FcMaina plačana v gotovini.
Leto III.

V Kočevju dne 5. januarja 1940.
aA/U&M'
■ _ \
\ \
Štev. 1.
(k -5 i.\ .i
5&S*
V
. v
Isiaja vsakega 5„ 15. in 25. dne v mesecu; če je na tak dan praznik, dan prej. - Pos. Štev. V- din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 69 din. - Poštno-ček. rač. št. 17.785. Uglasi po ceniku. — Izdaja koaz. lista, čigar predst. je Karel Škulj, župnik v Dol. vasi prt Ribnici. - Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliček, Kočevje.
Prejeli smo iz pisarne Njeg. Vel. kralja sledeči brzojav: „Izjavite za-bvalnost Slovenskoj Straži u Kočevju zo upučen rodoljubivi pozdrav in telegram sa godišnje skupštine u kome se izražava vernost i vdanost Njegovom Veličanstvu Kralju, Njegovom Kraljev-skom Visočanstvu Knezu Namestniku ln Kraljevskom domu.
? Botro leto 194®
Če se že posameznik, ki čuti težo časa V katerem živimo, vpraša kaj neki mu prinaša novo leto in če se še z večjo skrbjo vprašuje družinski oče, ki gledajoč družino se zamisli v neprestane skrbi, ki jih bo moral prestati v novem letu, da jo oskrbi, kaj šele mi, ko se nam je posrečilo zbrati že lepo družbo okrog Kočevskega Slovenca; kako ne bi mi razmišljali kaj vse moramo podvzeti, da bo naš krog zadovoljen in da bomo dosezali cilj, ki smo si ga postavili ob ustanovitvi lista! Najprvo se lepo zahvalimo vsem našim naročnikom in sotrucl-"lkom za vso pomoč. Drugega nimamo kot iskreno zahvalo in Bog povrni, ker ne raz-Lo-'v-ga;n° s sredstvi, da bi delili honorare, P acevali dopise in sotrudništvo kot delajo “rugi večji listi. Vse naše delo temc-11 ^ edino le na iskreni požrtvo-d 1 n o s t i. Brez kake stalne večje podpore tj0 n.avezani edino le na naročnike in oglase, ZcA° je za nas vsak dinar kapital, ki ga yarčujemo, da poravnamo tiskarske stroške ln odpremo lista. Uredništvo je plačano le 2 zavestjo, da služi vzvišeni nalogi — dvigniti slovensko ljudstvo v krščanski narodni izobrazbi in mu dati moralno silo skupnosti, rojakom izven kočevskega ozemlja pa vzbu-diti zanimanje, dejansko ljubezen in razumevanje za težke razmere Kočevskih Slovencev. Z veseljem moramo povdariti, da J® v Slovencih že dokaj plemenitega navdu-šenja. Mnogo imamo hvala Bogu sotrud-mkov, njih število narašča, a niti eden še m vprašal po plačilu. Ni li to že lep uspeh? X gmotnem oziru smo zares verna slika kočevskih Slovencev, ki so revni, siromašni, srčno dobri, ki od malega, kar imajo, radi v ujej o. In glej, Bog sam je plačal ple-en.ito delo ljubezni s tem,.. da smo priro-„.cj[1 v hi. letnik lista brez večjih gospodar-n nesreč. Dostikrat se nam je zgodilo
n-.ihr- : Kadar ie sila naj večja, je pomoč bližja — in bila je. Seveda težke so skrbi
nite°bStanek’ za1° Prosimo prijatelje, osta-kov n^>m.zvesh in pridobite nam še naročni-]jsf ‘ hrojirno željo, da bi tedensko izdajali
naš i! S,e. bo zg°dii°. samo, če naraste Vem n ri’ U gre k zaključku drugega tisoča, siromašni ,mnogi P° naših vaseh so tako štiri e L“’-Ca ne zmorejo naročnine, zato po Pa kar iJ°vsako številko lista, mnogokje enkrat tnm.Z1 uP° hišah> tako, da ima list še radi za 0 bralcev’ kot je naročnikov, zato žamo nam3/ .revn® Kočevske Slovence zni-revežu chi?1"10/ x9.ln,iiv ie prizor, če revež to lie ino7ee ploščino, a seveda dostikrat
vzdrži'	P°trebn°, da se list
i »dali če trHi J ? Docela verno sliko bomo sko ljudstvo t?Vdaxbi firenško krščansko nesrečokočevskem smatralo za
■ naš list predLviiLZgUAbAil0 SV,°ie gIasil°'
‘ costavlja. Mnogokje sprašu-
jejo na pošti po njem, če zakasni kak dan, tako jim je postal ljub prijatelj. „Ponosni smo, da imamo svoje glasilo" zatrjujejo doslej v slovenski javnosti tako malo vpo-števani Kočevski Slovenci. In zopet drugi zatrjujejo, kako so vzradoščeni, ko berejo poročila od raznih krajev po Kočevskem, ki jo na ta način spoznavajo in se med seboj zbližujejo. Toliko močno je list stopil že v dušo kočevskega slovenstva, da jim je že nepogrešljiv prijatelj. Zato pa bomo z vso vnemo skrbeli v novem letu za dobro vsebino lista s članki, ki naj v nas utrjujejo krščansko in narodno zavest. Nadaljevali bomo z življenjapisi naših odličnih mož iz kočevskega okraja in z opisom krajev v Jugoslaviji in izven nje, kjer živi slovenski rod. Prinašali bomo še naprej gospodarske članke različne vsebine. Točnti bomo poročali o razvoju in prilikah doma in na tujem. Obeta se nam povest iz domačega kraja. Večkrat čujemo zadovoljstvo z duhovnim berilom, ki zlasti tam, kjer ni slovenske pridige, duhovno poživi bralce. Vsestransko pa prosimo poročil iz raznih krajev Kočevske. Bralci po Sloveniji najbolj spoznavajo naše življenje in potrebe iz takih dopisov. Poročali bomo o vojni, ki bi naj čimpreje zginila in o pomembnejših dogodkih. Prav hvaležni pa bomo za vsak nasvet v korist lista. Iskreno pa želimo, da bi n e bilo ovir, ki bi nam onemogočili nadaljevati izdajanje glasila Kočevskih Slovencev.
Zaupajoči v božje varstvo in dejansko ljubezen slovenskega naroda korajžno stopamo v novo leto in začenjamo tretji letnik lista „Kočevski Slovenec"!
* *‘'k’*‘t~****>**'*	Cfc- -Jfc.-f
Šolsko vprašanje na slovenskih ljudskih šolah v banovini Hrvatski
Stariši šoloobveznih otrok slovenskih krajev, ki imajo tudi hrvatske učitelje, se pritožujejo, da otroci ne razumejo učitelja, ker ni vešč njihovega materinskega jezika in tudi obratno . ..
Na slovenskem ozemlju, ki se nahaja trenutno še v območju banovine Hrvatske, imamo devet ljudskih šol. Na treh teh slovenskih ljudskih šolah poučujejo tudi hrvaški učitelji, ki so bili tja postavljeni bajč po službeni potrebi. Naše slovensko ljudstvo jih je sprejelo tako, kakor se pač sprejema človek, ki ni sam kriv, ki je zašel v tuj svet. Slovensko ljudstvo jim je šlo na roko v vseh pogledih in jim je kolikor mogoče olajšalo naporno službo, je pa vedno strmelo za tem, da naj se na naših slovenskih ljudskih šolah nameščajo slovenski učitelji ali pa vsaj taki, ki so slovenskega učnega jezika popolnoma zmožni.
Čeprav je v našem slučaju govor le o ljudskih, torej elementarnih šolah, vseeno je treba vzeti to zadevo v pretres, ker nastaja pri tem vprašanje, ako je vseeno, kdo poučuje in kako se poučuje naš slovenski naraščaj. Spričo dejstva, ko zahtevajo že narodne manjšine, da naj se poučuje njih mladina v materinskem jeziku in po vzgojiteljih — sonarodnjakih, nastane za nas Kočevske Slovence vprašanje, kako se opredeljuje naš slovenski živelj v banovini Hrvatski in nadalje, če se dandanes polaga važnost na to, da zadobe naši najmlajši osnovne pojme o življenju v svoji pravi materinščini in ne v morebitni spakedranščini. Danes, ko se na-
Veselo in srečno novo leto želijo vsem sotrudnikom, naročnikom, bralcem in prijateljem
uredništvo, konzorcij in tiskarna.
splošno govori o demokratizaciji ljudskega šolstva in o načelih, kako naj se reformira ljudskošolski pouk v smislu splošnih demokratskih načel, mislimo, da stopa prvenstveno v ospredje vprašanje načina, kako naj se izvaja pouk, da dobi mladež elementarnega razreda, to je v rani mladosti, spoštovanje in ljubezen do materinščine ter veselje do nadaljnjega šolanja. Ali je iz pedagoškega stališča vseeno, če otrok prvega razreda svojega učitelja ne razume, ker mu taisti ne more podajati učne snovi tako, kakor je otroka učila mati v predšolski dobi ? Mislimo, da ni! V tem pogledu se mnogokrat greši in delajo se napake, ki so za poznejše otrokovo življenje značilne, večkrat celo usodne. To posebno v krajih, ki so izpostavljeni temu ali onemu pritisku, kakor je slučaj — na žalost — tudi pri nas.
So slučaji, ko se ne da na drug način zadostiti potrebi za namestitev učiteljskega kandidata ali za otvoritev šolskega pouka kakor v tem, da se postavljajo na razpisana učna mesta učne moči, ne glede na to, če so te učne moči zmožne ali niso zmožne materinščine šoloobiskujočih otrok. To poslednje bi bilo do gotove meje še opravičljivo, če je le prehodnega značaja, torej zasilno, ne traja predolgo in se omejuje ramo n n v H je razrede ljudske šole. Tam pa, kjer se tako-rekoč hote greši s tem, da se namenoma postavljajo učne moči, ki niso zmožne otrokove materinščine, čeprav bi se lahko, taki slučaji niso samo v nasprotju s splošnimi demokratskimi načeli, pač pa so tudi proti vni osnovnim pedagoškim pojmom.
Ni dolgo temu, ko smo čitali v dnevnikih, da je več naših učiteljev-rojakov nastavljenih izven naše ožje domovine. Ko se ob nastopu prve njihove službe radujemo, da so vendarle zaposleni in prestali biti „mrtev organizem na živem telesu", se opravičeno sprašujemo Kočevski Slovenci v banovini Hrvatski, zakaj se niso prvenstveno izpopolnile naše slovenske ljudske šole, ki imajo sedaj tudi hrvatske učitelje, z našimi sorojaki ? 1
Ta izmenjava bi bila že zdavno nujno potrebna, bila bi v interesu slovenske ljudske šole in učiteljstva. Slovenski ljudski šoli zato, ker bi ostala nje struktura nedotaknjena (čeprav smo v eni državi, je ustroj hrvatske ljudske Šole različen od slovenske!), nadalje v interesu učiteljstva zato, ker bi se naši slovenski učitelji prvenstveno zaposlovali na slovenskih ljudskih šolah, hrvatski učitelji pa bi dobili mesta na hrvatskih šolah, kjer je pomanjkanje učnih moči spričo prekomernega števila otrok v posameznih razredih mnogo bolj občutljivo kakor v Sloveniji.
Da so ostali slovenski kraji kar nadalje v Sloveniji in da ni prišlo leta 1931 do iz-premembe, pri kateri smo bili proti volji ljudstva dodeljeni bivši savski banovini, bi" ne bilo tega problema.
V teku zadnjih osmih let se je v marsičem grešilo, tako tudi na prosvetnem polju. Z ustanovitvijo banovine Slovenije upamo, da se bo to prvenstveno vprašanje rešilo v prid splošnim slovenskim interesom. To je iskrena želja naših Kočevskih Slovencev v banovini Hrvatski I
P
S
rte m
Prvi bojevnik za protestantovstvo po slovenskih deželah in hkrati prvi slovenski pisatelj je bil Primož Trubar (— Trobar). Rodil se je leta 1508. na Raščici pri Turjaku, bržkone 8. junija, na praznik sv. Primoža in Felicijana. Njegov oče Mihael je bil kot tesar in mlinar premožen mož, a je umrl že leta 1525., o priliki nekega kme-tiškega upora, ko so ga uporniki obesili.
Oče ga je posla! v šole. Leta 1521. je bil Trubar na mali šoli na Reki, kmalu potem je prišel v Salzburg (na šolo Sv. Petra) in odtod na Dunaj (na šolo pri Sv. Štefanu). Preživljal se je kot cerkveni pevec in je z drugimi ubožnimi dijaki s petjem prosil milodarov. Kakor se zdi, ga je na Dunaju spoznal tržaški škof Peter- Bonomo. ki je do leta 1523,. oskrboval dunajsko škofijo. Vzel ga je k sebi v Trst, kjer je bil cerkveni pevec in osebni služabnik škofov in se pripravljal za duhovniški poklic. Že tu se je navzel protestantovskega duha, kajti škof Bonomo je bil naklonjen novoverskemu gibanju in je svojim učencem med drugim razlagal tudi Kalvinove spise. Leta 1527. mu je podelil župnijo v Loki pri Zidanem mostu, h kateri je kmalu dobil še kaplanijo pri Sv. Maksimilijanu v Celju. Z dohodki svoje župnije je šel nekaj časa na Dunaj, da izpopolni svoje bogoslovno znanje, a vseučilišča ni obiskoval. Njegovo bogoslovno znanje je bilo skromno, kakor tudi njegovo znanje jezikov; znal je za svoje potrebe poleg slovenskega še laški, nemški in latinski.
značaj. Trubar je moral kmalu iz Ljubljane na kapiteljsko župnijo v Št. Jerneju na Dolenjskem (1546). Po zmagi nad šmalkal-denskimi zavezniki (1547) pa je došio kraljevo povelje, naj se Trubar z drugimi voditelji luteranstva vred zapre. Zaporu seje izognil z begom in je prišel leta 1548. v Ntirnberg.	(Da!je prihodnjič)
Primož Trubar
Leta 1530. ga je posvetil Bonomo za duhovnika in mu dal mesto pridigarja v Trstu. Še isto leto pa ga je poslal v Loko na njegovo župnijo. V Loki je prišlo do prvega spora med novoverskim župnikom in katoliškimi župljani. Ko so hoteli ti na čast sv. Roku, pomočniku zoper kugo, sezidati cerkev, se je Trubar temu s silo ustavil in izzval tako hud odpor pri župljanih, da je bil vesel, ko so mu ljubljanski kanoniki, med katerimi se jih je dosti nagibalo k lu-trovstvu, ponudili mesto stolnega pridigarja v Ljubljani (1531). Bival je odslej deloma v Ljubljani, kjer je deloval s prižnice za novo vero in se seznanjal s spisi švicarskih reformatorjev, deloma na Štajerskem, kjer je k dosedanjima beneficijema dobil kot administrator: v oskrbo še župnijo v Laškem ob Savinji (vsaj 1533). Ker mu je škof Krištof Ravbar (1493 — 1536) kmalu prepovedal pri d igo vati v stolnici, mu je mestni magistrat dal na razpolago cerkvico sv. Elizabete v meščanskem špitalu, kjer je nadaljeval svoje delo skoro brez ovire do leta 1540. Tedaj se je moral na kraljev ukaz vrniti v svojo župnijo, a bival je mimogrede v Trstu (1541).
Leta 1542. pa ga je imenoval škof Ka-cijanar (1536—1544), sam napol luteran, za stolnega kanonika v Ljubljani, kjer je bil zdaj stolni kapitelj povečini luteranski. Kot kanonik je nadaljeval svoje delo za lute-ranstvo, pridigal zoper češčenje Marijino, zoper sv. mašo, ki jo je zval malikovanje, in zoper katoliške nauke. Razmere so se izpremenile, ko je leta 1544. s kraševskim kmetiškim sinom Urbanom Tekstorjem (Tkalčičem) zasedel škofijski sedež izobražen bogoslovec, odločen katoličan in čist
Novoletne izjave vodilnih državnikov Izjave o notranji in zunanji politiki
Za Novo leto so voditelji jugoslovanske politike dali raznim listom v državi pomembne izjave o naši zunanji in notranji politiki.
Predsednik senata dr. Anton Korošec pravi v svoji izjavi dani „Slovencu", naslednje : „Tri stvari so, ki mi delajo skrb za nastopajoče leto. To so komunisti, svobodni zidarji in tujci. V vsaki državi je danes nevarnejši'notran ji sovražnik nego zunanji. Proti zunanjim sovražnikom imamo Maginotove, Siegfriedove in Mannerheimove linije, proti notranjim sovražnikom pa imamo sktiraj povsod le fronto slabosti, neodločnosti,' obzirnosti, predvsem pa velikanske nezrelosti. Ker so to pokvarjeni levičarski agitatorji potrebovali, so si izmislili, da ni več Sovjeti]e, temveč slovanska Rusija. In tisoč in. tisoč ljudi je padlo na to pretkanost in jo ponavlja zdaj do presedanja. Mi vsi bi imeli radi slovansko Rusijo in Ruse, a ne maramo internacionalne Sovjetije in nekulturnega komunizma! Kaj je komunizem napravil iz nadarjenega in bistrega ruskega naroda, se najbolj vidi zdaj na Finskem! Namesto napredka in svobode vidimo vse sadove mračnega reakcion-arstva. Vse jasneje se vidi, kako je komunizem lažnjiv. Namesto, da dela za mir, hujska na vojno, namesto demokracije se drži najhujšega tiranstva, namesto polnih šol ima polne kaznilnice, namesto privatnih kapitalistov izrablja delavca do kosti državni kapitalizem. Kmete so dali zopet pod „fevdalno" knuto, ki se zdaj imenuje kolhoz namesto graščine in upravnik kolhoza namesto nekdanjega grofa in
Stalinova mati
Nedavno so na pokopališču v Tbilisi (Ti-flis) odkrili nagrobni spomenik Stalinovi materi, ki je umrla 1. 1939. Spomenik je okrašen s srpom in kladivom in ne nosi nobenega imena, ampak le začetne črke diktatorjeve matere. Stalinova mati je bila v svojem življenju globoko verna žena in njena zadnja želja je bila: preprost nagrobnik s križem.
Ko se je o veliki noči leta 1937. med ruskim narodom razneslo, da se je Stalinova mati ostentativno udeležila cerkvenega vstajenja v Tbilisi, je Stalin vse stike s svojo materjo prekinil. Pisal je celo krajevni Zvezi vojskujočih se brezbožnikov pismo, v katerem obžaluje korak svoje matere in v katerem jim
očita, da je delo brezbožnikov na Kavkazu izredno pomanjkljivo.
V rusko časopisje pa je dal javno pismo, v katerem med drugim pravi:
„Moja mati je stara in njena zvestoba do Boga je za nas neumna. Toda razumeti moramo, da je moja mati zrasla v ozračju, kjer je bila Cerkev nujnost. Delati moramo na to, da se ta vpliv ne razširi na mladino; če ne, bo naš komunizem izgubljen."
Nekaj časa za tem je Stalinova mati umrla. Zapustila je oporoko, v kateri si je naročila cerkven pogreb in vse svoje imetje — 9000 rubljev zapustila Cerkvi v Tbilisi.
Ker je mati zahtevala cerkven pokop, jo je dal sežgati in pepel njemu poslati v Moskvo.
valpta. Vse laž! In vendar nasedajo tej laži tudi tisti, ki tega ne bi smeli. Mi smo slabi, neodločni, obzirni in nezreli!
Neverjetno je, kako prihaja v Jugoslaviji svobodno zidarstvo do vedno večjega vpliva v javnosti. In to pomeni za domovino veliko negotovost in nevarnost. Komu služi judovski svo-bodui zidar? Komu slovenski, hrvatski in srbski svobodni zidar? Da služijo poedinci najprej sebi,- to nam je prav dobro znano, a kako služijo skupnosti, občestvu, ne vemo, ker nam niso znane obveze poedincev. Zato pozor na te črna krte! Če se vozite danes z vlaki, odsedate v hotelih, če večerjate v toplih gostilnah, morate dobro pazite na svoje noge, da ne stopite na kakega tujca. In skoraj sami mladi ljudje, ki bi morali biti na fronti, ne pa na potovanjih! Pazite na te ljudi, ogibajte se jih, da ne spravite v nesrečo sebe in domovine. Kdor ni neumen, bo to razumel 1"
Predsednik vlade Cvetkovič je za Novo leto dal raznim našim listom izjave o zunanji in notranji politiki. V izjavi, katero je prineslo beigrajsko „Vreme", je dejal predsednik vlade med drugim: „Naša zunanja politika je v preteklem letu šla po določeni poti, jasni in podčrtani z naj višjega mesta. Prinesla nam je nedvomen mir na mejah ter popolno zunanjo varnost. Jugoslavija je razumela svoj položaj na Balkanu in po tem uravnala vsa svoja prizadevanja, da bi obdržala dobre sosedstvene odnosa) e in da bi obranila skrajno in stiogo nevtralnost v sporih, ki so se odigrali preteklo leto. V notranji politiki je nrša država šla po edino mogoči poti: po poti urejanja vseh razmer, ki so leta in leta ovirale razvoj našega državnega življenja. Notranji mir je edino poroštvo za vsako konstruktivno delo in napredek v naši domovini. Po tem miru je treba doseči ono, kar pomeni našo življenjsko korist: gospodarsko blagostanje po zdravi, načrtni in premišljeni gospodarski politiki. Leto, ki nastopa, ne bo tako lahko, zato je za popoln uspeh našega dela potrebno izvesti najprej duhovno mobilizacijo vseh ljudskih sil, uvesti v državno pravo politično premirje ter usmeriti vsa naša prizadevanja v tisto, kar je nam vsem skupno in bistvene koristi za naš bodoči razvoj. Po tej poti bo omogočeno skupno in bratsko sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev v tej naši skupni domovini, ki nas bo složna, prerojena in zdrava, edina obvarovala vseh napadov od zunaj ter nam zagotovila boljše dneve in boljši obstanek na znotraj."
Ljubljanskemu „Slovencu" je predsednik vlade za . Novo leto dal izjavo. V njej najprej izraža priznanje voditelju slovenskega naroda dr. Korošcu in obuja spomine na skupno delo z njim in z njegovo stranko. Za tem" pravi takole: „Lani sem s podporo g. dr. Ant. Korošca dokončal veliko delo narodnega sporazuma, ki izpostavlja odnosa med Belgradom in Zagrebom na edino mogoče in trajne podlage. Sporazum s Hrvati ne sme prinesti razočaranja tistim, ki so za ta sporazum odkritosrčno in vdano delali. Želja Slovencev — da tudi njihova pokrajina dobi pop.olno enakopravnost in svoj položaj v na novo preurejeni naši domovini, je popolnoma upravičena. Nadejam se, da bomo v nastopajočem letu to željo videli v celoti uresničeno. To je moj pozdrav bratom Slovencem za novo leto 1940."
Podpredsednik vlade dr. Maček je pred novim letom sprejel dopisnika velikega pariškega dnevnika „Pariš Soir", Jnlesa Sauer-weina in mu v daljšem razgovoru med drugim izjavil kot voditelj Hrvatov naslednje: „Glede zunanje politike je Jugoslavija enodušna in niti ena jugoslovanska vlada ni delala s tako popolnim soglasjem kakor današnja. Mi vsi imamo eno misel in eno voljo pred vsako zunanjo nevarnostjo. Aprila meseca smo hoteli ustavodajno skupščino, da bi naredili konec naši notranji razcepljenosti in končno določiti upravno razdelitev države. Bližamo se volitvam po zakona, katerega pripravljamo ta trenutek. Menili smo, da je pametno, da med tem rešimo hrvaško vprašanje. To se nam je skoraj v celoti posrečilo.'
Novoletne čestitke
Predsedniku jugoslovanske vlade Drsgiši Cvetkoviču je za novo leto častital generalfeld-maršal Goring. Predsednik vlade se mu je naj-prisrčneje za častitke zahvalil.
Plačajte naročnino!
Vlada je izdala
na predlog finančnega ministra finančno uredbo, s katero je povišala gotove davščine. Obremenila je tiste, ki lahko plačajo, majhnega kmeta pa je celo oprostila vsakega zemljiščnega davka.
Izključno državna trošarina na vino
Z uredbo o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini se ukinejo vse dosedanje banovinske trošarine na vino in žganje v kakršnikoli obliki in se nvede izključno državna trošarina, ki znaša: 1. na vino 1 din od litra, 2. na fino vino 3 din od litra. 3. na šampanjec 10 din od litra, 4. na žganje 10 din od ene hektolitrske stopnje alkohola (v dravski banovini je doslej znašala ban. trošarina na vino 1 din, na šampanjec 3 din od litra in na žganje 5 din od hi. stopnje).
Obzornik
■V ljubljanskem listu Sloveniji piše v zadnjih zaporednih številkah bivši kaplan v Kočevju gospod Hrovat Ivan podlistek pod naslovom „Ob Kočevskem zborniku11. Tendenca podlistka je skrajno subjektivna, zagrenjena in fašistično nacionalno barvana. S tako pisavo gotovo ne bo nobenih koristi za Kočevske Slovence!
Kočevje. Katoliško slovensko prosvetno društvo v Kočevju priredi v nedeljo 7. januarja 1940 v dvorani na Trdnjavi šaloigro: „Čevljar — baron11, s petjem in godbo v treh dejanjih. -— Vstopnice v predprodaji v Lovšinovi trafiki po 6, 3 in 2 din. Pridite, ne bo vam žal!
tekstilnih delavcev tekstilne družbe lavoteks na cesti. Družba Slavoteks je odpo-'edaln 74 tekstilnim delavcem, ki delajo v Ho-ia.r.ovi tekstilni tovarni, ki je pod prisilno u-piavo prisilnega upravitelja g. notarja Lovšina, delo in prenehajo delati 14. t. m. Prisilna uprava namerava, kakor čujemo, oddati tovarno drugemu zakupniku, ki bo verjetno sprejel odpuščeno °Bobje in delavstvo. V tako hudi zimi in težkem času gotovo prehud udarec za delavstvo. 60 delavcev je poročenih s povprečno tremi družinskimi člani. Ali naj res vse to pade na breme socialnega skrbstva mestne občine, ki je že tako v velikih stiskah.
Narodna čitalnica v Kočevju vabi vse svoje elane v pondeljek dne 8. januarja 1940 na svoj redni letni občni zbor, ki se prične ob 20. uri v gostilni pri Ferdinandu Tschinklu. Narodna dolžnost vseh članov je, da se občnega, zbora udeleže.	Odbor.
Premeščena sta od tukajšnjega okrajnega glavarstva politično-npravna uradnika gg. Sedej in Korpar h kr. banski upravi v Ljubljani. G. Korpar je bil tudi policijski kapetan kočevske niestne občine. Na njih mesto pride politično-upravni pripravnik g. Raznožnik,
Velik mraz je nastopil zadnje dni prejšnjega leta. Temperatura je dosegla do — 24° C mraza. Reka Rinža je zamrznjena in otroci se pridno drsajo na ledu.
Zlomil si je roko pri sankanju Sin tukajšnjega odvetnika dr. Roma.
Novi odvetnik. V mestu se namerava nastaniti^ nov odvetnik Slovenec dr. Premru, ki je bil Pyeje na Jesenicah, potem pa v Ljubljani. Svojo pisarno bo imel v prvem nadstropju hiše, kjer je gostilna Harde,
Premestitev: Premeščen je učitelj g. Živko Pomišič iz Kostela v Staro cerkev. V Kostel Pa pride za učitelja g. Avgust Lestan iz Sv. rojice pri Kamniku.
k Umrl je in bil pokopan v Kranju ing. Babnik, 1 je v Kočevju nadziral gradnjo drž. ceste, p. v m. 1
Ys/ kolesarji in lastniki vozil morate na-v'Vl^, do 15. t, m. nove prijave pri pristojnih cmj.h ^ter plačati predpisane takse ! dvo . a-^efanovo zvečer smo imeli v Beljanovi jje J3111 Ulmsko predavanje o Kristusovem živ-uvod je g. Kuntara seznanil navzoče vaian^ °	od sn’manja, razvijanja do pred-
ialnc ^ ,-Ila P*ain0, Pokazal snimalne in razvi-sporecL ’frave* Nato Pa Ulm, ki je prikazal del
posnetkov h,0VnnBk,Cgi‘ d?eva v Ko5cvj,L Nekaj
nekaj 8lik IL ženskega dneva v. Mozlju,
deli smo sni..vprosvet,ne^a	v gradnji. Vi-
1 *-iein g- bana, ki je bil v Kočevju.
Duhovno hodilo
„ Vstani, razsvetli se Jeruzalem, zakaj prišla je tvoja luč in slava Gospodova je izšla nad teboj.“ (Iz. 60. 1.)
Kaj poznamo lepšega na svelu kakor svetlobo ? Kaj nam je potrebnejše kakor svetloba ? Svetlobe se je poslužil tudi- Gospod, ko^je klical prve molivce k Odrešeniku sveta. Že v začetku svojega evangelija napoveduje sveti apostol Janez Kristusa kot nosilca svetlobe. „V njem je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi in luč sveti v temi. Prava luč je bila ta, ki prihajajoč na svet razsvetljuje vsakega človeka.“ (jan. 1.)
Svetloba obsije pastirje in jih vodi k jaslicam. Svetla zvezda žari na nebu in vodi svete tri kralje iz teme poganstva k luči resnice. In ko sprejme starček Simeon Jezusa v naročje, ga imenuje luč sveta. Ta luč je tako mogočna, da premaga celo smrtno temo. Starček si želi umreti, samo da je še mogel videti luč, ki razsvetljuje vse.
Oglejmo si danes svete tri modre, kako hite za sveilobo, ki jo izžareva nenavadna zvezda. Ta svetloba je tako velika, da ne čutijo niti težav dolgotrajnega pota, ne nevarnosti na njem, samo eno željo imajo: „Kje in kdaj bomo našli novorojenega Kralja, da ga molimo, da mu odpremo svoje zaklade, zaklade tega sveta in zaklade svojega srca?“ In ko svetla zvezda obstoji nad hišo, v kateri je bilo božje Dete, naglo stopijo s svojih velblodov, hite v hišo, padejo pred to lučjo, ki jim je pregnala temo poganstva, na svoja kolena in se mu zahvaljujejo za luč sv. vere. Pozabljeni so napori, v neizmerni sreči, da so našli največji zaklad, kleče pred Gospodom in mu darujejo dragocena darila: zlato, kadilo in miro. Te zaklade prepuste Gospodu, v srcu pa nesejo na svoj dom vse večji zaklad, zaklad svete vere.
Ali nisi iudi prejel tega zaklada ? Ali ti ni pri sv. krstu posijala jasna luč sv. vere ? Da, zaklad si prejel, luč te je obsijala. Ali te obseva še danes z isto močjo in milino ? Ali čuvaš še danes ta zaklad z isto skrbjo in ljubeznijo? Ako ne sije ta luč svete vere več tako svetlo in ako ne poznal več tako jasno, kakšen zaklad je ta sv. vera, prihaja to od tod, 'ker si pozabil Gospodu darovati zaklade zlata ljubezni do Boga in bližnjega, kadilo pobožne molitve in pa miro zatajevanja in ljubezni do križa. Poklekni k Jezusu, odpri te trojne zaklade in luč svete vere ti bo znova jasno razsvetljevala pot tvojega življenja.
Tudi otroški vrtec iz Marijinega doma se nam je predstavil v filmu. Telovadci F. O. iz Kočevja. Bilo je tudi nekaj zanimivih domačih posnetkov. Nekateri snimki so odlični in čestitamo k uspehu. Želimo še mnogo takih domačih predavanj. Res, nobeno poročilo, nobena slika nam ne ohrani pristnost dogodka kot ravno film.
Dražba kožuhovine v Ljubljani. Kakor vsako leto, bo tudi 22. januarja 1940, to je prvi ponedeljek po sv. Neži, v prostorih Ljubljanskega velesejma dražba kožuhovine vseh vrst divjadi. Blagodejen vpliv naše nevtralnosti se opaža tudi na gospodarskem polju. To daje upanje, da bo letos možno plemeniti lovski pridelek primerno vnovčiti. Treba je izkoristil ugodni položaj, dokler ne bodo organizirani dovozi iz prekomorskih dežel. Kdor ima kožuhovino, naj jo pošlje v komisijo lovsko-prodajni organizaciji „Divja koža11, Ljubljana, Velesejem. Seveda pa mora biti blago prvovrstno, ker slabo pripravljene kože samo kvarijo ceno tudi dobri kožuhovini.
Glažuta. Tudi mi smo se pripravljali za organizacijo Zveze združenja delavcev, pa že pride kaka zmota vmes, ki ljudi zastrasi, razgovori. Brez zmote ni nikjer, zato tudi pri nas ne. Smo pa le deležni povišanja plač tudi mi, za kar se je borila organizacija v Jelendolu. Samo to se nam čudno zdi, da se gotovi ljudje ne upirajo povišanju mezde, ko se bili prej tako vneti za razbijanje enotnega nastopa delavstva v lastno korist.
Topla reber. Dne 3. decembra je šel lovski čuvaj g. Kromar Janez s Komolca na pošto v Toplice ob pol 9. uri dopoldne. Bilo je v no
đeljo. V gozdu na cesti pa zagleda tri moške s puškami. Kromar je takoj spoznal, da so to divji lovci in je zahteval naj se ustavijo. Na njegovo zahtevo pa je tatinska trojica začela bežati, a čuvaj je moral za njimi, da ugotovi osebe. Naenkrat se obrnejo nazaj in začnejo iz -pušk streljati nanj. Kromar skoči za debelo bnkvo in se takoj zavaruje pred vedno bolj gostimi streli. Nenadno pokanje je opozorilo lovskega čuvaja kneza Auersperga, ki pa je prihitel s tovarišem na ta krik pa tako srečno, da so vsi tri napadalci padli v njihove roke, ki so jih razorožili in dognali njih imena in jih izročili sodišču. Svoji prisotnosti duha se ima zahvaliti g. Kromar, da je ostal živ!
Ponikve. Za gospodinje bo zanimivo, če poročamo, da so v tukajšnjem zavodu za hiralce zredili svinjo, ki tehta 410 kg, pa še vedno se redi. To bodo lepe koline! Vsekako vzgledno gospodarstvo!
Dolenja Vas. Zdrava fara. Redkokdaj se sliši, da bi bilo v kakšni fari malo mrličev. Toda ravno letos moramo ugotoviti, da v Dolenji vasi že 152 let, to se pravi od leta 1787, dokler sežejo cerkvene matrike, ni bilo tako malo mrličev v enem letu kot ravno leta 1939. Umrlo je vsega skupaj namreč le 13 faranov. Bila so pa leta, ko jih je umrlo tudi po 50, 70, 100 in celo po 120 v enem letu. Bog nas je obvaroval leta 1939. pogoste smrti. Ali bo tako tudi leta 1940?
Ribnica. Občni zbor ribniškega akademskega društva „Škrabec11. Dne 26. decembra se je vršil v Ribnici v dvorani prosvetnega doma občni zbor ribniškega akademskega društva „Skrabec“. Večina ribniških in velikolaških akademikov se ga je udeležila. Najprej so akademiki enoglasno sklenili, da pošljejo pozdrav in novoletna voščila trem stebrom akademskega društva Škrabec, namreč starešinam g. dekanu Skubicu v Ribnici, g. svetniku Škulju, župniku v Dolenji vasi in voditelju katoliških Slovencev na Kočevskem, ter g. dr. Kožuhu, zdravniku v Velikih Laščah. Zares so ti trije glavni stebri akademskega društva Škrabec. Kar so oni pridobili in še pridobivajo, to posredujejo mlajšim, gradijo temelje in kažejo jasni cilj, kam naj akademiki usmerjajo svoje delovanje. Seveda mladi z veseljem sprejmejo to, kar so starejši solidno zgradili, in sami zidajo naprej s svojimi mladimi močmi, člani društva Skra-bec so si izvolili predsednika g. Miheliča cand. iur. Prejšnji predsednik g. Arko bo kmalu diplomiral na pravni fakulteti. Za starešine so izvolili v svoje društvo tudi ribniškega notarja g. Šonca, živinozdvavnika g. Onima ter svojega bivšega člana g. ing. Marolta. Začrtali so si svoj bodoči program, -ki je obsežen v gl?vnem v treh : točkah: 1. lastna izobrazba, 2. delovanje in predavanje v prosvetnih društvih, 3. študiranje kočevskega vprašanja. Glede predavanj v prosvetnih društvih so sklenili, da naj napravi vsak član vsaj eno predavanje, ki mora biti skrbno izdelano in ljudem razumljivo ter naj bo vsebinsko za vsakega člana drugačno. Glede tretje točke so sklenili, da se organizirajo izleti in poučne ekskurzije na Kočevsko in slovensko Hrvaško. (Osilnico, Travo, Drago.) Prirejajo naj se predavanja za dvig narodne zavesti med Kočevskimi Slovenci in vzbuja naj se tudi zanimanje za Kočevske Slovence med svojimi kolegi, tovariši na univerzi in drugod.
Želimo jim vso srečo pri njihovem delu. Naj jim Bog pomaga in blagoslovi njihov trud s tem, da bodo z zadovoljstvom gledali na uspehe svojega dela in si izklesali plemenit in delaven značaj. Op. ured.
Štalcerji. Kakor vsako leto dosedaj, se je tudi letos vršila na tukajšnji šoli prav lepo uspela božičnica. Prispevali so prav odlično kr. banska uprava v Ljubljani, I. dekliška šola v Ljubljani in krajevni šolski odbor. Obdarovanih je bilo vsega 45 revnih učencev in učenk s toplim perilom in čevlji. Iskreno zahvalo izrekamo vsem cenjenim dobrotnikom, ki so se spomnili naše revne slovenske dece. Božičnica se je vršila 23. decembra 1939. leta. Šolski upravitelj je v lepem govoru objasnil pomen božičnic. Včasih nas tudi malenkosten dar od pravega prijatelja bolj razveseli kakor kup dobrot, ki so nam dane s prozornimi nameni. Božičnica je naš lepi krščanski običaj. Nedolžne malčke razveselimo ravno za največji krščanski praznik, ko pričakujemo s svetim strahom rojstva našega Odrešenika. Da bi videli vsi tisti, ki so p klicani, kake z darovi odpro srce in nedolžno ve.
selje naše zavedne dece! Ostanite zavedni, postanite še zavednejši! A oni, ki jih je mačev-ska preteklost nam odtujila, postanite zavedni in zvesti vašim dedom in spoznali boste, da ste med nami kot brat med brati, a v drugem taboru ste vedno manj vredni in prezreti, pa čeprav vam obljubljajo nebesa na zemlji. Boljša je trda skorja, kakor s krvjo plačan bel hlebček. Ostanite vedno narodno zavedni in krščanski misli zvesti Slovenci in iz srca vdani materi Jugoslaviji! Prepričani bodite, da slovenski narod ne bo nikoli pozabil svojih bratov na Kočevskem.
'ZaitsaBiJi pregledi
Kako dolgo bo razsajala vojna?
- Kako dolgo bo razsajal vojni vihar, koga bo še zajel v svoj vrtinec in kakšne rezultate bo prinesel za ves svet ta po obsegu, sredstvih in učinkih najhujši obračun v naši zgodovini? Z gotovostjo moremo danes vedeti samo njegove vzroke in izreči sodbo, da ga spričo razpoloženja obeh strank, da se hočeta vojskovati1 II. III, IV.: do zadnje možnosti in do skrajnih posledic, ne bo tako hitro konec; vse drugo je tudi najdaleko-vidnejšemu umu za enkrat s sedmimi pečati zapečatena knjiga.
Hitlerjev proglas vojski
Vodja rajha in vrhovni poveljnik nemške vojske je objavil za novo leto naslednje sporočilo vojski: Vojaki! Leto 1939 je bilo za vojaško silo velike Nemčije leto ponosne preizkušnje. Vi ste orožje, ki vam ga je dal v roke nemški narod v vojni, katera nam je bila vsiljena, zmagoslavno nosili. V komaj 18 dneh se je posrečilo z vašim sodelovanjem vzpostaviti spet varnost nemškega rajha na vzhodu in odpraviti versajsko krivico. Polni hvaležnosti se spominjamo pred koncem tega zgodovinskega leta onih tovarišev, ki so svojo zvestobo do naroda in rajha zapečatili s svojo krvjo. Za prihodnje leto prosimo Vsemogočnega, ki nas je v tem letu očividno ščitil, naj nam tudi zdaj d* svoj blagoslov, naj nas okrepi pri izvrševanju naše dolžnosti, kajti pred nami je še najtežji boj, boj za obstanek ali pogin nemškega naroda. Polni ponosnega zaupanja gledamo jaz in ves narod v vas, kajti s takšnimi vojaki Nemčija mora zmagati. — Adolf Hitler.
Lebrunova poslanica vojski
Prezident Lebrun je danes poslal vrhovnemu poveljniku zavezniške vojske generalu Gamelinu pismo, ki vsebuje novoletno poslanico ža vojskd. V njej pravi: „Ob pričetku leta, ki je našlo Francijo v težki borbi, so moje misli posvečene vojski, ki izpolnjuje najvišjo državljansko dolžnost. Naša vojska se bori za sveto stvar, za neodvisnost domovine, svobodo narodov, za civilizacijo in pravo. Ob strani angleških tovarišev bodo naše čete premagale, vse težave in nadaljevale borbo do popolne zmage. Francoski narod vidi vse to in ne krije simpatij ter zaupanja v svojo vojsko, ki hrani njegovo čast. Naj bo francoska vojska prepričana, da vsak v Franciji izpolnjuje svojo dolžnost, kakor ona ob francoskh mejah. Vsakdo doprinaša velike žrtve, z dobro voljo in s trdnim zaupanjem, da se bo vojna končala s pričakovanim uspehom.u
Rusi brezuspešno naskakujejo Finsko od severa, juga in vzhoda - Velik plen Fincev na fronti - Tudi general Štern zaradi neuspehov odstavljen
Ofenziva sovjetskih čet proti Mannerheimovi črti, katero so pričakovali za včeraj, se je začela danes zelo močno. Topniška priprava je bila posebno silna. Sovjetski topovi vseh kalibrov so 36 ur bombardirali finske postojanke, nakar se je na mnogih točkah začel napad z veliko potrošnjo materiala. Streljanje topov se sliši tudi v Vipuriju. Na tem odseku se nahajajo reorganizirane sovjetske čete, katerim poveljuje general Štern, in štejejo okrog 500.000 vojakov. Zadnjih 50.000 sovjetskih vojakov je
prispelo zadnje dni iz Ljeningrada. Finske sile na tem odseku znašajo tretjino celotne finske vojske,^ ki šteje 300.000 vojakov. Po vesteh, ki so zdaj prispele v Helsinki, se Finci niso umaknili niti za korak. Sovjetska ofenziva ni presenetila branilcev Manuerheimove črte, ki so imeli zadosti časa, da so se pripravili na obrambo. Za Mannerheimovo črto se nahajata še dve pomožni obrambni črti, ki imata nalogo, da zadržita sovražnika, če bi se mu na katerem mestu posrečilo prebiti Mannerheimovo črto.
Nemška poročila potrjujejo, da je bila sovjetska ofenziva na Mannerheimovo črto odbita in da so Sovjeti morali odnehati z napadom z velikimi izgubami. Sovjeti so izvedli napad z armado, ki je štela 200.000 mož.
V Turčiji ogromen potres - 16 mest, 60 vasi porušenih - V Erzingjanu 70% prebivalcev mrtvih - Mraz, požari uničujejo, kar je pustil potres - Tudi v Smirni potresni sunki
Samo v mestu Erzingjan, kjer je imel potres svoje središče, je bilo do 31. decembra naštetih nad 20.000 mrtvih, to je tri četrtine prebivalstva. Tamkaj so prvim potresnim sunkom sledili številni nadaljnji. Nobena hiša ni ostala pokonci. Razdejano je vse. Razvaline so se podirale tudi še v nedeljo in ponedeljek ter za vedno pokopale človeške žrtve, med njimi številne ranjence, ki so že par dni stokali pod njimi in katere so razni vojaški oddelki še upali odkopati. V petek je med razvalinami izbruhnil še požar, ki je uničil še tisto, kar je od potresa ostalo. Vojaštvo, ki je prišlo v petek popoldne s prvo pomočjo, z zdravili in živežem, je moralo ostati na prostem, ker nikjer ni dobilo strehe. Mesto Erzingjan je bilo v zgodovini že večkrat od potresov opnstošeno. Eden najbujših je bil leta 1781., ko od mesta ni ostalo nič več, kakor kup razvalin.
Italijanski kralj in kraljica na obisku pri sv. očetu - papežu. Papež Pij XII. jima je osebno vrnil obisk. To se je zgodilo prvič po letu 1870.
Papež Pij XII. Jugoslaviji ob novem letu
Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je poslal za novo leto v svojem imenu in v imenu Nj. Vis. kneginje Olge svetemu očetu Piju XII. čestitke, na katere je dobil naslednji odgovor:
„Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, Bel-grad. Posebno smo ganjeni nad izrazi, s katerimi nas Vaše kraljevsko Visočanstvo pozdravlja v svojem imenu in v imenu Nj. Vis. kneginje Olge na pragu novega leta. Vračajoč Vam naše želje, želimo ponoviti, kako nam je drag spomin na Vaš obisk v Vatikanu, na katerega nas ta pozdrav spominja. Iz vsega srca pošiljamo naše molitve vsemogočnemu Bogu, da bi v nastopnem letu podaril v popolni meri Vašemu kraljevskemu Visočanstvn in vsej Vaši dragi državi svojo največjo milost. — Pij XII.u
Kancler Hitler je brzojavil Mussoliniju:
V začetku novega leta Vam izražam, dače, svoje prisrčne čestitke v iskrenem prijateljstvu. Naj bi pod Vašim močnim in preizkušenim vodstvom fašistična Italija, ki je zaveznica narodno-socialistiene Nemčije v novem letu uspela, da doseže in izpolni vse svoje nacionalne naloge.
Mussolini je na ta brzojav odgovoril:
Vračam Vam r isti bratski prisrčnosti voščila, ki ste mi jih ob priliki novega leta izrazili. Pošiljam Vam ista voščila za narodnoso-cialistično Nemčijo kot ste jih poslali za fašistično Italijo, namreč da bi naša dva zavezniška naroda dosegla svoje cilje in si oskrbela svojo bodočnost.
Lj m d s Usa posojilnica v Ksscsup
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
sprejema in nove hranilne vloge obrestuje po 4%, daje kratkoročna posojila proti zastavi ali poroštvu.
Za varnost jamči neomejeno poroštvo njenih članov in lastno premoženje.

- -- - -s
R'jE8 Z
za vsakogar
178 skrbno izbranih kolekcij po izredno znižanih cenah.
I.	Mladinski spisi in slikanice
II.	Kolekcije za dijake
III,	Leposlovna dela
IV.	Jezikoslovje
V.	Znanstvena in poljudno znanstvena dela
VI.	Strokovno slovstvo
VIL Gospodarske, gospodinjske in praktične knjige
VIII. Nabožno slovstvo
Cene so tako nizke, da jih bo zmogel vsak.
Izbira je pestra in bogata, da bo lahko vsak po svojem okusu.in želji izpolnil svojo knjižnico.
da ostajaj° ljubitelji lepe, dobre knjige
*	zaradi težkih razmer brez duševne hrane.
KIO©ei!!©3 da Prid° naia dobra knjiga v sleherno slo-
#	vensko hišo; zato zahtevajte prospekte.


j'

Naša čisto domača zavarovalnica za vse vrste zavarovanj je edinole
Vzajemna zavarovalnica v
I
Požar - Življenje
,j ubijam
Posmrtnina - Dota - Starostna preskrba - Avtomobili - Vlomska tatvina - Nezgode Steklo - Zvonovi. — Člani prejemajo mesečnik „Našo moč“.
Jamstvo -