako naredilo izdatno škodo. J. Kuhar Kozolci niso zdržali — Močan sunek vetra je v soboto okoli 15. ure v okolici Cerkelj podrl nekaj kozolcev polnih otave. iz ostalih, ki so zdržali, pa je kot za šalo pomedel snope pšenice, ječmena, otave, ki jih je dokončno otepla še toča. Podobno sliko kažejo tudi polja v okolici Dupelj, Naklega in Kokrice. ledeni val pa je segel tudi do Kamnika, kjer je v neurju izruvano drevo pre trgalo žice glavnega električnega voda. — Foto: J. Kuhar